IT* Poštnina plačana vgotovmi IZHAJA vsak ponedeljek ob i zfutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četr" ■' " 10 Din, polletno 20 l)in — V Ljuh riboru m Celju doi-tavljgr, na don. ■. "v t Din več — Za tnozemstvc meseč"<- ' i h- UREDNISrvO * Ljubi i»m Knafli*-vt ui 5 telefon it 3122 MZ3 V24 1/21 ?72 predlagal, naj kongres odoošlie udanostno brzojavko Ni. Vel. kraliu: »Bivši zavezniški bojevniki oošiljajo z 10. kongresa Fidaca Ni, Vel. kraliu Aleksandru, herojskemu vojščaku velikega formata, Izraze svojega spoštovanja tei hvaležnosti za izredno prisrčen smejem, ki jim ga je priredila jugoslovenska vlada. Hkratu izražajo svoie najiskrenejše želie za veličino kraljevine SHS in za sreč* kraljevske rodbine. V imenu medzavezm-ške federacije bivših vojakov, nien predsednik Achilles Reisdorf.« Ko so se ovaciie kraliu nolerie. so gc> vorili zastopniki ameriške, francoske, angleške. italijanske. Doliske. onrtugalske. rumunske in češkoslovaške delegaciie. Kongres ie bil završen ob 11. doooldne. Triumfalen sprevod po presto-liških ulicah Pred oficirskim domom se ie nato sestavila ogromna povorka. ki ie krenila no glavnih beograjskih ulicah proti Kalemeg-danu. Ves čas povorke je vladal na ulicah vzoren red. Na čelu povorke so se vozili z izvoščki slepi in onemogli invalidi. Sledili so jim naši rezervni oficirji, med njimi slepi major Lujo Lovrič, tem pa skavti z 78 zastavami. Skavtov je bilo 2600 iz vseh krajev države. Izredno lep vtis so napravili slovenski skavti, ki so večinoma v narodnih nošah prepevali slovenske narodne pesmi. Za skavti so korakale inozemske delegacije s predsedništvom Fidaca na čelu. Kralj je gledal povorko z okna novega dvora. Občinstvo in bojevniki, ki so korakali v povorki, so prirejali vladarju viharne ovacije. Na sosednem oknu so bili ministri Uzunovič, general Hadžič, Kumanudi, Ma-ksimovič in dr. Frangeš. Temeljni kamen za dom bojevnikov Pri restavraciji »Ruski car« se je povorka razdelila v dva dela; francoski bojevniki so odšli v dvorano beograjske občine, kjer se je vršila svečana seja občinskega odbora, drugi del povorke pa je krenil na prostor pred Narodnim gledališčem, ki ga je poklonila beograjska občina Udruženju rezervnih oficirjev, da zgradi na njem svoj dom, za katerega je bil danes položen temeljni kamen. Po opravljenih cerkvenih obredih, ki jih je izvršil episkop Dositej, se je predsednik Udruženja rezervnih oficirjev spominjal žrtev, ki so padle za naše osvobojenje, nato pa govoril o zaslugah Nj. 'Vel. kralja, čegar visoko ime bo nosil novi dom. Nova stavba naj postane vojni pan-teon, da bo še pozne rodove spominjal na pokolenje, ki je ustvarilo s svojimi brezpri-mernimi žrtvami sedanjo veliko domovino. Pod krovom novega doma naj se izvrši mobilizacija vseh zdravih nacionalnih sil naše države. Med vedno novimi ovacijami zastopnikom zavezniških bojevnikov se je množi™ polagoma razhajala. Avdijenca inozemskih bojevnikov Udeleženci kongresa Fidaca in francoski borci s solunske fronte so bili nocoj ob 6. sprejeti od kralja v svečani avdijenci. Ob 5.30 so udeleženci prispeli z dvema zastavama ter s francoskim poslanikom Dardom na čelu v stari dvor, kamor je točno ob 6. prispel iz novega dvora kralj ter ljubeznji-vo sprejel inozemske goste. Kralj je imel za vsakega prijazno besedo in se je z vsemi razgovarjal. Po svečani avdijenci je bila prirejena gostom zakuska. Zakon o srednjih šolah Zagreb, 1. septembra. Današnji »Ju-tarn.ii list« objavlja iz Beograda naslednjo informacijo: »Zakon o srednjih šolah ho podpisan te dni in bo stopil v veljavo 1. oktobra. Zakon je ostal v glavnem takšen, kakor šnega je predložil minister prosvete Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.« Dubrovnik. 1. sept. Mrtvo truplo pesnika Vojnoviča prispe v Gruž jutri ob 10. Krsta bo prepeljana nato z avtomobilom do gledališča, kjer bo postavljena na katafalk v atriju. Pogretimi sprevod bo krenil iz cerkve sv. Vlaha na pokopališče po glavn h ulicah Dubrovnika. Na raznih mestih se bodo med tem od pokojnega pesnika poslovili govorniki raznih du-brovmiškh in nacijonalnih udruženi. Slikar Marko Murat je obvestil občinski odbor v Dubrovniku, da je svoj čas Vojnovič sam sestavil načrt ter izraizdl želje za svoj pogreb. Ti zapiski se nahajajo pri nekem še živečem Vojnovf.čevem prijatelju. Mestna občina je sklenila, da bo poiskala te papirje ter skušala ugoditi pesnikovim željam. Dopust poljskega poslanika Beograd, 1. septembra. Poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski je odpotoval z Bleda na Poljsko, kjer ostane na enomesečnem dopustu. V njegovi odsotnosti bo vodil posle poljskega poslaništva v Beogradu prvi tajnik poslaništva gosp. Henrik Malon. Zaključek velesejma na Reki Reka, 1. septembra. Danes je bil zaključen V. mednarodni sejem na Reki. Sejem je dosegel še manjši uspeh kakor v prejšnjih letih. Tragična smrt malega deteta Zagreb, 1. sept. Na Ma-ntšnovii ulici it. 6 je nocoj odšel Dragim Mirt s svogo sctprogo v ■kimo. Doma sta pustila med blaz.ina.rn? srvoije 7 mesečno staro dete. Ko sta se vrnila iz kima, sta našla deite mrtvo, keT se je bilo mod tean med blažim a/mi zadušilo. Nova žrtev Save v Zagrebu Zagreb, 1. seipt. Dame« popoldne je uiiomril v Savi neznan n>ošlu. Pri pregledu kabin so našli zapuščeno obleko i.n v nje-j iakaonico, g!a.seoo se na ime Antona Fetennela. Policijske oblasti smaitiraijo, da bo utopljenec identičen z lastnikom te legatimacije. ..Grof Zeppelin" startal za Evropo Bodoča znanstvena miš ja Zcp pelina v arktičnih pokrajinah. Zračni nromet z Japonsko. Lakehurst. 1. sept. »Grof Zerpeiin« je davi ob 7.1S (1.18 popoldne srednjeevropskega časa) odletel v Friedrichs-hafen. Newyork, 1. sept. Asociatet Press poroča iz Junemaua na Aljaski, da ie bil guverner Parks obveščen od namestnika notranjega tajnika v \Vashing-tonu. da bo prišel »Grof Zeppelin ' aprila prihodnjega leta na Aljasko, od koder bo izvajal polete za preiskovanje arktičnih pokrajin. V Fairbangu bo zaradi tega zgrajeno pristanišče z drogom za pristajanje. Verjetno ie. da bo »Grof Zeppelin« pod okolnostnii deloval na tem polju do dve leti. V kratkem bo prispel v Fairbank zastopnik Goodyear Zeppelin Corporation, ki bo pričel s pripravami za zgraditev pristanišča. Berlin, 1. sept. Kakor poroča »Vossi- sche Zeitung«, bo prispel te dni v Fried-richshafen sloviti raziskovalec arktičnih krajev Nansen. ki se bo pogajal z vodstvom Zeppelinove družbe o orga-nizaciiii poleta »Grofa Zeppelina* v polarne kraje. Ta polet bi se vršil šele prihodnje leto. Prav tako pa bo posnel v Berlin kapetan Bruns. ki se bo ooga-ial zaradi stalne zračne zveze med Berlinom in Tokijem. Predvidena je ustanovitev družbe z glavnico 35 milijonov mark. Zeppelini bi vozili za enkrat med Berlinom in Tokijem vsakih štirinajst dni. Beriin, 1. septembra. Prosvetni minister ie izdal odlok, s katerim odreia. da bodi dan. ko se povrne »Grof Zeppelin« s svojega poleta okrog zemlje, pouka prost in da naj učiteljstvo pouči učence o pomenu tega poleta. Po angleški zmagi v Haagu Optimistične izjave ministra Snowdena — »Srečno naključje« — Kaj pravijo v Nemčiji — Mac Donaldov povratek London, 1. septembra. Finančnemu ministru Sno\vdenu so bile prirejene pri prihodu v London veličastne manifestacije. Policija je aretirala nekoliko komunistov, ki so hoteli manifestirati proti Snowdenu. Po svojem prihodu je Snowden sprejel novinarje ter izjavil, da je konferenca uresničila najboljše želje in da smatra, da bo pravkar sprejeta rešitev repa raci.i sk^ ga vprašanja omogočila gospodarsko obnovo Fvrcpe Nadaljnji uspeh konference je izpraznitev Porenja. Na koncu je dodal, da bodo uspehi te konference enaki uspehom konference v Locarnu. Srečen sem, je pristavil Snowden, da je haaška konferenca zaključila svoje delo v ozračju prijateljskih simpatij. Pariz, 1. septembra. Ministrski predsednik Briand je poslal francoskemu poslaniku v Washington brzojavko, v kateri ga prosi, n.aj izreče državnemu tajniku zadoščenje zaradi srečr.ega na-klučja, da je prišlo do haaške pogodbe na obletnica podpisa Kelloggovega pakta. Državljanska vojna v Sveti deželi Po zadnjih vesteh korakajo močne bsdumske čete proti Jeruzalemu, v Londonu in Parizu pa zatrjujejo, da se je posrečilo vzpostaviti red. London, 1. sept. Poročilo kolonialnega urada zatrjuje, da imaio angleške čete v Palestini zasedene vse važne točke. Beduinska plemena pretižo, da Pariz, 1. septembra. liavas poroča iz Haaga, da bo odbor za organizacijo Youngovega načrta po vsej priliki zasedal v Berlinu. Odbor bo razdelil svoje delo na tri pododbore. Prvi pododbor se bo bavil z bančnimi vprašanji, drugi z dohodki iz založb in tretji z železniškimi vprašanji. Berlin, 1. septembra. Državna zveza nemških obrtnikov se je izrekla proti pristopu k državnemu odboru, k: propagira predlog, naj bi se Nemčija izrekla za sprejem Youngovega načrta šele potom ljudskega glasovanja. Freiburg, 1. septembra. Katoliški shod je danes po zaslišanju referata državnega ministra dr. VVirtha o konferenci v Haagu izrekel dr. Wirthu zahvalo za njegove uspehe. Centrum bo svoje stališče napram uspehom te konference v celoti zavzel na svojem zborovanju v Berlinu. Pariz, 1. septemfbra. Min. predsednik Macdonald je danes ponoči odpotoval iz Pariza. bodo s sinajskega polotoka in Transjor-danije korakala proti Jeruzalemu, ter .so deloma že prekoračila meio. Pri vče-raišniih nemirih v Safesu je bilo ubitih 10 Židov in 2 Turka. 27 Židov in 4 Turki pa sc bili ranjeni. Jeruzalem, 1. septembra. Vesti iz notranjosti Palestine si še vedno nasprotujejo, Po vesteh s sirijske meje so ogromni oddelki Beduinov prekoračili državno mejo in korakajo v strnjenih formacijah proti Jeruzalemu. Pariz, 1. sept. Francoska vlada je na sirski meji ukrenila vse potrebno, da prepreči upade oboroženih tolp. Čete, ki so po izjavi angleškega komunikeja udrle v Palestino, izvirajo lahko samo iz Transjordanije, kamor so zbežale tolpe iz Djepel Druza. Jeruzalem, 1. septembra. Listi poročajo, da so Arabci obkolili mesto Safed, severno od Genezaretskega jezera ter ga upepelili. Arabci, deloma pa razvaline, so ubile 22 Zidov. Pariz, 1. sept. Iz Jeruzalema poročajo. da je bil tamkaj ponovno vzpostav- ljen red in da so bili obrati in trgovine otvorjene. Med vojsko in razbojniki je došlo na več krajih do medsebojnega streljanja. Berlin. 1. septembra. V mestni dvorani se je vršil velik protestni miting cionističnih organizacij. Govorniki so napadali angleško vlado v Palestini in zahtevali za Žide Palestino kot njihovo nacijonalno domovino. Protesti zagrebških in beograjskih Židov Beograd, 1. septembra. Danes so priredili beograjski Zidje protestno zborovanje proti krvavim dogodkom v Palestini. Nekateri govorniki so napadli Anglijo, češ da ni poskrbela za zaščito in varnost njihovih soro-jakov v Palestini. Na mitingu je bila sprejeta protestna resolucija. Zagreb, 1. septembra. Zagrebški Židje so priredili danes protestno zborovanje zaradi dogodkov v Palestini. Govorila sta predsednik cionistične organizacije v Zagrebu dr. Kohn ter predsednik delovnega odbora cionistične zveze dr. Licht Oba sta napadala angleško upravo, ki je dopustila, da so se odigrali v Palestini taki za civilizirani svet sramotni dogodki. Na koncu je bila sprejeta protestna resolucija. K sporu na Daljnem vzhodu V Evropo prihajajo prve originalne slike o ko nfliktu med Rusiio in Kitajsko. Naša sHJca prikazuje kitajske begunce na železniški postaji, v Maadžufi, od koder »e —M» ▼ Jubilejni kongres Glavnega zadružnega saveza v Ljubljani Pomembna slavnost o priliki desetletnice skupne organizacije zadružništva t naši državi. Včerai ie jugoslovensko zadružništvo raznovalo v LJubljani pomemben praz-ik desetletnice obstoia Glavnega zadruž-ega saveza. predstavlja vrhovno or» anizaciio zadružništva v naši državi, z vseh krajev naše države so prispeli iredstavniki zadružnih organizacij, da v -nodaie v naši državi ie nuino potrebni.. Dobiti moramo enoten zakon o gospodarskih zadrugah, ki bi veljal za vse zadružne oblike. Zadružništvo se mora razviiatl iz lastne inicijative naroda. Vsak poizkus inicijative od strani države privabi v prvi vrsti nesolidne elemente, katerim ni toliko na delu za skupne koristi. Potreben je minimum formalnosti, stroškov in uradnih poslov pri ustanovitvi, kakor tudi pri delovanju zadrug. Zadružništvo se ne $m» zanašati na tujo Pomoč, ker ie to orotivno zadružni ideii o samopomoči, zato tudi n* zahteva državnih milijonov. Pač pa so mu potrebne razne davčne, taksne in Po. štne ugodnosti. Pri naslednji točki dnevnega reda ie poročal inž. Voiislav Gjorgjevič o zadružni* štvu kot novem ekonomskem sistemu. Uvt*. doma ie povdarial nasprotstva med star<» ekonomsko liberalno šolo ter zadružništvom kot novim ekonomskim sistemom. Po končanih referatih so bile prečitane resolucije, ki so bile sprejete brez debate. Vsebina teh resolucij je v glavnem naslednja: Kongres apelira na sedanjo upra- vo Glavnega zadružnega saveza, da dalje energično vztraja v izvajanju svojih nalog, zlasti v pogledu inicijative za osnovanje potrebnih ustanov in za reorganizacijo sedanjih. Kongres je uverjen, da moreta biti le samopomoč in lastna inicijativa sigurna temelja za krepak razvoj zadružništva, pri čemer apelira na podporo javnosti in kraljevske vlade. Kongres prosi kraljevsko vlado, da se po tolikih naporih uzakoni enoten zadružni zakon za vse vrste zadrug, ki naj uveljavi načelo: »Zadružništvu prosto pot<; dalje prosi, da se ukine šestodstot-ni rentni davek za naložbe zadružnih zvez pri bančnih zavodih in da se tudi vloge pri reifeisenskih posojilnicah oprostijo rentnega davka; pomoč zadružništvu naj se še nadalje vrši potom oprostitve od davkov ter taksnih in poštnih pristojbin, poleg tega pa naj se zadrugam da še prednost pri državnih nabavah. Kongres 6matra, da je neobhodno potrebno, da se osnuje potrebno število nižjih zadružnih šol in visoka zadružna šola v Beogradu. Dalje zahteva, da se spremeni zakon o osnovanju agrarnih zajednic in da se čim prej uredi vprašanje agrarne reforme. Kongres je bil zaključen ob pol 2. popoldne. Popoldne so udeleženci kongresa posetili kulturno in gospodarsko razstavo >Ljublja-na v jeseni« odncsno zadruž. razstavo, danes pa si bodo v štirih velikih avtobusih ogledali našo Gorenjsko in njene vzorne zadružne naprave. Našim naročnikom Cenjenim naročnikom, ki nimajo še poravnane naročnine za lil. in IV. če* t r tlet je, smo v današnji številki priložili položnice. Prosimo jih, da nakažejo naročnino z morebitnim zaostankom vred takoj prve dni meseca, in sicer po možnosti do konca leta. »Uprava »Ponedeljka«. Letalske tekme Mate g. Ivan Jelačin. profesor zagrebške univerze dr. Rittig, nadsvetnik Jančigai kot zastopnik ljubljanskega župana, namestnik ravnatelja Saveza srbskih zemlioradničkih zadruga inž. DJordJevič. predsednik Saveza nabavlialnih zadrug državnih uslužbencev g. Vlada Voinovič. komisar vrba-ške oblasti inž. Lazar Markovič. predsednik Saveza obrtnih zadrug Srbiie g. Dni« škovič. ravnateli Osrednjega saveza hrvatskih zemlioradničkih zadrug v Zagrebu g. Galjer, ravnatelj Saveza hrvatskih zemlioradničkih zadrug v Sarajevu dr. Andrič, predsednik Zadružnega saveza v Zagrebu dr. Gortan. predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Zupančič, ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani dr. Basal. predsednik Kmetijske družbe za Sloveniio g. Ivo San-cin in predsednik Zveze gospodarskih zadrug g. Anton Kristan. Otvoritev zborovanja Zborovanie je otvoril in vodil g. Anton Kristan, ki ie v svojem pozdravnem nagovoru razložil pomen današniega jubileja ter pozdravil navzoče predstavnike oblastev in korooracij. Prečital ie številne došle brzojavke, med drugim brzoiavko predsednika Glavnega zadružnega saveza dr. Antona Korošca, dalie pozdravne brzojavke sorodnih zadružnih organizacij Iz Nemčije, Švice, Češkoslovaške ter brzojavko generalnega tajnika Mednarodnega irada dela g. Alberta Thomasa. Udanostna brzojavka kralju Predlagal ie. da se našemu zadrugarlu Nj. Vel. kraliu pošlje naslednia udanostna brzojavka: »Zadrugarji iz vse države na kongresu in proslavi desetletnic«. Glavnega zadružnega saveza kraljevine SHS pošiljajo Vašemu Veličanstvu kot svojemu prvemu zadrugarju tople in udane želje za dobrobit Vašo in Vašega kraljevskega doma.« Predlog ie bil spreiet z velikim odobravanjem in navdušenjem. Nadalie so bile poslane brzojavne pozdravke predsedniku Saveza ministru dr. Antonu Korošcu, kakor tudi ministru za kmetiistvo in vode dr. Frangešu. Pozdravi zborovalcem Kot domačin ie nato pozdravil zboroval- ce predsednik Delavske zbornice g. Čobal, To nasprotstvo se ie pričelo razvijati ki ie v svoiem nagovoru povdaril velik pomen zadružne misli za celokuono delavstvo. zlasti v pogledu konsucnnih zadruv. ki imaio namen regulirati cene na tržišču. Želel ie kongresu kakor tudi zadružništvu najlepše uspehe. Kot zastopnik velikega župana ie nato pozdravil zborovalce dvo*-. ni svetnik dr. Andrejka, ki ie povdaril. da ima država največji interes na tem. da sc zadružništvo čimbolj razviie in soopolni. Končno so izrekli svoie pozdrave in želje za uspeh kongresa še komisar Iiubl.iansko oblasti dr. Marko Natlačen, nadsvetnik s. Jančigaj kot zast. ljubljanskega župana ln predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki ie zlasti naglašal. da med gospodarskimi krogi in zadružništvom ni nasprotstva. temveč ie potrebno naitesneiše sodelovanie. V imenu kmetijskega ministra dr. Frai»-geša ie nato pozdravil zborovalce inšpektor kmetijskega ministrstva g. Miloš Štibler, ki ie prečital obširno pismo kmetijskega ministra, naslovljeno na zborovalce. k današniemu kongresu. V svoiem pismu povdaria kmetiiski minister velik pomen pravkar ustanovljene Privilegirane agrarne banke za nadalii razvoi kmetijskega zadružništva, kakor tudi orizadevanie po čimpreišniem uveli avli eniu za kmetiistv« in zadružništvo važnih zakonov. Pozdravi gospoda ministra so bili od zborovalcev sprejeti z živahnim odobravaniem. Pred prehodom na dnevni red sta pozdravila zborovalce še načelnik kmetijskega ministrstva dr. Liudevit Prohaska. bivši tajnik saveza. ki je čestital Slovencem na doseženih uspehih na razvoin zadružništva. kakor tudi prof. dr. Mitrovič, ki ie izročil čestitike Srbskega polioorivrednega društva. Izvolien ie bil redakciiski odbor petih članov, ki ie imel nalogo pripraviti in proučiti predlagane resoluciie. S tem Ja bil zakliučen prvi del zborovania ter se te prešlo na dnevni red referatov. Desetletno delovanje Kot orvi referent ie poročal tainik glavnega zadružnega saveza inž. Ivan Varga o ustanovitvi in o desetletnem delovanju Glavnega zadružnega saveza. Ideja koncentracije iugoslovenskega zadružništva ie vznikla že v početku leta 1919. torei nekaj mesecev po izvršenem uiedinieniu. Na konferenci, ki se ie vršila 2. februarja 1919 v Beogradu ie bilo načelno sklenieno. da se ima pristopiti k ustanovitvi zadružne organizacije. Že 14. iuniia istega leta se ie oo izvršenih obsežnih pripravah vršila v Beogradu ustanovna skupščina, na kateri ie bil pod predsedništvom prof. Sime Lozaniča ustanovlien Glavni zadružni savez. Na tei ustanovni skupščini ie takoi pristopilo k savezu 11 naivažneiših zvez v naši državi. Glavni zadružni savez si ie nadel nalogo, pospeševati dviganje kulturnega nivoja kmetijskega prebivalstva v asj-arnn političnem pogledu in zastopati cim je zadružništvo v večii meri poseglo v gospodarsko življenje. Stari ekonomski liberalizem. na katerem bazira današnji kapitalistični sistem ie v svoiem napačnem pojmovanju svobodnega udeistvovania povzročil mnogo bede in neievolie. zadružna šola, ki so se ii priključili že številni znanstveniki. pa stoii na stališču, da ie treba človeku dati eksistenčni minimum ter ga gospodarsko osvoboditi. Zadružništvo la rešilo veliko nasprotstvo med delom ln kapitalom: odpravilo ie oderuštvo in onemogočilo velike orofite. Zadružna ideja te danes pritegnila že stotine miliionov liu-di v vseh državah, zato se ii obeta še velika bodočnost. Pri naslednji točki dnevnega reda je tajnik Osrednjega saveza hrvatskih kmetijskih zadrug g. Nikola Jagatič referiral o sodobnih principih zadružne organizacije. Povdaril je zlasti pomen zadružništva v socijal-nem pogledu kakor tudi v pogledu gospodarske osamosvojitve najširših slojev našega naroda. O zadružnem šolstvu je referiral inšpektor kmetijskega ministrstva g. Miloš Štibler. Povdaril je, da zadružništvo ni morda izum kakega posameznika, temveč je logična posledica sodobnih socijalnih razmer v zvezi s takozvanim kapitalističnim gospodarstvom. Že v drugi polovici preteklega stoletja so se z zadružništvom pričeli resno baviti odlični znanstveniki, ki so ustvarili podlago današnjemu zadružnemu 6istemu. Znanstveno proučevanje zadružništva je v resnici veliko pripomoglo k razvoju zadružne misli ter je ustvarilo podlago za ianaš-nji nauk o zadružništvu. Danes ni naroda z dobrim in razvitim zadružništvom, ki ne bi imel stalnih zadružnih šol, bodisi nižjih ali višjih, kjer se poučuje tako poslovna kakor tudi idejna stran zadružništva. Zadružno šolstvo je močno razvito pri Čehih, Nemcih in Avstrijcih, pa tudi v naših sosednih Romunih in Bolgarih je že precej napredovalo. V naši državi se danes zadružništvo poučuje na pravnih in poljedelskih fakultetah v Beogradu in Zagrebu, pa tudi pokret za ustanovitev nižjih zadružnih šol je v zadnjem času naglo napredoval. Poleg nižje zadružne šole v Ljubljani, ki obstoja že 20 let, se imajo v kratkem ustanoviti nižje zadružne šole v Zagrebu, Beogradu, Skoplju in Sarajevu. Priprave se vršijo tudi za ustanovitev višje zadružne šole v Beogradu, ki jo je kmetijski minister dr. Fran-geš že v načelu odobril. Zadružne šole niso samo potrebne, da dobijo posamezne zveze dobre uradnike; tudi državna in samoupravna oblastva bi morala pri namestitvi uradnikov v prvi vrsti gledati na absolvente zadružnih šol. Zadružništvo pa bi se moralo kot poseben in važen predmet predavati tudi na vseh učiteljiščih in na kmetijskih, trgovskih in bogoslovnih šolah, kajti poznavanje idejne in poslovne strani zadružništva ter zadružne zakonodaje je za absolvente teh šol, ko 6topijo v življene, velike važnosti. Inicijativa za osnovanje zadružnih Slike s pokrajinske razstave Jesenska razstava v Lattermanovi pokrajini — Gospodarski urednik in njegora druga »soproga« — Zoo in druge domače zanimivosti Ljubljana, 1. septembra. Naša pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« je pa že tako imenitna, da moramo izipregovoriti vsaj o njenem imenu, ko itak ne utegnemo prvo nedeljo in povrhu še na prvi dan v mesecu popisati vseh čudovitosti v njenem okviru. Gre za ime. Ljubljančani namreč vsem prireditvam na tivolskem sejmišču ne pravijo drugače kakor sejem, pa naj se Ljubljana v jeseni vrši nalašč kakor letos sredi najbolj vročega poletja, v ostalem pa bi se takšna, kakršna je, gotovo lahko vršila tudi proti zimi, recimo ob svetem Miklavžu ali Božiču, pa bi gotovo bila tudi dobro obiskana. In kar se tiče označbe »pokrajinska razstava«, pravijo Ljubljančani, da je to v ožjem pomenu silno umestno glede na prelepo tivolsko pokrajino, kjer je prirejena in kjer je baš letos mnogo pridobila z novim ilirijanskim kopališčem. To sicer ne spada v njen obseg, je pa na mestu, ker se v njem lahko ne samo opere vsak posetnik, marveč se lahko ohladijo tudi tisti, ki jim postane vroče po dolgi šetnji skozi vzdušne paviljone in eventualno tudi zaradi te ali one cene. Pa to se le bolj redko primeri, ker smo Pokrajinci — (še vedno lepše kakor »Kranjci«, kot so nam dejali včasi) na pokrajinski razstavi že tako doma, da se nam zdi kar nobl, če tuintam primaknemo kak dimarček in se zato bolj gosposko pokroftamo z izvrstnimi Slamičevimi pečenicami, z dobro vinsko poskušnjo in z neverjetno opoino medico ali mednim likerjem, pa povrhu še z jogurtom, ki je dober zgolj za prebavo, in z dalmatinsko malago, ki ima svojo eksistenčno pravico upravičeno že zgolj s tem, da je na razpolago po dva dinarja. Ah, verjemite, da je huda reč, šetati kar tja v en dan po razstavi, kjer razen vročine vlada tudi gnječa in se lahko skromnemu, zavzetnemu in dovzetnemu opazovalcu primeri še vse kaj drugega, kakor kakšnemu strogo vestnemu gospodarskemu uredniku, ki ima navado, da vodi svojo gospo pod roko, pa se na lepem zagleda in nato pomotoma prime pod pazduho drugo, slučajno mimoidočo damo. Oh, sreča je samo ta, da se na velesejmišču oprošča vsaka nerodnost, in to je za Ljubljan- čane domala toliko, kakor za one grešnike, ki pravijo predpustom: »Gori ali doli, v postu dobimo odvezo.« Zvečer so nam povedali, da je tekom današnje nedelje obiskalo velesejem preko 12.000 posetnikov. To je prav verjetno, ker je bil direndaj ves dan res velik in bi kak nevrastenik morda celo protestiral, če bi bil naval še večji. Kajti za svoj denar hoče pač vsak imeti svoje. A če vzamemo samo razstavo »Zoo«. je bila pač včeraj situacija taka. da bi bili mnogoštevilni in dosledno vztrajni ogledovalci kletk in vitrin potrebovali enako porcijo kisika in drugih okrepčujočih sredstev, kakor na primer ščuke v. akvarijih, pa gadje, modrasi, lisice, smrdokavre. dehurji. ježi in čuki. Hvalevredno je gotovo, da je majcen delež te genljive razstave prevzel tudi Radio - Ljubljana, kjer je baš opoldne h kosilu popeljal poslušalce in poslušalke skozi paviljon Zoo naš znameniti joger Vlado, ki je v resnosti trenutka celo pozabil na vso svojo kolosalno lovsko latinščino, pri tem pa moral v širokem krogu poslušalcev neoujno poslušati blagoglasni citat iz poezije Rada Mur-nika: »Pride september — kozle strelja ember« ... aH tako nekako... Ogromno zanimanje je vladalo za pohištvo. Najbolj pri tistih, ki bodo prihodnjič v državni loteriji zadeli milijon. V tem povodu so se vršila sijajna povpraševanja, bila pa je zares sklenjena tudi cela vrsta kupčij, posebno z interesenti iz Hrvatske in Srbije. Enako je vladalo veliko zanimanje tudi za pletenine in preproge. Celo mnogoteri bratje iz Srbije in ostalih pokrajin onstran Sotle so uvideli, da je v Ljubljani ipak najcenejše in so nakupili tisto, kar imajo doma skoraj pred nosom. Vojvodinol so pa kar celo udarili po sredi in kupovali, kar jim je bilo všeč v lesni in ko-žuhovinarski produkciji. Ko smo že vse tako zmešali, je naj-umestneje, da zaključimo. »Ljubljana v jeseni« ni samo od enega dne. marveč bo trajala do 9. septembra. Pojdite si jo ogledat m povejte nam glasno na uh«. če vam kaj ne bo všeč. Stvar je namreč nujna in protesti ne zaležejo mnogo, ker smo okrog prvega in želimo taki ostati do konca »Ljubljane v jeseni«. Sokolska slavnost v Mostah Točno ob 14 so se Sokoli zbrali pred Mestnim domom in formiral se je sprevod s sedmimi praporji po Sv. Petra cesti fckozi občino Moste na krasno, senčno telovadišče pred slavnosti oder. Okusna okrasitev odra in slavnostnega prostora je prirediteljem v veliko čast Starosta br. Rahne ie pozdravil sokoleke funkcijonarje in predstavnike, podpolkovnik g. Knez pa je razvil v zastopstvu kuma-kraljeviča Petra prapor ter ga izročil praporščaku. Pomembno sla nost je z lepimi besedami poglobil Savez.u starosta br. Gangl, župni starosta br. prof. N. Marolt pa je še podčrtal njen pomej za organizacijo in kraj. Med proslavo so peli pt\ci pevskega društva Sava in svirala je jeseniška sokolska godba. Vzvišeno in gin-Ijivo je bilo pobratimstvo praporov. Proslave se je udeležilo irnogo uglednih lavnih detevre*. Navzoča je bila tudi dvorna -lačna gutpa dr. Tavčarjeva. Po razvitju prapora je dobro uspela javna telovadba vseh oddelkov in ljudska veselica js bila prisrčno zabavna. žalostna usoda morfi-nlstke Iz Berlina poročajo, da je znana igralka Marija Orska v nekem hotelu, kjer je že delj časa stanovala, nenadoma zbesnela. Z velikjbtežavo eo jo ukrotili in jo z rešilnim avtoifffroilom prepeljali v umobolnico. Zanimivo je, da se je hotela Marija Orska že opetovano odvaditi uživanja morfija. V to svrho se je ponovno podvrgla zdravljenju, ki pa je ostalo brez uspeha, ker 9e ni pokorila zdravnikovim odredbam. Kljub prepovedi je uživala alkohol in si je skrivaj preskrbela tudi narkotična sredstva. Vodstvu hotela je povzročala velike skrbi, ker je bila stalno v morfijevem opojti. Ležala je ves dan ▼ postelji ki kadila cigareto za cigareto. Kadar je dobila živčne napade, je razburila ves hotel. Ležala je potem ure in ure mirno in je prosila svojega brata in postrežnico, ko se je zavedla, odpuščanja. Predvčerajšnjim je iznenadia skočila iz postelje in divjala v sami srajci po hodniku, ne da bi se posrečilo hotelskemu osobju, odvesti jo v njeno sobo. Takoj pokli; cani zdravnik jo je komaj pomiril. Skupaj z njenim bratom jo je odvedel v sobo in odredil bolničin prevoz v sanatorij. Žalostna usoda Marije Orske vzbuja v berlinskih listih živo sočutje. ...•iiiiiillllllllllllimiM"..... Po kavi »Kako? 300 Din za takšen klobuk! Človek bi moral Ht! brez glave, da bi ga kupi' - * Udeleženci vojaške škole za bodoče narednike so po končanem tečaiu poklonili sitnemu stotniku čedro z napisom: »Na J nam bo dovolieno. da še Tiri vsaj enkrat damo našemu kaoetanu pod nos.« * Pred operacijo pride bolniški strežnik in potrese gospoda v postelii: »Predramite se. gospod Potrebuieš. ker vas bomo sedai uspavali.« * »Želite kupiti redkvico, gosood?« — »Ne morem, dečko, nimam drobiža.« — »Nič ne de. plačate pa iutri.« — »Pa če bi umrl?« — »Ne bo velike škode.« * GosDodič zasleduje lepo osebico. ob kateri stopica ostudno mršavo kuže. »Je Vaš ta psiček?« prične mladenič, da bi snloh pričel. Ali gospodična ga osorno pogleda, rekoč: »Kai oa vi mislite!« Gosood natn: »Greš proč. mrcina pasla!« • »Jerico. Jerko. kako slabo se umivaš, okoli ust se tJ vidi. kai si davi zaitrkoval.« — »No. kai sem. gospod Duie PoduJe?« — »Kuhano čokolado!« — »Ni res. niste uganili to ie še od sinoči.« Bukarešta, 1. sept. Letalske tekme držav Male atante in Poljske, ki se bo pričela v sredo, se bo udeležila vsaka država s 6 letali. Letala bodo za 3100 km dolgo progo startala v sredo ob pol 6 ter bodo v četrtek od 1 popoldne dalie prihajala nazaj na letališče Bencasa pri Bukarešti. Smernice angleške delavske vlade Ženeva, 1. septembra. Angleški vna-nji minister Henderson je sprejel novinarje in jim dal izjavo o mednarodnih smotrih delavske vlade. Delavska vlada smatra, da je šele sedaj svetovna vojna dejansko likvidirana. Sedaj končno Društvo narodov lahko gre na delo. Delavska vlada je šla v volilno borbo z ženevskim protokolom, kar predstavlja prvi poizkus, da se zamaše vse luknjice vojnega duha. Za enaka stremljenja se bo angleška vlada zavzemala tudi v Ženevi. V tem pogledu bo podal Macdonald nemara že v prvih se.iah septemberskega zasedanja Društva narodov primerne izjave. Na kraju je Henderson pristavil, da smatra vprašanje razorožitve za veliko nalogo Društva narodov. Pomen Mac Donalcio-vega obiska v Ameriki VVashington, 1. septembra. Po vesteh listov prispe Mac Donald v New-york 4. oktobra. Tri dni bo stanoval v angleškem poslaništvu v Wash:;ngto-nu, M dni pa v Beli hiši. 12. oktobra odpotuje Macdonald nazaj v Angl.o. S svojjm prihodom v Zedinjene države namerava Macdonald zaključit: pogajanja med angleško vlado in Ze-dimjeniimi državami glede pomorske razorožitve. Za december pa bo v London sklicana velika pomorsko raz-orožitvena konferenca, na katero bodo povabljene tudli vlade Francije in Ja-ponsike. Kitajci sprejeli ruske predloge Peking, 1. septembra. Vlada v Nan-kingu je sklenila sprejeti ruske predloge glede rešitve konflikta. Glede dveh manjših pogojev se bodo vršila še neposredna pogajanja med ruskimi in kitajskimi zastopniki v Harbinu. Moskva, 1. septembra. Svet ljudskih komisarjev je imel pod vodstvom Ry-kova sejo, na kateri je razpravljal o ureditvi rusko-kitajskega konflikta. — Svet je izrekel Nemčiji, zlasti pa nemškemu generalnemu konzailu v Harbinu, zahvalo za posredovanje. Eksplozija peklenskega stroja v Berlinu Berlin, 1. septembra. Davi je eksplodirala pred državnim zborom bomba, ki je povzročila dokaj materijalne škode. Vse šipe so bile pobite. Ker so oblasti našle dele ure, smatrajo, da je bil položen peklenski stroj. O neznanih zlikovcih, ki so zadnje čase postavili že več peklenskih strojev pred državne zgradbe in urade, ni zaenkrat ne duha ne sluha. Madžarski manevri proti Mali antanti Bukarešta, 1. septembra. Listi demontirajo vesti madžarskih listov, da so Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška ski en i ie vojno zvezo proti Madžarski. To vest so objavili madžarski listi zato, da bi kompromitirali Malo antanto pred zasedanjem Društva narodov. Obletnica albanske monarhije Tirana, 1. septembra. Albanski presbiro poroča: V vsej diržavi se vrše veličastne priprave za nroslavo obletnice proglasitve monarhije v Albaniji ter ustoličenja kralja Ahmcda Zogu I. Katastrofa ob kalifornijski obali develand, 1. septembra. Vzroki katastrofe parnika »Dom Juam« še vodno niso pojasnjeni Gotovo je, da je bilo 62_oseb rešenih in jih sedaj pogrešajo okoli 70. Oblasti so uvedle natančno preiskavo glede vzrokov katastrofe. Gradbena katastrofa v Alžiru Pariz, 1. septembra. Iz Alžira poročajo, da znaša število žrtev povodom katastrofe stanovanjske hiše, ki se je pred dvema dnevoma zrušila, 33 oseb. Suša v Nemčiji Berlin, 1. septembra. Zaradi neprestanega lepega vremena je zavladala v Nemčiji stra-Jiovita suša. Tudi plovba po rekah je ogrožena. Spominska plošča Karlu Marsu Berlin, 1. septembra. Magistrat je dal na predlog socijalnodemokratskih občinskih svetnikov vzidati spominsko ploščo na hišo kjer je 1. 1847. stanoval Karel Marx kot dijak. Lahkoatletski dvoma!ch Zagreb: Liubliana Zmaga Zagreba z 81:54 točkam. — Nov jugoslovenski rekord Buratoviča (Zagreb) v skoku v višino. — V semiiinale ljubljanskega okrožja za pokal LNP prideta Hermes in Svoboda. — Na proslavi ZNP so juniorji Ljubljane podlegli juniorjem Zagreba. — Visoka zmaga našega prvaka v Celju, remis Maribora proti Gradcu. — SK Ilirija zmaga v teniškem turnirju proti SK Celju z 8:5 točkam. Ljubljana, 1. septembra. Danes dopoldne ki popoldne se jc vršil ta igrišču SK Ilirije lahkoatletski dvomatch jaed Zagrebom in Ljubljano, ki je prinesel precejšnjo zmago ZagTebu. Kakor znano, je lami Zagreb zaradi nediscipliniranosti podlegel ljubljanskim atletom na lastnih tleh, kar je letos v polni meri popravil. Podrobni rezultati so naslednji: 100 m- 1 Hellebrandt (Z.) 11.4; 2. Pavšič (L.) 11.6; 3. Skok (L.); 200 m: 1. Skok (L) 23.6; 2. Pavšič (L) za prsa, 3. Madjarevič (Z); 400 m: 1. Schreiber (Z) 54.4; 2. Madjarevič (Z) 10 m; 3. Močan (L) 5 m za drugim; 800 m: 1. Rittig (Z) 2:05.6; 2. Ferkovič (Z); 3. Kumer (L); 1500 m: 1. Predanič (Z); 2. Kumer (Z); 3. Kumar (L); 5000 m: 1. Koren (Z); 2. Šporn (L); 3. Tinta (L); 4 X 100 m: 1. Ljubljana (Režek, Pavšič, Stepišnik, Skok). Štafeta Zagreb je na progi odstopila Skok v višino: 1. Buratovič (Z) 1.78 m; (nov jugoslovenski rekord); 2. Medica (L) 170 cm; 3. Pogačnik (L) 160 cm. Skok v daljavo: 1. Korče (L) 6.32 m; 2. Hellebrandt (Z) 6.24 m; 3. Stepišnik (L) 6.11 m. Troskok: 1. Jakupič (Z) 12.77 m; 2. Režek (L) 1236 m; 3. Korče (L) 12.44; Skok ob palici: 1. Gregorka (L) 330 cm; 2. Ferkovič 3 m; Disk: 1. Manojlovič (Z) 39.81 m; 2. dr. Narančič (Z) 39.77 m; 3. Slamič (L) 35.05 m. Krogla: 1. dr. Narančič (Z) 13.55 m; 2. Ferkovič (Z); 3. Slamič (L); Kladivo: 1. Gašpar (Z) 37.55 m; 2. Ferkovič (Z); 3. RotaT (L); Kopje: 1. Hellebrandt (Z) 51.34 m; 2. Pet-kovšek (L) 47.77 m; 3. Gašpar (Z). Po točkah je razmerje 81:54 v korist Zagreba. Podrobnejše poročilo bo objavilo »Jutro«. Nogomet II. kolo tekem za pokal LNP Ljubljana, 1. septembra. V drugo kolo pokalnih tekem LNP so po zmagali pretekle nedelje prišla moštiva Ilirije, Hermesa, Svobode in Slovana. Vsi štirje nasprotniki so danes poipoldne nastopila na igrišču ASK Primorja, io sicer kot prvi paT Hermes in Slovan, za njirn pa Ilirija in Svoboda. Dočim Je bila zmaga Hermesa v prvi tekmi več ali manj sigurna, je v precejšnji meri presenetil poraz Ilirije, ki izpade sedaj iz nadaljnjega tekmovanja. Ugotoviti pa je treba, da je Ilirija nastopila, s kombiniramo garnituro rezerve im tumorjev, kar je pomenilo za Svobodo precejšen plus, ki ga je proti ko>ncu tekme tudi izrabila z uspehom. Za semifjnaldsla v pokalnih tekmah ljubljanskega okrožja sta se potemtakem kvalificirala Hermes in Svoboda, izmed katerih bo imel zmagovalec oipraivka s prvakom. Hermes : Slovan 7:2 (1:0). Edino moštvo II. razreda, ki je prešlo v II. kolo pokalnih tekem, je vzdržalo igro proti Hermesu te do odmora, dočiim se je moralo po odmoru omejiti samo na defenzavo. Moštvo je zaigralo v običajni formi; opaziti je bilo, da nima še mnogo treninga. Zdi se, da je trndd vročina precej vplivala na razpoloženje posameznikov. Prav dobro se }e držal vraiar, ki je obvaroval moštvo popolnega debakla. Tudi obramba se je trudila na vso moč, dočim pa se je napad kmalu raztrgal in m bil zmožen nobene smiselne akcije. Hermes je igral pod običajno fonnto. Imel je vso igro lahno premoč, kj se je proti koncu spremenila v popolno blokado. Prav dobra je bila napadalna vrsta z Zalokarjem, ki je to pot tnalo več streljala in manj kombinirala. Obramba je brez truda in sigurno čistila napor Slo-vanovcev. V celoti je igra nudila malo dobrega športa šn je postala proti koncu ?ra-v »do-.712 ia * jn -lolgečasna. Edinstvena je bila ekse-sucija enajstmetrovke, iz katere je po ponovitvi sledil sedmi goi za Hermesa. Tekmo j s vodil g. Betetto — igri primemo. Par prestopkov proti disciplini pa je zatrl že v kili. Svoboda : Ilirija 2:0 (0:0). Kakor že uvodoma omenjeno, je Ilirija nas.-o-t>'la z mladim: močmi, dočim je bila Svoboda — razen Gašperšiča — kompletna. Igra obeh rro-štev je bila ves čas odprta In je nudila r.tiogo lepili momentov. Premoč se je menjavala in doseženi rezultat ne kale pravega razmerja med sitorai otv.b ♦ekmccev. Svoboda lepo napreduje in je s pridobitvijo aovih moči — predivsem Fleischer ja — izdatno tlačila svoj položaj v I. razredu. Moštvo igra sdcer nekoliko ostro, toda v vseh delih se mu vida izdaten trening im smisel za skupno igro. Vsi igrald so zadovoljili in skoraj ne gre hva-fiiti posameznikov. Prav dober je bil vratar Fu-ifina, ki )e pokazal par lepih parad. Fleischer kot srednji kr.ilec je bil povsod in je vedno in vedno pošiija-I napad v ogenj. V napadu je trio še nekoliko okoren, vendar pa je v nekaterih lepih akcijah resno ogroža! vrata belo-zderaih. Ilirija je v kombinirani postavi dala popolnoma enakovrednega nasprotnika in po poteku igre ui zaslužila gola. V moštvu je ugajala močna obramba in napadalna vrsta, ki je v presledkih in.soeni.ral« prav lepe napade. Da m dosegla uspeha, je delo nasprotnikovega vratarja. Tekmo je sodil g. Šetina, ki je bil v presoj »fotriov« precej n-e siguren. Tudi enajstim etrov- Proslava ZNP Zagreb, 1. septembra. Tudi današnji dan slavnostnih prireditev ob priliki proslave 10-letnice ZNP je prinesel Zagrebu dve zmagi, in sicer zmago juniorjev nad ljubljanskim' in zmago reprezentance nad beograjsko. Med popoldanskimi prireditvami se je vršilo slavnostno čestitanje jubilantu. Kot prvi je izrekel čestitke veliki župan dr. Zori-čič, za katere se je zahvali) predsednik ZNP prof. Šuklje. Za njim je izročil jubilantu tajnik dr. Riboli v imenu saveza zlat lovorjev venec. Podsavezu so nato čestitali in izročili okusna darila za splitski podsa-vez inž. Dobrič. za štajersko nog. zvezo dr. Rosner, v imenu težkoatletskega saveza Mikanovič, za beograjski podsavez Bogda-novič, za ljubljanski inšp. Zaje itd. Zvečer ob 21. se je vršil svečan banket, ki ga je priredil ZNP na čast svojim gostom. Med športnimi prireditvami je omeniti Kot prvo juniorsko tekmo med reprezentancama Zagreba in Ljubljane. Pred pocetkom je predsednik ZNP prof. Šuklje pozdravil ju-niorje Ljubljane in jim izročil modro zastavo: ljubljansko moštvo je izročilo kip. Zagreb jun. : Liubliana jun. 2 : 1 (1 : 1). Moštvi sta nastopili v naslednjih posta- Zagreb: Urh, Šljivak. Horvat, Šojat, Ostermann, Lapena, Kneževič, Bobinski, Geyer, Žarkovič, Strok. LJubljana: Logar. Strehovec. Jež, Varšek, Berglez, Mihelak, Trobevšek, Trček, Svetic, Šenica, Šavs, Reprezentanca Ljubljane je bila telesno mnogo močnejša od domače, tako da je lažje vzdržala tempo do konca. Dobri so bili v moštvu desno krilo Trobevšek, srednji napadalec Svetic, leva zveza Šenica in bra-nilski par Strehovec - Jež. Igra je bila ves čas odprta in najbolj bi odgovarjal poteku neodločen rezultat. Za Zagreb sta ustrelila gola Kneževič in Bobinski, za Ljubljano pa je padel iz enajstmetrovke. Popoldne je nastopila v prvi tekmi reprezentanca Gradca proti kombinirani reprezentanci Splita in zmagala z 2:1 (1:0). Kot glavna tekma, ki ji ie prisostvovalo 5000 gledalcev, se je vršila tekma Zagreb : Beograd 4 : 2 (2 : 1). Tekma je bila zravnana in je Zagreb odnesel zmago precej po sreči. Beogradu tudi nista bila priznana dva gola zaradi offsideov. Ostale nogometne tekme Celje: ASK Primorje (Ljubljana) : Atle-tik SK 8 : 0 ( 5 : 0); SK Olimp : SK Viktorija (Karlovac) 3 r 2 (1 : 1). Moštvo ASK Primorja je nastopilo v postavi: Buljevic, Svetic, Hass'. Sočan. Slamič, Pišek (Jug II), Jug, Čamernik, Cebo-hin, Zemljak, Uršič in predvedlo dobro igro. Nova grupacija napadalnega kvinteta ima še mnogo nedostatkov. Igra je bila kljub temu efektna. Gole so zabili- Zemljak 4, Čamernik 2 ter Uršič in Jug po 1. Sodnik gosp. Deržaj je bil komoden, toda sicer na mestu. Gradec: Gradec (III. garnitura) : Maribor 2 : 2 fO : 0). Igra je bila zelo medla in nezanimiva. Navzočih je bilo le do 1000 gledalcev. Za Gradec sta seortala Donner in Mach (iz enajstmetrovke), za Maribor pa dvakrat Bertoncelj. Osijek: Gradjanski : Bačka (Subotica) 6 : 2.. Dunaj: Nicholson : Hertha 3 : 2 (2 : 2); Wacker : Slovan 2 : 1 (0 : 1); Rapid ,: Admira 0:0; Sportklub : Hakoah 2 : 1 (0 : C). Praga: Viktoria-2. : Teplitzer F. C. 5:3; Liben : Meteor VIII 2 : 2: Nuselski SK : Čechie K. 4 : 1. Brno: Avstrija (amaterji) : ČSR (amaterji) 3:1. Čehi so se odrekli prisojeni enajstmetrovki. Stettin: Gradec (I. garnitura) : Stettin 4 : 4. Budimpešta: Nemzeti : Attila 1 : 1 (1:1); Ujpest : Hungaria 4 : 2 (1 : 2); Bastya : Bocskav 5 : 0 (3 : 0). Segedin: Somogy : III. okraj 2 : 2 (1:1). Berlin: Hertha : Concordia 5:3: Tennis-Borussia ; Union Potsdam 2 : 1. Niirnberg: I. F. C. Niirnberg : ASV 3-2. Dortmund: FC 95 : Cricketer (Dunaj) Fiirth: Spielvereinigung Furth : Ver. Be-wegungsspieler S : 1. Tenis Tenis-t'"-nir SK Ilirija : SK Celje V soboto in nedeljo smo imeli priliko videti nadvse zanimiv tenis-turnir med ljubljansko Ilirijo in Celjem. Dasi še mladi, so nam igralci Celja ob tej priliki pokazali pravo borbenost za barve svojega kluba. Goste so posnemali tudi ilirijanski igralci, ki pa so razen tega pokazali mnogo smiselnejšo igro in več turnirske rutine, ki je na turnirjih predvsem potrebna. Rezultat 8:5 v korist Ilirije ne odgovarja ravno jakosti obeh moštev; pravilnejši rezultat bi bil 10:3 za Tlirijo, ki brezdvomno v splošnem razpolaga z boljšim moštvom kot Celje. Posamezni rpzultati: Gospodje posamezno: Kmet:Toplik 6:4. 4:6. 6:3 Vsled tehnično boljše igra zrnata prvi odločno v tretjem setu Kozelj-Kopušar 2:6 6:3. 6:4 Favorit g. Kopušar podleže '">0 prvem dobljenem -etu ka, iz katere je padel vodilni gol za Svobodo. • : " ~ „,. ... t^, , , , .. _ , c- u j 1 radi odlične i»re Ko/elia. k' e ■? večjo mk- }e bila zelo problematična. Gole za svobodo -j J, V. v sta zabila Fleischer (iz enajstmetrovke) in Mi- Josavljevič Prireditvi je sledilo bore malo ljudi, kar pa spričo krasnega vremena skoraj ni moglo biti drugače. Zaje Lado:M. Burger 6:0, 6:1. Zaje ni imel mnogo težkega posla, ker igra zelo prodorno. Ing. Novak:Oberlindtner 6:2, 621. Lahka zmaga prvega vsled taktično in tehnično boljše igre. Dame: posamezno: šaplja Boža : Borlak 6:2, 6:3. šapljeva je v vsem prekašala svojo nasprotnico; pozna se ji turnirska rutina. Šaplja Ina : Pekolj 2:6, 7:9 Iznenadila je Pekoljeva, ki vidno napreduje. K zmagi je pripomoglo popolno neraz položen je šap-Ijeve Gospodje v dvoje: Kmet-Novak : Popušar-Burger Fr. 6:3. 5:7. 4:6. Zaradi trenutnega nerazumevanja ilirijanske dvojice odloči Celje igro po težki borbi nepričakovano v svojo korist. Štojan-Pogačar : Borlak-Burger M. 8:6, 4:6. 5:7. Ker je Stojan v odločilnih trenutkih odpovedal, je igra končala v korist Celja. Kozel j-Zajc : Toplak-Oberlindtner B:l, 6:4 Domači par Koželj in Zaje Lado, na-zvan »zidt, ki je medsebojno dobro vigran, je osobito v prvem setu po lepi igri v prvem setu prinesel sigurno zmago Iliriji. Omeniti je, da celjskega para nikakor ni bilo podcenjevati ter je leno zmago domačinov pripisati odlični isri Koželja pri mreži in znani odporni igri Zajca. Gospodje in dame v dvoje: Boža šaplja-Pogačar : Kopušar-Borlak 4:6, 3:6. Ker je Pogačar, kakor že prej omenjeno, igral pod svojo formo in Boža Šaplja kljub dobri igri ni mogla izpolniti nastale vrzeli, je celjski par po lepi igri Kopušarja zmagal zasluženo. Ina Saplja-Kmet : Toplak-Pekolj 6:2, 7:5. Zmago si ie priborila domača dvojica radi boljše igre Kmeta. Zanimanje publike za turnir je bilo nekoliko večje od zadnjega turnirja, vendar je želeti, da bi se temu športu posvečala še večja pozornost. * Medmestni plavalni miting v Dubrovniku. Včeraj se je vršil v Dubrovniku plavalni miting med reprezentancama Splita in Dubrovnika. na katerem je Split zasluženo zmagal z 4-8:40 točkam. V vaterpolu je zopet sigurno zmagal Jug. Senzacija dneva je bila zmaga Matica (Jug) nad Senjanovičem (Jadran) 'na 100 m prosto. Matič je prispel na cilj v izvrstnem stilu v času 1:04.3 ter postavil s tem nov jugoslovenski rekord v tej disciplini. Dva meddržavna lahkoatletska mitinga. V Curihu se je *ršil lahkoatletski miting med Nemčijo in Švico, na katerem je zmagala Nemčija s 83-54 točkam. V Parizu pa je nemška lahkoatletska reprezentanca slavila zmago nad francosko z 79:68 točkam. Ljubljanska nedelja prvega septembra Na pokrajinski razstavi, v kopališčih in drugod. — Prired njega ler!(, j0 ^tasli v zadnjem tprimatii di. J)emiat Šelenburgova ul. 4 ZOPET REDNO ORDIMRA Jadna usoda filmske zvezde Mally O' Day pač nima sreče! Pred tremi ali štirimi leti se ji je obetala sijajna bodočnost. Vitka postava, spretna igralka, privlačna osebna moč — vse je bilo v njej. Ker je bila angleščina njena materinščina, se ji ni treba bati govorečega filma S svojo sestro Sally O' Nei! — je prišla v Holly-\vood in rez leto dni sta zasloveli Molly je celo Hr.bila naziv wampa — usodna ženska, velikn vpoglediiivka — in naj bi kot taka nastopila v nameravanem filmu. To ie skoro rnnršalska r.alica za kinskega umetnika. Vendar Mollv »e pričela nostaiati »mollet«, kakor pravijo Dunajci. debelila se je Ta trebušnost ji jt prav hodila v vlogi krepke | kmetice Toda debc-linka se je še naprej j okroglila. dokler ji ravnatelj ni ukazal huj-j sat', drugače bi bila ob službo lTboga Mol-! Iv it vce storila, da bi izgubila maščobo, pa j /am m Naposled se je odločila za junaški j ;"in oper:ci;o bedrih in nogah so ji i ^zr' r>rece! kil 'olšče in lečnik se ie nekaj j raco nonaš.i! s svojo mojstrovino Pa ne ■ do'" MoI'v f ie vnovič odebelila in biv-j "a »wampa« je morala zbog (vampa) — ne -r:tc! — iiti _oH^m" umetnost1 Mubljana. 1. septembra. Ljubljančani so preživljali nedeljo v znamenju jesenske pokrajinske razstave. Po mestu je vladalo ves dan izredno živahno vrvenje. Največje množice so hitele po Dunajski in Gosposvetski cesti proii sejmišču, kjer se je na prostoru pred blagajnami kar trlo pisanega naroda. Ljudje so vreli notri pri vseh vhodih že dopoldne in se razgibali vse na okrog, si ogledali vse zanimivosti, pokusili pa vse od hladnega piva do najmočnejšega vina in si založili želodce s hrenovkami, klobasami, čevabčiči. ražnjiči in zagrebškimi šintelbratni. Ker se je zdelo .našim kopalcem, da je to najbrže zadnja lepa, res lepa solnčna nedelja, dovolj topU za kopanje v zraku in vodi, so jo temeljito izrabili. Ves dan je bilo polno kopališče Ilirije. Neglede na vse mogoče prireditve v mestu in okolici pa so jo nekateri odkurili tudi ven v naravo že z jutranjimi vlaki in mnogi so jim sledili popoldne. Zopet se je peklo in kuhalo tam ob Savi. Sori, Ljubljanici in še kje. gorelo je nebroj ognjev, ob katerih se je cvrlo meso ali se kadilo iz loncev. Solnce je še vedno toplo, imamo prekrasne jesenske dneve. Pojavljajo se od časa do časa na svodu tudi temni oblaki, ki pa zopet izginjajo. Vendar je sodba taka. da vremenski prevrat ni več daleč. Zato je tam zunaj za slovo še toliko rjavcev in rjavk. ki oživljajo brego- ve naših voda in se sladkajo s sadjem, ki ga jim donašajo za mal denar okoličani. Razen na velesejmu je bilo kaj živo popoldne tudi v Mostah, kjer se je vršilo slavnostno razvitje krasnega sokolskega prapora. Razen v Moste so ljubljanski Sokoli v prav lepem številu pohiteli tudi k sokol-skima slavnostima v Litiji in Velikih Laščah. Izmed izletnikov pa so uživali svojevrstno razvedrilo tudi nekateri čolnarji, ki -i H. K?nd.i Liiibl:ana Mestni t? g 17 183 BSA motor s prikolico, no iako ugodni ceni naorodai v n-araži P. Štele. Kapiteljska ulica 3 29232 Avtohladilnik dobro ohranjen kupim. — Ponudbe z navedbo tipe in cene na Prostovoljno gasilno društvo n. Ruše 28999 Avto marke »Pontiac six« prodam. Ogleda se v garaži Stupica, Slomškova 6. 29199 Moško kolo renovirano, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29185 Damske čevlje nove prodajamo po zelo nizki ceni v ponedeljek, torek in sredo, 2., 3., 4. t. m. v agenturni in komisijski trgovini v Ljubljani, Študentovska ulica 7. 29271 Več oblek dobro ohranjenih, za močno osebo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra-29304 Pohištvo vedno v zalogi in po najugodnejših cenah pri Matija Andlovic, 6trojno mizarstvo, Komenskega ulica št. 34, Ljubljana. 75 Nekaj starega pohištva ceno prodam. Karadkaijeva ul. 4 29153 Staro pohištvo 2 postelji, nočno omarico, 3 omare za obleko, umivalnik in drugo prodam. Kup ci naj se javijo v ponedeljek med 1 in 2. uro pop. na Dunajski cesti 9/U — desno. 29283 Trgovski pomočnik vojaščine prost, pristopi za družabnika k podjetju s špecerijskim blagom, najraje v večjem kraju na deželi. Ponudbe na poštni predal Kranj 18. 29040 Novo hišo s 5 sobami, 2 kuhinjama in nekoliko vrta naprodaj za 100.000 Din pol ure od gl kolodvora. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29319 Vagon brez proda Kuhar, Guštanj. 29005 Drva bukova. 1 m dolžine, kostanjeva do 1.20 m dolžine kupim. Plačam sproti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva« 29280 Slive .a žganjekuho kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana 7 — Knezova ulica. 29276 V * tj Vinotoc radi oapotovanja poceni prodam. Poizve se v Zalo-karjevi ulici št. 10,1 28925 Bulet in delikatesno trgovino v centru Zagreba, zelo dobro idočo zelo ugodno prodam. Pogledati v Samostanski ul št. 9. 29243 Industrijo dobro vpeljano v lepem kraju oddam kompletno v najem z obrtjo vred ali pa prodam. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ugodno«. 2S9Š0 Klet primerno za točilnico ali delavnico, oddam v najem ob glavni cesti, na prometnem kraju v Novem mestu — Pojasnila daje Recelj, Kandiji 28, pri Novem mestu. 29227 Prostore primerne za delavnico ali skladišče oddam v najem s 1. septembrom i. 1 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Delavnica - skladišče«.. 2S936 Stanovanje 2 paiketiranih sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku JutTa«. 29046 Stanovanje velike sobe, kuhinje ali 2-sobno išče mirna stranka brez otrok (4 osebe) za ta koj Plača do 400 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« — 28681 Večje stanovanje iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Jezikovni tečaj«. 28740 Stanovanje 2 sob. kabineta, kopalnice in pritiklin oddam za november. Ponudbe pod »velika terasa« na oglasni od Jutra. 29167 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam na Glincah pri Ljubljani. Ponudbe pod »Glin-ce«, na oglasni oddelek J. 29171 Mlajšega dijaka sprejmem v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 29339 Dijaka iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo kot sostanovalca. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 29330 3 dijake (inje) sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 29037 Dijaka (injo) sprejmem v popolno oskrbo vis-a-vis n realne gimnazije. Poljanska ceste 17, pritličje. 28839 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28929 Trgovino z mešanim blagom, majhno, dobro idočo, na prometnem kraju, radi družinskih razmer oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29322 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano na križišču cest ceno prodam Ponudbe na osrlasni oddelek Jutra pod »Ugodno 198«. 29198 Dijaka nižješolca sprejmem na stanovanje z zajtrkom Na-siov v oglasnem oddelku Jutra. 29209 Dijaka sprejmem na hrano in stanovanje v bližiifi realke in obrtne šole. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29189 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in zajtrk. Cena Dn 150.— za posameznega. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29155 Dva dijaka na hrano in stanovanje sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29337 ^ste ptfem , J $ Sv*fm f zctdcVvljni l Dva gospoda dijaka — sprejmem na stanovanje v bližini obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 29052 3 dijakinje sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. — Klavir, nemška in italijanska konverzaeija Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29260 Dijakinjo mlajšo sprejme nemško govoreča družina Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«. 29257 2 dijaka sprejmem na stanovanje ln zajtrk, ali z vso oskrbo na Rimski cesti. Naslov povf oglasni oddelek »Jutra«, 29297 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29249 Sobo s hrano za dva gospoda ali gospodični oddam v centrumu s posebnim vhodom. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 29331 Čedno sobico z 2 posteljama oddam dvema gospodoma, event dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28976 Opremljeno sobo lepo, išče uradnik za september ali oktober. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen«. 29282 Sobo z uporabo kuhinje oddam boljšemu zakonskemu pi.ru ali 2 gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29338 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko odcU-n v Zeleni jami, Ljubljanska ulica štev. 39. 29320 Prazno sobo e električno razsvetljavo, zraven Tabora oddam za 200 Din 1 osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29326 Prijazno sobico oadam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29316 Lepo sobo zračno, solnčno, z balkonom. takoj oddam dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29192 Prazno sobo oddam z* Bežigradom par-keti, elektrika Naelov v oglas, oddelku »Jutra«. 29207 Sostanovalko sprejmem. _ Izve 6e v ogl oddelku Jutra. 29128 Snažno sobo ceno oddam. Naslov pove oglasni oddelek J. 29123 Solnčno sobo lepo. zračno, oddam s 1 sept. stalnemu, solidnemu gospodu. Gorupova nI. 3-1.. vrata 4. 29140 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, po možnosti v bližini Aleksandrove ceste, želi za stalno distinguiran gospod Ponudbe pod »Snažno>t 9999 na oglasni oddelek J 29114 ft ? t J B Črn pianino dobro ohranjen takoj na prodaj. Cena po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra; pod šifro »Dobro ohranjen pianino«. 28951 Novo vijolino tričetrtinsko poceni prod are Naslov v oglasnem oddelku : Jutra« 29193 Malinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni dr. G. Piccoll Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ct-n«je. — Razpošilja se po pošti Ln železnic: Naznanilo lesenih tekstilnih! rolet (dervonitka)j rolete iz gradefoal se dobe najceneje j pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - Slovenija J Tel. interurb. 32 ................. Podpisana vljudno naznanjala eenjeošn naročnikom bivše tvrdke g. Fr. Szantner, Šeleoburgova ulica 1, da sva prevzela delavnico z vsem inventarjem in delavci. — Skrbela bodeva tudi za naprej, da bodo cenj. naročniki postrežem z istim blagom, z istim izdelkom po znižanih cenah. S spoštovanjem M. POBEŠKA in drug, Cankarjevo nabr. 7/L Rabim večjo množino kostanjevih drv za tanin in smrekovo skorjo ter plačam najboljše dnevne cene. Iščem nakupovalce proti proviziji. Ernest Marine — Celje 10.962 Zrinskega ul. 4. Telet inter. 136. f XQ pečate ^ etikete, graverstvo 1 SITAR & SVETEK, ^LJUBLJANA <*J V« — ^J V.®fra c©?' Kameninaste cevi dobavlja vsako množino „MATERIJAL." dr. z o. k. Ljubljana, Dunajska c. 36. Tel. 27-16 SceCo vctgno $ct vse 66 proiesorie in gg. strokovne učitelje, ln poučujejo ©O * I | v v« srbohrvaščino. ^citanška za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol — sestavil g. prof. Slavko' Raič — je pravkar izšla. — Cena vezani knjigi Din 100.—. Naroča se v knjigami ^Is^oone zodru|e c Prešernova ulica štev. 54. 'ven*si Mestna občina Slovenj gradeč naznanja, da je njen župan, gospod Vrečko Franc danes dne 31. avgusta 1929 ob 11.15 uri, previden s tolažili sv. vere, po kratki, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v ponedeljek dne septembra 1929 ob 16. uri na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v mestni cerkvi v torek dne 3. septembra 1929 ob 7. uri. Mestna občina Slcvenjgrad.ec. Naš blagi, predobri papa, gospod je umrl danes po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 55. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega se bo vršil v torek, 3. septembra ob 5. pop. na tukajšnjem pokopališču. Sv. maš e-zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Kranj, 1. septembra 1929. Žalujoče rodbine AN DERWALD, ČOLNAR, PALOVEC in ostali sorodniki. sa srn Z'.f. * v > .v'",* Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vii ▼ Ljubljani.