CENA 50 din - Leto XXXIX - St. 27
KRANJ, torek, 8.4. 1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^H^kongres slovenske mladine
Spreminjajmo sedanjost, če naj računamo na prihodnost
nJ^ško, 6. aprila — Še zadnjič so se na sklep
dv
>nem  plenarnem zasedanju
tanajstega kongresa Zveze socialisti-a^e mladine Slovenije, ki je trajal od 4. J^'la, zakresala mnenja, ko so se mla-°dločali za ali proti tajnim volitvam , Svoji organizaciji. Sicer pa so se dva vrstile iskrive razprave, drugačne ot smo jih vajeni s podobnih zboro-stai^' ^ružbeni razvoj, tehnološka zao-ftlost, energetska vprašanja, proble-
RiL °Vekovega okolJa- Pa še vrsta dru" 1^' ki zadevajo specifičen položaj mla-
J1 v družbi so stvari, ki so jih skušali
n»adi razjasniti v Krškem. Ob pobu-
dah, kako iz krize, so terjali tudi večjo demokratizacijo odločanja.
Zadnji dan so razen za sklepanje o kongresnih dokumentih izkoristili tudi za vrsto konkretnih zahtev, ki so jih naslovili na najvišje organe republike. Naj jih omenimo le nekaj: predlagajo ustanovitev inštituta za ekologijo SRS, želijo široko javno razpravo, ki bo pokazala možnost za civilno služenje vojaškega roka, zahtevajo takšne spremembe v zakonu o združenem delu, ki bodo legalizirale stavke, skupščini SRS predlagajo ustanovitev neodvisne komisije strokovnjakov, ki bo znova
ocenila upravičenost kapitalnih naložb v Sloveniji, zvezni konferenci mladine pa nalagajo, naj podobno pobudo da zvezni skupščini glede jugoslovanskega jedrskega programa.
Veliko so si v Krškem povedali mladi iz Slovenije; izrečeno dokazuje, da je mladim veliko do tega, da se družbene razmere že danes začno spreminjati, le tako namreč lahko računajo na znosno prihodnost. Veliko besed, napotil, sklepov. Zdaj jih je treba le še uresničiti!
Več o mladinskem kongresu na 3. strani. D. Z. Žlebir
MERKUR kranj
Zadrževanje krompirja se je maščevalo
Cena pokleknila pred ponudbo
Med gorenjskimi kmeti je pogosto slišati, češ — poglejte Vojvode, kako zadržujejo koruzo, izsiljujejo višje cene in si kujejo ma-tne dobičke. Pa smo Gorenjci kaj boljši? Nobena skrivnost ni, da se j^di številni gorenjski kmetje ne ozirajo na uradne cene, zadržujejo rompir in ga prodajajo v obmorskih krajih in povsod drugod, kjer je °ber zaslužek. Razlika med »koruzniki« in »krompirjevci« je le ta, da lahko zaklenejo pridelek v shrambo in čakajo na podražitev rdmrznitev cen) tudi več let, medtem ko ga morajo drugi prodati prej *ot v enem letu.
i Mnogi zatrjujejo, da so za vso zmedo okrog krompirja vedno krive * cene. Res je, da pridelovalci dobijo premalo glede na to, koliko stane ^trgovini; če Da Drimeriamo donosnost Dridelovania kromniria z živi-
Horei
sPlač
Jo, potem je treba brez sprenevedanja reči: že nakaj let se bolj
°a pridelovati krompir kot rediti živino. Tako povedo kmetje in to
kujejo tudi izsledki strokovnjakov.
hS krompirjem so vedno težave, pa če je letina dobra ali slaba, drf^ ^ so Sa trgovci spomladi z lučjo pri belem dnevu iskali po za-jT^gah, kjer pa so lahko le ugotavljali, da je precejšen del letine »odte-*" v obmorske kraje. Letos je položaj drugačen. Jeseni, v času ozim-j ko bi zadruge lahko odkupile največ krompirja, so ga kmetje za-so h ali ^oma in čakali na boljšo ceno — najvztrajnejši med njimi pa dočakali le precej nižjo. Krompirja je zdaj na pretek. Kmetje ga kr-
13 rT 2lv\nl ftl* 8a vozijo v domžalski Helios, kjer plačujejo za kilogram (jji^^arjev — 17 dinarjev manj, kot je bila jeseni odkupna cena za je-§eJ|l krompir. Na Hrvaškem imajo 45 ton presežka, v Sloveniji pet do dft .."soč ton, Vojvodinci ga ponujajo Heliosu le pod enim pogojem — 2a plačajo stroške prevoza, v Gorenjski kmetijski zadrugi, ki velja pa^nega največjih pridelovalcev jedilnega krompirja v naši republiki, caka na kupce okrog petsto ton krompirja.
C. Zaplotnik
stran 4:
Kdor veliko izvaža, že pljuva
v lastno skledo
Predlog zvezni vladi
Sprostitve na meji
Beograd, 4. aprila — Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino predlaga zvezni vladi sprejem odloka, po katerem bi lahko Jugoslovani iz tujine prinesli vsakič, ob plačilu carine, predmete, vredne do 30.000 dinarjev. Sedaj je ta vrednostna meja 20.000 dinarjev in smo jo lahko izkoristili petkrat na leto. Predlog sekretariata prinaša še nekatere druge novosti oziroma sprostitve pri uvozu. Uvozili bi lahko hišni raču-nalnik,vreden do 90.000 dinarjev in ne več do 60.000 dinarjev, za potrebe drobnega gospodarstva bi po novem smeli uvoziti opremo, vredno do 6 milijonov dinarjev in ne več do 2 milijona dinarjev (upoštevana je oprema, ki je doma ne proizvajamo), reprodukcijski material za to gospodarstvo in obrt do višine 1,5 milijona dinarjev in ne več le do 500.000 dinarjev, na boljšem pa naj bi bili tudi svobodni umetniki in poklicni glasbeniki. Prvi bi lahko uvozili opremo, vredno do milijona dinarjev, in re-promaterial do 800.000 dinarjev vrednosti. Sedanja meja je bila polovico nižja, poklicni glasbeniki pa bi lahko uvozili glasbila, tudi dražja od predlaganih vrednosti. Olajšave pri uvozu so predvidene tudi pri zdomcih in delavcih — povratnikih. -jk
INFORMIRANJE SPOZNAVANJE RACIONALNO UGODNO
25. MEDNARODNI SEJEM
GOZDARSTVA
IM KMETIJSTVA
KRANJ, 11.-20.4.'s*
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Energetska kriza vzvod za razvoj
Morda bo kdo dejal, poglej mlade, proti razvoju so, ko zahtevajo, naj se ponovno preveri utemeljenost gradnje jeseniške elektrojeklar-ne ter posodobitev predelave glinice in aluminija v Kidričevem, ko se izrekajo proti tfradnji jedrskih elektrarn. Mladost ima pravico do zmote, vendar stvar le ni tako preprosta, da bi jih na hitro okrcali, češ da nimajo prav in da je tako ali tako prepozno. Njihove zahteve imajo globoko vsebino, ki bi jo morali čim prej dojeti.
Energetska kriza se danes kaže v povsem novi luči. Vse bolj postaja jtisno, da je bila zavestna. Vodilni gospodarsko politični centri v svetu so ukrepali tako, da se je dovolj poglobila in trajala dovolj dolgo. Pomanjkanje energije so uporabili kot vzvod in prisilo za razvoj novih tehnologij in novih proizvodnih odnosov. Kajti le huda stiska ustvarja inovacijsko nujo ter omogoča obračun z opešanimi gospodarskimi organizacijami in strukturami, ustvarja prostor za prenovo.
V tej luči tudi zahteve po zdravem okolju dobijo svoje pravo mesto, silovit vzpon ekoloških gibanj tako rekoč sovpada z energetsko krizo. Protislovje namreč izgine, ko spoznamo, da energetska kriza sama po sebi ni tisti problem, ki ga je treba reševati, temveč je le eden od vzvodov, s katerimi se premikajo odnosi v svetu.
Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da skrb za zdravo okolje ni nič drugega kot dobro obvladovanje tehnologij, kot sodobni tehnološki razvoj, ki ne temelji več na kapitalni intenzivnosti in energetski po-tratnosti, temveč predvsem na znanju.
V tej luči je novo blagostanje, ki ga prinaša cenena nafta, moč doumeti kot davek, ki ga bodo plačale najrevnejše države. Tam se je namreč v desetih letih energetske krize nakopičila energetsko najbolj pogoltna industrija, ki vse bolj postaja znak nerazvitosti.
M. Volčjak
stran 3: stran 5:
Generacija, ki odloča, ne Veliko smeha pri Taliji samo posluša stran6:
stran 4:  Pocenitev spremenili  Drago ogrevanje v dajatve stanovanj
Oživela polja — Sneg je odlezel, zemlja se je odpočila in prišel je čas intenzivnih kmečkih del. Kmetje pravijo, da je dolgo trajajoča snežna odeja poljščinam dobro dela. Med prvimi spomladanskimi opravili na polju bo sajenje krompirja. — Foto: F. Perdan
Predolgo odlašanje
Kranj, 2. aprila — Predolgo smo že gluhi za pripombe izvoznikov na račun nove devizne zakonodaje in preveč oklevamo s sprejemom zboljšav. zunanjetrgovinskih zakonov, je med drugim dejal pretekli teden na pogovoru v Savi predsednik gorenjske medobčinske zbornice Bojan Urlep. Podatki nas v to prepričujejo. Politika realnega tečaja dinarja ni prava. Izvozni rezultati so slabši kot lani in vedno več izvažamo na kliring, po zadnjih podatkih kar 45 odstotkov vsega izvoza. Zadolženi pa smo na konvertibilnem področju in tam nam klirinški dolar kaj dosti ne pomaga. Kdor sedaj veliko izvaža na zahod, samo izgublja, vendar je večina naših tovarn tako vpeta v ta izvoz, da to mora početi. Zmanjšuje se klasični izvoz izdelkov, kar je slabo, in povečuje se obseg dodelavnih poslov. S tem korakamo nazaj: ne izvažamo izdelkov, ampak le delo. To so začeli počenjati celo v industrijah, kjer je zadnja leta prevladoval izvoz izdelkov. Da bomo vtirili izvozni voz v prave kolesnice, je treba brez odlašanja določiti pravi tečaj dinarja, uvesti izvozne spodbude
in dati realno vrednost klirinškemu in konvertibilnemu dolarju, sicer bosta proizvodnja in izvoz zašla v še večje težave.
-jk
CO
KOMPAS KRANJ
£ tel.: 2 28-472 >g 28-473
JUGOSLAVIJA
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 8. APRILA
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Večji turistični iztržek
Beograd — Lani smo v Jugoslaviji s turizmom zaslužili dobrih 1000 milijonov dolarjev ali za osem odstotkov več kot leta 1984. Tako je ugotovil zvezni sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Največ turističnih deviz smo dobili z menjavo tujih valut, na drugem mestu pa so tuja nakazila našim turističnim organizacijam. Nad 100 milijonov dolarjev so nam prinesli tudi bencinski boni.
Košta Bulatović na prostosti
Prizren — Prizrensko sodišče je po preiskavi, izpustilo inž. Kosta Bulato-viča, obtoženega širjenja protidržav-ne propagande. Bulatović, ki je priznal, da je prejel sovražno gradivo iz Beograda, se bo branil na prostosti. Pred to odločitvijo sodišča so bili na Kosovem polju mirni protestni shodi Srbov in Črnogorcev s tega območja, ki so terjali izpustitev Bulatoviča.
Dodatne podražitve ne bo
Ljubljana — Zvezni izvršni svet je dovolil podražiti elektriko za 17 odstotkov, ki pa je Slovenija ne bo upoštevala, saj je pred tem s podaljšanjem zimske cene elektrike tudi poleti v bistvu že podražila elektriko za 33 odstotkov. Za dodatno 17-odstotno podražitev pri nas ni razlogov, ker bomo že s podaljšanjem zimske cene zagotovili normalno poslovanje elektrogospodarstva in tudi zbrali denar za plačilo obresti za najeta posojila.
Vse ne gre po načrtih
Ljubljana — Izvršni svet Slovenije je obravnaval gospodarska gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Ugotovil je, da ne uresničujemo protiinflacijske politike in da ne dosegamo ciljev letne resolucije. Industrijska proizvodnja narašča le z dvema odstotkoma in ne z 2,4 odstotka, izvozna motiviranost upada, in to predvsem na konvertibilnem področju, prav tako pa je v republiki še vedno visok delež nepokritih izgub.
Pomoč cestarjem
Ljubljana — Republiški izvršni svet je odobril skupnosti za ceste 2 milijardi dinarjev posojila, da se bomo lahko lotili najnujnejših popravil na cestah. Glavne ceste naj bi bile popravljene do 15. junija, torej do začetka glavne turistične sezone. Vzdrževalna dela pa ne bodo zavrla gradnje novih cest. Vedno glasnejša pa so tudi opozorila doma in tudi s strani Mednarodne banke za obnovo in razvoj, da mora zvezna vlada nameniti več denarja za ceste tudi od prodaje goriv.
Več nezaposlenih
Beograd — Jugoslovanska politika zaposlovanja je še vedno neproduktivna, število brezposelnih pa narašča, čeprav bi moralo upadati. Lani se je sicer zaposlilo 2,6 odstotka več ljudi kot leta 1984, vendar se je produktivnost zmanjšala, število brezposelnih pa je naraslo za 6,7 odstotka. Med njimi je največ mladih do 30 let, in strokovnjakov. Ob tem pa še nismo začeli izkoriščati možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu.
-jk
Za združitev urbanistov ni prave vneme
Jesenice, 4. aprila — Letos naj bi opravili vse priprave, s prihodnjim letom pa naj bi bili gorenjski urbanisti in projektanti združeni v eni delovni organizaciji. Vendar pa za združitev ni prave vneme, tako je bilo moč slišati na seji sveta gorenjskih občin.
Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko je že pred letom dni začela pripravljati ustanovitev strokovne organizacije za opravljanje strokovnih nalog s področja urejanja prostora, opravili so razgovore z urbanisti in projektanti Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, Zavoda za urbanizem Bled, Arhitekt biroja pri SGP Tržič, Dom-plana Kranj in Projektivnega podjetja Kranj. Načelno je bila izražena želja po združitvi teh strokovnjakov, saj tesnejšo povezavo narekujejo zakonska določila kako tudi potrebe po usklajenem urejanju prostora in naselij.
Stvari so zdaj že natančneje določene, govore o enoviti delovni organizaciji, ki bi povezovala pet delovnih enot, samostojnih obračunskih enot, v katerih bi bilo zaposlenih 115 delavcev. Povezali naj bi delovno organizacijo ZUB Bled, enoto za urbanizem in projektiranje pri BUS Jesenice, novustanovljeni tozd Urbanizem pri Domplanu Kranj in Projektivno podjetje Kranj. Za združitev pa niso navdušeni pri SGP Tržič, saj želijo ohraniti svoj Arhitekt biro.
Nova delovna organizacija naj bi opravljala naloge s področja zakona o urejanju naselij in drugih posegov v protor in s področja zakona o graditvi objektov.
Kot sprejemljivo smatrajo takšno organiziranost, da bi združene delovne enote imele značaj dislociranih enot in bi obdržale dosedanje poslovne enote. Bistveno je namreč, da združijo strokovne moči, cilj je dobro usposobljena strokovna institucija za planiranje in razvoj na Gorenjskem.
pil je tudi Jani Kovačič, V nedeljo pa je v Brežicah in Krškem koncertirala skupina Rendez Vous.
Med 31. marcem in 6. aprilom so v Krškem potekali tudi računalniški dnevi.
Zanimivosti z XII. kongresa slovenske mladine
Razgibano kultruno dogajanje
Že v četrtek, 3. aprila, so se v Krškem in okolici začele prireditve v pozdrav dvanajstemu kongresu ZSMS. V športni dvorani Leskovec sta nastopili skupini Baby Muller in Parni valjak. Osrednje dogajanje je bilo prvi kongresni dan, v petek, ko se je na Trgu Matije Gubca, pred kulturnim domom Edvarda Kardelja, kjer je bil kongres, odvijal bogat program. Poleg pihalnega orkestra, mladinskega pevskega zbora, folkloristov, plesnih in glasbenih skupin so zvečer nastopili tudi priznani ansambli Masaker, Tožibabe, Gastarbatr's, Pankrti, Agropop in gledališka skupina Ane Monro. V soboto dopoldne so v hotelu Sremič vrteli video program ljubljanskega Škuca, zvečer pa so imeli člani domačega literarnega klub i in Književna mladina Slovenije literarni večer. Zvečer je bila gledališka predstava, zatem pa koncert, na katerem je nastopil tudi Marko Brecelj. V Brežicah so gostili slovenski festival akustične glasbe, nasto-
Gostje iz tujine
Kongresa slovenske mladine se je udeležilo tudi 14 delegacij iz tujine. V Krško so prišli predstavniki Le-ninskega komsomola Gruzije, Zveze socialistične mladine Slovaške, Zveze komunistične mladine Madžarske, Zveze komunistične mladine Italije, Mladinskega odbora SKGZ, Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, Sveta slovenskih organizacij, Zveze slovenske mladine Koroške, Koroške dijaške zveze, Katoliške mladine Koroške, Slovenskega kluba Kanalska dolina, Kluba mednarodnega prijateljstva iz Ljubljane iz iz Maribora in Kluba prijateljev Kladiva iz Celovca.
Na kongresu 440 delegatov
Kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije v Krškem se je udeležilo 440 delegatov, od tega dobra tretjina deklet. Povprečna starost delegatov je bila nekaj nad 24 let. Večinoma so bili delavci (skoraj dve tretjini), študentov je bilo med njimi 72, učencev pa 58. Dva sta bila brezposelna, in en sam kmet. Večina delegatov je končala srednjo Šolo, 222. Nekaj več kot polovica jih je članov zveze komunistov.
Kandidati za člane radovljiškega izvršnega sveta
Dopolnjen predlog
Radovljica, 4. aprila — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na današnji seji podprlo dopolnjen predlog za člane novega izvršnega sveta.
si'
Mandatar, magister ekonomije Pavel Žerovnik iz Radovljice, je imel pri sestavi predloga nemalo težav, saj je precej sposobnih ljudi iz različnih razlogov odklonilo opravljanje dolžnosti v izvršnem svetu. Do druge občinske kandidacijske konference je uspel pridobiti sedem kandidatov, predlog pa je potem dopolnil še s tremi imeni.
Sodeč po tem predlogu bo izvršni svet v naslednjem mandatnem obdobju štel enajst članov: poleg Pavla Žerovnika, ki naj bi opravljal predsedniško dolžnost, so predlagani še Andrej Golčman, Peter Šlegel, Jaka Vidic, Alojz Pintar, Stanko Slivnik, Zvone Špec, Zlatko Kavčič, Ratomir Kafol, Terezija Erjavec in Anton Černe.
Andrej Golčman iz Radovljice, absolvent fakultete za arhitekturo, gradbeništvo ir geodezijo, zaposlen kot predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, je predlagan tudi za podpredsednika izvršnega sveta. Peter Slegel iz Zaloš je po poklicu diplomirani pravnik in je zaposlen v radovljiški občinski skupščini kot sekretar sekretariata za notranje zadeve. Jaka Vidic iz Ribna je inženir organizacije dela, sicer pa sekretar sekretariata za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Alojz Pintar iz Radovljice, inženir lesarstva in zaposlen v begunjskem Elanu kot vodja programa športno orodje, naj bi v izvršnem svetu pokrival področje industrije. Stanko Slivnik z Bleda, diplomirani ekonomist, zaposlen v blejskem LIP
Ne le vojaške, ampak tudi politične naloge
Kranj, 3. aprila — Delegati Zveze rezervnih vojaških starešin v kranjski občini so se zbrali na letošnji konferenci, ki so jo razen pregledu opravljenega dela namenili tudi izvolitvi novega vodstva. V njem bo odslej opravljal dolžnost predsednik Miloš Bregar iz krajevne organizacije ZRVS Huje.
Načrtovano dejavnost za lansko leto je članstvo v celoti izpolnilo. Njen največji del je obsegalo, kot je v svojem poročilu med drugim ugotovil dosedanji predsednik Zoran Rautner, strokovno
vojaško usposabljanje prek vrste predavanj, okoli trideset starešin pa je med predavatelji za obrambno usposabljanje prebivalstva. £a starešine, ki ne sodelujejo pri nalogah oboroženih sil, so pripravili redno letno preverjanje znanja.
Med obiski v krajevnih organizacijah so člani predsedstva ocenili, da je prav tako kot pri vojaških plodno delo rezervnih starešin pri političnih zadolžitvah. Prek 60 odstotkov jih deluje v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah. Veliko je vključenih tudi v komiteje za SLO in družbeno samozaščito. Brez njih pa ne mine nobena krajevna prireditev, kot so razne proslave, pohodi in tekmovanja, s katerimi ohranjajo revolucionarne in borčevske tradicije. Več
kot vodja plansko-analitske be, naj bi skrbel za področje gos darstva, Zvone Špec iz Žirovnici šji upravni delavec, sicer vodja ^ ^ šno kadrovskega sektorja v " Bled, za področje gostinstva in W * ma, Zlatko Kavčič iz Lesc, dipl01 '~ rani inženir organizacije dela, zflj 11 slen v Ljubljanski banki-Tenwj * VJ banki Gorenjske kot vodja enote'1 ^ dovljica, pa za področje financ iflj J vesticij. Terezija Erjavec iz Brezi" J p pri Žirovnici, diplomirana ek°' H mistka, vodja odmere davkov v r<j vljiški upravi za družbene prihod11 ^, je predlagana za članico izvršil ^. ' sveta in za predsednico komiteja . 1 družbene dejavnosti in občo upr8 ^n; Ratomir Kafol z Bleda, diplomi** Tfoj ekonomist, vodja plana in anali*. ^ Medobčinski skupnosti za zap°* Inj vanje Gorenjske, pa za člana i^ ^ nega sveta in za predsednika ko" teja za družbeno planiranje in j $ p] spodarstvo. Anton Černe iz B*" ^k, vljice, diplomirani inženir agrono^ ^ je, zaposlen kot direktor KZK-J6* *ške ga tozda Kmetijstvo (1. junija gP^is pokoj), pa naj bi v izvršnem sf'-h* pokrival področje kmetijstva, Ži^tei-j stva, gozdarstva in veterine. ^vep C. Zaplotnif %[ . !ine
----h,,
. %
aktivnosti bi si želeli le od 9 akti' g0$j vov v delovrfih kolektivih in 1* kip aktivov rezervnih vojaških stal*- loij j šin po šolah. tona
Kranjska organizacija se zar8' di široke dejavnosti uvršča m^ S\jg boljše v Sloveniji, je naglasil go^ toijji na   konferenci   Stane   Kotnik y 2' predsednik ZRVS Slovenije. ZaN pri ji je pripadla čast, da bo gostite« ^ra letošnjega 16. srečanja rezervni!1 «tv,t vojaških starešin Jugoslavije. Ultuj prireditev, ki bo združena s p& slavo gorenjskih aktivistov in b° označila dan borca, se bo treba & meljito pripraviti. Ne gre narnre* samo  za  praznovanje, ampa^r*** predvsem za delovne dogovor6 v članstva o njegovem nadaljnje^ ifj| prispevku  za celotni  družben1 s— razvoj. ^ S. Saje jj|
Družbene dejavnosti imajo premalo denarja
Če bi varčevali, bi krnili pravice
Jesenice, aprila — Jeseniške družbene dejavnosti morajo dobiti več denarja, ker bodo morale sicer zelo krčiti programe — Neustrezni osebni dohodki zaposlenih
področju izobraževanja bi morali h lo okrniti pravice, če bi hoteli: ^ privarčevati.Če bi bilo manj odde" So celodnevne šole, bi.tlobili nezap0* fQjo ne učitelje, tehnični kader, vz$ Ido problemi bi se povečali, kot b» vzgojo vplivalo dodatno krčenje? gramov,   na   zdravstveno vaf'
V
učencev pa to, če bi dvignili prehrani* -
Ml
Lani so v jeseniški občini za uresničevanje programov v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti namenili več kot 2 milijardi dinarjev in kljub precejšnji rasti se je problematika zaostrila. Zato so se odločili, da bodo jasno začrtali usmeritev v prihodnje.
Za dosedanji razvoj družbenih dejavnosti v občini je značilen neusklajen razvoj v preteklosti, širjenje programov, pravic in dejavnosti, omejevanje sredstev za družbene dejavnosti od leta 1980 dalje, vedno večje obveznosti zaradi ekstenzivnega zaposlovanja v preteklosti in zaostajanja osebnih dogodkov zaposlenih v primerjavi z osebnimi dohodki v gospodarstvu. A
Letos naj m za programe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti namenili nekaj manj kot 40 milijo-
nov dinarjev, kar je za 54 odstotkov več kot lani. Ob tem bodo morali zagotoviti denar za usklajevanje osebnih dohodkov, sredstva za solidarnost ter najnujnejša sredstva za obnovo na področju vzgoje in izobraževanja. Ta denar pa bo treba zbrati z dodatno obremenitvijo, sicer bo prihajalo do dodatnih težav. Prav zato so izvajalci družbenih dejavnosti ocenili dosedanje programe in poskušali poiskati notranje rezerve in možnosti za nadaljnje zmanjšanje stroškov.
Na področju zdravstva bi prihranili okoli 3 milijone dinarjev, če bi bistveno krčili pravice zavarovancev: z zmanjšanjem zdraviliškega zdravljenja, znižanjem nadomestila osebnega dohodka za nego družinskega člana, z ukinitvijo vseh investicij, povečanjem participacije ... Tudi na
ta
V vrtcih bi morali starši več P Mi( spevati,   tudi   kultura   bi   m0^ "j-iii zmanjšati obseg dejavnosti, Prau!j'a ko telesna kultura in socialno    , |& stvo. U(1i
j h
Če bi za družbene dejavnosti. P^ni ni vodja interesnih skupnosti *^ ^sl Klinar, z dodatno obremeni^ ^jvj zbrali denar predvsem za pokri^ ^jo zaostanka osebnih dohodkov in veznosti do republiške solidarn^ %1 bo mogoče uresničiti programe ^ Wći< njeročnih planskih dokumenti pa ne, potem kljub notranjim »rej %< vam« to pomeni neuresničevanj* ^že log in predvsem nadaljnje posl*' JjH nje družbenoekonomskega pol?j J* p< izvajalcev. Nezaželeno in nepri^,
A« Ki   klin  4-11/J t lrr./>ili 01
r imajo, »
Kje dobiti denar za popravila spomenikov N0B
Jesenice, 4. aprila — V četrtek so na seji sveta gorenjskih občin obravnavali problematiko spomenika v Dražgošah, begunjskega grobišča in doma na Vodiški planini ter sklenili, da bosta novoustanovljena gradbena odbora v Radovljici in Škof ji Loki pripravila vse potrebno, tudi način zbiranja denarja, kar je največji problem.
no pa bi bilo tudi, da bi krčili P£l *e Za to, kar imajo, Jesen^J *>ki ustvarijo ali namenijo premalo fjr* s stev, zato bi se morali dogovorit^ P^ej ko družbenim dejavnostim dati7J°k]
dGnarJa- D. Sed«
Hi
Problematike torej niso dorekli, vprašanje, kje dobiti denar, ostaja odprto. Na občinske proračune namreč ni moč računati, saj jim ob zdajšnjem omejevanju splošne porabe zmanjkuje denarja že za druge stvari. V občinskih kulturnih skupnostih ga imajo tako komaj za sproti. Na pomoč v republiki pa je seveda tudi težko računati, saj je spomenikov, ki jim pripisujejo širši pomen, v Sloveniji precej. Ostaja torej gospodarstvo, ki naj bi ga poprosili za pomoč. Ostaja tako rekoč edino stvarno upanje, čeprav bo prošnja bržkone deležna pripomb, češ da je gospodarstvo preobremenjeno in da s po-
dobnimi zahtevami tudi drugi trkajo na tovarniška vrata.
V organizaciji zveze borcev že nekaj časa opozarjajo, da problemi zahtevajo hitro ukrepanje. Spomenik v Dražgošah izgublja trdno oporo, na njem so nastale razpoke, ki grozijo, da se bo porušil. Za njegovo popravilo bi potrebovali 12 milijonov dinarjev. Drugi najpomembnejši spomenik NOB na Gorenjskem, ki kliče po prenovi, pa je grobišče v Begunjah, kjer so napisi na spominskih kamnih zbledeli. Za prenovo 460 spomenikov bi potrebovali 6,3 milijona dinarjev. Po prenovi pa kliče tudi dom na Vodiški planini,
kjer bi za popravilo po tre i 3,3 milijona dinarjev, dogovoren bi se morali tudi o nadaljnji ^ § doma. Če ne bo posloval z sko računico, se bo čez nekaj novil problem investicijskega zevanja.
Borci pravijo, da ne morejo v**J mi skrbeti in zbirati denarja za/ zevanje in obnovo spomenikov postati morajo skrb širše dr Res, da so v občinah sprejeti ni dogovori o trajnem varstvi menikov in oblikovani odbori pisnikov, ki naj v bodoče izklfl urejajo   vprašanja spomenis^ varstva, vendar se programi i2~! p jejo za posamezne občine, v ka*?j oblikujejo tudi namenska prof^J p ska sredstva. Spomenik v D**j l šah in begunjsko grobišče pa st*( šega značaja, njuna prenova jg j odložljiva, kakor tudi popravil*^ ^ ma na Vodiški planini. Zato n£ fy* rejo biti zgolj skrb radovijiS™ i^' škofjeloške občine. h
!*K, 8. APRILA 1986
NOVICE IN DOGODKI
.3. STRAN (MSSMMGIJ^
zsms
KONGRES
« j?ko, 6. aprila — »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, i sporno tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega ži-% *  • '* so m^adi zapisali v listine dvanajstega kongresa svoje 2iz ^anJzacije. Na tridnevnem zborovanju, začelo se je v petek, Prtla, s plenarnim zasedanjem, so se res lotili številnih vpra-
zvJ ,J *e družbe in povedali, kako si predstavljajo njen prihodnji
;0K ^Oj.
^ ifoif armm zasedanjem se je v .o" trn ^' aPr^a> v veiiki dvorani kul-rrdelja
^fc« —*» sacei dvanajsti kongres vdi.pf s°cialistične mladine Sloveni-$ tite ^     delegatov in gostov, med
•gi j3>a doma Edvarda Kardelja v !wXJ;ein  začel  dvanajsti kongres 'e soc ^ek4
bvf^ so mn *ucu predstavniki
oje naš čas/mi nimamo ega časa
jjjtjj^ke skupščine in družbenopo-5in    organizacij, občinske skupil^ ^.rško m Posavja, obeh uni-jje' v°jske in teritorialne obrambe, ti- ig0^fc^e republik in pokrajin ter \1 ||Sl°vanske mladine, pa tudi vrstne- ^.Prijateljskih mladinskih organi-.112 tujine in zamejstva, je uvo-3 pozdravil Robert Černe, pred->d sjv/*     republiške konference st ^jr. • Spregovoril je o mladi gene-k. nj   ^i hoče odločati nastopati sku-2 drugimi naprednimi silami in ^zadevati za prihodnost, ki ne a.v\Ve^kih Desed in praznih pro-18    ^'nveč ji je za znanje, odprtost, o-   Uro, svobodo in dostojanstvo.
*> v
^ 'ZDjJ11161111 republiške konference
Jf re tu ni
ie   spregovoril predsednik
Franc Šetinc. Dejal je, da se tudi socialistična zveza zavzema za iste cilje, ki so si jih zastavili tudi mladi, za znanje, delo in demokratizacijo družbenih odnosov. Mladi so v frontni organizaciji dali že vrsto pobud, vendar je treba njihova prizadevanja še bolj vpeti v SZDL, v njena jadra ujeti svež veter mladega rodu.
Spregovoril je še Stipe Oreškovič, član predsedstva konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki je naglasil nekatera družbena protislovja in odnos mladih do njih. Dejal je, da mora Jugoslavijo povezovati razvoj samoupravnih odnosov, ne pa zveneče parole in njihovi nor.ilci.
Sobota je minila v živahnem razpravljanju v treh komisijah. V prvi so delegati govorili o družbenoekonomskih protislovjih družbe in specifičnem položaju mladih v njej. V drugi so se zavzeli za razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema, v tretji pa obravnavali mladinsko organizacijo kot množično in najširšo fronto mlade generacije. V
Delo v treh kongresnih komisijah — iskrive pobude mladih
Da beseda ne bo delikt
Najzanimivejši in vsebinsko najbogatejši del mladinskega kongresa so bile razprave v treh kongresnih komisijah. Le redki govorci so v njih posplošeno besedovali, veliko več je bilo konkretnih razprav, ki so zadevale družbena protislovja, demokracijo v samoupravnem sistemu ali vprašanja mladinske organizacije. Sproščena razprava, vendar podprta s številnimi dokazi in podatki iz okolij, od koder so mladi doma in kjer delajo, je dala tudi obilo pobud, kako iz gospodarske in politične krize. Kongres jih je le nakazal, naprej pa pojdejo mladi v samoupravnih in delegatskih telesih, kjer si obetajo, da jih bodo poslušali in upoštevali.
Peščica gorenjskih delegatov v sproščenem pomenku pred zasedanjem.
komisijah je razpravljala domala polovica vseh delegatov. Čeprav so večino razprav pripravili vnaprej, je kongres dal možnost za demokati-čno razpravljanje. Mnenja so se kresala v razpravah in replikah, nastajali so konkretni predlogi, ki so jih delovna predsedstva zbrala in bodo našli mesto v kasnejših skupščinskih razpravah ali na problemskih konferencah v okrilju socialistične zveze.
Zadnji dan kongresa so mladi zbrali vtise in o njih spregovorili na sklepnem plenarnem zasedanju. Sprjeli so listine dvanajstega kongresa in se razšli z mislijo, da bo njihova beseda našla pravo mesto v življenju.
D. Z. Žlebir
erne:
Z mladinskega kongresa v Krškem so "poročali Danica Zavrl-2lebir, Jože Košnjek in Franc Perdan
generacija, ki odloča, ne samo posluša
^1  Krv^l m   m . m mm m m m m • mmaj«kAai mVM i   M A   L- r\n\ ril i-\ 1 Y\
. h,ji0^eni0 biti generacija znanja, nove tehnologije, fleksibilne darne ekonomije, mi hočemo biti generacija odprte kulturne £ ^°cialne fantazije, generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s r(j ^° Slavo in te misli svobodno izraža, generacija, ki se ne bo i ,J^°ljevala z doseženim, skratka, mi hočemo biti generacija tw m človeškega dostojanstva,« je v govoru poudaril pred-sp111« slovenske mladine Robert Č« I
N rt.2a.^etku je Robert Černe ome-
,erne.
r*zliko
ZliČ;
med tokratnim kongre-
j3n onim izpred štirih let, kajti
fi|Jfy fte so tudi njune družbene oko e- Kriza je v zadnjih letih po-
C *W^ni izraz. Ta daje ton tudi doku-nsk m dvanajstega kongresa mla-
vi trjv e organizacije: v prvi vrsti raz-
mlada generacija, zato je
#feia J!2razitejša, zavedati se je je za tudi
njeni organizaciji našla svoj
ij0/;0 ozadje krize, šele potem sku-0 % Jučiti ZSMS v preseganje na-t lijL situacije. Če se je sprva mla-organizacija v nekaterih 'br^JV^ih (denimo podružbljanju ^Ost • *n varnosti) zoperstavljala 4g talim, je v tej »šoli« dojela, da t^j ^stopati skupaj z drugimi na-, 2? Do** silami in da je treba zahte-* "'"Ih,, zvijati ostro, vendar stvarno •i rj^umljivo.
V 'olti aVno Je drnžba še vedno v glo-s*a§ati, pa je Černe ugotavljal, ' to^ih1 družbene razmere vendarle ^ ^kr ^aJ°' in sicer v prid večje de-^turT^6' k cemur Je oii° pripomo-ei^cije  delovanje mladinske organi-se  smeJ° zastavljati
^ed''5,        pre^ ni t)il° mo8°ce-'°von ednik slovenske mladine je 11 tudi o kritični analizi delova-
nja političnega sistema, ki na mnoga protislovna vprašanja ponudi pravi odgovor, čeprav ji mladi tudi marsikaj očitajo.
Kot je dejal Rober Černe, se slovenska mladina pridružuje vsem tistim, ki vidijo prihodnost v krepitvi spoja znanosti in industrije, v uvajanju novih propulzivnih gospodarskih programov, v dajanju prednosti malim in učinkovitim organizacijam združenega dela in njihovi povezavi z velikimi sistemi, v krepitvi samoupravnega, na tržnih načelih sloneče-ga združevanja dela in sredstev, v ekonomski politiki, ki bo dajala
prednost izvozu na konvertibilni trg in okrepila položaj tovarn, ki tja izvažajo, ki bo preprečevala nepotrebno socializacijo izgub ... Odločanje naj se vrne v delavske svete, delegati v zboru združenega dela naj stvarno odločajo, odločitve pa naj slonijo na strokovnosti, strpnosti, argumentih, odprtosti.
Zaradi vsega tega mladinska organizacija začenja živeti drugačno življenje. Zaživel je interes za sekcijsko delovanje, javne problemske razprave, interes za boj z vsemi oblikami neformalnega odločanja. Nič več ni zanimanja za star način in pojmovanja mladinskega prostovljnega dela, za velike, a prazne proslave, za posplošeno čvekanje o samoupravljanju. Zdaj je čas za odprto organizacijo, za odkrito besedo o mnogih vprašanjih humanizacije življenja, medčloveških in družbenih odnosov ter temeljnih točkah razvoja družbe kot celote. Mlada generacija noče več le poslušno kimati, temveč hoče odločati, je na koncu poudaril govornik.
Mlade zanimajo številna družbena vprašanja, saj so del nje. Že danes jo hočejo soustvarjati, ne pa v prihodnje podedovati takšne, na kakršno niso imeli nobenega vpliva. Zanima jih demokratično samoupravno sprejemanje odločitev nadaljnjega družbenega razvoja, zanima jih dialog, zanima jih možnost takšnega odločanja, da beseda ne bo delikt. V tem prepričanju so zastavili tudi besedo v treh kongresnih komisijah.
Potrebujemo pamet, ne atomskih central
V prvi kongresni komisiji, kjer je bil govor o reševanju družbenih protislovij, so se mladi kritično izrekli o takšni stabilizacijski politiki, ki je v krizi le krpala luknje in obljubljala boljše dni, dolgoročni stabilizacijski program pa se je izgubljal v zahtevah tistega dela gospodarstva, ki je bil v programski, organizacijski in produktivni agoniji. Lobiji, predstavniki tega dela gospodarstva, so zavrli zagon reševanja krize. Tudi v Sloveniji je bilo podobno, le da se to »umiranje na obroke« kaže v navidezni perspektivnosti. Velike investicije, ki dejansko nimajo napovedanih razvojnih perspektiv, več let socializacije izgub in podpora neučinkovitim sanacijskim programom, vse to je slika našega oportunizma, birokratizma, skorumpiranosti in pomanjkanje poguma ter nesposobnosti za resen preobrat. Kje je rešitev? Mladi imajo sicer vrsto predlogov, od revizije največjih naložbenih programov, preklica-nja projekta izgradnje nukleark, konec umetnega uspostavljanja socialnega miru, konec nazadovanja usmerjenega izobraževanja, več denarja za znanost, kulturo, več inovacijske dejavnosti, spodbuda malim produkcijskim enotam . .. Toda, ali imajo dovolj znanja, poguma, prave programe, in na koga vse lahko računajo.
Razprava je dokazala, da imajo mladi veliko znanja, dobre pobude, vrsto argumentov. Terjali so, da je treba ljudem dati prave podatke o tem, kaj lahko prinesejo različni energetski viri in kakšno tveganje lahko pomenijo za ekologijo in odvisnost od razvitih dežel. Govorili so o tem, kako varčevati z energijo v gospodarstu, ki je največji energetski požeruh, o tem, da je prihodnost gospodarstva v višji stopnji obdelave, da je treba spodbujati male samostojne proizvodne enote. Zahtevali so tudi vnovično presojo obeh velikih naložb v Sloveniji (Jesenice in Kidričevo). Govorili so o ekologiji, o skrajševanju delovnika, o humanejših delovnih razmerah, o doslednejšem nagrajevanju, ki bo tudi mladim delavcem omogočalo zaslužiti tako, kot ostalim. Tudi o kmetijstvu je bila beseda in veliko o šolstvu, stanovanjskem vprašanju mladih in podobnem, kar mladi v krizi ostreje občutijo kot drugi.
K ej/e. °P tein koncu tedna Uvelo s kongresom. Mladi pripadniki mirov-\   °*oških in drugih gibanj so prizorišče popestrili s ponudbo na stojni-
Laže je govoriti kot
spreminjati
Škofja Loka, 4. aprila — Kljub temu da je letošnji mladinski kongres zastavil na dnevni red vrsto pomembnih vprašanj mlade generacije, pa se mladi še vedno čutijo nemočne v svoji organizaciji. Pogosto se jim spremembe, ki jih predlagajo, zdijo že vnaprej težko uresnič-live. V čem vidijo pomen kongresa in kakšne spremembe naj bi prinesel, smo povprašali dijake srednje družboslovnojezikovne šole v Škof j i Loki:
Rozi Žvirc:
»Sicer ne vem točno ' kakšne razprave so na kongresu, zdi pa se mi pomembno, da bi govorili o težavah srednjega
usmerjenega izobraževanja, o problemih zaposlovanja nas mladih, pa tudi ekološki problematikitza reševanje katere tudi nam ni vseeno. O tem(kaj se dogaja na kongresu,sem največ izvedela pri poslušanju radija. Bojim pa se, da samo govorenje in kongres ne bodo prinesli bistvenih izboljšav.«
Tomaž Ko-kalj: »Za razprave na kongresu ne vem, saj se v šoli nismo o tem nič pogovarjali. Vem le, da kongres bo in če bi bilo po moje, bi se največ pogovarjali o težavah in spremembah pri usmerjenem izobraževanju. Nas družboslovce najbolj jezi, da nam ponovno silijo naravoslovne predmete, mi pa smo se odločili za družboslovno šolo.«
Katarina Mančevski: »O
kongresu in problemih, ki jih bodo obravnavali v Krškem, se mladi premalo pogovarjamo — to velja tako za pogovore v naši mladinski organizaciji kot tudi med seboj. Vsem se po pouku mudi domov, za sestanke in pogovore pa nimamo časa. Nas srednješolce najbolj zanima problematika usmerjenega izobraževanja. V naši šoli imarao(na primer, preveč različnih predmetov, ki nas ne zanimajo, premalo pa se učimo tudih jezikov. Že med študijem nas skrbi tudi zaposlitev, zato mislim, da bi bilo treba rešiti najprej te probleme.«.
V. Stanovnik
Revolucionaren značaj političnega sistema
Nujna je vrnitev revolucionarnega značaja političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja, so dejali na komisiji za razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema. Ta revolucionarnost ne sme biti stihija, ampak prevlada interesov ter odločanja ljudi nad odločitvami oblasti, države in najrazličnejših drugih skupin v združenem delu, občinah in republiki. Revolucionarnost sistema bo slabela toliko časa, dokler bomo dopuščali državi va-ruštvo nad delavskim razredom, dokler bo odločanje v združenem delu domena poslovodnih struktur, dokler se bo manjšal delež dohodka, o katerem sploh lahko še odločajo delavci in dokler stavke ne bodo razumljene kot signal za nujnost spreminjanja razmer in opozorilo, da samoupravljanje ne deluje, ampak jih bomo še naprej imeli za nekaj nedovoljenega, našemu sistemu tujega. Sistem socialističnega samoupravljanja se bo še naprej oddaljeval od revolucionarnosti in svoje prvotne vsebine, če bodo delavci ali delegati prisiljeni odločati samo o eni rešitvi brez alternativ in če bodo zaradi nasprotovanja in drugačnega mnenja razglašeni za nergače, nekonstruktivne in napredku škodljive elemente. Politični sistem socialističnega samoupravljanja bo bogatejši, če bo postala socialistična zveza demokratičen zbir različnih interesov in kot taka opozicija najrazličnejšim težnjam izvršnih organov, skupin in skupinic, ki smo jih že davno razglasili za tuje našemu sistemu, sedaj pa so jim zrasla krila.
V razpravi na komisiji so mladi poudarjali in terjali, da se morajo politične znanosti znebiti plašča kompromisar-stva in pretirane naklonjenosti državi, da morajo biti volilni postopki enostavnejši, predvsem pri nadomestnih volitvah zaradi nesposobnih in nedelavnih delegatov in funkcionarjev, da je treba najodgovornejše ljudi v občinah, republiki in federaciji voliti neposredno in da kaže tudi pri nas dovoliti stavke. Dosedanje stavke oziroma prekinitve dela so pokazale na visoko zavest slovenskega delavca, vendar je treba biti previden, da ne bodo tudi stavke orodje v rokah posameznikov ali skupin za doseganje svojih ciljev. Vsi omenjeni predlogi so bili dani v razpravo plenarnemu zasedanju kongresa v nedeljo.
Zoper lastno birokracijo
V komisiji za organizacijo ZSMS kot množične fronte mlade generacije so opozarjali, da ne le pri nas, ampak skoraj povsod po svetu upada zanimanje za klasično politično delo, za stranke in organizacije starega kova. Prihaja čas, in mi nismo izjema, ko se želijo mladi drugače kot nekdaj politično angažirati, ko terjajo svobodo in demokracijo, upoštevanje njihovega posebnega položaja in po večji udeležbi pri političnih odločitvah. V slovenski mladinski organizaciji morajo na osnovi boja za socialistično samoupravljanje priti na površje specifični interesi mladih, zato mora postati ta organizacija samostojna, množična in frontna. Vprašati se je treba, in to ne le na kongresu, ali je ZSMS dovolj močna, demokratična in odprta. Takšna pa organizacija bo, če bo dojemljiva za interese in dejavnosti, ki sicer niso stalnica v delu organizacije, če bo odprta in sposobna oceniti razne teorije in idejne koncepte, in ne o njih le boječe molčati, če bo razprava demokratična in argumentirana in če bo po usklajevanju različnih interesov sposobna enotno nastopati in uveljavljati svoje poslanstvo. Seveda pa bo morala organizacija sama pomesti tudi s svojo birokracijo, s svojim forumstvom in zapiranjem vodstev. Marsikateri mladinski funkcionar pozabi na interese svojih vrstnikov tudi zaradi bojazni za svojo kariero, za svoj položaj, za svoje povsem osebne cilje.
Knjiga je orožje. Vzemi jo v roke!
Štiri knjige so ob dvanajstem kongresu slovenske mladine izšle pr) Knjižnici revolucionarne teorije: Silve Mežnarič Bosanci, Šolska reforma je papirnati tiger Mirjam Milharičič-Hladnik in Janeza Šuštaršiča, Desetletje krize Ernesta Mandela in Simona Fritha Zvočni učinki o rocku kot množični kulturi.
GLAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 1. APRILA
1 17
Strmoglavo padanje cen nafte na svetovnem trgu — v zadnjih dneh je na svobodnem tržišču padla celo pod 10 dolarjev za sodček — končno odmeva tudi pri nas. Vendar le v gospodarstvu, pocenitev naftnih goriv je črpalke obšla. Prinesla naj bi 160 milijard dinarjev prihranka, gospodarstvo naj bi prihranilo 58 milijard dinarjev, dobrih 100 milijard dinarjev pa bo država porabila za izvozne spodbude. Izvoz je dohodkovno tako »dotolčen«, da je podpora resnično potrebna.
Naftni derivati so se naposled le pocenili, za 20,07 odstotka ob 21,87-odstotnem znižanju cen surove nafte. Kakor je bilo moč pričakovati, je pocenitve deležno le gospodarstvo — črpalke je obšla — in ostane nam le tolažba, da cena bencina vsaj ne raste več.
Brž so seveda izračunali, kolikšen prihranek bo prinesla pocenitev. Po zdajšnjih podatkih okoli 160 milijard dinarjev. Gospodarstvo naj bi neposredno prihranilo 58 milijard dinarjev, država pa namerava dobrih 100 milijard dinarjev porabiti za izvozne spodbude, kar je na prvi pogled zelo koristen cilj. Izvoz je namreč dohodkovno tako »dotolčen«, da podporo resnično nujno potrebuje. Pri državnem razdeljevanju denarja za izvozne spodbude pa se hitro zastavi vpra-
šanje, kako bo porabljen, bodo podpore deležni predlogi, ki resnično zaslužijo vso pozornost. Prednost bi morali imeti predvsem izdelki višje predelave, takšni, ki prinašajo ustrezni devizni priliv. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo denar porabljen za ta ali oni veliki cilj, deviznih učinkov pa ne bo.
Prispevki so ostali nominalno enaki
Kakor je pokazala kratka anketa, podrobnosti v zvezi s pocenitvijo še niso dobro znane, saj v gospodarstvu še pričakujejo obvestila iz Petrola.
Poglejmo si zato, kako se je spremenila sestava cene bencina. Maloprodajna   cena 86-oktanskega
JANEZ SUŠNIK, DIREKTOR ALPETOUROVE DO PROMET V ŠKOFJI LOKI — »Glede na težak ekonomski položaj v cestnem prometu je pocenitev naftnih goriv sicer dobrodošla, vendar na dohodek ne bo imela kdove kakšnega vpliva. Drugi stroški namreč hitro rastejo, stroški /a nakup vozil kar 200-odstotno. Vendar pa v tem trenutku nismo vztrajali pri 30 odstotni podražitvi v avtobusnem prometu, temveč smo jo malce omilili.«
JANEZ TAVČAR, DIREKTOR KZK KRANJ - »Pocenitev naftnih goriv bo zmanjšala stroške v primarni proizvodnji, računamo na 15 milijonov dinarjev prihranka, kar bo zmanjšalo hude pritiske na cene mesa in mleka.« m
JOŽE KRAMAR, VODJA TOZDA ENERGETIKA V JESENIŠKI ŽELEZARNI — »Točnih podatkov še nimamo, zato izračunov še nismo mogli narediti. V železarni porabimo okoli 120 ton mazuta na dan, prihranki se bodo pri tem že našli. Toda v celotni porabi energije je o prihrankih težko govoriti, saj se je zaradi podaljšanja zimske sezone podražila elektrika; zavoljo tega bomo imeli okoli 700 milijonov dinarjev stroškov več.«
JOŽE ZALETEL, VODJA ENERGETIKE V IBI KRANJ - Izračunov še nismo naredili, saj točnih podatkov še nimamo. Rečem lahko le to, da smo januarja kurilno olje plačali po 106,72 dinarja za kilogram, februarja pa po 96 dinarjev. Pri nas porabimo okoli 1500 ton kurilnega olja na leta. V porabi energije ima večji delež elektrika, saj porabimo okoli 8 milijonov kilovatnih ur na leto. Elektrika pa je zaradi podaljšanja zimske sezone 50 odstotkov dražja — o prihrankih je torej težko govoriti.«
PAVEL NOČ, DIREKTOR VERIGE LESCE - »Smo velik porabnik zemeljskega plina, zdaj ga porabimo okoli 3,5 normnih kubičnih metrov. O prihrankih je zelo težko govoriti, saj se je zemeljski plin vendar podražil. V tej podražitvi ni logike, saj je bil doslej vselej glavni argument podražitev nafte, dosledno se je uporabljal. Zato nas je ob pocenitvi nafte podražitev zemeljskega plina resnično presenetila. Hkrati pa je bila pri električni energiji podaljšana zimska sezona.«
bencina je tako kot doslej 151 di-"'iriev za liter Nippova čista proizvodna cena pa se je s 83.075 dinarja zmanjšala na 00,424 dinarja za liter. Pričakovali bi, da se bodo ustrezno znižali tudi prispevki, vendar ostajajo nominalno enaki, kar pomeni, da so se odstotkovno povečali. Tako so vse ostale postavke v strukturi cene enake, razliko v ceni so namenili za povečanje sredstev za rezerve (z 1,111 na 3,111 dinarja od kupljenega litra bencina), nov pa je prispevek za pospeševanje izvoza, ki znaša 14,651 dinarja. Naglasiti velja, da ostajajo nespremenjeni tudi prispevki za razvoj rudnikov in nadomestila za ceste. Pocenitev se je torej praktično spremenila v davek za pospeševanje izvoza.
Podobno je tudi pri drugih naftnih derivatih, le da je raznolikost večja. Železničarji in drugi prevozniki so, denimo, oproščeni plačevanja izvoznega prispevka, mestni in primestni promet tudi temeljnega prometnega davka, ugodnosti so deležne kmetijske organizacije in njihovi kooperanti, pekarne in toplarne, termoelektrarne, ki ne plačujejo cestnega dinarja itd. Znižanje cen naftnih derivatov gre le na račun nižjih proizvodnih cen, prispevki ostajajo enaki.
Bodo cenejša naftna goriva omilila podražitve?
Sleherna podražitev nafte je bila doslej razlog za samodejni dvig drugih cen. Se bo zdaj zgodilo obratno?
Gospodarstvo bo s pocenitvijo derivatov v reprodukciji prihranilo 58 milijard dinarjev, za toliko se bodo zmanjšali stroški. Zato povsem upravičeno pričakujemo, da bodo proizvajalci, ki so deležni popustov, znižali svoje cene, kar bi zmanjšalo inflacijo. Ponekod previdno pravijo, da bo pocenitev naftnih goriv zmanjšala pritiske na cene. V kolikšni meri se bo to uresničilo, je težko reči. Če bodo v gospodarstvu ravnali tako, kot je ravnala država, ki je ohranila nespremenjene prispevke, se bo ta »razbremenitev gospodarstva« postopoma prelila v višje osebne dohodke, potrošniki pa pocenitve ne bomo deležni.
Vendar pa bi v Jugoslaviji morali od pocenitve svetovne nafte imeti vsaj to korist, da bi se zmanjšala inflacija!
M. Volčjak*
Kladivar Žiri
Maja bo zgrajena druga hala
Žiri, 4. aprila — V tristočlanskem kolektivu žirovskega Kladivarja, ki sodi med uspešnejše delovne organizacije loške občine, razvijajo dva osnovna programa. Program fluidne tehnike in program avtomatizacije strege oziroma robotiko. V okviru teh dveh programov iščejo vedno nove, tehnološko zahtevnejše in prodajno zanimivejše podprograme. Zanje pa rabijo tudi nove prostore, sodobnejšo tehnologijo in izobražene delavce. Lani so začeli naložbo, vredno 720 milijonov dinarjev.
Naložba vsebuje gradnjo in opremo dveh proizvodnih hal, velikih skupaj okrog dva tisoč kvadratnih metrov. Namenjeni sta predvsem za povečanje proizvodnje hidravličnih komponent v programu fluidne tehnike.
Gradnjo je provzel SGP Tehnik iz Škofje Loke, ki dela dobro ter se drži rokov in dogovorjene cene. Dve tretjini gradnje je opravil od junija do konca leta, ko so se delavci že vselili v novo halo. Sedemsto metrov velika galvani-ka bo zgrajena maja.
Kladivar je dobil milijon mark posojila mednarodnega sklada IFC za nakup domače in tuje opreme. Stroji že prihajajo. Pri naložbi pa sodeluje še bančni denar ter denar članic sozda
Združena podjetja strojegradnje, ki v svoje stroje in strojno opremo vgrajujejo sestavne dele iz Kladivarja.
Naložba je namenjena višji kakovosti izdelkov; nima namena povečevati produkcijo, ampak samo dognanost izdelkov s pomočjo boljših strojev in z znanjem delavcev. Po planu bi naložba zahtevala 35 ljudi več. Vendar pa vse kadrovske potrebe v Kladivarju že nekaj časa zapolnjujejo samo z zaposlitvijo lastnih štipendistov. Štipendirajo 65 do 80 učencev in študentov: na srednji stopnji v glavnem strojnih tehnikov, na višji in visoki pa diplomantov različnih smeri. Tudi zato je Kladivar nad povprečjem loškega gospodarstva.
H. Jelovčan
Načrtovalska skupina opravila delo
Jesenice, 4. aprila — Svet gorenjskih občin je na četrtkovi seji razrešil delovno skupino za pripravo izhodišč za srednjeročne in dolgoročne plane na Gorenjskem, ki jo je vodil Anton Jenko iz Škofje Loke. Ob tem so njeno delo pohvalili. Delovna skupina je s sodelovanjem ustreznih institucij pripravila gradivo Prvine medobčinskega sodelovanja, ki je bilo strokovna osnova za izdelavo planov, nato pa je pripravila tudi dogovor o temeljih planov gorenjskih občin v tem srednjeročnem obdobju.*
Pripravila je še zasnovo organiziranosti upravne organizacije za družbeno planiranje na gorenjski ravni, prostorsko razvojno izpopolnitev hitre ceste in izhodišča za organizacijo ekološke službe na Gorenjskem. Obravnavala pa je več skupnih razvojnih vprašanj: ureditev sežigalne naprave v Stražišču pri Kranju, reševanje problematike nevarnih odpadkov, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema v gorenjskih občinah in problematiko organiziranosti strokovnih organizacij za prostorsko planiranje, razvoj turističnega gospodarstva in nekatera druga razvojna vprašanja.
Letošnja proizvodnja in izvoz
Naredili več čevljev
Kranj, 4. aprila — Podatki za prva dva meseca nazorno kažejo, da se izvoz gorenjskega gospodarstva vse bolj usmerja na vzhod.
Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem večja za 4,1 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem za 3,2 odstotka, glede na prejšnji mesec pa 5,9 odstptka.
V letošnjih prvih dveh mesecih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obseg proizvodnje najbolj povečali
izdelovalci obutve, in sicer za 27,1 odstotka, za 8,4 odstotka je bil večji obseg proizvodnje električnih strojev in aparatov, za 1,2 odstotka proizvodnja končnih lesnih izdelkov in za 0,6 odstotka predelava kavčuka. V vseh ostalih industrijskih vejah, ki imajo na Gorenjskem večji delež, pa je bila proizvodnja manjša, najbolj (za 7,3 odstotka) je upadla proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov.
fo podatkih Narodne banke Sloveni je je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih dveh mesecih izvozilo za 17,28 milijarde dinarjev blaga, od tega na konvertibilno področje 7,74 milijarde (45 odstotkov) in na klirinško za 9,54 milijarde dinarjev (55 odstotkov). V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil celotni izvoz večji za 80 odstotkov, od tega konvertibilni za 14, klirinški pa kar za 241 odstotkov.
Celotni uvoz je bil večji za 7 odstotkov, konvertibilni za 14 odstotkov, klirinški pa za 8 odstotkov manjši. Od celotnega uvoza, 11,56 milijarde dinarjev, ga je bilo za uvoz izdelavnega materiala 67 odstotkov, za opremo 32 odstotkov in za široko potrošnjo 1 odstotek.
Uvoz je bil torej z izvozom pokrit 150-odstotno, konvertibilni le 80-odstot-no, klirinški pa kar 512-odstotno.
Kako v kranjski Savi ocenjujejo
sedanji položaj izvoznikov
Kdor veliko izvaža, 1 že pljuva v lastno skledo 1
Kranj, 2. aprila — Čeprav imamo polna usta besed, kako pomemben je konvertibilni izvoz, vlečejo vedno krajši kO' nec tisti, ki veliko izvažajo. Tečaj dinarja je nerealen, izvoZ' nih spodbud ni, krediti za izvozno proizvodnjo pa so obremenjeni z visokimi, tudi 75-odstotnimi obrestmi. Izvoznik1 se rešujejo, kot vedo in znajo.
Letošnja poslovna strategija kranjske Save je obetavna: 82 milijard dinarjev celotnega prihodka, 16 milijard dohodka in za skoraj 50 milijonov dinarjev konvertibilnega izvoza. Vendar je nova devizna zakonodaja marsikaterega od, teh ciljev postavila pod vprašaj. Kdor namreč veliko izvaža, že žaga vejo, na kateri sedi. Med njimi je tudi Sava. Nekateri njeni tozdi izvažajo že nad polovico svoje proizvodnje, vendar je dohodek od konvertibilnega izvoza zaradi nerealnega tečaja dinarja, ukinjenih izvoznih spodbud, visokih, tudi 75-odstotnih obresti pri izvoznih posojilih in blokiranih plačilih surovin in reprodukcijskega materiala na tujem vedno manjši. Položaj je kritičen, saj zaradi nerednega plačevanja tujim dobaviteljem tudi Sava izgublja dolgoletne ugodnosti dobaviteljev in se srečuje z zaostrovanjem pogojev plačevanja. Če konec lanskega leta ne bi slutili, kakšne probleme utegne povzročiti nova devizna zakonodaja in ne bi sklenili nekaterih pogodb o dobavah reprodukcijskega materiala in kooperacij, bi sedaj stroji že mirovali!
Slavko Koren, direktor tozda Blagovni promet je v analiziranju sedanjega zunanjetrgovinskega položaja Save v razpravi pred kongresom ZKS pretekli teden dejal, da bi doma prodajali veliko lažje in boljše, vendar delovna organizacija vztraja pri izvozu, ker se morajo končno tudi na tem področju predpisi spremeniti. Razen tega je Sava v preteklih letih vložila preveč truda in znanja, da je z agresivnim izvozom v zahodnoevropske države in s kvaliteto prodrla do najbolj znanih proizvajalcev avtomobilov in potrošnikov izdelkov, ki jih izdeluje Sava. Na ta račun in na račun možnosti najrazličnejših oblik združevanja deviz, kar je
stara devizna zakonodaja omogO" čala, se je savska devizna bilanca skoraj izravnala, čeprav mora H varna dobro polovico surovin i* reprodukcijskega materiala uvfl" žati. Pred tremi leti so znašal« uvozne potrebe Save skoraj 80 milijonov dolarjev, izvoz pa jc dosegel le 30 milijonov dolarjev-Leta 1985 je Sava na račun racio-nalizacije proizvodnje in uvaj*' nje domačih surovin (pogosto tU' di slabše kvalitete) zmanjšal* uvozne potrebe na slabih 70 mil1' jonov dolarjev, konvertibilni i2' voz je poskočil na dobrih 40 ^ klirinški na dodatnih 5 milijonov dolarjev. Položaj se je zboljšal do take mere, da so že lahko začeli odplačevati na leto tudi po 9 mili' jonov dolarjev dolgov. Ker im* kar okrog 75 odstotkov proizvod; nje Save značaj polproizvodov, k1 se vgrajujejo v razne izvozne pr0* izvode drugih proizvajalcev, in & bi tudi te upoštevali kot posredefl izvoz Save, bi bila ta tovarn* krepko devizno aktivna.
Nov zunanjetrgovinski rezini je velik del obetavno zastavljeni«1 načrtov postavil na glavo.
Najenostavneje je reči: upora*] bljajte domače surovine. To z* nas bore malo pomeni, odgovar jajo v Savi, saj so domače surov1' ne praviloma še dražje in slab^ kvalitete, ki jih tuji trg ne bi spr^ jel, povrhu vsega pa dveh kij11' čnih surovin za savsko proizvod' njo (kavčuk, jekleni kord) dom* ni. Artikla predstavljata 55 odstotkov vsega uvoza. Če bi želeli doma zgraditi tovarno jekleneg* korda, bi po sedanjih izračuni!1 rabili najmanj 4000 milijard, s*' mo Sava kot največji proizvajale0 pnevmatike pa bi morala za gradnjo dati petino te vsote. Tolik0 kapitala pa je v sedanjih razm^ ran ob tako zaostrenih posojilni!1 pogojih nemogoče najti.
J. Košnjek
14 ni
Pi
fc ni se
\ °Pc niš več Pri jav ftin Ud, bra
m
h\
sto-
i* i
sta va, sči
SVc
fto bil) Sar Wj«
ki
1
20. doj filr W. Bn sta stv *n: m? 1
16. SO: tie
20i
Največji problem so rezervni deli za stroje
Kranj, 3. aprila — Med kmeti zanimanje za pridelavo in oddajo upada. Tako kmetje kot na družbenih posestvih sejejo tudi vse manr ne ogrščice, slednji raje vse več rži za potrebe tovarne Lek. Za neifl^ potek setve so sedaj največji problem rezervni deli za kmetijske
Takšne ugotovitve je moč razbrati iz poročila o spravilu pridelkov, opravljeni jesenski in pripravah na pomladansko setev, ki ga je občinski komite za gospodarstvo pripravil za obravnavo na kranjskem izvršnem svetu. Med sklepi so Gorenjski kmetijski zadrugi dali nalogo, da stori vse za načrtovani odkup pšenice, ki pri letošnji letini v zasebnem sektorju kranjske občine znaša 1040 ton. Tako KZK kot Gorenjska kmetijska zadruga morata pravočasno poskrbeti za reprodukcijski material, pri spomladanski setvi pa mora v kar največji meri sodelovati tudi pospeševalna služba. Ker bodo morali poročati o pomladanski setvi in o sklenjenih pogodbah za odkup pšenice, bodo kmetijske organizacije informacijo pripravile do konca maja.
Lani ocenili 288 novih naložb
Kranj, 4. aprila — Gorenjska komisija za oceno naložb je lani ocenila 288 novih naložb, kar je 31 več kot leto prej. Njihova predračunska vrednost je bila 6,4 milijarde dinarjev, kar je za 136 odstotkov več kot leto prej. Od tega so 252 naložb obravnavali po skrajšanem postopku, saj je šlo za manjše. Komisija pa je obravnavala 6 prekoračitev investicij, to je 3 manj kot leto prej, v skupni vrednosti 266 milijonov dinarjev. Za vse je ugotovila, da so upravičene. Seveda pa to niso vse naložbe na Gorenjskem, saj največje ocenjujejo na ravni republike.
Jeseni so bili pridelki pravog pospravljeni, kar je omogočalo suho vreme. Hektarski pridelaj, bil pri nekaterih kulturah kot so računali, na kar je vpl*. slabo vreme med rastno sen Sklenjene kooperantske pogodoj. so bile v celoti uresničene, do od* panj je prišlo predvsem pri p§£■. tako v družbenem kot v zaseb'l sektorju, medtem ko je bil pri ko in krompirju načrt presežen.
Jesenska suša pa je povzročil* like probleme pri pripravi zemlj0 jesensko setev ozimnih žit, s Wj| seveda občutno povečanje stro»* V družbenem sektorju so njive f ^ j ali konec septembra in v za#„ oktobra, kmetje pa so zaradi stf** setvijo odlašali in tako zamudili . boljši čas. Posejano seme je z*^ pomanjkanja vlage slabo kalilo.*, bodo morali nekaj hektarov pre° in zasejati z jarim žitom. f i^.
Na družbenih posestvih bi n*0. Hi na 120 hektarih posejati oljno ogvj ^ co, vendar so to nalogo po dr^ V i nem dogovoru uresničili le 62-od^ no. Raje namreč sejejo več rži ^ij^ trebe tovarne Lek, ker so zanj0 ^ kranjskih poljih razmere boljše^ 0:
Tudi kmetje ne kažejo prave ^ me za oljno ogrščico, saj so zadr^ -organizacije to nalogo izpolni^ ^-
45-odstotno. Jeseni pa je bilo s pr. |r» co posejanih tudi 20 odstotkov & kot znaša načrt. Tega sta krivi . in tudi upadanje zanimanja za Pfa lavo te kulture. Svoje opravijo ^kj* vna razmerja, ki so v korist ko*Y k Po podatkih Gorenjske kmet1^ zadruge je bilo od jeseni poSe^ l^ pšenice sklenjenih komaj pol" pogodb.
KULTURA
.5. STRAN (^MgSM^GLAS
žgjožba Kmečki glas
Knjige ne ostajajo v skladišču
Ljubljana, 4. aprila — Na tiskovni konferenci v Klubu kultur-nH* delavcev so predstavniki Kmečkega glasa predstavili Prvih šest letošnjih knjig, ki so izšle v njihovi založbi: dva pri-F°čnika za vrt in sad jar jen je, tri samorastniška dela in prijet-n° podano zgodovino našega naroda, ki bo še posebno razve-selila Šolarje.
0Do^aS*k so zal°žbi Kmečki glas jjjP/^kali, da izdaja le lahko večer-Več \ ^ranJe- Danes jih to ne moti p . Mn0žičnost je tista, ki jih vodi jav^nJihovem delu pa odzivnost v
>ore ško
pr. • Množičnost je tista, ki jih vodi javn* -0vem delu pa odzivnost v lim(Jft-' doDra prodaja. S postopka -psovanjem kvalitetne ravni brai   . del vzgajajo tudi svoje
2aht°e in ;'im zdaJ že lažJe ponudijo niikTVl?eJše branje. Priljubljenost
Izlet     knjig kaže tudi nakIada-V leto raste- Lani je še zado-g ^aia naklada 5000 izvodov, letos Povišana na 6000. In nič ne osta-Y skladišču.
stal a Pri Kmečkem glasu je na-v'a Predvsem kot sad prizadeli da m' tudi kmečki ljudje, ve-Pisanja, lahko nekje objavljali n0 iaJla- Javljali so se v neverjet-^ e«kem številu. Konkurenca je sam VSe ostreJša. Kmečki ljudje, vij 0rastniki, pišejo o svojem ži-tie r?' 0 življenju okrog njih. Pa fci rti metJe>tudi drugi, nekmetje, Pišejo o kmetskem življenju, o
usodah ljudi, navadah, običajih. Zato ni čudno, da bo Kmečki glas v svoji knjižni zbirki samo letos izdal kar šestnajst del.
Med prvimi šestimi knjigami sta izšla dva priročnika. Prvi, Deževniki, nam sporoča vse o deževniki, kar moramo vedeti o njih, kaj pomenijo za naš vrt in tudi o njih gojenju. Drugi priročnik, Bolezni in škodljivci vrtnih rastlin, pa je obsežnejši. Opozarja nas na vse škodljivce na vrtu, v sadovnjaku, na vrtninah in na okrasnih rastlinah, opiše, kako jih spoznamo in kako se borimo proti njim. Knjiga je prva iz zbirke treh knjig o vrtnarjenju. Tej bosta namreč sledili še knjigi Pridelovanje vrtnin in Vrtnarska tehnika, ki nam bosta posredovali praktične izkušnje tujih vrtnarjev. Knjige so prevedene iz angleščine.
V samorastniški zbirki je izšel roman Janeza Zupana Bržinci. V njem je predstavljena vrsta zani-
mivih vaških likov gorskega zaselka Brzine. Ta knjiga bo verjetno zelo zanimala Gorenjce, ker je pisatelj doma iz Bohinjske Bele, snov za svoja dela pa išče prav v domačih krajih.
Druga knjiga je ponatis dela Minke Krvina Naše mame ljubi vsakdan. Deset let je že, odkar je izšla ta prisrčna knjiga, ki skozi otrokove šolske naloge opisuje delo in življenje kmečke matere. Ker je pošla, so se pri Kmečkem glasu odločili, da je ponovno natisnejo.
Zelo zanimivo branje bo tudi delo Tesači pisatelja Karla Leskovca, ki ga bolj poznamo kot odličnega pisca zgodb in dogodkov iz partizanskega življenja. V Tesačih se spominja svoje mladosti v času tik pred vojno, ko ga je težko življenje bajtarja skupaj z očetom pognalo med tesarje na Dolenjsko.
Zadnja knjiga pa je nekakšen poljudni zgodovinski učbenik Tod žive Slovenci Vitana Mala, po katerem bodo zagotovo radi posegli tako starši kot njihovi šolarji. Ponuja nam strnjeno našo zgodovino od starih Slovanov do narodnoosvobodilne borbe in današnjih dni. Bralce ne muči z letnicami, temveč dogodke povezuje z dogodki. Opremljena je z risbami Matjaža Schmi-da.
Kmalu bodo pri založbi Kmečki glas izšla še naslednja dela: Ša-vrinke Marjana Tomšiča, kjer opisuje življenje avtohtonega istrskega ljudstva, Lesene harfe Ladislava Lesarja, ki je oster protest proti izumiranju te prave slovenske arhitekture, obsežno delo Pot kmečkega ljudstva v OF in že četrti ponatis ljudskih modrosti, ki jih je zbral Stanko Prek.      ry Dolenc
Najmlajši gledališčniki
Naša beseda986
Jesenice, aprila — Včeraj se je v gledališču Toneta Čutarja začet letošnji pregled pionirske in mladinske gledališke ustvarjalnosti na Gorenjskem
Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske je na Jesenicah pripravilo letošnje področno srečanje Gorenjske Naša beseda 86 za mladinske skupine po izboru selektorja Petra Militarova. Včeraj so v gledališču Toneta Čufarja že nastopili gostitelji z delom Neznalček N. N. Nosova v dramatizaciji in režiji Alje Tkačeve. Predstavila se je tudi mladinska skupina KUD Fran Madelj-Podlimbarski iz Krašnje, ki je v režiji Vere Beguš izvedla delo Svetlane Makarovič Hiša tete Barbare.
Danes, v torek, pregled ustvarjalnosti začenja ŠKUD A. T. Linharta iz Radovljice z delom Gorana Glaviča Video pod mentorskim vodstvom Mire Stušek. Ob 10. uri bo recitator-ski krožek ŠKD srednje kovinarske in usnjarske šole Domžale pripravil recital Sanje Mazovec in članic krož-
ka z naslovom Preprosta zgodba iz dekliškega življenja; režiser je Mar jana Lenasi-Lipovšek.
Ob 11. uri bo danes nastopil ŠKE-osnovne šole Toneta Čufarja z Jese nic z delom Sandija Jakopiča Moji domovini; režiser je Igor Skrlj. Tor kovo dogajanje bo ob 12. uri skleni, pogovor za okroglo mizo.
Jutri, v sredo, 9. aprila, ob 8.30 b( dramska skupina pri Literarnen društvu Domžale v režiji Marine Ru gelj uprizorila delo A. E. Greidanuse Hodi de bodi ali dve vedri vode. Ot: 10.30 bo gledališki krožek MGT na stopil z delom A. de Saint Exuperyjf Mali princ v režiji Smiljane Knez.
DPD Svoboda Bohinjska Bela bc ob 13. uri izvedlo delo M. Bauerja Rdeče in modro v mavrici pod režij skim vodstvom Ludvika Knaflja.
D. Papler
Uglasbitve Prešernovih pesmi
KUlTURNI KOLEDAR
20
KRanj
V petek, 11. aprila, ob
j uri bo v galeriji Nova, Delavski ft.1*1- vhod 6, na sporedu ameriški ^Nestrpnost iz ciklusa filmov D. g^Griffitna. Po anketi iz leta 1952 v sta^esu Je 58 režiserjev ta film po-stv   0 na 10. mesto med filmskimi
anwritvami vsen časov- P° kasnejših j^^ah pa so mu prisodili še višja
, KRANJ — V sredo, 9. aprila, ob „ * bodo dijaki srednje šole peda-jfske, računalniške in naravoslovno 2 ^matične usmeritve Kranj upri-^^Molierovo komedijo Namišljeni
bolnik. Predstava je v Prešernovem gledališču za osnovno šolo Staneta Žagarja.
KAMNIK — Prešernovo gledališče Kranj v petek, 11. aprila, ob 17. in 20. uri gostuje v Kamniku s predsta vo Hofman-Lužana Noč do jutra.
ŠKOFJA LOKA - Danes ob 17. uri bo Ana Florjančič zbrala otroke k uri pravljic.
Jutri, v sredo, 9. aprila, ob 18. uri pa bo Dušan Dudič ob diapozitivih predaval o poti po Tajski.
KRANJ — V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta stalna razstava kopij srednjeveškega stenskega slikarstva na Gorenjskem.
V galeriji v Tavčarjevi hiši je na ogled razstava del akad. kiparke Alenke Eržen-Šuštaršič in akad. slikarke Marjance Kraigher.
KRANJ — V galeriji Nova v Delavskem domu, vhod 6, je odprta razstava risb akad. slikarja Zmaga Jeraja iz Maribora.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik bo v petek, 11. aprila ob 18. uri otvoritev razstave slik akad. slikarja Hermana Gvardjančiča. Razstavo, ki bo odprta do 23. aprila, bodo odprli s krajšim glasbenim recitalom.
Slovenci doslej nismo imeli zbranih zborovskih uglasbitev Prešernovih pesmi. Na to se je spomnil uredniški odbor glasbenih izdaj ZKO Slovenije in sklenil, da bo to vrzel odpravil. Skladbe za zbirko Prešernova pesmarica sta izbrala Jože Fiirst in Tomaž Faganel.
V zbirki je 32 skladateljev predstavilo 17 mešanih, 16 moških in 10 ženskih pevskih zborov večinoma čital-niške in romantične, manj postro-mantične in sodobne stilne usmeritve. Nekatere Prešernove pesmi je uglasbilo po več skladateljev v različnih zborovskih zasedbah; Zdraviji-co je uglasbilo kar 12 skladateljev, Pod oknom štirje, Strunam štirje in Soldaško pet.
Zbirke Prešernovih pesmi bodo veseli pevci, predvsem pa zborovo-
dje, ker jim ne bo treba več iskati notnih primerkov po knjižnicah, glasbenih revijah in pri posameznih avtorjih. Vse uglasbene Prešerriove pesmi seveda niso mogle v izdajo, vendar pa je že doslej odkrito število, 62 skladateljev, kar presenetljivo. V izdaji je tudi seznam drugih, doslej uglasbenih Prešernovih pesmi z vsemi potrebnimi podatki, kje uporabnik knjižico lahko najde, celo stran, na kateri je skladba, je navedena. Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani hrani kar 41 skladb različnih glasbenih ustvarjalcev na Prešernove tekste. Vse te skladbe so zdaj zbrane, sistematično razporejene in vsakomur dostopne. Drugo vprašanje pa je, kakšna je kakovost skladb.
KRANJ - V četrtek, 10. aprila, ob 17.30 bodo v koncertni dvorani Delavskega doma, vhod 6, nastopili lutkarji iz Besnice z Zgodbo o grdem račku. Prireditev organizira Gledališče čez cesto. ...
Primož Trubar v boki ji h belite Vovk
^jUuli mesec, ko so najprej v Radovljici in kasneje v Kranju snemali s,?v}zijsko nadaljevanko Tnptih o Primožu Trubarju, je snemanje s kai.rKo v ro^ spremljala tudi akademska slikarka Melita Vovk. Zbir-; Kroki j ev bo potem, ko bo popolna, na ogled v avli televizijske hiše v v]u°ljani. Vsa dela bodo tudi naprodaj, ves izkupiček pa namenjen n eslovenski akciji Trubarjev dinar — za obnovo Trubarjeve domačije
\^RašU
Gorenjske gledališke skupine
Veliko smeha pri Taliji
Škofja Loka, aprila — Veliko smeha je bilo minule dir, v dvorani Loškega odra, kjer je potekalo letošnje srečanje gorenjskih gledaliških skupin. Žal je prenekatera predstava izzvenela v več kot pol prazni dvorani — in to po krivici. V celoti gledano pa je ob vsej volji in vnetem ljubiteljstvu morda najšibkejša točka izbira repertoarja.
broški gledališčniki v Sos teh
toosvtprlmo*! aPrila — Slovensko ^oža n° društv0 Danica iz Šentpri-Jnina,.na avstrijskem Koroškem je stovni petek> soboto in nedeljo go-*W s komedijo Petra Ustinova gori Q] do srednjih vej v Pirničah, ^nkr?n Medvodah, Bukovici in na je fl»Yem turnu. S predstavo, ki jo ?ral Peter Militarov, scena je °^Uč e Kumpa, so že doma poželi V k n? kritike, nabito polne dvorane tlec ♦     kJer so gostovali minuli ko-
^evn na' pa so le še PotrdiIe od~ diJo s°St predstave- Ustinovo kome-Po^ ^.Postavili na oder ob strokovni pin £fl Združenja gledaliških sku-Movenije. - L M.
Andrej Pibernik
razstavlja
Ljubljana, aprila — Ljubitelje moderne umetnosti bo morda zanimalo, da v galeriji Bunker v Ljubljani (v zaklonišču novega študentskega doma v študentskem naselju) razstavlja svoja dela, slike in kipe študent likovne akademije Andrej Pibernik iz Kranja. Rastava bo odprta do 16. aprila vsak dan od 11. do 19. ure.
-dd
Skofja Loka — člani radovljiškega Linhartovega odra so na gorenjskem srečanju sodelovali s Pavčkovim recitalom. — Foto: L. M.
Zagnanosti, delavnosti in volje gledališki ljubiteljski kulturi prav gotovo ne manjka. Toda mnogokdaj gre za neučakanost in zaletavost — kot bi majhnega otroka prezgodaj silili hoditi. Tako nekako se kažejo nekatere predstave s pravkar minulega srečanja gorenjskih gledaliških skupin. Škoda, da so nekaterim, za gledališče vnetim, preveliki zalogaji — hoteli so pač več, kot zmorejo — obtičali na pol pota. Drugi, ali pa kar že večina, pa posegajo po komedijah, s katerimi, kajpak zelo prozorno, privabljajo gledališko občinstvo, ki se v teh, ničkaj veselih časih rado prihaja zabavat V Talijin hram.Zato s te plati ne ljubiteljskim skupinam ne občinstvu tega smeha ne gre zameriti. Toda, koliko je v teh komedijah resnične kulture, ali s pogrošnimi komedijami sploh lahko dobro vplivajo na gledališki okus občinstva in če, ali je tb sploh mogoče z mladimi, gledališko še nedozorelimi ljubiteljskimi igralci — taka vprašanja je navrgel razgovor na temo o razkoraku med repertoarnim izborom in ustvarjalnimi možnostmi.
Za letošnji pregled gledaliških dosežkov gorenjskih skupin je kljub naštetim pomanjkljivostim vendarle značilna velika pestrost. Še posebej, če ga primerjamo s preteklim letom, ko je srečanje komaj zaslužilo to ime. Tokrat pa so bile — čeprav brez Prešernovega gledališča, ki se na srečanje ni prijavilo — na škofjeloškem odru predstave, ki se jih ljubiteljske skupine redkeje lotevajo (Pepe s hriba v izvedbi KUD J. Papler iz Besnice), krstne uprizoritve (Afrika v izvedbi Gledališča čez cesto Kranj) in igralsko in režisersko zahtevne, celo prezahtevne predstave (Strast pod bresti — KUD France Kotar iz Trzina ali domača Opero vam zaigramo) Sem sodi tudi radovljiški Linhartov oder (brez odra), ki pa goji p/edvsem ambientalno poetično gledališče.
»Ta izbor pomeni, da se gledališke skupine pri nas trudiio z izborom predstav, pri tem pa DOlj ali manj uspejo,« je menila Alenka Bole-Vra-bec, predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske. »Če skupina slabo izbere delo za upri zoritev, so za to krive tudi slabe mož
Peter Militarov, selektor letošnjega gledališkega srečanja: »Gledališke skupine posegajo po prezahtevnih predstavah."
nosti, da bi režiserji do dobrih tekstov sploh prišli. Že leta govorimo o nekakšnem repertoarnem svetovalcu, pa ga ni. Zelo težko je dobiti kopijo dramskega teksta, za kar naj bi poskrbele Zveze kulturnih organizacij Slovenije.«
Letošnji selektor gorenjskega srečanja Peter Militarov, ki je izbral tudi predstave za škofjeloško srečanje, je na kratko ocenil letošnjo bero. Menil je, da skoraj za vse skupine velja, da bolj kot ne prehitevajo čas, se precenjujejo in posegajo po prezahtevnih predstavah. So pa tudi izjeme, kot na primer Gledališče čez cesto. Za gledališko ustvarjalnost je značilno, da jo tarejo problemi, kot so nekontroliran izbor predstav v sezoni, neizkušeni igralski kader, pa precenjevanje prostorskih možnosti.
»Kje je gorenjska gledališka ustvarjalnost ta hip? Mislim, da jo tare predvsem to, da svojega gledališkega izraza ne zna ali ne more zla-goma in počasi graditi s pravilnim repertoarnim izborom. Ni pomembno, Če skupina postavi na oder le eno predstavo v sezoni,« meni Peter Militarov,« za neučakanim prehitevanjem s prezahtevnimi predstavami ne vzgajajo niti sebe niti občinstva.«
Pomoč režiserjem pri pravilnem izboru tekstov je ena od glavnih nalog Združenja gledaliških skupin. Te pa bi morale z načrtnim delom z mladimi vzgajati bodoči igralski kader. Tudi o tem so govorili na škofjeloškem srečanju. Pri tem pa so se tudi vprašali, kot na primer Marta N ovijan iz Škofje Loke, ali je 35 ur v gledališkem krožku že dovolj, da lahko šolarja spustimo na oder. Vendar so prav ti tečaji, je menil Franci Kovač iz Škofje Loke, prvi korak k vzgoji občinstva. Gledališke skupine s svojim izborom žal tega ne delajo, premalo je pogumnih idej, ki bi znale razbiti običajni privajeni model gledališke zabave. Nekateri poskusi pa so se končali — brez publike.   \, m.
GLAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 8. APRILA
Vroča tema v Kranju
Drago ogrevanje stanovanj
Kranj, 5. aprila — 1. marca so se v občini povečale akontacije za ogrevanje stanovanj iz skupnih kotlarn. Podražitve so bile različne, najbolj pa so razburile stanovalce na Planini in v naselju Vodovodni stolp. To, že precej časa vročo kranjsko temo je obravnavalo tudi predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in ocenilo, da so bili stanovalci premalo in nepopolno obveščeni.
O ogrevanju smo v Gorenjskem glasu pisali že nekajkrat, saj se ta vroča tema v Kranju pojavlja vsake toliko časa že od takrat naprej, ko se je začela energetska kriza. Nekaj pripomb smo dobili v uredništvo, več jih je prišlo v občinski svet zveze sindikatov, nekaj pa tudi v samoupravno stanovanjsko skupnost in Domplan. Za odgovore smo zaprosili direktorja Domplana, inženirja Franca Rihtar-šiča.
• »Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov je ugotovilo, da ni bilo seznanjeno s predvidenimi podražitvami.«
»S predlogom novih akontacij smo seznanili odgovorne samoupravne organe. Ni pa naša dolžnost, da o tem obveščamo občinski svet zveze sindikatov. To vprašanje bi morali razčistiti v strokovni službi SIS.«
• »Predsedstvo je ocenilo, da so bili stanovalci o podražitvi premalo in nepopolno obveščeni.«
»Pravočasno smo o izračunu in predlogu za nove akontacije seznanili vse kurilne odbore, kjer delujejo, na Planini pa vse tri krajevne skupnosti. Kjer so to zahtevali, smo zagotovili tudi dodatne razlage. S povišanjem se ni strinjal kurilni odbor na Vodovodnem stolpu.«
• »Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov trdi, da je področje ogrevanja pravno formalno neurejeno.«
»O tem, kam spada ogrevanje v kranjski občini, je bilo že več razprav. Zadnji sklep s seje izvršnega sveta 4. septembra lani pravi, da morata komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in komite za gospodarstvo preučiti, ali bi bilo področje ogrevanja stanovanj in poslovnih prostorov primerneje opredeliti kot komunalno ali energetsko dejavnost. Ugotovitve naj posredujeta samoupravni interesni skupnosti, da bo spremenila samoupravne splošne akte.
Za zdaj spada ogrevanje še vedno v energetsko dejavnost, ki je v pristojnosti samoupravne stanovanjske skupnosti. Zato tudi obračun za ogrevanje za vsako leto obravnava samoupravna stanovanjska skupnost, akontacije med letom pa obravnava in sprejema njen odbor za prenovo in gospodarjenje. Med stanovalci in nasploh pa pogosto prihaja do zamenjav in izenačevanj, češ da je Domplan hkrati tudi samoupravna stanovanjska skupnost. Vendar je samoupravna stanovanjska skupnost eno, Domplan pa drugo.
Vsi prihodki in stroški kurjenja se izkazujejo v bilanci samoupravne stanovanjske skupnosti, ne pa v bilanci Domplana. Vendar samoupravna stanovanjska skupnost ne oblikuje vseh skladov, kot, na primer, delovne organizacije. Domplan samoupravni stanovanjski skupnosti, kar
zadeva ogrevanje, zaračunava samo svoje storitve po planu, ki ga vsako leto predložimo na skupščino za vsako kotlarno. Mi dobimo plačane samo ure za naše delavce. Toplarne tudi niso naše osnovno sredstvo, z njimi le upravljamo.«
• »Predsedstvo je ugotovilo, da kurilni odbori niso vključeni v postopke za oblikovanja cen.«
»Kurilni odbori zdaj res niso vključeni v samoupravni sistem odločanja. Lahko pa bi bili delegatska baza za samoupravno stanovanjsko skupnost. Morda bi lahko imeli delegate v odboru za prenovo in gospodarjenje samoupravne stanovanjske skupnosti. To pa zdaj ni predvideno. Najmanj pa je stvar Domplana, da ureja ta samoupravna vprašanja. Tako so zdaj kurilni odbori le nekakšni posredovalci med koristniki in nami — izvajalci.«
• »Največ pripomb in nezadovoljstva (predvsem s Planine in z Vodovodnega stolpa) je na zelo povečane akontacije ob koncu ogrevalne sezone.«
»Plan, ki je bil sprejet za ogrevalno sezono 85/86, je temeljil na planski ceni mazuta 75 dinarjev za kilogram, kar je za Planino predstavljalo 65-od-stotno podražitev. Treba pa je upoštevati tudi, da je bila kurilna sezona 84/85 dolga in smo zato porabili vse zaloge. Po dogovoru s sindikatom mesečne akontacije niso enake. Usklajujejo se v začetku kurilne sezone in z novim letom. Dogovor s sindikatom pa je bil tudi, da se to sezono ne povečajo z novim letom, marveč s 1. marcem. Od predvidene planske cene za mazut za to ogrevalno sezono (75 dinarjev za kilogram), je bila de-
Zvedeli smo, da pocenitve nafte oziroma goriv veljajo od 28. marca naprej tudi za Kranj. Nova cena kurilnega olja za hišne svete je 86 dinarjev za liter, za mazut pa okrog 70 dinarjev za kilogram.
1. marca so se za posamezne kotlarne v občini za ogrevanje stanovanj takole povečale mesečne akontacije: Planina za 45 odstotkov, Vodovodni stolp za 77 odstotkov, Cesta JI A 6 za 77 odstotkov, Cerklje za 31 odstotkov, Preddvor za 15 odstotkov, Golnik za 11 odstotkov, na Zlatem polju in v H 8 pa se akontacije niso povečale. Razlike so zaradi različnih zalog in tudi zato, ker je bilo kurilno olje cenejše od mazuta. Vodovodni stolp je tudi edini, ki ni imel zalog.
Direktor Domplana je povedal, da izlitje mazuta iz toplarne na Planini ne bo vplivalo na višino akontacij za ogrevanje.
janska cena konec decembra že 112 dinarjev.
Ko smo februarja izdelali predlog novih akontacij, ki naj začnejo veljati 1. marca, smo do 31. decembra upoštevali dejanske cene, od 1. januarja naprej do 30. junija letos pa na podlagi predvidenih stroškov. Za vse lansko leto je znašalo pevečanje akontacij za 17 odstotkov, za letošnje drugo polletje pa za 45 odstotkov. Ker pa je bila cena od 1. januarja do 28. februarja letos višja, je bilo treba pokriti tudi to razliko. Zato so tudi mesečne akontacije višje, kot je bila podražitev mazuta. Podražitve pa so od kotlarne do kotlarne različne zaradi različnih zalog in zaradi različnih virov ogrevanja. Sicer se sliši neverjetno, vendar je bilo kurilno olje tudi cenejše od mazuta.«
• »Kurilni odbor Vodovodnega stolpa ocenjuje, da bi nekateri stanovalci zaradi slabe izolacije morali plačevati manj za ogrevanje in da bi bilo treba stanovanja dodatno izolirati.«
»O tem lahko odloči samoupravna stanovanjska skupnost oziroma njen odbor. Skupnost stanovalcev pa lahko odloči, za kaj bo namenila denar, ki je na voljo za stanovanjski objekt. Vendar pa tega denarja ob sedanjih stanarinah in stroških ni veliko.«
• »Kurilni odbor Vodovodnega stolpa tudi zahteva, da uporabniki poslovnih prostorov plačujejo realno ceno za ogrevanje, ne pa le 30 odstotkov več kot za stanovanja.«
»Takšen predlog je bil sprejet v organih samoupravne stanovanjske skupnosti že lani jeseni, vendar pa po sprejetju plana za sezono 85/86. Zato bo sklep uveljavljen v sezoni 86/87. Za nekatere prostore bodo akontacije v prihodnji sezoni še enkrat večje, za večino pa od 50 do 70 odstotkov.«
• »Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov tudi sprašuje, kdo pokriva stroške izpadlega prihodka zaradi neplačevanja položnic«
»Glede ogrevanja so podatki v obdelavi. Za stanarine in ogrevanje pa je bilo 28. februarja letos 220 takšnih, ki so bili dolžni nad 30.000 dinarjev. Med njimi je sedem neplačnikov, ki dolgujejo več kot 300.000 dinarjev. Zaradi tega je manj denarja za zaloge goriva. Vse neplačnike pa dosledno tožimo in potekajo izterjave po tej poti.«
• »Na Vodovodnem stolpu, kjer pripravljajo problemsko konferenco, sprašujejo, zakaj je ogrevanje v Kranju najdražje.«
»Mi v akontacijah obračunavamo tudi zaloge, drugJe Pa jih ne. Kranj pa se lahko primerja le s tistimi, ki imajo enak sistem ogrevanja. Rekel sem že, da v Kranju spada ogrevanje pod energetsko dejavnost, ne pa v komunalno, kjer je pokrivanje izgub drugačno.«
• »Kaj pa pomenijo za ogrevanje sedanje pocenitve nafte?
»Na dosedanje stroške te pocenitve še ne bi mogle vplivati. O tem, kako pa bo s ceno mazuta in kurilnega olja v Kranju, kjer spada ogrevanje pod energetsko dejavnost, še nismo seznanjeni.«
A. Žalar
Kamp Šobec
Najboljši
n najdražji v Jugoslaviji
^esce, »prila — Mednarodno priznanje Šobcu za najbolje urejen kamp - Jugoslaviji je še opogumilo člane turističnega društva Lesce pri snova-iju poslovne politike za letošnjo turistično sezono: »Če smo najboljši v Iržavi, ni nobenega razloga, da ne bi bili tudi najdražji.«
V kampu Šobec so lani zabeležili 59 odstotkov več nočitev kot leto prej: iomačih gostov je bilo celo za osmino nanj, medtem ko je število tujih pora-;lo za domala tretjino. Med tujci so bili ■o številu nočitev na prvem mestu Ni-ozemci in na drugem državljani 'vezne republike Nemčije. Rekordni >bisk kampa se je poznal tudi pri izku-)ičku, ki je bil kar dvainpolkrat večji :ot leto prej.
Lani je bilo v kampu veliko nareje-lega: sklenili so gradnjo sanitarij, iredili so tretjino novih površin za ;ampiranje, posodobili električno na-»eljavo, stare sanitarije preuredili v ospodarski objekt, kupili računalnike n opravili obsežna vzdrževalna dela. /eč naložb načrtujejo tudi letos: uredi-i bodo štiri teniška igrišča, se lotili gradnje nove recepcije, dokončali lopo a shranjevanje orodja in materiala, premenili prometni režim pri vzhodu v amp, postavili več klopi in igral iz le-a, izdelali načrte za bungalove, odku-ili še nekaj zemljišča in dokončno rešli na računalniško poslovanje.
Pri pripravi dolgoročnega načrta ra-ovljiške občine so se pojavljale tudi »žnje, da bi na mestu opuščenega pe-<okopa uredili parkirni prostor za to-
vorne avtomobile, nedaleč proč pa postavili še servis za osebna in tovorna vozila. »Nazadnje je le zmagal zdrav razum in v dolgoročnem občinskem planu bo vse območje od glavne ceste proti Bledu pa tja do konca kampa in celotno območjo savskih teras pod Lescami do Save rezervirano za potrebe rekreacijskega parka Šobec,« je na nedavnem občnem zboru dejal Zlato Kavčič, predsednik turističnega društva Lesce. »Na mestu bivšega pesko-kopa naj bi enkrat v daljni prihodnosti stal prenočitveni objekt z množico rekreacijskih naprav; vključujoč hipodrom in zemljišče v smeri proti Šobcu pa bi tu nastal rekreacijski park, katerega geslo bi bilo: turizem in Šobec za Leščane, ne samo za turiste.«
C. Zaplotnik
S poseko teh jagnedi se bo podoba Gašteja spremenila. Verjetno jih je dal nasaditi še stari tovarnar Helar. Spomin nanje bo ostal le še na fotografijah in umetniških slikah; gaštejski topoli so bili nekajkrat tudi motiv kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja. — Foto: F. Perdan
Topole
bodo posekali
Kranj, aprila — Da ne bo spet nepotrebnega razburjanja med občani Kranja, komisija za urejanje okolja pri kranjski socialistični zvezi že vnaprej sporoča, da bodo kmalu posekali stari prekmurski jagnedi, topola, pri tovarni Sava na Laborah in celo vrsto topolov ob blokih na Koroški cesti. Življenjska doba topolov je 25 do 30 let, potem se suše. Sploh pa, pravijo strokovnjaki, topoli niso primerni za nasade v mestih, ker to drevo zelo moti astmatike. Ko spomladi zacveti in ozeleni, je v zraku vse polno belih kosmov cvetov, ki dražijo njihova dihala. Prav tako neprimerni za javne nasade so tudi akacija, breza in vrba žalujka, čeprav sta prav slednji dve zaradi svojega izgleda zelo priljubljeni. Te vrsi,e drevja namreč smetijo okolico. Na vseh mestih, kjer bodo drevesa posekali, bodo posadili nova, za mesto primernejša
drevesa.
D. Dolenc
OD TU IN TAM...
-JV;
Trgovina v Podkorenu — Med obiskom v krajevni skupnosti Kranjs™_ gora so nam povedali, da so si zelo prizadevali za novo trgovino • Podkorenu. Na predlog delovne organizacije Živila so krajani dolov* tudi novo lokacijo zanjo. Potem pa so izvedeli, da je Živila v tem srt" njeročnem obdobju ne bo mogla zgraditi. Menda pa se v Živilih zOti* dajo, daje sedanja trgovina v Podkorenu ena njihovih najslabših tfSv vin na Gorenjskem. — A. Ž.
Kmečka ohcet na Gorenjskem
Kranj — Turistična društva in delovna organizacija Živila Kranj so prevzela del turistične prireditve Kmečka ohcet, ki bo od 26. do 28. junija v Ljubljani in nekaterih slovenskih krajih. Pari bodo iz Ljubljane prišli v Kranj 27. junija, ko jih bomo pozdravili ob 10.30 pred Prešernovim gledališčem. Potem si bodo ogledali Brdo, ob 14. uri bodo v Preddvoru, kjer se bodo napotili skozi drevored zvestobe. Sprejem in prireditev jim bodo pripravili turistični delavci in krajani Preddvora. Popoldne ob
ne
16. uri bodo prispeli na Jeze\ kjer bo prevoz bale in prikaz poročnih ter pastirskih običaje^ vse bodo poskrbeli turistični de" Jezerskega, večji del priredit*^ bo potekal ob Planšarskem jeze^
Na prireditve v občini so vabil1 vsi, še posebno pa folklorne skup1 %t narodne noše, pevci, harmonij ^oč
bu i Pnn
*kti
Ž,
jn0> Kot Ijevi trac rsfie ti
Prec « „
soit< »1
obči
ust!
in druge skupine, ki lahko pri* stare običaje. Prijave sprejemaj", ristična društva v Kranju, na cj ci, v Preddvoru in na Jezerske!*1, -
"SU
Trgovski center v Kranjski gori
Kranjska gora — V skladu s srednjeročnim planom razvoja občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990 je v Kranjski gori predvidena tudi gradnja trgovskega centra. Investiranje v trgovski center predvidevata delovni organizaciji Golica in Emona Ljubljana.
V skladu s prostorskimi rešitvami je DOMINVEST že izdelal program-
*a
sko zasnovo centra. Obsega , kvadratnih metrov pokritih trf skih površin za različne nameni nanji   tržni   prostor, parkih pešpoti in podhode ter drugo li^ metno ureditev. Samopravni o« $T v krajevni skupnosti Kranjska so zasnovo že podprli.
crto dek vre
N
civj
večj (I "»oi to \
Proj
.. KRATKE PO GORENJSKI
Oživel je mladinski odsek PD Kranj
2r
..Mu fcJ» št
• Kranj — Minuli mesec je mladinski odsek Planinskega društva KraflJ •» ^ pravil dva izleta: 15. marca na Lubnik, kjer so si ogledali tudi jamo Lubniški "i rjj., dere, 29. marca pa so se povzpeli na Viševnik nad Pokljuko. Mladinski odsekjj^jv mlade, še posebej srednješolce, da se jim pridružijo. Odločili so se, da b^k skupno akcijo skušali organizirati cenejši nakup osnovne planinske opreni6, •» /l
D. §•
Lani je bilo 1736 požarov
• Lani je bilo v Sloveniji 1736 požarov. Škoda zaradi njih je ogromni; j pogoriščih je bilo poškodovanih 50 oseb, od tega pet gasilcev. Smrtnih žrtev r lo 12. Gasilci opozarjajo: bodimo previdni, posebno še v gozdovih v sušnih & cih.
PISALI STE NAM...
KJE JE NAJDRAŽJE OGREVANJE?
V Gorenjskem glasu je bil v torek, 25. marca, v številki 23 na zadnji strani v članku pod naslovom Drago ogrevanje objavljen podatek, da je v Radovljici (najbrž je mišljena radovljiška občina) v objektu Zapuže najdražje ogrevanje, saj stane kvadratni meter ogrevanja 230 dinarjev, v Cankarjevi ulici pa le 150.
Če je pisec D. Ž. v Cankarjevem naselju mislil na nove bloke, morda podatek drži. Ni pa točen za bloke v tem naselju v Radovljici od št. 21 do 25 in od 27 do 31. V teh objektih plačujejo skoraj enako ceno kot v Zapužah. Vila bloki v tem naselju so namreč precej bolj mrzli, ker nimajo izolacije. Se huje pa je, da je centralna napiava nenehno v okvari. Zato si stanovalci lahko pomagajo le z električnimi pečicami, ker so bistroumni arhitekti v teh blokih »pozabili« na dimnike. Prava ironija je tudi, da je prav takrat, ko je bil objavljen članek v Gorenjskem glasu, centralna naprava spet odpovedala. Do kdaj bo še tako, ne ve nihče.
Jošt Rolc
SE ENKRAT: PO RIBICE NA SEJEM, PO AKVARIJ PA...
V Gorenjskem glasu je bil 28. marca v Glasovem ježu objavljen prispevek Po ribice na sejem, po akvarij pa... Prispevek obravnava tudi oddajanje tržnice
0 ^0d
in odstranjevanje snega. Ti datki v prispevku niso točni, tržnice ne oddaja Zarja, sneg f je bil odstranjen. S tržnico na senicah upravlja temeljna orga' nizacija Delikatesa in vsako lt\ pripravlja tudi vse potrebno zvezi z Jožefovim sejmom. Tak0 je poskrbela tudi za odstranil snega, kar je naredilo Komuni* no podjetje Kovinar 12. maf^ Protor za stojnice je bil zato p1"1' pravljen. Res pa je, da je bil ^'l tošnji sejem pač v zimskih rOP\ merah.
Ob tem želimo poudariti, tudi prispevke za Glasov jež pre'\ verite in jih objavljate praviln0,
ABC Pomurka — Trgovska delovna organizacija Golica Delovna skupnost za skupne zadeve Direktor DO: Stanislav Pem, oec.
NEVARNO IN NEODGOVORNO
Večkrat grem v Radovljici f
bližnjici na železniško postaj^ Pod Kunsteljnovo gostilno na w bližnjici, malo naprej, je potfv? škarpa. Grozi, da se bo ie bolj ffl sula in prav bi bilo, da bi jo pravili. Ko pa me je pot pred davnim zanesla na Ovsiie fl Podnartu, sem bila presenečen* da jim tudi podnevi sveti jtto1^ razsvetljava. Kaj pa opozoril* naj varčujemo z elektriko?
M. G
5
os hi
m
Pr lo
sol ka
ci, *ti ve ob
KRONIKA
7. STRAN ^g^SSrJg^GLAS
Yž£§tvo pred nesrečami z nevarnimi snovmi
Od besed k dejanjem
^"j. aprila — Razvoj tehnike in tehnologije je današnjemu prebi-ko S Pr*nesel razen napredka veliko skrb. Vse bolj se sprašuje, ka-ob 0nieJ^* vpliv nevarnih snovi na okolje in kako zavarovati človeka 0i'6reS-re^an z nPm*' Zato tokrat skušamo odgovoriti, kaj o tem raz-s*jajo in snujejo v kranjski občini.
Vse večja prisotnost nevarnih sno-nii£P°<ibuja človeka, da razmišlja o J'novih vplivih na okolje, kjer dela Prebiva. Mimo njih ne more tudi ~^adi dejstva, da so pri nas čedalje gostejše manjše nesreče z nevarni-jjj* snovmi, zlasti pri njihovem prevo-
»Ker vodi skozi Kranj železniški in ^«*i traznit,« pojasnjuje načelnik ■J°lUkega štaba za civilno zaščito ■ 'ko Kacin iz Kranja, »je verjetnost ^.J^sreče z nevarnimi snovmi pre-J^JJJa. Ravnanje ob njih mora biti
bu°i vno' zato smo se v našem ^ta" letos lotili izdelave načrta za te P^rnere. V njem bo poleg ocene JJJfcenosti in opisa obveščanja ter ^»viranja civilne zaščite podr
g* vseh ukrepov.«
sn  •       so P1^1^ popisali nevarne v industriji kranjske občine, u   le razvidno iz podatkov na zem-J vidU) je njihova največja koncen-
le +1JaV mestu z bližnjo okolico, kjer tudi poseljenost najgostejša. Ker gre samo za vnetljive tekočine in PrpH*' ki P°vzročajo vži8' ampak edvsem za številne strupene snovi, ^i^no predvideti možnosti za za-'J^Pred raznimi nevarnostmi. \t£ ? bodo z dodatnim popisom le-oh*    ani vsi podatki,« razlaga član finskega štaba Franc Ošlaj, ki v rS1 SKrbi za radiološko-biološko-ke-sku *° za^cit°> »bomo za posamezne UstrPme nevarnin snovi predvideli skar °e u^rePe- Obenem bomo poi-ciai. .Možnosti za vključevanje spe-^w ,2,ranih enot civilne zaščite v na-de| Vane ukrepe in za nadaljnje so-v tJ?VanJe s strokovnimi ustanovami publiki.«
J rn0feVLrnosti in nesreče seveda ne bo civi] vladovati le s pripravljenostjo >. za n zaščite, saj so v njej zadolženi % Več-moč Pri reševanju v katastrofah i iio^epa 0DseSa. Za reševanje bi se 1 to t .0Prernljati in usposabljati, kot I' pr . rJaJo zakonski predpisi, zlasti č'^^ajalci in uporabniki nevarnih
snovi. Ker je med zakonom in vsakdanjo prakso velik razkorak, tudi pri tem nosijo največje breme posamezniki.
Če se kadi, kliči gasilce
V Sloveniji že vrsto let razpravljamo o osnovanju enotne službe, ki bi ukrepala ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Zaenkrat si odgovornost še vedno delijo vodnogospodarske in cestne skupnosti, železniško gospodarstvo, delovne organizacije in skupnosti za varstvo pred požari. Slednjim je republiška skupščina naložila skrb ze postopno ustanavljanje pokrajinskih centrov za požarno varstvo, kjer naj bi skrbeli tudi za zaščito in reševanje ob teh nesrečah.
»Na Gorenjskem načrtujemo uresničitev te naloge v sedanjem srednjeročnem obdobju, žal pa so v dosedanjih pripravah pobude preveč prepustili gasilskim organizacijam,« ugotavlja direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Miha Molan in naglasa: »Doslej se je vse končalo pri zagotavljanju denarje, kar se ne bi smelo dogajati še naprej. Pripravili smo namreč predlog za dopolnitev naše službe za te naloge, ki ga bo kmalu obravnavala medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko in pozneje se bodo o njem odločali po gorenjskih občinah.«
Gre predvsem za zaposlitev 12 delavcev in strokovnjaka za vodenje skupine — najmanj toliko ljudi manjka službi že za sedanje potrebe — pa oskrbo z ustrezno opremo. V njej so namreč dovolj dobro opremljeni in usposobljeni za gašenje, malo za tehnično reševanje in nič za ukrepe ob nesrečah z nevarnimi snovmi.
»Večkrat na leto nas pokličejo na pomoč tudi zaradi raznih zapletov z nevarnimi snovmi,« navaja vodja operative GRS Kranj Jože Kastelic in opisuje: »Se vedno mi je živo v spominu primer izpred več let, ko so nas obvestili, da na Primskovem v
i
recanje članov slovenskih
l §t^ Jana> 6. aprila — Visok jubi-J oljJJ^esetletnica AMZ Slovenije, CriLvezena z osrednjo prireditvijo 'ejŠe -n'c*- T° bo doslej najmnoži-sPortno, turistično, kulturno avn" srečanje članov AMZ predstavljajo tudi
- en,ie. ki
^ j°žjčnejšo organizacijo sloven-QruŠtvenih organizacij.
^re za doslej naj množične j šo p fcs*!      motoriziranih gostov pri »ti Amz Slovenije zaupala izved-J* Prireditve Kompasu in hotelski ff.l2aciji Jadran iz Crikvenice. 'ri&r    Prireditelji so se potrudili in krvili bogat in pester program -I J"stn- ugodnosti. Srečanje bo od upnSd }la do 4. maja na crikveniško-fiflNr«   ki rivieri, to je v krajih od O   an°vega do Novega Vinodolske-
ga. Ob pomoči sodelavcev AMZ in Kompasa so pripravili resne in manj resne preizkušnje za vse starostne kategorije, ne glede na spol in starost. Organizirana bodo najrazličnejša tekmovanja v športnih in zabavnih igrah, nagradni kvizi, posebne večerne animacije in velike prireditve ob morju. Še posebno bo poskrbljeno za otroke, da se bodo starši lahko odpočili.
Udeleženci bodo lahko v Crikveni-co prišli z avtobusi, vlaki ali pa z lastnim prevozom. Iz petnajstih slovenskih mest bo 30. aprila odpeljalo sto avtobusov, 1. maja zjutraj pa bodo tisti z osebnimi vozili izpred hale Tivoli v koloni odpotovali v Crikvenice Cene za praznično prireditev so minimalne.
dh
Kranju nekaj gori. Kadilo se je res, vendar ni gorelo. Iz velike posode na parkiranem tovornjaku je namreč pronicala kislina, ki je povzročala dim. Ni nam preostalo nič drugega, kot da smo na klasičen način preložili tovor v drugo posodo. Lahko si mislite, kakšne bi bile posledice ob razlitju kisline, saj nismo imeli nikakršne zaščitne opreme!»
Kdor ravna pravilno, stori največ
Takih in morda še nevarnejših primerov bi poklicni gasilci lahko našteli še veliko. Zato ne poudarjajo zaman, kako nujna je primerna oprema za uspešno ukrepanje. Na Gorenjskem žal še vedno nimajo posebnega vozila, ki je opremljeno za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi. Veliko več kot doslej bo treba storiti tudi za strokovno usposobljenost delavcev, ki so jim zaupane tako odgovorne in nevarne naloge.
»Nič manj pomembno ni pravilno ravnanje s takimi snovmi,« razmišlja vodja preventive GRS Kranj Milan Pogačnik in opozarja: »Uporabniki storijo zelo malo za varnost. Po naših cestah prevažajo s pomanjkljivimi vozili velike količine vseh mogočih nevarnih tovorov, ki niso vedno ustrezno označeni. Ob nesreči bi bilo zato še težje ukrepati. Pa tudi v delovnih organizacijah, kjer sicer še ni bilo večjih nesreč, bi morali dosledneje upoštevati nevarnosti. Neka nenevarna snov lahko postane, na primer, silno nevarna, ko zagori.«
In še nečesa se premalo zavedamo! V nesrečah z nevarnimi snovmi je še bolj kot v drugih nezgodah nujno pravočasno ukrepanje. Tega pa ni moč zagotoviti brez točnega in predvsem hitrega obveščanja o nevarnostih. Dovolj poučen primer o posledicah zapoznelega sporočanja bi moral biti tudi nedavni nekontroliran izliv mazuta iz kranjske toplarne v Savo. Seveda pa ne bo dovolj, da o nevarnih snoveh na široko govorimo samo ob nesrečah. Nujno bo preiti od besed k dejanjem v vsakdanji praksi in storiti čimveč, da do nesreč sploh ne bi prišlo. s. Saje
Ustrelil dve divji živali
Duplje, 7. aprila — Volkova ali pote-puška psa? Tako sprašujejo lovci LD Udin boršt. Lovec Dušan Zelič je namreč pred desetimi dnevi v gozdu ustrelil dve živali, tretja mu je ušla.
Konec marca so Ivana Rozmana iz Dupelj v gozdu napadle tri sive živali. Lovci so iz sledov »prebrali«, da so jih utrli potepuški psi, ki so v gozdu lahko nevarnejši od morebitnih volkov. Živali je čez dva dneva videla tudi vaščan-ka. Še isto popoldne je odšel v gozd Zelič in dva »volkova« ustrelil.
Uplenjene živali so imele nekatere značilnosti volkov. Tega ne morejo ovreči niti na zvezi lovskih družin Gorenjske. Tudi izkušen preparator ne more reči, da kožuha nista volčja. Sumijo, da gre mogoče celo za križance med volkovi in psi. Te dni bodo lobanji samcev proučili strokovniaki.
Nihče še ne ve povedati, kaj bodo lovci storili s tretjim pobeglim »sivim volkom«, ki je domnevno še vedno v gozdu.
M. Kunšič
STveš o prometu
f
P*
K
ril*
Znanje, ki pride vedno prav
os_ °vMica, 5. aprila — Skoraj petdeset učencev iz šestih *oet°Vn^ v radovljiški občini je merilo znanje na 18. pro-ai^m tekmovanju. Na prireditvi je sodelovala skupina Pfn ° lz radovljiškega vrtca. Otroci so v pozn; i vanju cestno 10 j**16*1}**1 predpisov in upoštevanju pravil lahko za zgled ce-"^rsikateremu odraslemu.
šole A. T.
t^y.,    -'"notu uaiiuvuc buic r\. x.
Sobcv?rta v Radovljici 3e Dil minulo hen dopoldan skoraj tako živali. Pametni vrvež kot na ulicah, k&rn- semaforji, prometnimi ozna-tiaT-in raznimi ovirami so sem in u£ vijugali mladi kolesarji. Kar 48 cj y°ev i2 osnovnih šol v Radovlji-st^.scah, Gorjah, Bohinjski Bi-ve r1 m Lipnici ter na Bledu je pre-ob£ 0 svoje veščine na letošnjem pfQ[JJskem tekmovanju Kaj veš o
V^1**! tem tekmovanjem, ki ga 0 leto prireja svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prometu,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Srečko Toman iz radovljiške osnovne šole, »je potekalo množično tekmovanje po šolah. Tam smo med najboljšimi učenci izbrali po štiri tekmovalce iz petih
in šestih ter prav toliko iz sedmih in osmih razredov. Na občinskem tekmovanju pregledamo tehnično urejenost njihovih koles, ocenjujemo znanje cestno prometnih predpisov v teoriji in vožnji s kolesom ter točkujemo spretnostno vožnjo.«
Čeprav so tekmovalci dobro opremili kolesa, je komisija večkrat zmajevala z glavo. Kriva je bila predvsem, kot je pojasnil predsednik SPV Radovljica Vojislav Stojilkovič, slaba kakovost novih nadomestnih delov. Sicer pa osnovnošolcem, med katerimi je veliko kolesarjev, večkrat pregledajo njihove jeklene konjiče pionirji prometniki skupaj z delavci milice, da bi se čim bolj varno vozili po cestah.
Udeleženci tekmovanja v Radovljici so dokazali, da jim ne delata težav niti teorija niti praksa. Med mlajšimi se je najbolj izkazala tekmovalna ekipa iz Gorij, kateri sta sledili ekipi z Bleda in iz Radovljice, med posamezniki pa je zmagal Roman Stare z Bleda, drugi je bil Rihard Gaberšček iz Gorij in tretji Bojan Arh iz Gorij. Med starejšimi
KLICAJ ZA VARNOST
S. Saje
Zdravje človeka in okolja
V preteklosti smo se zavedli, kako pomembno je človekovo zdravje za njegovo delovno sposobnost. Šele zadnji čas začenjamo spoznavati, da zanj ne moremo storiti prav veliko v vse bolj onesnaženi naravi. Zrak, vodo in zemljo pa smo zastrupili že do take mere, da posledice vse bolj čutimo na lastni koži.
Številne kemikalije in druge nevarne snovi so postale del našega življenja. Večina organizacij sicer dokaj dobro skrbi za osnovno varstvo pri proizvodnji in uporabi teh snovi, a le redko se pripravljajo za zaščito in reševanje ob nesrečah z njimi. Posebno zaskrbljuje nespo-štovanje zakonskih obveznosti pri prevozu nevarnih snovi.
Na naše zadovoljstvo so nam doslej prizanesle velike nesreče z njimi, vendar je bilo to večkrat bolj naključno. Bridke izkušnje iz nesreč v tujih deželah pa bi nas morale prepričati, da izigravanje predpisov in malomarno ravnanje pri nevarnin snoveh še posebej ni priporočljivo. Za napake namreč ponavadi niso kaznovani posamezni krivci, ampak posledice čuti številno prebivalstvo, ki mu nevarnosti včasih celo prikrijejo.
Za nenehno poslabševanje ekoloških razmer je gotovo največ kriva slaba človekova osveščenost. Zato bi morali storiti vse, da razvoj tehnike in tehnologije ne bi še naprej potekal na škodo narave, ki je pomembna tudi za ohranitev človeškega življenja. Tega seveda ne bi smeli prepuščati zgolj srečnemu naključju in razmišljanju o nesrečah, ki se niso zgodile, a bi se lahko.
NESREČE
NOČNA KRONIKA
Zbil otroka
Kokrica, 4. aprila — Voznik osebnega avtomobila Peter Kapler, star 34 let, s Kokrice, je popoldne peljal po Partizanski cesti na Kokrici. Na prehodu za pešce je ugledal 9-letno Damiano Grošelj, ki je prečkala cesto. Čeprav je zaviral, jo je zadel in zbil po cesti. Hudo ranjenega so otroka odpeljali v Klinični center
Nenadoma čez cesto
Jesenice, 6. aprila — Na Cesti v Rovte na Jesenicah se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen otrok, 4-letni Elvis Musič z Jesenic. Zadel ga je voznik osebnega avtomobila 46-letni Šalim Čauševič, ki je pripeljal po mestni ulici. Otrok je stal ob robu ceste skupaj z vrstniki, nenadoma pa stopil na cesto. Voznik je zmanjšal hitrost, vendar je otroka kljub temu zadel. Otroka so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Neprevidno prehiteval
Bled, 4. aprila — Na regionalni cesti Lesce—Bled, na savskem mostu, se je to popoldne zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je 23-letni Matija Černe iz Zgornjih Gorij, ki se je z motornim kolesom peljal iz Lesc proti Bledu. Pred mostom je prehiteval osebni avto, čeprav po sredi ceste teče neprekinjena črta, za njim pa še kolesarja Jureta Košaka, starega 15 let, iz Radovljice. Ker je ravno tedaj pripeljal nasproti drug osebni avto, je Černe zaviral, zaneslo ga je v desno in zadel je kolesarja. Oba, motorist in kolesar, sta padla po cesti in Košak je bil pri tem hudo ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. D. Ž.
Omagal je
Pred trgovino v Britofu je obležal možak. Ker se ni premaknil, je mimoidoče zaskrbelo in poklicali so milico, ta pa rešilca, da je onemoglega odpeljal na pravi naslov.
Krivca so priprli
V Gradisovem naselju v Mavčičah je bilo zadnjič vso noč divje. Stanovalci so popivali v barakah in počeli vse, kar je v na-vadivpivskih bratovščinah. Sosede pa je veseljačenje motilo in terjali so obisk miličnikov. Slednji so krivca za nered, najbolj opitega mladca, odpeljali. Do jutra so mu nudili gostoljublje.
Žensko je zmagalo
Pod težo maliganov je omagala Blejka. Zmaglo jo je pred hotelom Park, kjer je legla. Da se ne bi sprehajalci spotikali obnjo in ji kaj prizadejali, so poslali po pomoč. Naložili so jo v rešilca in jo dostavili v zdravstveni dom.
Joj, avto so mi ukradli!
Ko se je L. K. iz Kranja vrnila z zimskih počitnic, je pogrešila avto. Prepričana, da so ji ga ukradli, je prijavila na bližnjo postajo milice, kjer so nemudoma začeli gonjo za storilcem. Kasneje se je spomnila, da ji ga pravzaprav niso ukradli, pač pa ga je pred počitnicami odpeljala k mehaniku v popravilo.
Z mostu omahnil v sotesko
Vintgar, 5. aprila — Pri delu na mostu v soteski Vintgar se je to dopoldne smrtno ponesrečil Franc Lipovec, star 72 let, doma v Poljšici. Skupaj z Matevžem Bizjakom je pleskal železne nosilce mostu, pri tem je sedel na deski, ki sta jo položila med nosilce. Nenadoma se je deska zlomila in Lipovec je padel 26 metrov globoko pod slap, ki strmo pada v globok tolmun.
Ponesrečenca so naslednjega dne skušali najti blejski potapljači, čeprav sodijo, da je iskanje nevarno in da bodo utopljenca lahko našli šele čez nekaj mesecev, ko bo voda upadla.
skupinami so prva tri mesta ekipno zasedli OŠ Gorje, OŠ Bled in OŠ Lesce, posamično pa Matej Tanca iz Gorij, Peter Rejc iz Lesc in Boštjan Tržan z Bleda. Ti tekmovalci bodo nastopili tudi na republiškem prvenstvu v Mariboru 19. aprila letos.
Cilj ni le tekmovanje
Med prireditvijo smo skušali zvedeti, kako ocenjujejo koristnost svojega znanja tekmovalci in koliko jim pomaga v prometu. Toni Podobnik, učenec 6. razreda leske šole, je zaupal: »Imam nekaj izkušenj z lanskega tekmovanja, vseeno pa sem se za letošnje skrbno pripravljal. 2e v šoli sem rešil teste brez napak in tudi tu bi se rad izkazal. Ker v šoli ni prometnega va-dišča, sem se uril s kolesom kar doma. Zaradi oddaljenosti se pogosto vozim v šolo s kolesom, zato prometno znaje pride vedno prav.«
Učenka 6. razreda radovljiške šole Nina Pajovič, ki se je tudi že drugič udeležila občinskeea tekmo-
vanj a, je ocenila: »Čeprav se ne vozim v šolo, rada kolesarim. Zato je dobro, da poznam prometne predpise. Ne učimo se jih le za tekmovanja, ampak jih skušamo čimbolj upoštevati tudi na cestah.«
Ninino izjavo so potrdili njeni vrstniki Matjaž Avsenik, Borut in Boštjan Rep ter Robi Purgar, ki so kot člani prometnega krožka v radovljiški šoli pomagali pri izvedbi tekmovanja. V en glas so dejali, da radi opravljajo naloge pionirjev prometnikov, saj njihovi sošolci večinoma spoštujejo predpise na cesti, kar ne velja vselej za voznike.
Mentor za prometno vzgojo v blejski šoli Jože Lebar je med drugim naglasil, da je zanjo med učenci dovolj zanimanja. Žal pa znanje ne zale?a veliko na slabo urejenih cestah.
Dobro prometno znanje otrok bi torej morali posnemati tudi odrasli! Nikakor ni dovolj, da jim dajejo zgled zanj samo posamezniki, ampak bi si za to morali prizadevati prav vsi.
S. Saje
GLAS 8. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK. 8. APRILA 191!
Na Bledu hitijo. Turistična sezona je pred durmi
Ples metel in zidarskih kel
Bled, 4. aprila — V soboto se je na Bledu začela očiščevalna akcija, ki bo trajal vse do 10. maja. Graditelji prizidka k hotelu Krim, restavracije in trgovine v Zaki in prizidka h kavarni Bistro hotela Toplice hitijo, saj so roki kratki; turistična sezona, ki se bo sicer uradno začela 21. junija, pa pred vrati.
Število nočitev na Bledu je bilo v letošnjem prvem četrtletju nekoliko večje kot v enakem lanskem obdobju, kar je pred glavno turistično sezono dobro znamenje, da bo lanska, sicer rekordna turistična bera letos še imenitnejša. Bled bo najhujši turistični vrvež pričakal z nekaterimi novimi objekti. Hotel Jelovica je že za novo leto odprl depandanso Bogatin; zdaj pa ureja še zunanjost stavbe in okolico. Hotelsko turistično podjetje Bled gradi še prizidek k hotelu Krim s 112 ležišči, prizidek h kavarni Bistro z 200 sedeži, v Zaki restavracijo s skupno 332 sedeži in trgovino, s katero bo na podlagi pogodbe upravljala Živila. V restavraciji Kazina se bodo še pred začetkom se-
zone lotili razširitve terase . . . Graditelji, ki tudi prek zime niso mirovali, so v teh dneh še pospešili z delom. Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, ki gradi v Zaki, obljublja, da bo stavba nared v začetku julija; prizidek k hotelu Krim naj bi svečano odprli v prvih julijskih dneh.
V soboto se je na Bledu začela očiščevalna akcija, ob kateri so strnili sile krajevna skupnost, turistično društvo, krajevna konferenca Socialistične zveze in komunalno gospodarstvo — enota Bled; v njej pa naj bi poleg turističnih delavcev sodelovali še vojaki, šolarji, mladinci in drugi za turizem in za čistočo zavzeti krajani. Udeleženci enomese-
nzidek k hotelu Krim, v katerem bo 2 ležišč, bodo odprli v prvih julijskih leh.
V soboto se je na Bledu začela enomesečna spomladanska očiščevalna akcija. Na sliki: učenci blejske osnovne šole pometajo pred svojim pragom.
čne akcije bodo do potankosti »prečesali« obalo jezera in potegnili iz vode tudi ostanke dreves, ki so jih pozimi na zahtevo turističnih delavcev podrli delavci blejskega gozdnega gospodarstva. Na Bledu bodo za letošnjo turistično sezono honorarno zaposlili tudi dva upokojena gozdarja, ki bosta posekala grmičevje in ostalo zarast na sprehajalnih poteh in jih potem tudi primerno vzdrževala.
V turističnem društvu Bled razčiščujejo v teh dneh še zadnje nejasnosti okrog letošnjega programa prireditev, ki bo prvič zajel tudi dogajanja v Bohinju; razen v nemškem, angleškem in slovenskem jeziku pa ga bodo tiskali še v italijanščini. Turistom tudi letos bržčas na Bledu ne bo dolgčas, saj julija, avgusta in v prvi polovici septembra skorajda ne bo dne, da se v kraju ali njegovi okolici ne bi kaj dogajalo. V ponedeljkih bodo prireditve na Blejskem otoku, v sredah vedno dobro obiskani folklorni nastopi, v petkih in sobotah koncerti in športne prireditve, v četrtkih bo za razpoloženje gostov poskrbela Vila Bled ...
27. aprila bo prvomajska regata. Konec maja se bo iz letoviškega kraja ob Vrbskem jezeru pripeljalo na Bled okoli dva tisoč voznikov golfov GTI, med nekajurnim postankom pa se bodo pomerili v zabavnih igrah — v metanju volana na cilj, v spretno-stni vožnji z malimi motorji in v veslanju po jezeru. 21. junija bo otvoritev turistične sezone in hkrati tudi srečanje gorenjskih pihalnih orkestrov, 19. julija bo blejska noč, od 30. julija do 3. avgusta tradicionalna kmečka ohcet. Vsakih štirinajst dni, če ne vsak teden, bodo v Zaki teniški turnirji, na sporedu bo prek dvajset turnirjev v golfu. Triatlona letos ne bo, ker je prireditev predraga in je z izvedbo precej težav; vrhunec športnih prireditev pa bo vsekakor svetovno veslaško prvenstvo za veterane od 18. do 21. septembra, na katerem bo sodelovalo okoli dva tisoč tekmovalcev iz dvajset držav sveta, pretežno nekdanjih veslačev, ki pa imajo tudi nekaj pod palcem.
C. Zaplotnik
Radovljica
Dve novi zobni ambulanti
Radovljica, aprila — Dve novi zobni ambulanti za predšolsko in šolsko mladino v radovljiški občini ne pomenita le, da bodo že načeti zobje zdaj hitreje popravljeni; zdaj bo tudi več možnosti za preventivno skrb. Sedanja čakalna doba pri specialistu ortodontu je bila v Radovljici med najdaljšimi na Gorenjskem.
Otvoritev nove šolske ambulante niti ne bi smel biti kak poseben dogodek. Toda v radovljiški občini, kjer se kaj takega dogaja — kljub velikim potrebam — zelo redko, je pomen takega dogodka zelo velik. Še posebej, ker gre kar za dve šolski ambulanti naenkrat, od tega je ena specialistična.
Možnosti za novo šolsko zobno ambulanto so se pokazale, ko je bil urejen šolski prizidek pri osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici. V nekdanjih knjižničnih prostorih je malo po letošnjih zimskih počitnicah začela delati doktorica Slavica Pikelj: »Zobna ambulanta v šoli ima posebne naloge. Zobozdravnik popravlja že načete zobe, enako pa je pomembna tudi preventiva.«
S sistematičnim pregledom zob so začeli pri malih šolarjih, nato pa postopoma od prvega razreda naprej. Vendar pa to ne bo vse. Otroci
morajo vedeti, kako je treba varovati zobe, kako preprečevati zobno gnilobo, kako je treba pravilno čistiti zobe. Razen pogovorov v razredih, za sedaj od prvega do tretjega, pa že nekaj časa v nižjih razredih dobivajo tabletke fluor, enkrat ali dvakrat na teden pa zobe baktericidno ščitijo z želeji. Ob ambulanti so uredili tudi umivalnico za zobe, namenjena je prikazu pravilne uporabe ščetke ob sistematičnih pregledih. Drugače pa si šolarji umivajo zobe v šoli po malici kar v razredih — žal vsi le ob enem umivalniku. Ker pa je nad higieno zob pri otrocih treba neprestano bedeti, je uspeh odvisen tudi od pozornosti učiteljev.
»Res je veliko odvisno prav od sodelovanja med terapevtom in učiteljem, za nadzor nad tem, kar naj bi otroku postala zdrava navada za vse življenje, pa bi zelo rabili
Radovljica — Po šolskih počitnicah je zobna ambulanta. — Foto: L. M.
v   Linhartovi šoli bila odprta šolska
dr. Lazarjeva: »Na ortodonta je bilo doslej treba čakati kar pet let.«
še eno medicinsko sestro, ki bi skrbela tudi za preventivo v ostalih šolah in v vrtcih,« pravi dr. Pikljeva.
Z odpiranjem zobnih ambulant v šolah, predvsem pa s sistematičnim pregledovanjem zob pri otrocih so tudi v radovljiškem zobozdravstvu zastavili pot proti — vsaj za sedaj — še zelo oddaljenemu cilju: 60 do 70 odstotkov šolske mladine brez enega gnilega zoba. Da se takšne, res komaj verjetne cilje da tudi doseči in to predvsem s preventivo, kažejo zgledi iz zdravstveno razvitejših dežel. Tudi ob tako zdravem, ali bolje rečeno tako malo bolnem zobovju, namreč še vedno ostaja dovolj dela za zobni sveder.
V zdravstvenem domu že od 15. januarja sprejemajo otroke v preurejeno zobno ambulanto, kjer dela ortodontka dr. Lazarjeva. Doslej je bil za jeseniško in radovljiško občino le en ortodont, dr. Anton Polje, kar pa je bilo glede na potrebe premalo. Več kot zgovoren je podatek, da morajo v Radovljici otroci z nepravilno raščenimi zobmi čakati na sprejem kar pet let. Nova specialistična ambulanta ne bo mogla kar čez noč odpraviti dolge čakalne dobe, bo pa zdaj vsekakor več možnosti za vpliv na pravilno rast zob že v prvih letih in ne šele kasneje, ko brez tako malo priljubljene »ploščice« ali še kakšnih drugih posegov ne gre več.
L. M.
Marica Albreht, učiteljica klekljanja v žirovski šoli
Vpisujejo že triletne otroke
Žiri, 4. marca — Marica Albreht je bila stara komaj pet let, kor je mama vpisala v čipkarsko šolo. Danes je učiteljica klekljani* h kateri prihajajo starši vpisovat otroke, ko so nekateri stari k* maj tri leta.
T(
Punkeljni in kleklji so njeno življenje. V žirovsko čipkarsko šolo je hodila do osmega razreda. V predzadnjem letniku šole za oblikovanje je obiskovala čipkarsko smer. Zdaj že dve desetletji te smeri ni več. Kaže pa, da jo bodo v naslednjem šolskem letu spet odprli, saj so v vsej Sloveniji samo še štirje učitelji klekljanja. V marsikateri šoli bi to umetnost obrti radi negovali, pa je prav zato, ker ne dobijo učitelja, ne morejo. .
Na razpis za učiteljico klekljanja v žirovski šoli Padlih prvoborcev se je oglasila pred štirinajstimi leti. Prej ni bilo priložnosti. Anda Grošelj, ki je učila pred njo, je rekla, da bodo pouk najbrž ukinili, ker zanimanje pada, saj je bilo tedaj vpisanih samo 33 otrok.
K sreči ni bilo tako. Marica Albreht je končno dobila delo, ki ga je vseskozi želela. Prvo leto je bilo v krožku 52 otrok. Zadnjih pet, sedem let, pa je »obupno«. Številka se vrti okrog 90. Letos je v krožku 98 učencev, med dekleti šest fantov.
Občinska izobraževalna skupnost plačuje učiteljico in daje nekaj denarja za material. Nekaj prispevajo tudi starši. Letos stane šolnina tisočaka. Ni veliko, pa še to otroci z obrestmi vred dobijo nazaj kot darilo za novo leto, za osmi marec in kot zaključni izlet ali piknik. Vsako leto gredo tudi na kmečko ohcet ali na loški piknik.
Material je postal precej drag: sukanec, platno za všivanje, preja, bucike, kvačke, vzorci za preslikavanje. Pred desetletjem so od ljubljanskega Doma dobili sukanec. Sukanec je postal zelo slab. Sam bombaž je v njem, nič lanu. Dom zdaj plačuje tudi »polovico« druge učiteljice. Julijana Gantar pomaga Marici Albreht v žirovski šoli, v šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi pa vodi krožek, ki ga obiskuje 18 učenk.
Starši so navdušeni. Vpisujejo že triletne otroke. Seveda pa morajo tri, štiri leta čakati, da pridejo na vrsto. Začnejo v prvem razredu, redki zelo nadarjeni že v drugem polletju male šole.
Končajo v petem razredu. Prezgodaj. Škoda, saj bi takrat šele lahko začeli delati res prave kvalitetne čipke, kot jih v Idriji, kjer ima krožek vseh osem razredov in še v srednji šoli. V žirovskem krožku se naučijo predvsem osnove.
Leta 1950, ko je Marica Albreht še sama hodila v čipkarsko šolo, sta manj učencev poučevali dve učiteljici. Od 1960. leta do lani je bila za več otrok sama. Normativ za pouk klekljanja je deset do štirinajst otrok. V žirovskem krožku jih je včasih tudi po 30 hkrati. Radi prihajajo, povprečen obisk je 98-odstoten. Nihče ne odneha pred koncem petega razreda, kar je za krožke redkost. Spodbuda so na eni strani starši, na drugi strani veselje otrok, ki jih učiteljica zna privabiti in motivirati. Marsikateri pride že ob šestih zjutraj, čeprav mu ni treba.
Krožek je vsako jutro od šestih do osmih, ko se začne redni pouk, potem pa še od pol enajstih ali dvanajstih do treh. Vključujejo se vozači in varstveniki. Sicer pa pridejo učenci na vrsto po dvakrat na teden, razen v petem razredu, ko lahko prihajajo
vsako jutro, da se več naučijo in naredijo. Tudi potem, ko končajo Pj ti razred, radi pridejo po napotek učiteljici. Rada jim pomaga, zaI^ ima vedno odprta šolska in dom* vrata.
Čipke, ki jih napravijo učene1 klekljarskem krožku, v glavnem0 držijo.. Lahko jih prodajo Domu , jih rad odkupi. Za Domovo odkupt postajo, ki je najmočnejša prav v*1 reh, delajo doma. Število klekljaj Žireh raste, plan za odkup čipk je \ presežen kar za 60 odstotkov. Čet«? dobi ženska komaj petdeset, šest** set dinarjev na uro, kleklja. ŽiroV^ ne zna sedeti križem rok.
V šolskem krožku delajo čipke namizne prte, za vinske, čajne in garniture, živali, robčke, rokaV" ovratnike, posteljnino, vizitke. ,
Marica Albreht pravi, da otrok0, delajo največ preglavic ribice mrežica v premet. Sicer pa se Sp* vračajo k lepim starim vzorcem.?] , katere je značilen široki ris: vS*\j nitka posebej je vidna. Več je fj3 i povezave s kiticami in z ribicami-i\j vzorci, ki jih učenci delajo tudi št11! pet mesecev ali celo šolsko leto. J J H. Jelovča*
Gradijo pločnik
Škofja Loka, 7. aprila — Prejšnj1* den je začel SGP Tehnik graditi P'J, čnik od Petrolove črpalke do ho*e Transturist/Od ceste bo pol metra * lenega pasu, nato bo kolesarska s# in na kraju še pločnik. .
To je prva etapa izgradnje poti, k'. vodila ob Kidričevi cesti vse od cefl^ usmerjenega izobraževanja v Pod«,: niku do križišča proti pokopališču U\ ca oziroma industrijski coni. Ta del "S ste, na katerem je dokaj gost prod1 je za pešce in kolesarje nevaren
vii* 1
Gradnjo financirajo loške kraje' skupnosti, ki bodo za to v tem sred^J ročnem obdobju združevale 60 ods tkov svojega denarja.
Ob začetku gradnje je prišlo tudi < neljube napake. Graditelji so mojrj podreti dve brezi, še dve pa so pO~P nepremišljeno, saj bi ju lahko pusti1*, zelenem pasu še naprej rasti. ZaT*r tega se v Skofji Loki ljudje razburjal
v SGP Tehnik pa pravijo, da bodo slej vsak grm posekali šele, ko se W za to dogovorili v širokem krogu.
al
Nov daljnovod do Jesenic — Delavci Dalekovoda iz Zagreba podirajo betonske stebre starega daljnovoda od Kranja do Jesenic, na isti tra$x bodo postavili novega — jekleno konstrukcijo novega, dvosistemske' ga 400-kilovoltnega daljnovoda, ki bo oskrboval z električno energijo novo jeseniško elektrojeklarno. Investitor so Savske elektrarne, pred' računska vrednost znaša 806 milijonov dinarjev. Foto: F. Perdan
!?REKf 8. APRILA 1986
ZANIMIVOSTI
priznanja za urejenost vrtov in domov l^ravih rokah
Stara kmečka hiša v cvetju in zelenju
!*sce, aprila — Na nedavnem občnem zboru turističnega dru-j5ya Lesce so podelili priznanja krajanom, ki so se lani najbolj •tazaii pri urejanju svojih domov in vrtov. Priznanja so prejeli: J'ka Hrovat, Malči Jotič, Ivanka Korošec, Mirni Ažman, Marija j>uPan, Marija Ravnikar in Anica Kavaš — vsi iz Lesc ter Marija vrstan iz Hlebe, Alojz Lindič iz Hraš in Marija Mulej iz Studen-
ci
ftrijo Kristan iz Hlebe, eno izmed
9 priznanja turističnega dru-
[/ya. smo zmotili med običajnim spo-ladanskim delom. V garaži je sejala {j s* in pripravljala vse drugo, potreb-{5?a presajanje rož. Od kje tako lepa j,?lca> nas je zanimalo, še preden smo L.^i. kaj nas je pravzaprav prineslo k . *!• Marija nam je prijazno povedala, va le že pred leti zakopala hlevski gnoj zemljo, v kateri se je sčasoma spre-enil v rodoviten, črn humus.
Kristanova kmetija je kar precej velika. Redijo 18 do 20 glav živine — oddajajo mleko in pitajo bike. Dela je za pridne roke vedno dovolj, na polju, na travnikih, v hlevu ali za štedilnikom. Marija, ki je prišla v Hlebce iz okolice Žirov, zmore vse to, kajpak ob pomoči vseh ostalih družinskih članov; še vedno pa ji ostane nekaj časa tudi za gojenje rož in okrasnega grmičevja. Lani poleti so se ne tako redki obiskovalci Hlebe in okoliških vasi kar ustavljali
4/,
°jz Lindič iz Hraš
iQViršeku v Adergasu je bila zgrajena ena S^vih malih elektrarn na Gorenjskem
Elektrike je bilo dovolj za dom lI* za javno razsvetljavo
Se^.°ža Maček, Blejčev ata iz Adergasa, Milf Za dolarja izučil pri Grkmanovem ta 11! v Poženiku. Vsak dan tista tri le-je y.^a je hodil peš tja in domov. Miha dober mojster in veliko ga je na-pr ' Ničkoliko voz, koles za vozove, za-<WV'Jivčkov in podobnega je šlo v šestih ?tih letih iz Jožetove delavnice. Jo-§eie ^rivil blatnike za zapravljivčke.
A anes se najde kateri,in sedeži tudi. \£ Blejčev ata v življenju ni bil le ko-Ifj' vsega se je lotil. Nemci pravijo ta-(jjj1 "Tausendkunstler«. Sam je nare-^ s^r°je za svojo delavnico, le tračno {^5° je kupil. Zdaj so seveda zastareli. °bi 1° ^a Pred leti v njegovi delavnici ^ali kranjski davkarji, so se sme-jitii'- So fesovi stroji za muzej. Pa FfM^e na kratko odvrnil: »Meni vse na-
QlJo!«
ne le strojev za delavnico, Jože se gra^°ma pri Viršeku v Adergasu lotil Prv e Prave male vodne elektrarne, 2gQe Y te^n koncu Gorenjske. Bajer je cja raJ nad Virškom, od tu pa se je vo-J0j sekala v malem potočku. Vodo }e k0| 2aJezil in jo po ceveh speljal na je . ^eltonove turbine. Pri Ljubljani s^e] eno takih elektrarn pa je potijo- še sam. Sam je naredil načrt za-lt0i ln se tudi sam lotil izdelave. Jedro lo nSa Je naredil leseno, iz jesena je bi-mu je kovač Andrej Juvan s kolo • a Potrdil kovane lopate. Prvo ^l_.vni bilo dobro, se spominja danes nakl V a'a' '°Pa*-e niso imele pravega nje ?°a in voda ni prav pritekala naštelo   (*ru8em se Je Pa vse drugače
tj^j^ekova mama je bila prepričan.., He , e bo nič iz sinove zamisli. Nikoli se . 0 posvetilo, je zmajala z glavo. Pa traJe- Leta 1932. je bilo. Njegova elek-
$o j lca Je imela 110 v moči- toliko, da Hlc luč, drva so nanjo žagali, p.še-kom ^^i" Pa še v gozdičku nad Virše-Svet).So napeljali luč za prvo javno raz-Sp0 'Jav° v kraju. Zanimivo je bilo, se V^rmmJa ata Blejc: »Nič ni bilo treba datl tVati z elektriko. Luč je svetila ves Spj \ ^tikala za prižiganje in ugašanje
£n ni bilo.« *a M Se ^e na Blejčevem pogorišču Jo-doJ^a^ek lotil gradnje svoje h;še, si je rij Q.a Ogovoril tudi elektriko. Pa mu je je n 0 treba vleči tako daleč. Medtem tfj^^reč v vas že prišla prava elek-
Osnovna šola FRANCETA PREŠERNA KRANJ
razpisuje za določen čas — od 15. aprila do 30. junija 1986 — dela in naloge
UČITELJA V OPB
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49, Kranj.
Joža Maček, Blejčev ata iz Adergasa,še danes hrani malo kolo njegove vodne elektrarne, ki jo je leta 1932 zgradil doma pri Viršeku. — Foto: D. Dolenc
Čez osemdeset let ima že danes Blejčev ata, a še vedno 'bognari.' Delavnica je polna vzorcev in mer za kolesa. Še vedno ima kaj v delu, pa kakšen konec voza. A zadnje čase je po lesenih vozovih vse manj povpraševanja, izpodrinili so jih gumijasti. Časi se menjajo, kaj hočeš. Je pa slišal, da mladi Viršek že razmišlja, da bi pod bajerjem spet postavil malo vodno elektrarno.
D. Dolenc
Marija Kristan iz Hlebe
ob cesti in pogledovali proti hiši, hlevu, garaži in mlekarnici, kjer je z vseh oken in balkonov viselo na stotine cvetov belagonij. Več kot tristo let stara hiša in domala pol stoletja stari hlev sta bila vsa v cvetju in zelenju videti kar precej mlajša.
Marija ima med vsemi rožami najraje belagonije. Gorenjski nagelj je lep, a kot pravi, preveč občutljiv za razne bolezni. Vodenka in slovenka ne uspevata najbolje, ker sta na njihovih oknih preveč izpostavljeni sončnim žarkom. Ljudje jo sprašujejo, kako goji rože, kaj jim daje, da tako lepo rastejo in cvetijo. Recept je preprost, odgovarja Marija, ki se še najbolj zanese na hlevski gnoj, na črno in s humusom bogato prst in na svoje pridne roke.
Pogosto slišimo, da na kmetih ni časa za gojenje rož, za olepševanje oken in balkonov ter za urejanje vrtov. Marija Kristan to odločno zanika. »Če ima človek veselje in voljo, potem si tudi za takšne stvari najde čas,« pravi.
V sosedni vasici, v Hrašah, je priznanje turističnega društva prejel Alojz Lindič, a še v istem stavku je treba zapisati, da je zanj enako zaslužna tudi žena Vera. »Hiša brez cvetja in zelenja izgleda, kot bi jo oropali tatovi,« sta povedala Alojz in Vera in dodala, da imata pri urejanju hiše in njene okolice še precej načrtov. »Hiša ni nikoli končana, vrt nikoli dokončno urejen. Oživeti morava vrtnice, nasaditi nekaj okrasnega grmičevja — in še kaj.«
C. Zaplotnik
_9. STRAN (^IMSSSoIJ©IEnGLAS
Darja Porenta, maserka moške smučarske reprezentance
Serviserka naših smučarjev
Virmaše, 5. aprila — Ne le servis in skrb za smuči, temveč tudi skrb za smučarja, za njegovo telo in mišice je pomembna za doseganje vrhunskih tekmovalnih rezultatov. Večino smučarskih reprezentanc zato že več let spremljajo fizioterapevti. Za naše Smučarje pa je letos začela skrbeti Darja Porenta, absolventka fizioterapije na višji šoli za zdravstvene delavce, včasih pa tudi naša smučarska reprezentantka.
»Prvič sem z našimi smučarji odpotovala na trening lani oktobra. Mentor našega letnika na višji šoli za zdravstvene delavce je vedel, da sem bila včasih tudi sama smučarka, zato mi je na željo vodstva naše reprezentance predlagal, da bi kot maserka skrbela za telesno pripravljenost naših smučarjev. Jeseni je bil moje pomoči najbolj potreben Rok, ki je imel težave s hrbtenico. Kasneje sem morala večkrat poskrbeti tudi za Borisa in Gregorja.«
Komaj dvaindvajset let imaš, malo izkušenj. Kako so te fantje sprejeli medse?
»Nekateri so me poznali že od prej, saj sem bila več let v naši ženski B reprezentanci. V četrtem letniku, ko sem obiskovala smučarsko gimnazijo v Škofji Loki, smo imela dekleta, ki smo se vračala s tekme v Avstriji, prometno nesrečo. Takrat sem si poškodovala hrbtenico in z napornimi treningi je bilo konec. Prenehala sem tekmovati in sklenila, da bom delala v zdravstvu. Najprej sem se hotela vpisati na medicinsko fakulteto, kasneje pa sem se premislila, saj študij medicine zahteva, da se posvetiš le njemu. Jaz pa sem še vedno rada smučala. Odločila sem se za fizioterapijo, predvsem me zanima športna fizioterapija. Nekateri fantje so sprva malo z nezaupanjem gledali name, pa tudi sama sem se zavedala, da znam manj, kot če bi imela deset ali še več let prakse. Vendar smo imeli v šoli dobro profesorico, ki nas je naučila marsikaj tudi na področju masaže. Ker je bil Rok zadovoljen z mojo pomočjo, so se kmalu tudi ostali navadili name. Vendar pa fizioterapija ne pomeni le masaže. Predpisovati je treba tudi vaje za določene mišice, kreme, napitke. Zato ima večino reprezentanc na vseh treningih in tekmah s seboj fizioterapevta, ki v primeru nesreče nudi tudi prvo pomoč. Za hujše nesreče pa je potrebna bolnišnica.« •
Kakšno je tvoje delo na treningih in tekmah?
»Navadno zjutraj najprej opravim masersko delo, odvisno od potreb tekmovalcev. Kasneje grem skupaj s fanti in trenerji na progo, tam pomagam pri postavljanju kolov, skrbim tudi za obleko, ki jo morajo na vrhu sleči in na koncu proge ponovno obleči. Če je tekma, nekatere z masažo pripravim tudi nanjo. Kadar je na vrsti trening, zmasiram fante tudi pred popoldanskim treningom. Vendar je to zelo različno. Včasih imam veliko dela, včasih manj. Je pa precej naporno, saj se kar naprej selimo iz kraja v kraj. Ker nimamo prenosne fizioterapevtske mize, moram v vsakem kraju, kjer se ustavimo za več dni, pripraviti improvizirano mizo.«
Sezone je konec. Nameravaš naše fante spremljati tudi naslednjo zimo?
»Sedaj me čaka še nekaj izpitov, za naslednjo sezono pa še nič ne vem. Eno leto bi morda še lahko potovala z reprezentanti, dlje pa težko, saj je to le honorarna služba. Vendar pa se mi zdi delo zanimivo in ves smučarski cirkus, ki je res cirkus, tudi, pa še potujem rada.«
V. Stanovnik
Od gostilničarke do čipkarice
Kar sapo zapre gostu, ko pride h Kuharjevim v Adergas v gostilno z namenom, da bi kot nekoč dobro kosil ali večerjal, pa mu povedo, da gostilne ni več, da zdaj gospodinja Kristina dela — čipke.
Mar je to sploh mogoče?! Saj se spomnite 'brhke birtne', ki nas je tolikokrat gostila na gorenjskem sejmu v Kranju z odličnim golažem pa vampi, štruklji. Spominjam se let, ko je začenjala: kako se je borila za telefon in za goste. Prek sejma je hotela opozoriti na svojo skrito gostilnico v bregu nad velesovskim samostanom. Težko si jo našel. A ko si sedel za mizo v prijetnem lokalu in ti je Kristina prijazno postregla s svojimi domačimi dobrotami, ti ni bilo žal truda. Vedno znova si se vračal.
Znala je dobro skuhati in dobro po-streči. Tisti, ki so leta 1979 prišli na martinovanje na sejem, ga ne bodo nikoli pozabili. Prek trideset vrst kmečkih jedi je takrat razstavila po mizah: godlo, ajdove krape," sirove krape, vse vrste štrukljev, tudi tiste, na sapi kuhane, budi, polnjeno dan-ko, polnjene prsi in še in še. Žene s Police so ji za tisto priložnost spekle kruh v domači peči. Učenci blejske gostinske šole so stregli, igral je ansambel. Ljudje niso mogli verjeti, da je vse to res, da je to mogoče pripraviti ob taki improvizaciji, kot .ie sejem ...
Vsakič se je potrudila, kolikor se je le mogla. Gostilničarka je bila trinajst let. Potem so prišla leta pomanjkanja bencina, parni-neparni, potem draginja, ki je vzela veliko število sobotnih in nedeljskih gostov. Domačini so prihajali le kaj malega popit. Ni šlo več. Težko se je odločila, a se je vendarle.. Pred novim letom je gostilno zaprla in zdaj oddaja le sobe. Da pa je delo pri hiši, sta z možem, kupila mali tkalski stroj za tkanje čipk. Zdaj je Kristina uradno čipkarica: dela od najožjih do meter široke čipke.
Vsakdo je bil ob njeni odlični kuhinji prepričan, da je po poklicu kuharica, a je tekstilka. Za gostinstvo se je usposabljala kasneje, dobrega kuhanja pa se je naučila od mame, do-
ma pri Martinku. Hiša je bila vedno polna otrok in romarjev; ata je igral harmoniko. Gostoljubnost je bila pri hiši, včasih tudi malo gostilne. Od tu je Kristini ostalo, da bi imela svojo gostilno, da bi postregla ljudem z vsem najboljšim in s prijazno besedo. Hitro si je pridobila stalne goste. Že trinajst let hodijo k njej lovci iz italijanskega Bergama, iz Trsta in Benetk. Prav zaradi njih se je specializirala tudi za jedi iz divjačine.
Čisto se gostinstvu le ni odrekla. Še vedno oddaja pet sob z dvanajstimi ležišči. Čez zimo zelo povprašujejo po njih, saj je Krvavec blizu. Madžarske goste je imela in tako jim je všeč, da bi najraje že kar zdaj rezervirali za leto vnaprej. Če bo šlo tako naprej, resno razmišlja, bo dogradila še kakšno sobo za goste. Prvo nadstropje in sobe na podstrešju so jim
povsem na voljo. Tudi družabno sobo ima in gostje so presrečni. Iz vseh sob pridejo vanjo in klepetajo, karta-jo, se zabavajo. Počutijo se kot doma, sproščeni so. Prav tak družaben prostor pogrešajo drugod. Morda si prav zato vsi tako žele h Kristini.
. »Kdor enkrat pride, ne gre več proč,« pravi Kristina. »Pa naj bodo to Zagrebčani, Beograjčani, Holandci, Italijani ali Madžari. In ugodim jim, če le morem. Zgodilo se je že, da je prišla večja skupina, kot je bila najavljena, pa sva otroke dala spat k enemu od stanovalcev v župnišče, midva z možem pa sva si postlala kar na žimnicah na tleh. Vaščani so se smejali na ta račun, toda ljudem res ne moreš reči ne.«
Vaščanom Adergasa je žal, da je Kristina zaprla gostilno. Daleč je zdaj do prve gostilne na Visokem ali v Gradu. Kristino sicer še vedno vleče prava gostilna, a tudi taka, kot ima sedaj, ni slabo. Več dela, saj jo poleg gospodinjstva in pospravljanja sob čaka še čipkarski stroj. Toda spat lahko hodi ob devetih zvečer. To je pa, verjemite, tudi veliko vredno v življenju.
Danica Dolenc
Malo nenavadno, toda res: Kristina Kuhar jeva v Adergasu je pustila gostilno in se posvetila tkanju čipk. Gostom le še oddaja sobe z zajtrkom. — Foto: D. Dolenc r
GLAS 10. STRAN.
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 8. APRILA 198j
Pogovor s trenerjem kranjske Save in zveznim trenerjem naših kolesarjev,Francijem Hvastijem
Prednost pripravam na svetovno prvenstvo
Kranj, 6. aprila — Vrhunska kolesarska sezona se je začela. Naši kolesarji že nastopajo na mednarodnih enodnevnih dirkah kot reprezentanca in kot klubske ekipe. Jugoslovanski kolesarji se bodo udeleževali vseh dirk po Evropi, glavni cilj pa je nastop na svetovnem prvenstuv, ki bo letos v Colorado Springsu v Kanadi.
Letošnja vrhunska kolesarska tekmovalna sezona se je že začela s tekmami za nagrado Poreča in z enodnevnimi dirkami po Italiji in ZRN. Tam so naši najboljši kolesarji nastopali kot reprezentanca Jugoslavije, Slovenije in kot klubske ekipe. Pri tem so prednjačili kolesarji kranjske Save ter Astre in Roga iz Ljubljane, vedno boljši tekmovalci iz Novega mesta in iz Srbije. Domači in mednarodni nastopi so pokazali, da so naši kolesarji, med katerimi so v ospredju tudi kolesarji Srbije in Hrvaške, odlično pripravljeni na letošnje križarjenje po cestah Evrope. Čeprav se bodo naši tekmovalci v vseh kategorijah udeleževali večine domačih in mednarodnih dirk, so jim najpomembnejše dobre priprave za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v Coloradu Springsu v ZDA. O kolesarjih Save smo se z zveznim kapetanom naših kolesarjev Francijem Hvastijem pogovarjali o letošnjih uspehih in nastopih. Franci Hvasti je takole strnil pogovor.
»V našem klubu Sava poteka v tej sezoni zamenjava generacij med člani, čeprav ni bila planirana, do nje bi moralo priti šele leta 1988. Že lani je iz naših vrst odšel Cuderman, v tej sezoni nas je presenetil še Mam, ki se je prenehal ukvarjati s kolesarskim športom. Težave so tudi z našim najboljšim kolesarjem Bojanom Ro-pretom, ki ga tarejo poškodbe kolena
in kolkov. Vendar upamo, da bo Ro-pret nadaljeval. Vemo, koliko je že naredil za jugoslovanski kolesarski šport, saj je bil mediteranski prvak in sedmi na olimpijskih igrah. Vedno je bil tudi motor vseh naših ekip. To sezono smo pri Savi ostali s skromno člansko ekipo in naši letošnji rezultati ne bodo taki, kot smo jih načrtovali. Vendar imamo dobro zaledje starejših mladincev, mladincev in pionirjev. Leta 1987 bo članska ekipa spet tista »stara« Savska. Na ramenih trenerja Udoviča in njegovih pomočnikov sloni delo z mladimi. Tudi delo s pionirji je dobro in prav iz pionirske kolesarske šole, ki jo vodi Ple-stenjak, prihajajo v klub dobri kolesarji. Leta 1987 bodo prišli v člansko vrsto naši starejši mladinci in članska ekipa bo spet štela dvanajst močnih mož. Na roko nam gre tudi ZTKO Kranj, ki je zaposlila diplomiranega psihologa Šefica, ki je že prej delal z našimi kolesarji in drugimi kranjskimi športniki. Za člansko moštvo bodo letos vozili: Polanc, Lam-pič, Orehek in Bitenc, iz JLA pride Pagon in upamo, da se bo tudi Ropret pridružil tej vrsti.
Če pogledamo v jugoslovansko reprezentanco, potem ne moremo mimo ugotovitve, da je kranjska Sava za naš vrhunski kolesarski šport dala veliko. Bojan Ropret je bil vedno okostje reprezentance. Izguba Čerina in Bulica, ki sta odšla med poklicne
kolesarje, in poškodba Ropreta-vse to se bo poznalo. S sedanjo reprezentanco delamo za olimpijske igre leta 1988 v Seulu. Našo reprezentanco bodo letos sestavljali kolesarji Roga, Novega mesta, Save in nekaj kolesarjev Srbije, ki obetajo dobre uspehe. S pripravami smo, kot že leta nazaj, tudi letos začeli na klubske stroške in vsi klubi so delali načrtno po programu. Prve priprave so bile v Poreču, naši reprezentantje so že imeli skupne priprave po jadranski magistrali. Že prvi mednarodni uspehi so pokazali, da smo dobro delali in da smo pripravljeni za celo sezono. Glavni cilj je uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v Colorado Springsu. Pomembne bodo tudi druge mednarodne dirke in še posebno dirka Po Jugoslaviji, balkanske igre in letos smo imeli tudi načrtne priprave za Dirko miru Praga—Berlin. V ekipi, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo, so Papeš, Smolej, Ugrenovič, Šibenik, Lampič, Polanc, Jure Pavlic, Glivar pa še Tajhmajster, Čubrič, Stojano-vić in Penko. V reprezentanci je triindvajset kolesarjev, ki se bodo po skupinah udeleževali vseh dirk. Že v nedeljo smo imeli enodnevno dirko v San Martinu (Italija), od 12. do 21. aprila nas čaka nastop po Italiji in nato dirka Giro de Riogoni in Dirka miru, v začetku maja mednarodna dirka Alpe-Jadran. D. Humer
OD TEKME DO TEKME
Tržiški smučarski trimski pokal —
Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča je pripravil tretje tekmovanje v veleslalomu za letošnji trim pokal. Udeležilo se ga je 89 smučark in smučarjev. Med smučarkami so zmagale Beti Božnar, Ana Jerman in Marija Vodnik, med smučarji pa Marko Ribnikar, Marko Kravcar, Dušan Meglic, Jože Hladnik in Janko Krmelj. — J. Kikel
Smučarski peteroboj — Sindikalna organizacija tržiške tovarne pil Triglav je priredila smučarski peteroboj, na katerem so tekmovali delavci Obrtnega podjetja Tržič, Tika, Roga, Tovarne kos in srpov in tovarne pil. Sodelovalo je 70 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini: do 30 let in nad 30 let. V prvi skupini so bili najhitrejši Miran Štefe (Obrtno podjetje), Dušan Kavčič (Tiko) in Vili Švab (Rog), v drugi pa Branko Klemenčič (Obrtno podjetje), Marjan Kodorovič (Pilama) in Janez Zupan (Obrtno podjetje). Ekipno je zmagalo Obrtno podjetje pred Tikom, Rogom, pilarno in Tovarno kos in srpov. — J. Kikel.
Uspehi kranjskih karateistov — Člani Karate kluba Kranj so dosegli na spomladanskih tekmovanjih več odličnih uvrstitev. Na gorenjskem članskem prvenstvu so osvojili 17 kolajn, razen tega pa zmagali v ekipnem mladinskem tekmovanju. To je posledica dobrih priprav pred sezono. Uspešni so bili tudi na republiških tekmovanjih. Na republiškem članskem prvenstvu v Žalcu se je najbolje odrezal Janez Be-lehar z drugim mestom v superlahki
kategoriji. Za las mu je ušlo zlato. Se uspešnejši so bili na republiškem abso-lutnem prvenstvu v Mariboru. Ženske^ so zmagale, moški pa so bili drugi v ka*| tah. Metoda Podpečan je bila najbolj' ša. Z briljantnim nastopom je zasenči la mnoge moške. Med njimi bi bila druga! Izkazal se je tudi pionir Danilo DU" jovič na medrepubliškem turnirju v Cr* nučah. Med 70 tekmovalci je bil tretji-Kar 8 tekmovalcev se je uvrstilo na dr* žavna prvenstva, kar terja dodaten denar, ki pa ga klub nima. — I. Prašnikaf
Kramarjev smuk na planini Javor* Tiik — Športno društvo Lom je pod pO" kroviteljstvom tovarne Peko na planini Javornik priredilo tradicionalni Kramarjev smuk. Tekmovalo je 67 pla* nincev in alpinistov iz številnih sloven* skih PD in alpinističnih odsekov. V ka-1 tegoriji planincev je med pionirji zmagal Jurček Rozman (Tržič), med pioniri kami Beti Božnar (Tržič), med članica-1 mi Andrejka Soklic "(Tržič), med veterani Andrej Soklič (Tržič), med starje-1 širni člani Milan Rozman (Tržič) iD| med mlajšimi člani Aleš Rozman (Tf-; žič). V tekmovanju alpinistov je bil naj'I hitrejši Leo Svetličič iz Idrije. Ekipno1 je zmagal alpinistični odsek Tržič pred Idrijo. — J. Kikel
Najmlajši na skakalnici — Odbor z* skoke pri Smučarskem klubu Tržič }f na 20-metrski skakalnici v Lomu pri*' pravil šolsko prvenstvo tržiške občine-S tem je želel povečati zanimanje za tO športno panogo med najmlajšimi. Med devetimi udeleženci je zmagal Marko Javornik pred Alešem Primožičem iB'i Mirkom Rozmanom. — J. Kikel
Gorenjci v ligaških tekmovanjih
MERKUR kranj
Miro Cerar najuspešnejši.
Beograd, 3. aprila — 52 najboljših jugoslovanskih športnikov, ki so po osvoboditvi zmagovali v najrazličnejših anketah, je za najuspešnejšega športnika naše dobe izbralo telovadca Mira Cerarja, dobitnika 16 zlatih, štirih srebrnih in desetih bronastih kolajn na največjih svetovnih tekmovanjih. Miro Cerar je zmagal premočno. Na drugo mesto se je uvrstil namiznoteniški igralec Dragutin Šurbek, na tretje mesto pa boksar Mate Parlov. Cerar je ob podelitvi priznanja izjavil, da je počaščen še posebej zaradi tega, ker so mu ta naslov prisodili prijatelji, športniki!
Lokostrelstvo
Gorenjci v ospredju
Kranj — Naši najboljši lokostrelci so merili moči na prvem odprtem lokostrelskem turnirju v disciplini hunter-fild. Na turnirju v Ankaranu, ki je bil tudi izbirni za sestavo državne reprezentance, so se ponovno odlično odrezali Gorenjci.
Vrstni red — člani — prosto —
1. M. Podržaj (Šenčur) 947, 5. Pavlin (Exoterm) 902; člani — compaind — 1. Tomazin 944, 2. Slana (oba Exoterm) 920, 3. Štebe (Kamnik) 914, ženske — prosto — i. K. Podržaj (Šenčur) 682.
-dh
Udeležencem teka v Radencih
Radenci — V soboto, 12. aprila, ob 14. uri bo pred hotelom Radin v Radencih start maratona Treh src. Ker se vsako leto udeleži tega maratona veliko udeležencev z Gorenjske, organizira ZTKO Kranj avtobusni prevoz v Ra-dence. Avtobus bo odpeljal ob osmih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju, cena prevoza pa bo 1500 dinarjev. Prijave sprejemajo na ZTKO Kranj po telefonu 21-176. Prijave bodo sprejemali do petka do 12. ure. Pohitite s prijavami.
NOGOMET - V slovenski članski nogometni ligi je kranjski Triglav na stadionu Stanka Mlakarja v dobri tekmi premagal solidno enajsterico Slovana iz Ljubljane. V prvem pomladanskem kolu so za presenečenje poskrbeli nogometaši Mure, ki so na domačem terenu premagali vodilnega na lestvici, Maribor.
Izidi — Triglav : Slovan 2:1 (0:0), Mura : Maribor 2:1 (0:0), Kovinar : Rudar (TV) 4:0 (1:0), Ingrad Kladivar : Železničar 2:0 (1:0), Alumij : Vozila 4:1 (2:0), Domžale : Rudar (Tr) 0:1) (0:1), Integral : Olimpija 1:0 (0:0).
KOŠARKA - V slovenski moški ligi je novi prvak Slovan iz Ljubljane, kranjski Triglav pa je na solidnem devetem mestu. V ženski ligi so Jeseni-čanke v Divači dobile srečanje s Cin.o-som in so na šestem mestu, prvak pa je Ilirija iz Ljubljane.
ROKOMET — Rokometašice Alple-sa so v ženski republiški ligi tokrat gostovale v Izoli in so z igralkami Ferro-tehne osvojile novi par prvenstvenih točk. Izid — Ferrotehna : Alples 20:26 (9:12).
ODBOJKA — V drugi zvezni odbojkarski moški ligi so Blejci gostovali v Modrici in bili premagani. Uspešnejše so bile v ženski ligi odbojkarice Bleda,
ki so v Novi Gorici brez težav premagale domačo vrsto.
Izida — Modrica : Bled 3:1, Nova Gorica : Bled 1:3.
HOKEJ NA LEDU - Ledena ploskev pod Mežakljo je bila tri dni prizorišče finalnega obračuna za jugoslovanski hokejski pokal. Hokejisti beograjskega Partizana so ponovno dokazali, da niso zaman osvojili letošnjega državnega naslova. Tudi v jugoslovanskem pokalu so bili boljši. Drugo me; sto so zasedli Jeseničani, tretji so bili igralci Kompasa Olimpije, četrti pa Medveščaka iz Zagreba.
Izidi : I. kolo — Jesenice : Partizan 5:6, Kompas : Olimpija : Medveščak 12:2, II. kolo — Partizan : Kompas Olimpija 5:2, Jesenice : Medveščak 4:1. III. kolo — Partizan : Medveščak 13:0, Jesenice : Kompas Olimpija 10:4.
SMUČARSKI TEKI - Pod pokroviteljstvom Slovenijašporta je bil že tradicionalni tek na Vršič. Med približno sto petdeset nastopajočimi so zmagali pri moških Tarman (Kranjska gora)> med člani nad 40 let je bil najhitrejši Naglic iz Gradbinca, med ženskami je v prvi starostni kategoriji pritekla na cilj prva Bertoncljeva iz Triglava, v drugi pa Ahačičeva.
-dh
Janez Ravnik, vodja oblikovalcev v Elanu:
Vsi težimo k boljšim in lepšim smučem
Begunje, aprila — Kdor si je ogledal Elanovo kolekcijo smuči za naslednjo zimo, bo pritrdil, da je oblikovno zelo privlačna in da med vsemi zbujajo največ pozornosti smuči VSS, ki jih je mogoče ožiti in širiti.
pozornosti zbujale smuči VSS, od katerih je ene mogoče ožiti in širiti le na repu, druge pa spredaj in zadaj. To je bila tudi ena največjih novosti smučarskega dela sejma; za nekatere ki se še vedno ne morejo sprijazniti, da imajo nove smuči po sredini eno režo ali celo dve, pa celo prava »revolucija«.
Janze Ravnik, ki v Elanu skupaj s še šestimi sodelavci skrbi za oblikovanje smuči in drugih izdelkov, kajpak ob pomoči delavcev iz proizvodnje, se je zadovoljen vrnil iz Munchna, saj je bilo na sejmu za Elanove smuči vseskozi dosti zanimanja — tudi zaradi domiselnega in mikavnega oblikovanja. »Prva je vsekakor kakovost,« poudarja Janez, »saj slabe smuči, pa če so še tako lepo oblikovane, ne gredo najbolje v prodajo. Zunanji izgled je pomemben predvsem pri smučeh iz nižjega in srednjega cenovnega razreda, zlasti tedaj, ko se kupec sooča z izdelki različnih tovarn. Pri smučeh RC oblikovne rešitve ne igrajo tako važne vloge, saj so si te smuči, na katerih vozijo tudi najboljši tekmovalci, že pridobile velik ugled in veljavo.«
Elanovi oblikovalci smuči in ostale športne opreme so doslej pri izbiri barv, grafičnih in drugih oblikovnih rešitev še vedno imeli srečno roko. Ni se še primerilo, da tržišče kakega njihovega izdelka ne bi sprejelo zaradi pomanjkljivega oblikovanja ali ne tako lepega izgleda. Nasprotno: Elan je postal tovarna, po kateri se zgledujejo drugi, tudi pri oblikovanju. ^cz^
Begunjska tovarna športnega orodja je hkrati s tem, ko je z velikimi uspehi smučarjev in skakalcev osvajala svetovna tržišča, soustvarjala tudi svetovno »gibanje« pri oblikovanju smuči. Znano je, da je v Elanu opravil pionirsko delo na tem področju Andrej Čufer in da je Elan prvi med vsemi izdelovalci smuči namesto nalepk in podobnega uvedel na smuči sitotisk.
Tudi letošnji zimsko-športni sejem v Miinchnu, ki velja za največjo tovrstno prireditev na svetu, je potrdil ugled Elana pri kakovosti smuči in tudi na področju oblikovanja. Med vsemi -mučmi iz Elanove kolekcije so največ
Sedmi mednarodni ženski alpski FIS Pokal Kranja
Mojca Dežman najuspešnejša na Krvavcu
Krvavec, 6. aprila — Smučarski alpski klub Triglav iz Kranja je na smučišču na Krvavcu že sedmič organiziral mednarodni FIS ženski veleslalom in slalom za Pokal Kranja. Med petdesetimi smučarkami iz Avstriie, Madžarske, ČSSR, Poljske in Jugoslavije je v veleslalomu slavila Katra Zaje, v slalomu pa Triglavanka Mojca Dežman, ki je bila s to zmago in drugim mestom v veleslalomu tudi najuspešnejša tekmovalka odlično organizirane dvodnevne prireditve. Moški so med tednom tekmovali v superveleslalomu na Zelenici v spomin na Tineta Muleja. Zmagal je Čeh Jurak, od naših pa je bil na drugem mestu Tomaž Čižman.
HfTACHl
V dokaj lepem pomladanskem vremenu je smučarski alpski klub Triglav iz Kranja na Krvavcu odlično izpeljal sedmi mednarodni ženski Pokal Kranja. V slalomu in veleslalomu so se zanj potegovale tekmovalke iz Avstrije, CSSR, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Sobotni slalom je pokazal, da so naše smučarke še vedno v izvrstni formi, čeprav je zanje že
konec sezone. Sicer dobre Avstrijke in Poljakinje se niso mogle upirati našim najboljšim, ki so slavile v obeh tehničnih disciplinah.
Sobotni slalom je bil v znamenju Mojce Dežman, Katre Zaje, Veronike Šareč in Katje Pušnik, ki sta se jim po prvi vožnji pridružili še izvrstni Poljakinja Katarina Szafranska in Avstrijka Andrea Bergmann. Tak je
V spomin na umrlega Tinčka Muleja je smučarski klub Tržič na Zelenici organiziral moški mednarodni FIS superveleslalom. Med petdesetimi nastopajočimi je imel največ uspeha Čeh Peter Jurak, ki je bil boljši od Jugoslovana Tomaža čižmana in Avstrijca W61scherja. Najboljšim trem je pokale Kozoroga podelil Marjan Šarabon. — Foto: F. Perdan
bil tudi vrstni red po prvi vožnji; Mojca Dežman je imela dokaj lepo prednost. V drugem nastopa je imela najmanj sreče Poljakinja Szafranska, saj je v srednjem delu slaloma morala s proge. Mojci Dežman je uspelo, da je obdržala vodilno mesto, na drugo mesto se je uvrstila Šarčeva, na tretjem pa je bila Katra Zaje. Tudi ostale naše so dobro smučale in s tem nastopom so tudi izdatno popravile svoje FIS točke.
Vrstni red — 1. M. Dežman 1:27,31, 2. Šareč 1:28,32, 3. Zaje 1:28,62, 4. Pušnik (vse Jugoslavija) 1:29,94, 5. Berg-man (Avstrija) 1:30,57 ... 9. Koprol,
10. Kotnik, 11. S. Lesjak in Lea Dežman (vse Jugoslavija).
Enako kot sobotni slalom je našo prednost pokazal že petkov veleslalom. Takrat ni bilo na startu Poljakinj, a ostale so pokazale res vrhunsko smučanje. Po prvi vožnji je bila v prednosti Ljubljančanka Katra Zaje, druga je bila Kranjčanka Mojca Dežman in tretja Šarčeva. Kranjčanka Breda Tomažič je bila četrta, peta je bila Avstrijka Roswitha Raudaschl.
Tak je bil tudi vrstni red za drugo vožnjo in Jugoslovanke so slavile.
Vrstni red — 1. 7ajc 2:27,04, 2. M. Dežman   2:27,96,   3. Šareč 2:28,82,
4. Tomažič (vse Jugoslavija) 259,72,
5. Raudaschl   (Avstrija)   2:30,09,...
6. Humar,    7. Silovšek,    9. Kotnik,
11. P. Hafner, 13. S. Lesjak, 14. Bokal, 15. L. Dežman (vse Jugoslavija).
D. Humer
lOREK, 8. APRILA 1986
OBVESTILA, OGLASI
11. STRAN (^S^SPgBSICHLAS
NKALTiT
Maltit, pesek, voda — in malta za zidanje in ometavanje
je pripravljena
enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje
to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami
©SALONIT ANHOVO
TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20
izkušenj,
Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge:
l- ZAHTEVNEJŠA DELA V SKLADIŠČU
Kogoji: — KV   avtomehanik,   3   leta delovnih trimesečno poskusno delo
Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest ^javlja naslednja prosta dela in naloge:
l- OPRAVLJANJE PREVOZOV
^°goji: — končana šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo
Oelo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°gojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20.
izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbi-ri °bveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
@ metalka
BLAGOVNICA KAMNIK
NAKUP Z
ZADOVOLJSTVOM
Tel.: (061) 831-757
KOM PAS'
JUGOSLAVIJA
TOZD TURIZEM. Sektor za iniciativo, 61000 Ljubljana. Titova 12
za zimsko sezono 1986/87
ZAKUPUJEM0 ZASEBNE PENZIONE, HIŠE, APARTMAJE IN SOBE
v slovenskih smučarskih središčih Ponudbe morajo vsebovati:
1. Ime, priimek in naslov lastnika (po< možnosti telefon);
2. Naslov in opis objekta (oddaljenost objekta od smučišča, do možnosti priložite načrt);
3. Fotografijo objekta.
Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 15. maja 1986!
Po tem roku bomo lastnike obvestili o datumu prihoda naše komisije, ki bo pogodbe
sklepala na kraju samem.
Dodatnih telefonskih informacij do konca natečaja ne bomo dajali.
sava commerce
trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki KRANJ, prodajalna Koroška cesta 2
sodeluje na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 86 s programom gum za traktorska in osebna vozila ter raznim drugim gumeno-tehničnim materialom.
TRAKTORSKO PNEVMATIKO VAM DOSTAVI DO 35 KM BREZPLAČNO
Obiščite tudi njihovo trgovino v Kranju, Koroška cesta 2.
©LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem
KLADIVAR 2IRI
Oelavski svet razpisuje javno licitacijo za prodajo karamboli-fanega avtomobila:
J- LADA 1300 kombi (nevozen), izklicna cena 100.000.— din * WARTBURG 535 DE LUX (nevozen), izklicna cena 100.000.- din
^icitacija bo 23. aprila 1986 v prostorih DO Kladivar Žiri z zadkom ob 11. uri.
Ogled opreme od 8. aprila 1986 dalje. °l°g: 10 odstotkov od izklicne cene, ki se plača (zavaruje) pred pričetkom licitacije in je vplačjiv takoj po koncu licitacije.
ftvek: v izklicni ceni ni vštet prometni davek, plača ga kupec
sam.
predstavniki delovne organizacije morajo predložiti potrjeno Polastilo.
^akopravno sodelujejo fizične in pravne osebe.
CARINARNICA LJUBLJANA Šmartinska 152 a
razpisuje v CARINSKI IZPOSTAVI KRANJ naslednja prosta dela in naloge:
1. CARINSKIH INŠPEKTORJEV za pregled in carinjenje blaga
Pogoji: — diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani inženir kemijske ali tekstilne tehnologije ali diplomirani ekonomist
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje enega tujega jezika
2. VIŠJIH CARINIKOV za pregled blaga
Pogoji: — inženir elektrotehnike, inženir kemijske ali tekstilne smeri, višji upravni delavec ali ekonomist
— 1 leto delovnih izkušenj
— znanje enega tujega jezika
— zaželeno znanje strojepisja
3. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA
Pogoji: — srednja šola splošne, ekonomske ali administrativno upravne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
Poskusno delo za sprejete delavce traja 3 mesece.
Za opravljanje navedenih delovnih nalog se lahko javijo tudi pripravniki, s katerimi bomo sklenili delovno razmerja za določen čas.
Pred odločitvijo o izbiri kandidatov bo opravljeno testiranje.
Osebni dohodek pod točko 1. je približno 154.000 din, pod točko 2. približno 128.000 din, pod točko 3. pa 90.000 din, brez upoštevanja minulega.dela.
Za pripravnike znaša osebni dohodek od 58.000 do 106.000 din.
Pisne prijave sprejema Carinarnica Ljubljana, .Šmartinska 152 a, 15 dni po objavi razpisa.
PODJETJE ZA PIT PROMET KRANJ
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge:
1. izvajanje zahtevnega vzdrževanja in gradnja TK omrežja
Pogoji: — inženir telekomunikacij
— 2- do 3-letne delovne izkušnje
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija
Delavski svet TOZD je na seji 27. marca 1986 sprejel sklep, da odda v najem
POSLOVNE PROSTORE NA BLEJSKEM OTOKU namenjene za opravljanje gostinske dejavnosti s pripadajočimi prostori
Poslovne prostore bodo oddali v najem za nedoločen čas z obstoječo opremo v lasti tozda.
Višina najemnine, režim obratovanja, obseg ponudbe in kvaliteta bodo opredeljeni v najemni pogodbi, prav tako pa pravice in dolžnosti najemodajalca in najemnika.
Prednost pri najemu ob enakih pogojih imajo družbenoprav-ne osebe.
Od najemnika pričakujemo, da bo organiziral kvalitetno in pestro gostinsko ponudbo ter da bo posloval v skladu z določili najemne pogodbe in dobrimi poslovnimi običaji.
Vsi kandidati lahko svoje ponudbe s programi pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: HTP Bled, TOZD Turizem in rekreakcija, Bled, Cesta svobode 13.
LAS 12. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 8. APRILAJ9j!
naročite danes, da boste lahko graditi
jutri! ^
ŽE SEDAJ MISLITE NA GRADNJO, LE TAKO VAM BOMO PRAVOČASNO USTREGLI
sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVA ZIMA 85/86
Vabimo na spomladansko in prvomajsko smuko. Hotel Kanin, hotel Alp in Kaninska vas. od 5. 4.-26. 4. — za 7 dnevno bivanje tedenska brezplačna smučarska vozovnica.
Izšel je poseben program: VAL THORENS — Francija, od 26. 4—3. 5. — 7-dnevna smuka, bivanje v apartmajih in hotelu. KOMPAS KLUB
AKTIVNE KLUBSKE POČITNICE boste letos lahko preživeli v SUTIVANU na BRAČU, v KOMI Zl in na VISU. v NOVAUI in v prvem PLANINSKEM POČITNIŠKEM KLUBU na ROGLI. Prijavite se lahko na osnovi PREOPROGRAMA. KATALOG pa bo na voljo v vseh KOMPASO-VIH poslovnih enotah v prvi polovici aprila. JESEN - ZIMA - POMLAD
V katalogu boste našli bogato ponudbo 7-dnevnih aranžmajev ob MORJU, na KONTINENTU in v ZDRAVILIŠČIH.
Organiziramo avtobusni prevoz v ISTRO in KVARNER.
PRIPOROČAMO spomladanski oddih na MALEM LOŠINJU/hotel AURORA v mesecu aprilu. SREČANJE ČLANOV AMD Slovenije. 5 dni. 30. 4., Crikveniško Vinodo'ska riviera TRADICIONALNO K0MPAS0V0 SREČANJE na Visu. 30. 4.-4. 5. VIKEND PROGRAMI: Makedonija. Črna gora. Vis. Komati. Vojvodina. Mljet. Prekmurje. Goriška brda. Kamnik in Logarska dolina.
IZLETI ZA I MAJ
• Bol na Braču — za ljubitelje jadranja na deski, 30. 4—4 dni •' Sarajevo—Mostar—Ljubuški. 30. 4.-4 dni
• Istra in Brioni. 30. 4.-5 dni
• Tci dežele — Tri Makedonije (Jug—Bolg.—Grčija). 30. 4.-5 dni
• Bosna in samostani Srbije. 30. 4—8 dni
• Praznični Ohrid, 1.5. — 4 dni
• Rogla. 30. 4—5 dni
• Medeni teden na Sv. Štefanu, 27.4. — 8 dni
• S hidrokrilno ladjo v Rimini in San Marino, 2. 5. in 3. 5.
• Vojvodina — za praznik dela, 1.5. — 3 dni
Sprejemamo naročila zaključenih skupin za ogled NACIONALNEGA PARKA BRIONI. Pokličite nas na tel. št. 311-350 in 331-3*2. PRVOMAJSKE POČITNICE, lasten prevoz. 30. 4.-4. 5. Pester program: morje, zdravilišča, kontinent, kmečki turizem POČITNICE 86
Program bo na voljo drugi teden, prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa od 3. 4. da-Ije.
Izšel je katalog POTOVANJA 86 IZLETI V TUJINO:
• Padova—Benetke. 12. 4. — 1 dan
• Anatolija -Kapadokija, 27 4 — 9 dni
• Carigrad. 26. in 30. 4—5 dni, posebno letalo
• London. 29. 4—4 dni
• Sofija—Edirne—Carigrad, 26. in 30 4 — 5 dni
• Barcelona, 27 4. — 5 dni, letalo s
• Kuba. Biser Karibov. 26. 4. - 12 dni
• Rim. 30. 4 - 5 dni
• Budimpešta, 1.5. — 3 dni
• Praga. 1.5. — 4 dni
• Peru m Brazilija. 25. 4. — 13 dni
• Z avtobusom v Moskvo, 24. 4—17 dni
• Grčija. 30. 4—6 dni. letalo/avtobus
• Izrael in Ciper. 1.5. — 8 dni
• Verona—Padova—Gadsko jezero. 19 4—2 dni
• Padova—Ravenna—Rimini—San Marino, 19 4—2 dni
• Ažurna obala, 30. 4.-5 dni
• Ravena—Rimini—San Marino -Ancona. 1.5. — 4 dni
• Dolomiti, 1.5 — 3 dni
Poletni tečaji angJeifciw. RICKMANSVVORT (za starost 12 -14 let), 6. 7. in 27. 7. -
3 tedne; ROM SEY (za starost 15—17 let), 1. 7. in 22. 7. — 4 tedne: v organizaciji šo
le Anglo VVorkt Education Ltd. tečaji: BOURNEMOUTH. CAMBRIDGE. 0XF0RD in LONDON
INFORMACIJE PO TELEFONU:
061/327 761 in 326-453 (Miklošičeva 11. Ljubljana)
061/222-340, 222-345 in 331 342 (Titova 12. Ljubljana)
KOMPAS JUGOSLAVIJA IN NAMA LJUBLJANA VABITA. DA OBIŠČETE NOVO POSLOVAL NICO KOMPASA V VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI V LJUBUANI (pritličje, telefon 221-878) IN V ŽALCU
IZBRALI SOZMflS
V MERKURJEVI prodajalni KAŠMAN v Škofji Loki na Mestnem trgu 7 imajo veliko izbiro raznega orodja za delo na vrtu in nasploh za razna dela v kmetijstvu, škropilnice vseh vrst ter motorne in električne vrtne kosilnice. Za bližajočo se sezono kolesarjenja je dobra izbira vseh vrst plaščev in zračnic za kolesa. Dobra je izbira vodoinštalacijskega materiala in materiala za centralno ogrevanje, brusnega materiala, orodja za obdelavo lesa in kovin, motornih žag OOLMAR in še vse za graditelje.
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču izolacijska opeka
izdelana iz materiala z mikroporami.
IZOSKOK omogoča:
• dobro toplotno in zvočno izolacijo
• toplotno stabilnost
• prihranek energije do 21%
• ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživet' vroča poletja in mrzle zime.
OPEKARNA KOSAKI MARIBOR đJ
Šentiljska 116,
tel. 062/21-01*
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRIPRAVO SEKUNDARNIH SUROVIN
TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge zbiralnici IDRIJA
REFERENTA za odkup in prodajo materiala na drobno 1" skladiščnega delavca — 1 delavec
Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri
— 2- ali 3-letna poklicna šola kovinarske ali trgovsKe smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj, 1-mesečno poskusno del"
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandida^ naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev vlože v 1* dneh od objave oglasa na naslov: Dinos Ljubljana. TOZD P1"1' prava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118.
*!rjjgl8. APRILA 1986
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN (^MMISSGLAS
ALPLES
žustrija pohištva ŽELEZNIKI
J^zpisuje po sklepih delavskih svetov naslednja prosta dela in l0ge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Lesna proizvodnja
l" srenje službe tehnološke priprave proizvodnje
Jodenje službe operativne priprave proizvodnje
3- vodenje OBRATA i 1 vodenje obrata ii 5- vodenje OBRATA iii *• vodenje OBRATA iv • vodenje OBRATA INŽENIRING proizvodnje
^OZD Strojegradnja in energetika
8- VODENJE OBRATA VZDRŽEVANJA
9- VODENJE OBRATA ENERGETIKA
^OZD Promet blaga in storitev
10- VODENJE LOGISTIČNEGA SEKTORJA
11- VODENJE IZVOZA
&sss
12- VODENJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
13- VODENJE TEHNIČNO RAZVOJNEGA SEKTORJA
14- VODENJE INFORMACIJSKEGA SEKTORJA
15- VODENJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
n»*?** splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še ^slednje pogoje:
** L 3., 4., 5. in 6. -
—■ diplomirani inženir lesarstva ali inženir lesarstva
— 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji pohištva
a 2. — visoka ali višja izobrazba lesne ali organizacijske smeri
3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji pohištva inženir lesarstva ali inženir organizacije — proizvodna smer
3 leta delovnih izkušenj v lesni stroki
inženir strojništva 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
strojni- ali elektro tehnik
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 10.-— visoka  ali  višja  izobrazba  organizacijske ali
ekonomske smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj *1. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj na področju izvoza
— zunanjetrgovinska registracija
12. — visoka izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
— zunanjetrgovinska registracija
13. — visoka ali višja izobrazba lesne ali strojne smeri,
— 5 let ustrzenih delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih opravilih
— pasivno znanje enega svetovnega jezika
— diplomirani inženir matematike ali diplomirani organizator dela — smer računalništvo
~- 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva
— pasivno znanje enega svetovnega jezika 15. — visoka izobrazba organizacijske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih opravilih
— družbenopolitična aktivnost
navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za letno mandatno obdobje.
P°d 7. _
Pod g _ P°d 9. _
DSSS
Rukovanje delovnih mest
°8°ji za zasedbo: — lesarski tehnik ali inženir lesarstva
— 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji pohištva
glavnega projektanta organizacije
S°ji za zasedbo: — visoka ali višja izobrazba organizacijske smeri
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj s področja organizacije
j^ndidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pijejo v 15 dneh po razpisu na naslov Alples, Industrija pohištvu, Kadrovsko-socialni oddelek.
^ar»didate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izpisu.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 - *v>w,
TOZD MALOPRODAJA Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. ARANŽIRANJE
Pogoji: — V. stopnja SI — aranžerski tehnik, vozniški izpit B kategorije, 60-dnevno poskusno delo
2. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO
Pogoji: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, 60-dnevno poskusno delo
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi.
LIMOS SKOFJA LOKA Kidričeva 51
vabi k sodelovanju mlajše sodelavce, ki bi bili pripravljeni in sposobni dati svoj prispevek k napredku in hitrejšemu razvoju DO:
1. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV z znanjem varjenja
Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe
— eno leto delovnih izkušenj
— trimesečno poskusno delo
2. VEC STROJNIH INŽENIRJEV
za dela in naloge v konstrukciji — odgovorni razvijalec konstruktor
Pogoji: — višja izobrazba ustrezne smeri
— 2—3 leta delovnih izkušenj
— trimesečno poskusno delo
Zaposlimo tudi pripravnike.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Limo Škof j a Loka, Kidričeva 51.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe
razpisujejo JAVNO DRAŽBO naslednjih predmetov: ^
1. osebni avto Zastava 750, letnik 1980, izklicna cena 100.000 din Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Do dražbe osebnega vozila ima pravico oseba, ki položi 10 odstotkov varščine.
2. rabljena pisarniška oprema in drobni inventar
3. najdeni predmeti: kolesa, kolesa z motorjem, motorno kolo in drugi najdeni predmeti
Javna dražba bo v sredo, 9. aprila 1986, začetek bo ob 15. uri v garaži občine Kranj.
Interesenti si predmete lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe.
/O ljubljanska banka
TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ
Na podlagi sklepa 24. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti z dne 27. 2. 1986, razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
1. VODENJE POSLOVNE ENOTE TRŽlC
2. VODENJE SEKTORJA KRATKOROČNIH NALOŽB
3. VODENJE SEKTORJA INVESTICIJSKIH NALOŽB
4. VODENJE SEKTORJA STANOVANJSKO-KOMUNALNIH NALOŽB
5. VODENJE SEKTORJA POSLOV S PREBIVALSTVOM
Za opravljanje razpisanih del in nalog so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
pod 1. — visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri
— pet let ustreznih delovnih izkušenj
pod 2.-5.
— visokošolska izobrazba ekonomske smeri
— pet let usteznih delovnih izkušenj
Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi:
— strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog,
— osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka štiri leta.
Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev.
Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dne objav v ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
TEKSTTLINDUS MBJ?«
DF. TKALNTCA T t
1. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA BREZCOLNIŠKIH STROJEV Pogoji:
— tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev)
— dve leti delovnih izkušenj s področja vzdrževanja tkalskih strojev
— dvomesečno poskusno delo
Opomba: prijavijo se lahko tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev, če so končali poklicno šolo kovinarske usmeritve.
DE SKUPNE SLUŽBE FINANČNI SEKTOR
2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO RAČUNOVODSKIH del (tajniška opravila za vodstvo sektorja)
Pogoji:
— ekonomski ali upravnoadministrativni tehnik
— eno leto delovnih izkušenj na strokovnih delih v računovodstvu
— trimesečno poskusno delo
KADROVSKI SEKTOR
3. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVANJA ZA PLEMENITENJE
Pogoji:
— organizator dela ali inženir tekstilne tehnologije (s prejšnjo izobrazbo tekstilnokemijskega tehnika)
— dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji plemenitenja
— zaželena andragoška znanja
— trimesečno poskusno delo
4. PRAKTIČNO POUČEVANJE TKANJA
Pogoji:
— tekstilni mehanik II
— tri leta delovnih izkušenj na področju tkanja
— dvomesečno poskusno delo
5. VARNOSTNIK - ČUVAJ
Pogoji:
— končana osnovna šola
• — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno koli drugo dejanje storjeno iz koristoljubja,
— da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja
— odslužen vojaški rok
— dvomesečno poskusno delo
VZDREŽVALNO ENERGETSKA SLUŽBA (Obrat II)
6. KOVINOSTRUGARSKA DELA I
Pogoji:
— oblikovalec kovin (strugar)
— tri leta delovnih izkušenj na strugarskih delih
— trimesečno poskusno delo
7. ELEKTRIKARSKA DELA II
Pogoji:
— obratovni elektrikar
— tri leta delovnih izkušenj na elektrikarskih delih
— dvomesečno poskusno delo
8. ELEKTRIKARSKA DELA III
Pogoji:
— obratovni elektrikar
— dve leti delovnih izkušenj na elektrikarskih delih
— dvomesečno poskusno delo
9. ČIŠČENJE KLIM IN ČRPALK
Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— zaželene delovne izkušnje
— dvomesečno poskusno delo
— delo je za določen čas (nadomeščanje odsotnega delavca)
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS Podružnica 51500 Kranj
objavlja prosta dela in naloge
10 pripravnikov
v podružnici Kranj in ekspoziturah za določen Čas — do opravljenega pripravniškega izpita, in sicer:
v podružnici Kranj
— pripravnika z visoko izobrazbo za področje analiz
Pogoj: — diplomirani ekonomist
— pripravnika z višjo izobrazbo za področje skupnih nalog (kadrovanje)
Pogoj: — pravnik ali višji upravni delavec ali organizator dela
— 3 pripravnike s srednjo izobrazbo za področje LBT Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik
v ekspozituri Škofja Loka
— pripravnika z višjo izobrazbo za področje interne kontrole
Pogoj: — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec
— 2 pripravnika s srednjo izobrazbo za področje LBT • Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik
v ekspozituri Tržič
— 2 pripravnika s srednjo izobrazbo za področje LBT
Pogoj: — ekonomski ali upravni tehnik
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
GLAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 8. APRILA 19J<
MERCATOR - KMETIJSKO * _    ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE
MERCATOR-KIT
n. sol. o.. KRANJ, JLA 2
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
razpisuje imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ za 4 leta
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD. izpolnjuje še te pogoje:
— visoka  ali  višja  izobrazba  ekonomske, komercialne, pravne, organizacijske ali biotehnične smeri
— najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
— z dosedanjim delom dokazane poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije
— ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne moralne vrline.
Kandidati morajo poleg pisne prijave priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in življenjepis. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator — KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Radovljica
Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo po
KV KUHARJU
Pogoji:
— ustrezna šola  — lahko začetnik
Delo je izmensko, delovno razmerje združujemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Hotel Grad Podvin, Radovljica p. p. 4, za kadrovsko službo.
<3i6tca
Kemična čistilnica in pralnica
BISTRA ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta javno licitacijo za prodajo
počitniške   prikolice IVM Adria 450 special, tip prikolice 4110, leto izdelave   1980,   izklicna cena 300.000 din.
Javna licitacija bo v torek, 22. aprila 1986, ob 15. uri na Spodnjem trgu, Škofja Loka. Ogled prikolice bo možen istega dne'od 10. do 11. ure na istem kraju. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
TO K O S TRŽIČ
TOKOS TRŽIČ Cankarjeva 9
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. PRODAJANJE IZDELKOV v tovarniški prodajalni
Pogoji: — končana IV. ali III. stopnja usmerjenega izobraževanja trgovske ali druge ustrezne smeri, več kot 6 mesecev delovnih izkušenj
Delo je za določen čas, kasneje obstaja tudi možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Delovni čas je deljen, delo je tudi ob sobotah.
2. VODJE ODDELKA BRUSILNICE
Pogoji: — končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja strojne usmeritve ali delovodska šola
— tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— sposobnost  vodenja   in   organiziranja   dela v oddelku
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, Tržič.
Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj, Benedikova 1 ♦
1 razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri
— da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah in opravilih.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za raznisana dela in naloge traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj, Benedikova 1 z oznako na ovojnici »prijava na razpis«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v sklepa zbora delavcev o imenovanju.
30 dneh po sprejemu
KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA
Komisija za delovna razmerja pri temeljni organizaciji objavlja prosta dela in naloge:
1. vodje vzdrževanja za nedoločen čas
Pogoji: — V. stopnja zahtevnosti strojne ali elektro usmeritve, 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo, zaželen izpit za visokotlačne kotle in opravljen tečaj iz varstva pri delu, OD brez dodatkov 110.000 din
2. vodje kuhinje hotela alpina za nedoločen čas
Pogoji: — V. stopnja gostinske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 100.000 din
3. 2 natakarjev - skupinovodij za nedoločen čas
Pogoji: — V. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 100.000 din
4. vec natakarjev i
za nedoločen čas
Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 85.000 din
5. več kuharjev i. za nedoločen čas
Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 90.000 din
6. vzdrževalca - instalaterja za nedoločen čas
Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti — KV vodovodni instalater, eno leto delovnih izkušenj, zaželen izpit za plinske naprave in visokotlačne parne kotle, dvomesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 90.000 din
7. prenasalca prtljage za čas letne sezone
Pogoji: — končana osnovna šola, pasivno znanje enega tujega jezika, enomesečno poskusno delo, šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj, OD brez dodatkov 52.000 din
Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter podrobnejšim opisom delovnih izkušenj pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TO Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
Zadružni sve* in zbor delavcev DS SS razpisujeta prosta dela in naloge:
1. VODJE POSPEŠEVALNE SLUŽBE GKZ
2. KMETIJSKO GOSPODINJSKO POSPEŠEVANJE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo pogoje: pod 1. — visoka oziroma III. stopnja agronomije — smer poljedeljstvo ali živinoreja,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije. Mandatna doba traja 4 leta.
pod 2. — visoka izobrazba agronomije ali živilske tehnologije,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije.
Delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj, z oznako »za razpis«.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po izbiri.
l/O
1 i rka
LJUBLJANA
IZOLIRKA LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja TOZD Ljubljana objavlja prosta dela in naloge
TAJNICE DIREKTORJA DELOVNE ENOTE v Dvorski vasi pri Radovljici
Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer ekonomski ali administrativni tehnik
— 2 leti delovnih izkušenj
— pasivno znanje enega svetovnega jezika
Kraj dela bo v Radovljici.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Zainteresirane vabimo, aa pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: Izolirka, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Ob železnici 18.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
objavlja prosta dela in naloge v
UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ:
1. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA na oddelku milice Bled
— končan program srednjega 4-letnega izobraževanja administrativne smeri
—- eno leto delovnih izkušenj
2. VKV MEHANIKA v Upravi za notranje zadeve Kranj
— končan program srednjega 3-letnega usposabljanja kovinsko predelovalne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
3. ČISTILCA MOTORNIH VOZIL v Upravi za notranje zadeve Kranj
— končana osnovnošolska izobrazba in program za usposabljanje
— poskusno delo
4. ČISTILKE v Upravi za notranje zadeve Kranj
— končana osnovnošolska izobrazba
— poskusno delo
5. PISARNIŠKE DELAVKE na postaji milice Skofja Loka z» določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu
— končan program srednjega 2-letnega izobraževanja administrativne smeri
— poskusno delo
Poleg splošnih pogojev iz zakona o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni na kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov)-Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, oddelek skupnih služb, Cesta JLA 7, Kranj.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.
MLADINSKA KNJIGA TOZD Veletrgovina Poslovna enota Ljubljana
— oddelek Kranj
Maistrov trg 1
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela
in naloge:
KOMISIONARJA za določen čas
Pogoji: — prodajalec ali druga ustrezna smer IV. stopnje
zahtevnosti,
— šest mesecev delovnih izkušenj
— trimesečno poskusno delo
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga, TOZD Veletrgovina, PE Ljubljana, oddelek Kranj, Maistrov trg 1. Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽiSNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31
razpisuje prosta dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA CENTRA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomske, socialne, pedagoške stroke ali višjo šolo za organizacijo dela
— da imajo najmanj 5 let ustrezne prakse
— da imajo aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi human odnos do ljudi in organizacijske sposobnosti ter da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
2. RAČUNOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo ekonomsko fakulteto I. stopnje ali višjo ekonom-sko-komercialno šolo in 5 let delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
3. SEKRETARJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo pravno fakulteto I. stopnje, višjo upravno šolo aH višjo šolo za organizacijo dela — kadrovska smer in 5 let delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
JftK, 8. APRILA 1986
MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
.15. STRAN (^I^SSoJMEnGLAS
OGLASI 27 960
•rbr°?am GRAMOFON miida - qu-m 6ktronik HI-FI in light show, do-dii»D proi2vodnje. Karlo Orehek, Ru-
,a KaPeža 5, Planina II., tel. 37-437
-- _4282
Wn<' ^AGO venicianko, pokon-U'f  dva lista, železna konstrukcija.
"T°n 064/61 -993 v večernih, urah
>---___ 4283
"lelnn ■      razglašen OJAČEVALEC <lan  Ja 150 w Telefon 38-065 popol-_ 4284
300wa ov hitachi OJAČEVALEC, JfUtei 9rarriofon in tuning. Telefon
7^-—___4285
"H r°rtdai^ barvni TELEVIZOR gorenje, 3j.g^ali'nsko   upravljanje. Telefon
*^22___4286
jOcenj proddam TELEVIZOR trim, v 14*.      Telefon 24-973 od 7. do 4287
^lrj<avčič_
«.r°<lam KOMPRESOR, 2 cilindra, oarov. Tominčeva 18, Stražišče,
__4288
nj,paam črno-beli TELEVIZOR gorele Cergoj, Bled, Sebenjska 4
-- _4289
kladai m novo 16-kubično samona-Uainico PRIKOLICO SIP »Šempe-•UieHotav,Je 38, Gorenja vas, tel.
^____4290
JS&Ti skoraj nov traktorski OBRA
Gli
H fte«- barija Mesec, Rovt 7, Selca, ^^2§5_4291
lik j am nov KOMPRESOR trudbe-do'in . v Garanciji, delovni pritisk 7,5 Ant'u barov, rezervoar 50 I, za 20 SM. lon Mencinger, Ribno 100/C, Bled
^-----_4292
C«k|?darri nov OBRAČALNIK za BCS. l«ro   Stara fužina 128, Bohinjsko je-
____4293
odam D|SCO OPREMO in HI-FI 'Una te- Du^an Popušek, Discoteka ~ ^Ljtop, Bled, Cankarjeva 13 4294
^ oglasu z dne 1.4. 1986
S&NOGOSPODARSKO
^DJETJE KRANJ
^ bilo za dela in naloge:
^Ujžb investicijskih POGOJI izpuščeno: zahteva se tudi strokovni izpit
Vse ostalo ie n
Nespremenjeno.
cJilc, aarr< TRAKTOR štore 504. Bene-564/Ra^udeno 8, Železniki, tel. ^559 _4308
4k0u^arrlJRAKTOR holder, pogon na
esa- 25 KM. Trstenik 15,'Golnik
4329
% aarfi KOMPONENTE: KASETO-!p,'S RT 10 H, GRAMOFON phi-^/J130- RECEIVER El Niš HI-FI 2xA'°W, ZVOČNIKE El Niš w- Rado Ferčak, Moše Pijadeja ^^^ŽTlLod 14. ure dalje_4330
*!*dbenl mat.
------
IJoJdam        OKNO termoton \t  *0 cm z roletno omarico in mar-30%0 POLICO fiorito  125x22 cm,-V8jcc*neie. Srečko Kavčič, Levstiko >5i?iri
4302 hrastovih 4303
^dulam 2 kub. m suhih VJO^Telefon 79-954 ^nuv!    PARKET, II. vrste/n OKNO * 120, prodam. Telefon 21-814 4304
prodam
<igo^y m v«čjo količino SENA po 1§4 JU c«ni. Anton Eržen, Gorenja vas ^SL68-479 _3854
°«rtS1|m več vrst AKVARIJSKIH RIB. Q 5Parovec, Cankarjeva 22, Tržič
>^------__4167
^0k?2ni   biološko  čist semenski fclC,"* kifelc in domačo VOLNO. U,T Dolžan, Breg 109, Žirovnica
-----___4169
obhajilno   in birmansko ^*0. Godešič 87, Škofja Loka
_____4263
8§r Sdarn semenski KROMPIR kifel-^t^Brnike _4264
Hrj0i°?"m PREKLE za fižol in hlevski
|*^S?mk_15^_4265
Makio?™8 prodam skoraj novo BIR-Miirii^O OBLEKO (žamet) in čevlje. ^S-Igfkar, Kidričeva 18, Kranj 4266
bA&M(pm Približno 1500 kg SENA, &>r»n» češenj in marelic in sliv. Peter j^Sv. Duh 48, Škofja Loka 4267 l*°v*^8rn *5 kv. m. balkonskega jeseni!"* PARKETA, MEŠALEC in traj-Wr«Co PE£ za centra|no ferro.
2fkW. Telefon 61 -554 4268
^Sr^a^globok OTROŠKI VOZIČEK. 5jfa*i** Siškovo naselje 38, Kranj, 5g$g_ 4269 hH^darn semenski in jedilni KROM-80r in desire. Lahovče 4, Cerklje
p>-_____4270
S p ar* suha bukova DRVA.
k-^eddvo,. 105
T:^a
Mar 4271
^>J8rn rabljena železna GARAŽNA Skri«.«18 1,5 SM. Anton Mencinger, ^2J00/C, Bled
Prodam prvovrstno SENO. Marija Jan, Sp. Gorje 58, Zg. Gorje 4273
Prodam otroški športni VOZIČEK peg in nov stereo RADIOKASETO-FON. Vnuk, Jake Platiše 3, Kranj 4274
Prodam novo, otroško ŠPORTNO KOLO z amortizerji, za starost od 10 do 15. let. Uroš Ahačič, Podljubelj 18, Tržič_4275
Prodam KROMPIR za seme, igor in desire. Zglasite se vsak dan po 14. uri pri Kejžar, Begunje 5 4276
Prodam žensko dolgo POROČNO OBLEKO z ogrinjalom, št. 36, svetlo modre barve, nerabljeno. Telefon 25-145_ 4195
Prodam KROMPIR igor. Dragočajna 16. Smlednik__4311
Prodam tri tone SENA. Janez Knific, Rakovnik 78, Medvode, tel. 061/612-837_4312
Prodam športno KOLO, na 10 prestav. Kastelic, Frankovo 74, Škfoja Loka_4313
Prodam HRASTOVE HLODE. Oton Bukovic, Sv. Tomaž 2, Selca 4314
Prodam OTROŠKO STAJICO, itali-jansko, malo rabljeno in rdečo jersev nosečniško OBLEKO, št. 42. Telefon 24-440 — int. 22 od 7. do 15. ure (Olga) _4315
Prodam 8 tednov starega TELETA, jedilni KROMPIR desire in semenski igor in desire. Voklo 16_4316
Prodam semenski KROMPIR igor original. Telefon 064/70-005        4317
Prodam invalidski VOZIČEK in gore-nje kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Justina Strle, Moše Pijadeja 13, Kranj, tel. 26-924_4318
Prodam PRALNI STROJ candv. v majhni okvari, za 3,5 SM in nemško kuppersbusch PEČ na olje za 1,5 SM. Zg. Gorje 64/A_4319
živali
Prodam TELIČKO in BIKCA, stara 14 dni. Svetelj, Srednja vas 23, Šenčur __4277
Prodam TELIČKO simentalko, staro tri tedne za nadaljnjo rejo, od zelo do bre mlekarice. Poženik 36, Cerklje 4278
Prodam NEMŠKEGA OVČARJA, starega tri leta, zelo dobrega čuvaja. Janez Pravst, Zasavska 6, Kranj, Orehek_4279
Prodam KRAVO po izbiri. Poljšica 26, Zg. Gorje_ 4280
Prodam 120 kg PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo. Podreča 5, tel. 40-026_4281
Prodam PRAŠIČE od 130 do 140 kg. Telefon 40-026_4309
15. aprila bom začel prodajati 10 tednov stare JARČKE. Jagodic, Cegel niča 1, Naklo, tel. 47-226 4310
stanovanja
Nujno iščem SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali Škof ji Loki. šifra: Pred-plačilo _4114
Manjšo HI So7 po možnosti z vrtom, vikend ali kakršnokoli STANOVANJE, primerno za bivanje, najamem takoj. Cenjene ponudbe pod: Sonce in mir _4353
V najem vzamem dvosobno STANOVANJE, lahko staro, za dobo 5 do 6 let. Šifra: Domačin_4354
Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju na Planini II. Telefon 064/38-169 popoldan_4355
Delovna organizacija kupi enosobno stanovanje v Kranjski gori ali Bohinjski Bistrici za potrebe delavskega turizma. Ponudbe pošljite na DO TEKSTIL, Moša Pijade 3, 61000 Ljubljana, tel.: 311-122, int. 13.
ilan.opiema
Prodam SPALNICO. Miro Vodnik, Skokova 9, Kranj_4295
Prodam dnevno SOBO in podarim SEDEŽNO GARNITURO. Lavrič, tel. 24-327_4296
Proaam sedežno GARNITURO, JEDILNI KOT (mizo s 6 stoli) in klubsko mizico, OTROŠKI VOZIČEK marela, ugodno. Telefon 26-027 po 16. uri 4297
Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 elek-trika, 2 plin). Telefon 34-568 popoldan
__4298
Prodam PEČ za»etažno kurjavo EMO central 24. Telefon 064/82-958 4299
Prodam starejši PRALNI STROJ candv. Tenetiše 13, Golnik_4300
Prodam HLADILNIK z zamrzovalno omarico »Rade Končar«, cena 45.000 din. Telefon 49-133 4301
poieifl
Del VRTA oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku._4356
ZAZIDLJIVO PARCELO od Kranja do Radovljice kupim. Šifra: Domačin _4357
Na Rudniku pri Ljubljani prodam tri -četrt HIŠE, lepe GARAŽE in 800 kv. m. VRTA, primerno za zdomca ali obrtni-ka. Šifra: Spomladi_4358
vozila
Prodam TALBOT SAMBA, star 7 mesecev. Telefon 75-309 od 8. do 10. ure_4320
ZASTAVO 750 november 1979 prodam. Miklavčič, Vincarjeva 48, Škofja Loka_4031
Prodam manjšo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Zalog 93, Cerklje _4332
Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979. Telefon 61 -047_4333
Prodam AVTOMATIC 3 M. Ogled od 16. ure dalje. Belec, Zg. Bitnje 120 _4334
R-4TL, november 1978, prodam. Te-lefon 064/23 554_4335
KUPIM APN-6, dobro ohranjen, od letnika 1984 dalje. Javornik, Struževo 14, tel. 28-758_4336
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. Ratko Jeličič, Kranj, Prebačevo 15
Prodam DIANO 6, letnik 1977 in SUNBEAM 1500. Frankovo naselje 94, Škofja Loka 4338
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Sr. Bitnje 66/A, Žabnica_4339
Prodam TOMOST-13, preurejen, dobro ohranjen. Janez Pravst, Zasav-ska 6, Kranj, Orehek__4340
Prodam 5 GUM 165x13. Telefon 22-677_4341
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Marjan Papler, Paloviče 9, Tržič 4342
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran celo leto. Benkovič, Praše 30, Mavčiče_4343
Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Te-lefon 50-624_4344
ZASTAVO 850, letnik november 1984, prodam za 65 SM. Telefon 33-724 od 18. do 19. ure_4345
Prodam vozno ZASTAVO 1300, 4 prednja in 4 zadnja vrata ter dve stre-hi. Telefon 25-904 po 16. uri 4346
Prodam KOMBI K 435 fiat, .etnik 1983. Telefon 89-031_4347
VVV kombi KASONAR, ugodno prodam. Telefon 75-670 od 7. do 15. ure (Edo)___4348
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 75-823_4349
Prodam dobro ohranjen R-4 GTL, letnik 1983, 30.000 km. Mekinda, Selja-kovo naselje 42, Kranj_4350
Prodam MOTORNO KOLO rog, sta ro 3 leta. Kokalj, Naklo, telefon 47-252 _4351
BMW 1600, letnik 1971, poceni pro-dam. Trstenik 3, Golnik_4352
Prodam Z 750, maj 1984. Cena po dogovoru. Maček Anka, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka, tel.: 60-017
Prodam Z-850, oktober 1984. Gunde, Gorica 3, Radovljica._
zaposlitve
DEŽURNI VETERINARJI
od 4.4. do 11. 4.1986
za občini Kranj in Tržič
Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781,
od 22. do 6. ure pa na tel.: 36-121
za občino Škofja Loka
DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-580
MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
DOMINIK RUPNIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781, 25-779
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD od 80.000 do 100.000 din. Telefon 064/28-980 ali 23-143 4143 Zaposlim   KV KLJUČAVNIČARJA. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj, Puštal
46/A, Škofja Loka_4139
Sprejmem DELO na dom. Rajko, tel. 75-010 — int. 393 dopoldan 4321 Takoj zaposlim POHIŠTVENEGA MIZARJA ali DELAVCA z veseljem za priučitev OD po dogovoru. POHIŠTVENO MIZARSTVO Alojz Smolej,
Kovor 63, Tržič, tel. 57-096_4322
Iščem kakršnokoli DELO v popol danskem času. Telefon 35-705 4323 PAŠNA SKUPNOST Sp. Danje išče PASTIRJA za pašo konj. Prijave pošljite na naslov: Marjan Tavčar, Sp. Da nje 14, Sorica, tel. 66-778_ 4324
kupim
Kupim 1 kub. m. smrekovih DESK, po možnosti mešanih, dimenzij 5, 3 in 2,5 cm debeline. Krč, Galetova 7, Ko-krica__4305
Kupim BETONSKI MEŠALEC. Ga-šperin, tel. 74-578 od 7. do 15. ure 4306
Kupim dobro ohranjen TOČILNI PULT, dolg od 1,8 do 2,4 m brez hladilnih naprav. Društvo upokojencev Bo hinjska Bistrica_4307
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA FRLICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala tudi sosedom, dr. Gregorčiču, gospodu župniku, pevcem in organizaciji ZB.
VSI NJEGOVI
Vinharje, Predmost, Ljubljana, 20. marca 1986
OBVE1TI1A
GOSPODINJE, POZORI 2.4. 1986 odpiram prodajalno PLINA. POPRAVILA, PRIKLJUČITEV in kontrolne pre glede plinskih naprav. Imam pooblastilo tozda BUTAN-PLIN Ljubljana. Prodajalna je odprta od 9. do 17. ure vsak dan. Plin lahko naročite po telefonu. Dostavljal ga bom ob sobotah. Franc ZOR, Moše 42, Smlednik, tel. 061/627-035_4152
Obrtnik-zidar, opravlja vsa GRAD BENA DELA. Telefon 064/33-276 4325
ZA ŽIVO MEJO sadike cipres in for-zicij in še druge za okras dobite po zmerni ceni. Kranj. Ul. XXXI. divizije 54, proti kopališču_4326
Strojno BRUSIM verige motornih lag. Osterman, Olševek 65, Preddvor
4327
OllALO
V varstvu sprejmem otroka do 3 let starosti. Naslov v oglasnem oddelku.
4328
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, babice, prababice in tete
MARIJE BURGAR
roj. ROZMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja Ani Grohar za nego ob času bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, osebju internega oddelka bolnišnice Golnik, Savi Kranj, tozd VLP, pevcem ter gospodu župniku za lep govor in pogrebni obred.
VSI NJENI
Podreča, 28. marca 1986
V SPOMIN
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zate pa pomladi ni.
9. aprila 1986 mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda iztrgala iz naše sredine nadvse ljubljenega sinka, bratca, vnučka in bratranca
MITJA KOMURKA
roj. 1979
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: očka, mamica in sestrica Brigitka
Trboje, 8. aprila 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre, tete in botre
FRANČIŠČE ROGELJ
roj. ROZMAN Gabrove mame iz Vogelj 14
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz Zvezde, Petrola in Elana za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tistim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Venkovi mami, pevcem bratom Zupan in gospodu župniku za pogrebni obred.
VSI NJENI
Voglje, Smokuč, Srednja vas, 29. marca 1986
4272
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE KAVČIČ
Muhovcove mame iz Žirov
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala tudi pevcem, g. župniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne
besede.
HVALA VSEM, KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI POTI VSI NJENI Žiri, 2. aprila 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
MARIJE GRILC
roj. KOVARZIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala sosedom za pomoč. Zahvaljujemo se dr. Beleharju za večletno pomoč pri zdravljenju. Hvala duhovniku za lep obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
ŽALUJOČI: hčerka Marinka, sin Jože z družino, vnukinja Nada z družino ter drugo
sorodstvo
Dvorje, Ljubljana, Lipnik ČSSR, 31. marca 1986
GLASOVA ANKETA
Obnova cest na Gorenjskem
Odločitev ta teden
Kranj, 7. aprila — V Kranju so dela in roke že določili, za druge gorenjske občine pa pravi direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec, da so v podjetju pripravljeni. Najkasneje julija bodo ceste spet takšne, kot so bile pred minulo zimo.
»Vsekakor pa ne želimo prehitevati z obnovo, saj bi potem dvakrat zapravljali denar. Zagotovljeno imamo vso potrebno operativo, ta teden pa naj bi se odločilo tudi glede denarja in vrstnega reda obnove, ki bo potekala hkrati v vseh občinah. Prednost bodo imele ceste, kjer bodo postopki enostavnejši, najbolj prometne in poškodovane in seveda tiste, ki so pomembne za turizem,« je povedal inž. Bogdan Drinovec.
V kranjski občini so se glede vrstnega reda in denarja že dogovorili, obnova se že začenja. V jeseniški občini so prispevki od dohodka tozdov na osnovi bruto osebne-
ga dohodka določeni. Ta teden pa naj bi določili vrstni red za obnovo na regionalnih cestah. V občini bodo zbrali 70 milijonov dinarjev.
V radovljiški občini so najnujnejši posegi že predlagani, niso pa še dogovorjeni. Ocenjeni so na 330 milijonov dinarjev na regionalnih in lokalnih cestah. Zbrali pa naj bi okrog 200 milijonov dinarjev. Ob domnevi, da bi ves denar namenili za vzdrževalna dela za odpravo zimskih poškodb, zmanjka še 130 milijonov dinarjev.
Stališče organov občinske skupnosti za ceste v Škofji Loki je tako: denarja, ki ga dodatno zbirajo v občini, ne bodo porabili za odpravo
Na Gorenjskem bodo denar za ceste zagotovili tudi z dodatnim zbiranjem iz dohodka tozdov na osnovi bruto osebnih dohodkov. V jeseniški občini od 1. maja dalje po stopnji 1,5. V kranjski občini zbirajo zdaj po stopnji 0,81, izvršni svet pa predlaga, da se stopnja poveča še za 0,57 in bi potem znašala okrog 1,3. V radovljiški občini znaša od januarja do aprila stopnja 0,40, potem pa 1,2. Poleg tega denarja pa namenja radovljiška občina še 1 odstotek za razširjeno reprodukcijo (za blejsko obvoznico) iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov po zaključnem računu. Ta denar pa se bo začel natekati šele po zaključnih računih v začetku prihodnjega leta. V škofjeloški občini zbirajo denar od februarja po stopnji 1,8, v tržiški občini pa od aprila naprej 2 odstotka od dohodka tozdov na osnovi bruto osebnih dohodkov.
Republiški izvršni svet je odobril 2 milijardi posojila za takojšen začetek del na slovenskih cestah. Po sedanji oceni Skupnosti za ceste Slovenije pa bi za najnujnejša dela na cestah potrebovali približno 7 milijard dinarjev.
Obnova cest v kranjski občini — Po dogovoru o odpravi posledic, ki jih je povzročila zima na cestah v kranjski občini, naj bi KOGP Kranj in Cestno podjetje Kranj začela delati, ko bodo temperature (10 do 12 stopinj) v suhem vremenu omogočale delo z asfaltom. Po dogovoru naj bi bilo to med 5. in 10. aprilom. Danes, 7. aprila, so že začeli delati. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
zimskih poškodb. Po ocenah cestnega podjetja znašajo 185 milijonov dinarjev, od tega samo na cesti Škofja Loka—Železniki 140 milijonov dinarjev. S predvidenimi sredstvi za redno vzdrževanje pride na kilometer ceste le pol tone asfalta, kar pomeni okrog dva kvadratna metra na lokalno cesto.
V tržiški občini so vse poškodbe na regionalnih in lokalnih cestah ocenjene na okrog 60 milijonov dinarjev. Tudi v tej občini naj bi se o obnovi dogovorili ta teden.
Kar zadeva denar, še vedno ni znano, koliko naj bi na Gorenjskem dobili na podlagi spremembe plana rekonstrukcij in modernizacij Skupnosti za ceste Slovenije, ki bo o tem razpravljala 23. aprila. Pričakujemo lahko, da bo nekaj denarja tudi za gorenjske ceste in da ne bodo pokrpane le tiste, za katere bodo v občinah sami zagotovili denar.
A. Žalar
Mladina centra mesta Kranja pripravlja koncert proti onesnaževanju okolja
Osvestiti najprej mlade
Kranj, aprila — Če še toliko dopovedujemo, kako iz dneva v dan bolj onesnažujemo okolje, da dihamo vsak dan slabši zrak, pijemo slabšo vodo, pojemo vse več nezdrave hrane, razsaja vse več alergij, se starih nič ne prime. Dimniki še vedno bruhajo svinjarijo, odplake v naše reke so iz dneva v dan gostejše, vse ostane le na papirju. Ker pri starih nič ne zaleže, mladi poskušajo z vzgojo svojih vrstnikov. Morda se bo njih bolj prijelo.
Mladinci iz centra mesta Kranja so se odločili, da v osveščanje mladih za ohranjanje čiste narave posežejo na svojstven način: z delom in — z glasbo. Mesto samo naj očistijo komunalci, ki so za to plačani, trgovci naj poskrbe za svoje pločnike pred trgovinami, tovarne naj store, kar morajo storiti, oni pa se bodo lotili kanjona Kokre. Kanjon naj bi po dolgih letih spet postal, kar je že bil in kar bi spet moral biti: park, sprehajališče, kopališče, da bi privabil tako domačina kot tujega turista.
Za začetek bodo ob koncu tedna opravili nekaj delovnih akcij v kanjonu, 24. aprila pa bodo v koncertni dvorani Delavskega doma pripravili koncert »v sodelovanju z naravo«.
Nanj se že vneto pripravljajo. Nastopili bodo mladi, še neznani glasbeniki, a kljub temu kvaliteta ne bo nič slabša. Glasba je povsem nova, napisana posebej za ta koncert, nastopila pa bo vfsta inštrumentalistov z bobni, elektronskimi orglami, trobentami, pozavnami, saksofoni, kla-
rineti. Koncert bo sestavljen iz dveh delov: iz prvega, žalostnega, ki bo ponazarjal umazano naravo, in drugega, veselega, ko se ljudje vesele zdrave, lepe narave. Tudi video 'spoti', posneti prav v ta namen, bodo spremljali dogajanje na odru. Prvi bodo prikazovali onesnaženo naravo, drugi pa lepo, čisto, tako, kakršno si želimo. Koncert bo spremljal tudi recital in ples deklet.
Mladi iz centra Kranja zdaj trkajo na vrata delovnih organizacij, da bi dobili kakšen dinar za izvedbo tega svojevrstnega koncerta. Radi bi, da bi mladim omogočili brezplačen vstop ali pa da bi bila vstopnina kar najmanjša. Odziv ni najboljši, povedo, čeprav bi bilo treba vsestransko podpreti prizadevanja mladih za njihov in naš bolj zdrav in bolj čisti jutri. Mladi iz centra mesta Kranja namreč ne bodo ostali le pri tem koncertu. Načrte imajo tudi za naprej: še bodo organizirali očiščevalne akcije, vsaka pa naj bi se končala z neke vrste koncertom.
Upajmo le, da bodo zdržali, da jim starejši ne bodo prehitro vzeli volje.
D. Dolenc
Samoprispevek za program
Srednja Dobrava, 6. aprila — V
krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini so krajani danes glasovali na referendumu o samoprispevku. Glasovanja se je udeležilo 98,91 odstotka vpisanih volilcev, za samoprispevek pa jih je glasovalo 57,76 odstotka. Torej so se v tej krajevni skupnosti že tretjič odločili za samoprispevek, s katerim bodo zdaj štiri leta zbirali denar za uresničitev programa za to srednjeročno obdobje. * g
Je krog spomladanskih podražitev sklenjen?
Kranj, 7. aprila — Paket spomladanskih podražitev proizvodov in storitev, od katerih je večina izredno pomembna za življenje in standard ljudi, je bil zajeten. Podražilo se je mleko, jedilno olje, sladkor, kava, elektrika, kruh, moka, meso in premog. Te podražitve so prizadele predvsem delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki jih v Jugoslaviji ni malo. Po grobi oceni ima 2,6 milijona zaposlenih Jugoslovanov od 29 do 36 tisoč dinarjev plače, 60 odstotkov Jugoslovanov pa zasluži manj kot znaša povprečni jugoslovanski osebni dohodek. S tega stališča je negodovanje ljudi zaradi podražitev upravičeno.
Proizvajalci teh dobrin in proizvodov pa menijo, da so podražitve še prepičle, da bodo tudi zaradi tega zašli v izgube in da je dejanska jugoslovanska inflacija veliko višja. Ob tem pa ekonomisti ugotavljajo, da gredo za plače velike vsote denarja, ki v rezultatih gospodarjenja nimajo kritja. To gre razumeti kot poziv gospodarstvu, naj bo pri delitvi sredstev za osebne dohodke previdnejše.
Za zdaj lahko upamo, da je krog spomladanskih podražitev, ki so pod kontrolo vlade, sklenjen, in da bo vsaj do jeseni vladalo na tem področju zatišje. -jk
Madžari smučajo pri nas
Krvavec je fantastičen
Nemške, angleške ali italijanske govorice smo na gorenjskih smučiščih že vajeni. Zadnja leta pa se jim je pridružila še madžarska. Letos jo je bilo na Krvavcu kar pogosto slišati. Alpetourova turistična agencija je namreč od božiča pa do konca marca namestila v družbenih in zasebnih gostiščih v okolici Kranja in Kamnika prek 500 madžarskih gostov. V Creini so bili, v hotelu Malo-grajski dvor v Kamniku, v Drago-čajni in pri zasebnikih v Mengšu, Olševku, Adergasu, Vopovljah in drugod.
Kako se počutijo pri nas, kako so zadovoljni z oskrbo, s smučišči?
Dr. Faludi Ženo, Szombathe-
ly: »Prvič sem v Jugoslaviji smučal pred sedmimi leti, ko so bili otroci še manjši. Tukaj, pod Krvavcem, smo drugič, za lansko veliko noč smo bili prvič. Stanovali smo pri Kuharjevih v Adergasu. Zelo smo bili zadovoljni s sobami in s postrežbo, zato nam je bilo zelo žal, ker letos niso imeli več prostora. A so bili tako prijazni, da so nam preskrbeli prenočišča pri Sajovčevih v Olševku. Tudi tam je bilo prijetno. Krvavec pa je fantastičen! Odlično je urejen, delavci na žičnicah so prijazni. Smučarje pričakajo vsako dopoldne zglajene smučine. Ne le pod Krvavcem, vsi Jugoslovani ste prijazni, gostoljubni, takoj pripravljeni pomagati. Neka ženska iz naše skupine si je na Krvavcu poškodovala koleno. V petih minutah sta bila pri ponesrečen-ki kar dva vaša zdravnika. Varno so jo spravili v klinični center, kjer smo imeli kot tujci celo prednost. Še en dan počitnic imamo in ker imajo pri Sajovčevih za danes napovedane že nove goste, smo za eno noč dobili prostor pri Jagodičevih v Vopovljah. Do zadnje minute hočemo uživati na vašem Krvavcu.«
Dr. Ljuber l**' zlo, Szombathe'
ly: »Pri vas sef* že petič, z druzj" no prihajam ;oj božiču in veli*1 noči. Zaljublje" sem v Krvavi' Nastanimo privatno, ker ]e to ceneje. Vejj; dar se mi čudno, da imate pod takim smu*1' ščem, kot je Krvavec, tako malo z*' sebnih penzionov. Pri katerikoli h1' ši povprašaš za sobo, je nimajo. C* vek bi pričakoval vse kaj drugeg8 Ob morju, v Bohinju in na BleduP* je sob kolikor hočeš. Saj vendar & vavec ni nič manj zanimiv. Všeč & je, ker na Krvavcu tako lepo skr^ za smučišča in če se spodaj avtoifl0" bili natlačijo skoraj do Cerkelj> & do žičnice zapelje poseben trakti Delavcem Krvavca vse priznanje-'
Inž. arh. Ju11' Laborezv, ^ dimpešta: novo leto sfl1 bili prvič z dflf žino in prijatelj pri Kuharjev*" v Adergasu 10 na Krvavcu. T8' ko nam je b»° všeč, da smo 18 ko j rezervir^ prenočišča še za veliko noč. Smuča' li smo tudi v Avstriji, vendar ug£ tavljamo, da je pri vas smučanje bivanje 15 do 20 odstotkov ceneje In smučišča pri vas niso nič slabše urejena, Krvavec je naravnost od|r čen. Popoldne, ko ga zapuščamo, r sneg že moker, ves v kupih. ZveČef iz doline gledamo luči strojev, ki & pomikajo po smučiščih, in vemo, d8 nas bo zjutraj Krvavec pričakal * po zglajen in urejen. Kar pa zadev8 cene, tudi mi občutimo, da je Pfl vas inflacija velika.«
D. Dolenc
Bled, 3. aprila — V osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu sov četrtek odprli računalnico, v kateri je osem računalnikov commodo^' pet televizijskih zaslonov, dva tiskalnika, dve disketni enoti in druG0 najnujnejša oprema. Pri ureditvi računalnice sta največ pomag^ Gozdno gospodarstvo Bled in LIP, razen njiju pa še občinska razisk0'^ valna skupnost, Vezenine, Hotelsko turistično podjetje Bled, turist' čna poslovna skupnost, Kompas, Integralova tozda Hotel Park in ti0' tel Golf, Tapetništvo Radovljica in blejski obrtniki Jože Soklič, Piber in Zdravko Štibil. V novi računalnici se bosta že letos pod vo**' stvom mentorice Alenke Plestenjak izobraževali skupini učencev se<*' mega in osmega razreda, v naslednjem šolskem letu pa bodo uvedi 30-urni izbirni predmet. Prve korake v svet računalništva pa so blejsk šolarji naredili že lani pod vodstvom Jožeta Skumavca in na računi' nikih Gozdnega gospodarstva Bled. — C. Zaplotnik
/—\
MERKUR kranj
BELI TEDEN
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Je lovčun, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokora — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — relefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za .J. polletje 1.600 din.