Goran Šiljeg1
PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega
tlaka in holesterola LDL pri že zdravljenih
bolnikih v Sloveniji
PRESEK Evaluation of Blood Pressure and LDL Cholesterol
Management in Treated Patients in Slovenia
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: holesterol, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, lipitenzija, srčno-žilne bolezni,
dejavniki tveganja, kombinirane tablete
IZHODIŠČA. Epidemiološka raziskava PRESEK je vpogled v trenutno stanje urejenosti
krvnega tlaka in holesterola LDL pri že zdravljenih bolnikih. Ponuja tudi uvid v vsakda-
njo klinično prakso sočasnega zdravljenja in obvladovanja arterijske hipertenzije ter hiper-
lipidemije v Sloveniji. METODE. Med raziskavo je 127 zdravnikov zbiralo demografske
podatke, podatke dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, o prisotnosti pridruženih
bolezni, trenutnem zdravljenju arterijske hipertenzije in hiperlipidemije, morebitnem pre-
nehanju zdravljenja in razlogih za to pri 756 bolnikih. Spremljali so doseganje ciljnih vred-
nosti krvnega tlaka in holesterola LDL. REZULTATI. Pokazali smo, da je doseganje ciljnih
vrednostih obeh dejavnikov tveganja slabše od pričakovanega. RAZPRAVA. Med more-
bitnimi razlogi za nedoseganje ciljnih vrednosti sta bila najpomembnejša slabo sodelo-
vanje bolnikov in neoptimalno zdravljenje. K boljšemu doseganju ciljnih vrednosti bi lahko
pripomogel pravilen izbor zdravljenja, h kateremu poleg višjih terapevtskih odmerkov
sodi tudi uporaba kombiniranih tablet. 
aBSTRaCT
KEY WORDS: cholesterol, hypertension, hyperlipidemia, lipitension, cardio-vascular disease, risk factors,
fixed-dose combinations
BACKGROUNDS. The epidemiological study PRESEK is an insight into the current situa-
tion of blood pressure and LDL cholesterol control in already treated patients and into
daily clinical practice of concomitant treatment and  of hypertension and hyperlipide-
mia management in Slovenia. METHODS. During the study, 127 physicians collected demo-
graphic data, data on risk factors for cardiovascular disease, comorbidities, current treatment
of hypertension and hyperlipidemia, possible discontinuation of treatment and reasons
for this in 756 patients. They monitored the achievement of blood pressure and LDL cho-
lesterol targets. RESULTS. It was revealed that the achievement of target values for both
1 Goran Šiljeg, dr. med., Zdravstveni dom Šentjur pri Celju, Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur;
goran.siljeg@zd-sentjur.si
257Med Razgl. 2022; 61 (2): 259–69 • Pregledni članek
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 257
slabši prenos znanstveno-raziskovalnih
izsledkov v redno klinično prakso pa se kaže
tudi kot neustrezno dvigovanje odmerkov,
zlasti v monoterapiji (6). Za boljše izide zdra-
vljenja je nujno treba izboljšati tudi sode-
lovanje bolnikov, pri čemer ima zdravnik
izjemno pomembno vlogo (10). 
Pri mnogih kroničnih boleznih mora
bolnik vsakodnevno jemati več zdravil, kar
sčasoma lahko vodi do slabšega sodelova-
nja bolnika pri zdravljenju (11). Slabo sode-
lovanje je še posebej izrazito pri SŽB, ker
bolezen pogosto poteka brezsimptomatsko,
zato bolnik pogosteje pozabi vzeti zdravi-
lo ali se celo zavestno odloči, da ga ne bo
jemal – ker se mu to ne zdi potrebno (12).
Sočasnemu zdravljenju AH in HPL naj bi
tako že po samo šestih mesecih sledila le
še tretjina bolnikov (13). Kot odgovor na
slabo sodelovanje je nastala kombinirana
tableta (angl. single-pill combination, SPC), ki
s poenostavitvijo zdravljenja in posledično
boljšim sodelovanjem bolnika izboljša učin-
kovitost zdravljenja ter posledično zmanjša
obolevnost in smrtnost zaradi SŽB (14, 15).
Uporabo SPC priporočajo tudi smernice.
Kljub temu se pogosto srečamo z dilemo, ali
se ob uvedbi SPC pojavi večje tveganje, da
bolnik popolnoma opusti zdravljenje (in ne
samo delno). Zagotovo bi bil bolnik, ki bi
opustil zdravljenje v obliki SPC, izpostavljen
večjemu tveganju, vendar je delno neso-
delovanje med bolniki precej pogostejše kot
popolno nesodelovanje. Zato je tovrstna
opustitev terapije izjemno redka (16).
Prav tako številne raziskave nakazuje-
jo, da je uporaba SPC povezana z znatnim
izboljšanjem sodelovanja bolnikov in posle-
dično boljšim nadzorom nad boleznijo.
Hkrati pa z uporabo SPC poenostavimo
258 Goran Šiljeg PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega tlaka in holesterola LDL …
risk factors was below expectations. DISCUSSION. Poor patient participation and subopti-
mal approaches to treatment were the most important reasons for not reaching the target
values. The right choice of treatment, which includes the use of combination tablets in addi-
tion to higher therapeutic doses, could contribute to better achievement of target values.
IZHODIšČa
Povišane vrednosti krvnega tlaka (KT) in
lipoproteina z nizko gostoto (angl. low-
density lipoprotein, LDL) sta najpogostejša
dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilne
bolezni (SŽB) na svetu (1,2). Z arterijsko
hipertenzijo (AH) se sooča več kot 1,28 mili-
jarde svetovne populacije oz. ena tretjina
odraslega prebivalstva (3). V Sloveniji je pre-
valenca AH med prebivalci, starimi 30–79
let, kar 45 % (4). 
Kar 80–90 % bolnikov z AH ima tudi
druge dejavnike tveganja, med najpogo-
stejše sodi tudi hiperlipidemija (HPL) (5).
S sočasno prisotnostjo več dejavnikov tve-
ganja verjetnost za razvoj SŽB raste ekspo-
nentno, s tem pa tudi verjetnost smrtnega
izida (6). V primeru lipitenzije (sočasne
AH in HPL) je pogostost srčno-žilnega zaple-
ta skoraj dvakrat večja kot seštevek pogo-
stosti zapletov za vsakega od obeh dejavnikov
tveganja posebej (7). Zaradi velike preva-
lence obeh dejavnikov tveganja ne prese-
neča, da je SŽB najpogostejši vzrok smrti
v Evropi (8). Kljub sodobnim zdravilom, ki
lahko preprečijo (pre)zgodnjo smrt zaradi
SŽB, stanje v Evropi ni spodbudno. Dose-
ganje ciljnih vrednosti KT in holesterola je
pod pričakovanji, zato se smrtnost zaradi
SŽB zmanjšuje prepočasi (9).
Aktualne smernice Evropskega zdru-
ženja kardiologov in Združenja za zdravlje-
nje arterijske hipertenzije (2018 European
Society of Cardiology/European Society of
Hypertension Guidelines for the Management
of Arterial Hypertension) kot eno izmed
ključnih priporočil izpostavljajo dejavno
udejstvovanje zdravnikov pri začetnem in
nadaljnjem zdravljenju. Zelo pogosto je
bolezen prepoznana in zdravljena prepozno,
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 258
postopek odmerjanja zdravilnih učinkovin
ter s tem dodatno vzbudimo bolnikovo
zaupanje v zdravnika (16).
Sodelovanje bolnika lahko pomembno
izboljšamo tudi z nenehnim spremljanjem
zdravljenja, saj raziskave kažejo, da lahko
v začetku sodelujoči bolniki sčasoma ne
sodelujejo več in obratno (17, 18).
Namen raziskave PRESEK je bil določiti
trenutno stanje uravnavanja AH in HPL pri
že zdravljenih bolnikih in ugotoviti, kate-
ri dejavniki najpomembneje vplivajo na
doseganje ciljnih vrednosti KT in LDL-
holesterola v Sloveniji.
METODE
Z epidemiološko raziskavo »Spremljanje
urejenosti krvnega tlaka in holesterola
LDL pri bolnikih, ki so se že zdravili v ambu-
lanti družinskega zdravnika (PRESEK)«
smo želeli pridobiti natančnejše podatke
o vsakdanji klinični praksi sočasnega zdra-
vljenja in obvladovanja AH in HPL v Slo-
veniji. Med raziskavo smo zbirali demo-
grafske podatke o bolnikih, dejavnikih
tveganja za SŽB, prisotnosti pridruženih
bolezni, bolnikovem trenutnem zdravljenju
AH in HPL, morebitnem prenehanju zdra-
vljenja in razlogih za to. Spremljali smo tudi
doseganje ciljnih vrednosti KT in holeste-
rola LDL ter morebitne razloge za to, da bol-
niki niso dosegli ciljnih vrednosti. Zanimalo
nas je tudi število dnevno zaužitih tablet ter
zdravnikova odločitev o nadaljevanju zdra-
vljenja AH in HPL.
V epidemiološki raziskavi je sodelova-
lo 127 zdravnikov družinske medicine, ki
so vključili 756 bolnikov. Raziskavo je
odobrila Komisija Republike Slovenije za
medicinsko etiko (KME), o njej pa je bila
obveščena tudi Javna agencija Republike
Slovenije za zdravila in medicinske pripo-
močke (JAZMP).
Za številske spremenljivke so podani
numerusi (za bolnike, ki podatek imajo), naj-
večja vrednost (max), najmanjša vrednost
(min), povprečje, vzorčni standardni odklon
(σ) ter prvi kvartil (Q1), drugi kvartil (media-
na, Q2) in tretji kvartil (Q3). Za kategorične
spremenljivke sta podana število in delež
po posameznih kategorijah. Kjer je to
mogoče oz. smiselno, sta prikazana števi-
lo in delež manjkajočih vrednosti. Izračuni
so bili opravljeni s pomočjo Microsoftovega
programa Microsoft Office Excel 2019®,
poročilo pa je bilo napisano s pomočjo
Microsoftovega programa Microsoft Office
Word 2019®. Zaradi zaokroževanja je mogo-
če, da skupna vsota deležev ponekod pre-
sega 100 %. Vsota nezaokroženih deležev
znaša 100 %. Pri statističnih analizah so
upoštevani bolniki s podatkom.
REZULTaTI
V raziskavo je bilo vključenih 756 bolnikov
(starost 65,7 ± 10,5 let) od tega 54,5 %
moških in 44,8 % žensk. 98,9 % bolnikov
(748) je imelo diagnosticirano AH in HPL.
Kot dodaten dejavnik tveganja za raz-
voj srčno-žilne bolezni (poleg prisotne AH
in HPL) je bila najpogosteje navedena debe-
lost (51,2 %), sledili pa so družinska anam-
neza zgodnje SŽB (37,8 %), sladkorna
bolezen (30,7 %), kajenje (25,7 %) in kroni-
čna ledvična bolezen (9,5 %). En bolnik je
imel lahko navedenih več dodatnih dejav-
nikov za srčno-žilne bolezni.
18,4 % vključenih bolnikov (139) ni
imelo nobenega dodatnega dejavnika tve-
ganja za srčno-žilne bolezni, ostali pa vsaj
enega. Pridružena SŽB je bila navedena pri
35,2 % bolnikih (266). Največ bolnikov je
prebolelo srčni infarkt (24,8 %). En bolnik
je imel lahko navedenih več pridruženih
SŽB (tabela 1).
93,4 % (706) vključenih bolnikov se je
zdravilo zaradi AH. Pri tem je imel en bol-
nik lahko predpisanih več učinkovin za
zdravljenje AH. Več kot tri četrtine bolni-
kov (540; 76,5%) pa je imelo predpisano tudi
hipolipemično zdravljenje (statini).
Izmed bolnikov, ki so prejemali antihi-
pertenzive, je 50,4 % bolnikov (356) preje-
malo zaviralce angiotenzinske konvertaze
259Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 259
(angl. angiotensin-converting enzyme, ACE),
33,1% bolnikov (234) kombinacijo zaviralca
ACE in diuretika, 24,4 % bolnikov (172)
antagoniste adrenergičnih receptorjev β,
23,8 % bolnikov (168) zaviralce kalcijevih
kanalčkov in 20,4 % bolnikov (144) diure-
tike (tabela 2). 
Med bolniki, ki so imeli predpisane
statine, se je 59,3 % bolnikov (320) zdravi-
lo z rosuvastatinom v povprečnem dnev-
nem odmerku 16,03 mg, 27,2 % bolnikov
(147) z atorvastatinom v povprečnem dnev-
nem odmerku 20,89 mg in 9,6 % bolnikov
260 Goran Šiljeg PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega tlaka in holesterola LDL …
(52) s simvastatinom v povprečnem dnev-
nem odmerku 21,25 mg (tabela 3).
Večina bolnikov (69,2%) je redno jema-
la trenutno predpisano terapijo za zdra-
vljenje AH in/ali HPL. Zdravljenje je
prekinilo ali pa trenutno ni jemalo zdravil
29,5 % bolnikov (223). Vsak bolnik je imel
lahko navedenih več razlogov za preneha-
nje jemanja trenutne terapije (tabela 4).
Vrednosti KT so bile zabeležene pri 752
bolnikih. Povprečna zabeležena vrednost
sistoličnega KT je bila 146,1 ± 16,9 mmHg,
povprečna vrednost diastoličnega KT pa
Tabela 1. Število in vrsta dodatnih dejavnikov tveganja ter morebitne srčno-žilne bolezni pri vključenih
bolnikih. SŽB – srčno-žilne bolezni.
Dodatni dejavniki tveganja za SŽB število bolnikov Delež (%)
Sladkorna bolezen 232 30,7 
Debelost 387 51,2 
Kronična ledvična bolezen 72 9,5 
Družinska anamneza zgodnje SŽB 286 37,8 
Kajenje 194 25,7 
število navedenih dodatnih dejavnikov tveganja
za SŽB pri posameznem bolniku
0 139 18,4 
1 249 32,9 
2 214 28,3 
3 124 16,4 
4 28 3,7 
5 2 0,3 
Prisotna SŽB
Bolniki brez navedene SŽB 490 64,8 
Bolniki z navedeno SŽB 266 35,2 
srčni infarkt 66 8,7 
bolnik po revaskularizaciji 55 7,3 
angina pektoris 50 6,6 
periferna arterijska bolezen 42 5,6 
možganska kap 38 5,0 
prehodni ishemični napadi 35 4,6 
drugo 64 24,1 
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 260
84,9 ± 10,7 mmHg. Ciljne vrednosti KT je
doseglo 42,9% bolnikov, medtem ko 56,9%
bolnikov ciljnih vrednosti ni doseglo.
Razlogi za nedoseganje ciljnih vredno-
sti KT so bili navedeni pri 57,5 % bolnikov,
med njimi so bili najpogostejši premajhen
odmerek zdravila oz. neustrezno zdravilo
(36,0 %), zapletena shema jemanja (9,7 %),
bolnikovo nezaupanje v vpliv jemanja zdra-
vila na njegovo srčno-žilno zdravje (6,2 %)
in strah pred neželenimi učinki zdravila
(5,8 %).
261Med Razgl. 2022; 61 (2):
Tabela 2. Popis antihipertenzivnih zdravil bolnikov ob vključitvi v  raziskavo. ACE  – angiotenzinska
konvertaza (angl, angiotensin-converting enzyme).
antihipertenzivi Zdravljeni bolniki Delež (%)
Zaviralci aCE 50,40 %
od tega: perindopril 72,3 
ramipril 12,6
enalapril 10,7 
Kombinacija zaviralca aCE in diuretika 33,10 %
od tega: perindopril/indapamid 90,6 
ramipril/hidroklorotiazid 4,7 
enalapril/hidroklorotiazid 3,4 
antagonisti adrenergičnih receptorjev β 24,40 %
od tega: bisoprolol 70,3
nebivolol 18,0 
karvedilol 7,0 
Zaviralci kalcijevih kanalčkov 23,80 %
od tega: amlodipin 47,6 
lacidipin 36,9 
lerkanidipin 15,5 
Diuretiki 20,40 %
od tega: indapamid 76,4 
hidroklorotiazid 13,2 
spironolakton 6,9 
Hipolipemiki Zdravljeni bolniki Delež (%)
Statini 76,5 %
od tega: rosuvastatin 59,3 
atorvastatin 27,2 
simvastatin 9,6 
Tabela 3. Popis hipolipemičnega zdravljenja bolnikov ob vključitvi v raziskavo.
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 261
262 Goran Šiljeg PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega tlaka in holesterola LDL …
Tabela 5. Razlogi za nedoseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka in holesterola, navedeni ob vključitvi. KT –
krvni tlak, LDL – lipoprotein nizke gostote (angl. low-density lipoprotein).
Razlogi za nedoseganje ciljnih vrednosti KT število bolnikov Delež (%)
Bolniki brez navedenega razloga 321 42,5 
Bolniki z navedenim razlogom za nedoseganje ciljnega KT 435 57,5 
prenizek odmerek zdravil oz. neustrezno zdravilo 272 36,0 
bolnik ne sledi zapleteni shemi jemanja zdravil 73 9,7 
bolnik ne verjame, da jemanje zdravil vpliva na njegovo srčno-žilno zdravje 47 6,2 
bolnik se boji neželenih učinkov zdravila 44 5,8 
drugo 94 12,4 
Razlogi za nedoseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Bolniki brez navedenega razloga 261 34,5 
Bolniki z navedenim razlogom nedoseganja ciljnega LDL-holesterola 495 65,5 
prenizek odmerek zdravil oz. neustrezno zdravilo 224 29,6 
bolnik ne verjame, da jemanje zdravil vpliva na njegovo srčno-žilno zdravje 98 13,0 
bolnik se boji neželenih učinkov zdravila 80 10,6 
drugo 159 21,0  
Tabela 4. Razlog za prenehanje jemanje trenutno predpisane terapije, naveden ob vključitvi.
Razlog za prenehanje jemanja zdravila število bolnikov Delež (%)
Bolniki brez navedenega razloga prenehanja 528 69,8 
Bolniki z navedenim razlogom prenehanja 228 30,2
slaba učinkovitost zdravila 100 13,2
slabo prenašanje zdravila 38 5,0
zdravljenje ni več potrebno 2 0,3
drugo 107 14,2
Pri 747 bolnikih je bila zabeležena
izmerjena vrednost LDL, katere povprečje
je bilo 3,31 ± 1,28 mmol/l. Ciljne vrednosti
holesterola LDL so bile dosežene pri 32,5%
bolnikov, pri 65,9 % bolnikov pa ne, za kar
so bili med najpogostejšimi razlogi pre-
majhen odmerek zdravil oz. neustrezno
zdravilo (29,6 %), nezaupanje v zdravila in
njihov vpliv na bolnikovo srčno-žilno zdra-
vje (13,0 %) ter strah pred neželenimi učin-
ki zdravila (10,6 %). Vsak bolnik je imel
lahko tako pri vrednosti KT kot vrednosti
LDL naveden več kot en razlog za nedose-
ganje ciljnih vrednosti (tabela 5).
Med bolniki, ki so imeli zabeležena
oba spremljana podatka (doseganje ciljnih
vrednosti KT in holesterola LDL), jih je cilj-
ne vrednosti obeh parametrov doseglo le
22,5 % (170). Kar 45,9 % (347) bolnikov pa
ni doseglo ciljne vrednosti nobenega od pre-
učevanih parametrov (slika 1).
Za 94,6 % bolnikov (715), vključenih
v raziskavo, je bilo zabeleženo tudi število
tablet, ki so jih bolniki jemali vsak dan.
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 262
Največ bolnikov (17,3 %) je jemalo 3 table-
te, 14,8 % 2 tableti in 12,7 % 4 tablete.
Povprečno število tablet, ki so jih vsako-
dnevno jemali bolniki, je bilo 4,2±2,5 table-
ti na dan (slika 2). 
Poleg števila tablet, ki so jih bolniki
jemali vsakodnevno, smo v raziskavi sprem-
ljali tudi število tablet, ki so jih bolniki jema-
li po potrebi. Podatki so bili zabeleženi za
54,0 % bolnikov (408). Največ bolnikov je
po potrebi jemalo eno (23,5 %) ali dve
(16,4 %) tableti na dan. Povprečno število
tablet, ki so jih bolniki jemali po potrebi, je
bilo 1,8 ± 1,6 tablet.
Izmed 756 bolnikov, vključenih v razi-
skavo, je 10,3 % bolnikov (78) nadaljevalo
z obstoječim zdravljenjem, pri 84,0 % bol-
nikih (635) se je zdravljenje spremenilo
(slika 3).
97,5 % bolnikov (736) je zdravljenje
nadaljevalo s SPC za zdravljenje AH in
HPL (statin/zaviralec ACE/diuretik). 
Z zaviralci adrenergičnih receptorjev β
je zdravljenje nadaljevalo 16,0 % bolnikov
(121), z zaviralci kalcijevih kanalčkov 11,5%
bolnikov (87), 2,5 % bolnikov (19) s statini,
2,3 % bolnikov (17) z zaviralci adrener-
gičnih receptorjev α, 1,6 % bolnikov (12)
z zaviralci ACE in 11,1 % bolnikov (144)
263Med Razgl. 2022; 61 (2):
noben cilj ni dosežen
46 %
ni podatka
2 %
cilja za KT in
LDL dosežena
22 %
cilj za KT dosežen,
cilj za LDL
ni dosežen
20 %
cilj za KT ni dosežen,
cilj za LDL dosežen
10 %
Slika 1. Porazdelitev deleža bolnikov glede na dose-
ganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka in/ali hole-
sterola. KT  – krvni tlak, LDL  – lipoprotein nizke
gostote (angl. low-density lipoprotein).
D
e
le
ž
b
o
ln
ik
o
v
 g
le
d
e
 n
a
š
te
v
il
o
 t
a
b
le
t,
k
i 
ji
h
 b
o
ln
ik
 j
e
m
lj
e
 v
sa
k
o
d
n
e
v
n
o
 o
z
. 
p
o
 p
o
tr
e
b
i
Število tablet
0
5,0
10,0
15,0
25,0
2 ,00
vsakodnevno po potrebi
23,5 %
11,5 %
1
16,4 %
14,8 %
2
4,8 %
17,3 %
3
12,7 %
1,2 %
4
0,8 %
10,2 %
5
Slika 2. Število tablet, ki so jih bolniki jemali vsakodnevno, in število tablet, ki so jih jemali po potrebi.
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 263
z drugimi skupinami učinkovin. Vsak bol-
nik je imel lahko navedenih več različnih
učinkovin.
RaZPRava
SŽB bodo po pričakovanjih tudi v prihod-
nje vodilni vzrok obolevnosti, invalidnosti
in umrljivosti (19). Glavni razlog za to je slab
nadzor nad dejavniki tveganja za nastanek
SŽB. Med dejavniki tveganja, na katere
lahko pomembno vplivamo z zdravljenjem
ali spremembo življenjskega sloga, sta še
posebej pomembna ravno AH in HPL (20). 
Epidemiološka raziskava PRESEK je
pokazala, da ciljne vrednosti KT dosega le
42,9% preiskovancev, ciljne vrednosti hole-
sterola LDL pa 32,5 % preiskovancev. Še
posebej pa želimo opozoriti na to, da skoraj
polovica preiskovancev (45,9%) ne dosega ne
ene ne druge ciljne vrednosti. Ta podatek je
še toliko bolj zaskrbljujoč, ker so bili v razi-
skavo vključeni bolniki, ki so bili predhod-
no že zdravljeni. Kot najpomembnejši razlog
za nedoseganje ciljnih vrednosti je bil v obeh
skupinah naveden premajhen odmerek zdra-
vil oz. neustrezno zdravilo (36,0% pri AH in
29,6% pri HPL), kar sovpada z dokaj majh-
nimi odmerki predpisanih zdravil.
Pri obeh dejavnikih tveganja je treba
izpostaviti tudi bolnikovo nezaupanje v vpliv
jemanja zdravila na njegovo srčno-žilno
zdravje (6,2 % pri AH in 13,9 % pri HPL) ter
strah pred neželenimi učinki zdravila (5,8%
pri AH in 10,6 % pri HPL). To kaže, kako
pomembna je aktivna vključitev bolnika
v odločitve o zdravljenju. Tako ima bolnik
možnost izraziti svoje pomisleke, vezane na
zdravljenje, zdravnik pa jih z razlago lahko
reši, s tem pa pomembno vpliva na nadalj-
nji potek zdravljenja (21). Eden od prime-
rov, ko s pogovorom in poenostavljenim
prikazom sicer zapletenih tematik izbolj-
šamo bolnikovo zavedanje o pomembnosti
zdravljenja, je tudi določanje in prikaz bol-
nikove žilne starosti (22). Ta je navadno
večja kot njihova siceršnja starost, sploh ob
številnih dodatnih dejavnikih tveganja, kar
v bolniku prebudi skrb ter posledično tudi
željo po sodelovanju pri zdravljenju.
Pri antihipertenzivnem zdravljenju bol-
niki pogosto izpostavljajo zapleteno shemo
zdravljenja (9,7%), med drugimi razlogi pa
je v obeh skupinah najpogostejše slabo
sodelovanje bolnika. Veliko povprečno šte-
vilo dnevno zaužitih tablet ter zapletena
shema zdravljenja sta zagotovo dva izmed
ključnih razlogov za slabo sodelovanje bol-
nikov. Povprečno število tablet, ki so jih bol-
niki, vključeni v raziskavo, jemali vsako-
dnevno, je bilo tako kar 4,2 ± 2,5 tablet na
dan. Dodati je treba še število tablet, ki so jih
bolniki jemali po potrebi, kar je pomenilo še
1,8 ± 1,6 tablet več. Število zaužitih tablet
pomembno vpliva na sodelovanje bolnikov,
ki ga lahko znatno izboljšamo s poenosta-
vitvijo zdravljenja (23–25). Dobra rešitev, ki
jo priporočajo tudi smernice, je uvedba SPC,
ki bolniku omogoča, da zmanjša število
dnevno zaužitih tablet (26, 27). Število tablet
vpliva tudi na to, na kakšen način bolnik doje-
ma svojo bolezen. Bolnik, ki dnevno jemlje
1–2 tableti, se tako pogosto počuti bolj zdra-
vega od bolnika, ki dnevno jemlje 3–4 table-
te, kar se v praksi kaže kot pomembno zla-
sti pri mlajši aktivni populaciji (28).
264 Goran Šiljeg PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega tlaka in holesterola LDL …
ni podatka
%6
zdravljenje
se ni
spremenilo
%10
zdravljenje
se
spremenilo
%
je
84
Slika 3. Porazdelitev deleža glede na nadaljevanje
zdravljenja arterijske hipertenzije in hiperlipidemije.
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 264
Za zdravljenje AH med najpogosteje
uporabljana zdravila sodijo zaviralci renin-
angiotenzin-aldosteronskega sistema (RAAS).
V Sloveniji se še posebej pogosto uporablja
zaviralce ACE in tiazidne oz. tiazidom pod-
obne diuretike. Kombinacija teh dveh sku-
pin zdravil pri velikem deležu bolnikov
zagotavlja učinkovit in varen nadzor nad KT,
po priporočilu smernic pa naj bi se učin-
kovine združile v SPC vedno, ko je to mogo-
če (10, 29, 30). V raziskavi PRESEK je bila
s tovrstnimi SPC zdravljenih zgolj četrtina
bolnikov.
Več kot tri četrtine vključenih bolnikov
v raziskavi PRESEK se je zdravilo s stati-
ni. Statini so postali dobro uveljavljena zdra-
vila za učinkovito primarno in sekundarno
preventivo SŽB (31).
Glede na to, da sočasno znižanje vred-
nosti KT in holesterola za 10 % zmanjša
celokupno tveganje za SŽB za kar 45 %, se
zdi hkratna uporaba antihipertenzivov in
statinov logična izbira (32).
Številne raziskave (The IMPACT; Use of
a Multidrug Pill In Reducing Cardiovascular
Events – UMPIRE; The Kanyini Guidelines
Adherence to Polypill study – KanyiniGAP;
The FOCUS Study) so pripeljale do zaklju-
čka, da združitev zdravljenja v SPC za 44 %
izboljša sodelovanje v primerjavi z zdrav-
ljenjem v ločenih tabletah, kar se posledi-
čno kaže tudi na bolj ugodnem poteku
zdravljenja. Metaanaliza treh večjih raziskav
(TIPS-3 – The International Polycap Study 3;
HOPE-3 – Heart Outcomes Prevention
Evaluation-3; PolyIran Study) je prav tako
pokazala ugoden vpliv zdravljenja s SPC.
Skupina bolnikov, ki so bili zdravljeni
s SPC, je imela v primerjavi s kontrolno sku-
pino za 38% znižano tveganje za razvoj SŽB,
oz. natančneje 48-odstotno znižanje tve-
ganja za nastanek miokardnega infarkta, 46-
odstotno znižanje tveganja za revaskulari-
zacijo, 41-odstotno znižanje tveganja za
nastanek možganske kapi in 35-odstotno
znižanje tveganja za srčno-žilno smrt (33). 
Najverjetneje je tudi to eden izmed
razlogov, zakaj je v raziskavi PRESEK kar
97,5 % preiskovanih bolnikov zdravljenje
nadaljevalo s SPC perindopril/indapa-
mid/rosuvastatin. Navsezadnje so pravilna
in hitra diagnostika, uporaba učinkovitih
zdravil ter spremljanje bolnikovega sode-
lovanja (zlasti z zmanjšanjem števila tablet)
tisto, kar nas privede do optimalnega izida
zdravljenja (6).
Epidemiološka raziskava PRESEK je
pregled trenutnega stanja urejenosti KT in
holesterola LDL pri že zdravljenih bolnikih
ter vsakdanje klinične prakse sočasnega
zdravljenja in obvladovanja AH ter HPL
v Sloveniji. Pri pregledu se je pokazalo, da
je doseganje ciljnih vrednostih obeh dejav-
nikov tveganja slabše od pričakovanj. Še
posebej je zaskrbljujoče, da skoraj polovica
že zdravljenih bolnikov ne dosega ne ene in
ne druge ciljne vrednosti. Glavni razlogi za
neuspešno zdravljenje so bili tesno povezani
s slabim sodelovanjem bolnikov ter neop-
timalnim zdravljenjem. Ta dva dejavnika sta
tudi z vidika aktualnih smernic glavni oviri
za optimalni izid zdravljenja. Vsekakor bi
k boljšemu doseganju ciljnih vrednosti
lahko pripomogel pravilni izbor zdravljenja,
h kateremu poleg večjih terapevtskih odmer-
kov zagotovo sodi tudi uporaba kombinira-
nih tablet. Eden glavnih pogojev za uspešen
nadzor nad SŽB je razpoložljivost cenovno
dostopnih, visokokakovostnih, učinkovitih
in varnih zdravil (9, 34).
265Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 265
LITERaTURa
1. GBD 2017 Risk Factor Collaborators. Global, regional, and national comparative risk assessment of 84 behav-
ioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks for 195 countries and territories,
1990-2017: A systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2017. Lancet 2018; 392: 1923–94.
2. Yusuf S, Joseph P, Rangarajan S, et al. Modifiable risk factors, cardiovascular disease, and mortality in 155
722 individuals from 21 high-income, middleincome, and low-income countries (PURE): A prospective cohort
study. Lancet 2020; 395: 795–808.
3. World Health Organization. Global atlas on cardiovascular disease prevention and control-Hypertension.
[internet]. Geneva: World Health Organization; c2022 [citirano 2022 May 9]. Dosegljivo na: https://www.who.int/
news-room/fact-sheets/detail/hypertension 
4. World Health Organization. Prevalence of hypertension among adults aged 30-79 years. [internet]. Geneva:
World Health Organization; c2022 [citirano 2022 May 9]. Dosegljivo na: https://www.who.int/data/gho/
data/indicators/indicator-details/GHO/prevalence-of-hypertension-among-adults-aged-30-79-years 
5. Bhatt DL, Steg PG, Ohman EM, et al. International prevalence, recognition, and treatment of cardiovascular
risk factors in outpatients with atherothrombosis. JAMA. 2006; 295: 180–9.
6. Williams B, Masi S, Wolf J, et al. Facing the challenge of lowering blood pressure and cholesterol in the same
patient: Report of a symposium at the European society of hypertension. Cardiol Ther. 2020; 9: 19–34. 
7. Liao D, Mo J, Duan Y, et al. The joint effect of hypertension and elevated LDL-cholesterol on CHD is beyond
additive. Eur Heart J. 2004; 25: 235.
8. Eurostat. Causes of death – Deaths by country of residence and occurrence. [internet]. Strasbourg: Eurostat;
c2022 [citirano 2022 May 9]. Dosegljivo na: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hlth_cd_
aro&lang=en 
9. Banegas JR, López-García E, Dallongeville J, et al. Achievement of treatment goals for primary prevention of
cardiovascular disease in clinical practice across Europe: The EURIKA study. Eur Heart J. 2011; 32: 2143–52. 
10. Williams B, Mancia G, Spiering W et al. 2018 ESC/ESH Guidelines for the management of arterial hypertension.
Eur Heart J. 2018; 39: 3021–104. 
11. Hsu, C.-I.; Hsiao, F.-Y.; Wu, F.-L.L.; et al. Adherence and medication utilisation patterns of fixed-dose and
free combination of angiotensin receptor blocker/thiazide diuretics among newly diagnosed hypertensive
patients: A population-based cohort study. Int. J. Clin. Pract. 2015; 69: 729–37.
12. Sanz, G. Fuster, V. Prevention: Polypills for cardiovascular prevention: A step forward? Nat. Rev. Cardiol. 2013;
10: 683–84. 
13. Chapman RH, Benner JS, Petrilla AA, et al. Predictors of adherence with antihypertensive and lipid-lowering
therapy. Arch Intern Med. 2005; 165: 1147–52.
14. Wald NJ, Law MR. A strategy to reduce cardiovascular disease by more than 80%. BMJ (Clinical research ed).
2003; 326: 1419.
15. Webster R, Castellano JM, Onuma OK. Putting polypills into practice: Challenges and lessons learned.
Lancet. 2017; 389: 1066–74.
16. Coca A, Kreutz R, Manolis AJ, et al. A practical approach to switch from a multiple pill therapeutic strategy
to a polypill-based strategy for cardiovascular prevention in patients with hypertension. J Hypertens. 2020;
38 (10): 1890–98. 
17. Berra E, Azizi M, Capron A, et al. Evaluation of adherence should become an integral part of assessment of
patients with apparently treatment-resistant hypertension. Hypertension. 2016; 68: 297–306.
18. Schmieder RE, Ott C, Schmid A, et al. Adherence to antihypertensive medication in treatment-resistant hyper-
tension undergoing renal denervation. J Am Heart Assoc. 2016; 5 (2): e002343.
19. NCD-RisC. Trends in adult body-mass index in 200 countries from 1975 to 2014: A pooled analysis of 1698
populationbased measurement studies with 19.2 million participants. Lancet. 2016; 387: 1377–96.
20. World Heart Federation. What is cardiovascular disease? [internet]. Geneva: World Heart Federation; c2022
[citirano 2022 May 9]. https://world-heart-federation.org/what-is-cvd/ 
21. Svensson S., Kjellgren KI, Ahlner J, et al. Reasons for adherence with antihypertensive medication, Int J Cardiol.
2000; 76 (2–3): 157–63.
22. Grover SA, Lowensteyn I, Joseph L, et al. Patient knowledge of coronary risk profile improves the effectiveness
of dyslipidemia therapy: the CHECK-UP study: A randomized controlled trial. Arch Intern Med. 2007; 167:
2296–303.
266 Goran Šiljeg PRESEK trenutnega stanja urejenosti krvnega tlaka in holesterola LDL …
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 266
23. Avorn J, Monette J, Lacour A, et al. Persistence of use of lipid-lowering medications: A cross-national study.
JAMA. 1998; 279: 1458–62.
24. Benner JS, Glynn RJ, Mogun H, et al. Longterm persistence in statin therapy in the elderly. JAMA. 2002; 288:
455–61.
25. Monane M, Bohn RL, Gurwitz JH, et al. The effects of initial drug choice and comorbidity on antihypertensive
therapy compliance: results from a population-based study in the elderly. Am J Hypertens. 1997; 10: 697–704.
26. Dezii CM. A retrospective study of persistence with single-pill combination therapy vs concurrent two-pill therapy
in patients with hypertension. Manag Care. 2000; (Suppl 9): 2–6.
27. Blonde L, Wogen J, Kreilick C, et al. Greater reductions in A1C in type 2 diabetic patients new to therapy with
glyburide/metformin tablets as compared to glyburide co-administered with metformin. Diabetes Obes Metab.
2003; 5: 424–31.
28. Kim SJ, Kwon OD, Han EB, et al. Impact of number of medications and age on adherence to antihypertensive
medications: A nationwide population-based study. Medicine (Baltimore). 2019; 98 (49): e17825.
29. Holzgreve H., Risler T., Trenkwalder P. Efficacy and tolerability of the perindopril/indapamide combination
therapy for hypertension: The PRIMUS study. Curr Med Res Opin. 2006; 22 (9): 1849–58.
30. Toth K. Antihypertensive efficacy of triple combination perindopril/indapamide plus amlodipine in high-risk
hypertensives: Results of the PIANIST study (Perindopril-indapamide plus amlodipine in high-risk hypertensive
patients). Am J Cardiovasc Drugs. 2014; 14 (2): 137–45.
31. Drapkina O.M., Eliashevich S.O. Efficacy and Safety of Rosuvastatin in Patients of Different Risk Groups of
Developing Cardiovascular Diseases. Kardiologiia. 2015; 55 (2): 72–81.
32. Emberson J., Whincup P., Morris R. et al. Evaluating the impact of population and high-risk strategies for the
primary prevention of cardiovascular disease. Eur Heart J. 2004; 25 (6): 484–91.
33. Joseph P., Roshandel G., Gao P, et al. Fixed-dose combination therapies with and without aspirin for primary
prevention of cardiovascular disease: An individual participant data meta-analysis. Lancet. 2021; 398
(10306): 1133–46.
34. Olsen M.H., Angell S.Y., Asma S., et al. A call to action and a lifecourse strategy to address the global burden
of raised blood pressure on current and future generations. Lancet. 2016; 388 (10060): 2665–712.
267Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:58  Page 267