
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Ustavno sodišče ugotovilo, da je volilna 
zakonodaja v določenem delu neustavna  ..... 4
50 let Teritorialne obrambe: 
»Ljudje so nas vzeli za svoje, 
branili smo domovino«  .............................................. 5
Ex tempore Mozirski gaj 2018: 
V koraku z aktualnim 
umetniškim dogajanjem  ........................................... 8 
Večer s Cankarjem na Rečici: 
Predstavili zbirko Erotika 
in odlomke iz proznih del  ......................................... 9
Celje: 
Grega Verbuč postal 
državni prvak v hitrostnem plezanju ............... 32
Zveza za šport invalidov Slovenije:
Tiršku bronasto priznanje  ...................................... 33
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 51, 21. december 2018. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(BR)
(TG)
(MŠ)
Ali so sedanjemu volilnemu sistemu 
šteti dnevi?
Pred dnevi je ustavno sodišče sprejelo po-
membno razsodbo, da je 4. člen zakona o dolo-
čitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni 
zbor v neskladju z ustavo. Omenjeni člen dolo-
ča, katere občine spadajo v posamezno volilno 
enoto in katera območja obsegajo volilni okraji. 
Po mnenju ustavnih sodnikov določeni okraji po 
26 letih ne ustrezajo več merilom, ki jih določa 
zakon o volitvah, saj se razlika med najmanjšimi 
in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje.
Državni zbor ima sedaj zadolžitev, da nesklad-
je odpravi v roku dveh let. Po mnenju stroke 
obstajata dve optimalni rešitvi, in sicer popra-
vljanje mej okrajev na način, da bodo vsi imeli 
približno enako število prebivalcev, ali pa njiho-
va ukinitev ter uvedba preferenčnih glasov, kot 
jih poznamo, na primer, pri evropskih volitvah.
Ali obstaja večinska pripravljenost za spre-
membe, bo na posvetih s poslanskimi skupina-
mi v začetku prihodnjega leta ugotavljal pred-
sednik republike Borut Pahor. Spremembe volil-
ne zakonodaje namreč v parlamentu potrebuje-
jo 60 glasov, kar bo vse prej kot enostavno do-
seči. 
Analiza predzadnjih volitev je pokazala, da 
so se volilni okraji, čeprav ustavno načelo ena-
ke volilne pravice predvideva, da se en poslanec 
voli na približno enako število prebivalcev, zelo 
razlikovali po številu upravičencev. V Grosuplju 
jih je bilo, denimo, 30.991, v Hrastniku pa 3,7-krat 
manj. Kar 21 volilnih okrajev od 88 je ostalo brez 
poslanca, medtem ko je 19 okrajev imelo dva 
predstavnika.
Ob tem velja spomniti, da je večina na refe-
rendumu pred 22 leti s 44,5 odstotka podprla 
uvedbo večinskega sistema, za proporcionalni 
sistem je bilo 26,2 odstotka volivcev, za kombi-
nirani sistem pa se jih je opredelilo 14,4 odstot-
ka. Spremembe v smeri izražene referendumske 
volje niso bile realizirane, kakor tudi ne uvedba 
preferenčnega glasu. Vmes je volilna udeležba 
konstantno upadala: na prvih državnozborskih 
volitvah je svoj glas oddalo 86,5 odstotka voliv-
cev, na letošnjih le še 51,5 odstotka.
Predsednik vlade Marjan Šarec pravi, da bi 
bila zanj sprejemljiva rešitev, s katero bi ukini-
li volilne okraje in uvedli možnost preferenčne-
ga glasu. Takšni rešitvi so naklonjeni v njego-
vi stranki, Novi Sloveniji, Levici, Stranki Alenke 
Bratušek in Slovenski nacionalni stranki. Ali to 
že pomeni, da so sedanjemu proporcionalnemu 
sistemu šteti dnevi? 
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
4
Tema tedna
USTAVNO SODIŠČE UGOTOVILO, DA JE VOLILNA ZAKONODAJA V DOLOČENEM DELU NEUSTAVNA 
Ali bo z odpravo neustavnosti spremenjen tudi volilni sistem?
Ustavno sodišče je razsodilo, da 
je 4. člen zakona o določitvi volil-
nih enot za volitve poslancev v dr-
žavni zbor v neskladju z ustavo. 
Neustavnosti ni ugotovilo v osta-
lih osmih členih zakona o volitvah 
v državni zbor, ki jih je izpodbijal 
državni svet. Sodišče je tako zako-
nodajalcu – to je poslancem, nalo-
žilo, da mora neskladje omenjene-
ga člena odpraviti v roku dveh let. 
KAJ DOLOČA 4. ČLEN?
Omenjeni člen zakona določa, 
katere občine spadajo v posame-
zno volilno enoto ter katera obmo-
čja obsegajo volilni okraji. Po mne-
nju ustavnih sodnikov v njem do-
ločeni okraji po 26 letih ne ustre-
zajo več merilom, ki jih določa za-
kon o volitvah, saj se razlika med 
najmanjšimi in največjimi volilnimi 
okraji vse bolj povečuje.
NEENAKOPRAVNOST VOLIVCEV
Predsednik državnega sveta Alojz 
Kovšca je po razglasitvi odločitve na 
ustavnem sodišču povedal, da je z njo 
zadovoljen. Kot je dejal, so tako potrdi-
li, da volivci zaradi različno velikih vo-
lilnih okrajev nimajo enakomernega 
vpliva na izvolitev svojih poslancev. 
Glede morebitnih rešitev, ki jih mo-
ra zdaj sprejeti državni zbor, je dejal, 
da so najboljše tiste, kjer imajo volivci 
najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih 
zastopa. Po njegovem bi bil preferenč-
ni glas ena od takih rešitev.
BO ODLOČILEN PREFERENČNI 
GLAS?
Po mnenju nekaterih pravnih 
strokovnjakov ima sedaj državni 
zbor priložnost ukiniti volilne okra-
je in uvesti preferenčni glas. To je 
glas, ki ga volivec nameni nepos-
redno kandidatu. Lahko pa tudi vo-
lilne okraje določi tako, da zmanjša 
dosedanje razlike glede volivcev 
med najmanj in najbolj številčni-
mi okraji.
Prvi mož Državne volilne komisi-
je Dušan Vučko meni, da je odlo-
čitev ustavnega sodišča glede vo-
lilnih okrajev pričakovana, saj so 
med okraji velike razlike pri veli-
kosti in ponekod neprimerna raz-
poreditev. Po njegovem mnenju 
gre za kompleksno vprašanje, pri 
katerem je treba upoštevati tako 
zgodovinske kot geografske oko-
liščine, razmišljati pa bo treba o 
spremembi števila volilnih enot. 
V NAŠEM OKRAJU SKORAJ 14 
TISOČ VOLIVCEV 
Pobuda za spremembo določit-
ve volilnih enot je bila podana v le-
tu 2015. Ustavni sodniki so pri tem 
primerjali podatke o številu volilnih 
Nada Brinovšek (SDS), 
poslanka v DZ: 
»Aktualni volilni sistem ima vrsto 
pomanjkljivosti, na kar v SDS opo-
zarjamo že dalj časa, vsekakor pa 
vse od leta 1996 dalje, ko so voliv-
ci na referendumu glasovali za dru-
gačen volilni sistem, kot je uveljav-
ljen sedaj. Danes imamo proporcio-
nalni volilni sistem, po katerem je v 
določenih okrajih lahko nekdo izvo-
ljen s šestimi odstotki glasov, nekdo 
drug pa izpade s 25 ali celo 30 od-
stotki glasov. 
Zaradi aktualne sestave volilnih okrajev je tako glas volivca, na primer v 
Bežigradu ali v Zagorju, dejansko vreden tudi do trikrat več kot glas voliv-
ca, na primer v Zgornji Savinjski dolini. Tudi po zadnjih parlamentarnih vo-
litvah, ko je v državni zbor prišlo devet strank, so zaradi izkrivljenega pro-
porcionalnega sistema bili tako izvoljeni posamezniki, za katere je glaso-
valo le nekaj sto ljudi, niso pa bili izvoljeni tisti, ki so dobili nekaj tisoč gla-
sov volivcev. 
Naj še enkrat spomnim, da je SDS spomladi leta 1996 predlagala uved-
bo dvokrožnega večinskega volilnega sistema, s čimer smo oblikovali re-
šitev, kjer bi bil vpliv volilnega telesa na izbiro kandidatov izjemno velik. 
Če ne bo sprememb, da bodo volivci dejansko imeli možnost neposredne-
ga odločanja o tem, kdo jih bo zastopal, lahko pričakujemo še nižjo volil-
no udeležbo. 
Sama se zavzemam za vse tiste spremembe volilnega sistema, ki bi za-
gotovile večjo transparentnost, večjo enostavnost ter večji vpliv volilnega 
telesa – državljanov, na oblikovanje zakonodajnega telesa.«
Darij Krajčič (LMŠ), 
poslanec v DZ: 
»Ustavno sodišče je presojalo več 
izpodbijanih določb zakona o voli-
tvah poslancev v državni zbor in za-
kona o določitvi volilnih enot, ki jih 
je vložil državni svet. Vse izpodbija-
ne določbe s strani državnega sve-
ta je zavrnilo, razen tiste, ki v zako-
nu določa območja volilnih enot in 
volilnih okrajev. Pri tem je ugotovilo, 
da so razlike med številom volivcev 
v volilnih okrajih prevelike, da bi za-
gotavljale približno enakomerno šte-
vilo volivcev za enega poslanca. Poleg števila volivcev so še drugi kriteriji, 
kot je geografska zaokrožitev in kulturna povezljivost. 
V Sloveniji imamo osem volilnih enot, v vsaki volimo enajst poslancev 
– skupaj 88 poslancev plus dva poslanca narodnih manjšin. V vsaki volilni 
enoti je enajst volilnih okrajev, kjer se volijo poslanci. V okraju je lahko iz-
voljenih nič, eden ali več poslancev, vendar na ravni volilne enote enajst.
Volilni okraj Mozirje, to je območje Zgornje Savinjske doline, ima nekaj 
manj kot 14.000 volivcev, je najmanjši volilni okraj, poprečna velikost v Slo-
veniji je nekaj več kot 19.000 volivcev. Sedanja ureditev je bila za volilni 
okraj Mozirje ugodna, saj je, mislim, da vedno, imel svojega poslanca, vča-
sih tudi več, v tem mandatu ima dva.
Državni zbor ima pri uresničitvi odločbe ustavnega sodišča dve mož-
nosti. Lahko popravi le območja volilnih enot in volilnih okrajev s ciljem 
večje izenačitve števila volivcev v zakonu o določitvi volilnih enot. Za to 
potrebuje navadno večino poslancev. Lahko pa globlje poseže v volilno za-
konodajo tako, da spremeni volilni sistem v zakonu o volitvah poslancev v 
državni zbor. V tem primeru potrebuje, skladno z ustavo, dvotretjinsko ve-
čino, to je 60 poslancev.
Kakorkoli, idealnega volilnega sistema ni in tega se moramo vedno zno-
va zavedati! Ena od prednosti obstoječega je dejstvo, da so dobili poslan-
ce tudi odročnejši kraji, zato je bil ta sistem za naš volilni okraj tako ugo-
den.« 
upravičencev v volilnih okrajih za 
državnozborske volitve leta 2011 in 
2014 ter ugotovili, da je imel na pri-
mer leta 2011 najmanjši volilni okraj 
(Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 
8.527 volivcev, največji volilni okraj 
(Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Le-
ta 2014 so bile te razlike še večje. 
6. volilni okraj sodi v 5. volilno 
enoto in zajema prebivalce na ob-
močju Upravne enote Mozirje, to 
je sedem zgornjesavinjskih občin. 
V letu 2014 je bilo v volilni imenik 
vpisanih 13.907 volivcev, ob letošnji 
predčasnih državnozborskih voli-
tvah, ko je naša dolina dobila dva 
poslanca, pa 13.859 volivcev. 
Marija Lebar
(Foto: ML)
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 5
Iz občin, Organizacije
OBČINA LUČE 
Defibrilator za novi športni center 
Predstavnika Zavarovalnice Triglav Robert Kvar (v sredini) in 
Benjamin Mlačnik (desno) sta županu Cirilu Roscu izročila ček za 
nakup avtomatskega defibrilatorja. (Fotodokumentacija Občine Luče) 
V okviru akcije Za lepši jutri, ki jo 
izvaja Zavarovalnica Triglav, so nje-
ni predstavniki občini Luče nedav-
no namenili ček za financiranje na-
kupa defibrilatorja. Ta bo nameščen 
v novem Športnem centru Luče.
POSKRBLJENO ZA VEČJO 
VARNOST OBISKOVALCEV
»Novozgrajeni športni center 
Luče bo nadomestil staro, majhno 
telovadnico, posledično to pomeni 
povečanje števila ljudi, ki se bodo 
zadrževali na območju telovadnice 
in v njej. Namestitev avtomatskega 
defibrilatorja tako zagotavlja večjo 
varnost vseh obiskovalcev centra 
in tudi mimoidočih,« je dejal direk-
tor občinske uprave v Lučah Klav-
dij Strmčnik.
Z NAPRAVO ŽE REŠILI ŽIVLJENJE 
Kot je ob tem povedal župan Ci-
ril Rosc, občina z zavarovalnico 
dobro sodeluje. Veseli so donacije, 
saj bodo postopoma uresničili po-
budo, ki je bila pred časom izreče-
na na občinskem svetu, da bi s te-
mi potrebnimi napravami opremili 
vsa naselja v občini. Trenutno raz-
polagajo z dvema. Eden je name-
ščen na gasilskem domu, drugi na 
občinski stavbi. 
»Z uporabo enega od njiju je s 
hitrim posredovanjem že bilo re-
šeno življenje enega občana. In če 
rešimo eno življenje, je investicija v 
napravo več kot poplačana,« je po-
vedal župan Rosc. 
Marija Lebar
POGOVORNI VEČER OB 50-LETNICI TERITORIALNE OBRAMBE
»Ljudje so nas vzeli za svoje, branili smo domovino« 
Gost pogovornega večera ob 50-letnici Teritorialne obrambe je bil 
zadnji komandant Občinskega štaba TO Mozirje Niko Purnat (levo). 
(Foto: Barbara Rozoničnik)
V Galeriji Nazarje je ob 50. 
obletnici ustanovitve Teritorialne 
obrambe (TO) v Sloveniji potekal 
pogovor z zadnjim komandantom 
Občinskega štaba TO Mozirje in ča-
stnim predsednikom Območnega 
združenja veteranov vojne za Slo-
venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke 
doline Nikom Purnatom. Pogovor 
je vodil mag. Franci Kotnik, zbra-
nim pa je uvodoma nekaj besed 
namenil predsednik združenja Ma-
ks Slatinšek.
MOŽNOST ZA PONOVNO 
VZPOSTAVITEV SLOVENSKE 
VOJSKE
Slatinšek je spomnil, da letošnje 
leto zaznamujeta dve pomembni 
obletnici, 50 let od ustanovitve TO 
in 25 let od ustanovitve Zveze ve-
teranov vojne za Slovenijo. Povod 
za nastanek TO je bil vojaški na-
pad oboroženih sil Sovjetske zve-
ze in njenih satelitov na takratno 
Češkoslovaško leta 1968. To je bil 
znak za Jugoslavijo, da so potreb-
ne spremembe v dotedanjem kon-
ceptu obrambe. 
Z novo doktrino splošnega ljud-
skega upora so vsi državljani, druž-
benopolitične skupnosti in delov-
ne organizacije prevzeli odgovor-
nost za obrambo domovine. Na tej 
podlagi je nastala TO. Kot je dejal 
Slatinšek, smo v Sloveniji to doktri-
no vzeli še posebej resno, saj smo 
v novem modelu prepoznali mož-
nost ponovne vzpostavitve sloven-
ske vojske, ki smo jo kot narod iz-
gubili leta 1945.
OD SKROMNIH ZAČETKOV DO 
UPOŠTEVANJA VREDNE VOJAŠKE 
SILE
Niko Purnat je spregovoril o za-
četkih formiranja enot TO v na-
ši dolini, o nastanku občinskega 
štaba v stalni sestavi in o nadalj-
njem razvoju TO v občinskem me-
rilu. Omenil je skromne začetke pri 
nabavi opreme in orožja ter visoko 
stopnjo motiviranosti pripadnikov 
TO. V Kokarjah je bil takrat center 
za usposabljanje za zahodno Šta-
jersko. Leta 1985 je sledila reorga-
nizacija TO v smislu formiranja sa-
mostojnih prostorskih enot. 
OROŽJA IN NABORNE 
DOKUMENTACIJE NISO ODDALI
Leta 1990 je JLA zahtevala od-
dajo orožja TO. Nekaj občinskih 
štabov se je oddaji zoperstavilo, 
med njimi tudi mozirski. Nato je 
istega leta sledila še zahteva po 
oddaji seznamov vojaških obve-
znikov, saj oddelki za ljudsko ob-
rambo niso več pošiljali naborni-
kov na služenje vojaškega roka 
v JLA. Purnat je slikovito opisal, 
kako so se uprli tudi tej zahtevi, 
odnosi z JLA pa so se nato dra-
stično krhali vse do same vojne. 
Tik pred vojno, maja 1991, je sle-
dila reorganizacija, kar je pri nas 
v praksi pomenilo združitev mo-
zirskega občinskega štaba z ve-
lenjskim.
USPEHA NE BI BILO BREZ 
CIVILNIH STRUKTUR
»Razvoja TO in uspehov leta 1991 
ne bi bilo, če ne bi od vsega začet-
ka koncept splošne ljudske obram-
be in samozaščite slonel na civil-
nih strukturah. Ponosni moramo 
biti na zgodovino naše nacionalne 
vojske; ljudje so nas vzeli za svo-
je, branili smo domovino,« je zak-
ljučil Purnat, ki je obravnavano te-
mo opisal tudi v knjigi Priče in pri-
čevanja 2. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
6
Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE
Župan in svetniki so se zavezali delovati v prid občine in 
občanov
Nazarski občinski svet (stojijo z leve): Bojan Štrukelj, Primož Jelšnik, Sebastjan Žvipelj, Filip 
Strnišnik, župan Matej Pečovnik, Rok Tkavc, Dušan Praznik, Janez Štiglic, (sedijo z leve) Olga 
Obojnik, Helena Šosterič, Zorica Štrucl in Andreja Zupan (foto: Marija Lebar) 
Vzdušje na prvi seji novega nazarskega ob-
činskega svet je bilo slavnostno. Tako župan kot 
svetniki so izrazili namero za dobro sodelova-
nje in konstruktivno delo v naslednjem manda-
tu. Na prvi seji po lokalnih volitvah se je nazar-
ski občinski svet zbral v četrtek, 6. decembra. 
VOLITVE MINILE BREZ ZAPLETOV IN 
PRITOŽB
Sejo je, kot prepisuje zakonodaja, vodil 
najstarejši svetnik. Tudi v tokratnem mandatu je 
to mag. Janez Štiglic. K besedi je povabil pred-
sednico občinske volilne komisije Terezijo Pla-
znik, ki je predstavila potek volilnih opravil in 
volilne rezultate po posameznih volilnih enotah. 
Zbrane je seznanila, da komisija ni zaznala no-
benih nepravilnosti, prav tako ni prejela pritožb.
Na konstitutivni seji je bila imenovana za-
časna mandatna komisija, ki je za nekaj minut 
zapustila sejno sobo in v drugem občinskem 
prostoru skupaj s predsednico volilne komisi-
je pregledala rezultate. Komisija je ugotovila, 
da je bila volja volivcev nedvoumno izražena in 
da na občinski svet ni bilo poslane nobene pri-
tožbe, zato so svetniki potrdili mandat novega 
enajstčlanskega občinskega sveta in župana.
ŽUPAN PODAL SLOVESNO PRISEGO
S tem je Štiglic predal vodenje konstitutivne seje 
županu Mateju Pečovniku. Ta se je zahvalil prejš-
njemu sestavu občinskega sveta in izrazil prepri-
čanje, da se bodo tudi novi svetnice in svetniki sku-
paj z njim in občinsko upravo trudili za zagotavlja-
nje dobrih pogojev življenja na območju celotne 
občine. Nato je podal slovesno prisego. V imenu 
svetnikov se je zahvalil Janez Štiglic, ki je poudaril, 
da so rezultati minulega obdobja tako vidni, da žu-
pan na volitvah ni imel protikandidata.
Na koncu so imenovali še komisijo za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi 
Janez Štiglic, Bojan Štrukelj, Helena Šosterič, 
Andreja Zupan in Rok Tkavc. 
Marija Lebar
ŽUPANJA IN OBČINSKI SVETNIKI NASTOPILI NOV MANDAT
Ana Rebernik prevzela vodenje občine Rečica ob Savinji
Člani občinskega sveta, prva vrsta z leve: Barbara Žlebnik, Nika Veninšek, županja Ana 
Rebernik, Polonca Kolenc Ozimic, Jože Žerak. Druga vrsta z leve: Marko Atelšek, Jožef 
Skončnik, Drago Poličnik, Franc Bastl in Ivan Kramer (foto: Ciril M. Sem)
Na konstitutivni seji občinskega sveta 11. de-
cembra je vodenje občine Rečica ob Savinji 
prevzela županja Ana Rebernik, z novim man-
datom pa je pričel tudi devetčlanski občinski 
svet. Informacije o lokalnih volitvah je poda-
la predsednica občinske volilne komisije Jana 
Jurak Zidarn. 
ŠTIRJE SVETNIKI PONOVILI MANDAT, NOVIH 
JE PET
V občini je bila nekaj več kot 60-odstotna vo-
lilna udeležba, za županski stolček so se pote-
govali štirje kandidati, volivci pa so že v prvem 
krogu namenili 53,86 odstotka glasov nestran-
karski kandidatki Ani Rebernik.
Štirje svetniki so ponovili svoj mandat, pet pa 
jih je na novo izvoljenih. Na konstitutivni seji je 
bila imenovana komisija za mandatna vprašanja, 
volitve in imenovanja v sestavi Jožef Skončnik 
(predsednik), Barbara Žlebnik, Ivan Kramer, 
Polonca Kolenc Ozimc in Marko Atelšek. 
NA DOBRO SODELOVANJE IN USPEŠNO 
VODENJE OBČINE
Sledil je pozdrav županje z željo po kon-
struktivnem in dobrem sodelovanju. Posebna 
zahvala je bila namenjena predhodniku Vin-
ku Jeraju, ki je občino vodil tri mandate. Tu-
di on je svetnikom zaželel dobrega sodelova-
nja, županji pa uspešno vodenje ter izpolnjeva-
nje zadanih ciljev v dobro vseh občanov. Kon-
stitutivno sejo je vodil najstarejši svetnik Dra-
go Poličnik.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 7
Iz občin
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
»Zelo pomlajeni« občinski svetniki ob bok novemu županu
Občinski svet občine Gornji Grad, z leve sedijo: Ana Kerznar, Urška Petek, župan Anton Špeh, 
Bernarda Ugovšek, Terezija Mavrič, stojijo z leve: Franc Galin, Robert Bevc, Jože Tevž, Matic 
Šinkovec, Franc Ugovšek, Tadej Černevšek, Peter Letonja (foto: Štefka Sem)
V četrtek, 13. decembra, so se na konstitutiv-
ni seji zbrali na lokalnih volitvah izvoljeni občin-
ski svetniki z županom Tonijem Špehom. Obči-
na Gornji Grad je bila edina občina v Zgornji Sa-
vinjski dolini, ki je župana dobila šele v drugem 
krogu volitev. 
MLADOST IN MODROST
Predsednica občinske volilne komisije Mile-
na Cigale je povzela podatke in rezultate vo-
litev za svetnike in oba kroga volitev za župa-
na. Ugotovljena je bila ena napaka, ki ni vpliva-
la na rezultat, pritožb in ugovorov pa ni bilo. Žu-
panu in svetnikom je zaželela dobro sodelova-
nje in dodala: »Mladost in modrost, to bi mora-
la biti dobra popotnica za svetnike in župana.« 
Potrdili so komisijo za mandatna vprašanja, vo-
litve in imenovanja v sestavi Franc Galin, Ro-
bert Bevc, Franci Ugovšek, Jože Tevž in Tadej 
Černevšek.
POMLAJEN OBČINSKI SVET
Sejo je vodil najstarejši svetnik Peter Leto-
nja, poleg Franca Galina edini svetnik iz prej-
šnjega mandata. Kar osem je novincev, Terezija 
Mavrič pa je bila v občinskem svetu v predpre-
teklem mandatu. Gornjegrajski občinski svet je 
najverjetneje eden najmlajših, saj je povprečna 
starost svetnikov dobrih 38 let. Kar sedem jih je 
mlajših od ali starih 35 let, najmlajša svetnica 
ima 24 let. V svetu so štiri predstavnice ženske-
ga spola.
NAGOVOR ŽUPANA
Po svečani zaprisegi je župan Špeh nagovo-
ril svetnike. Dejal je, da bo potrebno dobro so-
delovanje za dobre rezultate. Omenil je, da bodo 
kmalu po novem letu v vsaki krajevni skupnosti 
sklicani zbori krajanov, na katerih bodo imeli ob-
čani možnost povedati, kakšne so potrebe v nji-
hovem okolju. Njihove pobude bodo osnova za 
delo občinske uprave in župana. »Čaka nas ve-
lika odgovornost, zato si želim, da se bomo po-
govarjali, predvsem pa slišali,« je župan zaklju-
čil nagovor.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET SOLČAVA 
Prelesnikova v drugi mandat, vseh sedem svetnikov je 
nestrankarskih
Novi solčavski občinski svet (z leve): Vinko Slapnik, Marko Logar, županja Katarina 
Prelesnik, Klemen Matk in Franc Ošep. Sedijo: Katja Klemenšek Preprotnik, Nina Plesnik in 
Branka Anželak. (Fotodokumentacija Občine Solčava) 
Na konstitutivni seji so se zbrali na novem-
brskih volitvah izvoljeni člani solčavskega ob-
činskega sveta. Nekateri od njih so bili svetnice 
in svetniki že v prejšnjem mandatu. Svoje drugo 
mandatno obdobje je nastopila županja Katari-
na Prelesnik.
PRITOŽB NA VOLITVE NI BILO
Dnevni red konstitutivne seje občinskega 
sveta določa zakon. Na seji je bil prisoten pred-
sednik občinske volilne komisije Boris Kanduti, 
ki je poročal o poteku volitev 18. novembra. Ko-
misija glede volitev ni zaznala nobenih nepra-
vilnosti, tudi pozneje ni prejela pritožb. Na seji 
so tako potrdili mandate občinskim svetnikom 
in županji za obdobje naslednjih štirih let. 
Občinski svet je sestavljen iz sedmih svetnic 
in svetnikov. Štirje od njih so svoj mandat po-
novili, trije so bili izvoljeni na novo. Tudi v tokra-
tni sestavi ni zastopane nobene politične stran-
ke, saj so vsi izvoljeni svetniki kandidirali s pod-
poro volivcev. 
IMENOVANA PRVA KOMISIJA 
Županja Prelesnikova se je zahvalila za po-
novno izraženo zaupanje in izrazila mnenje, da 
bo sodelovanje z občinskim svetom odlično in v 
prid razvoja občine. Izvolili so še tričlansko ko-
misijo za mandatna vprašanja, volitve in ime-
novanja. Za predsednico komisije je bila potrje-
na Branka Anželak, člana pa sta postala Franc 
Ošep in Katja Klemenšek Preprotnik.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
8
Kultura, Iz občin, Organizacije
EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2018
V koraku z aktualnim umetniškim dogajanjem 
Letošnjo, zelo raznoliko razstavo, si je že ob njenem odprtju 
ogledalo veliko ljubiteljev umetnosti. (Foto: Tatiana Golob)
Razstavo Ex tempore Mozirski 
gaj s strokovno pomočjo predse-
dnika KD Jurij in organizatorja li-
kovne kolonije Jureta Repenška 
vsako leto pripravi Knjižnica Mozir-
je. Dogodek, ki ga moderira Vladi-
mira Planovšek, s strokovne pla-
ti že leta spremlja in ob odprtju v 
Galeriji Mozirje tudi pokomentira 
umetnostna zgodovinarka Ana-
marija Stibilj Šajn.
NASLEDNJE LETO 25-LETNICA 
SLIKARSKE KOLONIJE
Letošnjih slikarskih študijskih 
dni se je udeležilo dvanajst ume-
tnikov. Repenšek je na odprtju raz-
stave pozdravil tako njih kot osta-
le zbrane. Izrazil je veselje nad tem, 
da prispevajo k širjenju prepoznav-
nosti mozirske občine izven meja 
naše doline. Ponosen je tudi na 
dejstvo, da manjka le še leto dni 
Skupina je sestavljena iz neka-
terih avtorjev, ki so sestavni in ne-
ločljivi del kolonije, ekipe, ki pa se 
vsako leto osveži z novimi likovni-
mi ustvarjalci. Ti prinašajo svežino, 
ampak z veseljem sporočam, da so 
letos za svežino poskrbeli tudi tisti 
»stari« avtorji. Tudi ti so me prijet-
no presenetili in dokazali, da ohra-
njajo raziskovalnost, da sledijo se-
bi, so subtilni in ohranjajo izjemno 
ustvarjalno vitalnost. Za vse njiho-
ve drugačne, celo drzne korake, 
vsakemu izmed njih iskreno čes-
titam.«
Njenim čestitkam se je pridružil 
tudi župan občine Mozirje Ivan Su-
hoveršnik, s pesmijo pa so odpr-
tje razstave obogatile mlade pev-
ke, članice skupine Lokoviška de-
kleta.
Tatiana Golob
do obeleženja četrt stoletja obsto-
ja mozirske likovne kolonije. 
STALNI RAZSTAVLJAVCI 
OHRANJAJO USTVARJALNO 
VITALNOST
Stibilj Šajnova je dejala, da so 
tokrat na ogled postavljena zelo 
raznolika dela. »Likovne sfere na-
mreč postajajo vse bolj raznolike. 
Živimo v času, ko ni več samo ene-
ga sloga, ampak največ šteje ose-
ben, avtorsko intimen slog. Temu 
sledijo tudi udeleženci letošnjega 
mozirskega ex tempora. 
OBČINA LUČE
Zaključena letošnja prenova 
cest v Strmcu in Raduhi
Asfaltiranje odseka ceste, ki vodi proti domačiji Martk v Raduhi. 
(Fotodokumentacija Občine Luče)
Občina Luče veliko pozornost 
polaga prenovi cest in dostopnosti 
višinskih domačij, še posebej tam, 
kjer potekajo šolski prevozi. Večino 
cest so tako uredili že v preteklih 
letih. V teh dneh so zaključili dela 
na cestah v Raduhi in Strmcu.
V teh dveh naseljih so letos as-
faltirali okoli 2.300 metrov cest. 
Izvajalec del je bilo podjetje Br-
lec d. o. o. Skupna vrednost inve-
sticije je z DDV znašala okoli 195 
tisoč evrov. 
Direktor občinske uprave Luče 
Klavdij Strmčnik je ob tem po-
vedal: »V Raduhi smo položili as-
falt do zadnjih štirih kmetij in se-
daj imajo vse tamkajšnje kmeti-
je asfaltirane ceste. Med drugim 
smo položili asfalt tudi do kmetije 
Smrečnik, kjer je lani zaradi udara 
strele pogorel hlev. Ceste so ure-
jene tudi v Strmcu, vendar imamo 
tam še eno domačijo brez asfalta, 
ta pa nima kategorizirane ceste.«
Marija Lebar
DRUŠTVO GOVEDOREJCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tudi v Avstriji so se nekatere 
kmetije preusmerile iz mlečne 
v mestno rejo 
Da bi se seznanili z dobrimi pra-
ksami, ki jih izvajajo drugod, so se 
člani Zgornjesavinjskega govedo-
rejskega društva v sodelovanju z 
mozirsko izpostavo Kmetijsko goz-
darskega zavoda Celje odpravili na 
ekskurzijo v Avstrijo. Ogledali so si 
tri kmetije, ki so usmerjene v pita-
nje govedi. 
OBISKALI PREKO 300 LET STARO 
KMETIJO
Najprej so obiskali kmetijo Mi-
chenthaler v kraju Patergassen. 
Kmetija je stara že preko 300 let, 
23 let kmetujejo po načelih ekolo-
škega kmetovanja. Ukvarjajo se tu-
di s turizmom na kmetiji in s proi-
zvodnjo lesnih sekancev.
OSKRBUJEJO OSEBE Z MOTNJO V 
DUŠEVNEM RAZVOJU
Na kmetiji Kampl (Freisach) pi-
tajo govedo limuzin pasme. Ob-
delujejo 150 ha zemlje. Imajo tu-
di klavnico in doma neposredno 
tržijo meso. Letno vzredijo od 150 
do 160 živali. Druga dejavnost na 
kmetiji je oskrba oseb z motnjo v 
duševnem razvoju. Imajo 14 zapo-
slenih, ki skrbijo za 42 oseb. Veli-
ko mesa lastne reje porabijo v tem 
obratu.
ŽIVALI REDIJO NA GLOBOKEM 
NASTILJU
Na kmetiji Trippold (St. Michael 
bei Wolfsberg) redijo limuzin go-
vedo. Obdelujejo 58 ha zemlje, ve-
činoma so travnate površine. Živa-
li redijo na globokem nastilju (sis-
tem tlačenega gnoja). Tudi na tej 
kmetiji so imeli prej molznice, od 
1996 pa so usmerjeni v pitanje. Na 
kmetiji dela samo družina. 
Ogled je bil za naše rejce ze-
lo zanimiv. Marsikaj, kar so videli, 
bi bilo ob zmanjšanju administra-
tivnih ovir v prakso mogoče uves-
ti tudi pri nas. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 9
Kultura
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 
Zgornjesavinjski avtorici med najboljšimi slovenskimi 
odraslimi literati 
Avtorji so z zanimanjem prisluhnili strokovni oceni svojih del. V prvi 
vrsti sedita obe zgornjesavinjski predstavnici. Tretja z leve je Ivana 
Žvipelj in četrta Albina Rajter. (Fotodokumentacija JSKD Vrhnika)
Javni sklad RS za kulturne dejav-
nosti je v sodelovanju z območno 
izpostavo sklada v Vrhniki pripravil 
državno srečanje odraslih litera-
tov in podelil priznanja za najbolj-
še samozaložniške knjige. Med po-
vabljenimi sta bili tudi Albina Raj-
ter iz Šmihela in Ivana Žvipelj iz 
Mozirja. 
Obe sta bili v ožji krog najbolj-
ših slovenskih odraslih literatov 
izbrani na regijskem srečanju, ki 
je poleti potekalo pod imenom V 
zavetju besede v Slovenskih Ko-
njicah. Konkurenca za izbor naj-
boljših je bila močna, saj je na na-
tečaj svoje prispevke poslalo 158 
avtorjev. Največ je bilo pesmi, ne-
kaj tudi proze in krajših dramskih 
del.
Vse prijavljene pisce so organi-
zatorji od maja do septembra 2018 
povabili na šest regijskih srečanj 
in pripravili izbor 27 nominiranih 
avtorjev za državno raven. Držav-
na selektorica je med njimi izbra-
la tri finaliste. A kot je bilo pove-
dano na sami prireditvi, je natečaj 
namenjen spodbujanju literarne 
ustvarjalnosti in ne toliko tekmo-
vanju med avtorji, saj je dojemanje 
literature dokaj subjektiven pojem, 
torej so zmagovalci vsi sodelujoči. 
Marija Lebar
VEČER S CANKARJEM NA REČICI OB SAVINJI
Predstavili zbirko Erotika in odlomke iz proznih del
Kulturno-umetniško društvo 
Utrip z Rečice ob Savinji je pripra-
vilo recital poezije in proze, ki so ga 
naslovili Večer s Cankarjem. Dogo-
dek v rečiški osnovni šoli so v po-
nedeljek, 3. decembra, posvetili 
rojstnem dnevu Franceta Prešerna 
in 100-letnici smrti Ivana Cankarja.
Pesmi in prozo osrednje oseb-
nosti moderne slovenske književ-
nosti so prebirali Polona Kolenc 
Ozimic, Roman Čretnik in Luka 
Paulič. Predstavili so predvsem 
pesmi iz zbirke Erotika. Obiskoval-
ci so prisluhnili tudi odlomkom iz 
proznih del, kot so Hlapec Jernej 
in njegova pravica, črtica Skodeli-
ca kave in številnih drugih iz obse-
žnega opusa Cankarjevih del. Do-
godek so s plesom obogatile ple-
salke Plesnega studia N iz Velenja. 
Koreografijo za točko pod naslo-
vom Skodelica kave je prispevala 
Nina Mavec Krenker, scenarij ve-
čera pa je delo Silve Prislan.
PREDSTAVITEV CANKARJA
Cankar je pisal pesmi, črtice, 
novele, povesti in romane, drame, 
eseje, satire, polemike, feljtone ter 
kritične spise in politične članke. 
Živel je izključno od svojega pisa-
teljskega dela. Slovensko pripove-
dništvo je razvil do najvišje ume-
tniške vrednosti, slovenska dra-
matika pa je z njim zaživela v pol-
ni meri.
PRIJAVE NA MESEC KULTURE 2019 SO ŽE V TEKU
Zbirajo se predlogi za 
prejemnike priznanj
Kulturniki se že pripravljajo na 
projekt mesec kulture, ko svojo 
ustvarjalnost postavijo na ogled 
vsi, ki so kulturno aktivni. Jav-
ni sklad RS za kulturne dejavno-
sti (JSKD) OI Mozirje vabi kulturne 
ustvarjalce k sodelovanju pri obli-
kovanju skupnega programa prire-
ditev za Zgornjo Savinjsko dolino. 
Vsi, ki želijo sodelovati, se lah-
ko projektu pridružijo tako, da svoj 
dogodek prijavijo preko spletne 
prijave Mesec kulture 2019, prav ta-
ko lahko na tej povezavi preverijo 
vse prijavljene dogodke. Obe po-
vezavi lahko zainteresirani dobi-
jo preko elektronskega naslova oi.
mozirje@jskd.si. Rok za prijavo do-
godkov je 9. januar 2019.
Ob priliki otvoritvene slovesno-
sti meseca kulture OI Mozirje načr-
tuje podelitev priznanj za delo na 
ljubiteljskem kulturnem področju. 
Predloge za prejemnike priznanj 
OI na mozirski izpostavi prav tako 
pričakujejo do 9. januarja prihod-
nje leto.
TG
PISATELJEVE VREDNOTE
V šolskih klopeh je bil večini Slo-
vencev predstavljen kot pisatelj, ki 
je v svojih delih kritiziral socialne 
krivice in zlaganost različnih slojev 
in struktur takratne družbe, a isto-
časno tudi kot pisatelj, ki je izje-
mno globoko spoštoval in občudo-
val mater, domovino in boga.
»Prav to so tiste vrednote, za ka-
tere je verjel, da so usodnega po-
mena za obstoj Slovencev kot na-
roda, ne samo v njegovem času, 
ampak tudi v bližnji in tudi bolj od-
daljeni prihodnosti,« je povedala 
Prislanova, ki je po mnenju kritikov 
z recitalom naredila prelomnico v 
oblikovanju in načinu vsebinske in 
izvedbene zasnove dogodka.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Večer Cankarjeve poezije in proze so obogatile plesalke Plesnega 
studia N iz Velenja.
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
10
Kultura
PREDSTAVITEV POPOTNICE NUŠE FUŽIR
V Mehiko šla na pir in o tem napisala knjigo
Pogovor z Nušo Fužir (desno) je bil spontan in iskren. Tak je tudi njen 
potopis 62 dni, v katerem je strnila popotniške slike s potovanja po 
Mehiki. (Foto: Roman Mežnar)
Predzadnji dan tedna sloven-
skih splošnih knjižnic v Osrednji 
knjižnici Mozirje je bil poimenovan 
Moja knjižnica praznuje. Praznova-
la ga je z Nušo Fužir in pogovorom 
o njeni potopisni knjigi 62 dni, v ka-
teri na nevsakdanji način opisuje 
svoje potovanje po Mehiki.
IMA DVE VELIKI LJUBEZNI
Fužirjeva pravi, da je rojena Mo-
zirjanka in posvojena Velenjčanka. 
Skozi pogovor z njo so prisotni iz-
vedeli, da ima dve veliki ljubezni: 
prva so knjige, ki so postale njena 
poklicna skrb, saj se ukvarja z nji-
hovim oblikovanjem. Druga je pivo, 
in prav ta ljubezen jo je popeljala 
v Mehiko.
NAMESTO V PORTOROŽ NA KAVO 
V MEHIKO NA PIR
Leta 2006 sta se naveličana štu-
dentske rutine in streženja kave v 
gostinskem lokalu s sodelavcem 
V lanskem letu je bila knjiga 
vključena na seznam bralne znač-
ke za odrasle v Knjižnici Velenje. 
Letos jo v okviru 14. bralne značke 
za odrasle prebirajo Zgornjesavi-
njčani, odzivi pa so pozitivni.
SPONTAN IN ISKRENO ZAPISAN 
POTOPIS
Iskriv pogovor z avtorico je vo-
dila knjižničarka Tatiana Golob, ki 
je poudarila, da se v knjigi dogaja 
še marsikaj zanimivega, ter zbra-
ne na dogodku povabila k prebi-
ranju le-te. Kot je namreč sponta-
na in iskrena Nuša, je spontan in 
iskreno zapisan tudi njen potopis. 
Tema, ki je povezovala celotno po-
topisno zgodbo 62 dni, je bilo pivo, 
zato si je verjetno kdo od obisko-
valcev zaželel, tako kot avtorica v 
knjigi, odpreti in že enkrat spiti ta 
»frdaman« pir.
Roman Mežnar
odločila, da bosta odpotovala. Že-
lela sta biti nevsakdanja in sta na-
mesto v Portorož na kavo šla v Me-
hiko na pir. Sledilo je 62 dni dogo-
divščin, ki jih je Nuša potopisno 
dnevniško zložila v izvirno napisa-
no in oblikovano knjigo. Ta je s svo-
jim pogovornim jezikom, ki je blizu 
zlasti mlajšim generacijam, posta-
la prava uspešnica.
MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE
Prejeli nagrado za sestavo 
sporeda
Mešani pevski zbor Gorenje 
združuje pevce Šaleške, delno pa 
tudi Zgornje Savinjske doline. Na 
tekmovanju Sozvočenje so pri-
jeli nagrado za zanimivo sesta-
vo in obrazložitev sporeda z nas-
lovom Nekoč sem si zaželel črne 
kave. Naslov in temo so si izpo-
sodili pri letošnjem jubilantu Iva-
nu Cankarju, v 15-minutni spored 
pa so povezali štiri pesmi na te-
mo kave in Cankarjevega zname-
nitega »kavnega greha«, pojasni 
zborovodkinja Katja Gruber, ki 
je letos septembra po petih letih 
premora ponovno prevzela vode-
nje zbora.
Barbara Rozoničnik
VEČER SLOVENSKE BESEDE V DRUŽBI MAJE GAL ŠTROMAR
Spretno združila številne vloge in navdušila Zgornjesavinjčane
Kulturno-umetniško društvo 
Utrip je v družbo ljubiteljev sloven-
ske pisane besede v Medgen bor-
zo na Rečico ob Savinji povabilo 
vsestransko umetnico Majo Gal 
Štromar. Z gostjo se je pogovarja-
la predstavnica Utripa Ana Lamut, 
Poudarek pogovora je bil pred-
vsem na literarnih delih Gal Štro-
marjeve, ki je v letošnjem letu izda-
la šesti roman, celoten opus njenih 
del pa šteje trinajst knjig.
Igralka, pesnica in pisatelji-
ca, režiserka, prevajalka, gleda-
liški pedagog, profesor retorike, 
scenaristka, moderatorka, po izo-
brazbi pa diplomirana romanistka 
in diplomantka Mednarodne šole 
za gledališče Jacquesa Lecoqa v 
Parizu. Kot je malo za šalo in ma-
lo zares dejal eden izmed udele-
žencev, je bilo za govorniško mi-
zo pričakovati precejšnjo gnečo. 
A Gal Štromarjeva zna v sebi spre-
tno združiti vse njene zgoraj na-
štete vloge in je s svojim pripove-
dovanjem zbrane na dogodku hit-
ro očarala. 
Maja Gal Štromar (levo) je na podlagi vprašanj, ki jih je zastavljala 
Ana Lamut svoje literarne junake predstavila tako doživeto, da bo 
marsikdo iz občinstva z veseljem posegel po njenih romanih. 
NAVDUŠILA Z BRANJEM SVOJE 
POEZIJE
Kdor še ni posegel po kate-
ri izmed njenih knjig, bo to zdaj 
naredil z radovednostjo in vese-
ljem, saj je avtorica like v svo-
jih knjigah predstavila kot kom-
pleksne osebe, njihove zgodbe 
kar kličejo po branju. Kot odlič-
na igralka je marsikoga navduši-
la z branjem svoje poezije, saj je 
med drugim izdala štiri pesniške 
zbirke. Odličnost njenega nasto-
pa zagotovo ni nikogar presene-
tila, Gal Štromarjeva je namreč v 
dvajsetih letih delovanja v gleda-
lišču tako doma kot v tujini odi-
grala več kot 33 vlog in posnela 
več kot 27 filmov.
Tekst in foto: Tatiana Golob
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 11
Kultura, Ljudje  in dogodki
50 LET OD SMRTI PISATELJA OSKARJA HUDALESA
Zgodbe o naši dolini 
spodbudile nastanek nekaterih 
njegovih povesti 
16. decembra je minilo pol stole-
tja od smrti slovenskega pisatelja 
Oskarja Hudalesa, ki je del svojega 
življenja preživel v naši dolini. Pisa-
telj se je rodil 18. avgusta 1905 na 
Žagi pri Srpenici na Tolminskem, 
njegova družina se je nato leta 1915 
preselila na očetov dom v Zgornjo 
Savinjsko dolino. 
Hudales je nižjo gimnazijo obi-
skoval v Celju, učiteljišče pa v Ma-
riboru. Mladost je najprej preživljal 
na Rečici ob Savinji, nato v Ljubi-
ji in Okonini. Rasel je ob poslušanju 
očetovih zgodb o ljudeh in življenju 
v Zgornji Savinjski dolini. Te zgodbe 
so tudi spodbudile nastanek njego-
ve povesti Postelja gospoda Fibriha. 
Tudi leta, ki jih je preživel na šolanju 
pri sv. Frančišku Ksaveriju v Radmir-
ju je opisal v knjigah Gmajna in Mla-
dost med knjigami. 
Učiteljeval je na Kapli na Kozjan-
skem in se 1926 poročil s Hedviko 
Matelo, dve leti kasneje sta se z že-
no preselila v Šmartno ob Paki. Hu-
dales je v svojem ustvarjalnem ob-
dobju napisal nad 40 knjig za mladi-
no in odrasle; mnoge so izšle v po-
natisu, 52 mu jih je založila založba 
Obzorja. Umrl je 16. decembra 1968 v 
Mariboru, tam so po njem poimeno-
vali ulico (Hudalesova ulica). 
TG
6. BOČNA PLEŠE
Vrteli so se v različnih spletih
Plesalci iz Bočne so se izkazali kot gostitelji in nastopajoči. 
(Fotodokumentacija KD Bočna)
V soboto, 1. decembra, je Kulturno 
društvo Bočna organiziralo 6. sreča-
nje folklornih plesalcev, ki so ga obo-
gatili glasbeniki in pevci. Tri folklor-
ne skupine so se zavrtele v različnih 
spletih, družbo pa so jim delali tam-
buraši, harmonikar in pevke. Tradici-
onalno druženje se je končalo z dru-
ženjem. Prireditev sta povezovala 
Ana Mavrič in Nejc Rajter.
FOLKLORA IN TAMBURAŠI
Kot prvi so se na odru zavrte-
li domači plesalci, člani Folklorne 
skupine Kulturnega društva Boč-
na. Pet plesnih parov je v druž-
bi treh glasbenikov odplesalo tri 
različne splete. Z domačimi ple-
salci so oder delili še plesalci Kul-
turno umetniškega društva Grifon 
Šempeter, njihova folklorna skupi-
na deluje že 55 let. Iz Predgrada ob 
Kolpi pa so v Bočno prispeli folklor-
ni plesalci in tamburaši. Folklorna 
tradicija je v Podgradu ena naj-
starejših v Sloveniji. Spremljajo jih 
tamburaši, ki so v Bočni nastopili s 
plesalci in samostojno.
PEVKE IN ZLATI HARMONIKAR
S plesalci so oder delile sestre 
Lamprečnik, pevke, ki navdušu-
jejo, kjer koli nastopijo. Skupaj 
prepevajo že od otroških let, le-
tos pa so bile finalistke akci-
je Družina poje v oddaji Sloven-
ski pozdrav. Obiskovalce prire-
ditve je razveselil še samostojni 
nastop Klemna Poljanška, ki na 
harmoniki spremlja tudi doma-
čo folklorno skupino. Klemen je 
velik ljubitelj Slakovih viž. Okto-
bra se je udeležil festivala Slako-
ve glasbe v Mirni Peči na Dolenj-
skem. Tekmovanja se je udeleži-
lo 70 tekmovalcev, ki so se pote-
govali za nagrado Lojzeta Slaka. 
Med vsemi tekmovalci je Klemen 
dosegel drugo mesto, v svoji ka-
tegoriji pa je premagal vso kon-
kurenco in zmagal. 
Štefka Sem
PREDAVANJE JAKOBA J. KENDE V MOZIRJU
Vzrokov za pot je toliko, kolikor je pohodnikov
V mozirski osrednji knjižnici so 
gostili Jakoba J. Kendo, pisca knji-
ge Apalaška pot: 3.500 kilometrov 
hribov in Amerike. V potopisnem 
romanu je zbral svoje prigode in 
zgodbe pohodnikov, ki jih je sreče-
val na omenjeni poti. Slednjo je kot 
prvi Slovenec premagal v enem ko-
su in za to porabil le štiri mesece. 
»Mati vseh poti, kot jo imenujejo, se 
razprostira preko štirinajstih ame-
riških držav in ima toliko skupne-
ga vzpona, kot bi se šestnajstkrat 
povzpel na Everest,« je povedal.
ZELENA PROSTRANSTVA 
AMERIŠKIH GOZDOV
Po besedah prevajalca, literarne-
ga zgodovinarja in kulturnega me-
nedžerja je to hoja po divjini, kjer 
je daleč od civilizacije, potopljen v 
naravo ameriških gozdov, videl le 
zelena prostranstva. Ob diapoziti-
vih so obiskovalci lahko spoznavali 
posebnosti te divjine. Sam si je želel 
poiskati mir in spoznati domačine v 
njihovi prvinskosti.
Z LITERARNIM VEČEROM 
OBELEŽILI DAN KNJIŽNIC
Po besedah direktorice knjižni-
ce Petre Širko Poljanšek so z li-
terarnim večerom soobeležili dan 
slovenskih splošnih knjižnic. »To 
je priložnost, ko lahko poudari-
mo, da smo splošne knjižnice s 
svojimi storitvami in prostori naj-
bolj dostopne kulturne instituci-
je v slovenskem prostoru,« je de-
jala in poudarila, da letno knjižni-
ce obišče deset milijonov obisko-
valcev, ponujajo pa dvanajst mili-
jonov enot gradiva.
Marija Šukalo
Jakob J. Kenda je predstavil opremo, s katero je prepotoval 3.500 
kilometrov po Ameriki. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
12
Ljudje in dogodki, Oglasi
PRAZNIČNA DELAVNICA V PRODAJALNI SKORNŠEK MOZIRJE 
Z naravnimi materiali dekorirali steklenice 
Udeleženke so izdelala unikatne aranžmaje.
V prodajalni cvetja Skornšek v Mozirju so v 
preteklem tednu ponovno pripravili delavnico 
s priznanim cvetličarskim mojstrom Simonom 
Ogrizkom. Delavnice se je udeležilo lepo števi-
lo gospodinj, ki želijo svoje ideje za okrasitev do-
mov še izpopolniti. Tema tokratne delavnice je 
bila aranžiranje steklenic z naravnimi materiali.
Vsaka od udeleženk je lahko izdelala praznič-
no dekoracijo iz materialov, ki so si jih izbra-
le v prodajalni. Naredile so unikatne aranžma-
UDELEŽENCI DELAVNICE USTVARJALI POD VODSTVOM SIMONA OGRIZKA
Izdelovali klasične adventne venčke in moderne postavitve
Simon Ogrizek je predsednik mednarodne floristične asoci-
acije Florint in predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri 
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter vodja poslovne enote 
Vrtnarstvo podjetja Pup Velenje.
Udeleženci delavnice so pod mentorstvom Simona Ogrizka (prvi 
levo) pripravili tudi moderne adventne dekorje. (Foto: Marija Šukalo)
V Centru za družine Medgen hi-
ša na Rečici ob Savinji so pripra-
vili delavnico izdelave okraskov 
za praznični december. Vodil jo je 
znani florist Simon Ogrizek. Ude-
leženci so izdelali različne deko-
rativne predmete za adventni čas. 
Tako so nastali klasični adventni 
venčki in moderne postavitve.
ARANŽMAJI NAJ NE SLEDIJO 
STROGIM MODNIM TRENDOM
Po besedah vodje delavni-
ce morajo biti adventni dekor-
ji nadgradnja prostora in opre-
me v njem. Zaradi slednjega aran-
žmaji ne sledijo strogim modnim 
trendom, temveč je njihova nalo-
ga odvisna od prostora in barv, ki 
v njem prevladujejo. Rustikalna 
postavitev dekoracije namreč ni-
kakor ne sodi k modernemu po-
hištvu.
POMEMBNO JE UPOŠTEVATI 
TRADICIJO
Ogrizek je povedal, da je ze-
lo pomembno upoštevati tradici-
jo, okraske pa izbirati tako, da so-
dijo v prostor. Pri tem je treba pos-
krbeti, da bo postavitev okolju pri-
jazna. Meni, da je zato najbolje po-
segati po okraskih preteklih let, jih 
barvno kombinirati in dodati veliko 
naravnih materialov. Svežina zele-
ne barve je namreč zelo pomemb-
na. Če so izbrani iglavci, dajo tudi 
prijeten vonj v prostoru.
Pohvalil je kreativnost udeležen-
cev in pozitivno vzdušje ob delu, v 
katerem so nastajali različni izdel-
ki. Te so izdelovali tako odrasli kot 
otroci.
Marija Šukalo
Delavnice s priznanim cvetličarskim mojstrom Simonom Ogrizkom se je udeležilo lepo 
število gospodinj. 
je, na katere so upravičeno ponosne in jim bodo 
z veseljem namenile prostor v svojem domu. Vsi 
udeleženci so se strinjali, da se ponovno sreča-
jo ob koncu prihodnjega leta.
NZ,
 fotodokumentacija vrtnarstva Skornšek
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Uspela razstava
400 let Rečice
V programu meseca kulture 
leta 1986 je bila tudi razstava ki-
tajske ljudske umetnosti. Zaradi 
priprav je bilo treba datum neko-
liko premakniti. V samem začet-
ku je Galerija Mozirje skupaj z ar-
hivom Kulturne skupnosti Mozir-
je nameravala razstaviti stare ki-
tajske fotografije in listine, ki so 
bile v hrambi mozirskega arhi-
va. Ko pa so sodelovanje obljubi-
li še na kitajski ambasadi v Beo-
gradu, je bilo treba misliti na raz-
širitev obsega in seveda tudi na 
ustrezen katalog, saj so podporo 
ponudile nekatere vidne delov-
ne organizacije, ki so s Kitajsko 
že poslovale.
PRVA TAKO OBSEŽNA IN 
MEDNARODNA RAZSTAVA V 
GALERIJI
Posebna skupina z Jožetom 
Horvatom - Jakijem je pripravi-
la vse potrebno za tiskanje katalo-
ga, druga skupina je odbrala gra-
divo, ki naj bi se razstavilo, skrat-
ka priprav je bilo dovolj. Priredite-
lji so se zavedali, da gre za prvo ta-
ko obsežno in mednarodno razsta-
vo v galeriji. Zelo dejavni so bili tudi 
v matični knjižnici. Da bi otvoritev 
bila na dostojni ravni, še posebno 
potem, ko so iz ambasade LR Kitaj-
ske sporočili udeležbo njihove de-
legacije, so se prireditelji odločili 
povabiti k sodelovanju še Sloven-
ski oktet. 
KULTURNI ATAŠE KITAJSKE GOST 
V NAŠI OBČINI
Otvoritev je bila dejansko ve-
lik dogodek za našo dolino. Šte-
vilni predstavniki javnega življe-
nja in predstavniki delovnih or-
ganizacij iz občine in od drugod 
so bili navzoči. Kulturni ataše Ki-
tajske v takratni Jugoslaviji Tao 
Chumbao je bil dopoldan gost v 
naši občini. Obiskal je Elkroj, na-
to je bil povabljen na občino, kjer 
so mu izrekli dobrodošlico v naši 
sredini. Na otvoritev je prišel tudi 
predsednik takratnega republi-
škega komiteja za kulturo dr. Ma-
tjaž Kmecl. 
POMEN LJUBITELJSTVA V 
KULTURNI DEJAVNOSTI
Galerija je bila na sami otvorit-
vi kar pretesna, toliko je bilo obi-
skovalcev. Potem ko je Slovenski 
oktet zapel kitajsko pesem, sem 
spregovoril v imenu prirediteljev 
in poudaril veliko vlogo ljubitelj-
stva v kulturni dejavnosti, ob tem 
pa izrazil zadovoljstvo, da je bila ta-
ko majhna občina, kot je bila mo-
zirska, prva v Sloveniji deležna ta-
ko pomembne kulturne prireditve, 
kot je prikaz umetnosti iz daljne Ki-
tajske. 
GOSTOLJUBNOST PRESEGLA 
OBIČAJNE NAVADE
Navzočim je spregovoril tudi ki-
tajski kulturni ataše Tao Chum-
bao, ki je poudaril pomen kulturne-
ga povezovanja v svetu in pohva-
lil pobudo Galerije Mozirje za ta-
ko razstavo. Obljubil je vso podpo-
ro še v naprej, saj je bila predvide-
na še razstava kitajskega porcela-
na. Zahvalil se je za gostoljubnost, 
ki je po njegovih besedah prese-
gla običajne navade, in zaželel lju-
dem v občini Mozirje miru in zado-
voljstva.
VELIKI MOŽJE Z ZNANJEM 
PONESLI SLOVES MOZIRJA V 
SVET
Besede Matjaža Kmecla smo 
poslušali s posebnim spoštova-
njem, saj smo ga poznali kot od-
ločnega borca za razvoj naše kul-
ture. Pohvalil je prizadevanja pri-
rediteljev in dejal, da je Mozirje 
že od nekdaj poznalo do svojega 
ljudstva le zvestobo, kar so izpri-
čali veliki možje, ki niso dovolili, da 
bi tod tujec zasejal pleve potujče-
vanja. 
Spomnil se je nekaterih velikih 
mož, ki so ponesli s svojim zna-
njem sloves Mozirja v svet, in za-
želel, da bi tu nadaljevali prosvet-
ljevanje kot nekoč in da bi znali ce-
niti svoje velike prednike. 
Ko je Slovenski oktet odpel še 
nekaj lepih pesmi, je bila razstava 
odprta. Večer je bil resnično kultur-
no doživetje v Mozirju in mi je ostal 
v najlepšem spominu.
Leta 1986 je v okviru praznova-
nja 400-letnice podelitve trških 
pravic Rečici ob Savinji skupina 
mladih pod vodstvom Zdravka No-
vaka pripravila v šolskem prostoru 
prikaz razglednic, listin in fotografij 
o preteklosti kraja. Ob otvoritvi se 
je zbralo veliko krajanov, kar smo v 
Savinjskih novicah posebej pohva-
lili, saj je bilo za Rečico značilno, da 
so se krajani za kulturne prireditve 
doma zelo zanimali.
ŽIVETI MORAMO S KRAJEM, V 
KATEREM PREBIVAMO
Uvodoma je Zdravko Novak 
povedal nekaj plemenitih misli 
o pomenu poznavanja zgodovine 
za vsakogar. Poudaril je, da mo-
ramo živeti s krajem, v katerem 
prebivamo, kajti če ne, so naši 
kraji le spalna naselja. Brez pri-
padnosti domačemu kraju pripa-
dnosti do splošnih načel sploh 
ni. In prav zato so podobne raz-
stave zelo potrebne, saj gre za 
osveščanje ljudi, predvsem pa 
mladine.
ZBIRANJE GRADIVA JE ZELO 
TEŽKO
Razstavo je odprl Jožef Ciraj, ki 
je uvodoma pozdravil goste, med 
njimi tudi generala Ivana Dolni-
čarja. Izrazil je veselje nad prika-
zom preteklosti domačega kraja in 
pri tem poudaril, da je zbiranje gra-
diva zelo težko, saj je večina arhi-
vov bila odpeljana med okupacijo 
in že več kot 60 let traja prizadeva-
nje, da bi te dokumente spet vrnili 
v domovino. Vendar zaradi pozna-
nih nagibov v sosednji deželi to le 
slabo uspeva. 
RAZSTAVA KOT PRILIKA ZA 
RAZMISLEK
Kulturni spored je pripravila 
skupina glasbenikov iz vrst mla-
dine. Sploh je bila tudi ta prire-
ditev na Rečici spet v znamenju 
mladih. Kasneje so predvajali še 
diapozitive iz kraja in okolice. Si-
cer skromna razstava je vendar-
le dala priliko za razmislek vsem 
krajanom, ki doma ljubosumno 
ali pa zaradi nepoznavanja hra-
nijo listine, tiskovine ali fotogra-
fije, ki tako ali drugače predsta-
vljajo Rečico in ljudi v njej. Mar-
sikaj se bo ob dobri volji še naš-
lo in bo lahko služilo raziskova-
nju preteklosti. 
VELIKO TRUDA
V Savinjskih novicah smo po-
udarili, da je bilo že za ta prvi po-
skus vloženega veliko truda. Ko je 
gradivo na panojih, mnogi ljudje 
niti ne slutijo, koliko prizadevanj je 
potrebno, da se razstava predsta-
vi ljudem. 
Na otvoritvi razstave kitajske ljudske umetnosti v Mozirju; na sliki 
levo dr. Matjaž Kmecl, desno pa predstavnik Kitajske Tao Chumbao 
med prireditelji tega kulturnega dogodka.
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
14
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 15
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
16
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 17
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
18
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 19
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
20
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 21
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
22
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 23
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
24
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 25
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
26
Oglasi
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 27
Organizacije, Voščila, Oglasi
ADVENTNI DELAVNICI V ZAVODU STANISLAVA
Nastali številni venčki
Največ je bilo pri izdelavi adventnih venčkov prepuščeno domišljiji 
udeleženk. (Fotodokumentacija Zavoda Stanislava)
Pred prvo adventno nedeljo so v 
Zavodu Stanislava v Gornjem Gra-
du pripravili dve delavnici izdelo-
vanja adventnih venčkov iz reci-
klaže. Obe sta bili dobro obiska-
ni, udeleženke pa so imele prilož-
nost izdelati venčke iz raznih ma-
terialov. 
Poudarek pri izdelavi je bil na 
naravnih in recikliranih materialih, 
vse ostalo je bilo prepuščeno do-
mišljiji udeleženk. Nastali so števil-
ni venčki za na mizo ali kot zunanji 
okras za na vrata. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
28
Ljudje in dogodki, Oglasi
ALOJZ BITENC IZ ZGORNJIH POBREŽIJ JE DOPOLNIL 90 LET
Z ženo Zofijo vztrajata v dobrem in slabem že več kot šest 
desetletij
V začetku decembra je okrogli jubilej prazno-
val Alojz Bitenc, Lukačev iz Zgornjih Pobrežij. 
Ob njegovi 90-letnici so ga obiskali predstavni-
ki rečiškega društva upokojencev in župan ob-
čine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. V sprošče-
nem pogovoru jim je zaupal prenekateri dogo-
dek iz svojega bogatega življenja.
SPOMIN NA PRISTANEK BOMBNIKA ŠE ŽIV
Alojz se je rodil kot prvi od devetih otrok. Šolo 
je obiskoval na Gorici in Rečici ob Savinji. V ča-
su okupacije je kot kurir pomagal prenašati po-
što partizanom. Iz vojnega obdobja se živo spo-
minja prisilnega pristanka angleškega bomb-
nika, ki je nad Radmirjem odvrgel humanitar-
no pomoč.
OB PRISTANKU LETALA JE BIL LE NEKAJ 
DESET METROV STRAN
»Bil sem na njivi, ko sem zagledal, kako hit-
ro se mi približuje letalo. Ob njegovem pristan-
ku sem bil le nekaj deset metrov stran in sem se 
zaradi radovednosti napotil do njega. Podobno 
srečanje z jekleno ptico sem doživel, ko so an-
gleški bombniki sestrelili eno od nemških letal. 
Tudi tedaj sem imel srečo, da sem odnesel živo 
glavo,« se spominja vojnih časov.
POPRIJEL ZA TEŽKA DELA
Že v ranem otroštvu je moral poprijeti za tež-
ko kmečko delo. Ob tem pove, da je bil pri ora-
nju s plugom ta večji od njega in ga je le s te-
žavo obvladal. Po odsluženem vojaškem roku je 
skrbel za domačijo, saj oče kot vojni invalid ni 
zmogel težkega dela. Ob kmetovanju je tu in tam 
kot furman vozil les vse do Celja.
ŽIVLJENJSKO DRUŽICO NAŠEL KAR V 
DOMAČEM KRAJU
S časom so bratje in sestre odšli od doma, 
sam pa je poiskal življenjsko družico, in to kar v 
domačem kraju, na Dobrovem. Z Zofijo sta sku-
paj odraščala in se igrala, ko sta zrasla, pa je 
preskočila iskra.
RODILI SO SE JIMA TRIJE OTROCI
»Sedem let sva hodila in se pred nekaj več 
kot šestimi desetletji poročila. Rodili so se nama 
trije otroci. Marija si je družino ustvarila v Nazar-
jah, Lojzek v Ljubljani, najmlajši Pavel pa je os-
tal doma,« pravi Bitenc in poudari, da si je kruh 
služil z obdelavo domače zemlje.
NIKOLI NA DOPUST
V hlevu se je našlo kakšno govedo in praši-
či. Bili so kooperanti tedanje zadruge. Vseskozi 
je težil k modernizaciji kmetije in si nabavil trak-
tor, sledili so številni drugi stroji. Ker je kmetija 
terjala pridne roke in živina stalno skrb, si z ženo 
nista nikoli privoščila dopusta.
BIL JE ČAS ZA DELO IN ČAS ZA ZABAVO
Njegovo zagnanost je bilo opaziti tudi pri ra-
zvoju kraja. Alojz je sodeloval pri gradnji ceste, 
vodovoda, domačega gasilskega doma. Gasilec 
je že od mladih nog. Ko beseda nanese na za-
bavo, se namuzne. »Ja, seveda smo se tudi za-
bavali, se poveselili, zapeli in zaplesali. No, vča-
sih smo s sobotnih veselic prišli tudi v ponede-
ljek domov, » hudomušno pripomni.
TUDI SEDAJ NE SEDI ZA ZAPEČKOM
Hlev in živina sta še vedno njegova skrb. Po-
leti poprime za koso in nakosi travo za živali, po-
gosto brklja po dvorišču in postori to in ono oko-
li hiše. Svoji dragi dela družbo in ji je v pomoč pri 
domačih opravilih. Zofije namreč noge ne nese-
jo več tako, kot bi morale. Sicer pa je pri Luka-
čevih vedno živahno. Obiskujejo jih tako vnuki, 
teh je šest, kot tudi drugi sorodniki. Najpogoste-
je se pri njemu pomudita njegova brata dvojč-
ka Peter in Pavel.
Marija Šukalo
Alojza Bitenca (drugi z desne) so ob njegovem jubileju obiskali predstavniki občine in 
društva upokojencev. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 29
Ljudje in dogodki
VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Na domu p. Karla Gržana ima vsaka stvar svoj pomen
Z avgustom smo začeli z nagra-
dno akcijo Vaši čarobni vrtovi v 
Zgornji Savinjski dolini. Pobudnik 
akcije je Zavod Stanislava iz Gor-
njega Grada v sodelovanju s Kme-
tijsko zadrugo Šaleška dolina in 
Savinjskimi novicami. Doslej smo 
predstavili štiri vrtove, akcija bo 
trajala do avgusta 2019, ko bo v 
prostorih Zavoda Stanislava za-
ključek s podelitvijo nagrad. La-
stniki vrtov, ki smo jih in jih še bo-
mo obiskali predstavniki vseh treh 
organizacij, bodo prejeli darilo 
Kmetijske zadruge Šaleška dolina 
in izvod Savinjskih novic. 
IDILA NAD LUČAMI
Tokrat smo obiskali patra dr. 
Karla Gržana, ki že deveto leto ži-
vi na odmaknjeni kmetiji v Konj-
skem Vrhu nad Lučami. Je kaplan 
v Lučah in Solčavi ter dobro poz-
nan po vsej Sloveniji kot predava-
telj. Poleg tega je pisatelj; izdal je 
več kot 40 knjig. Še posebno spre-
jetost je v zadnjem času doživela 
njegova knjiga 95 tez, pribitih na 
vrata svetišča kapitalizma za osvo-
boditev od zajedavskega hrema-
tizma. V enem letu je bilo prodanih 
več kot 15.000 izvodov in so jo pre-
vedli v angleščino. 
SOŽITJE, PRAVIČNOST IN 
ODGOVORNOST
V 46. tezi je med ostalim zapi-
sal: »Dozorel je čas, da se povr-
nemo k pravičnosti, odgovornosti 
in spoštljivosti do vsega ustvarje-
nega. Človek ni nad stvarstvom; v 
njem ni bolj ali manj vrednih; vsak 
je najvrednejši v svojem redu. In 
prav najvišji Red nas obvezuje k 
spoštljivemu sožitju …« 
ŽIVI Z NARAVO
Gržan živi v naravi in z naravo, 
zato nič čudnega, da si je poleg hi-
še uredil vrt, ki ima kot vse ostalo 
svoj pomen. Okrog hiše rastejo sta-
ra sadna drevesa in grmički, dom 
pa krasi čudovita freska ter leseni 
izdelki. Obiskali smo ga v oktobru, 
ko je narava in vse v njej že poči-
valo, a vrt oblikovan s kamenjem 
iz reke Savinje tudi brez pridelkov 
naredi velik vtis na vsakega obi-
skovalca. 
SIMBOLIKA VRTA
Vrt je pravzaprav dvojni: prvi je v 
podobi polkroga – luninega krajca, 
drugi, ki je na vzhodu, pa predsta-
vlja sonce, ki odseva svojo moč/
svetlobo k sprejemajoči luni. Sam 
sončni vrt je v znamenju trojstva 
(tri krožne grede), spirale (ta je 
osrednja zeliščna greda s središč-
nim kamnom, iz katerega izvira vo-
da – napajališče za ptice in žužel-
ke) in labirinta (do osrednjega de-
la vrta vodijo trije vhodi). Pri na-
črtovanju vrta je pater Karel zaje-
mal iz dediščine starih civilizacij, ki 
so znale povezovati moči neba za 
zdravo rast na zemlji. 
Z RADOSTJO DUHOVNIK, S 
PONOSOM KMET
V poletnem času je bil vrt poln 
zelenjave in zdravilnih zelišč, se-
daj pa počiva. Kot vse v naravi tu-
di zemlja potrebuje počitek. O tem 
bi Gržan lahko povedal še več, saj 
je sam prevečkrat izgorel in zato 
zbolel, dokler si ni ob vseh obve-
znostih vzel tudi časa za svojo du-
šo in telo. 
»Pomembno je ravnovesje,« 
pravi. »Ob vseh psihičnih obreme-
nitvah povezanost z zemljo razbre-
meni in sprosti.« Zato živi sedaj 
sredi narave, s kobilico Kapro in z 
vrtom, na katerem si pridela dovolj 
zdravih živil. Ob slovesu nam je re-
kel, da je »z radostjo duhovnik, s 
ponosom pa je kmet,« čeprav na 
samo enem hektarju zemlje – do-
volj za preživetje.
Tekst in foto: Štefka Sem
Okolico doma krasijo velike skale, v katerih najdejo zatočišče 
rastline.
Pater Karel Gržan je z radostjo duhovnik in s ponosom kmet.
Vrt je zasnoval s svetimi razmerji in pomenljivimi pradavnimi 
simboli.
Hišo krasi lepa freska.
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
30
Organizacije, Ljudje in dogodki, Matična kronika, Čestitke
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD (KGZ) CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
Po primere dobre prakse in gostoljubje na Koroško 
Na Kmetiji Krevh v Podgorju pri Slovenj Gradcu so si udeleženci 
ogledali prikaz stiskanja totrovega, konopljinega in ostalih olj. 
(Foto: Dominik Pečovnik)
Avtobus, poln zgornjesavinj-
skih kmetovalcev se je pred časom 
odpravil na strokovno ekskurzijo. 
Ogledali so si uspešne in raznovr-
stne dopolnilne dejavnosti, s kate-
rimi se ukvarjajo na nekaterih pre-
poznavnih koroških kmetijah. Ne-
katere dejavnosti bi bile zanimive 
tudi za naše območje ali jih pri nas 
na kmetijah že izvajajo in je pri tem 
dobrodošla izmenjava izkušenj iz 
drugih okolij.
PRIMERLJIVE DANOSTI
Bernarda Brezovnik z mo-
zirske izpostave Kmetijsko goz-
darskega zavoda (KGZ) Celje je 
povedala: »Kmetije, ki smo jih 
obiskali, so bile res dobri primeri 
praks, udeleženci so bili nad nji-
Matična kronika za november 
POROKE:
Jure Hrvatin in Darka Maša Simonič, oba iz Maribora
SMRTI:
Sandi Kmetec iz Primoža pri Ljubnem
Zdravka Ročnik iz Nazarij
Ivan Mehtig iz Nove Štifte
Marija Remenih iz Dol-Suhe
Janez Suhoveršnik iz Nove Štifte
Jozefa Gaber iz Brezja
Jožef Miklavc iz Trnovca
Valerija Robnik iz Luč
Vida Pahovnik iz Gornjega Grada
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
Ustvarjajo film o bitki na 
Menini 
Zveza združenj borcev za vred-
note NOB Slovenije v sodelovanju 
s produkcijsko hišo Narayan pro-
duction ustvarja igrano-dokumen-
tarni film o bitki na Menini planini 
z naslovom Preboj. Zgodba filma je 
zasnovana po knjigi Past na Meni-
ni planini, ki jo je napisal Franc Se-
ver Franta, partizanski komandant, 
ki je v bitki na Menini planini s svo-
jim načrtom za preboj rešil življe-
nja skoraj 500 borcev in bork. 
On in ostali preživeli borci Va-
lerija Skrinjar, Rudolf Pfeifer, Jože 
Strniša ter Franci Bera bodo v fil-
mu pripovedovali o dogodkih tiste-
ga časa, ko so se kot mladostniki 
morali spoprijeti s težkimi okolišči-
nami. Zgodbo bodo ob njihovi pri-
povedi prikazovali igrani filmski in-
serti in pokazali okoliščine ter do-
godke pred bitko, v bitki in končni 
preboj na svobodo.
ZB
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Druženje in dobrodelnost na 
bazarju
Škratki iz vrtca so razposajeno zaplesali. (Foto: AM)
V gornjegrajski šoli so pripravi-
li praznični bazar. Obiskovalce so 
razveselili s pesmimi in plesi. Pro-
gram so ga izvedli otroci iz vrtca in 
učenci. Sledilo je druženje ob stoj-
nicah, ki so bile obložene s praz-
ničnimi izdelki. Te so jih napravili 
učenci s pomočjo učiteljev ali star-
šev. Prostovoljni prispevki za izdel-
ke so šli v šolski sklad, s katerim 
učencem iz socialno šibkejših dru-
žin pomagajo pri izvenšolskih de-
javnostih.
Štefka Sem
li ter s peko kruha. V Podgorju pri 
Slovenj Gradcu so se pomudili na 
kmetiji z mlečno predelavo, pride-
lujejo tudi ajdo in nekatere oljni-
ce, iz katerih v lastni oljarni s hlad-
nim stiskanjem pridelujejo različ-
ne vrste olja.
Kakšna je ekološka pridelava 
aronije, so si ogledali v Šentjanžu 
pri Dravogradu. Ob ogledih in iz-
menjavi mnenj se je utrnila marsi-
katera zamisel za možnosti dopol-
nilnih dejavnosti v naši dolini. Po-
dobnih ogledov, ki jih organizira 
mozirska izpostava KGZ Celje in so 
delno sofinancirani s strani zgor-
njesavinjskih občin, si zato kmetij-
ci še želijo.
Marija Lebar
mi navdušeni, saj so bile zelo pri-
merljive našim kmetijam tako po 
velikosti kot tudi po samih pogo-
jih kmetijske pridelave. Njihovi 
prostori so urejeni po predpisih, 
ki se zahtevajo za dopolnilne de-
javnosti, vendar ne v prezahtev-
ni izvedbi.
DOMOV Z NOVIMI IDEJAMI
Udeleženci so si najprej ogleda-
li kmetijo na Muti, kjer se ukvarjajo 
s predelavo mesa brez nitritne so-
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 31
Organizacije, Ljudje in dogodki
ZAVOD STANISLAVA
Patri minoriti navdušeni nad vrtom in zbirko
Patri so si v družbi gornjegrajskega župnika Ivana Šumljaka (desno) in Zdenke Zakrajšek 
(druga z leve) ogledali muzejske zbirke Zavoda Stanislava. (Foto: Štefka Sem)
Gornjegrajski zasebni Zavod Stanislava je pred 
kratkim gostil zanimive goste. Tamkajšnjo župni-
jo so obiskali minoritski patri iz samostana Oli-
mje. Na ogled muzejskih zbirk v zavodu jih je pri-
peljal župnik Ivan Šumljak. Attemsi so bili lastni-
ki gradu Olimje, kjer je samostan, gornjegrajsko 
katedralo pa je dal postaviti knezoškof Amadej 
Attems. Skupno točko so našli tudi z lastnico za-
voda Zdenko Zakrajšek. Oboji skrbijo za ohra-
njanja zgodovine in uživajo v urejanju vrta.
Minoriti so oživili samostanski vrt zdravilnih 
zelišč. Iz lastne lekarne obiskovalcem ponudijo 
čajne mešanice, tinkture, kreme in druge zdravil-
ne izdelke. Tudi na zeliščnem vrtu zavoda je zraslo 
marsikatero zelišče. Zakrajškova bo v prihodnje 
sodelovala s patri na tem področju. Obiskovalce 
je navdušila zbirka kamnin, številnih vrst kaktu-
sov in številni predmeti v muzejski zbirki. 
Štefka Sem
DOBRODELNA PREDNOVOLETNA PRIREDITEV 
Mozirski osnovnošolci zrežirali TV (z)mešalnico
Učenci OŠ Mozirje so z učitelji-
cami pripravili prednovoletno do-
brodelno prireditev. Na prvo de-
cembrsko soboto so obiskovalci 
napolnili Športno dvorano Mozirje 
in uživali v domiselnem programu.
ZAČELO SE JE Z 
MADAGASKARJEM
Osrednja tema so bile različne 
televizijske oddaje in filmi. Uvodo-
ma so najmlajši odigrali prizor iz 
filma Madagaskar. Prirejena zgod-
ba o volku in sedmih kozličkih je 
imela srečen konec. Na prizorišče 
sta stopila Lili in Bine iz šolskih uč-
benikov. Mozirska televizija je po-
ročala o velikem uspehu domače-
ga plavalca Gašperja Glušiča.
Na Fashion TV so predvajali mo-
dno revijo, manekenke in maneke-
ni pa so bili odeti v oblačila iz reci-
kliranih materialov. Tekmovalci izo-
braževalne oddaje Male sive celice 
so odgovarjali na vprašanja o zgo-
dovini Mozirja. Otroški in mladinski 
pevski zbor pod vodstvom Lijane 
Blagovič sta izmenoma zapela par 
pesmi, tudi ob spremljavi Orffovih 
inštrumentov.
VELIK DEL DNEVA PROGRAME 
ZASEDAJO REKLAME
Devetošolci so iznašli in dali v 
uspešno prodajo žlico za hujšanje. 
Zadovoljstvo med občinstvom je 
bilo čutiti tudi ob prepevanju zim-
zelenih melodij iz časov njihove 
mladosti ali še prej.
Iz šmihelske podružnične šole so 
prišli otroci potarnat, da jim je Muca 
Copatarica skrila copate, večje ve-
selje pa je sledilo ob oddaji Sloven-
ski pozdrav. Raztegnjeni frajtonarici 
sta vabili na ples. Mozirska TV je po-
ročala o ugodni rešitvi ugrabljene-
ga letala z osnovnošolci.
Ravnateljica OŠ Mozirje Andreja 
Hramec se je zahvalila za tako ve-
lik obisk in donatorjem za donacije. 
Vse skupaj je povabila še na sejem 
malih daril in dobrot, ki so jih izde-
lali šolarji in prodajali po prireditvi. 
Denar je šel v šolski sklad.
BREZ SLOVENIJA IMA TALENT 
NI ŠLO
Za konec je sledila zabavna od-
daja, ujeta je bila pobegla smreči-
ca iz Mozirskega gaja, za bolj resne 
pa odigran Radetzky marš. Manj-
kali nista niti košarkarsko akrobat-
ska in plesna točka v oddaji Slove-
nija ima talent. Prisrčno in doživeto 
je bil odigran prizor iz filma Mam-
ma mia. Za konec so vsi šolarji z 
učiteljicami odpeli pesem Kam me 
vodi pot.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Stojnice so bile polne drobnih darilc, ki so jih šolarji izdelali sami.
Akrobati so pokazali svoje talente in pomagali občinstvu do 
ogrevanja dlani.
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
32
Šport
BERNARDA ZVIR SANIRALA ŠPORTNE POŠKODBE IN DOSEGLA VEČ ODLIČNIH REZULTATOV
Uresničila si je željo in tekla v domovini maratona 
Bernarda Zvir je bila na atenskem maratonu 
druga v svoji kategoriji. (Fotodokumentacija BZ)
Bernarda Zvir teče že dobrih pet let. S par-
tnerjem Jožetom načrtuje rekreacijsko-športne 
treninge in teke na daljše proge. V Grčiji je ne-
davno odtekla atenski maraton in bila druga v 
svoji kategoriji.
IZ ATEN Z LEPIMI VTISI
Pred pomladjo je uspešno odtekla maraton 
na Malti, saj je bila druga med več kot 100 te-
kačicami nad 60 let. Zatem je bila prva v svoji 
kategoriji na Istrskem maratonu. Ob zadnjem 
podvigu v Atenah je povedala: »Najbolj sem 
vesela in zadovoljna z drugim mestom v svo-
ji kategoriji na klasičnem maratonu v Atenah. 
Vsi maratoni so doživetje po svoje, ta tek v zi-
belki maratona pa je bil nekaj povsem druge-
ga. Tek med tekači iz 105 držav, štart na Ma-
ratonskem polju in cilj v Atenah na prekras-
nem, 2.500 let starem stadionu Panathinaiko, 
ŠPORTNIK LETA 2018 ZGORNJE SAVINJSKE 
DOLINE
»Okronali« letošnje 
prejemnike nazivov
V Mozirju je sinoči potekal tretji praznik špor-
ta naše doline. Po mnenju bralcev Savinjskih 
novic in sledilcev spletne strani www.sportnik-
-zgs.si in po odločitvi komisije so »okronali« le-
tošnje prejemnike nazivov športnica, športnik 
leta, mlada športnica, mladi športnik leta, po-
delili priznanje za življenjsko delo na področju 
športa, najboljši športni tim in najuspešnejšega 
organizatorja športnih prireditev. 
Drugič so podelili tudi posebna priznanja 
športnikom za posebne dosežke, ki tekmujejo 
v neolimpijskih disciplinah in drugih množičnih 
športnih disciplinah, ki jih komisija ne ocenjuje 
po običajnih kriterijih, športniki pa dosegajo do-
ma in v tujini vidne in posebno velike uspehe.
Več o tem v naslednjih Savinjskih novicah.
Jože Miklavc
ko smo tekli v cilj po modri preprogi in nas je 
spodbujalo več kot 30 tisoč navijačev, je bi-
lo nepozabno doživetje. To so bili tako izjem-
ni trenutki, da jih ne bom nikoli pozabila. Le 
še nova motivacija je zrasla v meni, da bom 
trenirala naprej in tekla, dokler me bodo nes-
le noge.«
PONOVNO DOSEGLA STOPNJO 
PRIPRAVLJENOSTI
Zvirovo so športne poškodbe in morda preo-
bremenitve stale prekinitve treningov. V lanski 
in deloma letošnji sezoni se je morala tudi zdra-
viti. Ko je prišlo do prehudih bolečin, se je spet 
za nekaj mesecev umaknila na terapije in kas-
neje začela trenirati. Po manjših tekaških izkuš-
njah je ponovno dosegla stopnjo pripravljenosti 
za maratonske razdalje. 
Jože Miklavc
CELJE
Grega Verbuč postal državni prvak v hitrostnem plezanju
Grega Verbuč se je po poškodbi vrnil na najvišje stopničke. (Fotoklub Šmarje pri Jelšah)
Najboljši slovenski plezalci in plezalke so 
zaključili s tekmovanji za državno prvenstvo 
2018, ki ga je organizirala Komisija za športno 
plezanje pri Planinski zvezi Slovenije.
Uspešno so nastopali tudi mozirski plezalci, 
saj je Grega Verbuč postal državni prvak v hi-
trostnem plezanju.
IZ KRANJA V CELJE
Zaključni boji so se začeli v Kranju, zadnji vi-
kend v novembru, ko so se plezalci vseh kate-
gorij pomerili v finalu balvanskega prvenstva 
in predzadnji tekmi v težavnosti. Teden kasne-
je jih je čakala še premierna tekma na novi ple-
zalni steni v Celju, kjer so se še zadnjič v sezo-
ni pomerili v težavnosti in sploh prvič v hitro-
stnem plezanju.
Športno plezalna sekcija Planinskega društva 
Mozirje je v tej sezoni nastopala s tremi plezalci 
in eno plezalko. V svoji prvi sezoni sta Oskar Dol-
šak in Nejc Grudnik med mlajšimi dečki osvojila 
21. in 26. mesto v težavnosti ter 23. in 27 . mesto v 
balvanih. Med starejšimi deklicami je Liza Kovač 
kljub daljši odsotnosti zaradi poškodbe, nastopa-
la je le v drugem delu sezone, dosegla 26. mesto 
v težavnosti in 23. mesto v balvanih. 
GREGA VERBUČ MED NAJBOLJŠIMI
Najuspešnejši v mozirski ekipi je bil Grega 
Verbuč, član mladinske reprezentance Slove-
nije, ki se je v steno tudi vračal po poškodbi. V 
Kranju je v kategoriji starejših dečkov zmagal 
v balvanih in osvojil drugo mesto v težavnos-
ti. V Celju je pripravil še boljšo predstavo. Zma-
gal je tako v težavnosti kot v hitrostnem pleza-
nju na standardizirani steni, ki je bila sploh prvič 
na sporedu državnega prvenstva. Tako je v sku-
pnem seštevku državnega prvenstva osvojil na-
slov državnega prvaka v hitrostnem plezanju, 
skupno 2. mesto v balvanih in skupno 3. mesto v 
težavnosti. Mozirska športno plezalna sekcija se 
je v konkurenci 38 klubov uvrstila na 24. mesto.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 33
Šport
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM INVALIDOM
Frančku Gorazdu Tiršku 
bronasto priznanje 
Franček Gorazd Tiršek je 
prejel priznanje Zveza za šport 
invalidov Slovenije. 
Zveza za šport invalidov Slove-
nije - paraolimpijski komite (ZŠI-
S-POK) je pretekli teden razgla-
sila športnika leta med invalidi 
in podelila številne druge nagra-
de. Športnika leta sta postala pla-
valec Darko Đurič in plezalka Ta-
nja Glušič. Parastrelec Franček 
Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, 
član Strelskega društva Mrož Ve-
lenje, je prejel bronasto priznanje. 
Priznanja v obliki bronastih in sre-
brnih priznanj so prejeli uspešni 
udeleženci največjih mednarodnih 
tekmovanj.
Tekst in foto: Štefka Sem
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc deseti v skupnem seštevku 
svetovnega pokala
Timi Zajc je na obeh tekmah v 
Engelbergu osvojil točke.
V Engelbergu so se pretekli ko-
nec tedna na tekmah za svetovni 
pokal smučarji skakalci pomerili 
na dveh tekmah. Član Smučarsko 
skakalnega kluba Ljubno ob Savi-
nji BTC Timi Zajc je na obeh osvo-
jil točke, medtem ko se njegove-
mu klubskemu kolegu Žaku Mog-
lu na sobotni tekmi ni uspelo uvr-
stiti med trideseterico najboljših, 
na nedeljsko tekmo pa se ni uvrstil.
Zajc je bil na sobotni tekmi naj-
bolje uvrščeni Slovenec na 12. 
mestu, Mogel je tekmo zaključil na 
38. mestu. Na nedeljski tekmi se je 
med najboljše ponovno vrnil Peter 
Prevc, ki je osvojil 15. mesto, Zajc 
je bil 21. V skupnem seštevku sve-
tovnega pokala je Zajc na odlič-
nem desetem mestu. Naše skakal-
ce to nedeljo čaka državno prven-
stvo, nato se bodo odpravili na no-
voletno turnejo štirih skakalnic.
Štefka Sem
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Dva poraza ob koncu leta in 
zdrs na četrto mesto
Nazarska članska ekipa košar-
karskega kluba je zaključila z nas-
topi v tem koledarskem letu. Za ko-
nec sezone so imeli na sporedu 
dve gostovanji, in sicer v Murski 
Soboti in Zagorju, na katerih so za-
beležili poraza. 
PREKMURCI BOLJŠI ZA DESET 
TOČK
Prejšnji teden je bil košarkarsko 
eden najslabših v sezoni za Na-
zarčane. Prav vse selekcije kluba, 
ki so nastopile, so zabeležile po-
raz. Članska ekipa je prvi decem-
brski poraz doživela že teden prej, 
8. decembra, na gostovanju v Mu-
rski Soboti pri Radenski Creativ. To 
je bil derbi 7 . kroga 3. SKL vzhod, saj 
sta bila tekmeca pred srečanjem 
izenačena tik pod vrhom lestvice. 
Prekmurci so bili na koncu boljši z 
rezultatom 81:71 in so ostali skupaj 
z Vojnikom na vrhu razpredelnice.
ZAGORCI PRIŠLI NA SVOJ RAČUN
Že teden dni kasneje, 15. decem-
bra, so odigrali zadnjo prvenstve-
no tekmo v letu 2018 na gostova-
nju v Zagorju. Ekipa Zagorja je na 
začetku sezone dvakrat občuti-
la grenkobo poraza v Nazarjah – 
enkrat v pokalu Spar in enkrat v 1. 
krogu 3. SKL vzhod. Začetek tekme 
v Zagorju je obetal podoben sce-
narij, saj so nazarski košarkarji si-
lovito začeli in prvo četrtino dobili 
z 10:24. Domačini so se hitro pob-
rali, naredili preobrat in na koncu 
prepričljivo slavili z 90:72.
Zgornjesavinjčanom se je pozna-
la odsotnost kapetana in najboljše-
ga strelca Blaža Vodončnika. Nje-
gove strelske sposobnosti sta na-
domestila Iztok Goltnik in Lovro 
Blatnik s po 14 doseženimi točkami, 
kar je bilo premalo za končni uspeh.
BREZ PORAZA V SVOJI DVORANI 
IN Z DESETIMI ZMAGAMI
Poraza sta pomenila zdrs na 
prvenstveni lestvici na 4. mesto. 
Za člansko ekipo je uspešno ko-
šarkarsko leto, saj se lahko pohvali 
z dejstvom, da je v prvenstvu v letu 
2018 dosegla 10 zmag in nobenega 
poraza v svoji dvorani. Ta uspeh bo 
poskusila prenesti tudi v naslednje 
leto. Prva priložnost bo 12. januar-
ja, ko v goste pride vodilna ekipa 
Vojnik. Teden prej jih čaka zahtev-
no gostovanje v Kamniku.
Roman Mežnar
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Mozirjanke do novih šest točk
Varovanke trenerja Danije-
la Habjana so zadnji dve koli 1. 
B odbojkarske lige v tem letu od-
igrale v gosteh. Vrnile so se z dve-
ma zmagama in se s tem utrdile 
na trenutnem 5. mestu prvenstve-
ne lestvice.
HITRA ZMAGA V 
LJUBLJANI
V okviru 9. kroga so Mozirjan-
ke gostovale pri ekipi Vital Ljublja-
na. Željne zmage, ki bi jim poma-
gala pri cilju, ostati trdno med pr-
vimi šestimi ekipami lige, so tako 
krenile v tekmo. Začele so dobro in 
domačinkam takoj pokazale svojo 
odločenost. Igra jim je dobro uspe-
vala in prvi set je bil kmalu dobljen. 
Domače igralke so dosegle 19 točk. 
Malce več, 21, jim jih je uspelo pro-
ti razpoloženim gostjam vknjižiti v 
drugi igri. Tretja pa je bila končana 
še hitreje. Mozirjanke so prestavile 
v višjo prestavo, brez težav domi-
nirale na mreži in dobro servirale. 
Domačinke so v tretji igri dosegle 
14 točk. Skupno torej v le dobri uri 
3:0 za Mozirje.
PO ZMAGO TUDI V PIRAN
Zadnji prvenstveni krog v tem 
letu so Mozirjanke odigrale v Pira-
nu. V tednu pred tekmo je ena iz-
med igralk obstala doma z zvitim 
gležnjem. Tako je bila ekipa še ob 
drugo igralko zaradi poškodbe. Za 
nameček sta dve zboleli za virozo, 
a kljub temu sedli z ostalimi igral-
kami na avtobus proti morju. 
Kljub naštetemu se niso dale 
kar tako odpraviti. Dobro so zače-
le in nizale točko za točko. Piran-
čanke so jim odvzele v prvem se-
tu le 17 točk, v drugem pa 22. Bilo je 
pričakovati, da bo gostjam po dru-
gem setu začelo zmanjkovati mo-
či. Domačinke so to izkoristile se-
bi v prid in dobile tretji set s 25:21. 
Med odmorom pred četrtim se-
tom je Habjan prilagodil igro in od-
govornost prenesel na igralke, ki 
so še zmogle dovolj moči. Set se 
je začel dobro, Mozirjanke so bile 
zbrane in brez težav vknjižile zma-
go v četrtem setu. Skupno torej 3:1 
in še tri nove točke za OK Mozirje.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
34
Kronika, Oglasi
MATJAŽ SEM, spec.
pomočnik komandirja PP Mozirje
policijski inšpektor I
POLICIJA SVETUJE
Bodi zvezda - ne meči petard!
Policisti se vsako leto zno-
va srečujemo s kršitvami na 
področju uporabe pirotehnič-
nih izdelkov. Med najbolj mote-
če dejavnike uvrščamo upora-
bo pirotehničnih izdelkov, kate-
rih glavni učinek je pok (petar-
de). Nepremišljena, neprevidna 
in objestna uporaba pirotehnič-
nih izdelkov pogosto povzro-
či telesne poškodbe (opekline, 
raztrganine rok, poškodbe oči 
itd.), moti živali ter onesnažu-
je okolje.
OMEJITVE PRODAJE IN UPORABE 
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV
V Zakonu o eksplozivih in piro-
tehničnih izdelkih je določeno, da 
pirotehničnih izdelkov kategori-
je 1 ni dovoljeno prodajati fizičnim 
osebam, mlajšim od 14 let, izdel-
kov kategorije 2 ni dovoljeno pro-
dajati fizičnim osebam, mlajšim od 
16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1, 
baterij ter kombinacij kategorije 
3 do 1.000 g neto mase eksploziv-
nih snovi in fontan kategorije 3 do 
750 g neto mase eksplozivnih sno-
vi pa ne fizičnim osebam, mlajšim 
od 18 let.
Prodaja pirotehničnih izdelkov 
kategorije 1, katerih glavni učinek 
je pok, je dovoljena le v času od 19. 
do 31. decembra.
Mladoletnikom do 14. oziroma 16. 
leta starosti je dovoljeno uporab-
ljati pirotehnične izdelke kategorij 
1 in 2 le pod nadzorstvom staršev 
ali skrbnikov.
PREPOVEDANI KATEGORIJI
Uporaba pirotehničnih izdel-
kov kategorije 1, katerih glavni 
učinek je pok, je dovoljena le v 
času od 26. decembra do 2. ja-
nuarja. Pri tem je potrebno upo-
števati, da teh izdelkov ni dovo-
ljeno uporabljati v strnjenih sta-
novanjskih naseljih, v zgradbah 
in vseh zaprtih prostorih, v bliži-
ni bolnišnic, v prevoznih sredstvih 
za potniški promet in na površinah, 
na katerih potekajo javni shodi in 
javne prireditve.
Prepovedana je tudi predela-
va pirotehničnih izdelkov zaradi 
povečanja učinka, uporaba v dru-
gih predmetih, lastna izdelava pi-
rotehničnih izdelkov ter preproda-
ja.
Prodaja, posest in uporaba 
ognjemetnih izdelkov kategori-
je 2 in 3, katerih glavni učinek 
je pok, je od leta 2008 prepove-
dana.
Policisti bodo dosledno ukrepa-
li proti vsem, ki bodo kršili določ-
be o uporabi pirotehničnih izdel-
kov. Za navedene kršitve posame-
znika je predvidena globa od 400 
do 1.200 evrov.
POZIV POLICISTOV
Kljub vsem prizadevanjem po-
licije se moramo zavedati, da je 
neprimerna uporaba pirotehnič-
nih izdelkov skupni problem, zato 
prosimo vse, predvsem pa starše, 
skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z 
opozarjanjem na nevarnosti in mo-
žne posledice takega početja ter s 
svojim lastnim zgledom pripomo-
rejo k preprečevanju in zmanjše-
vanju posledic.
S skupnimi prizadevanji se je 
mogoče izogniti marsikateri ne-
varnosti in usodni posledici.
PREVIDNO PRI NAKUPU IN 
UPORABI
Kupci in uporabniki pirotehnič-
nih izdelkov naj jih, če se jim nika-
kor ne morejo odreči, kupujejo le v 
trgovinah, ki imajo za prodajo teh 
izdelkov dovoljenje ministrstva za 
notranje zadeve.
Ob nakupu preverite, če so na 
izdelku navodila za uporabo, ki mo-
rajo biti napisana v slovenskem je-
ziku in obvezno priložena vsem pi-
rotehničnim izdelkom. Pred upora-
bo izdelkov preberite navodila in 
jih upoštevajte.
Posebej opozarjamo na ugoto-
vitve doma in iz tujine, da se na čr-
nem trgu prodajajo pirotehnični 
izdelki, ki niso kakovostno pre-
verjeni in so ob uporabi zelo ne-
varni! 
SAMO POD NADZOROM!
Pirotehnične izdelke, ki jih mla-
doletniki lahko uporabljajo, naj 
uporabljajo le pod nadzorom 
staršev ali skrbnikov.
Z nepravilno uporabo piroteh-
ničnih izdelkov se lahko hudo te-
lesno poškodujemo in tudi za-
netimo požar. Ali je zadovoljstvo 
pri uporabi pirotehničnih izdelkov 
vredno teh posledic? 
UŽITEK NE ODTEHTA 
POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi ek-
sperimentirajo, preizkušajo svo-
je sposobnosti in pogum. S spre-
minjanjem pirotehničnega izdelka 
in nepazljivo uporabo se bistveno 
poveča možnost poškodb. Z lastno 
»iznajdljivostjo« lahko dosežejo, 
da nedolžen izdelek postane ne-
varen. Ne dovolite jim takšne »ino-
vativnosti«, saj so posledice lahko 
usodne!
Ali so oslepitve, opečeni prsti, 
prestrašeni sosedi in materialna 
škoda vredni poka petarde? Star-
ši, bodite pozorni!
Tudi vrhunska smučarka Ilka Štuhec, zaposlena v Policiji, je podprla 
preventivno akcijo Bodi zvezda, ne meči petard.
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 35
Zahvale
Hvala ti mama za rojstvo, življenje,
hvala za ljubezen, skrbi,
hvala za bisere tkane v trpljenje,
mama, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob smrti naše mame 
Frančiške VIDMAR 
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju izkazali ljubezen 
in spoštovanje. Hvala vsem, da ste bili z nami ob njeni smrti z izrazi 
sožalja, darovali za sveče, svete maše, cvetje in jo pospremili do gro-
ba.
Hvala zaposlenim v Domu upokojencev Polzela, ki ste jo s sočutjem 
in ljubeznijo negovali zadnje leto v bolezni in nemoči. Hvala duhovni-
kom za molitev in duhovno oskrbo, pevcem, govornici ter domačemu 
župniku za pogrebni obred in slovo. 
Vsi njeni domači
Ne bomo tožili, ker si odšel.
Hvaležni bomo, da si bil.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedi
Stane KRANJC 
iz Mozirja
1945 - 2018
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani 
ob teh težkih trenutkih.
Žalujoča žena Đurđa ter sinovi Matej, Andrej in 
Primož z družinami
Ljudje umrejo,
ko jih drugi pozabijo.
A ti živiš še naprej
v naših srcih.
V SPOMIN
Anton BITENC
1932 – 1998
17. decembra je minilo že 20 let, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. 
Brez pomena zanje so
razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
Franci PARFANT
Minilo je pet let, odkar si se poslovil od nas, a spomini na ljudi, 
kot si bil ti, nikoli ne umrejo.
Tvoji najdražji
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
36
Za razvedrilo
MADE IN CROATIA
V Mozirskem gaju je od začetka decembra ena sama pravljica, 
pardon, uvožena hrvaška Božična bajka. Množični obisk z ogledom 
barvitih lučic in likov je spektakularni zaključek 40-letnice delova-
nja parka v Mozirju. Tega je vesel predvsem cvetlični princ Darko 
Bele (desno), ki si končno lahko mane delovne roke in se veseli tudi 
finančne »pravljice«. Ob zdravici zakuhančka in nealkoholnega čaja 
proti mrazu za poklicnega šoferja in šefa prometnih redarjev Janka 
Štruclja sta šank-sogovornika ugotavljala, da bi morali kaj podob-
nega uvoziti še za poletje. Menda kos jadranske obale.
SPOROČILO Z DIVJEGA SEVEROVZHODA DRŽAVE
Dejan Ikovic – Bushi iz Solčave se je na svoj nastop na divji se-
verovzhod države, v Maribor odpeljal s svojim starim in izrabljenim 
avtom. Da se ga ne bi lotevali razni nepridipravi, je na listek napisal: 
»V avtu ni nič vrednega, nimam niti avtoradia.« Listek je zataknil za 
šipo in se odpravil na stand up. Ko se je čez nekaj ur vrnil na parki-
rišče, avta ni bilo več, na tleh pa ga je čakal listek. Na njem je pisa-
lo: »Nič se ne sekiraj, radio bomo že zmontirali.«
TRI NIŽJE, DVA LEVO, PA BOŠ ZADEL
Marko Stakne, Rački iz Solčave: »Hej, dekle! Bi te rad kušnu, pa 
ne vem, ali med poziranjem ali po njem.«
Doroteja Slapnik, Cestnerjeva iz Solčave: »Ne razmišljaj o polju-
bu, temveč o tem, kako se bova postavila za fotografiranje. Imej tak 
nasmeh kot jaz, o poljubljanju pa bova razmišljala, ko ne bova več 
na očeh javnosti. Sicer pa sva tu, da obiskovalcem Parkljevanja po-
nudiva kozarec kuhančka.«
(Foto: JM)
(Foto: ŠMS)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 37
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 52. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Anja Štefan: Drobtine iz mišje 
doline
Že pred časom je Anja Štefan 
v antologiji Svet je kakor ringa-
raja zbrala pisan nabor pesmic, 
pravljic in ugank, med njimi ne-
kaj posvečenih miškam in njiho-
vim dogodivščinam. Te zgodbice 
so nato dobile svoje mesto v sim-
patični slikanici Drobtine iz mišje 
doline. 
Izvirne ilustracije (prstni odti-
si) so delo Alenke Sottler, ene na-
ših najbolj priznanih in nagraje-
vanih slikark in ilustratork. Izvirna 
slikanica bralce usmerja k razmi-
sleku o pravici do varnega zavetja 
za vse, in poudarja pomembnost 
poštene delitve dobrin med vsa 
živa bitja.
Slikanica je prejemnica pri-
znanja zlata hruška za izvirno 
slovensko mladinsko leposlov-
no knjigo.
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018
38
Petek,
21. december
ob 17 .00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Božično-novoletna prireditev OŠ Rečica ob Savinji
Sobota,
22. december
ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah
Naj zadiši po cimetu in klinčkih
ob 17 .00. Zavod Stanislava Gornji Grad
Peka potice z Janezom Železnikom
ob 17 .00. Dom planincev v Logarski dolini
Tradicionalni pohod z baklami
ob 18.00. Kulturni dom Nova Štifta
Glasbeni večer
ob 19.00. Večnamenska dvorana v Lepi Njivi
Prireditev Veseli december
Nedelja,
23. december
ob 15.00. Pred restavracijo Lesnika v Mozirju
Božični bazar
ob 17 .00. Laze nad Kokarjami
Prireditev Luč miru iz Betlehema
ob 19.00. Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem
Božični koncert
Torek,
25. december
Hotel Plesnik v Logarski dolini
Božična tržnica
ob 17 .00 in 18.30. Dol-Suha
Žive jaslice
Sreda,
26. december
ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
V pričakovanju novega leta z ljudskimi godci
ob 16.00. Cerkev sv. Petra v Bočni
Božično-novoletni koncert
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Božično-novoletni koncert
ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah
Božični koncert lučkih pevskih sestavov 
Četrtek,
27 . december
ob 9.30. Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica
ob 17 .00. Muzej Vrbovec Nazarje
Volčje noči
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Gospa Zima
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Kam skriti leva za božič?
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Nedelja,
30. december
ob 12.00. Smučišče Golte
Ski party z DJ Marnixom
Ponedeljek,
31. december
ob 20.00. Hotel Golte
Silvestrovanje s skupino Popgaraž
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kva-
litetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, domača vzreja, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam bikca sivca, starega 3 me-
sece; gsm 031/400-479.
Prodam teličko lim/čb, 150 kg; gsm 
031/765-605.
Prodam telico, brejo 8 mesecev, si-
vorjava, pašna; gsm 040/800-629.
Prodam telico simentalko, brejo 9 
mesecev; gsm 051/248-295.
Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; 
gsm, 031/805-832.
Prodam teličko sivorjavo; gsm 
041/783-427 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Telička ali teličko mesnate pasme, 
staro do 14 dni; gsm 041/616-463.
Kupim kokoši nesnice, dobro pla-
čam, nujno; gsm 031/318-062.
DRUGO – PRODAM
Prodam lita platišča 17 col, et 43, vi-
jaki 112, in lita platišča 16 col, et 45 z 
gumami; gsm 040/684-238.
Prodam domači med in silažne ba-
le; gsm 031/663-462.
Svinjsko mast prodam; gsm 
030/914-992.
Peč za centralno, 38 kalorij, bude-
rus, z gorilnikom, z bojlerjem, ohra-
njeno, ugodno; gsm 041/696-802.
Prodam jesenovo klado; gsm 
031/800-852.
Prodam otroške preklopne pancer-
je, roces 255 mm, št. 30-35; gsm 
040/684-238.
Prodam ali menjam cisterno crei-
na, 2.700 l, dobro ohranjeno; gsm 
041/519-507 .
Prodam bukova in mešana klaftr-
ska drva; gsm 051/314-306.
Ugodno prodam vile za bale s po-
možnimi kolesi za lažji transport; 
gsm 070/870-321.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor štore, zetor, univer-
zal, imt ter ostale traktorje; gsm 
030/419-790.
Kupim špeh domače reje; gsm 
031/214-808.
Traktor in vso ostalo kmetijsko 
in gradbeno mehanizacijo v ka-
keršnemkoli stanju kupim; gsm 
041/259-810.
VOZILA – PRODAM
Prodam hyundai tucson 2.0, cdri 
4x4, 127.000 km, odličen, cena po 
dogovoru; gsm 031/825-648.
NEPREMIČNINE – PRODAM
Kmetijsko zemljišče ob občinski 
cesti Loke Nazarje prodam; gsm 
041/650-151.
Oddam enosobno stanovanje na 
Ljubnem ob Savinji; gsm 040/419-
882.
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
OBVESTILO BRALCEM
Obveščamo vas, da za 52. številko Savinjskih novic zaradi pra-
znikov sprejemamo čestitke, zahvale, male oglase, kupone in re-
šitve miselne igre do ponedeljka, 24. decembra, do 11. ure. Čestit-
ke, zahvale in male oglase lahko pošljete tudi po elektronski pošti 
na trzenje@savinjske.com. Pri glavnih vratih v grad Vrbovec in pri 
vratih v uredništvo imamo tudi nabiralnika, v katera lahko vržete 
tovrstno pošto.
Uredništvo
Savinjske novice št. 51, 21. december 2018 39
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi