Narodne šege. Kadar nevesta slovo jemlje. Na spodnjem Štajarskem v nekterih krajih je navada, da nevesta LBraut), preden k poroki gre, popred od svojih staršev, bratov, sester in žlahte slovo jemlje, posebno, če se drugam omoži. Pri taki priliki se z besedo ali s petjem slovo jemlje, kakor je nasledna pesem, ktera je tukaj nekolika popravljena. Ce ima nevesta še očeta in mater živa, se peti in šesti razstavek ne poje; če ima pa očeta živega, se če-terti, če pa le mater živo, se tretji razstavek ne poje; če je oče mertev ali pa mati mertva, se lahko v petem raz-stavka reče: Od očeta ali od matere. Pri taki priliki se tako poje: Jemlji, jemlji, nevesta slovo, Bog ve, kako duši se godi, Tebi tukaj ostanka ne bo, Morebit' tam v vicah še gori, Ti se moraš zdaj drugam podat', In današnje prošnje tam želi5 Tukaj ti ne moreš več ostat'. Naglo mu pomagat' hiti ti). Jemlji, jemlji, nevesta slovo, Danes je taisti srečni dan, Zdaj od svoj'ga lediga stano (u), Kteri od Boga je tebi dan, Ker ga tebi zdaj bo zapustit'; Karkolj danes ti prosila boš, V sveti zakon ti želiš stopit'. Za gotovo uslišana boš. Od očeta jemlji zdaj slovo, Na očeta in na mater glej, Ker ga tebi zapustiti bo; Ker sta rada imela te vselej, Vedno ^e je on lepo učil, Skazi jima ti ljubezen to, Zavolj tebe se je on potil. Da molila boš za nju zvesto. Jemlji tud' slov6 od matere, Glej na svoje brate in sestre, Tud' od svojih bratov in sestre, Kako too'jo iz oči solze, Ker so za te radi skerb imel', Tvoj odhod jim zdaj le k sercu gre, In so tebi srečo prav želel. Da te prav nerad' od tod puste. (Od očeta bi vzela slovo, Tud' se spomni ti na žlahto vso, Al je za me zdaj prepozno to, Ker od njih ti jemlješ zdaj slovo, Oče v čemi zemlji že leži, Da b' ostali zdravi vsi domd, Ker že černo zemljo tam gnoji. Da jim Bog le pravo srečo dL. Danes prosi ti lepo Boga, Da on tebi pravo gnado da, Da boš srečna cele svoje dni, — Naj ti Bog jih dosti podeli. Potem nevesta tako slovo jemlje: Z Bogom, z Bogom, ljubi oče moj! Z Bogom, z Bogom, brati in sestre 1 Ker od vas se ločim jez nocoj; Ker vi bridke toč'te zdaj solze, Vam zahvalim se za vse lepo, Ki vas moram jez zdaj zapustit', Ker ste me učili prav zvesto. In med druge ljudi potegnit'. Z Bogom, z Bogom, ljuba moja mat'! O preljubi oče. ljuba mat'! Ker se moram zdaj od vas podat', Ki se moram jez od vas podat', Ker veliko za me ste terpel', Tud' vi, ljubi brati in sestre! In veliko za me skerb imel'. Mol'te za me , da mi dobro gre. Vam zahvalim se za vse lepo, Zdaj vošite meni srečno pot, Ker ste zredli mene prav zvesto, Ker jez danes pojdem od letod. Zdaj vas jez Bogu lepo zročim, Jez vas skupaj zdaj zročim Bogii, Ker nerada jez vas zapustim. Da bi srečno prišli vsi v nebo. Po poroki zadnji večer, preden svatje ali povabljeni preč gredo, odvzamejo nevesti njeno nevestno Jepotičje, njeni venec, pangeljce, pušeljce itd. Pri tem se tako reče ali zapoje: O moj lepi ledik stan, Rožice so mi cvetle, Ki te ljubi Jezus sam, In veselje delale, Jez te moram zapustiti, Ki sem šla po zelenjavi V sveti zakon zdaj stopiti. V svoji nedolžnosti pravi. Dokler sem še dekle b'la, Ko sem šla tam pod goro, Sem po polji rajala, Ptičice lepo pojo, Sera se z drugim veselila, Mali tiček al slaviček Lepe vence naredila. Je imel največ' glasiček« 77 78 Sem hodila za vodo, Zdaj vas moram spremenit'. Ribice tam plavajo, In le plave zdaj nosit'; To je mene veselilo, Kak se naglo to spremina, In serce se je obudilo. Rudečina in plavina. Kam to prejde? kam to gre? O sreberni venec moj! Kje so moje zdaj želje? Jez te denem proč nocoj. Kaj me hoče veseliti? 8 tabo sem se lepotila, Kam se hočem oberniti? Nič več te ne bom nosila. Za vodo in za goro Lepi moji pašeljci! Ptice meni ne pojo! Ki ste mene lišpali, Vse se je že spremenilo, Meni ste lepo dišali, In veselje je menilo. Zdaj so vas od mene djali. Zdaj pa moje portice, Lepa porta, venec moj, Ki ste mene lišpale, Proč je z vama že nocoj, Zdaj vas moram proč oddati, Pangeljc, pušeljc ni za mene, Nikdar več na glavo djati. Zdaj se štejem že med žene. Lepi moji pangeljci, Zdaj veselje je že proč, Ki ste lepe farbe b'li, Kdo mi hoče kaj pomoč7, Prav zeleni in rudeči, Nikdar več ne bom vesela, Meni ste b'li dopadeči. Dokler bom na svet' živela. Ko se pesem dokonča, se nevesti peča in klobuk na glavo dene, v znamenje, da je zdaj v zakonskem stanu, da mora pokrita hoditi. Kadar se nevesti daruje. V nekterih krajih je navada aH šega, da se pri svatvi (ohceti) nevesti in ženinu kaj daruje; to se zgodi pri deveti jedi ali rihti; takrat se pogača z rožo nališpana na mizo prinese, potem se roža od pogače vzame, in kjer je roža bila, se pogača izreze ali skorja izdolbe, v to jamico se duarski darovi devajo, in takrat se tudi venec nevesti odvzame. — Na to pristopi pameten godec ali drug moder mož in reče ali zapoje: Ljubi oče starašina! Ljubi moji zakončanje! Prinesite še kaj vina, Dragi moji zapečanje! Posez'te le v mošnjico, Sem bližji prihajajte, Podajte tud' petico. In daril prinašajte. . Le darujte, le darujte Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam. Duše pa s svetlim rajam. Ljubi oče, vi devir! Ljube moje ve sestrice! Posez'te tudi v svoj kernir, Ljube tudi ve tetice! Pa vzemite ven mošnjico, Ene dajte plahtice, Dajte tudi vi petico. Druge dajte rutice. Le darujte, le darujte Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam. Duše pa s svetlim rajam. Le darujte z dobre volje, Njima bode po tem bolje, Dajte platna al plenic, Dajte srajc al pa petič. Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam. Kadar se to darovanje opravi, se kupice (glažki) z vinom natočijo in starašina napije enim ali drugim na zdravje. Potem reče mož ali godež ženinu in nevesti: Glejta, zdaj sta nekaj dara dobila, skerbita, da xa bosta dobro obernila, s tem si lahko kaj pomoreta. Kupita si eno piško ali jarico, to dobro redita, ona bo jajčica nesla, te potlej nasadita, vama bo jarice in petelinčke zvalila, potem dajta petelinčke v kopune narediti, kopune dobro redita, potlej kopune prodajta, mlade jarice bodo vama sopet jajca nesle, te sopet nasadita, in tako sopet petelinčke in kopune dobila itd. Ko kopune prodasta, za te dnarje si presičico kupica, presico lepo redita, ona bo vama 4, 5 ali 6 prascov povergla, te sopet dobro redita, in potem jih prodajta; za te dnarje si teličico kupita, teličico dobro redita, ona bo varna teleta povergla, bo vama mleka, sira in masla obilno dajala; tele, mleko, maslo prodajta, kolikor se doma ne potrebuje; za te dnarje si kupita žrebičico, žrebičico redita, da bo imela žrebca, tako lahko junce in žrebeta prodasta; za te dnarje si vinograd kupita, vinograd dobro* obdelujta, da si dosti vina pridelata; vino prodajta, za te dnarje si njivo kupita, da bosta žita in živeža pridelala, potem kaj vina in žita prodajta; za te dnarje si hišico naredita: tako bosta imela lepo prebivališe. Tako se od majhnega do velikega pride, ker eno iz druzega izhaja. Toko nekteri revni s časoma obogatijo, ker vsak dnar v hasen ali dobiček obernejo. Kdor pa tako ne dela, čeravno se bogato omoži ali oženi, pride s časom na beraško palico. S,