OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V omju	m	ENAKO]	Pl	RAVNOST	ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrsin« tiskovine	EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE. DELAVCE V AMERIKI				★ Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 13, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 13, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Joliet, 111. — Umrl je Joseph Klej^ec, splošno poznan po Ameriki kot dolgoletni upravnik in tudi urednik Amerikanskega Slovenca, ko je list izhajal v Jolietu, preden je bil prodan v Chicago pred več leti. Od 1. 1923 je Mr. Klepec vodil zemljiško in zavarovalninsko trgovino. Bil je mirovni sodnik od leta 1933 do ieta 1941. Bil je tudi ustanov-" nik Družbe sv. Družine, katere uradnik je bil večkrat, tako , je bil tudi ob smrti njen gl. blagajnik. Tudi je bil dolgoletni ^lan KSKJ, društva Triglav iii Modern Woodmen.
Mr. Klepec je bolehal zadnja ' tri leta. Doma je bil iz vasi Pod-■ zemelj ji a Belokranjskem. V Minnesoto je prišel leta 1901,
kjer je hodil v šolo tri leta, nakar je prišel v Joliet. Zapušča Žalujočo soprogo Mary' roj. Ste-fanich, dva sina—Joseph A., advokat pri Chicago Title & Trust Co., ter George — štiri hčere:
Marie, Betty, Sister Elizabeth Marie OSF in Dolores, vsi v
Jolietu; eno sestro, Mrs. Anna potrebno govoriti tudi o varno-augel v Chicago; tri sestre
KANCELAR ZAPADNE NEMČIJE ZOPET ZAHTEVA VKLJUČITEV NEMCEV V EVROPSKO ARMADO
BONN, Nemčija, 10. dQC.—Kancelar zapadne Nemčije Konrad Adenauer je danes ponovno zahteval, da se nemške vojake vključi v oboroženo silo zapadne Evrope za eventualno vojno proti Sovjetski zvezi.
Adenauer je izjavil, da zapadne sile morajo izbirati med strahom pred Rusijo in nemškim sodelovanjem v zapadno-evropski armadi. Zatrdil je, da je trenje med zapadom in vzhodom zadnje čase postalo ostrejše.
Nemški kancelar je govoril na sestanku krščansko-demokrat-ske stranke. To je že drugič,
da je zahteval ponovno oborože.
vanje Nemčije, čeprav so ga zavezniški visoki poverjeniki posvarili, da ne bi smel govoriti o oboroževanju Nemčije.
Adenauer je sicer izjavil, da večina Nemcev ne želi vojne in nove nemške armade, da pa je
v unicago; tri sestre v Evropi in več nečakov in neča-
:
, Umrl je Frank Gregorich, star 74 let. Zapušča žalujočo Soprogo, pet hčera; Mdr. Rose Sterbentz v South Chicago, ki 3e soproga pevovodje, Mrs. ■'Amelia Vilmar, Elizabeth in Mary, Joliet, ter Mrs. Chrišt-Hajek, Lemont; štiri fs'--love; Frahk Jr., Lemont; Joseph, Alois in Albert v Jolietu; deset vnukov; brata Josepha v Jolietu, eno sestro v Evropi, da-iie več nečakov in nečakinj, - V Jolietu se je pričela pošta s helikopterjem trikrat na dan. ^ol se spusti kot pajek in potem se zopet dvigne navpik kot po lestvici in pelje pošto v Chicago. Prva pošta je'štela 1200 Pošiljk.
Anchorage, Alaska. — Tukaj je nedavno prišlo do ropa in ®ftirti istrskega rojaka Josepha ^Urlovicha. Ko se je zgodaj zjutraj (bilo je v petek) vračal ^ dela, ga je nekdo napadel na ^Hci, ga udaril s težkim predmetom po glavi, ga obrcal v želodec ter mu vzel denarnico, v kateri je bilo $1,020. Ropar ga pobil do nezavesti. Ko je Bur-Wich prišel k zavesti, se je oplazil do hotela, kjer je stanoval. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer pa je pet dni pozneje ^rl. Ker so avtoritete izjavile, , ^a je umrl "naravno", so delav-ci, kjer je bil uposlen, podvzeli Akcijo, da prisilijo oblast, da Odredi mrliški pregled, V ta na-^en je 150 delavcev podpisalo Peticijo. Prisilili so tudi policijo, je pričela "iskati" roparja yUrlovich je bil star 60 let, ro-v vasi Velike Mune, Istrija, v Alaski od 1. 1913, član SNPJ. "oročilo pravi, da ima v tukajš. ^ih bankah večje hranilne vlo-Nekje v Ameriki menda za-^§Ča sestro ali sestrično Ano ^isevich. Ako kdo kaj ve ^jej, naj piše na naslov: Louis ^ridges. Box 1733, Anchorage Alaska.
Indianapolis, Ind. — Dne 11
l^'^Vembra je preminil rojak An-
Medvešček, star 77 let. , države je prišel leta 1909 " je ves čas prebival tu. Bil je KSKJ. Zapušča soprogo , snaho in dva vnuka, v sla ^ domovini pa pohabljenega .'^ata in dve sestri. Bil je doma Gorenjega Polja pri Gorici Primorskem. Bolehal je šest . : končno ga ie smrt rešila Sljenj
sti Nemčije, ki da se "nahaja v ogroženem položaju." Ker pa so zapadne sile razorožile Nemčijo, so one po mnenju nemškega kancelarja odgovorna za varnost Nemčije.
"Nemci morajo imeti enake pravice v evropski armadi," je rekel Adenauer. Pristavil je, da morajo zapadne sile vprašati, kaj je za njih hujše: nemški oddelki v evropski armadi ali pa grožnja, ki jo predstavlja Rusija.
Opazovalci pravijo, da je dr. Adenauer čvrsto prepričan, da 3odo Nemci vključeni v zapad-no-evropsko armado in da jih 3odo Zedinjene države ponovno oborožile.
Komunistični poslanci v par-amentu zapadne Nemčije so že predložili resolucijo, s katero zahtevajo temeljite diskusije glede vprašanja ponovne oborožitve Nemčije. Komunisti se oborožiti zelo zoperstavljajo. Diskusije o tej resoluciji se bodo začele v sredo.
MNOŽIČNE ARETACIJE KMETOV V ITALIJI
RIM, 12. dec. — Policija je danes aretirala čez 300 kmetov v okolici Rima, ker so si nasilno prilastili zemlje in se zoper-stavili oblasti.
Aretirani kmetje so sodelojfa-li pri delitvi veleposestev.
Medtem pa so se tudi ne-ko-munistične kmečke unije pridružile splošnemu gibanju za zemljišne reforme. Unije obtožujejo oblasti, da ne izvajajo vladnega ukaza za delitev neobdelane zemlje.
ŠTIRJE NEMŠKI KOMUNISTI IZOBČENI
FRANKFURT, 11. dec.—Kiel-ski distriktni predsednik kom'u-nistične stranke Fritz Latzke in še trije komunistični voditelji so bili danes izključeni iz nemške korpunistične stranke kot "titovci" in "trockisti".
Od novembra je bilo izključenih iz nemške stranke deset komunistov, med njimi pomožni urednik komunističnega časopisa "Norddeutsche Echo" W. Weis, ki je tudi podpiral Tita.
NOVA LEŽIŠČA URANIJA NAJDENA NA ČEŠKEM
WASHINGTON, 12. dec.—Obveščeni diplomatični krogi pravijo, da so na češkem bila najdena nova ležišča uranija, kije glavna snov za izdelovanje atomskih bomb. Češkoslovaška je, kar se tiče uranija, najbogatejša dežela na svetu .
Letalo treščilo v reko Potomac; štirje so ubiti
Washington] 12. dec. —
Danes je v reko Pcftomac treščilo potniško letalo, v katerem so se povečinoma nahajali marinci in armadni častniki, ki so potovali na božični dopust. Štirje potniki so bili ubiti, 19 njih pa so rešili iz vode težko ranjene.
Do nove letalske nesreče je prišlo vsled goste megle, ki je visela nad Washingtonom. Pilot letala si je več kot eno uro prizadeval, da bi se Spustil na letališče in prišel v %veze z uradniki potom radia in radarja. Nekaj časa pred katastrofo'pa je izgubil vse vse zveze z letališčem.
Letalska nesreča se je pripetila nedaleč od mesta, kjer je v novembru neko bolivijsko letalo ■ zadelo v ogromno potniško letalo in povzročilo smrt 55 potnikov.
Čistki v Francoski komunistični stranki
BOLGARIJA BO IZGNALA AMERIŠKEGA MINISTRA
DUNAJ, 12. dec. — Obveščeni krogi v Sofiji so danes izja vili, da bo bolgarska vlada v najkrajšem času zahtevala od Zedinjenih držav, naj odpokličejo svojega ministra v Sofiji, Danalda Reada Heatha.
Heath je bil omenjen na obravnavi proti Trajči Kostovu in desetorici ostalih obtožencev, ki so se zagovarjali proti obtožbam da so vohunili, pripravljali zaroto, da se Bolgarijo priključi Jugoslaviji in vršili ekonomsko sabotažo.
Letna seja lovcev
Nocoj ob osmih se vrši letna seja lovskega kluba Euclid Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Ave. Prosi se vse člane, da se gotovo udeleže, ker je seja važna.
Umrl je Frank Krefel, star 70 let, rojen na Štajerskem, član SNPJ. Zapušča ženo, dva sina, tri hčere (dve poročeni), brata Antona in tri sestre, v starem kraju pa dve sestri in brata. — Umrla je tudi Mary Gačnik, stara 65 let, rojena Kronošek na Štajerskem, članica S2Z, tukaj 50 let. Zapušča moža Josepha, sestro in dva brata.
PARIZ, 12. dec. — Francoska komunistična stranka je danes razkrila, da bo kmalu prišlo do čistk v stranki. Centralni ko. mitej stranke, ki se je sestal v Parizu je sprejel dolgo resolucijo, s katero so kritizirani voditelji stranke radi slabosti, blodenj in oportunizma. Napovedano je tudi izobčenje "titois-tov" in "trockistov" iz stranke V resoluciji so posebno ostro kritizirani voditelji stranke v okrožjih Morbihane, A is ne in Marne, ker so 2. oktobra slabo organizirali proslavo "Mednarodnega dneva miru." Od osta lih neuspehov so omenjeni:
Neuspeh, da se ob priliki kon ference v Parizu priredi demonstracije proti Severno-atlantski vojaški zvezi, nezadostne akcije, da se prepreči pošiljanje orožja za borbo proti upornikom na In-dokitajskem in neuspeh ob priliki enodnevne splošne stavke 24. novembra, ko se civilni in poštni uposlenci sploh niso odzvali po zivu na stavko.
Na sestanku Centralnega komiteja je predvčerajšnjim poda poročilo Georges Cogniot, ki je opozoril, da je jugoslovanski maršal Tito postal "navaden agent Wall Street" in poudari potrebo, da se francoski komunisti morajo boriti proti "titoiz-mu" kjerkoli bi se pojavil, ker da predstavlja "izdajstvo delovnega razreda v interesu imperializma."
Kitajski komunisti računali $7,000 ameriškim uradnikom
Kot poročajo z ameriške ladje "Lakeland Victory," je ameriški konzul Angus Ward izjavil, da so kitajski komunisti računali za prevozne stroške Warda, 19 ostalih uradnikov in njihove prtljage $7,000.
Ward in štirje uradniki ameriškega konzulata 'SO bili zaprti v Makdenu, ker da so baje pretepli nekega Kitajca. Po daljših ntervencijah so jih kitajski komunisti postavili pred sodnijo. jih obsodili na zaporne kazne in izjinali iz Kitajske. Ornenjeno vsoto so jim zaračunali za potne stroške od Mukdena do Tientsi-na. kar pomeni za 400 milj potovanja.
Ameriški konzul seje trpko pritožil nad kitajske komuniste. Rekel je, da so njega in ostale uradniki spravili v vlak ponoči in da jim niso dovolili, da bi gledali skozi okno. Potovanje je trajalo 40 ur. Vagoni, v katerih so se nahajali, so bili zastareli. Konzul in ostali uradniki so sedeli na lesenih klopeh.
Ameriška vlada je napadla Bolgarijo, ker je bil ameriški minister Heath omenjen na obravnavi proti Kostovu
MOLITVE ZA DEŽ V NEW YOKKIJ NISO POMAGALE
NEW YORK, 12. dec. — Nekaj pršečega dežja je bil odgovor na molitve newyorskih ko-toličanov, ki so včeraj po navodilih kardinala Spellmana molili za dež. Toda mestni uradniki so izjavili, da jih je ta pršeči dež "zelo razočaral". Preskrbel je sicer mestnim rezervoarjem nekaj vode, toda zadostovalo bo le za par ur.
RENTl^A KONTROLA JE USTAVNA
WASHINGTON, 12. dec. — Najvišja sodnija je danes potrdila ustavnost federalnega akta o kontroli rentov. Z odlokom najvišje sodnije j e zavrženo mnenje distriktnega sodnika v Chicagu, ki je akt proglasil za neveljaven.
Justični oddelek računa, da je kakšnih 14,000,000 stanovanj, ki jih še vedno krije zakon o rentni kontroli.
PAPEŽ UPA, DA SE BODO ODPADNIKI VRNILI
VATIKAN, 12. dec. — Papež Pij XII. je danes izrazil svojo nado, da bo sveto leto 1950 vrnilo v naročje matere cerkve vse one, ki so bili od nje ločeni. Papež je posebno omenil one, ki so bili popolnoma ločeni od cerkve ali pa so se radi nemarnosti in predsodkov sami odstranili.
Kitajski nacionalisti bodo dobili pomoč?
TAIPEH, 12. dec.—Kitajski nacionalisti na Formozi so obljubili, da bodo takoj izvedli drastične reforme na otoku, če bodo dobili ameriško ekonomsko in diplomatično pomoč.
Kitajski nacionalisti upajo, da bodo pomoč dobili, ker verujejo, da Zedinjene državp hočejo preprečiti kitajskim komunistom, da ne bi zavzeli Formozo. Baje diktator Čiangkajšek namerava postaviti Formozo pod ameriško poverjeništvo.
Nadaljna pomoč kitajskim nacionalistov ni povsem izključena. Predsednik Truman je dobil pooblastilo, da po svoji razsodnosti uporabi $75,000,000 za "pobijanje komunistične nevarnosti v Aziji,-"
ITALIJANSKA POSLANKA JE ŽALILA SV. OČETA
RAGUSA, 10. dec. — Italijanska komunistična poslanka prina Mare, ki je lani ob priliki volilne kampanje izjavila, da "ima papež roke omadeževane s krvjo", je danes bUa obsojena na šest mesecev zapora. Kazen pa ji je bila suspendirana. Obsod ba je bila izrečena na osnovi zakona, po katerem je prepoveda no žaliti "glavarje tujih držav.
WASHINGTON, 12. dec.—Državni podtajnik James Webb je danes v imenu ameriške vlade napadel Bolgarijo, ker so v teku obravnave proti Trajču Kostovu in ostalim obtožencem bili žahjeni, omejevani in krivično obtoženi uradniki ameriške legacije v Sofiji.
Webb je protestno noto izročil bolgarskemu vršilcu diploma-tičnih poslov dr. Petru Voutovu.
V protestu je med ostalim rečeno, da je bolgarska vlada premišljeno skušala vmešati v obravnavo proti Kostovu ameriškega ministra Donalda R.
Heatha. Poleg tega je v protestu omenjeno, da bolgarski časopisi objavljajo sirove članke o Heathu, ki da je premišljeno lagal, ko je trdil, da Kostova ni poznal in da se z njim ni pogovarjal.
Domače vesti
Predbožične slike
Nocoj se kaže zanimive slike v prostorih javne knjižnice Norwood podružnice na 6405 Superior Ave. Kazalo se bo lepe božične filme, ki bodo v razvedrilo starejšim kot mladini. Vstopnina je prosta in začetek je ob 7:30 uri.
Nove uradnice
Sledeče uradnice so bile izvoljene na letni seji društva "Slov. Sokolice" št. 442 SNPJ: Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrovatin, tajnica Julia Zerovnik, blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecilia Šubel, nadzornice: Mary Somrak, Stella Sadeckas in Jennie Kotnik, zastopnice za Federacijo SNPJ Julia Zerovnik in Mary Somrak, za Klub društev SND Mary Somrak, za Sans Amalija Božeglav, za SNPJ farmo Ivanka Shiffrer, za konferenco SND Frances Legat, dru štvena zdravnika sta F, J. Kern in Carl Rottar. Društvo bo tudi bodoče podpiralo kulturna društva, Sans, Prosvetno Matico, Ameriški rdeči križ, čitalnico in druge civične ter dobrodelne akcije.
Letna seja "Jadrana'
"Te najnovejše akcije bolgarske vlade proti ameriškemu ministru niso ločene, že nekaj časa je legacija Zedin jenih držav bila tarča preziranj in omejitev, vključno lažnivih obtožb proti ameriškim uradnikom, strahova-nja in preganjanja lokalnih bolgarskih uposlencev, zanikanja viz osobju legacije in raznih omejitev pri potovanju in določanju stanovanj," je rečeno v ameriškem protestu.
Vsled ostrega protesta ameriške vlade so se začele širiti domneve, da bodo Zedinjene dr-* žave prekinile diplomatične od-nošaje z Bolgarijo. Toda tiskovni načelnik Državnega oddelka Michael McDermott ni hotel v zvezi s tem podati nobenega komentarja.
Heath obtožen radi vmešavanja v zadeve BolRarije
Ameriški , minister v Sofiji Heath je bil 4. decembra napaden v sofijskem dnevniku "Iz-greb" radi vohunstva in vmešavanja v notranje zadeve Bolgarije. Lozan Strelkov, ki je napisal članek z naslovom "Pokrijte si glavo s pepelom," je izjavil, da podatki tako ameriške legacije kot bolgarske vlade kažejo "črno na belem," da je Heath bil pri Kostovu, ko je slednji vršil posle ministrskega predsednika. Dalje je bil Heath obtožen, da je iz ameriške legacije v Sofiji stvoril "gnezdo pro-najdenih vohunov."
Dva dni po tem napadu je glasilo bolgarske Komunistične stranke "Rabotnichsko Delo," v zvezi z zanikanjem Heatha, da ni poznal Kostova, objavilo čla nek, v katerem pravi, da "se v imperialistični diplomaciji in po litiki vsakodnevno rabi laži, navadno pa jim nihče ne verjame."
Tretji napad na Heatha je bil objavljen v glasilu Domovinske fronte "Otechestven Front." V članku so Heath in ostali ameriški uradniki bili označeni za "agente, ki so se izkoriščajoč svoje uradne pozicije vtihotapili v Bolgarijo z namenom, da bi vohunili!"
ŽIDJE SO PROTI NAČRTOM ZA JERUZALEM
TEL AVIV, 11. dec. — Prebivalci židovske države Izrael so danes ogorčeno zavrgli sklep Generalne skupščine, da se sveto mesto Jeruzalem postavi pod mednarodno kontrolo. Židje na splošno menijo, da bo načrt neizvedljiv.
Predstavniki vlade so izjavili, da nimajo nobenega komentarja za podati, ker da sploh ne smatrajo, da bi obstojal kakšen načrt za Jeruzalem.
Židovski župan Jeruzalema Danile Auster pa je rekel, da bodo židje rabili silo, če jim bo organizacija Združenih narodov notela vsiliti svojo voljo.
ZAPOR, KER MU SE SAMOMOR NI POSREČIL
PHII ADELPHIA, 12. dec. — Neki Charles Tracey je bil danes obsojen na 3 mesece zapora, ker Je s svojim trikratnim poskusom samomora motil javni mir.
Tracey se je najprej vrgel pred neki vlak, ki pa se je tik pri njemu ustavil. Zatem je skočil v reko Delaware, ker pa je voda bila premrzla za samomor, ^e je premislil in izplaval ven. končno se je vrgel pod podzemno železnico. Izvlekli so ga, ko je ležal pod tretjim vagonom skoro popolnoma nepoškodovan.
SOVJETI BODO PIISTHJ NEMŠKE UJETNIKE
MOSKVA, 12. dec. — Obveščeni krogi so danes izjavili, da se bodo vsi nemški vojni ujetniki, ki se nahajajo v Rusiji, vrnili domov še pred Božičem.
Jutri, 14. decembra se vrši letna seja pevskega zbora "Jadran" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Vabi se vse I člane in članice, da se gotovo udeleže, ker bo volitev novih odbornikov in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah.
MALAJSKI UPORNIKI UBILI 16 ANGLEŽEV
KUALA, Malaja,12. dec. Očividci so danes izjavili, da so malajski uporniki, ki se borijo za neodvisnost Malaje, napadli v bližini Jeluba 16 angleških policajev in jih ubili.
Zasliševanja o položaju družin z nizkimi dohodki
WASHINGTON, 12. dec.— Skupni odbor poslanske zbornice in senata je danes začel zasliševanja v zvezi s položajem družin, ki imajo nizke dohodke.
Zasliševanja je zahteval republikanski senator Ralph E. Flanders, toda mnogi opazovalci menijo, da cilj zasliševanja ni, da bi se pomagalo družinam z nizkimi dohodki, pač pa je to le stvar politike.
Predsednik odbora je demokratski senator John L. Spark-man, ki je izjavil, da odbor želi ugotoviti, če je "napredek in blaginja dežele odvisna od življenjskega standarda družin, ki nimajo zadostnih dohodkov." Baje bo odbor skušal ugotoviti, kaj se lahko stori za one družine, ki živijo v revščini in zakaj sploh nimajo dovolj dohodkov.
Mnenje senatorja C. O. Ma-honeya, ki je tudi član tega odbora je, df bi se moralo opogumiti male trgovce. Izjavil je, da mnogi trgovci sploh ne vpošte-vajo kot fesne odjemalce družine, ki se komaj preživljajo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. decembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po po.«ti v Clevelandu in izven mesta)-
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______
For Three Months—(Za trl mesece)_____________
USPEŠNI MLADINSKI KONCERT
-$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.5C
EnterW as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 • Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KDO ZMAGUJE V MRZLI VOJNI?
Ameriški senatorji in kongresniki so letos izredno mnogo potovali in proučevali položaj v raznih deželah sveta. V skupinah so obiskovali dežele Marshallovega načrta, Severno-atlantskega vojaškega pakta, šli so v Franko-vo Španijo, se ustavljali pri sv. Očetu in celo potovali okrog sveta.
V glavnem so poročila vračajočih se kongresnikov bila precej optimistična. Tu pa tam je bilo kakšnih kritik, toda na splošno so prevladala mnenja, da Zedinjene države zmagujejo v mrz^i vojni s Sovjetsko zvezo.
Toda dali Zedinjene države res kljub vsem zagotovi lom r.aznih kongresnih in senatnih odborov, posameznikov .itd. uspešno pobijajo "komunistično nevarnost" na svetu? Kako posamezne države rabijo pomoč, ki jo v raznih oblikah prejemajo od Zedinjenih držav? Republikanski senator iz Indiane William E. Jenner, ki je s skupino senatorjev prepotoval ves svet, je po svoji vrniti podpl izjave, ki se zelo razlikujejo od doslej podanih izjav ali pa poročil njegovih kolegov. Senator Jenner meni, da v" mrzli vojni ne zmagujejo Zedinjene države, pač pa Sovjetska zveza.
Jenner je izjavil, da je na svojem potovanju po svetu videl, kako ylade, ki-.prejemajd airiertsko pdmoč^-' '^oa^oi'rab-Ijajo ameriške vire ne da bi položile temelje trajnemu miru, pač pa za razpihovanje nacionalnih nasprotstev, finančnih konfliktov, ekonomske vojne in imperialno izkoriščanje brezmočnih milijonov, medtem ko istočasno še globlje gonijo svoja ljudstva v roke suženjskih sistemov."
Med ostalim je Jenner rekel:
"Ta administracija sedaj skuša kupiti partnerje v tem tako zvanem proti-komunističnem taboru in trosi dolarje am'eriških davkoplačevalcev %a podkupnine. Kljub temu pa vsak korak na tej poti samo še bolj potrjuje prevladujoče dejstvo, da mi ne bomo v stanju niti da kupimo nov, pogumen svet.
Celo te dežele ne delijo naše ideale, ne bodo zaščitile naše interese in ne bodo dovolile nobene kontrole nad cilji, za katere dajemo naše vire.
Ko sem tako nadaljeval potovanje okrog sveta, sem se prepričal, da one dežele,' ki prejemajo našo pomoč zahtevajo še več pomoči, one dežele, ki je ne prejemajo pa zahtevajo, da jim jo začnemo dajati z veliko žlico. Tako presenetljive so že postale te zahteve, da sploh ni v vpra šanju, da Stalin zmaguje v mrzli vojni. To je stara igra— deh in vzemi. Mi dajemo. Stalin pa jemlje kot del komu nističnega načrta, da se Ameriko spravi v bankrot. Potem Stalin lahko prevzame vse skupaj ne da bi sprožil enega edinega strela ali pa potrošil le eden 19-centni rubelj."
Po mnenju senatorja Jennerja bo dežela, če nadalju • jejo v sedanji smeri, imela le dve izbiri. Morali bomo dru gim državam priznati pravico, da se vmešavajo v naše zadeve v sorazmerju kot mi zahtevamo pravico, da se vmešavamo v njihove ali pa bomo morali slediti našemu samomorilnemu programu vojaške pomoči z direktnim za vojevanjem in prevzeti upravo in kontrolo nad onimi via dami, ki jih smatramo za potrebne za našo lastno varnost V enem ali pa drugem slučaju bo uničena naša oblika vlade, naša ekonomska svoboda, naša finančna solventnost in naše sedanje svobodščine."
Z Jennerjem se sicer ne strinjajo ostali senatorji, ki so bili v isti skupini. Toda njegove izjave so kljub temu značilne. Zdi se, da je republikanski senator resno proučeval položaj na svetu, posebno z ozirom na tako zvano mrzlo vojno. Ameriško ljudstvo ni seznanjeno s pravim s tkanjem na svetu, ker povečinoma naši meščanski časopisi USt\(arjajo vtis, da naša zunanja politika žanje vsepovsod velike uspehe.
Z nekaterimi izjavami Jennerja se lahko popolnoma strinjamo, ker so logične in docela verjetne. Na primer ogromni izdatki za razne zunanje pomoči, naj bodo ekonomske ali pa vojaške narave, gredo na stroške ameriških davkoplačevalcev. Z ozirom na oblike režimov, ki so te pomoči deležni, ni nikakor verjetno, da v ogromni večini gre za utrditev demokracije na svetu. Neuspeh ameriške zunanje politike, ki jo republikanski senator odprto prizna, j^ posledica popolne odsotnosti vsakih naporov, da bi se borbo vodilo za resnično in polno demokracijo, kal ere blagodeti bi čutile široke množice ljudstva. Dokler pa se naša, zunanja politika opira na diktatorske režime, da bi pobijala komunistično nevarnost, dokler podpira najbolj reakcio-
Prošlo nedeljo nam je Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
zopet podal razmeroma lep in slikovit koncert, ki je vreden, da ga omenimo. Obenem je zbor praznoval 15 letnico, kar je že to prvovrsten dogodek. To je poleg Adrije" v Euclidu edini mladinski zbor v metropolskem Clevelandu, kateri je ušel usodi nekdaj močne verige zborov, ki sta jih vodila Louis Šeme in Anton šuBelj. Zato zaslužijo njego-\i voditelji kot: predsednik John Terlep, pevovodinja Florence Unetič, igrovodja John Steblaj in pianistinja Eleanor Pavli—
dvojno priznanje.
Ako pomislimo, da so med pevci že otroci tretje generacije,
tedaj je pač čudež, da še vedno ljubijo našo lepo narodno pesem in običaje njih pradedov. Kot sem že lansko leto omenil, so mladinski pevski zbori nekakšna osnovna pevska šola, iz katere odrasli zbori črpajo nove pevce,
zato je nujno potrebno, da oba zbora obdržimo. Kot pri odraslih, tako tudi pri mladinskem zboru niso vsi pevci dobri, toda nekateri, zlasti deklice, so nas na tem koncertu presenetile s svojimi glasovi, ki so se od lanskega leta znatno izpopolftili. Te pevce bo nedvomno kmalu "ukradel" zbor Jadran, toda pojavili se bodo novi talenti, če bodo starši dovolj zavedni, da jih bodo redno pošiljali na vaje.
Udeležba na koncertu je bila zfelo dobra in občinstvo je dalo toplo priznanje zboru, še bolj pa posameznim pevcem, ki so ga pošteno'.zaslužili. Spored je odprl neumorni predsednik zbora John Terlep. V svojem govoru je povdarjal potežkoče, s katerimi se borijo kulturne organizacije, obenem pa apeliral na javnost in staiše otrok-pevcev za nadaljno sodelovanje in naklonjenost. Nato je mešan zbor pod vodstvom Florence Unetič zapel: "Slovenska dežela," "Ko jaz pridem vrh planince," "Jesen" in "Visoka je gora."
Kot pri vseh zborih, tako tudi pri tem deklice nadkriljujejo dec je glasove, bodisi v kakovosti ali številično. Navzočim je najbolj ugajala krepka narodna:
"Visoka je gora." Richard Tomšič (sin znanega amaterskega pesnika Jack Tomšiča) nam je v solospevu podal Jenkptovo "Tiho luno" in "Veselega pevca."
Fant ima lep, toda šibek bariton. Zleti si ga bo nedvomno utrdil. Cecilija Valenčič, Lillian Ster, Norma Barton, Jeanette Barton, John Pavli in Richard Tomšič so zapeli; "Pastirc pa pase ovce tri" in "Mlatiči." Ta k leta."
sektet je obstojal iz najboljših zborovih moči, zato je žel gro-movit aplavz in je moral ponovno nastopiti. Temu je sledila muzi kalna točka "Blue Danube" (Strauss) in "La Polona" (Gra-dier), katero so proizvajali: Stanley Tomšič na harmoniko, Richard Tomšič na kitaro in
je ta sprememba zelo ugajala zato so dodali še neko polko.
Žirovnikovo "Rožic ne bom tr-
čutom zapeli Cecilija Valenčič in Norma Barton. Brezdvoma .te to najboljši pevki v zboru. Norma Barton poseduje močan, čist in zvoneč alto, dočim nas je Cecilija Valenčič božala s svojim ljubkim, žametastim sopranom. Pevki sta želi navdušeno priznanje in ste morali ponovno nastopiti. Keep up your good work girls!
Tako zvano štiriminutno opero "Freddy the Rabbitt" (H. Kresa) je proizvajal zbor z "živalskimi" solisti: Rabbitt: Jean-nette Barton; Magician: John Pavli; Butcher: Richard Tomšič. V tej točki je zbor napravil svojo dolžnost, dočim je bila igra solistov preveč površna in nerodna. Na koncu prvega dela vsporeda je zopet nastopil zbor z angleško:: "In an old Dutch Garden" (W. Grosz) in slovenskima: "Tam kjer teče bistra žila" in "Bratci veseli vsi." Kot vse živahne narodne, so 'navzoči tudi slednjo sprejeli z velikim odobravanjem.
V drugem delu vsporeda nas je znani režiser John Steblaj
prijetno iznenadil s svojo lastno dramsko sliko "Kresen večer" in "Kresna noč." Pi'va je pristno narodno blago. Vzeta je iz naše tragične zgodovine, ko so krvoločni Turki vdirali na slovensko ozemlje in počenjali najbolj okrutne grozovitosti. Ker naši pradedje takrat še niso imeli modernih zvez, so opozorili sosednje vasi na prihod Turkov s kresi (grmadami). Ta star običaj se je ohranil še do danes na mnogih krajih Slovenije. John Steblaj je kresen večer dramatiziral kar dobro. Skakanje mladine preko ognja, petje in ples so bile tri značajnosti takratnega rodu, ki ne bodo nikdar pozabljene. Zato bi bilo umestno, da bi g. Steblaj to značilno sliko še raztegnil in da bi jo predvajali tudi odrasli pevski zbori. Seveda bi morali igralci nastopiti v narodnih nošah i ntudi kres se lahko napravi bolj realističen. Kot igralka se je v tej sliki odlikovala Lillian Ster v vlogi "Tete Polone." Igrala je presenetljivo naravno, bodisi v kretnjah kot glasovno. Zato upamo, da jo še vidimo na odru. More poVer to you Lillian!
Druga slika "Kresna noč" je bajka, v kateri nastopajo vile, čarovnice, gozdne in domače živali. Sicer se slični prizori lahko vršijo kadar koli (v igri Pe-terčkove sanje se vrše na božično noč), vendar se skladajo s prejšno sliko kot nadaljevanje. Ko se poredne čarovnice umirijo, pride vila (Florence Unetič), ki s svojim nežnim nastopom in krasnim petjem vrne pokoj gozdnim prebivalcem. Nato pridejo živali na posvetovanje. To je dobra zamisel, toda zdi se, da bi ne smele priti vse hkrati, temveč v parih posamezno, kajti take stroge discipline živali ne poznajo niti v bajkah. Ko je posvetovanje končano, zapojejo živali zahvalno pesem. Ne vemo iz kakšnega razloga je avtor izbral ravno cerkveno zahvalno pesem, ker pri zboru je vendar ogromna večina otrok naprednih staršev.
Nisem v tem oziru noben fanatik, ampak drznem se trditi, da je naša dolžnost vzgajati mladino v naprednem duhu, ne pa jo navajati v mračnjaštvo. V tem pogledu nisem osamljen, temveč je bila istega mnenja velika večina navzočih. V splošnem smo
pa Steblaju hvaležni za obe sliki. Iskreno upamo, da to dramsko delo ni poslednje.
Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma je s tem koncertom zopet storil korak naprej. Njegova kulturna raven se stalno izpopolnjuje. Upamo, da bo gojil našo lepo pesem in tradicije še mnogo let.
Frank Česen.
Velikodušen odziv v knjižni sklad Prog. Slov.
Cleveland, Ohio. — Do sedaj so sledeča društva odobrila vso-te za to akcijo, ki so jo podvze-1© Progresivne Slovenke:
$75: Podr. št. 39 SANS.
$50: Krožek šC. 1 Prog. Slov., društvo "Naprej" št. 5 SNPJ. društvo "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ.
I $25: Krožek št. 2 Prog. Slov., Klub Ljubljana, društvo "Vodnikov venec" št. 147 "BNPJ.
$10: Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ, društvo "Slov. Sokolice" št. 442 SNPJ, Janko N. Rogelj.
$4: Stanley Dolenc.
V. P-
Iz staroslovanskega narodopisja
Namen pričujočega sestavka je, prikazati nekaj bistvenejših narodopisnih slik najstarejšega slovanskega ljudskega življenja.
Stari Slovani so živeli navadno na krajih, ki so bili pred sovražnikovimi napadi prirodno zaščiteni, to je v gozdovih po gorah, ob močvirjih in rekah. Zgodnjesrednjeveški zgodovino-pisec Lordanes pripominja, da pri Slovanih "močvirja in gozdovi nadomestujejo mesta," česar pa ne smemo razumeti v smislu, da Slovani ne bi imeli mest kot naselbinskih točk, ampak da so jim močvirja^in gozdovi nado-mestovali mesta kot utrjena kritja pred sovražniki.
Zanimive stavke posveča opisovanju načina življenja Vzhodnih Slovanov tako imenovana Nestorjeva kronika iz konca 11. oziroma začetka 12. stoletja, ki pa je zajemala iz 100 do 200 let starejših predlog. Po tem zgodovinskem viru so Poljani, eno dvanajsterih staroruskih plemen, ljudstvo "silnega značaja, kjer so možje do svojih snah, setter in mater zelo dostojni, prav tako kakor so tudi snahe do svojih tastov in svakov."
Starejši Poljani so živeli po poročilu pisca Nestorjeve kronike "na zverinski način, ubijali so drug drugega in jedli vse nesnažno. Zakona pri njih ni bilo, marveč so pri vodi ugrabljali de-
Po Nestorjevi kroniki so pri vzhodnoruskih plemenih opravljali za umrlimi spominske svečanosti, na kar so trupla na velikih grmadah slovesno sežigali. Ko so potem zbrali ostanke, so jih položili v manjše posode in jih postavili na stebre ob poteh. Pestre so narodopisne strani John Pavli na klarinet. Ljudem arabskih zgodovinarjev 10. in
11. stoletja. Tako nimajo po pisanju Ibn Dasta Slovani niti vi
Nancy Samsa je zapela nogradov niti začasnih njiv, nji Foersterjev "Ruueči sarafan" in hova dežela pa ja ravna in gozd-
nata. Iz dreves delajo Slovani
gala." Nancy ima prijeten dasi neke vrste vrčev, v katerih ima-šibek sopran. Očividno ji pa viš- jo panje za čebele in kjer hranijo ji registri delajo še preglavice, čebel ni med."
Ker je še mlada, se bo brez dvo- Ibn Dasta, kakor tudi drugi ma tudi v tem oziru izpopolnila, arabski zgodovinopisci, Ibn
"Predice," "Na tujih tleh" (Zor ko) in "Kaj ne bila bi vesela" (Hladnik) ste doka^ lepo in s
Fadlan, Masudi in Ibn Haukal, pripovedujejo še o slovanskih obredih sežiganja mrličev, Ibn
narne elemente v raznih deželah sveta, bo nedvomno doživljala neuspeh. Primerov za to je bilo in jih še bo. Zadnji, najbolj zgodovinskega pomena, se zaključuje na Kitajskem s porazom korumpirane, diktatorske klike Ciang-kajšeka. Ali se more reči, da so si Zedinjene države s podpiranjem Ciangkajšeka prizadevale, da bi kitajsko ljudstvo res dobilo vsaj neko mero politične in ekonomske demokracije? Seveda ne. Ce pa je šlo zgolj za ohranitev že davno preživele klike kitajskih vojaških diktatorjev, generalov in zemljišnih lordov, kako se more sploh preprečiti poraz za porazom?
Vahšiga pa piše: "Čudim se Slovanom, ki so se sicer nevedni odločili za sežiganje vseh mrličev, tako da sežigajo tudi 'umrle prvake'."
Ibn Fadlan na drobno riše pogrebni obred nekega uglednega Rusa in ve povedati tudi o umoru ene njegovih žena, ki so jo zatem skupno z njim pokopali. O skupnem sežiganju žene in moža beremo ravno tako pri Ma-sedju in Ibn Dasti. ,
Iz bizantinskega zgodovinopisja šestega stoletja (Proko-pij) smo poučeni, da so živeli Slovani v skromnih kočah, ki so bile druga od druge precej oddaljene, kasnejši nemški zgodovinarji pa pravijo, da si "Slovani ne delajo skrbi z zidavo svojih domov, ampak si navadno spletajo koče iz dračja, samo da imajo zaklonišča pred slabim vremenom. V vojnih časih zberejo Slovani hrano, zakopljejo vse zlato, srebro in druge dragocene predmete v jame, žene in otroke pa odvedejo v varna zavetišča, tako da ostanejo sovražniku kot plen edinole prazne koče."
Ibn Dasta beleži, da si Slovani takrat, ko nastopi mraz, izkopljejo v zemlji kleti, ki jih prekrijejo z leseno streho, na katero nasujejd zemljo. V takšne kleti se preselijo cele družine in ostanejo tamkaj vse do pomladi.
Bizantinski pisci govore o Slovanih, da so proti tujcem zelo prijazni in da jih rade volje spremljajo po njihovih poteh. Ako se gostu primeri po gostiteljevi krivdi nesreča, če se mora le-ta za to zagovarjati. Nemec Adam Bremenski piše o Severnih Slovanih:
"Ni bolj gostoljubnega in ljubeznivega ljudstva kot so Slovani."
Slično označujejo Slovane tudi arabski viri. Tako je .zapisal na primer Ibn Dasta o Rusih, da "izkazujejo gostom lepe časti ter da s tujci, ki iščejo pri njih zavetja, kakor tudi z vsemi, ki pri njih pogostokrat prebivajo, kaj prijazno občujejo in da nikomur ne dovoljujejo, da bi te ljudi žalil ali zatiral. Ce so to zgodi, Slovani tujcem vselej pomagajo in jih ščitijo.
Imamo pa o starih Slovanih tudi drugačna zgodovinska sporočila.—Ko so Slovani 549 prekoračili Donavo, so vse one, ki niso zbežali, ubili ali pa odvedli v sužnost. Leta 550 sp nekega ujetega bizantinskega poveljnika na grmadi živega sežgali. Ko so Slovani zavzeli trdnjavo To-per, je prožila po Bizancu govorica, da je bila "vsa Ilirija in Trakija dolgo časa pokrita s trupli padlih bizantinskih vojakov. Svojih sovražnikov Slova-
ni niso pobili z mečem ali kopjem, ampak so jih nasajali na križe ali pa tolkli s palicami po glavi. Druge so nagnali v šotore skupaj z biki in ovcami, ki jih niso mogli odpeljeta, ter sežgali."
O kijevskem knezu Svjatosla-vu (10. stoletju) se je pripovedovalo, da je dal po zavzetju mesta Filipol nasaditi na kole 20,-000 ljudi. O polabskih in baltskih Slovanih vemo, da so prav tako ravnali s krščanskimi mi-sionarji.
Ibn Dasta nam poroča, da imajo Slovani raznotere plunke, gosli in piščali. "Njihove piščali so na dva konca, plunke pa imajo po osem strun. Iz medu si pripravljajo opojne pijače. Pri sežiganju pokojnikov se zmeraj
predajajo glasnemu veselju, bi s tem izrazili zadovoljstvo, da je mrtvec poklican v nebesa. Le* to dni po smrti opravljajo spominske žalne svečanosti: vzamejo 20 vreč medu, včasih tudi več ali manj, in jih poneso grič, kjer je zbrana družina umrlega. Potem jedo in pijejo, nakar se razi(^ejo."
O veri starih Slovanov in An-tov nas obvešča Prokppij takole: "Verujejo v enega boga, moža bliska, stvarnika vsega in edinega gospoda ter mu darujejo govedo in druge daritvene živali. Usode niti ne poznajo ne, nik' dar, da bi jih priznavali vpliv n^ človeka. Caste tudi reHf • in fiimfe ter nekatera druga žanstva. Vsem tem tudi večkr^-^ darujejo in si dajejo pri teh daritvah vedeževati."
Angelas
PO DVAJSETIH LETIH V STARI DOMOVIHI
(Piše JOE DOVGAN)
(Nadaljevanje)
"Naj bo, "sem mu odgovoril, "soba je vredna več kot tisoč dinarjev."
Vprašal sem za račun. Za sobo so računali 192 dinarjev, kar je za takšno sobo res poceni.
V Ljubljani sem obiskal še nekatere ljudi, med njimi Zvon-kota Novaka. Vem, da ga tukaj v Ameriki mnogi ljudje poznajo. On je res dobra duša. Bila sva skupaj nekaj ur in mi je šel na roko; vsa navodila mi je dal in me osebno peljal k ljudem, s katerim sem imel kaj za opravit. Ce kakšen naš rojak ali rojaki nja potuje v Ljubljano, naj se kar pri njemu ustavi. Ni vam treba biti tihi, samo vprašajte ga, pa vam bo rad odgovoril.
Bila je sobota. Šla sva skupaj na postajo, ker Novak je šel v Kamnik. Rekel mi je, da je velika škoda, da nimava časa, da bi šla na Dolenjsko obiskat Medve-šeka. Tako sva se razšla, on je odpotoval na Korenjsko jaz pa! na Notranjsko.
Iz Ljublj9,ne do Postojne je zmeraj manj ljudi na vlaku, toda v Postojni je vlak zopet natlačen. Eno bi rad napisal o tem potovanju, ki je res fletna.
Nasproti meni je sedel človek. Nič ni govoril. Prišel je sprevodnik in vprašal za vozni listek. Prišel je do njega, mož mu ga je dal, sprevodnik ga je pogledal in vprašal, kam se pelje. Mož je gotovo bil Hrvat, ker mu je odgovoril :
"Ja neznam."
"Ali veste, da imaste listek za Nabrežice?"
"Pa, znam . . ."
"Ali veste, da vlak gre v Reko?"
"Pa, neka i de . .
Takšnega smeha je bilo, da mi še danes gre na smeh, ko s® spomnim na ta dogodek. Spr®' vodnik mu je rekel, naj sedi, kj^r je, dokler ne pride nazaj. vem, kako se je bila zadeva ^ možakom končala, ker sem izstopil v Postojni, kjer sem imel nekaj opravka. Imel pa sem smolo. Ko sem vprašal za ulico enega pa drugega, mi ni nobeden vedel povedati, kje je. No, nii®' lil sem si, gotovo niso vsi tujci. Mogoče pa nimam pravi na* slov. Vprašal sem zopet neko žensko za ulico, ki ni bila korakov od mesta, kjer sva stala. Reče mi, da ne ve. .Vpraša^ gem jo, koliko časa živi v Postojni. Odgovorila je 52 let.
"In ne veste za to ulico?" jo v čudu vprašal.
Odgovorila mi je, da so pf^J ulice bile v italijanščini, sedaJ pa so jih preimenovali. Po dalj-
šem iskanju sem vendar na
.šel
qlico. Mislil sem si, da mi bodo pa ti ljudje, ki sem jih obiskal, povedali za druge ulice. P& sem nič odpravil. Odgovarjali so rjii ravno tako kot drugi.
Tako jo uberem peš proti P^ atranku. ^odil sem od vasi ^o vasi in obiskoval ljudi,
qisem prišel do doma. Pd PostoJ' ne do Šembije je 24 kilometrov. (Dalje prihocinjič) _____
HIŠA N A P H A J
na deželi v Mentor, O. 7 sob 4 spodaj, 3 zgoraj
Poizve se pri JAMES TEKAUTZ^^ Hopkins Rd., severno od Bt-Mentor, Ohio
. -*
decembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN g
Dr. Stanko Bevk:
TO IN ONO IZ ŽIVALSKEGA SVETA
(Poglavje iz zoologije za lovce)
(Nadaljevanje)
Iz rodu kožev je najbolj zna H belouška s posebnim raz-^ičkom progaste belouške. Njej podobna je kobranka, ki ima stirioglaste lise po truplu kakor šahovska deska. V Dalmaciji ži-njen zvrst rumena kobranka, ribari tudi v slani vodi. Od '^S'Vadne kobranke jo ločijo svetlejša osnovna barva, dvoje Podolžnih prog, rdeči jezik in ^deča šarenica v očesu. Največ-kača iz rodu gožev je črta-gož, ki je obenem največja Itača v Evropi. Zraste do 2.30 m Po bokih se mu vlečeta *^^6 črti od glave do repa; spo-je bledorumen; osnovna ^rva je različna, navadno rjav-l^asta; dobe se pa tudi skoraj '•"li primeri.
Do 2 m dolg zraste navadni ki tudi v Sloveniji ni redek. 'Sprednjem delu trupla jesvet-®jši, svetlorjav ali zelenkast, Proti repu pa postaja vedno ^Sftinejši. To je kača zdravni-in lekarnarjev: Eskulapova &Ga, znak zdravilstva. Najlepši ^*^2 ja pisani gož, ki ima na fMlosivem hrbtu rdeče lice s '^rnim robom; po bokih se vrste ®amo črne lise. Po trebuhu je v ^prednjem koncu rumenkasto nato črno pegast, proti kon-trupa pa se pege zlijejo v skoraj črno barvo. Pri ^Ggovem različku. progastem ki pa je precej redek, so ^cne lise spojene v dve progi Vsaki strani. Domovina teh ^eh gožev so Istra, Dalmacija, ^Grcegovina, vefiki jadranski ^toki, Kreta in zahodna Azija.
^ posebno pleme rodu gožev ^Pada smokulja ali rjava kača, ' je v Sloveniji kaj pogoltna, aradi temnih lisic, ki jih ima v ''Veh vrstah po hrbtu, jo ljudje
^gosto zamenjujejo z gadom. %
Vendar je od tega ni težko razločiti, kajti njena glava ni tri-voglata kakor gadja in se po-16žno oži v vrat; rep je dolg in tenek; njegova konica ni belkasta kakor pri gadu; lise na hrbtu nikoli ne tvorijo lomljene-ga traka; vsa kača je gladka, luske se prilegajo truplu in ne stoje od njega kakor gadove, ki se zdi, da je naščeperjen; oko srhokulje ima okroglo zenico, ne pa pokončno podolgasto, kakor jo ima gad. V tem pa, da rodi žive mladiče, je smokulja enaka gadom.
Tretje pleme gožev tvorijo hitre, ujedljive kače naglice. Te kače so pri nas z eno samo izjemo vse zelo svetle barve. Najg-bolj pogostna je belica, ki zraste do 2 m in še čez. Njena zvrst črnica je sprva kakor befiica svetlorjava ali svetlosiva, leto stara pa počrni. Za polovico krajša je vitka Dahlova kača, ki je najbolj urna kača v Evropi. Kače plemena naglic so zelo iztegnjene, tenke kače s prav dolgim repom; glava se dobro loči od ozkega vratu; veliko oko ima okroglo zenico; pod predo-česnim ščitkom je vedno vsaj en podočesni ščitek. Zobje v zgornji čeljusti, ki jih je 12—20 so proti žrelu vedno večji.
V južnih krajih LR Srbije živita najbrž še dve kači, ki sta v Mali Aziji precej pogostni, pa so znana njihova najdišča tudi v Grčiji in Albaniji. To sta to-pookec in peskarica. Topookec je majhna, 30 cm dolga in kakor svinčnik debela kačica z odebeljenim repkom, da je na prvi pogled komaj razločiti, kje je sprednji in kje zadnji konec. Živi v zemlji kakor črv deževnik, ima komaj vi4ne, deloma pod ščitki skrite oči in prileze najrajši po dežju na dan. Prestrašena takoj smukne v svoj
rov, kjer glavo kljukasto ukrivi, da je ne moreš izvleči. Živalca komaj zasluži ime kača in je popolnoma neškodljiva. Peskarica je večja, navadno kakih 60 cm dolga, zraste pa tudi do 80 cm. Najlažje jo spoznaš po kratkem repu s topim koncem in majhni glavi, ki skoraj ni širša od vratu. Ob zadnjici sta dva majhna izrastka, davno zakrneli nožici. Ta kača spada v rod udavov, ki imajo vsi malenkostne ostanke zadnjih končin; ta rod obsega med drugimi tudi največje kače, kar jih poznamo; njim prednjači južnoameriška anakonda s svojo devet-metrsko dolžino.
Kačjih vrst poznamo 1650 na vsem svetu; od teh je strupenih okoli 900, med temi mnogo takih, ki človeku niso prav nič nevarne. Kače žive samo v toplih in zmerno toplih deželah. Na mrzlem severu ali jugu jih ni. Čez zimo v skrivališčih otrpnejo. Prav tako pa se skrijejo kače v zavetne prostore, če nimajo vode, in tamkaj otrple počakajo dežja ali rose. Vse kače namreč pijejo vodo, najsi jo srebajo ali ližejo kot roso. Plen požirajo kače cel, i^ikoli ga ne trgajo ali obirajo. Strupenice plen prej s pikom umore. Večje živali goltajo dolgo; pri tem jim pomaga obilna slina iz ustnih slinavk. Da morejo tudi ob goltanju dihati, potisnejo glavo nazaj, da pride vhod sapnika spredaj pod jezik. Jezik morejo kače potegniti v posebno kožasto vrečico v ustih. Jezik je razcepljen in ka-
PRODAM
lO-inčev cirkular kombinacijsko žago in 6-inčev 'jointer' ali spehov-nik; motor ene konjske sile ter razne druge potrebščine, ki spadajo h kombinaciji. Vse je bilo kupljeno letos. Cena $275. Pokličite IV 0290 po 4 uri popoldne
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
N. J. Popovic, /„c.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine zd avte ter izvršuje razna popravilo po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
če ga vedno pomaljajo Iz ust; z njim tipljejo, ker za to nimajo drugega čutila, zdi pa se, da z njim tudi vohajo. To pa tako, da prenašajo z jezikom delce dotičnih predmetov, ki jih otip-,ljejo, v usta, kjer pridejo na vonjalni, tako imenovani Jacob-^onov organ. Skozi nos taki delci vsaj med premikanjem n e morejo priti, ker takrat kača ne diha in zato ni zračnega toka skozi nos, ki bi te snovne delce prenašal. Kadar se kača giblje, porablja za dihanje zrak iz obsežnega mehurja, ki je na koncu pljuč; od teh je razvita sko-faj vedno samo desna polovica, leva pa je zakrnjena.
Tudi kačje oči imajo svojo posebnost: spodnja trepalnica je prozorna in zrasla z zgornjo; oči so zato vedno odprte in kačji pogled zaradi tega srep in steklen. Da kače nimajo uhljev, je znano.
Kače se leve večkrat v letu, navadno petkrat. Najprej poči koža na ustnicah in odstopi v dveh zaplatah. Ta konca se za-vihneta navzad in kača leze polagoma iz kože, ki se obrača kakor prst rokavice. Kmalu po prvi levitvi, ki je pri nas konec aprila ali v začetku maja, se
začno kače pariti. Samec in samica se ovijeta drug okoli drugega in ležita potem združena ves dan ip še dlje v miru. Samčeva spolovnika se v samici obrneta in se z notranjimi bradavicami oprimeta samičjega spolovila. Cez mesec dni po paritvi ležejo samice jajca v kako vlažno trohljad ali pa nekaj pozneje rode žive mladiče. Za svoj zarod se ne zmenijo več. Le o nekakih velekačah je znano, da svoja jajca vale in se pri tem posili celo njihova telesna temperatura zviša za nekaj stopinj.
Kače imajo kakor vsi plazilci nestalno toplo kri; zračna in sončna toplota vplivata nanjo neposredno ter ji izpreminjata toplino in z njo življensko živahnost. Ob prijemu se nam zde kače hladne; neko posebno lepo pisano kačo si menda ovijejo ženske v južni Afriki okoli vratu, da jih v vročini hladi.
Od strupenjače ujedeni človek naj si s kakim rezilom rano poveča, da odteče strup s krvjo. Do zdravnikove pomoči naj si vbrizga v rano pol g jo-dove raztopine v 30 g vode in pije v presledkih močno vino ali žganje. Danes zdravimo kačji pik s posebnimi serumi, ki so
VSAKOVRSTNE PREDMETE ZA DOM IN PRIMERNA BOŽIČNA DARILA dobite pri
LEVELAND VARIETY STORES 7810 St. Clair Ave. — 4740 Lorain Ave.
Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
za razne kačje strupe različni.
Če se obrnemo od kač k pika-jočim žuželkam, in sicer najprej k onim, ki pikajo z želom, se srečamo z najbolj znanimi ko-žokrilci, namreč s čebelami, osami in mravlji. Takoj pa moramo pripomniti, da večina vrst naših mravelj nima več žela, pač pa še žlezo strupenico. Te mravlje se branijo ali napadajo tako, da ugriznejo s svojimi
krepkimi čeljustmi nasprotniku rano, uvihnejo nato zadek na-vspred in brizgnejo na rano svoj strup. Človeku ta strup, ki je ponajveč mravljina kislina, ne škoduje, dasi nekaj časa peče, pač pa se mravlje, kadar imajo svoje boje, z njim pokončujejo. Od naših mravelj najbolj občutno pika rosica, ki ima še kratko želo.
(Dalje -prihodnjič)

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
o t LA . K
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči.. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
MORE CONVENIENT THAN EVER BEFORE!
X NEW 1950 CROSLEY REFRIGERATOR


'>wju'wj.vA
F- ^ - m.........
Modal CB-11
349.95
with exclusive
WORKSAVER DESIGN
NEW LOW PRICES
Big, new, T-cu.-H. models
now as I 99.95 low as
•	The new 1950 Shelvador is roomier—up to 23% more refrigerated space in the same size cabinet—easy to use, easy to reach, no stooping clear to the floor. All space is at tlie "convenience level."
•	And there's a new easy-to-clean "ButterSafe" with individual temperature control. Holds a full pound of butter at the consistency you want for easy spreading.
•	Up to 70 pounds of frozen foods fit into the giant freezer compartment, including 8 pounds of ice cubes.
•	There's a new rearranging shelf, a generous-size meat-holder and not just one, but two vegetable crispers.
•	Come in—-see if now!
*M«do only by Cfwiey, t. M. Reg. V. S. Pal. Ofl
-€ROSls£¥
Uellcr Products for Happier Living
Dajte vašo staro ledenico v zameno za novo pri nas še danes.
StAKICH FURNITURE CO.
KVALITETNO POHIŠTVO — LAHKI POGOJI
16305 Waterloo Rd.
IV 8288
James D. Slakich
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^AČRTI IN ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje)
^ 5 zdaj ni moglo biti naj-^^^nejše, pač pa še vedno v tem, \ Se ona docela zaje v to go-
k
arstvo, da bo naposled sa-Po sebi razumljivo, če ostane fia domu. Mesto, v katerega °^hajal njen mož, je ni mika-y ^ko bi ji bilo do njega, bi bila vračala od tam. Saj Vendar za silo živela.
o tem je bolje—ne razmiš-
6e
po Andrejevem odhodu
Je odpravil Marko. Toda o
vedel nihče ničesar. Zgo-® Ge je, kakor bi odšel kam h
dekletu. Šele, ko ga ni bilo, so zvedeli, kaj je z njim.
>1'
Že konec junija je Ti nek s svojo družino nekoliko pohajkoval. Bili so še vedno tisti stari lepi časi. A v kratkem bo tudi tega konep, vse kaže tako. Dorasel je že in često se kdo iz njega ponorčuje, da še vedno pohajkuje z otroki. Ampak to je njegova stara navada. Težko se je otresti takih lepih navad, težko so je posloviti od mladosti, ki je človeku dala toliko lepega. In kakor bi bil slutil, da pozneje nikdar več ne bo tako, kakor je bilo doslej: ni se mogel ločiti
od te svoje družbe, v kateri je bil najmlajši član star šele štiri leta, on pa že tako rekoč dorasel možak, fant petnajstih let, ki je že končal šolo.
O, tako majhne stvari si bo tu in tam še dovolil: včasih bo Še splezal na drevo za pticami, še vedno bo hodil ribarit, čeprav bo že priletnejši. To je dovoljeno in ni smešno. Kasneje ^pa si itak kupi lovsko puško, najame lov, ali pa tudi ne, in bo hodil na lov. To stvar je že mnogokrat pripovedoval tej družbi in vsi so ga razumeli in odobravali njegovo misel. Vse, kar je iztuh-ta}, je bilo vredno odobravati.
O, ta Tinek! Kadar se bo poslovil od njih,—pa čeprav jih intia včasih tako za norca, čeprav jih včasih vse kaznuje in jim strogo zapoveduje, imeniten dečko pa je vendarle. To je tisto. Kdo bo potlej hodil z njimi ? Veronika ni, da bi vodila, Tonek pa je še premlad; a vendar bo
on moral biti vodja. Pameten in previden je dovolj, lagati zna, izmakniti kakšno stvar tudi in drzen je dovolj. To je potrebno za vodjo take'družbe.
Ampak, Tinek se je poslovil hitreje, kakor je kdo pričakoval.
Bila je zadnja pomlad, to je čas, ko so jagode zrele, ko je košnja že blizu, ko so se žita že nagnila.
In bila je nedelja, dan svobode. Ob nedeljah jih nihče ne sprašuje, kje se potepajo ves dan, kaj počenjajo, temveč lahko hodijo, kjer se jim zdi. Da se le zvečer vrnejo.
Za jastrebe je zvedel prav za prav Tonek. In to je bila posebnost, vredna da gre tudi Tinek zraven. Jastrebi—to niso vrane ne srake, temveč ptice, ki jih je težko najti. Povrhu pa si Tonek ni upal na hrast, kjer je bilo gnezdo. Bilo je previsoko in deblo predebelo, da bi ga mogel ošepiti.
"Pa pojdimo," je odločil Tinek. Najprej je nameraval, da bi šla sama z bratom. Vendar ju je Veronika preprosila, da je smela z njima. Ko pa je šla že Veronika, ni kazalo drugače, kakor da sta šla še dva Anina. Otroci so spotoma pobirali jagode in jih zobali. To je bil dober kruh.
Globoko v gozd je bilo treba iti. Jasno, takle jastreb si ne bo delal gnezda na prvi jelši, ki jo vidi, in kjer bi ga vsak paglavec iztaknil. Jastreb ljubi mir in kraj, kjer nihče ne hodi.
Dolgo so hodili po jelševeni gozdu. Ob grmovju so bile jagode.
Tonek prav za prav sam ni vedel, kje je tisti h cast. Takih hrastov je naposled v tem velikem gozdu več kot preveč. Tako približno si je bil zapomnil, kje je. Tisti kraj so ves pretaknili, preden so res zagledali gnezdo visoko na hrastu.
"Saj sem rekel, da bodo tu," je zdaj vzkliknil Tonek zmagoslavno. Bil je zadov9ljen, da so naposled le našli. D^-ugače bi ga lahko bila doletela kakšna čuska in to ne bi bilo prijetno. Tinek je že rad šel, ampak vleči za nos ga nisi smel.
"Je," je prikimal Tinek, ' 'ampak, kdo bo tu plezal na drevo, to je."
Zdaj pa je Tonek tnolčal. Za-stran plezanja se on ni bal. Kolikokrat ga je brat nagnal na kakšno jelšo in je srečno prišel do gnezda in segel vanj. Vendar, tu se ne bi upal.
"Zame je predebelo," je naposled izjavil.
"Tisto ni nič," je menil Tinek. "Vrežem ščapico in ti po-morem do vej. Tam pa že lahko priplezaš."
Ko je Tonek presodil, da bi se to res lahko zgodilo, je našel drug, tehtnejši izgovor:
"Previsoko je in se mi zvrti
v glavi. Saj se še spominjaš, kako mi je zadnjič bilo, ko sem šel na jagned."
"Tisto vem, da bi na kakšno vrbo še splezal ali na kakšno nizko garo. Visoko pa se bojiš."
' 'Zvrti se mi," je ponovil Tonek.
"Kaj tisto," je dejal Tinek, "kolikokrat se mi je že zvrtelo. Pa se oprimeš veje in nekoliko počakaš, da mine. Ne smeš dol gledati." To je tudi držalo. In ni kazalo, da bi se Tonek izmaknil. Zato se je že kesal v srcu, da je povedal za to neumno gnezdo.
"Najbrže jih ne bo več gori," še to je iznašel za izgovor.
"Kaj pa me potlej vabiš sem, če jih že ni."
missr/Af us. sAvms bwos
NAŠA
OUR BOOK
Do danes je prejel kampanjski odbor za zbirko učnih knjig, katere bomo odposlale "Progresivne Slovenke Amerike" univerzam, gimnazijam in čitalnicam v Jugoslaviji, že precej obširen seznam knjig in mesečnikov, katere želijo v domovini.
Tu sledijo imena šol in zavodov, ki so nam dosedaj poslala sezname:
OFFICIAL LETTERS OF REQUEST TO DATE FROM THE FOLLOWING:
Dr. Maks Samec Kemični Institut
Akademija Znanosti in Umetnosti v Ljubljani
Dr. Ciril Porekar Roentgen Oddelek Poliklinike ZSZ v Mariboru
Dr, Franc Rigler Bakteriološki oddelek Veterinarskega znanstvenega zavo-v Ljubljani
Dr. Lavo čermelj, urednik ^	Proteusa v Ljubljani
'(>! Hriski, Pred.sednik . ; iž, Krajevni Odbor
ikrajšek
Oblastni Odbor za Gostinstvo in
Turizem v Mariboru Studijska Knjižnica
Dr. Emil Kovačič, Prof. Hidrotehnični odsek Gradbeni Oddelek, Univerza v Ljubljani
Dr. Mirko Rupel	*
Narodna in Univerzitetna Knjižnica
da v Ljubljani Prof. M. Subič,
Šola za Umetno obrt v Ljubljani Prof. Josip Priol
Institut za Sadjarstvo v Mariboru Mladinska Knjiga v Ljubljani
Cankarjeva Založba v Ljubljani
Ekonomski Tehnikum v Mariboru
BračiC Danilo, Direktor Glavna Direkcija živilske industrije v Ljubljani
Metalurška industrijska šola v
Jesenicah Slavko Smole, Direktor
šola za učence v Gospodarstvu v
Črnomlju Radioamatersko Društvo v Ljubljani
Sekretariat Elektrotehnikov LSM Univerze v Ljubljani
>
I Gimnazija v Kranju
Inštitute za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani
Radi bi imeli naročene sledeče , mesečne Revije. Tudi stare številke navedenih revij so dobrodošle.
Magazine subscriptions requested to date: (Old copies of these would be very welcome, new subscriptions to be purchased.
National Geographic Magazine Scientific American Science News Letter Science Illustrated American Fruit Grower Better Fruit Children's Acitivities Child Life
Saturday Review of Literature
^ blag spomin
tretje obletnice smrti našega preljubljenega soproga in brata
Andrew Renko
ki je svoje mile oči zatisnil za vedno dne 12. dec. 1946.
Hladna Te zemlja že leti tri krije.
mirno in sladko v grobu zdaj « spiš,
konec je Tvojih muk in trpljenja.
Počivaj v miru, nam nezabni spomin na Te bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj!
Žalujoči ostali:
Josephine Renko, soproga John, brat
in v stari domovini brata Matija in Frank ter drugi sorodniki.
Cleveland, O., dne 13. dec., 1949
KAMPANJA CAMPAIGN
Partisan Review Masses and Mainstream Southern Literary Review AeroDigest
Vogue or Harper's Bazaar House Beautiful Better Homes and Gardens The Builder Popular Science
Poleg knjig in revij želijo tiidi za šolsko decot
Requests other than books and magazines:
For School ■ children; Pencils, tablets, erasers, crayons, rulers, notebooks.
For Students; Tehnično orodje, sestile, tehnične svinčnike, svinčnike in tehnični papir, slide-rules, compasses, etc.
Remnants of textile materials, wools, cottons, linens, silks, rayons, nylons, etc., with prints, especially. (Vzorce—odrezke—raznih tkanin, predvsem vzorčnih, ker nas zanima le desen.)	*
Poimenski seznam knjig, za katere smo prejele prošnje do sedaj;
List of books requested to dale: By title:
Organic Analysis via Functional Groups (Sidney Siggia).	*
Advanced Organic Chemistry (Wheland).
Clinical Radiology (Fillmore).
Pediatric X-Ray Diagnosis (Caf-fey).
Head and Neck in Roentgen Diagnosis (Pancoast, Pendergrass, Schaeffer).
Roentgen Diagnosis of Diseases of Gastrointestinal Tract (Fabell).
Principles of Roentgenological Interpretation (Sante).
Manual of Roentgenological Technique (Sante).
X-Ray Atlas of Silicosis.
Manual of Veterinary Bacteriology.
Thermoynamics and the Free Energy of Chemical Substances (Lewis and Randall..) «
Treatise on Physical Chemistry, Vol. I. (Van Nostrand).
American Civil Engineers Handbook (Merriman and Wiggin).
Elements of Hydrology (Meyer).
Handbook of Hydraulics (King).
Theory and Practice of Filtration (Dickey and Bryder).
Engineering for Dams (Creager, Justin, Hinds).
Hyroelectric Handbook (Creager and Justin). • '
Land Drainage and Reclamation (Ayres and Coates).
Irrigation Practice and Engineering (Etcheverry).
Sewage Treatment Works (Keef-er).

KRASNA BOŽIČNA DREVESA po zmernih cenah
;pn
MARINKO'S MARKET
poleg Kunčičeve gostilne
PRIDITE ZGODAJ ZA NAJBOLJŠO IZBERO
The Design of Dams (Hanna and Kennedy).
Hydrology (Meinzer)i
Hydraulic Models (American Society of Civil Engineers).
Geology and Engineering (Leg-gelt).
A Treatise on Applied Hydraulics (Addison).
Procedures for Testing Soils, Nomenclature, and Definitions, Standard Methods (American Society Testing Materials).
Hydraulics of Open Channels (Bakhemeteef).
Cofferdams (White and Prentiss).
Soil Conservation (Bennett).
Modern Fruit Production \Gour-ley).
Fundamentals of Fruit Production (Gardner).
Deciduous Orchards (Chandler).
Standard Cyclopedia of Horticulture (Beriley).
Practical Organic Chemistry (Vo-gen, or others).
Physics—Chemical Method (Reil-ly.)
Chemical Laboratory Method and Diagnosis (Grandwohl).
The Story of the Helicopter (Gregory.)
Things to Do (Allenson).
The Atom (Andrade).
Progress in Science (Blackwell).
Boys' Book of Modern Scientific Wonders (Burke).
Men, Machines and History (Cob-bet).
The Sound Wagon (Stribling).
Tuckers' People (Wolfert).
The American Language (Mencken).
Modern America Usage (Hor-will.)
The Poor White, Short Stories (S. Anderson).
A Dictionary of American Slang (Wessen).
Masses and Main Street, Science and Society, Pholosophy for the Future (Roy Sellars.)
Wuthering Heights (Bronte).
Sister Carrie (Dreiser).
Essays and other Writings (Emerson).
The Unvanquished (Fast).
The Maltese Falcon (Hammett).
Plays (Hellman).
The Sun also Rises (Hemingway).
Selected Writings of Washington Irving,
An Anthology of American Negro Literature,
Look Homeward, Angel (Wolfe.)
Sixteen Famous American Plays.
Capital (Marx).
The Conquest of Mexico and Peru (Prescott).
Complete Novels and Selected Tales (Hawthorne).
Complete Tales and Poems (Edgar Allen Poe).
The Story of American Literature (Lewisohn).
A New Anthology of Modern Poetry.
Short Stories (Hemingway).
Sixteen Famous Bitish- Plays."
Anthology of Famous English and American Poetry.
Five Great Modern Irish Plays.
Great Modern Short Stories.
Ten Days that Shook the World (John Reed).
Walden and other Writings (Tho-reau).
Directions in Contemporary Literature (Buck).
American Fiction 1926 - 1946 (Beach).
New England—Indian Summer (Brooks VanWyck).
The American Drama since 1918 CKrutch)
ENAKOPRAVNOST
Forces in American Criticism (Bernard Smith).
The American Novel 1789-1939 (Van Doren).
The Time of your Life (Saroyan).
John Dos Passos' works.
Night of the Poor (Prokosch).
Web and the Rock, You Can't Go Home Now (Thomas Wolfe).
Native Son, Uncle Tom's Children (Wright).
Color and Democracy (DuBois).
America's . Progressive Philosophy (Sheldon).
A Gerneration of American Materialism 1871-1900 (Hayes).
Capitalism, Socialism and Democracy (Schumpeter).
Alice in Wonderland, Gulliver's Travels, Fairy Tales, etc.
Basic English and its Uses.
Gregg Shorthand — Beginning and Advanced.
Methods in Typing.
An Introduction to Electronics (Hudson).
Introduction to Practical Radio (Tucker).
Principles of Radio for Operators (Atherton).
Shop Job Sheets in Radfo (Au-ble.)
Theory and Application of Electron Tubes (Reich).
Vacuum Tubes (Spangenberg).
Electromagnetic Engin eering (King).
Reference Data for Radio Engineering.
Hyper and Ultrahigh Frequency Engineering (Serbacher and Edson).
Applied Electronics.
Electron Tubes in Industry (Hen-ney).
13. decembra 1940.
IŠČE SE OPREMLJENO SOBO
v BLIŽINI WATERLOO RD. in GROVEWOOD AVE. Kdor ima za oddati, na.i pokliče
KE 1160
ŽENSKA
srednjih let, poštena in dobra delavka, žeU dobiti delo kot snažen je na domu, itd. za vsaki dan ali samo par dni v tednu. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
DELO DOBI
IZURJEN MESAR. STALNO DELO. Zglasiti se je na
17701 Grovewood Ave.
KE 2885
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ODPRTIJA NOVE VINARNE
EUCLID WINERY — na 844 East 200th Street
v PETEK, 16. DECEMBRA
Postregli vam bomo z dobrim vinom: Ohio, Concord, Niagara, Catawba in sladka vina. — Lahko spijete kozarček vina pri nas ali nesete galonček domov. — Se priporočamo v poset.
MR. IN MRS. LEKAN, lastnika
ČERNE-tova ZLATARNA
VAM NUDI
po najnižjih cenah najvišjo kvaliteto vsakovrstne zlatnine, ki je zelo primerna za božična darila.
Ure In zapestnice vseh najboljših izdelkov tef velika zaloga diamantnih prstanov, srebrnine in drugih komadov zlatnine, primerna za darila.
OBIŠČITE
Frank Cerne Jewelry Co.
Damo zelene Eagle znamke
6412 ST. CLAIR AVE.
Odprto vsak zvečer do 9. ure
Sedaj
B02K SVOJIM DRAGIM
Tukaj je omenjenih le par stvari, ki so pripravne za darila izmed sto in sto predmetov, ki jih dobite v naši trgovini, in so TRAJNE VREDNOSTI, ker vam bodo služile v veselje in zadovoljstvo skozi leta in leta.
j^^4,TElMSI0N
Letos bo ljubeč Miklavž obdaril svojo družino z modernim televizijskim aparatom. To je višek zabave za slehernegsi . . . zjutraj, opoldne in zvečer. In potom našega primernega načrta za nabavo na lahka odplačila, je vam prav lahko naročiti si ga.
Ml IMAMO...
NAJVEČJO IZBERO
V severo-vzhodnem delu Clevelanda in Euclida Preko 75 modelov na ogledu v trgovini
IMAMO SLEDEČE SVETOVNO ZNANE IZDELKE:
•	Capehart	• Zenith
•	Stromberg Carlson • General Electric
•	Traveler
*	Dumont
•	R. CA.
*	Admiral
•	Tele-King
*	Sentinel
Cene televizijskim aparatom so od
*	Motorola
*	Philco
*	Emerson
*	Teletone
*	Arvin
*	Wilcox-Gay
00.00
^0 in nap
Poleg teh televizijskih aparatov dobite
PRALNE STROJE—Frigidaire - Maytag - Apex Launderall - ABC	,
KUHINJSKE PEČI—Maytag - Grand - Roper \ Norge - Frigidaire
ELEKTRIČNE LIKALNIKE—Conlon - Thor -Apex - Frigidaire - Speed Queen
HOME FREEZERS—Frigidaires - Maytag - Deep Freeze
ELEKTRIČNE ČISTILCE—Hoover - Eureka Royal - Apex - G.E. - Premier - Universal
PRESSURE COOKERS—Presto - Mirro-Matic -Universal - Echo - Everware - Betty Crocker - Cromac - National
naprej
v naši trgovini tudi sledeče predmete'
Mixers - Toasters - Roasters - Automatic Cof^®® Makers - Sun Lamps - Electric Blankets - Cutlery Sets - Floor Lamps - Namizne svetlike - Kuhini" ske ure - Ure-budilke - Zajtrkalne sete - Pohišfvo
za družabno sobo, spalnico, itd.
★ '
Imamo tudi veliko zalogo igrač. Kupile sedaj i®
plačajte drugo leto na lahka mesečna odplačil®' ★
Jamčimo, da bo vsak predmet dostavljen na v®* dom pred božičem.
— PRI NAS DOBITE KOLEDARJE —
TRGOVINA JE ODPRTA DO 10. ZVEČER VSAK VEČER DO BOŽIČA
VAM NI TREBA NIČESAR TAKOJ PLAČATI!
Pokličite nas In vam pripeljemo na dom. Odplačevanje se prične šele prihodnje leto.
Northeast Appliance & Furniture
22530 Lake Shore Blvd. foieg snore giedamca REJdwood 2303