OBRTNI VESTNIK Strohoonl list za pouzdigo in napredek obrtnišfua Draoske banouine. ,OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Poletno Din 40-— polletno Din 20*— posamezna številka . . Din 1'— Glasilu obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 4. septembra 1931. """ t4:- Štev. 85. Velik zgodovinski dogodek Nj. Vel. kralj Aleksander je dal državi ustavo in narodu politične pravice in svoboščine. Bliskovito se je raznesla po vsej državi vest, ki je bila sprejeta z največjim navdušenjem in radostjo, da je dalo Nj. Vel., naš mili vladar, svojemu narodu ustavo, ki jamči dalekosežne državljanske svoboščine in politične pravice. V zvezi z ustavo je izdal naslednji velepomembni in z najbolj iskrenimi čustvi prevevajoči manifest, katerega vsaka poedina beseda izpričuje veliko ljubezen vladarjevo do svojih državljanov. Ta manifest se glasi: Mojemu dragemu narodu! čuvanje narodnega edinstva in državne celote je moja sveta dolžnost In najvišji cilj moje vladavine. To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 19*9. leta. V svoji besedi, ki ml jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse težkoče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijonalno živ* Ijenje in državna celota. Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vsrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla; zato je razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe. Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum sta vrlini, ki ju je naš narod vsekdar kazal v resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse ukrepe pri urejevanju razmer v državi. Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka razumel moje namere^ in ukrepe in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo je bilo doseženo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijonalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja. Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovenskega naroda, so potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost. Prepričan, da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne zavesti in narodovega izkustva, da se pristopi k ustvaritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom. Sklenil sem, da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja. Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije. 3. septembra 1931* leta v Beogradu. ALEKSANDEB s. r. Glavna načela nove jugoslovenske ustave Kraljevina Jugoslavija je ustavna na-sledna monarhija pod dinastijo iz rodu Karadjordjev. Službeni jezik je srbsko-hrvatsko-slo- venski. Zajamčene so široke državljanske svoboščine in koristne pravice v enakem obsegu kakor v drugih zapadnoevrop-skih ustavah, zlasti glede enakosti vseh državljanov pred zakonom, svobode vesti, tiska, nedotakljivosti stanovanja, lastnine, pisemske in brzojavne tajnosti, enakopravnosti vseh ver, popolne neodvisnosti sodišč itd. Narodno predstavništvo sestoji iz senata in iz Narodne skupščine. Polovico članov senata voli narod za 6 let, krona pa lahko imenuje enako število senatorjev. Narodna skupščina se voli s splošno, direktno in enako pravico glasovanja na štiriletno dobo. Sestaja se redno vsako leto 20. oktobra. Pasivno volilno pravico za senat imajo osebe po 40. letu, za Narodno skupščino pa po 30. letu. Aktivna volilna pravica za oba doma se doseže z 21. letom starosti. Narodna skupščina ima široke proračunske pravice, pravico interpelacije, ankete, zakonodajne inicijative. Poslanci uživajo imuniteto. Za sprejem zakona je potrebno soglasje obeh domov. Zajamčena je široka samouprava banovin, katerih število ustava fiksira na 9, in ki so obeležene s sedanjimi mejami. Položaj bana je postavljen na višjo stopnjo s tem, da ga postavlja kralj z ukazom na predlog predsednika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupno oblast. NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDEB I. Vsaka banovina ima svoj banovinski svet, izvoljen z občo, enako in direktno volilno pravico. Izvršilni organ tega sveta je banovinski odbor; na njegov predlog postavlja ban vse banovinsko urad-ništvo po zakonu o banski upravi. Banovinski svet sprejema banovinski proračun, ki ga odobrava finančni minister. Z ustavo je zajamčena sestava in organizacija občin po načelu popolne samouprave. Ustava ima določbo, v kateri se v primeru mobilizacije, vojne ali ogražane-ga javnega dela lahko v obrambo državnih interesov suspendirajo posamezne določbe z naknadno odobritvijo Narodnega predstavništva. Prehodne določbe predvidevajo možnost uveljavljenja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zakonodajno telo ne prične poslovati. Vsi obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, dokler se na redni zakonodajni način ne spremenijo. Na pot k zbiižanju Na prvi redni odborovi seji novo izvoljenega načelstva je bilo stavljenih s strani članov mnogo stvarnih predlogov, realizacija kojih bo imela poseben vpliv na nadaljnji razvoj Zveze obrtnih zadrug. Med drugimi sta bila stavljena dva važna in nujna predloga, in sicer je prvi, da funkcijonarji Zveze pospešijo svoje delo za zbližanje s srbskimi in hrvatskimi tovariši obrtniki, da bi čim-prej sodelovali z nami v vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo obrtniški pokret in to v znamenju solidarnosti in narodnega edinstva obrtniškega stanu Kraljevine Jugoslavije. Mi smo že opetovano naglašali potrebo, da bi se zedinili z našimi južnimi brati v skupnem sodelovanju, zakaj predobro smo vedeli, da če ostanemo še nadalje patrioti lokalnega značaja, ne moremo računati v našem pokretu na tiste uspehe in pridobitve, na katere bi sicer lahko v skupnosti računali. Ta misel se je rodila iz nas samih, pa je naletela na odpor in ovire pri nekaterih naših tovariših, ki so se smatrali za odločujoče faktorje vsega obrtniškega po-kreta na slovenskem delu naše države. Oni so imeli moč, imeli so, skratka rečeno, ves aparat in sredstva, dočim smo imeli mi le dobro voljo in incijativo. Lahko trdimo, da je bila baš misel po zedinjenju z našimi južnimi brati, in-spirirana od nas, jedro spora pri vodstvu Zveze. S tem momentom, ko pa sta zmagala razsodnost in zavednost našega obrtnika na zadnjem občnem zboru, se nam je odprla pot in možnost, da dosledno izvedemo naš program, ki je v njem ena glavnih točk ravno misel na zbližanje. Lahko nam bo, ko smo si svesti zaupanja, ki so nam ga izkazali naši tovariši na občnem zboru, ker to zaupanje je potegnilo črto pozabljenja čez vse spore in deljena mišljenja ter nas je navdušilo, da se usposobimo za delo, tako delo, kakršnega Zveza kot taka ustanova terja in kakršnega tudi obrtništvo pričakuje od nje. Novi funkcijonarji so takoj navezali stike s hrvatskimi in srbskimi obrtniškimi organizacijami, ki to našo voljo zelo toplo pozdravljajo. Savez hrvatskih obrtnika nam čestita na zmagi skupne obrtniške misli, ki jo je izvojevala lista Franchetti - Pičman in nam zatrjujejo svojo radost, ker so prišli sedaj na čelo uprave Zveze ljudje, ki hočejo skupnega sodelovanja z vsemi obrtniki v Jugoslaviji v njih splošno korist. Pot k zbiižanju je dozorela že v toliko, da se bo v najkrajšem času vršil v Ljubljani skupen sestanek jugoslovenskega obrtništva, na katerem sestanku se bomo imeli priliko medsebojno spoznati, izmenjati misli o vseh perečih vprašanjih in prilikah ter bomo določili smernice za skupno naše delo. Drugi predlog pa je bil stavljen po referatu zvezinega tajnika o Zanatski banki in nje kreditnem sistemu. Zanat-ska banka, ta izključno obrtniška denarna ustanova je bila ustanovljena s podružnico v Ljubljani baš po prizadevanju Zveze obrtnih zadrug. Naše obrtništvo se zaveda velikega pomena te lastne denarne in gospodarske institucije in jo krepko podpira v njenem razvoju. V območju več zadrug so bili v zadnjem času ustanovljeni cenzurni odbori in se bodo isti ustanavljali še naprej. Obrtništvo pa bi se posluževalo te svoje ustanove še v večji meri, če bi se odpravili gotovi nedostatki, ki ne odgovarjajo našim prilikam, če bi se poenostavilo formalnostne postopke in če bi bili krediti ceneni. Zato je dobil novi načelnik, g. Pičman, pooblastilo, da v imenu Zveze stopi v stik s centralo v Beogradu, da doseže gotova olajšanja z ozirom na sistem jamstva in pa znižanje obrestne mere. Ni dolgo okleval, zakaj že te dni se je odpravil v Beograd, da stvar čimprej uredi. So pa še druga važna vprašanja, med katerimi prednjači ravno davčno vprašanje, vprašanje obrtniškega zavarovanja itd., o katerih vprašanjih bo potreba skupno razpravljati na predvidenem sestanku. To je torej prvi korak zbliža-nju in lahko trdimo, da bo to zbližanje rodilo kar najboljše posledice in da bo preokrenilo delovanje Zveze v vse boljšo smer. Tako pa kot smo sedaj osame- lo životarili, smo bili v marsikaterih pridobitvah in koristih prikrajšani zgolj Spremembe v načelstvu Novo izvoljeno načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne polnoštevilno zbralo v sejni dvorani Zbornice za TOI k prvemu rednemu zasedanju. Dnevni red je bil zelo pester in obsežen, saj je obsegal 10 točk. Na tej seji, ki je imela potrditi sklepe seje konstituante, so se izvršile spremembe, ker je g. Franchetti odložil mesto načelnika Zveze, izgovarjajoč se na svoje zdravstveno stanje in pa iz vzroka, ker ne more preboleti neosnovanih očitkov, katere mu je izrekel pri oficielni predaji poslov bivši zvezni načelnik g. Josip Rebek. Odborniki so skušali preprositi zaslužnega starega borca za obrtniške pravice, naj ne stori tega, toda vsled njegove odločne želje mu niso mogli preprečiti njegovega umika. Z žrebom so se izvršile volitve enega namestnika v vrsto odbornikov, ker je z ostavko g. Franchettija ostalo mesto odbornika prosto. Žreb je odločil v korist g. Pičmanu. Da bi se ne očitalo neredno pot, so se ob navzočnosti zastopnika obrtne oblasti mag. svetnik g. dr. Svetela izvršile vzklicne volitve funkcionarjev, pri katerih je bil izvoljen g. Pičman za načelnika Zveze, g. Ivan Mihelčič še posebej z ozirom na zasluge, ki si jih je iztekel za podvig »Obrtnega Vestnika«, za podnačelnika, g. Vidmar za blagajnika in g. Baraga za njegovega namestnika. Z ozirom na porajajoče in očitujoče se vesti, češ, da volitev načelstva na izrednem občnem zboru ni bila pravilna, so izjavili vsi navzoči člani načelstva, da jo smatrajo za popolnoma pravilno in da bi smatra- li vsako protinamero kogarkoli si bodi drugačno kot akt krivice. Stoje vsi na stališču, da je to delo delo užaljenih in nejevoljnih nasprotnikov, ki na občnem zboru niso prišli do veljave, so zagrizeni sovražniki g. Pič-mana ravno zaradi njegove odločnosti in želje po temeljitem razčiščenju in poživljenju Zveze. Da pa obrtništvo, ki je dovolj razsodno in stanovsko zavedno, ne bo poslušalo klicev onih Otvoritev ljubljanskega Velesejmski urad je imel zopet priliko pokazati vse svoje odlične organizatorič-ne sposobnosti, saj je jesenska razstava organizirana to pot tako spretno, da mora vsakogar zadovoljiti in nudi za vsakega poedinega obiskovalca kakšne posebne zanimivosti. To pot pa je bila otvoritev sejma še posebno slovesna, saj je sama Nj. Vel. kraljica Marija si ogledala z velikim zanimanjem to prireditev, prisostvovala je slavnostni otvoritvi in se je sama izrazila o njej zelo pohvalno. V soboto, dne 29. avgusta malo pred 10. uro dopoldne so se zbrali pred poslopjem Velesejmskega urada odličniki, med katerimi smo opazili bana, g. dr. Marušiča, podbana dr. Pirkmajerja, komandanta mesta genr. Dragomir Popoviča, brigadnega generala Gjoko Popoviča, polkovnike Cvejiča, Novakoviča, Baraka, finančnega direktorja dr. Ko-baleja, predsednika sodišča dr. Rogino, konzularni zbor, škofa dr. Rožmana, proto Budimiroviča, predsednika društva Veletrgovcev in industrijcev Samca, predsednika Zveze industrijcev, šefa glavnega kolodvora, ljubljanskega župana s podžupanom ter občinskimi svetovalci, direktorja Trboveljske premogo-kopne družbe, načelnika dr. Marna in župane mesta Kranja, Kamnika, Tržiča itd. Zvezo obrtnih zadrug in Obrtniško društvo sta zastopala načelnik g. Lovro Pičman in tajnik Zveze. Točno ob 10. uri se je pripeljala ob sviranju državne himne Nj. Vel. kraljica Marija s svojim spremstvom. Predsednik Velesejma veleindustrijalec g. Bonač je v lepem govoru, med tem ko ji je izročil prekrasen šopek, pozdravil kraljico, dal posebnega izraza čustvom radosti in je ob kratkem razložil pomen te radi pogrešane skupnosti in nismo bili dovolj jaka in dovolj složna obrtniška fronta. Naloga naša je, da že sedaj zainteresiramo drug drugega na ta korak in se medsebojno spodbujamo k zaželeni skupnosti. Zato vsi na delo, da bo pomenil ta sestanek sijajno manifestacijo jugoslo-venskega obrtništva v znamenju narodno državnega prebujenja, striktno sledeč željam, ki jih je izrazilo Nj. Vel. kralj s svojim velikim, občudovanja ter posnemanja vrednim manifestom, da bo s tem naša zmaga popolna in podana garancija za nemoteno delo v našem obrtniškem pokretu. Zveze obrtnih zadrug tovarišev, ki so ga hoteli še dalje držati v odvisnosti skupnih zbornic in ga odtujevati od edino primernega sistema ločenih obrtniških zbornic. Posamezniki so izjavljali, da je na deželi zavladal popolnoma nov duh med obrtništvom po tem izrednem občnem zboru, katerega izid vsi toplo pozdravljajo in da so celo mnogi, ki so se svoj čas ogrevali za sistem skupnih zbornic, spremenili to svoje stališče v korist zahteve po ločenih zbornicah. Ob tej priliki je bilo tudi točno ugotovljeno in dokazano, da je Zadruga krojačev in kroja-čic v Ljubljani neupravičeno glasovala (glasovalo je 9 delegatov v korist Re-bekove liste). G. Pičman je prečita! na seji novo izjavo načelnika te zadruge. Ker so odložili odborniška mesta pri Obrtniški samopomoči gg. Krapež, Rebek in Iglič, so bili na ta mesta izvoljeni gg. Križnar, Hinko Šimenc in Karel Vidmar. Podani so bili tudi referati o stanju »Obrtniške samopomoči«, o davku na poslovni promet, naobrazbi obrtnega naraščaja, o vprašanju» Obrtnega vestnika«, o vprašanju Zanatske banke in sodelovanju zadrug. Stavljene so bile na dnevni red tudi upravne in personalne zadeve ter razni predlogi, med katerimi sta najvažnejša predloga, ki ju omenjamo v članku »Pot k zbližanju«. Na tej seji, ki je pokazala jasno, da so se novi odborniki lotili dela z vso vnemo za koristi obrtniškega stanu, bodi omenjeno, da je novo izvoljeni načelnik odklonil svoj mesečni honorar pri Zvezi, kar je bil slučaj prej, da ga je načelnik prejemal. Naše delo je resno in smotreno, žrtvujemo se z idealizmom za našo skupno stvar, zato ne bomo dopustili, da bi nas kdorkoli oviral v tem našem delu ali da bi proti nam ustvarjal spletke. Ce bo pa to slučaj, kar se od gotove strani že deloma opaža, potem povemo že naprej, da jih bomo javno ožigosali kot grobarje naše stanovske matične organizacije. jesenskega velesejma prireditve. Nato je pozdravil Nj. Vel. še g. ban. Po pozdravnih govorih si je kraljica Marija ogledala pod vodstvom predsednika g. Bonača, g. Avgusta Praprotnika ter načelnika Zveze za tujski promet dvornega svetnika dr. Marna razstavne prostore in se je jako pohvalno izrazila o organizaciji prireditve. Zlasti je pokazala poseben interes za hotelsko razstavo in za razstavo novodobnega gospodinjstva. Ko si je ogledala skoro ves velesejem, se ji je g. predsednik velesejma ponovno zahvalil za njeno prisotnost, ki je dala posebno slovesno obeležje tej naši gospodarski prireditvi. Letošnji velesejem vsebuje tujsko prometno razstavo, ki obsega propagandni del, strokovno-poučni del in tehnični tuj-sko-prometni del, razstavo slovenskih mest, kmetijsko razstavo, ki obsega strokovno poučni kmetijski oddelek, sirar-sko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc , čebelarsko razstavo in sejem za med, ze-lenjadno razstavo, vinsko razstavo in razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev. Jako smotreno urejena je higijenska razstava, novodobno gospodinjstvo, ki obsega stanovanje po načelih smotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po narodno-gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleko gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domačo lekarno. Posebno privlačnost imajo tudi obrtna razstava, razstava domače obrti, razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in industrijsko-obrtna razstava. Vsaka razstava zase zasluži, da si jo vsakdo ogleda, ker bo za vse sloje našega naroda ve- f Alojzij Negro V nedeljo, dlne 31. avgusta je preminul po 'težki bolezni v Ljubnem na Gorenjskem bavbairislki inodster in posestnik g. Alozij Nagiro. iPofcojnik je bil sin znanega ljubanslkega popotnega obrtnika Ludvika iNegra. Bil je po vsej Go- renjski obče spoštovan in priljubljen zlasti zaradi svoje izrefdne delavnosti na vseh poljih valšlkega kulturnega življenja. 'Bil je zastopan skoro v vseh kulturnih organizacijah svojega okoliša in se je tudi v občinskem odboru izkazal kot dober in zmožen odbornik za gospodarska vprašanja. Z njegovo izigubo občuti udarec tudi naše gorenjsko obrtništvo, kateremu je bil pokojnik v ponos. Ohranimo mu časten spomin, njegovi spoštovani rodbini pa bodi izraženo naše iskreno sožalje! t ANA HLEBŠOVA Našemu obrtniškemu tovarišu in načelniku Strokovne zadruge zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani g. Jerneju H 1 e b š u je umrla 22. pr. m. njegova soproga. Pokopali so jo 25. pr. m. na pokopališču v Stepanji vasi. Bodi izrečeno na tem mestu našemu uglednemu tovarišu in njegovi spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru VABILO na GLAVNI OBČNI ZBOR ZVEZE ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra 1931 ob pol 9. uri v Sokol, telovadnici v Ljutomeru. RAZPORED RAZPRAV: 1. Pozdrav. 2. Delovno poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Proračun. 5. Določitev kraja za prihodnji občni zbor. 6. Novi obrtni izakon. 7. Referat k vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. 8. Obrtniški kredit. IV slučaju nesklepčnosti glavnega zbora ob določeni uri sklepajo po enournem čakanju došli zastopniki včlanjenih zadrug o predmetih, ki so Stavljeni v razpravo, veljavno ob vsakem številu navzočih. iO točkah 2—5 dnevnega reda razpravljajo in sklepajo izključno zastopniki Včilalnljenih izadrug. Razprav v ostalih točkah se imajo udeležiti tudi zastopniki ostalih obrtnih zadrug zveznega področja. Zadružni zastopniki morajo pred začetkom zbora predložiti predsedniku pismeno uverenje zastopanih zadrug. Načelnik zveze: Bureš Franjo. likega* vzgojnega pomena. V razstavi mest prednjači Ljubljana, katera razstava nazorno prikazuje zgodovino, napredek, gradbeni razvoj, statistično gradivo, kanalizacije, gradnjo in tlakovanje cest itd. S tem pa ni rečeno, da bi omalovaževali razstave ostalih mest, ki so skoro tekmovala med seboj, da prirede čim lepši aranžman. Jesenski ljubljanski velesejem bo trajal še do 9. L m. in priporočamo vsem obrtniškim krogom, da to prireditev, ki je terjala mnogo energije in truda raz-stavljalcev, v čim večjem številu poseti. Ha) )e novega 1 Borze Devize. Ljubljana. Amsetrdam 2282.48 — 2289.32, Bruselj 788.94—791.30. Curih 1102.65 do 1105.95, Dunaj 795.77—798.17, London 275.19 do 276.01, Nevvvork 5651.08—5668.08, Pariz 222.02—222.68, " Praga 167.65—168.15, Trst 296.16—397.06. Zagreb. Amsterdam 2282.48—2289.32, Dunaj 795.77—798.17, Bruselj 788.94—791.30, London 275.19—276.01, Milan 296.16—297.06 Newyork kabel 5662.08—5679.08, Newyork ček 5651.08—5668.08, Pariz 222,02—222.68, SEJMI: 7. septembra: Planina pri Črnomlju, Topolovec, Ormož, Št. Peter pod Sv. Gorami, Št. Pavel pri Preboldu, Kranj, Ormož, Slivnica, Zagradec, Vojnik, Slovenj-gradec, Sv. Jedert, šmarjeta pri Rimskih Toplicah, Mozirje, Livold, Št. Jurij ob Taboru, Sv. Lovrenc pri Prožinu, Tinsko, Sv. Vid pri Ptuju. 9. septembra: Vel. Lašče, Turnišče, Gradac pri Črnomlju, Lukovica, Bučeča vas, Dobje, Gornji Boštanj. 10. septembra: Puconci. 12. septembra: Črmošnjice, Loka pri Žusmu, Vel. Mraševo, Ruše. Kongres Udruženja jugoslovenskih plinarn in vodarn. Ob priliki 70-letnice ljubljanske plinarne dne 3. in 4. septembra t. 1. se bo vršil v Ljubljani kongres, spojen s strokovnimi predavanji. Prireditve so pod okriljem Udruženja jugoslovenskih plinarn in vodarn. Nove menice in znamke. Skoraj neopaženo so prišli v promet novi blan-keti menic, na katerih je napis »Kraljevina Jugoslavija«, prišle so pa tudi nove znamke po 1 Din in 50 para z istim napisom. Prve so rdeče kakor doslej, kraljev lik ni povsem v profilu, temveč napol obrnjen proti gledalcu, one po 50 para so pa zelene barve. Kmalu pride v promet tudi kovani in papirnati denar z označbo kraljevine Jugoslavije. Izvoz poštnih paketov z mesnimi izdelki za Češkoslovaško. Uradno se razglaša: Po predpisih češkoslovaške poštne uprave morajo biti paketom z mesom ali mes- nimi izdelki priložene listine: 1. Če se pošilja meso domačih živali in sicer sveže, zmrznjeno ali pripravljeno, t. j. soljeno, posušeno, prekajeno, vloženo, praženo ali kuhano itd., je treba pošiljki priložiti potrdilo o izvozu in zdravstve-nosti. 2. Pošiljkam z mesnimi izdelki se mora priložiti potrdilo o izvoru in zdravstvenosti. Od teh so izvzete pošiljke do 10 kg, katerih vsebina je namenjena edino za zasebno porabo. Tem pošiljkam ni treba priložiti potrdila o zdravstvenosti, ampak samo potrdilo o izvoru. Potrdila o izvoru so veljavna, če jih izdajo občinske ali kake druge oblasti naše države. Potrdila o zdravstvenosti morajo izdati državni ali drugi uradno avtorizirani veterinarji. Potrdila, ki jih ne izdajo državni veterinarji, morajo biti overjena od češkoslovaških konzulatov. Odplačila na obroke prepovedana. V glavnem mestu Norveške so prepovedana odplačila na obroke brž ko dotični predmet ni vreden 500 norveških kron. Gre v prvi vrsti za tekstilije, konfekcije, čevlje, kuhinjsko posodo itd., torej v praksi za skoraj vse predmete, ki jih dnevno rabimo. Prepoved se utemeljuje s tem, da bo razpaseno odplačevanje na obroke omajalo ves sistem obrokov, če ne bo šlo na pravo pot. Kdaj preneha davčna obveznost? Obveznost davka od poklicev preneha na koncu onega meseca, ko se neha izvrševati obrt. Če obrt tudi še potem kdo izvršuje, ko vrne obrtno dovoljenje je še vedno obvezan plačevati davek. Davčni zavezanci morajo v 14 dneh prijaviti davčnemu oblastvu prestanek davčne obveznosti. To je važno v vednost obrtnikom, ki so morali prenehati zaradi krize z delom, pa niso poučeni. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse, ki se obračajo nlnjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacije, svedočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo še istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v Zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more Zbornica izdati šele naslednji dan. Z«!JR# BANK# KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. poGruiniCO Ljubljana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma. vse ostale bančne posle, papirje. * v Davek na poslovni promet ■Nov razpis generalne direkcije davkov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal vsem ministrstvom in oddelkom finančnega ministrstva ter ysem finančnim direkcijam okrožnico Slede razlage nekaterih odredb zakona P skupnem davku na poslovni promet, ■fa razlaga se glasi: 1- Z okrožnicami davčnega oddelka Slede zakona o skupnem davku na poslovni promet je pojasnjeno, kdaj bodo blagajne za nabave državnim in samoupravnim ustanovam zadržale davek na Poslovni promet. Po teh okrožnicah se uiorajo v celoti ravnati, kadar gre za vPrašanje nabav posameznih stvari kot takih. 2. Toda v zadnjem času je davčni oddelek dobil vprašanja, kako se bo ravnalo z izplačili za usluge, ki jih napra-vijo n. pr. odvetniki, zdravniki, podjetniki, obrtniki in dr. državi in samoupravnim ustanovam izven službe. Glede na to se razglaša, da se v takih pri-uierih, ko gre izključno za usluge, kakor n. pr. pri zastopanju pred sodiščem, Pri izdelavi načrtov, pri zdravljenju bolnikov, pri delih mehanikov za popravilo strojev, ključavničarjev za poprajo ključavnic in podobnega, mora plačati 1% davek kakor dosedaj. Če se pri izvršitvi pogojenih uslug obenem porabi materijal, n. pr. žica pri uvedbi elektrike, cevi za napeljavo vodovoda in podobno, je treba pomisliti: a) Ali je tisti, ki v konkretnem primeru vrši vlogo potrošnika, predelovalec materiala ali dobavljač. b) Ali je ta materijal vobče podvržen 1% ali skupnemu davku na poslovni promet, če oseba, ki ji je poverjena izvršitev usluge, predeluje svoj materija!, se na celokupni trosek plača 1% davek. Ce rabi materijal brez predelave, ni podvržen skupnemu davku, n. pr. če vrtnar iz cvetja po čl. 34 do 43 napravi vence, tedaj rabi svoj materijal, ki je podvržen skupnemu davku, pa ga predeluje in dodeluje, torej troši, plača davek na celokupno potrošnjo. Podjetnik, ki mu je poverjena gradnja betonskega mostu, bo plačal enodstot-ni davek, ker pri tem ne gre za dobavo cementa in jekla (čeprav je na to že plačan skupni davek), nego za izdelavo novega predmeta (mostu), ki po tarifi hi vsebovan v skupnem davku. Ali pa, če tak podjetnik prevzame nalogo, da ha že postavljenih drogovih samo montira, čeprav svojo lastno železno mostno konstrukcijo, ne da bi pri tem kaj dodelaval, plača enodstotni davek samo na vrednost usluge, ne pa na vrednost te mostne konstrukcije, ker je zanjo davek že plačan pri uvozu, on pa ni pri njej ničesar dodelaval, predelaval ali popravljal. Če pa mora tako konstrukcijo monter sam taliti in zakoviti posamezne železne dele, se mora na vso vsoto plačati enodstotni davek, ker je dodelaval nov predmet, za katerega še ni plačan davek in ki je podvržen skupnemu davku. Če pri montiranju vrši samo neznatna popravila, se na vrednost konstrukcije ne plača enodstotni davek. 3. Podjetnik, ki prevzame gradnjo ceste ali ulice, bo plačal 1% celokupne vsote, ker gre za uslugo, ki se izvrši za gradnjo ali dograjevanje novega objekta (ceste, ulice), ki ni vsebovan v skupnem davku. Razen tega se bo odtegnil 1% davek od celokupne vsote tudi od podjetnika, ki je prevzel gradnjo hiše, ker gre za izvršitev predmeta, ki ni vsebovan v skupnem davku. Na materijal, potreben za gradnjo hiše (opeka, les, cement itd.) je sicer plačal davek izdelovalec, če pa bi podjetnik te predmete dobavil kot take državi, se mu ne bi smel odtegniti 1% davek v smislu okrožnice št. 23123-31, toda on ne dobavi teh predmetov državi kot taki, nego hišo, v katero so ti predmeti potrošeni, po rubriki 10. tar. skupnega davka pa je davek plačan samo od potrošnika. Zato mora na celokupni omenjeni predmet, za katerega je bil material porabljen, plačati 1% davek. Mehanik, ki mu je poverjeno, da popravi pisalni stroj in mora v svrho pra- vilnega funkcioniranja izmenjati sestavni del stroja, plača 1% davek, samo od vrednosti usluge, ne pa vrednosti tega sestavnega dela, ker je pri tem sestavnem delu pri samem stroju nekaj malega ali pa sploh nič predelal ali dodelal. Ali pa: Na ladji, odnosno v tovarni se pokvari stroj. Podjetnik, ki mu je poverjeno popravilo, plača 1% davka od vrednosti usluge, če je pri tem popravilu izmenjal kateri sestavni del stroja, če je pri tem dodeloval, pa plača na popolno vrednost 1%. Po tem davku se odtegne na celokupno vsoto, ne pa samo na vrednost usluge, če gre za zlivanje in za kovanje. 5. Če pa gre za izvršitev del izključno z materijalom, ki je vsebovan v odredbah o skupnem davku, se vobče ne odtegne 1% davek. Na pr.: Direkcija železnic razpiše ofertalno licitacijo, v kateri izroči delo najugodnejšemu ponudniku, da z usnjem prevleče sedeže 50 potniških vagonov. Ker je po tarifi št. 370—480 o davku na poslovni promet mišljena tudi vsaka predelava usnja (čevljarska, sedlarska, tapetniška itd.) in je ves davek plačan že pri tovarnarju usnja, se davek ne bo vnovič plačal. Isto velja tudi za čevljarje in ostale ljudi, katerih usluge sestoje v predelovanju usnja. Vse to velja tudi za osebe, katerih usluge sestoje v predelovanju tkanin, ker je tudi pri predelovanju raznih vrst tkanin in bombaža, volne, lanu in svile po tar. 227—358 mišljena vsaka predelava tkanine, razen tega so v skupnem' davku vsebovane tudi usluge kolarjev, mizarjev (tar. št. 510—624), steklarjev in slikarjev (tar. št. 236—321), krojačev (tar. št. 227—287) in mlinarjev, zaradi česar se pri plačilu njihove usluge ne sme odtegniti 1% davek na poslovni promet. 6. V kolikor posamezna oblastva na podlagi te okrožnice ne bi v konkretnih primerih vedela, ali je treba davek pobirati ali ne, naj se s potrebnimi podatki obrnejo na davčni oddelek po navodilo. S tem se razveljavita dve predzadnji okrožnici št. 48024 do 31, ker nista v soglasju s kasnejšimi odredbami. Olajšave pri odmeri poslovnega davka malim obrtnikom Priprave za uvedbo novega sistema določanja osnove za davek na poslovni promet na podlagi sporazuma z obve-zanci za tri leta. »Trgovski list« z dne 22. avgusta t. 1. prinaša spodnjo zanimivo pojasnitev o pripravah za olajšave pri odmeri poslovnega davka malim obrtnikom, katero pojasnitev zaradi važnosti in uveljavljenja tudi pri nas objavljamo v celoti. Na podlagi odredb čl. 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet je drinska finančna direkcija v Sarajevu izdala okrožnico glede uvedbe načina odmere davka na poslovni promet za male obrtnike na podlagi dogovora za tri leta. Uvedba tega načina odmere poslovnega davka je načelne važnosti za vse male obrtnike v naši državi, ki so tudi o reformi davka na poslovni- promet ostali nadalje obvezanci za ta davek. Že čl. 6. zakona o davku na poslovni promet iz leta 1922. vsebuje določbo, da more finančni minister s pravilnikom uvesti plačevanje tega davka na podlagi sporazuma z obvezancem. Ta sistem se za časa veljavnosti starega zakona navzlic zakonski pooblastitvi ni nikdar uvedel. V uredbi o skupnem davku na poslovni promet pa se je finanč- Prldobivajte našemu listu vedno nove naročnike! ni minister poslužil te pooblastitve. Čl. 21. te uredbe namreč določa, da se davčni obvezanci, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, lahko oprostijo vsakoletnega predlaganja prijav in ocen pred davčnim odborom, in sicer na ta način, da se davčna osnova (promet) ugotovi sporazumno z davčnimi obvezanci, in sicer individualno ali kolektivno za največ tri leta. Kolektivni (skupni, sporazumni) se lahko sklepajo le s pripadniki istovrstne gospodarske panoge (skupine). O ugotovljenem sporazumu se ima sestaviti zapisnik, ki stopi za dogovorjeno dobo namesto vsakoletne prijave prometa. Na podlagi takega sporazuma, ki ga potrdi višja davčna oblast, morajo potem dotični obvezanci plačevati davek četrtletno. Končno določa uredba, da se more tako sporazumno določevanje osnove izvajati šele od 1. januarja 1932 naprej. Ta sistem, ki je v veljavi tudi v drugih državah, n. pr. v Avstriji kot (Al-findungssistem) sistem omogoča zlasti pri malih obrtnikih enostaven način ugotavljanja davčne osnove. Okrožnica drinske finančne direkcije vsebuje v tem pogledu naslednje zanimive podrobnosti: Davčni obvezanci, ki se jim sporazumno ugotovi davčna osnova, smejo biti vsekakor najmanjši obrtniki z najmanjšim prometom. Sem seveda ne spadajo tisti davčni obvezanci, ki so oproščeni plačevanja skupnega davka na poslovni promet, t. j. tisti, pri katerih gre za promet z blagom, ki ga sami izdelujejo in na katero je že plačan skupni davek od drugega davčnega obvezanca, kakor tudi ne tisti, ki imajo letnega prometa nad 500.000 Din. Med davčne obvezance, s katerimi bi se sklenili taki dogovori, spadajo naslednji obrtniki: avtomobilski mehaniki, brivci, ključavničarji, likarji perila, dimnikarji, zidarji, zlatarji, zobni tehniki, inštalaterji vodovoda, plinske in elektrotehniške naprave,* kotlarji, lončarji, kovači, krznarji, krojači (le-ti od popravil in obr-nitev oblek), kleparji, opankarji, puškarji, tkalci, strugarji, vrvarji, urarji, krovci itd. Da se izvedejo ti dogovori, ki bi dali temelj za pravilno odmero tega davka, se bodo izdala primerna navodila prvostopnim davčnim oblastvom in Zbornicam, da se izrazijo o tem, kako bi se ti dogovori mogli izvršiti najprikladneje. Da se bo vprašanje ugotovitve osnove za odmero skupnega davka na poslovni promet enotno in v isti obliki rešilo za vse obrtnike, bodo zbornioe o tem razpravljale na skupni konferenci in potem podale svoje mnenje. Ustanovni občni zbor Zadruge usnjarjev za dravsko banovino V sredo, dne 2. septembra dopoldne ob 10. uri se de vršil v posebni sobi gostilne »pri Jerneju« v Ljubljani ustanovni občni zbor Zadruge usnjarjev za dravsko banovino, katerega se je udeležilo 30 usnjarjev; obrtno-nadzorno oblast je zastopal g. mag. svo.nik dr. Svetel, Zvezo obrm.h zadrug v Ljubljani pa njen podnačeinik g. I. Mihelčič in tajnik g. V. Pfe.Lr. Na dnevnem redu občnega zbora ;e til pozdrav nač*1 nika prip-avildataega odbora in poročilo o ustanovitvi zadruge, čitanje zadružnih pravil, volitev zadružnega odbora in namestnikov, odločitev o pristopu k Zvez! obrtnih zadrug, odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1031 ter raznoterosti. Zborovanje je otvoril okoli pol enajste ure (po prihodu štajerskega vlaka) predsednik Pripravljalnega odbora za ustanovitev te zadruge g. Mohorič, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, naprosil Zvezinega tajnika, da vodi zapisnik, imenovali overovateljem tega gg. Babnika Franca in Demšadia Josipa, za skrutinatorje pa gg. Furlana in Klobov-ca. G. mag. svetnik dr. Svetel sporoča, da je kraljevska banska uprava potrdila pravila zadruge in se bo ta zbor lahko v redu vršil; s tem trenutkom je zadruga poklicana v življenje in ji želi ob lo lepega uspeha. Preden is3 je razpravljalo o nadaljnjih točkah dnevnega reda je g. Pollak iz Kamnika -podal blagajniško poročilo Pripravljalnega odbora, katero izkazuje dohodkov Din 1.440.—, izdatkov pa Din 1447.—, d očim še niso všteti zadnji izdatki v znesku 785.— Din. Prvotno ugovarja, da bi zadruga 'izplačala te ~ zadnje imenovane izdatke g. predsedniku Pripravljalnega odbora z utemeljitvijo, da ni krivda na članih, če se je vršil ta občni zbor že dvakrat, ampak je to krivda na predsedniku Pripravljalnega odbora, ki ni postopal pravilno. Vendar pristanejo navzoči na to, da se krijejo ti izdatki iz zadružne blagajne. Zvezni podnačelnik g. Mihelčič opraviči odsotnost g. zvezinega načelnika, ker (je moral po zvezinih poslih v Beograd. V svojem govoru poudarja važnost zborovanja in želi v imenu Zveze novoustanovljeni zadrugi krepkega razmaha. iPri tej priliki vabi zadrugo, da bi se Včlanila v Zvezo, da bo Zveza čim močnejša, zadruga sama pa da bode imela is -tem večji vpliv in veljavo. Za njim je imel daljši govor zvezin tajnik g. Pfeifer. V svojem govoru je vzporejal obrtni stan prejšnjih časov z današnjim, navajal je težke gospodarske prilike in še posebej' težke prilike v katerih živi maše obrtništvo. Tiudi on je apeliral, naj bi se zadruga včlanila v Zvezi obrtnih zadrug, omenjajoč pri tem važne naloge, ki še čakajo Zvezo v boju za iziboljšauje prilik obrtniškega stanu. Za svoje izvajanje je žel primerno odobravanje. Zborovalci so odklonili, da bi se prečrtala pravila v celoti, ko bo itak vsak član prejel te v najkrajšem času, zato prečita g. mag. svetnik dr. Svetel le glavna določila pravil. Takoj za tem se je prešlo na volitev odbora. Enoglasno z vzklikom je bil najprej izvoljen za predsednika zadruge g. Ivan Pollak (Kamnik), za namestnika oziroma podpredsednika pa g. Greif Franc (Maribor). Postavljena je bila ena kandidatna lista in sicer so bili predlagani v smislu pravil kot odborniki: gg. Šubic Anton (Škofja Loka), Erjavec Fr. (Novo mesto), Babnik Firanc (Kašelj), Resman Janko (Radovljica), Šinigoj Ignac (Ljutomer) in Senica Franc (Vojnik); kot namestniki: gg: Papler Franc (Doslovče), Zupan Ivan (Kranj), Hribovšek Zdravko (Motnik) in Hrastnik Anton (Polskava), kot revizorja gg. Žilavec Fric (Gor. Radgona) in- Demšar Jože (Češnjica) in njiju namestnik g. Žitnik Alojz (Grosuplje). Kandidatna lista je bila nespremenjena v čeloiti enoglasno potrjena oziroma izvoljena. Pbleg teh so bili enoglasno izvoljeni v smislu pravil pri-sedniki za komisijo k pomagalskim^z-kušnjam, in sicer: gg. Zdravje (Ig), Babnik (Ljubljana), Zupančič (Trebnje), Sivec (Logatec), Polhar (Domžale), Chiramgarber, Malli (Radovljica), belastrojar, Šinigoj (Ljutomer), Vrankar (Viranško), Kolenc (Rečica), Greif (Maribor), Pollak (Kamnik). Glede predsednika te komisije za pomagaiSke preizkušnje ostane zaenkrat še mesto odprto do prihodnjega občnega zbora, vendar pa se zborovalci zedinijo v tem, da naj opravlja to funkcijo dotedaj tudi g. predsednik Pollak. Kar se tiče vprašanja pristopa zadruge k Zvezi obrtnih zadrug, svetuje g. Pollak, naj se počaka z odločitvijo v tem vprašanju do prihodnjega občnega zbora. Najprej je potrebno, da se zadruga postavi na trdne noge in da se uredi vse idelo, potem pa se bo šele Odločalo o pristopu. K 5. tački dnevmegia reda je bil predložen iproračun zadruge za leto 1931, ki 'izlkazuiie v dohodkih iz članske doklade iza 130 članov ipo 6 Din mesečino za ‘visalkega Din 9360.—, v izdatkih pa za postavke: plača taliniJku (3600.—), poštnina, knjige, nalbatva tiskovin in podobnaga (2350.—), pravila (800.—), otvoritev čeJkovnega računa (300.—) in razni nepredvideni izldatki (1700.—), skupno Diin 9350.—. iNa občnem zboru plača vtsak član doklado za pol leta, t. ij. Din 36.—, ostalih Din 36.— pa po-znelje po poštni položnici. iPlri raznoteToisItih so bili stavieni predlog g. Pollaka, da se napravi protest pri Zvezi čevljarskih zadrug zaradi uporabljanja napisnih tabel s kožo od strani čevljarjev, protest proti hausi-ranju po vaseh s copatami in uisnjem, dalje, da se Bati zate ati i uvažanje tujega uisnfe, enako da se prepove Bati ustanavljanje čevljarne. Stavi se tudi predlog, tnali se tovariSi zborovalci vestno zaniimajo iza to, ko nekateri kmečki fanitje ali pa nakupovalci kupu- jejo po kmetih kože, bodisi to za svoj račun alti pa po naročilu druge osebe. Vsakega takega naj se povpraša, v kakanem službenem razmerju stoji s to drugo oselbo in naj se zahteva od njega potrdilo, če je zavarovan od imenovane druge osebe pri Okrožnem uradu. Če ne, potem nalj se ga iavi žan-darmeriji. O konou je stavili tajnik Zveze še predlog oziroma željo, da naj podpirajo zborovalci stanovski ‘tislk is tem, da se naročajo in zahtevajo povsod »Obrtni Vestnik«, nakar je bil po kratkem govoru g. Pollaka občni zbor oikrog ene ure izalključan. Novo usftanovSjena zadruga bo imela svoj sedež v DjubJjarfi, Slomškova ulica štev. 23, I. madstr., in bodo uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne. Ali ste že poravnali naročnino?