16. štev.
v Murski Soboti, dne 3. julija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — —   —  40 K ZA ČETRT LETA T — — — — —20 K ZA 1 MESEC —  —  —  —  —                  7 K
Regent Aleksander
je podpisao ukáz — nemiren Prekmurec — prema, šterom se trianonska mirovna pogodba z vogrskim orságom na moč zákona zdigne v Jugosláviji. Od toga časa naprej je dužen vogrski orság vse izvršiti, ka tá mirovna pogodba naloži njemi v gospodárskom pa v notrášnjo-političnom vpoglédi.
S tém podpisom je konec ednomi dugomi pripovedávanji v našem Prekmurji. Vej — so gučali — ešče nevejmo či smo Jugoslováni ali pa vogri . . ., vej gda do granice določene . . ., gda vsi podpišejo to mirovno pogodbo . ! ., vogrski orság je močen, pa on füčka na té konferencije . . . , Bog zná, kak se ešče to vse obrné . . ., i tak dale. Rokou si na srce deni, pa pravi, či si nej mislo v sebi, ali pa drügomi si nej pravo: ka ščéjo tej Slavi, vej samij ne vejo, či so gvüšni i stálni tü? Zdaj pa Známo, ka se je vse obrnolo. Bodi miren i prepričen — drági Prekmurec —  ka je regentov podpis pika na konci tiste knjige, od štere smo si gučali vsi Prekmurci.
S tém političnim činom, kak da bi vogrskoj iredentističnoj propagandí, tistoj vogrskoj lačnoj hiéni, štera je vsigdár od 12. augusta 1919. sploj do denéšnjega dnéva ségkla za naše izmantráno ali bogáto Prekmurje — glávo doj vdarili ; tiste Slovenske novine, štere izhájajo v Pešti, pa v šteri je samo lagao od nás eden zablodjeni domačin, profesor Mikola, so nikaj nej doségnole ; „Domovina“ je izgüblena ! Prekmurski emigránti na Madžarskoj slobodno glédajo s krvávim srcom, slobodno popejvajo žalostne jeremijáde za njih izgübleno Prekmurje, ali eti več nigdár nedo gospodárili. Ár mi sami neščemo! Ár je nás sram, ka smo se mogli inda gizdávo po prsaj mlatiti, kak vogrski hlápci — betjárje, kak kodiši pri bogáto prestéranom stoli. Prekmurje je zdaj eden lejpi tao Jugoslavije, eden stári sin naše Slovenske matere, šteroga so Vogri skoz jezero let v robstvi držali, pa njegove moči za delo vöponücali.
Ka se pa slednjič tiče gránic na pojedini mestaj, to določi obmejitvena komisija. Tá komisija de precizirala, to je točno ugotovila tok naše meje. Glédala de na gospodárske haske pojedini občin, liki nikak nej na našo kvár. Nesmimo nikaj zgübiti. Niti za edno prgiščo zemlé ne püstimo prek Vogrom ! Za vsakšo grüdo bi škoda bilo, štero bi madžarska čizma tlačila.
Našim madžaronom pa eden dober tanáč dámo, tisto, ka je velki pesnik Dante gori napisao na vráta pekla: Lasciate ogni speranza ! Püstite vsakšo vüpanje, ka bi Vás Vogri gda „odslobodili“ v Prekmurji.
Ustáva sprejéta !
Dné 28. junija je ustáva sprejéta. Fundament naše mláde držáve je postávlen. Na tom fundamenti se more zazidati edna močna pa bogata Jugoslávija. Vsi smo delavci pri zgradbi té velke Jugoslavije. V naprednem, v demokratičnem dühi moremo zgraditi to zidino našega vüpanja, naše bodočnosti, naše jákosti i našega ponosa. Vsi na pošteno pa marlivo delo naprej za močno Jugoslávijo !
Klerikálci so nej glasüvali za ustavo. Klerikalci autonomijo ščéjo. Klekl prekmursko autonomijo želi ! Siromáki smo tak, pa te ešče ka bi Prekmurje sámo sebé gordržalo, ka bi Prekmurje držávica bila v Sloveniji, ka bi sami plačüvali naše čestnike, napravili poti, pa vse drüge rečij pribávili sami brez držávne pomoči. Takše autonomije nam nej trbej.	
Ustáva sprejéta, autonomija pokopana.
Naša inteligencija.
Vzvézi dolnjelendavskimi dogodka gde je orožništvo pa vojaška oblást odkrila edno velko veleizdajniško zaroto, se od sébe obrnéjo naše misli na domaćo inteligencijo. Tam so s pomoči madžarskega denárja izdelali plán, kak bi pripomogli Vogre k tém, da bi lejko nezáj prišli v Prekmurje, záto so šteli tüdi vojaške plane prekspraviti, tak, da bi vogrske oblásti popolnoma na čistom bili, šteroga dnéva, gde, pa kak bi se mogla cejla zarota izvršiti.
Orožniška preiskávanja so našo prekmursko domačo inteligencijo v národnem oziru v jakó slabo luč postavili. Naše uvjerenje, to, ka smo že tak vsi znali, so orožniška odkritja samo potrdili. Nigdár smo nej meli vüpanje v našoj intéligenciji, ali pri tej dogodkaj je tá v takšoj meri. pokazala svoje čemerne zobé, ka bi našem domačem lüdstvi samo na kvár bilo, či bi tá kasta v Prekmurje ešče v kakšem poglédi rejč mejla.
Što pa stvori to domáčo inteligencijo, to je, tisti stáliš, na šteroga je naš kmet glédao, kak na vövučenoga gospoda, ali na gospoda, šteri ne dela, samo zapovidávle, ali pa šteri samo lejka dela izvršüje, kak v kancelárijaj, v šoli, ali gder drügod? Sem računamo naše bivše pod vogrskov vládov slüžbojoče pisáče, razne čestnike, fiškáliše, školnike itd. pa bogáte kmete — štere ji je nej ranč dosta v našoj krajini. Vsi ovi drügi, šteri ne spádnejo v to kategorijo so delavci, so pavri bili, bi pravli z drügim živlenjem, z drügimi pa menjšimi pravicami, šterim je samo dopüščeno bilo delati, na »gospode« z ednov düševnov bojaznostjov glédati, nikomi se nej protipostaviti ali pa pritožiti.
Velka je bila rázlika med tema dvema stáliša. Edni so samo zapovidávali, drügi samo bogali. Tej dühovni pa düševni voditeli velke množine delavcov-pávrov, so si sebi vékše pravice izvojüvali, na visoko drüštveno lestvico so se pastavili, odkéc so dáli komando našem lüdstvi, ali samo tak, da je to nakoncukonca vsigdár na njuvo korist bilo. Pridno se razmeli velko disciplino v nevövučeno lüdstvo vlejáti, oziroma tak dresirati, ka so vsi na tisto noto plesali, kakšo so tej gos-
podje ránč vözmislili. Pa to je naše lüdstvo za dobro držalo. Naš prosti človik je mislo, ka on od Bogá, pa od svetski oblástev drüge pravice má, pa drüge dužnosti izvršiti more, kak tej gospodje, je nej vüpao, či je glih znao — vöpovedati, ka je on ránč, takši človik, kak njegov »gospod«. Celou je tak uzgojen bio v cérkvi pa v šoli, da je na sébe popolnoma pozábo, je nej znao, da je on prvi, je nej meo zvesti od sébe, ponizen sluga je bio vsej drügi, on se za Zádnjega črva smátrao na tom svéti. Je nej bio samostálen človik. Perse, da so razmili njegovi gospodje to njegovo poniznost pa tupost za sébe vöponücati.
Ali zdaj je sasma drügi zrák. Mesto vogrske grofovske oligarhije pa gospodske vláde mámo zdaj demokratično ravnanje, gde nega titulušov, nega samo delavcov pa manjakov, gde smo vsi glihni pred zákonom, gde je vsakši obprvim sam svoj gospod. Zdaj je tista britva, štera je nás vsigdár rezala odzgoraj, svoju ostrinu izgübila.
V tom leži vzrok, zakaj se té gospodje na telko trüdijo, ka bi nezáj postavili madžarski režim; jočejo se za izgüblenoga paradižoma, kak Ádám pa Eva, gda jih je božji seráf vöztirao ; kak židovje, gda jih je Mózeš iz Kánaána vöpelao, se jočejo za té vogrski Kánaán, gde so za njih manne kápale. Pa záto so nej prebirlivi v sredstvaj, kak bi mogli samo to gospodstvo nazáj postaviti, lüdstvo od pravne poti vkrajspraviti. Agitirajo, hujskajo, smetijo med nami.
Dol. Lendava je eden epizod té madžaronske propagande. Priprávleni smo, ka je hujskanji ešče nej konec, kakšteč je energično Orožništvo gorstopilo. Pa tečás nede konca, dole mi vse madžaronsko čütéče elemente ne bojkotiramo, z našim preziranjem v tom poglédi nemo šli na roko oblástev, pa dok oblásti brez obzira na vsega pa na vsakšega ne onemogočijo delovanje tej naši nasprotnikov v Prekmurji.
ŠČETE KAJ KÜPITI
ALI
MÁTE KAJ ODATI
Rasglašüjte v ,,Prekmurskom Glásniki“!
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
3. julija 1921.
Jugosíovánska Matica.
Dné 18. junija 1921. je pálik oživela prepotrebna Jugoslovánska Matica v Murski Soboti za Prekmurje. Vsakši držávljan Jugoslávije more poznati delovanje i cilje Jugoslovánske Matice. Jugosíovánska Matica je drüštvo vsej dobri držávljanov brez razlike stránke, vere i stane. V Jugoslovánskoj Matici se nahája poleg kmeta dühovnik, zdravnik, učitelj, urádnik, delavec itd. Náloga Jugosl. Matice je nabirati penezne prispevke i zbujati zanimanje za trpéče brate v neosvobodjenih krájih, posébno v Itáliji. Oni ešče zasužnjeni naši brati trpijo strašno dosta, popolnoma so brez pravice pa obrambe, njim lejko vsakši italijanski fašist vužgé hižo, zastrupi živino, njih sáme ubije, nišče ga ne bráni. Italijansko orožništvo drži z tejmi morilci, ne gane niti s prstom, da bi bránilo uboge trpéče pa vse to se zgodi samo zavolo toga, ár so lüdjé pošteni, pa neščejo zatajiti svojega materinskoga jezika. Ni edno lüdstvo ne trpi telko, kelko trpijo naši bratje pod Italijani. Kelko domov so njim zažgali, kelko drüžin napravili nesrečne, kelko ubili pa ranili, vse temlice so pune tej národni mučenikov. Vsém tém pregánjenim ščé pomágati Jugoslovánska Matica, štero drüštvo je razširjeno po cejloj Jugosláviji.
Upisovánje v Jugoslovansko Matico za Prekmurje se vrši v pétek, 1. julija 1921. ob pol 20. vöri v prostoraj čitalnice pri Dobraji v Murski Soboti, drügače pa tüdi pri vsakšem urádi. Po okolici pa pa naj v vsakšoj vési ali občini eden nabira člane pa jih pismeno sporoči Jugoslovánski Matici v Mursko Soboto. Vsaki člán pláča mesečno 4 K.
Dužnost je vsakšega dobroga držávljana biti člán Jugoslovánske Matice.
Odbor „ Jugoslovánske Matice“
v Murski Soboti.
NOVICE
Regent priségao na ustávo. Regent Aleksander je priségao na novo ustávo, štero so zdaj zgotovili za ednotno Jugoslávijo. Na spomin toga velkoga pa važnoga političnega dogodka po cejloj Jugosláviji so se vršile svéčane bože slüžbe. V M. Soboti ob tej priliki je bila sv. meša 1. julija.
Regent v Osijeki. Na Vidov dén je regent Aleksander odpotűvao v Osijek na pokrajinski Sokolski izlet. Naš vládar pozna svoje Sokole, Sokoli pa njega. Cejli jugoslovánski svet se veseli tomi poseti.
Šolstvo v Prekmurji. V jesén se odpré v Dolnjoj Lendavi popolnoma Slovenska osnovna šola na meščanskoj šoli tüdi za deco v okolici. Vsi madžarski učiteli morejo do novembra t. l. napraviti izpit iz slovenščine, pa za tim sé bodo vsa učiteljstva mesta razpisala na stálno nameščenje.
Dolnjalendavska Zarota. Orožništvo pa vojaška oblást je odkrila tekoče dni v D. Lendavi po cejlom Prekmurji ségnjeno dobro organizirano veleizdajniško zaroto. Tej madžaronski agitátorje so izdelali plán, kak bi mogli cejlo Prekmurje uničiti. V nedelo, 26. junija bi moglo vse »počiti«. Most prek Mure so ščéli v zrák püstiti, po cejlom Prekmurji so meli svoje bandite gorpostávlene, Šteri bi na dáni signál začnoli z svojim peklenskim delom. Edno »čarno listo« so mejle te haramije, pa tistoga vsakšega, — nájveč domačinov, — šteri so na toj listi napisani bili, so ščéli z ednim pükšenim golombišom na drügi svet poslati. Krváva bi bila tista noč. V to delo je dosta naši »gospodov« notri vmešano, šteri so zdaj pokázali svojo čarno düšo. Pa zdaj ešče nam právijo, zakaj tak kričimo na Madžarone ! Vej pa či nemo kričali na njih, oni nás ednostávno postrelajo, kak Slovenske pse.
Gosp. Győry — madžaronski mučenik. Sobočkoga madžarona, g. Győry-ja so pred pár dnévi odegnali v Varaždin. Po Soboti Právijo, ka so ga záto odegnali, ka je preveč dober »Slovenec«. To mi vörjemo. Drügi pálik Právijo, ka je prej v zvézi z dolnjelendavskimi revolucijonárami. On má ednoga brata v Veliki Kaniži (Ogrska), šteri je zdaj tam notár. Té gospod je ránč tisti cajt prišo v Prekmurje — gde je tüdi njegova familija — gda se je to zgodilo v Lendavi. Perse, da so ga včasi doj préjali i odegnali. No, eden notáriuš je zafrigani človek, pa se njemi posrečilo odsko-
čiti. Pa tak so prišli do našega Győry-ja, šteri de mogoče ešče kaj več znao pripovedávati od svoje slovenščine. Tak gučijo po Soboti. Mi pa kronično zabiležimo to.
Vidov dén. Lejpa je bila prošláva Vidovoga dnéva v Murska Soboti. Na vsakšoj hiži zástava. Svétoj meši se je udeležilo vojaštvo, pa tüdi ogengasilno drüštvo pod vodstvom g. kapetána Cvetkoja. Čestitamo njemi, ka je kotrige toga drüštva že tak dobro návčo na slovensko komando. Po sv. meši je vsakši popejvo držávno himno, na konci pa je vojaštvo i ogengasilno drüštvo pri sodniji pred vojaškimi i civilnimi oblásti sjajno defiliralo.
Imenovanje. Tomšič Mara, pis. Pomočnica pri davčnem okrajnem oblástvu v M. Soboti je imenovana pis. oficijantinji i Horváth Štefan pis. pomočnik v Dol. Lendavi — pis. oficijantom. —
Prosimo tiste naročnike, šterim smo v toj numeri položnico poslali, naj tisto šumo na pošto dati izvolijo. S tém so pláčali svoj dug, pa májó pláčano do konca leta. Podpérajmo vsi domáči naš list !
„Legionarji“. Gornjeradgonsko dramatično drüštvo je prirédilo dné 24. junija v Dittrichovoj dvorani gledališko igro »Legionari«. Morálni uspeh cele igre, kak tüdi obisk je bio sjajen. Igra »Legionarji«, štera je že telkokrát doživjela lepe uspehe, je žela tüdi v M. Soboti vsestransko priznanje. Lejpomi uspehi je dosta pripomogao krojač Jež, šteri je v svojoj vlogi nastopo kak dovršen igralec. Tüdi scenerija je bila dobra, posébno pa se je povidla gledalcem skupina legionárjev v gozdi. Zahvaljüjemo se Gornji Radgoni za té lepi večér pa njim kličemo na skorajšno svidenje.
Brezposelnost detičov. Po cejlom Prekmurji, posébno pa v Murski Soboti je dosta naši domáči trgovski i obrtniški detičov, šteri nemrejo do nikše slüžbe priti, pa so prisiljeni po Soboti brez cilja, pa brezi dela životáriti. To je edne žalostna socijálna prilika. Pred vojnov so vsi delo meli, zdaj pa gda bi že moglo za vojne za vsakšega bogše vrejme nastopiti, so tej naši delavni mládi lüdjé brezi slüžbe, ali pa ka je ešče bole grozno brez dela. Pozivlemo té brezposlene trgovske detiče, naj svoje prošnje, oziroma oferte prek dájo trgovskoj grémiji, ali pa naj se osebno zglásijo pri načelstvi gremije, štero na sébe vzeme nameščenje tej detičov, da tak odstráni té žalostne razmere v našem Prekmurji.
Ministerstvo Finančne, je na podlagi naredbe ministerskoga sveta z dne junija 17. 1921, z brzojavnim ukázom z dné junija 18. 921, št. 24859 obustavilo nadalnje pobiranje porcije na poslovni promet od prodaje velke živine.
LISTEK.
Nedeljska šola.

ӀӀ.
Martin, jeli, neide vam v glávo, zakaj ne razmite vsako reč, povejmo pravilno slovenski : vsako besedo štera se v slovenski knjigi ali v guči najde . . .
Bila sta dvá brata, Martin in Ivan. Lepi sprotoletni dén je büo, igrala sta se po trati in iskala pod grmovjem lepe vijoličaste, mirišne vijolice. Zgodi se pa, da Martin pod ednim grmom najde nepoznáti cvet, vtrgne ga, pod nos ga zdigne in v tom lipi, — o čüjte čüdo ! — zabledi, spádne po zemlji in zaspi. Mrtev je nej, to se vidlo, pa tiho mu je bilo srce ; spao je ! Ivan in cela rodbina, puni žalosti so čakali na vöro da se prebüdi, ali potekli so dnévi, tedni, meseci, ali Martin je spao in kak se je vidlo lepi in sladki so mu bili sanji ár je se smejalo njegovo bledo mlado lice.
Drügi dén da je zaspao Martin, so se zač-
nole zeleniti črešnje. Malo potem se je pokázala bela črešnjova cvet. Cvelelo je vse po škednji, zelene, bele, žutkaste farbe so se mešale po drevju v eden velki prelepi in mirišen oblak šteri pokrije vsako drevo, vsako trávico. No, pa so črešnje odcvetele. Beli venci cvejta so ovenili, popihao je je manjški vetrič, mirišne cvetne snežnike so ležale po zemlji. Ništerni dén opazi Ivan da med listje zelenejo male črešnjice. Rasle so, menjale so zelenkasto fárbo v žuto, zatem rožičasto, celo v rdéčo ; končno je dozoro sladki in sočni sád. Teden dni so se silili Ivanovi z črešnjami in mislim rávno v soboti je bilo da je Ivan pobrao mlájši sestrici nájzádnje na temno rdeče dozorele črešnje.
Drügi dén se je pa prebüdo Martin !
Oj, to veselje . . . ! Cela družina je okoli njega sedela, izpitávali so ga i on ki je več kak 3 mesece spao, je odgovárjao. Razmili so ga, res, ali za špajsno se njim zdelo to, ka ešče itak tak guči Martin kak da je záspao. C e j e s n j e je pravo. O, kak čüdno, 3 meseci so potekli, s tremi meseci si starejši Martin, pa itak ti je cejesnja »črešnja? Ja, spao je, to je vzrok.
Žmetnejše je pa bilou vse za Martina. Z
odprtimi vüsti je slüšao na Ivana, da mu je on pripovedao, da je črešnja cvetela. Bele in nežne rožice so kinčile črešnjovo drevo. Vsaki cvet je imeo beli venec, žuto glavičástne prašnike v šterima je dozoreo cvetni práh, oprašo celo cvetno notránjost . . . S časom so se pokázale med listje skrite črešnje. Ob prvim zelenkaste, potem, rožičaste na konci rdéče. Sočni in sladek za črešnjin sád, oj da bi je ešče meli.
To vse je po domačem jeziki povedao Ivan, ali Martin je malo kaj razmo. Črešnjin cvet, prašnik, cvetni prah, zelene, rožičaste, rdeče črešnje : Ka je to? Slovenski si pravo, Ivan, res, ali te itak ne razmim ? 
Kak bi pa razmo, denejo sosid Martin, če je takšega nigdár nej vido !
— No, vište, Martin, to je : Ka ne vidim, ne poznam, bodi po mojem povedano itak ne razmim. Dokeč je Martinček spao, priroda okoli njega je rasla, šla po svojem zákonu naprej ! 
Dosta novoga je vido, opazo, vpoznao Ivan, ka je Martinčeki malo ali celo nikaj nej znáno. In če Ivan z rečmi, z gučom raztolmači svoje znánje, Martinček ga ne razmi.
3. julija 1921
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Austrijske granice. Pod tém naslovom je v zádnjo numero »Prekmurskega Glásnika« edna velka pogrejška — vsled slabe informácije — notriprišla. Telko je istina samo, ka do 12 kilometrov slobodno hodijo z ednostávnov legitimácijov samo tisti, šterim njihovo vérstvo leži na etoj ali ovoj stráni granice, Či pa što v Austrijo ide ali pa potüje, slobodno nesé z sebov za dvá dni strošek, liki to more pri carinarnici Zglásiti. Prosimo naše dopisnike, naj v bodoče nás v vsakšoj zadevi točno informirajo, da izognemo takše neugodnosti.
Šétališče v M. Soboti : Veseli nás, ka je občina v réd správila naše šétališče, pa je nove klopi postávna. Dosta smo mogli z našim pisanjom kričati, tuliti, trobiti, dokéč je našim občinskim poglavárom v pamet prišla tá ideja. Samo zdaj opozorimo naše policijske orgáne, naj malo pázijo na té klopi, ár že zdaj, gda so ešče komaj pár dné té nove klopi tá postávlene, pa žé nedisciplinárni i nespametni elementi začnejo z nožom rezati pa firkálivati. Naj té vandalizem vsakši, ki má v sebi količkáj estetičnoga čütenja, zabráni ali zglási k policiji. — Té dni so poštrofali ništerne nespametne fante, šteri so se na šétališči vozili z biciklinom. To je trnok lejpa példa i smo s tém jáko zadovolni, liki kaj je ednomi nedopuščeno, naj bode to drügim — iména zdaj nemo pisali — tüdi prepovedano, ár vidimo ništerne gospode se tam voziti pa njih ne vzeme vpamet nišče, da bi njuvo šétanje tüdi nej šenkano bilo.
Tranzitni promet Maribor—Ljutomer. Prvi tranzitni vlák med Mariborom in Ljutomer preko Špilja pa Radgone je srečno prišao v Ljutomer. To je po 11 mesecih prvi vlák, šteri je vozo prek murskega mosta pri Radgoni, pa de zdaj naprej vsakši dén vozo. Istina, ka se ljüdstvi ne vidi, ka tiste vagone, gde so jügoslovenski potnici notri, pri meji dojzaprejo, pa pázijo na njih v vagonam. Lüdstvo ne lübi tutorstvo, ali zadovolni smo li zaradi toga, ka bár mámo zvézo 
z Slovenijo.
Krádjanje séná. Iz cejloga Prekmurja posébno pa iz M. Sobote se pritožujejo kmeti, da njim po noči nepoznani tolvaji seno vkrádnejo. V M. Soboti se je zgodilo, ka so ednomi iz trávnika v noči z kolami odpelali 6 metrov sená. Prosimo orožništvo, naj postopa proti takšimi najbole ostro pláne zdaj, gda je vsepovsédi tak velko pomanjkanje krme.
Odtegnjeni pejnezi. Iz Beográda se javi da je minister za šume iz rudnike, kak namestnik ministra za finance odrédo, da se izpláča reonin sirmaškim stálišam tisti 20 procentov, štero so pr Štemplanji pejnez vsepovsédi dojpotégnoli. Tá narédba se v krátkem objávi.
Kak se dá na znánje v M. Soboti . . . Murska Sobota je edno glávno mesto, glávni váraš Prekmurja, v takšo formo se pa lejko računa med ove drüge svetovne váraše, či glih te naš metropol ešče nájmenje 200 let odzaja plejzi za ovimi drügimi metropoli, ali to na drügi strán sliši, mi smo pa záto li lejko gizdávi na to, ka je Murska Sobota »glávni váraš«. Či nemamo opere, gledališča, orfeuma, kinoja itd., či nemamo električni posvejt, kanálišov (da gnojšnica tečé po glávni cestaj) i vse drügo, ka se vidi po drügi várašaj, je nej impedimentum, da bi Murska Sobota nej mogla glávno mesto biti. Murska Sobota je sredina Prekmurja, tü je sedež vsej upravni oblástov i drügi urádni orgánov ; odtéc idejo rázno po cejlom Prekmurji vsákšeféle urádne naredbe. Po vèsnicaj ordinanc nosi od hiže do hiže kakše-takše naredbe, ár v prekmurski vesnicaj so hiže tak raztepene po grabaj pa po grmovji, ka ešče domáči lüdjé je komaj gorposledijo. Liki v Murski Soboti je to nači, bole »modernejše« ; tü, kak v metropoli Prekmurja, so hiže bole vküp, pa tü občinski »čestnik« z bobnjom naznánja lüdstvi eventuelne urádne glási. Tak se to zgodilo 27. junija, gda je občinski bobnjáč vӧ bobnaro, ka je 28. juni — Vidov dén — držávni svétek i ob toj priliki je etak govoro : »Na znánje vam dam, ka de vütro velki svétek, nišče nesmi delati, jaz za to nemrem, meni so to tak gor dáli, nikaj mi ne zamerite — — vsakši naj navozi šésti küp kamla na cesto.« Na drügom mesti pa etak právi : »Na znánje vam dam, ka de vütro velki svétek pa . . . ali ka mo vam telko gučo, eti máte cedulo, pa si prečtite.« Tak je dao na znánje. Mi smo se tomi dobro smejáli, ár je to rávno v pondelek bilo, pa kak je znáno, od soboto večéra do pondelek ütre nišče nemre piti žgánoga alkohola i gda je té termin doj priteko, naš »čestnik« je to priliko gor ponüco, pa se popaščo v ništerno trgovino, gde je od normálne mere malo več »šnapsa« gori pogno i je od toga dobo dober kuráž. Liki nam je žmetno stanolo, gda smo zvedli, ka so toga našega humorističnega bobnjáča doj záprli. Vse je tak mrzlo pa dešperátno v našem metropoli, pa so nam toga jedinoga varaškoga komikuša ešče tüdi vkraj vzéli, ár to naše tužno živlenje v denéšnjem žalostnom cajti brezi vsega humora nikaj nej vrejdno. Kak smo zvedli, je že na sloboščini, ali nemamo v tom nikše radosti, ár nede nás več distrakcioniro, zdaj de samo ulice pometo . . .
Vabilo ! »Čebelársko (rojarstvo) društvo za Prekmurje« podružnica Murska Sobota, ima dné 3. julija svoje zborovanje v Kupšincih v državni šoli ob 10. uri predpoldan. Čebelarje pridite vsi ! Spored :	1. Pozdravni govor :	Eugen Antauer
predsednik 2. Se prečita zadnji Zapisnik in odobri, poročilo tájnika Janez Preiningerja. 3.Predavanje : g. čeb. mojstra I. Jurančiča. 4. Vplačevanje članarino. 5. Predlogi in nasveti. Načelništvo.
Železniški promet med Jugoslávijo pa Madžarsko. V Subotici je bila železniška konferencija naši pa madžarski železniški delegatov, gde so sklenili, da od 1. julija naprej se otvori železniški promet med Jugoslavijo pa Madžarsko. Zdaj bi šo eden vlák iz Beograda v Pest, pa iz Zágreba v Pest ; zvün toga pa eden brzi vlák iz Beográda preko Subotice v Pest. Radi bi znali samo, gda sklene edna železniška konferencija povejmo v Zágrebi ali pa v Murski Soboti, ka se naša že erjáva železnica tüdi v promet postávi na progi Murska-Sobota Hodoš. Šteinkola že mámo, kola tüdi mámo, progo tüdi mámo, pa ešče železniško osobje je tü, samo ništerni visoki gospodje nemajo dobre vole zato nesrečno železnico.
Tolvajija v M. Soboti. V noči 28. junija so nepoznáni tolvaji pri Barbarič Jánoši notri-vdrli v njegovo kámro, pa so odnesli skoro 100 kil masti, oli, pšenico pa drüge živlenske potrebščine.
Kak se delajo jugoslovenske zástave ? Tak se šika, ka vsakši hižni gospodár more meti jugoslovensko zástavo. V M. Soboti je edna ženska prišla v trgovino s papérjem pa je prosla za zástavo papire :
»Prosim, naj mi dájo za zástavo erdéčega papirja.«
Tá dájo njej erdéčega.
—	Zdaj pa prosim sivoga tüdi. —
Tisto tüj dobi.
— Ka pa koštajo tej papiri ? — je pitala.
Trgovec se je prestrašo, kakša de tá jugoslovenska zástava brez bejle fárbe, pa je včasi pravo ženski :
— Gospá ! vej pa bejloga tüdi morete küpiti ! Ka mislite za božo volo !
— Á, bejloga ne nücam, záto ka je stejna tak že bejla — je odgovorila mirno ženska.
Držávna uprava VELEPOSESTVA BELTINCI odá prostovolno na jávnoj dražbi (licitáciji) v pristavi Beltinci dné 15. (petnájstoga) julija ob 9. vöri jutro 18 kom, konjov. Drážbene pogoje, cejne itd. se zvejo v pisárni upraviteljstva.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLÁVIJA. Po proglašenju ustáve (alkotmány) bodo pokrajinske vláde likvidirane i njihove posle prekozemejo oblásti. V Zágbrebi bo dvoje oblástni uprav za mesto Zagreb. Hrvatska se razdeli na štiri obláste : na zágrebčko, osječko, karlovško pa sremsko oblást. Srbija se razdeli na osem, Slovenija na dve oblásti, Črnagora ostáne oblást za sébe. — Kak se zgotovi ustava, se skupščina na na dvá mejseca odgodi, zatim se pa pretvori v zákonodájno skupščino. Skupščina se sestána pálek koncem augusta ali pa začétkom septembra.
RUSIJA. Žalostne so živlenske prilike v Rusiji. Skoro neverjetno je, kakša drágoča vláda tam, pa nej je čüdo či od gláda dén za dnévom jezero pa jezero lüdi merjé. Za funt masla pláčajo 15.000 rubla ; za funt krüha 12.000 rubla. Nikakšo lástno trgovino nemajo ; ribe — je inda nájveč producirala Rusija — zdaj že iz drügi orságov vozijo notri. Povsod glád, neréd. V Petrográdi na ulicaj vküpkáplejo lüdi od gláda. Váraši od nečistoče smrdijo, stáre lesene hiže se porüšijo, ulice zamázane. Cejli orság tak vövidi, kak či bi móralo lüdstvo, gde več nišče ne dela.
GRČKA IN RUSIJA V BOJNI. Kak piše »Lokalenzeiger« iz Athena, je grčka vláda poslála sovjetskoj Rusiji noto, v šteroj izjávla, da se grčka vláda smátra v bojnem stánju z Rusijo.
MADŽARSKA. Preveč bolij madžarskim grofom pa püšpekom ratificirana trianonska mirovna pogodba. Či vojsko razpüstijo, te oni tüj morejo iti. To bi ešče nej telko bilo, ká bi mogli iti, nego se bojijo, ka sploh nedo mogli tej hóhérje niti bežati, ár se delavstvo proti njim obrné. Zdaj štundirajo, kak bi se mogli rešiti. Rázne urade ustanovijo, gde so čestniki bivši oficiri z tov razlikov, ka so zdaj v civili oblečeni, ali vojaško vežbo vsakši dén držijo. Municijo, štüke, orožje pa zakopajo v pojedini hižaj skrivajo, pa tak ščéjo vözašpilati ántánto. Nedávnok so šteli napásti Čehoslovaško, v tiste krajine, štere so izgubili. Skoro cejla madžarska dühovščina je karlistična, to je čákajo pa delajo zatém, da bi ex krao nazáj
Na konci sta se pa itak razmila! Kak ! Raztolmačo mu je Ivan vse ; cvetele so rávno drüge rožice, pokazao je njuve prašnike, njuvo cvetni prah, narisao je črešnjo in potem ga je že ražmo Martinček.
Rávno kak vaš sin, Martin ki je nej razmo i ka je to: »priden delavec«. Povedao sam njemi :šteri od zajtra do večéra dela, da bi čim več Spravo in to potrebnega za svojo družino. Té delavec, šteri deveti vstáne, obed si v krčmi oprávi, do večéri je pa zapüo celo pamet, je nej priden, on z vsakim dnevom menjenima, on je zapravljivec ; prvi je : priden delavec.
Vse razmim, gospod Peter Domačin, samo to je pitanje, jeli potrebno je to vse znati ka Slávi — no, bodi, moji čednejši brati, Slovenci, znájo ? Mi smo živeli do ségamao tüdi po našem, pa živeli bi tüdi na dale . . .
Martin večernica je že minola, krave so lačne, na pašo je spravite, od vašega pitanja va pa gučala drügo nedeljo.
* Peter Domačin.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
3. julija 1921.
prišao. Že je gotovo bilo, ka 20. augusta na dén sv. Štefana Károl na Madžarsko pride pálek. No, te je jih malo ántánta zoságala, pa zdaj so proforma prinesli nikši zákon proti karlistom. Na čelo cejle té karlistične propagande stoji sombatheljski püšpek Mikeš, šteroga oblást ešče v Prekmurje séga. Pri tom püšpeki se je zádnjič Károl držávao, gda je z svojim obiskom odlikovao Madžarsko.
SOKOLSTVO.
Jug. Sok. savezni znaki in legitimacije so došli. Naprašote se bratje in sestre, da blagovolite oddati vsak svojo sliko br. Lovšin-u, koji Vam lahko potem izda legitimacijo z znakom. — Znak in legitimacija stane 12 K.	Odbor.
Zdravo !
KMETIJSTVO.
Vrlo nás zanima, kakša de žétva letos. V začetku toga meseca so vsi mislili, ka de žétva dobra, pa bárem tečás zmenša visoko ceno, stárom žiti. No hladno vrejmen, štero je vládalo té zádnje kedne jé dosta pokvarilo v tom poglédi.
Mi samo právimo, ka mo ešče nadale drági krüh jeli, ešče dragšega kak letos. —
Poglejmo v krátkem, kakša žétva se obeča po Jugosláviji. Lejko povejmo, ka v splošnem de povoljno, v Srbiji pa celou dobra. V Sloveniji, štera je nej žitorodna, pa gde žito malogda dobro prinese, tüdi se ne pritožujejo. V Prekmurji bo, kelko vsidgár v Poprečni letinaj. V Vojvodini, v toj žitarnici Jugosláviji nemajo dosta vüpanja. V Bački pa bo bole slaba žétva, kak so se nádali. Pšenica ešče nájbole stoji, ali je dosta snitlive pšenice. Ječmen pa oves so jáko slabi, na ništerni mestaj v takšoj meri, ka ječmen nonč nedo mogli pokositi, ár nema klásov. Vzrok temi je što nej je zemlja prek zime dobila zadosta mokročo, a sprotoletje je ránč tak süho bilo. Kak rodi kukurca nevejmo, ár je pitanje kakšem vremeni predstoji. Vsled takši prilik je nej čüdo, či zdaj ništerni trgovci že za novo pšenico dávajo 1000 kron pro meter. Pa tüdi nej je čüdo, či v Norem-Sadu pa v bogatoj okolici za pšenico pláčajo 1020—1050 K., za rž 840, za ječmen 520—540, oves 440—450, za kukurcu pa 400—420 kron. —
Ár je Jugoslávi vsigdár izvážala v drüge orságe poljske pridelke kak žito, pšenico kukurco pa tak dale, za nás je preveč vážno, kak izpádne žétva pri naši nájnevarnejši konkuretov : v Ameriki, v Romániji pa na Madžarskem. Pa ránč v tej trej orságaj posebno pa na Madžarskem se obeča lejpa žétva. Vogrski orság, Románija pa Amerika do dosta polski pridelkov meli za izvážali v drüge držáve, tak, či ščé Jugoslávija tüj kaj vözvoziti v drüge orságe de prisiljene v ceni püstiti, ár v tej trej držávaj ponüjajo novo žito preci pod našimi cenami. Nači bi se tak zgodilo, ka bi v Jugosláviji vogrski krüh falejši bio, kak pa jugoslavski, ránč kak v Austriji, gde je prekmursko meso bole fál kak pa v sámom Prekmurji.
Pošta uredništva.

Ž Fr. sol. vodja Fukslinci. Naročnina je v rédi. Gda smo položnico poslali, ešče smo nej dobili od Vás tisti denar. 20 K smo Vam v dobro spisali.
IKVENO OLJE
garantirano Čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI.
LEPO VÉRSTVO
trnok za fal ceno
JE NA OBA J !
Edno vöro od Gornje Radgone, na lejpom ležáji, gospodska hiža pa vincarija, približno 3 plügov goric, plügov njive, 3 plügov loga pa 3 plügov sádovnjáka. Pozvedáva se lejko pri oštarjáši HORVAT ALBERTI V GORNJI RADGONI.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki 1. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec j v Murski Soboti.
Fal cena !      Dobro blágo!
V árendo se dá
„Pintna krčma“, trgovina z mešanim blágom i trafika v Mačkovcih, Gomboc trg. pri kolodvori na križopotji. Ne zamüdite to priliko.
Što nüca Šteinkol
naj se glási pri Czipoth Viktor-i
trgovina z lesom, drvámi in šteinkolom,
Murska Sobota, Slovenska ulica 251.
Tam se dobij vsaka množina fájní erjávi šteinkol za mlatidev in právi čaren šteinkol za drügeféle potrebčine, kak za cigeo žgati in za prosto
	Kürjavo.!
Nisike cejne! 	Hitro se dobij !
Vápno,
cement, traverze
itd. za 3.000 do 5.000 K, falejše pri vagonu, ali za 30 do 50 K pri 100 kg kak indri; se dobi samo pri V. Bratina, trgovci v Križovcih pri Lotmerki.
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
Na znánje dámo, ka se je 22. junija 1921.
ODPRLA
PREKMÜRSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v MURSKI SOBOTI
(GDÉ JE GLÁVNA TRAFIKA BILA)
Cil novoga peneznoga závoda je POMOČ
vsem potrebnim. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, šteri do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de davala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala nájvékše intereše.
Slüžbeni dnévi : pondejlek, srejda i sobota od 8—12.
Odgovorni urednik: Rengjeo Iván. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti, Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“