Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 43 Ljubljana 2020 št. 2 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 43 Ljubljana 2020 št. 2 Deželna bolnišnica v Ljubljani je bila konec leta 1918 polna bolnikov s špansko gripo. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, G4-002-007) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Review of the Archival Association and Archives of Slovenia Zaznanstvenokorektnostclankovodgovarjajoavtorji.©2020ArhivskodruštvoSlovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo:Zvezdarska1,SI-1000Ljubljanatelefon:(01)3061329e-pošta:arhivi@arhivsko-drustvo.siURL:www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/arhiviFB:Facebook/ArhivskodruštvoSlovenije Odgovornaurednica:mag.MarijaCipicRehar(ZgodovinskiarhivLjubljana) Glavnaurednica:DunjaMušic(ZgodovinskiarhivLjubljana)Uredniškiodbor:doc.dr.sc.ZdenkaBonin(PokrajinskiarhivKoper),izr.prof.dr.BorisGolec(ZgodovinskiinštitutMilkaKosa,ZRCSAZU),mag.NinaGostencnik(PokrajinskiarhivMaribor),dr.BojanHimmelreich(ZgodovinskiarhivCelje),dr.MatejaJeraj(ArhivRepublikeSlovenije),UrošLavrencicMugerli(PokrajinskiarhivNovaGorica),red.prof.dr.WalterLukan(profesorvpokoju,Avstrija),dr.ElvisOrbanic(ZavodzapovijesneidruštveneznanostiHAZUuRijeci,PodrucnajedinicauPuli,Hrvaška),doc.dr.JulijanaVisocnik(NadškofijskiarhivLjubljana,škofijskiarhivi),KatjaZupanic(ZgodovinskiarhivnaPtuju),TanjaŽohar(ArhivRepublikeSlovenije) Redakcijateštevilkejebilazakljucena:23.novembra2020Revijaizhajadvakratletno.Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR. Lektorica:dr.AleksandraGacic Prevodi:mag.NinaGostencnik(anglešcina),dr.AleksandraGacic(hrvašcina)Fotografskadela:DunjaMušic UDK:AlenkaHren Izdajosoomogocili:MinistrstvozakulturoinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniracun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150 Oblikovanje:AndrejaAljancicPovirkRacunalniškiprelom:UrošCuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGorice Tisk:FotolitoDolencd.o.o. Naklada:300izvodov RevijaArhivijevkljucenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS (Slovenija);EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (ZdruženedržaveAmerike); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemcija) KAZALO JUBILEJI KatjaZupanic JubilantkaMarijaHernjaMasten 263 NatašaBudnaKodric ŽivljenjskijubilejMijeMravlja 267 NALEZLJIVEBOLEZNISKOZICAS URŠKABRATOŽ Clovekvprimežuepidemije:doživljanjekuge vKopruinGoriciv17.stoletju 271 MARJANAKOS 287 DRAGICACEC Revni–ostarelivcasukriz:Družbanadlani 307 331 ALEKSANDERLAVRENCIC 359 CLANKIINRAZPRAVE VANJAKOCEVAR PatentcesarjaFerdinandaII.ospreobrnjenjualiizselitviprotestantskegaplemstvanotranjeavstrijskihdeželizleta1628:Kriticnaobjavainprevod 381 NATAŠAGOLOB Delanapergamentuinpapirjuzvidikahumanisticnihinnaravoslovnihznanosti:misliosimpozijuinobiziduzbornikarazprav 427 IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK ANJAPRŠA Elektronskoposlovanjeinvrednotenjeelektronskegaarhivskegagradivasodišc 441 ALOJZIJTERŠAN VglavnivloginastopaLilian…FilmskaustvarjalnostnaSlovenskempreddrugosvetovnovojnovSlovenskemfilmskemarhivupriArhivuRepublikeSlovenijespoudarkomnapridobitvahvobdobjuodleta1988doleta2020 459 DARJAHARAUER,ANJAPROPS Konserviranjeinrestavriranjerokopisne NATAŠAPETELIN knjigeizŠkofic 473 STANKAGRKMAN MATEJAKOTAR,LUCIJAPLANINC ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJE AndrejNared AškercevanagradainAškercevipriznanjizaleto2020 481 FranceM.Dolinar SlavnostninagovornapodelitviAškercevihnagrad 487 MarijaHernjaMasten ZahvalaAškercevenagrajenke 489 OSEBNEVESTI GregorJenuš InmemoriamMarijaOblakCarni(1932–2020) 491 MarijaHernjaMasten InmemoriamIvanLovrencic(1954–2020) 492 MiraHodnik InmemoriamJožeŽontar 494 PRIDOBITVEARHIVOV Pridobitveslovenskiharhivovvletu2019 499 BIBLIOGRAFIJAARHIVSKIHDELAVCEV Bibliografijaarhivskihdelavcevvletu2019 515 OCENEINPOROCILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH Publikacije MartinaFekonja GrzegorzGórny,JanuszRosinkon:Vatikanskitajniarhiv:neznanestranicerkvenezgodovine 533 SonjaJazbec InternationalArchivesWeekChallenge:ChooseaYearandfindaDocument!1820 534 ElvisOrbanic VlatkaLemic:Arhiviindigitalnadoba 536 OlgaPivk Vrhniškirazgledi 537 AnjaPrša PeterOmersel:Želelismodozvezd: zgodovinaceljskihraketarjev 542 JureVolcjak JanezMlinar:Urbarjibelopeškegagospostva 543 LilijanaŽnidaršicGolec AlojzCindric:Ljubljanskiizobraženciskozicas.IzobraževanjeLjubljancanovnadunajskiuniverzi1392–1917 544 Razstave BojanaAristovnik SonjaJazbec:BistricaobSotlivdokumentihZgodovinskegaarhivaCelje;LucevdokumentihZgodovinskegaarhivaCelje 548 AleksandraMilostPavšic FranceBevk,književnikinpolitik(1890–1970) 551 DraganMatic Slovenci,zazmirajgre! INDEX ANNIVERSARIES KatjaZupanic MarijaHernjaMasten-Jubilarian 263 NatašaBudnaKodric MijaMravlja-LifeJubilee 267 INFECTIOUSDISEASESTHROUGHTIME URŠKABRATOŽ AManintheGripsofanEpidemic:ExperiencingPlague inKoperandGoricainthe17thCentury 271 MARJANAKOS SmallpoxEpidemicsinLjubljanaintheSecondHalfofthe18thCentury 287 DRAGICACEC ThePoor-theElderlyinTimesofCrises– SocietyRevealed 307 JUDITAŠEGA HealthcareServiceOrganizationandContagiousDiseasesinŠkofjaLokaattheTurnofthe19thCentury 331 ALEKSANDERLAVRENCIC InformingtheViewersofTVLjubljanaabouttheSmallpoxandtheSeventhCholeraEpidemicsin1972andDigitalizationofArchivesConcerningInfectiousDiseases 359 ARTICLESANDPAPERS VANJAKOCEVAR ThePatentofEmperorFerdinandIIConcerningtheConversionorEvictionofProtestantNobilityofInnerAustrianLandsfrom1628: CriticalPublicationandTranslation 381 NATAŠAGOLOB WorksonParchmentandPaperintheViewofNaturalandHumanSciences:ThoughtsontheSymposiumandProceedings 427 FROMARCHIVALFONDSANDCOLLECTIONS ANJAPRŠA ElectronicRecordsManagementandSelectionofElectronicArchivesfromRecordsofCourts 441 ALOJZIJTERŠAN StarringLilian…FilmCreativityontheSlovenianTerritorybeforetheSecondWorldWarattheArchivesoftheRepublicofSloveniawithanEmphasisonAcquisitionsinthePeriodbetweentheYears1988and2020 459 DARJAHARAUER,ANJAPROPS ConservationandRestorationofthe NATAŠAPETELIN ŠkoficeManuscript 473 STANKAGRKMAN MATEJAKOTAR,LUCIJAPLANINC WORKOFTHEARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIA AndrejNared AškercPrizeandAškercAwardfortheYear2020 481 FranceM.Dolinar FormalAddressUpontheGrantingoftheAškercPrizeandAškercAward 487 MarijaHernjaMasten AškercPrizeWinner–AcceptanceSpeech 489 PERSONALIA GregorJenuš InmemoriamMarijaOblakCarni(1932–2020) 491 MarijaHernjaMasten InmemoriamIvanLovrencic(1954–2020) 492 MiraHodnik InmemoriamJožeŽontar 494 ACQUISITIONSOFARCHIVES AcquisitionsofSloveneArchivesintheyear2019 499 BIBLIOGRAPHYOFARCHIVISTS BibliographyofArchivistsin2019 515 REVIEWSANDREPORTSONPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS Publications MartinaFekonja GrzegorzGórny,JanuszRosinkon:VaticanSecretArchives: UnknownPagesofChurchHistory 533 SonjaJazbec InternationalArchivesWeekChallenge:ChooseaYearandfindaDocument!1820 534 ElvisOrbanic VlatkaLemic:ArchivesandtheDigitalAge 536 OlgaPivk Vrhniškirazgledi 537 AnjaPrša PeterOmersel:WeWishedtoReachtheStars: theHistoryoftheCeljeRocketEnthusiasts 542 JureVolcjak JanezMlinar:LandRegisteroftheBelaPecDominion 543 LilijanaŽnidaršicGolec AlojzCindric:IntellectualsofLjubljanathroughTime.EducationofIndividualsfromLjubljanaattheViennaUniversity1392–1917 544 Exhibitions BojanaAristovnik SonjaJazbec:BistricaobSotliinDocumentsoftheHistoricalArchivesCelje:LuceinDocumentsoftheHistoricalArchivesCelje 548 AleksandraMilostPavšic FranceBevk,AuthorandPolitician(1890–1970) 551 DraganMatic Slovenci,zazmirajgre! 553 NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice). • Vsiclankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzijajepogojzaobjavoclanka. • PrispevkizarubrikeClanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk morajoobveznovsebovatiizvlecek (maks.10vrstic),kljucne besede, primernezaindeksiranje,inpovzetek (maks.30vrstic).Predpovzetkommora bitinavedenspisekvirov in literature. • Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta­nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto. • Opombemorajobitipisaneenotnopodcrto.Vopombahuporabljamokrajšena­ vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110. • Vpoglavju Viri in literatura morajobitisistematicno,poabecednemvrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Locenonavedemoarhivskevire,internetnevire,casopisnevire,literaturoitd. • Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjih popisnihenot.PrimerArhivRepublikeSlovenije:SIAS1,šk.1.Primerzaregionalnearhive:SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,t.e.44,Ljud­skoštetjeizleta1890. • Citiranje literature (monografije): priimek, ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške­gatiska,1980. • Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovclanka.V:Naslov pe­ riodike letnik(letoizdaje),številka,straniclanka.Primer:Matijevic,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi 26 (2003),št.1,str.221–226.Primer: Krippenspiel. V: Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung, 28. 12. 1843,št.154,str.1107. • Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovclanka.V:Naslov zbor­ nika (imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straniclanka.Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš­keBistrice.V:Ad fontes. Otorepcev zbornik (ur.DarjaMihelic).Ljubljana: ZaložbaZRC,2005,str.225–269. • Citiranjespletnihstrani(naslov,tocninaslovspletnestrani,datumuporabesplet­ nestrani).Primer: Grašcina Smlednik: http://www.gradovi.jesenice.net/smlednik.html(dostop:12.6.2020). • Slikovnogradivo(najvec 5 kosov)sprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(najmanj300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotografije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiloceno(vtekstunajbooznacenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajocepodnapiseznavedbovira. • Uredništvoimapravicoprispevkejezikovnolektorirati;lektorskepopravkena­vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenacelomaopraviuredništvo. • Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivov in naspletnistraniADS. • Clankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverzijeclanka. UredništvoArhivov ARHIVI, glasiloArhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodrocjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskih arhivovinaktualna vprašanjaspodrocjazašciteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaracunalniškihmedijih. Prispevkesprejemauredništvonanaslov: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI-1000Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)13061329e-pošta:arhivi@arhivsko-drustvo.si Rok za oddajo prispevkovzarubrike Clanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje 1. maj,zadrugoštevilkopa 1. oktober! Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko 1. maj,zadrugoštevilkopa 1. oktober! ARHIVI, the Review of the Archival Association and Archives of Slovenia isthecentral Slovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesand includesarticlesinthe fieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenian archivesandalso presentsproblemsinthefieldofprotectionandpreservationofnewformsofawrittenrecordonthe computermedia. Papersshouldbesenttotheeditorialboard: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI-1000Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)13061329Email: arhivi@arhivsko-drustvo.si Deadlines papersforthesection Articles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files and Collections aretobe submittedby May 1forthefirstnumber andby October 1 forthesecondnumber! Papersforothersectionsaretobesubmittedby May 1forthefirstnumber andby October 1 forthesecondnumber! INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing) • Beforebeingpublishedallpapersarepeer-reviewed.Papersarepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review. • PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections mustincludeamaximum10-lineabstract,key­words appropriateforindexing,andamaximum30-line summary.Listof sources and literature standsbeforethesummary. • Authorsshouldstatetheirfulladdress,titleand/orprofession,workplace,andaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumber,ande-mail. • Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref­erences thatare fullyexplainedtogetherwithabbreviationsinthechapterSourcesandLiterature. Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110. • ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,web sources,journals,literature etc.arestatedseparately. • Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription. Example:ArchivesoftheRepublicofSlovenia:SIAS1,box1.Exampleforregionalarchives:SI:SI_ZAL_IDR/0102,ObcinaDole,box44,Ljudskoštetjeizleta1890. • Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškegatiska,1980. • Citationofliterature(articlesinperiodicals):surname,nameoftheauthor:title ofthearticle. In: Title of periodical volume(publishingyear),number, pagesofthearticle. Example: Matijevic, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In: Arhivi 26(2003),no.1,pp.221–226.Example:Krippenspiel.In:Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung,28. 12.1843,št.154,p.1107. • Citationofliterature(articlesinmiscellany):surname,nameoftheauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany (nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle. Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepcev zbornik (ed.DarjaMihelic).Lju­bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269. • Citationofwebsites(title,URL,dateofaccess).Example:GrašcinaSmlednik:http://www.gradovi.jesenice.net/smled­nik.html(accessed:12.6.2020). • Graphic materials(max. 5 pieces) should besubmitted in electronicformandinhighresolution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmaterials(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmit­tedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmate­rialsshouldalwayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource. • Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthorsthemselves.Other correctionsofatechnicalnatureare usually donebyeditorialboard. • Authorsshouldfollowtheseinstructions,publishedineachissueofArhivi and onthewebsiteofArchival Association of Slovenia. • ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhivi arealso publishedon-lineonthehomepageoftheArchivalAssociationofSlovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line. ArhiviEditorialboard Jubilantka Marija Hernja Masten 20.novembrajesvojživljenjskijubilej,sedemdesetlet,praznovalaMa-rijaHernjaMasten,Ptujcanka,arhivistka,zgodovinarka,castnaobcankaMe­stneobcinePtuj,soustanoviteljicadruštvaCesarsko-kraljeviPtuj,turisticnavodicka… Rojenajebilavobrtniško-loncarskidružiniHernjavOrmožu,kisejeleta1955preselilanaPtuj.Njenocejebilpoznankotzadnjiptujskiloncar.Odnosdopreteklostiinsvojegamestajezacelarazvijatižezelozgodaj,sajsosevanjovtisnileštevilnepodobemestnearhitektureinzgodbeljudi,potemkojeskupajzocetomkotmajhnadeklicaprisostvovalaprivgradnjahlon-cenihpecinadomovihnarocnikov.Ucenjeviolinevmladostijijedalotistopotrebnodisciplinoinvztrajnost,kijojeprisvojemdelupotrebovala,kotvelikaljubiteljicakina(bilisososediMestnegakinaPtuj)jesvojeobzorješirilatudipreksedmeumetnosti,njenaživljenjskaenergijapajeprišladoizrazavplesnišoli,kjerjenajrajeuživalavritmihsambe,karustrezatudinjenemuznacaju. Kotsamapove,jenjenazaposlitevvarhivubilanakljucna.Pokoncanigimnazijijojepoklicalprof.dr.AntonKlasinc,takratniravnateljptujskega arhiva,injopovabilvarhiv.Vedelje,daMarijoizrednozanimazgodovina,tudinjenenalogesoizstopale.Delatijezacelakotarhivskareferentka,podesetihletihjepostalaarhivskastrokovnasodelavka–upravnadelavkainkasnejearhivistka.Obdelujekasnejediplomiralaintakopolnihštiridesetletspoznavalavseplatisvojegapoklica,kigaje(ingaše)doživljakotpo­slanstvo.Arhivjijetudivselejnudilokolje,vkateremsejelahkorazvijalainvkljucevalavraznetokoveraziskovanja. Svojihzacetkovvarhivuseradaspominja.Takoizvemo,dajedelde­lovnegacasabilnamenjenštudiju:spoznavanjuzgodovinearhivistike,ad­ministracije,kisejecezstoletjaspreminjala,preucevanjupravnihvprašanj,zgodovinisvojegakraja.Tojezaarhivistakljucno,sajmorale-tabiti»zeloširokoodprtclovek«.Mnogokratsonaterenudobesednoreševaligradivopredunicenjem.Tojebiltudicasintenzivnefazerazvojainetabliranjaslo­venskearhivskestroke.Izmedštevilnihvprašanjstaizstopaliingerencanadarhiviinpovezanostarhivovzjavnostjo.Vstrokisobilaštevilnanedodelanapodrocjametodologijstrokovnegadela,kotsoodbiranjegradiva,prevzema­njegradivavarhiv,vodenjeevidenc,urejanje,popisovanjeinizdelavapri­pomockovzauporaboteruporabaarhivskegagradiva.Arhivinisoimelinitisplošnegapregledanadlastnimgradivom,obstajaljeleensplošnipopis,kigajepripravilaSkupnostarhivovSlovenijeleta1965.Porajalasoseštevilnavprašanjavzvezizmetodologijonjihoveizdelaveinobjavo.Marijajebiladelvsehtehdogajanj,vseskozisejedejavnoukvarjalatakozvprašanjiintežavamiizarhivskeznanostikottudispreucevanjemstarejšegaarhivskegagradivainposledicnozgodovineobmocja,kigaarhivpokriva. Delalajezarestitucijoarhivskegagradiva,kjerjeopravilapopisovanjegradivavŠtajerskemdeželnemarhivuskupajzdr.TonetomOžingerjem,dr.JožetomMlinaricemindr.PetromP.Klasincem.NjenosebnistiksŠtajerskimdeželnimarhivomvGradcupajeomogocilpomocvvojniprizadetemuarhi­vuBiH,dasomudostaviliarhivskoopremo. Njendelovniprostorstabilatudicitalnicaindelozuporabniki.Vo­dilajemajhnoknjižnicoarhiva,njenaskrbpajebilotudivodenjearhivskihevidenc.Izvajalajearhivskopedagoškodelo,sodelovalajezvrtciinšolami JUBILEJIANNIVERSARIES vsehstopenj,jihobiskovalainimelaraznapre­davanja, uciteljem pa nudila strokovno pomocprididakticnoprilagojenihrazstavahinštevilnihprojektih,vkateresobilivkljuceniucenci.Vseznamenom popularizacije arhivske stroke, spo­štovanja do ohranjanja lokalne pisne kulturnededišcineterseznanjanjamladinespomembno­stjoarhivovprizbiranju,urejanjuinohranjanjuarhivskegagradiva. Zaprepoznavnostarhivainnjegovegadelajeopravilapionirskodelo,kojeuvedlastrokovneogledevZgodovinskemarhivunaPtuju.Šekakoživjespomin,kosmokotosnovnošolciobiskaliptujskiarhiv,kjerjeMarijaznalapritegnitinašopozornostnanacin,kijenjejedinstven. Vecino delovne dobe je njena poglavitnadejavnostbilaskrbzastarejšearhivskogradivo.Ssvojostrokovnostjo,raziskovalnimidosežkiinsodelovanjemzlokalno skupnostjoje postavilaoddelekzastarejšearhivskogradivovptujskemarhivunavisokoincenjenoraven.Njendelovnikv arhivu je krepko presegal odmerjeni delovnicas.Delojezahtevalospecialnaznanja,kijihjemed službovanjem pridobivala doma in v tuji­ni. Med drugim ji je leta 2000 bilo omogocenošolanje na eni izmed najuglednejših in najsta­rejšiharhivskihšolnasvetu,znanimedarhivskišoli v Parizu »Stage Technique InternationalD'archives«, v organizaciji francoskega ministr­stvazakulturo. Z gradivom je ogromno delala, zato ga jetudi dobro poznala. Kot izjemna povezovalkadogodkov,osebinkrajevjeznalapovezatiarhi­vskadejstvavštevilnezgodbe.Vokvirusvojegaznanstvenegadela,kigajeposvetilaraziskova­nju starejše zgodovine ormoško-ptujskega ob-mocja, je izvedla številna predavanja, kolokvijein znanstvene simpozije.Mednajpomembnejšeprojekte, ki jih je vodila, spadata raziskovanjein obdelava obeh ohranjenih ptujskih statutov(1376in1513),zakaterasoizdalitudifaksimile.Pod njenim vodstvom so na temo ptujskih sta­tutov izvedli vec znanstvenih simpozijev, izdalizbornikrazpravinrazlicnepublikacije.RaziskalajetudipecateingrbmestaPtuja,ptujskemešca­ne,mestnohišo,njenazadnjaobsežnaraziskavapajebilaposvecenazgodovinidominikanskegasamostana.Predvsemkoturednicazbornikovjesodelovalasštevilnimidruštvi,številnimosnov­nošolcem,dijakominštudentomjepomagalapripripraviraziskovalnihindiplomskihnalog.Bilaje tudi odlicna mentorica arhivskim pripravni­kom, svoje znanje je vselej nesebicno delila inseskupajveselilauspehov.Sestavnidelstikovz javnostjosobiletudistalneinobcasnerazstave,kjerjebilaavtoricaalijevtimusodelovalakot soavtorica.Najomenimlenekatere:»20letdelavskihsrecanjbratstvainprija­teljstva«,1983,razstavavrnjenegaarhivskegagradivaizAvstrije,1983,»GlasilaorganizacijzdruženegadelabratskihobcinSRHrvatskeinSRSlovenije«,1984,»Arhiv,kulturnadedišcinainskrbzanjo«,1985,»80lettrsnicarstvavJuršin­cih«,1986,»Pricevanja,zakladiOrmožainPtuja«,1987,»Izarhivskezakladni­ce«,1989,»200let–ZlatiNoj«,1989,»Drobnedragocenostiarhiva«,1991,»100lettrsnicarstvanaSlovenskem«,1991,»Sv.Jurij–mestnigrb–simbol«,1991,»Trtainvinoskozicas«,1991,»Graškearhivskeinstitucije«,1992,»LeppozdravizOrmožainokolice«,1992,»Odreceptadokuharskeknjige«,1993,»Arhivgo­spostvaHrastovec«,1993,»120-letnicakasaškegašportavLjutomeru«,1994,»Ptuj,mestomnogihmest–preteklostvslužbidanašnjihodlocitev«,1994,»90let trsnicarske zadruge v Juršincih«, 1995, »Šipon, naša žlahtna posebnost«,1995,»Vinojevelikadobrota–DominikColnik1830–1893«,1995,»Hiša,po­vej«,1996,»Odsvobodedosvobode«,1999,»95-letnicatrsnicarskezadrugevJuršincih«,2000,»50letživinorejsko-veterinarskeslužbevPodravju«, 2003,»Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti«, 2003, razstava ob110-letniciMuzejskegadruštvanaPtuju,2003,»130letkasacevvLjutomeru«,2004,»100letdelavselekcijiinkontroliprirejemlekanaSlovenskem«,»MestnipecatiingrbmestaPtuj«,2004,»100lettrsnicarskezadrugeJuršinci«,2005,»Jože Vrabl 1913–1982: Fotografske dedišcina«, 2005, »Prvi med enakimi – funkcijamestnegasodnikainžupanaskozistoletja«,2006,Kuharskebukveinkuhinjaod16.dokonca19.stoletja«,2006,»StoletnicamestnehišePtuj1907–2007«,2007,»NacionalnazavestsejeprebudilanaPtujuleta1908«,2008,»10letprincakarnevalanaPtuju«,2010,»KozavladaPtujukurent–odsevkurento­vanjavarhivskihvirih«,2011,»ŠtevilnepodobePtuja«,2019. Vletih1996–1998jebilapredsednicaArhivskegadruštvaSlovenije,kijebilopomembenclenvrazvojuarhivskestrokeinjeobsvojihletnihzborovanjihobravnavalovsevrstestrokovnihvprašanj.Njenaprizadevanjasotudivdru­štvustremelakprepoznavnostiSlovenijevmednarodniharhivskihkrogih.Na­vezalaještevilnestikezdrugimi,sosednjimiarhivskimidruštviinmožnostmivkljucevanjaADSvevropskeprojekte.Naraznihtujihkongresih,kamorjebilopovabljeno ADS, je predstavila delo in razvoj društva (Darmstadt, Dressden,Nurnberg,Trier,Zug),njegovmednarodniangažmaodnjegoveustanovitvena­prej.Vparlamentuvložennovizakonoarhivskemgradivuinoarhivihjebiltakratpripravljenzadrugobranje.Vcasunjenegapredsedovanjajebilsprejetmednarodnikodeksetikearhivarjev,kijebilsprejetnakonferencivPekingu.Leta1996jenaPtujuorganiziralaMednarodnikolokvij»Delovneskupnostisre­dnjeevropskiharhivskihdruštevnaPtuju«,kjersoudeleženciobravnavaliženaDunajusprejeteteme: -varovanjearhivskegagradiva -Evropskaskupnostin premostitevzunanjihmeja,deželniarhivi-tehnicnapodrocja-težavemnožic­negakonserviranja. Znanajebilatudipotem,dajepripravilainvodilavsakoletnostrokovnoek­skurzijoADS,kijezbližalakolege,sodelavceinomogocilaogledetujiharhivovnasprošceninneformalennacin(Švica,Italija,Nemcija). Gledenavecletnosodelovanje,kigajeimelZgodovinskiarhivnaPtujusKasaškimklubomLjutomer,jeMarijaHernjaMastennapobudopredsednikaklubaobpomocikolegiceNadeJurkovicpostavilavLjutomeruMuzejkasacaLjutomer.ZbralajenekajtisocdokumentovinpredmetovprirejcihinustvarilanajvecjozbirkoarhivskihvirovzarejointekmovalnišportkasacevnaSloven­skem.Muzejjebilodprtleta2012sspremljajocopublikacijo»Muzejrejeljuto­merskegakasacainprirejanjakasaškihdirk«. SkupajskolegicoNadostamedletoma2012in2015urediliarhivmino­ritskegasamostanainslovenskeminoritskeprovincesv. Jožefassedežemna Ptuju.Leta1945jebilaporušenasamostanskacerkev,vkaterijebilozbranovsearhivskogradivocerkvenihprovenienc,kijihjenameravalnemškiokupatorodpeljatizmaticnimiknjigamivredvtujino.Opravljenisobiliidentifikacijafon­ dov,njihovafizicnalocitev,razporejanjegradivavserijeterkronološkaureditev,dolocevanjestruktureznotrajposameznihfondov,ureditevinpopisgradivaizobdobja1700–2010vobseguokrog120tekocihmetrov. Njenizjemnobogat bibliografskiopussešezmerajdopolnjuje. Ob znanstveno-strokovnem delu je vseskozi dejavna tudi na podrocjukulture in turisticne promocije Ptuja. Marija je soustanoviteljica društva Ce-sarsko-kraljeviPtuj,kiimapoudareknabogatisrednjeveškizgodoviniPtuja,vsklopuzgodovinskihmestsodelujepriprireditvi,imenovaniPrangerjada,vokvirudruštvaPoetovio69sevkljucujevznanstvenainstrokovnaspoznanjatujihindomacihpredavateljev,strokovnosodelujevturisticniprireditviRim­skihiger,izbirainoblikujezgodovinskeosebnostizaprincekarnevalanaptuj­skemkurentovanju,ob1950.obletniciprvepisneomembePtujajeleta2019zasnovalarazstavonaprostem»ŠtevilnepodobePtuja«,dejavnapajetudikotturisticnavodnica.Zdelomvodnicejezacelažezgodaj,nataracunsejemnogo­krattudiodpovedalapreživljanjuprostegacasazdružino,kipajijevselejbilavtrdnooporo.Sodelavcismovsakiczzanimanjemprisluhniliraznimprigodaminanekdotam»izterena«.Njeneskupinesobileraznolike,odmaturantovdoupokojencev.Številneideje,kijihjeprineslaspotovanjvsmislupromocijekul­turnededišcinemesta,sobilezanašeokoljeprevecnapredne,dabiobrodilesadovenavišji(obcinski)ravni.Varhivujezmerajznalaposkrbetitudizadobrovzdušjevduhutradicije.Šeposebejprisrcujijepust.Marijajetudiizvrstnavizdelovanjupustnihkostumovinvsakoletnaclanicastrokovnekomisijepriiz­boruizvirnihkarnevalskihmask. ZanjenodelojojeMestnaobcina(MO)Ptujnagradilaspriznanjizapo­drocjekulture,zoljenko(1994in2000)invelikooljenko(2008).Leta2013jezaradiizjemnihdosežkovpriustvarjanjubogategabibliografskegaopusainzaslugpripomenu,promocijiinrazvojuMOPtujpostalacastnaobcankame­staPtuj.Marijasezaveda,dajezadružbeniinosebnirazvojpomembnaširinaduha.Onajeenaizmedredkih,kicutipripadnostsvojemumestuinsedržina-celaizstatuta1376:»Kdorzmestomnetrpi,najsezmestomnedviga.« NajvecjepriznanjezanjenodelojenedvomnoAškercevanagradazaleto2020,kijojeprejelazaživljenjskodelonapodrocjuvarovanjainohranjanjaslo­venskearhivskededišcineterposredovanjale-tejavnosti.Ptujskiarhivjeimelsreco,dajespregovorilskoziMarijo.Obnjenemjubilejujiželimotrdnegazdravja,življenjskeenergijeinoptimizma.Najšedolgoostanevsestranska»Mica«,tem­peramentna,radovedna,zabavna,zvestasvojimidealom.RimskicesarinfilozofMarkAurelijjedejal:»Mladjetisti,kilahkoševednopokaženavdušenjenadcim,tisti,kikototroknenehnosprašuje:»Inpotem?«Tisti,kisprožadogodkeinseveseliživljenjskeigre.Mladiste,kolikorjemladovašezaupanje.Stari,kolikorsteneodlocni.Mladi,kolikorstamladavašasamozavestinvašeupanje.Stari,kolikorstenegotovi.Mladiboste,doklerbostezaznavalilepo,dobroinveliko,doklerbostezaznavaliglasovenarave,vašihbližnjih,tisteganepojmljivega…« KatjaZupanic Dela (izbor): • UrbarjigospošcineHrastovec:1555–1848,1993 • VpisnaknjigamešcanovmestaPtuja:1684–1917,1995 • 50letlovskedružineLeskovec:1946–1996,1997(urednica) • StatutmestaPtuj1376,1998(soavtorica) • StatutmestaPtuj1513,1999(soavtorica) • Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj: 1870–2000: 130 letprostovoljnega dela,2000(urednica) • 50letživinorejsko-veterinarskeslužbevPodravju,2003(urednica) • ŽetaleinŽetalancinekocindanes,2004(sourednica) • 100 let dela v selekciji in kontroli prireje mleka na Slovenskem, 2004 (urednica) • MestnipecatiingrbmestaPtuj,2004 • OrmožskozistoletjaV,2005(glavnaurednica) • Cirkulane:svetBelanov,2005(sourednica) • UrbargospošcineGornjiPtuj1597:arhivskaobdelavainnjegovaznan­ stvenauporaba,2008 • KratkivodnikpoPtuju,2009(sourednica) • VodnikpofondihinzbirkahzgodovinskegaarhivanaPtuju–ZAP,2009 (glavnaurednica) • DominikanskisamostannaPtuju,2009(urednica) • ZbornikobcineKidricevo,2010(sourednica) • SredišceobDravi:kronika1910–2010,2011(sourednica) • Muzej reje ljutomerskega kasaca in prirejanja kasaških dirk, Ljutomer 2012(avtorica) • Dajmoplavi,dajmoDrava!:80letnogometneDravePtuj,2013(urednica) • GasilskodruštvoVidem:1923–2013:90-letnicaProstovoljnegagasilske­ gadruštvaVidempriPtuju,2013 Življenjski jubilej Mije Mravlja MijaMravljajeobkonculetošnjegapoletjapraznovala70.rojstnidan.KotdolgoletnasodelavkainsedajupokojenkaZgodovinskegaarhivaLjubljanaza-sedavnjegovikronologijipravposebnomesto,zatojeprav,daseobnjenemjubilejutegatudispomnimo. Marija,kismojoslovenskiarhivistipoznalikotMijo,marsikdopatudikot»KranjskoMico«,jebilaenakokotdruga,pravtakolegendarnaMarijasštajer­skegakonca–znanakot»Ptujska«–temperamenta,radavzabavnidružbiinvednopripravljenanasmeh.Njenastrastsobilapotovanja,skaterihjeprineslaogromnozanimivostiinjihpogostodelilavoblikiprispevkovvrevijah. MijasejerodilavobrtniškidružinivStražišcupriKranju.Njenrodizvi­rapoocetovistraniizŠkofjeLoke(znanaZofkeževadružinazMestnegatrga),pomaminipaizokoliceLovskegaBrdanadPoljanamivPoljanskidolini.Njenarojstnahiša,vkateriprebivaževseživljenje,stojinaŠkofjeloškicesti,tikobnekdanjitovarniSava.OsnovnošolojeobiskovalavStražišcu,gimnazijopavKranju.PoznejeještudiralaslavistikonaPedagoškiakademijivLjubljani.VelikoletjeprepevalavAkademskempevskemzboruFrancePrešerenvKranju,kijijepolegduhovnehranepredstavljalneusahljivvirprijetnegadruženja,dolgole­tnihprijateljstevinnavsezadnjetudipotepanjaposvetu. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana se je zaposlila oktobra 1972, v casu»menjavegeneracij«,kojetedajnoviravnateljdr.JožeŽontariskalmladearhi-visteinstrokovnedelavcemedštudentinaljubljanskihfakultetah.Polastniiz­povedisejeprvicsrecalazarhivomnanekemstrokovnemogleduštudentovintakojugotovila,dabitakšnodelozveseljemopravljalatudisama.Ododlocitvedouresnicitvejebilocitnolekorak. DoustanovitveEnotezaGorenjskovKranjumarca1973jeimelarhivpi­sarnovprostorihkranjskeobcine.PopreselitvinaStritarjevocesto8jeMijaopravilastrokovniizpitza–takratše–arhivskegareferenta.Poznejejepostalanajprejarhivski»tehnik«,nato»tehnica«inleta1997tudi»samostojna«.Kranj­skaenotajena40kvadratnihmetrihdelovalavsedopoletja1999,kosejekonc­nopreselilavvecjeprostore. VslužbijebilaMijazanesljiva,natancnainmarljiva,zdušopredanaarhi­vistikiinarhivu.Pritemjeprecejpreseglažetedanje,šeboljpasedanjestan­dardedelaarhivskihtehnikov.Samostojnojeurejalaarhivskefonde,polegtega paobjavljalastrokovneinpoljudneclankevar­hivisticnih in zgodovinskih revijah, sodelovalaprinastajanjupomembnihstrokovnihpublikacijkotavtoricaclankovali/inurednica.Vomejenihprostorskihrazmerahkranjskeenotearhivajijeuspelopolegurejanjagradivainstrežbeuporab­nikovterreševanjaupravnihvlogizdelovatitudizelonatancnepopisefondov.Leta1989jeizdalainventarfondaZvezekulturnihorganizacijKranjz zelo natancnim historiatom ustvarjalca. To je(p)ostaledenizmedredkiharhivskihinventarjevZgodovinskegaarhivaLjubljana. Slovenisticno izobražena je dolga letalektorirala revijo Arhivi ter številne druge pu­blikacije, ki so izšle na podrocju arhivistike inzgodovinopisja.Bilajezašcitniznaknašihodpr­tijrazstav,jubilejnihdogodkovindrugihjavnihprireditev, na katerih je nastopala kot modera­torkainavtoricaveznihbesedil.Naiskrivindu­hovitnacinjepodajalasuhoparnepodatke,takodasmojotudikotupokojenkoveckratprosilizapomocpripodobnihprireditvah. Mija je v svoji službeni karieri doživela,kot je bilo omenjeno, preselitev arhivske enote izneprimernihprostorovvobnovljenenaSavskicesti.Pravtakoseješev»njenemcasu«izvedlaselitevgradivaizskladišcavPredosljahvnovedislocirane enote v Iskro na Labore. Prisotna je bila torej pri vseh pomembnih prelomnicahEnote za Gorenjsko v Kranju. Po štiridesetletniarhivskikarierijespomladi2013odšlavpokojskupaj z dolgoletnim sodelavcem, šefom in di­rektorjemmag.JanezomKopacem.Svojedelojepredodhodomzelosistematicnopredalanasle­dnikom. Gospe Miji Mravlja želimo še obilo zado­voljstvav–prepricanismo –dejavnempokoju,predvsempadobregazdravjaintrdnihkorakov,kibodošepogostonašlipotdoarhivain»Arhivc­kovih«. Bibliografija 1988–2012 Prispevki v strokovni literaturi APZFrancePrešerenvFranciji:Nevers,Franci­ja,21.–30.julij2000.V:Naši zbori: zbirka zborovskih skladb 50(2000),št.3,str.23–24,ilustr. Arhivckovi na potepu po Padski nižini: stro­kovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije posevernoitalijanskih mestih Veroni, Cremoni, ParmiinMilanu,1.do3.junij2006.V: Arhivi: glasilo Arhi­vskega društva in arhivov Slovenije 29(2006),št.2,str. 372–376. ArhivckovinaTurškeminNemškem.Strokovni ekskurzijiArhivskegadruštvaSlovenijevTurcijo,od 9.do19.maja2002inNemcijo,od21.do26.maja2003.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 26(2003),št.2,str.358–366. ArhivckovivNjegoševideželi.StrokovnaekskurzijaArhivskegadruštvaSlovenijevDubrovnikinCrnogorood4.do10.junija2001.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 24(2001),št.2,str.152–158. ArhivskogradivooprisilnihodvzemihpremoženjavfondihEnotezaGorenjskoZgodovinskegaarhivaLjubljana.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 13(1990),št.1/2,str.38–40,ilustr. BibliografijaKranjskihzbornikov1960–2000.V:Kranjski zbornik,2010,str.341– 352. FranceŠtukl:Popotikulturnededišcine.SprehodskoziŠkofjoLokoinvasivspo­dnjemporecjuPoljanskeSore(ur.JuditaŠega).ŠkofjaLoka,Ljubljana:MuzejskodruštvoŠkofjaLoka,ZgodovinskiarhivLjubljana,2011;Loškirazgledi,Doneski,25;206strani.V:Kronika: casopis za slovensko krajevno zgodovino.[Tiskanaizd.].60(2012),št.1,str. 167–169,ilustr. Godešicskozitisocletje1006-2006(ur.JuditaŠega):Godešic,Odborzapripra­vopraznovanjatisocletniceGodešica,2006,546strani.V:Loški razgledi 53(2006),str. 47–52. KulturnadruštvavKranju,1945-1980.V:Kranjski zbornik, 2010,str.207–216. Poskus prikazastrokovnihekskurzij Arhivskegadruštva SlovenijealiArhivck­ovisepotepajo1954–2004.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 27 (2004),št.1,str.73–82,ilustr. Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti. Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana,EnotezaGorenjskoKranj.GalerijaKranjskehiše,Glavnitrg2,10.–30.mar­ca2009.V: Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 32(2009),št.1,str. 145–147,ilustr. Zapisniki obcinskegaodbora mestaKranja leta1919. V: DEMŠAR, Vinko(ur.),MRAVLJA,Mija(ur.),ROZMAN,Boris(ur.).V: Zbornik ob devetdesetletnici Arhiva.Lju-bljana:Zgodovinskiarhiv,1988,str.149–175.Gradivoinrazprave,8. Zasebno arhivsko gradivo zvez društev indruštev: zveze kulturnihdruštev in kulturnadruštva.V:NARED,Andrej(ur.).V:Varstvo arhivskega gradiva privatne prove­nience: zbornik referatov.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2005.Str.52–58. Zveza kulturnih organizacij Kranj: (1935) 1947–1980: inventar.Ljubljana:Zgodo­vinskiarhiv,1989.96str.,ilustr.Gradivoinrazprave,10. Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stole-tja.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2007.364str.,ilustr.Gradivoinrazprave,31(avtoricadodatnegabesedila). Uredništvo Arhivi in arhivsko gradivo v casu tranzicijskih sprememb; InfoArh.Ljubljana:Arhi­vskodruštvoSlovenije,2003.128str.,ilustr.,tabele(sourednica). Arhivi in uporabniki; Arhivi in zgodovinopisje.[Ljubljana]:ArhivskodruštvoSlo­venije,2001.155str.,ilustr.(sourednica). Kulturne ustanove in arhivsko gradivo; Arhivi in marketing; Racunalniško popiso­vanje arhivskega gradiva v praksi.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2000.136str.,ilustr.ISBN961-6143-12-3(sourednica). OkroglamizaArhiviinzgodovinopisje:Ptuj,17.oktober2001.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 24(2001),št.2,str.67–81(sourednica). Zbornik ob devetdesetletnici Arhiva.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,1988.254str.,IXf.,ilustr.Gradivoinrazprave,8(sourednica). NatašaBudnaKodric 1.01Izvirniznanstveniclanek NALEZLJIVEBOLEZNISKOZICASINFECTIOUSDISEASESTHROUGHTIME UDK94(497.4Koper)"1630/1631":616.98(093.3) 94(450Gorizia)"1682/1683":616.98(093.3)Prejeto:9.10.2020 Clovek v primežu epidemije: doživljanje kuge v Kopru in Gorici v 17. stoletju URŠKABRATOŽ dr.,znanstvenasodelavka Znanstveno-raziskovalnosredišceKoper,Garibaldijeva1,SI-6000Kopere-pošta:urska.bratoz@zrs-kp.si Izvlecek Prispevekopazujedoživljanjekugeinnjeneposledicenaprimeruporocil,kiv17.stoletjutobolezenopisujetavKopruinGorici,kjerstaizpodpereskoprskegasindikaFabiaFinaingoriškegaduhovnikaGiovannijaMarieMa­rusiganastalipricevanjiiz'prveroke'.Prispevekizobehpricevanjindrugihrazpoložljivihvirovrazbirakolektivnacustva,kistajihsprožiliepidemijivletih1630/31in1682/83,njunedemografskeposlediceterspremembenaravnidružbenegaredainobenemopazuje,kakosonatezapisevplivalipozi­cija,funkcijainosebnavpletenostzapisovalcev. Abstract AMANINTHEGRIPSOFANEPIDEMIC: EXPERIENCINGPLAGUEINKOPERANDGORICAINTHE17THCENTURY The paper observes the experience of the plague and its consequencesthrough17th centuryreports,whichwerewrittenby“firsthand”witness­esoftheplagueFabioFino,asyndicinKoperandGiovanniMariaMarusig,apriestinGorica.Frombothtestimoniesandotheravailablesourcesthepaperextractscollectiveemotionstriggeredbytheepidemicsintheyears1630/31and1682/83,theirdemographicconsequencesandchangesofthesocialorder.Atthesametime,thepaperobserveshowthechroniclers’posi-tions,functionsandpersonalinvolvementaffectedtheirreports. Kljucne besede: epidemije,kuga,17.stoletje,Koper,Gorica,mesta,FabioFino,GiovanniMaria Marusig Key-words: Epidemics,plague,17th century,Koper,Gorica,towns,FabioFino,GiovanniMaria Marusig Uvod Vecstoletijjebilakugatistabolezen,kijeveljalazasinonimnajhujšeobli­kenalezljiveboleznivelikihepidemicnihrazsežnosti,predvsemzaradivelikenalezljivosti,hitregapotekainvisokegadeležaumrljivosti,kijebilaposledicaneobstojeceucinkovitekurative.Posebejranljivaobkužnihepidemijahsobilaurbanasredišca,nenujnosamotistavecjegaobsega.Pricevanjaokugisopolegmrliškihmaticnihknjigintudirazlicnihvizualnihupodobitevtistidragoceniviri,kinampolegepidemiološkestatistikelahkorazkrijejotudidružbeneposle­diceepidemijinnjihovodoživljanje.Vpricujocemprispevku1seželimoposve­titidvemaprimeromapricevanjokugi,kirazkrivatadelcekstvarnostiepidemijvIstriinnaGoriškemv17.stoletju,obenempaodpiratacelnaborpojmovanj,povezanihznalezljivimiboleznimi. PonavedbahkronistovsoseepidemijekugevzgodnjemnovemvekunaobmocjuIstreinGorišketervbližnjihdeželahpojavljalecelovdesetletnihin­tervalih,respaje,dazaštevilneodnjih,razenposameznihomemb,nimamovelikopodatkov,zlastineotem,kakoobsežneinprodornesobile.Hujšeepide-micnekrizesosesicerpogostoohranjalešedolgopotemvljudskeminzgodo­vinskemspominu,2 vendarsozanjimileredkoostalaoprijemljivapricevanja. Vprvicetrtini17.stoletjajekugapolegTrstaoplazilaKoroško,KranjskoinŠtajersko,primeriokužbpanajbibiliprisotnitudileta1623vGorici3inv naslednjihdvehletihznovanaKranjskem.4V30.letih17.stoletja,kosejeepide­mijaširilaposeverniItalijiinpovecjemdeluzahodneEvrope,5jekugaposebej mocnoogrožalaKoperinIstro.6Vnaslednjihdesetletjihnibiloposebnih(vsajnevidnejših)omembepidemijnatemobmocju,razenposamicnegapojavljanjakugemedleti1670in1671vnekaterihkrajihnaGoriškem.7Opaznejšoepide­mijonatosrecamošeleleta1682vGorici,8vtemcasupajebolezenpolegGori­škeogrozilatudiKranjskoinŠtajersko.9 CesonaGoriškemlahkopricakovališirjenjekugebodisiizKranjskealidrugihhabsburškihozemelj,jetapovsemzlahkaprihajalatudizzahodnebene­škestrani.NasprotnososevbeneškiIstribalivdoraepidemijstržaškestraniteravstrijskegadelaIstreinFurlanije.Kljucnapotprenosaboleznijebilase­vedatudipomorju,predvsemizBenetk;mapiranjeizbruhovepidemijkugevbeneškiIstri10namrecnakazuje,dasobilazlastipristanišca,skupajssvojimizaledji,kljucneepidemiološkonevarnetocke.Bolezenskažarišcasosenajpo­gostejerazvilavmestihinstrnjenihnaseljih,kjersobilistikimedljudminadnevniravnišeposebejintenzivni,obenemsoktemupripomogletudisiceršnjehigienskeinbivanjskerazmere. 1 ClanekjenastalvokviruraziskavznotrajraziskovalnegaprogramaP6-0272,kigafinanciraARRS. 2 Npr.tisteizleta1511,1554in1630–31vKopru(okaterihporocatanpr.Naldini:Cerkveni krajepis inTommasini:De Commentarj).Otvorjenjukolektivnihspominovvcasukugegl.npr. Carmichael:The Uses. 3 Gl.Gaddi:Sanità pubblica,str.244inMarusigvCergna:Il diario. 4 Morelli:Istoria,II,str.149. 5 Alfani:Plague. 6 Gl.Schiavuzzi:Le epidemie;Ivetic:La peste;Benussi:Frammento,idr. 7 Travner:Kuga,str.112. 8 Žepredtem,vletih1679–81,najbisenaGoriškempojaviliposamezniprimerikuge,leta1679patudinaKranjskem(Idrija)(Travner:Kuga),sajjetegaletaepidemijameddrugim razsajalanaDunajuinvGradcu(Gaddi:Sanità pubblica,str.239),odtodseješirilatudina Štajerskem(Umek:Kuga na Štajerskem).PolegteganajbiGoricikugagrozilatudileta1690,kosoporocalioepidemijinaHrvaškeminvDalmaciji(gl.Jelincic:Crna smrt,str.121). 9 Morelli:Istoria,str.152inMarusigvCergna:Il diario. 10 Gl.zlastiIvetic:La peste,str.173itn. Zapisi tistih, ki so doživeli kugo Epidemiji,kijimabonatemmestuposvecenapozornost,staizbruhnilivbeneškemKopru(1630–31)inhabsburškiGorici(1682–83),insicerpredsta­vljataeniodzadnjihpojavljanjkugenatemobmocju.Vprvemprimerujemo­gocedomnevati,dasejeokužba,karjebilosicerpogosto,razširilaizBenetk,11 v drugempasHrvaškeprekoŠtajerskeinKranjske.Obprvihopozorilihnabole-zenskonevarnostsotakovKopruleta1630poostrilikomunikacijozMiljami,kijihjekugažedosegla,sprepovedjoinonemogocanjemprometapasosepred­vsemnakljucnihtockahnarekiSociinVipaviskušaleleta1682predepidemi­joizGoriškeobvarovatisosednjedežele.ZapreprecitevprometasPrimorskojebilaizKranjskeposlanavojskatudinaRazdrto,12Benecanipasoukrepali takojinzaprlipotizavstrijskimideželami.13Tegaletajekugavdrlavmestoprekkranjskegatrgovca,kijeprišelvŠempasizHrvaške,abolezennibilatakoj prepoznana.14TudivKopruseokuginekajmesecevpopojavuprvihsumljivihsimptomovnizaresgovorilo,sajnajbiresnostboleznizanikaledenodranocel­nikov.15Zanikanjeprisotnostikugeoziromazapozneloidentificiranjeboleznijeprivedlodopoznegaukrepanjainomogocilohitroširjenjeokužbe. Nadružbeneravnipojavljanjakugevnekemurbanemokoljunamdovo­lijovstopitizlastinarativni viri,naprimerzapisiposameznikov,kisoepidemijoopazovaliodblizu.Vecinaohranjenihkužnihporocilje,kakorugotavljajorazi­skovalci,retrospektivnih,lemalojedejanskihdnevnikov,kisonastajalivreal-nemcasupojavljanjanekeepidemije.16Pogostogrezazapise,kisobilioblikova­nikot'uradni'spomininakugoinsopoudarjalinamenepreteklihprotikužnihakcijterproaktivnosvetovalimorebitnimvprihodnjeogroženimgeneracijam,kakoravnativpodobnihsituacijahaliohranjatizamajanired.17 Vtehprimerihgrezaboljalimanjosebnezapise,vkaterihsezapiso­valcilahkoosredotocajonarazlicnevidikeizbruhanalezljivebolezni,njenegaucinkanaskupnostinnaposledicnespremembedružbenegaživljenjavcasukrize,redkejepatudinaosebnodoživljanjeslednje.Historiografijajenatovr­stnogradivopostalaboljpozornavcasuvznikamikrozgodovinskihštudij,zla-stizitalijanskimzgodovinarjemC.Cipollo,kijeizbruhepidemijeizleta1630prikazalskoziocizdravstveneganadzornikaCristofanaCeffinijavtoskanskemmestecuPrato.18Njegovprotagonistjevsvojizdravstvenikronikidnevnojasno 11 Tusejeepidemijazacelanazacetkujulija1630(gl.npr.Benussi:Frammento,str.999). 12 Jelincic:Crna smrt,str.120. 13 Gaddi:Sanità pubblica,str.240.Kugajeimelaopaznegospodarskeposledicezaradizapiranja(deželnihindržavnih)meja,kisosprožileverižnoreakcijotudivtistihkrajih,kjerseokužbanipojavila,ajegrozilaizbližnjihobmocij.Kolikšenvplivjeimeloomejevanjetrgovinenameddeželniinmeddržavniravni,dokazujetudiclanekokuginaŠtajerskem,kjerjeobkoncu 70.let17.stoletjavladalstrah,dabiBenecaniinGoriška,GradiškaterRekainTrstzaprliprehodeprotiKranjski,sajbitopomeniloohromitevtrgovine(Umek:Kuga na Štajerskem).Sevedastabilizapiranjeinodpiranjemejadelomapogojenitudispoliticnimdogovarjanjem;takojedenimogrofThurnleta1681posredoval,dasosvojeprehodekljubpotencialnikužninevarnostiodprleBenetke,nekolikokasnejepajebilopotrebnoposredovanjenotranjeav­strijskevlade,dajeGoriškaohranilaodprteprehodenaKranjsko(Umek:Kuga na Štajerskem, str.83). 14 Gl.npr.Gaddi:Sanità pubblica,str.240. 15 Gl.Cossàr:L'epidemia,str.179. 16 Carmichael:The Uses,str.134. 17 Carmichael:The Uses,str.157.Sevedasozaraziskovanjekugedragocenitudivsakršninara­tivniviri,tuditisti,vkaterihsoepidemije–pogostokmalupoodpraviprotikužnihukrepov –opisanezaradigospodarskihindrugihposledic,kisosprožilepotreboponjihovemreše­vanju,zlastivkomunikacijimedlokalnoindeželnoravnijo.B.GolectoobobravnavikugenaDolenjskemdenimopokažeskozimestneprošnjezapomoc,analevmestnihknjigah,porociladeželnimstanovomindrugedokumente(Golec:Kužne epidemije,str.37–38). 18 Cipolla:Cristofano e la peste. Prvicizdanaleta1976. innatancnobeležilšteviloumrlih,zaprtihhišipd.terdodajalslikovneponazo­ritve,skratka,pozornostjeusmerilnatistezadeve,kisosedotikaleopravljanjanjegovefunkcijeindolžnostivcasuepidemije. Tovrstnednevnike/kronike,kipanisonujnoizhajaliizopravljanjajav­nozdravstvenihfunkcij,srecujemomarsikjepoEvropi.VAnglijisonaprimer(polegnapolfiktivnegazapisaDanielaDefoeja19)ohranjenifamoznidnevniškizapisiSamuelaPepysa,vkaterihjeskorajcelodesetletjebeležildogajanjeokrogsebe,vanjepazajeltudiepidemijoleta1665.Pepys,kijedelovalvadministra­cijiangleškemornariceinbilclanparlamenta,sicernipisalznamenom,dabinjegovodelodosegloširšeobcinstvo,vendarpamujebilokljubtemuvelikodotega,dabisvojzapisvarnoshranil,tudivoblikivezanihprepisov.Vsekakor danesnjegovdnevnikpredstavljaizjemenvirzazgodovinovsakdanjegaživlje­nja.Kugo,okaterijepisal,jesiceropazovalkotpredstavniktistegasegmentaprebivalstva,kigatabolezenniogrožalatakozelokotmanjpremožne,živecevnatrpanihdomovanjih;znjimitudinibilvneposrednemstiku,polegtegajeimelvsosvobodo,davcasukrizezapustiogroženiLondon.20 Ceišcemovzporednicevnambližjemprostoru(takovhabsburškemkotbeneškem politicnem okviru), lahko nekaj podobnih pricevanj najdemo tudi npr.vbeneškiFurlaniji,21naGoriškeminvbeneškiIstri.ZaGoricovzadnjice­trtini17.stoletjajeohranjenznanidnevnik(Relatione del Contaggio successo in Goritia, et sua origine l'anno 1682)Giovannija Marie Marusiga,kipolegdra­gocenihštevilcnihpodatkovvsebujetudiavtorjeveverzeinrisbe,nakaterihsoponazorjenikljucnitrenutkikužneepidemije.22 ZazadnjoepidemijokugevKopru(1630–31),torejdobregapolstoletjapredtem,paseje(vprepisuinžalnevceloti)ohranilfragment»kužnekronike«Fabia Fina.23 PrepisizsekaFinovegadelajenastalv18.stoletjuizpodrokkanonikaPietraRossija,kasnejepajeumetnostnizgodovinarinetnografRanieriMarioCossàrnanjnaleteloburejanjuknjižnicemarkizaPolesinijanaotokusv.Niko­lepriPorecu,natopavArcheografoTriestino(1927–28)objavilskomentarjiopremljenotranskripcijo.VprimerjavisFinovokroniko,kijimanjkaveclistov,jeMarusigovdnevnikohranjenvcelotiinjebilpravtakoizdanvoblikitran­skripcij.Medtemkojebilslednjiževeckratdeleženznanstvenealistrokovneobravnave,24jebiloFinovodeloobravnavanoleobobjavitranskripcijeinvred­kihštudijahokoprskiepidemiji.25 GiovanniMariaMarusig(1641–1712)jevcasukugedelovalkotkaplaninspovednikvgoriškemsamostanusv.Klare,kojev84-dnevnikarantenivhišinatrguTravniklahkopodrobnoopazovaldogajanjemedepidemijo.26Zdise,dajepotekgoriškeepidemijeopazovalnekolikooddalec,hudomušno,patudikriticnoinvcasihpikro.FabioFino,kisejeponašalzgrofovskimnazivom,jebilvcasuepidemijesindik27vKopru.PriFinujemogocezasleditivectragicnosti,tudiosebnoizpovedincustvenostterneposrednovpletenost;navsezadnjeje 19 Onjemgl.npr.Seager:Lies;Schonhorn:Defoe's Journal ipd. 20 Gl.npr.Tomalin:Samuel Pepys. 21 Oprimeruizleta1598gl.Polese:La peste,prim.tudiMakuc:Historiografija,str.46–47;za videmskednevniškezapiseizleta1511gl.Bianco:Krvavi pust. 22 Cergna:Il diario. 23 ObjavljenovCossàr:L'epidemia. 24 Omenimonpr.avtorje,kotsoCicuta:Giovani Maria Marussig;Jelincic:Crna smrt;Marušic:Ivan Marija Marušic;Waltritsch:Prvi goriški kronist;Cergna:Il diario. 25 Npr.Ivetic:La peste. 26 Gl.Cergna:Il diario;Pillon:Giovanni Maria Marusig;PSBL,1984,str.382–383;onjegovem dnevnikugl.Cicuta:Giovani Maria Marussig;Jelincic:Crna smrt;Gaddi:Sanità pubblica;Maru-šic:Ivan Marija Marušic idr. 27 Šlojezaizrednebeneškeuradnike,kisobiliposlanivTerrafermozarevidiranjeaktovlokal-nihuradnikovinposredovanjepribeneškihsodišcihvprimeruugotavljanjanepravilnosti(gl.npr.Zorzi:Venezia,str.91;prim.Viggiano:Note,str.9). tudisamvkoprskiepidemijiizgubilženoin(vsaj)triotroke.28Njunospoprije­manjeskriznosituacijosetorejnekolikorazlikuje,verjetnopravzaradiosebnevpetostivtragiko,kijojeprineslaepidemija. CepriMarusiguodnosdotopikezaznamujenekakšnavedrost(pravi,dajemedepidemijo»dobrojedelinpilterpisalkroniko«),šaljivost,celoroganjehudikriznisituaciji,jepriFinuboljzaznatiresnost,žalostingrozo,sajsejezboleznijoinsmrtjopobližesrecal.Taseodražaskoziprvoosebnopripoved,custvenjezik,metafore(npr.»kužni ogenj«,»kužna povodenj«…),vzklike(npr. »srce se mi para«)inrabocustvenozaznamovanihbesed.Kljubtemupa,vsajizohranjenegafragmenta,neizvemonicesaronjegoviosebniboleciizkušnji(iz­gubisvojcev)medepidemijo.Najverjetnejetokaže,dajebildokumentvendarlenamenjentudiboljformalnemuporocanju.Obasetorejusmerjataprvenstvenonanekozunanje(splošno)dogajanje,vkolektivno (innesvojoosebno)zgodboizbruhaepidemije.Pritovrstnemgradivutotudinepreseneca,sajjezasebne,kajšele(prvoosebne)zapisepreprostegacloveka,velikotežjepricakovati.29 Obazapisovalcastasicersodilamedvišjedružbenesloje,zaznatipajemogoce,dainformacijeoblikujetatudiskladnossvojojavno funkcijo;Finojede­nimozaradivlogesindikavelikobesednamenilspreminjajocisemestniupravi,nadrugistranipajeMarusigkotklerikupodabljalreligiozneritualenajavnemprostoru,kigajelahkoopazoval(zlastiprocesijeinmašenaprostem). Marusigsezdi,dajepotekgoriškeepidemijeopazovalnekolikoodda­lec(biljenamrecvkarantenivstavbinatrguTravniktikobmestnihvratih,kjerjeimeldoberrazglednajavnodogajanje),respaje,dajebilatudiFinovahišažeponekajmesecihepidemijezaprta,karpomeni,dajetudionvecinocasaverjetnopreživelvkaranteninasvojemdomuvbližiniglavnihkopenskihmestnihvrat.30Epidemijajesicertrajalavsajodseptembra1630donovembranaslednjegaleta;kerjepreživel,31jezeloverjetno,dajenjegovakronikanastala (kmalu)ponjej. Marusigjedogajanjebeležildnevno(kasnejejedogajanjauredilvpripo­vediinverze),zatolahkogovorimoonekakšnem'dnevniku',medtemkojeFinozapustilsplošnejšiopis,nanekinacinspominnaepidemijo,kijojeizkusil,nipaznano,kdajgajenapisal.32Nikjersicerizrecnonepovesta,kakostazbiralain­formacije;dajetavtis(inverjetnojebilovsajvecinomarestako),dastabilaprivecinidogajanjaocividca,delomastainformacijedobivalaizdostopnihvirov. 28 Medmarceminjulijem1631;gl.Cossàr:L'epidemia,str.186;prim.AST,AAMC,M/1088in M/626. 29 Tudiprimerpisem,kisobilaobjavljenavcasukoprskekugesredi16.stoletja(Gavardo:Le la-grime),insobiladodanapoeticnemuzapisuoepidemiji,sodenimonastajalazvarnerazdalje,zunajogroženegamesta,zatososeštevilneinformacijeizgubilealipreoblikovaleprekposre­dnikov,kisojihprinašali.Najbržjebilatudidejavnavpetostvdogajanjemedepidemijotista,kijekljucnoprispevalakboljosebninaraciji,zatobimordavecpristnihinformacijzagoriškoepidemijolahkoiskalivdomnevnoohranjenemdnevnikuduhovnikaŠtefanaMozetica,kinajbi–vprimerjavizMarusigom–ljudemtudidejavnopomagal(gl.PSBL,1984,466–467;Maru-šic:Ivan Marija Marušic,str.125;prim.Makuc:Historiografija,str.68).Nesmemopapozabiti,dajeMarusigvsvojemdnevnikuzbesedamiincopicemnaslikaltudištevilnepreprosteljudizimeniindrobciosebnihzgodb. 30 Onjemizdrugihvirov(popisnegaseznamahiš,nastalega8.aprila1631;AST,M/625,b.855)izvemo,daježivelvjugovzhodnemdelumesta,vcetrtiBusterla,kamorsejekugarazširilakmalupotem,kosejeepidemijazacelavpristaniškicetrtisv.Martina.Poprvihsmrtihnjego­vihotroksonjegovohišozaprli;visticetrtijebilotedajsedemtakihhiš,vkarantenipa152ljudi. 31 Cerkvenematicepricajootem,daseježeleta1632,potemkomujemedepidemijoumrlaprvažena,znovaporocil(ŽAK,porocnaknjiga1606–1639),ponovnopasekotsindikpojavljaleta1636(Cossàr:L'epidemia, str.178). 32 PriMarusigugrezacasovnonatancnodolocene(datirane)opise,medtemkopriFinupodrob­nejšicasovnisklicivecinomamanjkajo,vendarokvirnosledikronološkemuvrstnemuredudogajanj. Rekonstrukcija dogodkov iz drugih so­casnih dokumentov je velikegapomenatudi za razumevanje celotnega konteksta nastajanjanjunihzapisov.Vsmislupresekaustaljenegaži­vljenjainpecata,kistagapustilivkolektivnemspominu,33staobeepidemijikuge(vGoricijevosmihmesecihterjalaskoraj500,vKoprupavdobremletudniveckot1.900življenj)vsekakorlahkoobravnavanikotizrednidogodek,kijepo­stal del kolektivnega spomina za vec generacij.Razsežnostidogodkasezavedatatudiobapisca,žezato,kersejimazdivrednootem(cimboljnatancno)porocati. Marusigdodajatudinatancnepoimenskenavedbe umrlih (pogosto tudi njihovo starost),ravno tako navaja tudi jasne topografske refe­rence,zatojenjegovdnevnikdonekemereupo­rabentudizaugotavljanjedemografskeslikego­riškeepidemije,34zakoprskostvarnostpajezatanamenmogocedelomaposecitudipodrugem(popisnem)gradivu. Pri obeh dokumentih je deloma možnapreverljivost z drugimi zgodovinskimi viri in stem ocena verodostojnosti zabeleženih podat­kov; Lucilla Cicuta35 je že naredila primerjavoMarusigovegadelazohranjenimiarhivskimido­kumenti,kisorazkriliprecejšnjoskladnostznje­govimiopisi.PriFinujetovsajdelomaopravilžeCossàr(1928),navsezadnjeseobedelisklicujetavsajnarealnezgodovinskeosebeoziromaakter­jeznotrajlokalneskupnostinjunegacasa. Zgodovinarji ugotavljajo, da je bilo zlastizakužnekronikezdravnikov,javnihuradnikovintudizapiscedružinskihdnevnikovznacilno,dasoizvorekugepovezalizdejanskimprostoromincasomtertudizdelovanjiposameznikov;prek 33 TubiseveljalopridružitirazmišljanjuAnnCarmichael,kipravi,dasopricevanjaskupajzmaterialnimiopomni­kina kugooziroma fizicnimi krajispominjanja tvorilaurbanokrajino,kijepostalapalimpsestkužnihkodov,sspomeniki,gomilami,prostori,kijihlahkovsiberejoinvidijo,kalupzaspomin,pozaboinnadzor(Carmichael: The Uses,str.160).Ta'materialnikalup'zaljudskispo­min,prilagodljivzaretorikomagistratov,zdravnikovinklerikov,katerihpricevanjasoustvarjalauradnespomi­ne(ibid.,str.151),soobkugipogostopredstavljalilaza­reti,atudivotivnecerkve,kotnpr.dokazujejoprimerinaKoprskem(cerkevvSemedelinakraju,kjersopoko­pavaliumrlezakugoizmestainbližnjeokoliceipd.;gl.zlastiTommasich:Il santuario;oohranjanjuspominskihpraksnatemmestuprim.Steffe’:Libera nos). 34 Vliteraturijenjegovoporocanjenajboljreferencnozarazpraveorazsežnostihteepidemije.Meddrugimsenanjegove podatke sklicujejo avtorji, kot je npr. Morelli: Istoria inRutar:Poknežena grofija. 35 Cicuta:Giovani Maria Marussig;prim.tudiMarušic:Ivan Marija Marušic,str.123. rabepoznanihimeninkrajev,lokalnihzgodb,opisovdejanskihizkušenjsopo­vezaliznanosstrahzbujajocim.Najmocnejšerabespominatakovpricevanjihkotartefaktihsobiletorejlokalneinosebne.36 CepravnekatereizdajeMarusigovegadelavsebujejoposvetila(npr.gro­fuCobenzlu),soraziskovalciprepricani,dasobilatadodanakasneje.VerjetnoMarusignipisalznamenom,dabisvojedeloposvetiltocnodoloceniosebi,asejegotovoobracalnabralcasvojegacasa.Njegovodelookugisejetudiohranilovvecrokopisih,karpomeni,dasijeprizadevalzato,dagaobvaruje–nasplohjebilnjegovnamenzapiseocasu,vkateremježivel,pustitinaslednjimgene­racijam.VsekakorneFino(kijepisalvitalijanšcini)neMarusig(kijepisalvitalijanšciniinfurlanšcini)37nistanameravaladosecinajpreprostejšegacloveka,mordajeleslednji(kijeobenemdodaltudislikovnasporocila)vendarleskušalzaobjetinekolikoširšispekterobcinstva. Kljubtemudatipricevanjineprihajataodpovsemobicajnih,preprostihljudi,pavendarlenanekinacinodslikavataposameznikovodnosdozgodovin­skihdogodkovinhkrativpetostvdružbo,katerepripadnikastabila.Priobehdelihjezaznavnavsajdelnatežnjakbeleženjuzgodovineoziromadogodkov,vrednihspomina–obapiscaopazujetainsespominjatakotclananekesku­pnosti. Epidemicna statistika narekuje ukrepe Finosicerneporocaožrtvahepidemije,kakorMarusig,vendarnamodemografskihposledicahepidemijevKoprupripovedujejodrugiviri.38Cepravbibiloobicajnovsajdelomamogoceidentificiratišteviložrtevkugeizcerkvenihmatic,splohpouvedbiobveznegabeleženjamrliškihknjig(vKoprusebeleže­njesmrtizacenjaleta161639),kosozapisisicerboljkonsistentni,vtemprimerutoniizvedljivo;koprskemrliškematicesonamrecrednovodeneledokoncaseptembra1630,nadaljujejopasepozakljuckurazmahaepidemije,40konecok­tobra1631. Kljubtemuimamoravnoizcasaepidemije1630–31locenovodennomi­nativniseznamumrlihzakugo.41Grezapopisumrlihpomestnihcetrtih,kisejezacelvoditisrediepidemije,nekajmesecevpredenjetadoseglavrhoziromapotem,kojevmestuumrložeokrog200ljudi,takratpajebilopopisanotudiprebivalstvoposameznihcetrti.42 36 Carmichael:The Uses,str.142. 37 Italijanšcinajebilavobehprimerihuradovalnijezikinlinguafrancavišjihslojev. 38 Tavprašanjasobilapodrobnejeobdelanatudiv:Bratož:Peste. 39 Torej,dveletipotem,kojebilovodenjetehknjigdolocenostridentinskimkoncilom. 40 Možnoje,dajebilotopovezanotudissmrtmivvrstahduhovšcine,kijesicerskrbelazacer-kvenematicneknjige(prim.Cossàr:L'epidemia,str.187). 41 Tovrstniseznamisicernisobilipogostpojav,polegtegasosemedsebojtudizelorazlikovali.Vprimerjaviznekaterimidrugimi»knjigamiumrlih«,kisovelikonatancnejše,sajvsebujejotudipodatkeopoklicu,vzrokusmrti,trajanjubolezni(gl.Ell:Three days,str.129;Alfani:Pla-gue),jekoprskiseznamvelikomanjkompleksen,polegtegapatudinepopolnoohranjen.Vse­bujeimeumrlega,datumnjegovesmrtiinpogostotudisorodstvenorazmerjezdružinskimglavarjem(sin,ženaipd.),vpisipasorazdeljenipomestnihkontradah. 42 AST,AAMC,M/626(prim.tabelaBenussi:Frammento,str.1001);popis,nastalpodpodesta­tomA.Gabrielom8.aprila1631,jenaslovljen»Libronelqualesinotanolecasechegiornal­mentesisequestraronopersospetto,d'ordinedegliIll.miSig.riProv.etmedesimamentesi notanotuttiquellichemuoionoallagiornatadimalcontagiosotenutopermeDomenicoDelBelloCanc.delSindicato«;temujedodana»statisticadellecaseetabitantidiPortaBraciol,PortaOgnissanti,PortaPusterla,PortaS.Martino,PortaS.Tomaso«,kipaniohranjenvceloti,karnasprikrajšazavelikozanimivihpodatkov.Obstajašeenarazlicicaseznamaumrlih,kijepriloženakoprskimrliškiknjigi(ŽAK,mrliškaknjigaII,1630–1657,»Mortidemalcontagiosodopo1630«,injojeuporabiltudiCossàr). VKoprusoprebivalcepopisovaliverjetnonacelnikicetrti;gresicerzabe­leženje,kigajekoordiniralamestnauprava,sajjihjeponavodilihzdravstvenihnadzornikovzbralkancelarDomenicodelBello.NadrugistranijepodatkezaGoricobeležilMarusignalastnopobudo,pricemernipovsemjasno,kakojedoinformacijprišel. PopiszaKopervlocenihseznamihbeležiumrlezakugo,nevemopa,ko­likojebilovsehobolelihintorej,kolikojeznašalaletaliteta.Vprimerjavizgo­riškoevidencopoMarusigutunirazvidno,alisomednavedenimiljudmitudiosebe,kisoumrleizkakšnegadrugegavzroka.43Opozoritijesicertreba,dajepojemkugavnajširšemsmisluopredeljevalskupekbolezenskihstanj,price­merjelahkoprevladovalapredvsemsimbolnakonotacijahudeepidemicnebo­lezni,kivkratkemcasuobhitremprenosuzeneosebenadrugovzamevelikocloveškihživljenj,vklinicnemsmislupanenujnobolezni,kisejopoodkritjubakterijeYersinie pestis medicinskokategorizirakotkugo.44 Daneszakugovelja,dajebakterijskabolezenzdošestdnevnoinkubacijo.Bubonskakuganastopinenadnozvisokovrocino,mrzlico,splošnošibkostjoinglavobolom,žepoenemdnevupasledipojavizjemnopovecanih–otecenih inbolecihbezgavk(bubonov),najpogostejevpazduhah,dimljahalinavratu.Cepravgrezazoonozo,kiseprenašaprekokuženihbolh,selahkorazvijetapo­sebnosmrtonosnisekundarnasepticnaalipljucnakuga.Slednja,kisekapljicnoširisclovekanacloveka,lahkoobodsotnostizdravljenjapomeniskoraj100-od­stotnoumrljivost,pribubonskioblikipajesmrtnostobicajnovecjaod50%.45 Zaobravnavaniepidemijiv17.stoletjunamig,dagreza(bubonsko)obli­kokugezznacilnimotekanjeminpojavombulvpredelihbezgavk,dobimolevobehkužnihkronikah.FabioFinodenimoomenja,dasejevKoprupridomnev­noprvemobolelempokazala»una enfiatura come un vovo tutta nera« [otekli­nakakorjajce,vsacrna],46Marusigpaopisuje:»Il male tanto brutto è diffuso a macchia e nero che' tutti muoiono, ne' può più aiutare il medico« [groznainrazširjenabolezenscrnimimadeži,zakaterovsiumirajoinprikaterizdravniknemorepomagati].47 Kljubnekaterimpomanjkljivostimvpodatkihjemogocetrditi,dajevKo­pruskupnabilancasmrtnostizaradikugetudi20-kratpreseglaštevilosmrtinaletniravnizadnjihnekajlet.Vjuliju1631,kojeepidemijadoseglasvojvrhunec,jebilasmrtnostskoraj7,5-kratvišjaodpovprecneumrljivostivštirihletihpredepidemijo.Natancnegadeležaumrljivostinimogocedolociti,sajmanjkatocenpodatekoštevilumestnegaprebivalstva,ocenjujemopa,dajetapresežekzna­šalmed400in500promili.48VGoriciposlediceepidemije,dokaterejeprišlodobrih50letpozadnjikoprski,nisobiletakodrasticne,pavendarjepoeviden­ciMarusiga,kjerjerazvidnotudirazmerjemedumrlimizakugopospolu,vepi­ 43 Namignatoso,sicerredke,navedbe,kotnpr.:»l´huomoégiagrantempoinfermo«(AST,AAMC,M/1088). 44 Otemgl.zlastiCohn:The Black Death,patudiCipolla:Miasmi.Cohnvsvojiteorijizagovarjastališce,dabolheprenašajomodernokugo,prisrednjeveški'crnismrti'paješlozabolezenzdrugacnopatogenezoinklinicnosliko.Meddrugimtoargumentirazdejstvom,dasejesre­dnjeveškakuga(inpotrdimolahko,dajetoveljalotudizaobravnavaninovoveškiepidemiji)pojavljalavpoletnisezoni,kizabolheniugodna,polegtegajekmalupostalabolezen,kijeprizadelavecinomamlajšopopulacijo,kišenirazvilaimunostinanjo.Zanimivoje,dajebilozaGoricougotovljeno,dasobilimedumrlimizakugovvelikimerizastopanipravotrocido10letinmladiljudjedo20.letastarosti,kisoskupajzavzemaliveckot40-odstotnideležsmrti(Kajin:Epidemija kuge,str.118).ZaKoperpodatkovostarostiumrlihžalnimamo.Kljubtemuteteorijeodpirajokompleksnavprašanja,nakaterabibilomogoceodgovoritilespomocjomedicinskihved. 45 Gl.npr.Tomažic,Strle:Infekcijske bolezni,str.521. 46 Cossàr:L'epidemia,str.179. 47 V:Cergna:Il diario,str.72. 48 Gl.tudipodatkevBratož:Peste. demijiumrlo248moškihin250žensk,49topabinaocenjenipopulacijiokrog 4.000ljudi50predstavljalookrog12,4-odstotnidelež. Dinamikaobehepidemij,koprskeingoriške(pricemerstavelikostiobehpopulacijprimerljivi)51jerazvidnaizspodnjegaprikaza,kjerdoizrazapridepredvsemosterklimakspriepidemijivletih1630–31.EpidemijavKoprujebilatudidolgotrajnejša,sajsejezacela52ževzadnjicetrtinileta1630,izzvenelapaješeledobroletokasneje.Vprimerjavizgoriško,kjerjeumrljivostskokovitonaraslakmalupopojavuprvihbolnikov,sejeepidemijavKoprustopnjevalapocasneje.53VGoricijetrajalaslabihosemmesecev,polegtegajebilamanjsmr­tonosnaodkoprske–zakajjebilotemutako,jetežkougotavljati.Mordajektemupripomogelkateriodsanitarnihukrepov,cepravjebilavGoricisplošnakarantenauvedenašelekonecnovembra168254(potemkojebilvrhunecepi­demiježemimo).VKoprujesekvestracijapotekalapostopomainobpojavuposameznihokužb,verjetnopasejezapiranjeposamicnihhiš,vkaterihsobilibolnikialipotencialnookuženi,zacelospomladi,tik,predenjezaceloštevilosmrtistrmonarašcati.Privsakršnihukrepihsooblastisevedaskušalenajtirav-novesjemedzdravstvenozašcitoprebivalstvaingospodarskimiinteresi,zatojetrebaupoštevati,daizvajanjeprofilakticnihukrepovverjetnonikolinibilopovsemrigidno.55 Sekvestracijaokuženihhišjebilavtemcasusplošnapraksa,kisojoupo­rabljalitakovKoprukotvGorici.56Marusignavaja,dasoženskam,kibiskušaleuitiizzaprtihhiš(tesosevtretjemmesecuepidemijezaceleoznacevatizbelimikriži),vGoricipretilispalicami.Finocelošpekulira,dasoštevilniljudjevKopruvresnicipreminilizaradilakote(inžeje),57kijebilaposledicaterigidneprakse, 49 Le-tojevsvojemdiplomskemdeluanaliziralaA.Kajin(gl.Kajin:Epidemija,str.117). 50 Morelli:Istoria,str.181. 51 Ceupoštevamo,daseješteviloprebivalcevobehmestgibalookrog4.000(zaGoricoprim.Morelli:Istoria,str.181;zaKopergl.Benussi:Frammento,str.998tertudiBratož:Peste,str.84). 52 Kotprviprimerkugesesicerpovsodnavajavpisvmrliškoknjigo19.septembra1630,kjerjenavedenFrancescoGarellaizBenetk(umrljevhišiMarcaMazolenija,insicernepricakovano,zatoniprejelnitiposlednjihzakramentov),konecmesecapajetuumrlaMazolenijevahcerka,kisejevrnilaizBenetk(ŽAK,mrliškaknjigaI,1616–1630).Vtejistihiši(vcetrtisv.Martina)jenamrecizpricanihprvihšesturadnihžrtevkuge,kipanaseznamuumrlihnisoimenovane,nitinidatirananjihovasmrt(gl.AST,AAMC,M/1088,f.91).VendarFinoomenjazlatarjaGio­vanaMicheleja,prikateremnajbiseže19.julija1630pojavilacrnaoteklina,znacilnazakugo(gl.Cossàr:L'epidemia,str.179).ZapisvmrliškiknjigipotrjujesmrtGiovannijaMichiela,kinajbiumrl11.avgusta,aježe27.in31.julijaprejelposlednjezakramente(ŽAK,mrliškaknjigaI,1616–1630).Mordajeverjetnost,daješlotureszakugo,manjša,kerjeodpojavaboleznidosmrtiocitnopreteklovectednov. 53 Tocnihpodatkovoumrlihvprvihmesecihepidemijenepoznamo,zatotunisoprikazani;poBenussiju(Frammento,str.1001)jevcasuodseptembradodecembra1630skupnoumrlo83 oseb. 54 Prim.Jelincic:Crna smrt. 55 VcasukužnenevarnostijevIstrišeposebejhudoškodotrpelatrgovinassoljozaradipre­poveditrgovanja,kisojodolocilehabsburškedežele.Kljubtemusemedkoprskoepidemijoobsežnoporocadenimoopovecanjutihotapljenjasoli,kisogasprožilerestrikcije(Senatomare.V:Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria,vol.XIII,1897). 56 Ravnotakosovobehmestihobolele(tojeveljalopredvsemzamanjpremožne,kinajnebiimelipogojevzaizolacijonasvojemdomu,karjebilapraksapredvsemvitalijanskemprosto-ru;prim.Slack:Responses to Plague,str.151)odvedlivdislociranlazaretizvenmesta.KoprskisejenahajalnaobmocjudanašnjihBertokov(gl.npr.Tommasich:Il santuario),goriškipana štandreškempolju(gl.npr.Waltritsch:Prvi goriški;Jelincic:Crna smrt). 57 Dastategaletakugainlakotasovpadali,potrjujetudiIvetic:La peste,str.182,razvidnopajezlastiizporocilpodestatov,kisožepredepidemijoporocaliohudempomanjkanjuvdeželi,tudizaradiomejevanjatrgovinesKranjsko,zaradicesarsejemocnocutilopomanjkanježita(SenatoMare.V:Atti e memorie,vol.XIII,1897).Ravnotakohudopomanjkanjemedkugoopi­sujeprovidurvIstri,NicoloSurian(RelazionidiprovveditorivenetiinIstria.V:Atti e memorie, vol.V,1889,str. 140ss.).TudivGoricibizaradizaustavitvetrgovineskorajprišlodohudelakote,vendarsosizadnjitrenutekzagotovilioskrbozživežemizsosednjihdežel(Jelincic: Crna smrt,str.120). Graf 1: Dinamika koprske in goriške epidemije kuge v 17. stoletju (umrljivost po epidemicnih mesecih) število umrlih 800 700 600 500 400 Koper 1631 300 Gorica 1682 200 100 0 epidemini meseci Op.: V Gorici gre za mesece od junija do decembra 1682 ter januar 1683; za Koper so prikazani meseci od februarja do novembra 1631 (podatki: Marusig, ter Benussi: Frammento, str. 1001). nepakugesame.Vzpostavljenihizrednihpravilsicernisovsidoslednoupo­števali.58Dajebilžestrahpredsekvestracijovelik,dokazujetudidejanjenekeKoprcanke,kije–potemkojezakugoumrlnjensosed,nekajpredmetovodne­slaksestrivdrugomestnocetrt,scimerjesprožilavalogorcenjamednjenimiprebivalci,59kisosebali,dasebobolezenrazširilatuditja.Podobnosovcasugoriškeepidemijejavnokaznovalinekožensko,kijekradlareciizokuženehiše,takodajebilaobešenazrokamizahrbtom.60Vtehprimerihjepomembnovlogoigralneformalnidružbeninadzor(npr.vokviruposameznihsosesk),kijekom­penziraltežavnovzdrževanjeformalneganadzoravcasuepidemicnegakaosa.Vkolikšnimerijeneposlušnostprebivalcevbotrovalahitremuširjenjubolezni,jesevedatežkougotavljati,sajjebilamobilnostznotrajmestazeloživahna. Priobehkronikahjevmanjšimeriprisotnotudimoraliziranjeoziromaodnosdomoralno(ne)sprejemljivegavedenjamedepidemijo.PriMarusigujezajetodenimovopisihcloveka,kiseniželelpokesati,možainžene,kistaskupajvdobreminslabem,primerabogokletnosti,nespametnihžensk,kikljubprepo­vedizapušcajohiše,prikazajavnegakaznovanjatatice,kijekradlaizokuženihhišidr.NadrugistranijepriFinuopisanosplošnoneupoštevanjenavodilmedepidemijo,kipagapisecsprejemazdolocenomerorazumevanjadoposebnihokolišcin,kisotàkovedenjeopravicevale. Razvidnoje,dasomedepidemijamikugevtemcasunajvecskrbipovzro-calitesnistikimedljudmiinrokovanjezdomnevnookuženimipredmeti,zatojebilavecinarestrikcij(izolacijaokuženih,vGoriciizvajanjemašnaprostem,vKoprusonatrguzbraniljudjeobnaznanilihpodestatainglasovanjuzazdra­vstvenepredstavnikemedsebojoddaljenizakorak61)usmerjenavpreprece­ 58 TudiFinonavaja,daseljudjemedepidemijopravzapravnisovelikomenilizaukazeinzagro-ženekaznivprimerunjihoveganeupoštevanja(Cossàr:L'epidemia,str.182). 59 Otem(indrugihprimerihkaznivihdejanjvcasukuge)gl.Bratož:Kuga;gl.tudinpr.Carmicha-el:The Uses,str.145,kiopozarjanaposebnenacinesramotenjazasanitarneprestopke. 60 Gl.MarusigvCergna:Il diario. 61 Gl.Cossàr:L'epidemia. vanje omenjenega. V novoveških predstavah jebilkoncept okuženja sicerprisotenvoblikidvehprevladujocihteorijoširjenjubolezni–miazma­ticneteorijeskužnimzrakomnaeniinkontagi­ozneteorijenadrugistrani,kijenevarnostpre­našanjaboleznividelapredvsemvneposrednemstiku (z bolnikom oziroma z njim povezanimpredmetom),razumetipajetreba,dastateorijivkolektivnempojmovanjuobstajaliskupaj.62Tudi vcasupoFracastoroviteorijiokužnih»klicah«izleta1546sejenocijakužnostiševednotesnoprepletalatudizmiazmo.63Prenašanjeboleznijetakovkolektivnemimaginarijuobstajalovraz­licnih oblikah; bodisi prek neposrednega stika,na daljavo (zlasti preko zraka) ali prek posre­dnikov–»necistih«predmetov.64Skladnostemi predstavami so se oblikovali tudi preventivnialikrizniukrepivcasuepidemij,obenemsotepredstaveusmerjalekolektivnestrahove,napri­merpredrecmi,kisobiledovzetnejšezaprenosokužbe,naprimertkaninami.65 Ker tedanja znanost še ni poznala ucin­kovitegaodgovoranapreprecevanjeinzameje­vanje,kajšelezdravljenjekuge,jebilanaravnaposledicastrahu –zatiste,kisoimelimožnost umika – gotovo beg iz okuženih ali ogroženih krajev. Finovo pricevanjegovori otem, daje izKoprakmalupozacetkukugeodšlovelikopred­stavnikovvišjegasloja,66patudiMarusignavaja,dajevelikoplemicevzapustiloGoricožekonecjunija1682obprvihnovicahokugivŠempasu.67 Ceprav so se številni pogosto umaknili na do-mnevnovarnejšepodeželje,sejebolezenveliko­kratširilatudiizven68mest. 62 Prim.Cipolla:Miasmi,str.14.Opojmovanjihokuženja,kisevvecrazlicicahnadaljujevsedovznikabakteriologi­je,gl.tudiBratož:Bledolicna vsiljivka. 63 Gl.npr.Bashford,Hooker:Contagion,str.16. 64 Gl.npr.Grmek:Il concetto,str.265;gl.tudiCipolla:Mia­smi,str.14. 65 Med 'klicenosne' snovi so namrec prištevali tkanine(volna,bombaž...),vrviinsnoviživalskegaizvora(dla­ka,kože,perje...),kjernajbisezaradihrapavostialipo­roznostikužnina'oprijela'materialainjemehanskonibilomogoceodstraniti(otemgl.tudiBratož:Kuga). 66 Zaradinepopolnoohranjenegapopisaprebivalcevsicerni mogoce dolociti, kolikšen delež plemstva je ostal vmestu.Omenitisicervelja,dasobeneškeoblastipode­statomzapovedale,damorajovescasreševanjaepide­micnekrizeostativmestu,lahkopanavarnopošljejosvojedružine(gl.SenatoMare,21.junij1631in19.julij1631,v:Atti e memorie,XIII,1897). 67 MarusigvCergna: Il diario,str. 60;Jelincic:Crna smrt, str.117. 68 VgoriškemprimerujeepidemijadoseglatudiokoliškekrajeRence,Vrata,CepovaninbližnjiSolkan,vkateremsoumrle104osebe(prim.Marusig,kijihsicerpoimen­skonavedele85,vCergna:Il diario,str.262),naobse- Teme,kisejihpiscakoprskeingoriškekužne'kronike'lotevatavsvojihzapisihinupodobitvah,sorazlicneposledicenenadnegamnožicnegaumiran-ja.Marusigizpostavljaosebneusodetakovsakdanjih,preprostihkotdružbenopomembnejšihoseb,cepravslediboljfaktografskemuindistanciranemuporo-canjuodejstvih,anaslikatudiprizorevsakdanjegadogajanjaintesnoboljudiobumiranjualiodhoduvlazaret…Fino(cepravsmozaradineohranjenostižalprikrajšanizaprecejšendelnjegovegabesedila)omenjanezmožnostdostojne­gapokopavanjapokojnih,69razpadanjecloveškegatelesa,kaos/neredobizbru­huepidemije,kolektivnistrah,medicinskonemoc …Vnjegovembesedilusoposebejgrozljivepodobeposledicmnožicnegaumiranja,sajFinoomenja,dasotruplaumrlihzakugo(kerjebilogrobarjev70premalo)cakalanapokoppetdni,vcasihceloenkratvec,zaradicesarseje,obpoletnivrocini,širilhudsmrad,karpajebilobenemodsevgrozenadtem,dasobilekljucnedružbeneterreligio­zneimplikacijeinfunkcijepokopavzahodnikršcanskikulturimedkugopodvelikimvprašajem.71Vobicajnihrazmerahjenamrecšlozaproces,povezans castjo;72smrtinpokoppastabilanekaj,nakarseclovekpripravi(pomendobresmrti),takoumiranjekotpogrebpastaimelatocnodolocenoritualiziranoobli-ko.Vtakohudihepidemijahjebildružbeniredtudivtemsmislumocnokom­promitiraninzdise,dajepravtakaoticnostljudinajboljvznemirjalainstrašila. Zakljucek Prekdvehpricevanj,nastalihizpodperesljudi,kisodoživeliinpreživeliepidemijokuge,jebilotorejmogocepogledativživljenjedvehmest,vtrenut­kunastajanjaizrednihrazmervcasuhudeeksistencneogroženosti.GiovanniMariaMarusiginFabioFinostaokugipisalakotclanasvojeskupnostiinkotiz­vajalcasvojepoklicnefunkcije.Cepravjebilaprienemneposrednavpletenostvtragikoepidemijemocnejša,seobausmerjatanaboljformalnoopisovanjezunanjegadogajanjainkolektivnozgodbooepidemiji,njunegaosebnegadoži­vljanjaskoziizražanjecustevpaskorajdanizaznati.Kljubtemuvobehprice­vanjihsrecujemokulturneimaginarije,povezaneskolektivnimistrahovipredumiranjem,atudinedostojnimpokopom,inomejevanjemgibanjazaradipro­tikužnihukrepov.Sekvestracijainizogibanjestikom(zljudmiinrecmi),kista žnemkoprskemkomunskemteritorijupanajbipoporocilihpodestata(cepravobodsotnostiarhivskihpodatkov,kibitolahkopotrdili)skupnoterjalaokrog3.000življenj(prim.Ivetic:La peste,str.174;RelazionideipodestàecapitanidiCapodistria,v:Atti e memorie,vol.VII,1891).Cesoteocenerealne,jebiltozakoprskopodeželskozaledje,kijetriletapredepidemijoštelopribližno4.000prebivalcev(prim.DiottantaPodesta'-CapitanidiCapodistriaedelleloroRe­lazioni,v:La Provincia,X,n.8,16.april1876),zelovelikudarec.Mordarealnejšajenavedbazdravstveneganadzornika(provveditore)vIstri,NicolojaSuriana,kiocenjuje,daseještevilopodeželskegaprebivalstvapokugizmanjšalozatretjino(RelazionidiprovveditorivenetiinIstria,v:Atti e memorie,vol.V,1–2,1889,str.141). 69 Polegstrahuprednenadnimumiranjemjebiltastrahposebejizrazittudivstarejšihnovove­škihzapisihokugi,denimovGavardo:Le lagrime. 70 ‘Pizzigamorti’,tizloglasniizvajalcinadvsenehvaležnegaopravila,vecinomapredstavnikiniž­jihslojev,soobstajalikotstalnaslužbaBeneškerepublike,lahkopasobilitudi,karjebilapogostapraksa,kotdelavci(obicajnoizdrugihkrajev)zacasnonajetimedepidemijami(Ste­vensCrawshaw:Plague Hospitals,str.196ss.).BeneškegrobarjesonajelitudimedepidemijovGorici,pricemerjeposredovalcesarskiveleposlanikgrofThurn(gl.Marusigv:Cergna:Il diario;prim.Gaddi:Sanità pubblica).Zanimivojesicer,dasosevGoricizapomoc(potrebepozdravnikihingrobarjih)najprejobrnilipravnaBenetke,nepananamestništvovGradcu;tejodlocitvijenaenistranibotrovalodejstvo,dajetambilgrofThurn,nadrugipadobrorazvitabeneškazdravstvenaorganizacija(Gaddi:Sanità pubblica,str.239),verjetnopatudikljucna(vojaškoinzdravstveno)strateškapozicijaGoricenamejimedbeneškimiinhabsburškimideželami. 71 StevensCrawshaw:Plague Hospitals,str.184. 72 Ibid. bilav17.stoletjuprisotnatakovKoprukotvGorici,namigujetanapojmovanjeokuženja,kijeimelomocnoozadjevtedanjikontagiozni(inmanjvmiazmatic­ni)teoriji.Dopolnilniviriznominativniminavedbamiumrlihsoomogocilitudinumericnouokvirjenjeposledickugevobeh,sicerštevilcnoprimerljivihurba­nihskupnostih;takojeGoricaizgubilaokrog12%,Koperpagotovoveckot40%prebivalcev.Resnostiizrednesituacijestasezavedalatudipiscasama,zatostaverjetnoželela,dasenjunazapisaohranitavspomininopominnaslednjimgeneracijam. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI AST–ArchiviodiStatodiTrieste(AST),AnticoarchiviomunicipalediCapodi­stria(AAMC),mikrofilmi.ŽAK–ŽupnijskiarhivKoper(krstne,porocneinmrliškeknjige). OBJAVLJENI VIRI DiottantaPodesta’–CapitanidiCapodistriaedelleloroRelazioni.V:La Provincia X,n.7,1.april1876. Gavardo,Domitio:Le lagrime di Capodistria et la penitenza del popolo, con una lettera al Padre dell'autore.Venezia,1555. RelazionideipodestàecapitanidiCapodistria.V: Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria VIII,vol.VII(1891),1–2,str.279–353. RelazionidiprovveditorivenetiinIstria.V:Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria VI,vol.V(1889),1–2,str.85–154. Senatomare.V:Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria, XIII(1897). Tommasini,GiacomoFilippo:DeCommentarjstorici-geograficidellaProvinciadell'Istria.V:Archeografo Triestino IV(1837),str.1–554. LITERATURA Alfani,Guido:Plagueinseventeenth-centuryEuropeandthedeclineofItaly:anepidemiological hypothesis. V: European Review of Economic History, junij 2013, str. 408–430. Bashford,Alison,Hooker,Claire(ur.):Contagion. Historical and Cultural Studies. London–NewYork:Routledge,2001. Benussi,Bernardo:Frammentodemografico.V:Miscellanea di studi in onore di Attilio Hortis.Trieste,1910,str.985–1021. Bertoša,Slaven:LapesteinIstrianelmedioevoenell'eta'moderna(ilcontesto europeodelleepidemie).V:Atti CRS XXXVII(2007),str.121–159. Bianco,Furio: Krvavi pust 1511: kmecki upori in plemiške fajde v Furlaniji med 15. in 16. stoletjem.Koper:UniverzanaPrimorskem,Znanstveno-raziskovalnosredišce,UniverzitetnazaložbaAnnales:ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2011. Bratož(Železnik),Urška:Zamejevanjeepidemijkugevpristaniškihmestihse­vernegaJadrana:primerjavamedbeneškoIstroinAvstrijskimprimorjemv18.stoletju.V:Povijesni prilozi 32(2013),45,str.313–331. Bratož(Železnik),Urška:Kugainprestopkizoperzdravje:izfragmentovsodnihprocesov(Koper,1630–31).V:Acta Histriae 23(2015),št.4,str.713–734. Bratož(Železnik),Urška:Pestesul e oltreilconfineasburgico-veneto: un’epi­demiaperricostruirelapopolazione(Capodistria,1630-31).V:Popolazione e storia 16 (2015),št.2,str.73–94. Bratož,Urška:Bledolicna vsiljivka z Vzhoda: kolera v severozahodni Istri (1830– 1890).Koper:Znanstveno-raziskovalnosredišce-ZaložbaAnnalesZRSKoper,2017. Carmichael,AnnG.:TheUsesofMemoryinRenaissanceEpidemics.V:Journal of the History of Medicine and Allied Sciences,vol.53(1998),n.2,str.132–160. Cergna,MariaCristina(ur.):Il diario della peste di Giovanni Maria Marusig (1682): edizione del testo e delle illustrazioni originali dell'autore.MarianodelFriuli:Edizioni dellaLaguna,2005. Cicuta,Lucilla:GiovaniMariaMarussigeilsuoGiornaledellapestedel1682.V: Studi Goriziani 4(1926),str.63–135. Cipolla,CarloMaria:Miasmi ed umori.Bologna:IlMulino,1989. Cipolla,CarloMaria:Cristofano e la peste.Bologna:IlMulino,2004. Cohn,SamuelK.:The Black Death Transformed: Disease and Culture in Early Rena­issance Europe.London:Arnold,NewYork:OxfordUniversityPress,2003. Cossàr Ranieri Mario: L'epidemia di peste bubbonica a Capodistria negli anni 1630e1631.V:Archeografo triestino,3aser.,vol.14(1928),str.177–192. deFranceschi,Carlo:L'Istria.Parenzo:TipografiadiGaetanoCoana,1879. Ell,StephenR.:ThreedaysinOctoberof1630:DetailedExaminationofMortalityDuringanEarlyModernPlagueEpidemicinVenice.V:Reviews of Infectious Diseases 11 (1989),št.1,str.128–141. Erceg,Ivan:DvaipolstoljecakretanjastanovništvaIstre(1554-1807).V:Gunja-cin zbornik: u povodu sedamdesete godine života i cetrdeset i pete godine znanstvenog rada (ur.IvanErceg).Zagreb,1980,str.229–250. Gaddi,Mauro:SanitàpubblicaepestilenzaaGorizianel1682-83.V:Gorizia baro­cca: una città italiana nell'impero degli Asburgo. Monfalcone(Go):EdizionidellaLaguna, 1999,str.237–246. Golec,Boris:KužneepidemijenaDolenjskemmedizrocilominstvarnostjo.V: Kronika 49(2001),št.1/2,str.23–64. Grmek,MirkoDražen:Ilconcettodimalattia.V:Storia del pensiero medico occi­dentale, vol. 2. Dal Rinascimento all’inizio dell’Ottocento (ur.MirkoDraženGrmek).Roma -Bari:Laterza,1996,str.259–289. Ivetic,Egidio:Lapestedel1630inIstria:alcuneosservazionisullasuadiffusione. V:Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria,1996,str.171–194. Ivetic, Egidio: La popolazione dell'Istria nell'età moderna: lineamenti evolutivi. Fiume:UnioneItaliana,Trieste:UniversitàPopolare,Rovigno:CentrodiRicercheSto-riche,1997. Jelincic,Zdravko:CrnasmrtvGoricileta1682:izdnevnikaIvanaMarijaMaruši-ca.V:Kronika 2(1954),št.2,str.115–121. Kajin,Ana:Epidemija kuge v Gorici leta 1682 v luci dnevniških zapisov Giovannija Marie Marusiga: diplomsko delo.Koper:FakultetazahumanisticneštudijeUniverzena Primorskem,2011. Keyte,Brenda,Brown,Peter(ur.):TheLondonofSamuelPepys. Kramar,Janez:SlovenskaIstravbojuzepidemijami.V: Pomorska medicina, V: Naucne rasprave,1990,str.27–32. Kramar,Janez:EpidemijevslovenskiIstri.V:Zgodovinski casopis 49(1995),št. 1,str.99–112. Makuc,Neva:Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški.Lju-bljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2011. Marušic,Branko:IvanMarijaMarušic(1641–1712).V:Kronika: casopis za sloven-sko krajevno zgodovino 12(1964),zv.2,str.120–127. MorellidiSchönfeld,Carlo:Istoria della Contea di Gorizia in quattro volumi com-presavi un Appendice di note illustrative.Vol.I-II.Gorizia:PremiatatipografiaPaternolli, 1855. Naldini,Paolo:Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Ko­ per. Redakcija:D.Darovec.Koper:ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,Znanstve­no-raziskovalnosredišceRS,Škofija,2001. Pillon,Lucia:GiovanniMariaMarusig,unprofilobiografico.V:Gorizia barocca: una città italiana nell'impero degli Asburgo. Monfalcone (Go): Edizioni della Laguna, 1999,str.326–335. Polese,Bruno:LapestediCividale:aspettieconomiciesociali.V:Quaderni Civi­dalesi (1991),št.18,str.81–102. PSBL:Primorski slovenski biografski leksikon.10.snopic.Gorica,GoriškaMohor­jevadružba,1984. Rutar,Simon:Poknežena grofija Goriška in Gradišcanska.Ljubljana,MaticaSlo­venska,1892–1893. Schiavuzzi,Bernardo:LeepidemiedipestebubbonicainIstria.V:Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria,vol.IV(1888),fasc.3-4,str.423. Schonhorn,Manuel:Defoe'sJournalofthePlagueYearTopographyandIntenti-on.V:The Review of English Studies,vol.19(1968),n.76,str.387–402. Seager,Nicholas:Lies,DamnedLies,andStatistics:EpistemologyandFictioninDefoe’s»AJournalofthePlagueYear«.V:The Modern Language Review,vol.(2008),n. 3.,str.639–653. Slack,Paul:ResponsestoPlagueinEarlyModernEurope:TheImplicationsofPublicHealth.V:Social Research,vol.55(1988),n.3,str.433–453. Steffè,Mario:Libera nos a malo = Liberaci dal male = Reši nas hudega: la peste di Capodistria del 1630-1631 fra storia e devozione popolare = kuga v Kopru v letih 1630– 1631 med zgodovino in ljudsko pobožnostjo.Koper:SkupnostItalijanov'SantorioSanto­rio',2020. StevensCrawshaw,JaneL.:Plague Hospitals. Public Health for the City in Early Modern Venice.Farnham(Surrey)-Burlington(VT),Ashgate,2012. Tomalin,Claire:Samuel Pepys: The Unequalled Self.PenguinUK,2003. Tomažic,Janez,Strle,Franc:Infekcijske bolezni.Ljubljana:Združenjezainfektolo­gijo,Slovenskozdravniškodruštvo,2014. Tommasich,Andrea:Il santuario della beata vergine delle grazie di Semedella nel suburbio di Capo d'Istria: memorie storiche con note di Gedeone Pusterla.Ristampaana-statica.Trieste:»Fameiacapodistriana«,1996. Travner,Vladimir:Kuga na Slovenskem.Ljubljana:Življenjeinsvet,1934. Umek,Ema:KuganaŠtajerskemvletih1679-1683.V:Kronika 6(1958),št.2,str. 80–84. Viggiano,Alfredo:Notesull'amministrazionevenezianainIstrianelsecoloXV.V: Acta Histriae 2(1994),št.3,str.5–20. Waltritsch,Marko:PrvigoriškikronistGiovanniMariaMarusiginnjegoviopisinasilnihsmrtivGoriciv17.stoletju.V:Množicne smrti na Slovenskem.Ljubljana:Zveza zgodovinskihdruštevSlovenije,1999,str.189–200. Zorzi,Alvise:Venezia, Repubblica di terra e mare.Milano:TouringEditore,2002. AMANINTHEGRIPSOFANEPIDEMIC:EXPERIENCINGPLAGUEIN KOPERANDGORICAINTHE17THCENTURY ThepaperobservestheexperienceoftheplagueanditsconsequencesinKoperandGoricathroughreportsfromthe17th century.Inthetimeofepi-demics,althoughbothtownspertainedtodifferentpoliticalsurroundings,theconnectionsamonglandsandstatesintensified.Bothurbanpopulationswerecomparableintheirnumbersandtherare“firsthand”testimonieswerebothcreatedbyauthorsquarantinedininfectedtowns.Narrativesources(memoirs, SUMMARY journals, chronicles…) are especially valuable for the research of epidemics.Theyportrayanindividualandthesocietyintheswirlofastateofemergen­cy,whereonecanperceivecollectiveemotionstriggeredbytheepidemicsandchangesofthesocialorder.TheauthorexaminedthechroniclesoftheKopersyndicFabioFinoconcerningtheepidemicof1630/31andthejournalofGio­vanniMariaMarusig,apriestinGorica,concerningtheplaguein1682/83.Thepapertriestoobservehowthechroniclers’positions,functionsandpersonalin­volvementaffectedtheirreportsandatthesametimeexaminestheimplement­edmeasuresandcomparativedemographicconsequencesofbothepidemicsusingalsootherpreservedsources.Qualitativeandquantitativediscussionofbothselectedepidemicsoftheearlymodernperiodbringsatleastapartialin­sightintothelifeofaninfectedtown,shockedbymassivedeathandallsuddenchangesonthesociallevel. 1.01Izvirniznanstveniclanek UDK94(497.4Ljubljana):616.912"1793/1794"Prejeto:6.11.2020 Epidemije crnih koz v Ljubljani v drugi polovici 18. stoletja MARJANAKOS mag.zgodovine,arhivskasvetnicaZgodovinskiarhivLjubljana,Mestnitrg27,SI–1000Ljubljanae-pošta:marjana.kos@zal-lj.si Izvlecek ClanekizohranjeniharhivskihvirovnaprimeruLjubljaneosvetljujeepide­mijecrnihkozvdrugipolovici18.stoletja.Tojecas,kosejevEvropižeuveljavljal(anemnožicno)postopekvariolacije,tj.namerneokužbe,kijevaroval pred nadaljnjimi napadi virusa variola. Postavlja se vprašanje, alijemordaprispevalkhujšimindaljšimepidemijam.Preostalavrstazašcitepredboleznijojebilaizolacija,kajtivakcinacijosovLjubljanivpeljališeleleta1801.Kakšenjebilsplošenodnosdotehudenalezljivebolezni,kijebila,kotkažejodosedanjeraziskave,smrtnavokrog25%,lahkorazberemoizgradivaupravnihorganov,kisoreševalisituacijovobsežniepidemijileta1793/94. Abstract SMALLPOXEPIDEMICSINLJUBLJANAINTHESECONDHALF OFTHE18THCENTURY ThearticlefocusesonthesmallpoxepidemicinLjubljanainthe18th century,whichiswelldocumentedinarchivalsources.Atthistime,thetechniqueofvariolation,i.e.theintentionalinfectionofindividualswiththepurposetopreventfuturevariolavirusattacks,wasbeingimplementedinEurope.Thequestionarisesifitmightbethatthistechniqueactuallyprolongedandworsenedtheepidemic?SincevaccinationhasbeenavailableinLjubljanaonlyafter1801,theonlyothermeasureforpreventionwasisolation.Thegeneralattitudetowardsthishighlyinfectiousdisease,whichwasdeadlyinalmost25%,canberesearchedthroughdocumentsofthelocaladministra­tion,whichdealtwiththesituationintheyears1793and1794. Kljucne besede: crnekoze,vakcinacija,epidemije,18.stoletje,zgodovinaLjubljane Key-words: Smallpox,vaccination,epidemics,18thcentury,historyofLjubljana Uvod Epidemijecrnihkozsobiledo19.stoletjaznaninponavljajocsesocial­nozdravstvenipojav,zatomedsodobnikinisovzbujalenobeneposebnepozor­nosti.Bolezenjebilaendemicna,pomalemjetlelamedprebivalstvominvsakihnekajletizbruhnilavepidemijo.Bilajetakovsakdanja,daseljudjenisodelililepospoluinstanu,ampaktudinatiste,kisokozežepreboleli,innakandidatezanaslednjoepidemijo.1 Zagotovozavzemajocrnekozemednalezljivimiboleznimienoizmednaj­pomembnejšihmest. Odlocilnimejnikvzgodoviniteboleznijeodkritjevak­cinacije,zatojostrokovnjakidelijonaobdobjepredinponjem.Danes,kojecepljenjeprotinajrazlicnejšimboleznimsamoposebiumevno,sitežkopredsta­vljamogrozotepredvakcinacijskegacasa,kosokozeindrugenalezljiveboleznineoviranokrožileposvetuterpušcalezasabobedoinsmrt.Šetežjejerazumljivodpordocepljenja,cepravgašedaneslahkoštejemozaedinozaresucinkovitoobrambnosredstvoprotitejbolezni.Pravzahvaljujocvakcinacijisocrnekozedoslejedinanalezljivacloveškabolezen,kinamjojescepljenjemuspelonacr­tnoizkoreniniti. Povzrocitelj Kakosokozenastaleinodkodsoprišle…»se nic prav ne vé,«jeugotavljal ljubljanskizdravnikdr.VincencKerntikobkoncu18.stoletja.Danesvemo,dajeepidemijekozpovzrocalvirus,imenovanvariola.Klinicnaslikajebilagrozlji-va:pacientisobilivrocicni,pokožiinustnisluznicipagostoposutizodprtimignojnimiizpušcaji,številnisotudinotranjekrvaveli.Najvecžrtevsejeokužilokapljicnooziromazvdihavanjemokuženegazraka(kašljanje,kihanje).Bolnikjebilkuženodinkubacijedotrenutka,kojeodpadlazadnjakrasticapribližnotritednekasneje.Zaprenosvirusasobilinevarnitudipredmeti,zlastioblacilainodeje,zatososeprekonjihlahkookužiletudiosebe,kinisobilevneposrednemstikuzbolnim.Pomembenvirokužbesopredstavljalatudikužnatrupla.Virusjeizrednoodporen,prisobnitemperaturiostanekuženpribližnoletodni,pritem­peraturi4°Cvecmesecev,pritemperaturiod–20°Cdo–70°Cpaceloveclet.2 Kadarjevirusvstopilvteloskozikožo(prekoranice),niizzvaltipicneinhudebolezni,temvecprecejmilejšoobliko.Tolastnostvariolesouporabilizapostopekt.i.variolacije. Zbolipribližnoenacetrtinaizpostavljenih, najpogosteje otroci. Zato so kozeimeleznacajotroškebolezni,kajtistarejšisojihpreboleliževotroštvuinpostalinanjeimuni. Simptomi in posledice Ljudje,kisoživelivcasukoz,sozelodobropoznalisimptome.»Kozé so ena znana bolézen, de jeh ni tréba popisvati,«jepisaldr.Kern.3Ajebolezenv zgodnjihfazahzelopodobnanekaterimdrugimboleznim,npr.ošpicam.Kernjeopozoril,dajihcelonajboljizkušenzdravileclahkozamenjazakakšnodrugobolezeninpredpišenapacnozdravilo. Clovekvprvemtednupookužbiniimelšenikakršnihznakovbolezni,zatotudinimogelvedeti,dajeokužen.Prviznakisosepojaviliokrogdevetega 1 Rogina:Historija variole,str.24. 2 Pokrajac:Bioterorizem,str.37. 3 Kern:Nauk od kose stavlenja. dne:glavobol,vrocina,mrzlica,nahod,bolecinevhrbtu,vcasihtudikrci,delirijinmôrastesanje.Svetlopoltimsejepolicihalicelemtelesurazširilanekakšnardecica.Ponekajdnehjetemperaturapadlainosebasejezacasnopocutilabo­lje.Potemsoizbruhniliznacilniizpušcaji,scimerjevariolanezmotljivonazna­nilasvojoprisotnost.Izrdeckastihlissovzniknilisuhimozolji,kisosekmaluspremenilivmehurcke,napolnjenezgnojem. Noga bolnika z zacetnim izpušcajem crnih koz. (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Early_pustules_of_smallpox_Wellcome_ L0032956.jpg (Wellcome Library, London, 3. 12. 2020) Izpušcajsejenajprejpojavilnaobrazu,natosejeprekoramenrazširilnavzdolnaprsi,hrbetindaljedonog.Najgostejšijebilnaobrazu,dlanehinsto­palih. Vnekajdnehsejerazboleninesrecnikspremenilvgrozljivootecenoclo­veškopojavo.Gnojnimehurcki,t.i.pustule,soseodprliintakosonastalegnojnerazjede,kisosezdnevipolagomaposušileinspremenilevkraste.4Bolnikiso zaudarjalizznacilnim,posebnoostudnimvonjem.Neprijetenustnizadahjebilpogostotudiprviznakokužbezvariolo,sajsosenasluznicidihalpojavilebo­lezenskespremembešepredizpušcajemnakoži.»… strup pride v' pluca inu od znotraj rojiti zacne,«jepojasnildr.Kern.5 Vcasihsozdravnikitudipripušcanjukrvižepovonjule-tevedeli,dajeosebaokužena.6Inkojebilclovekenkratokužen,uspešnegazdravljenjanibilo vec. Številnibolnikisoumrliževprvihdnehpopojavuizpušcaja.Videtisobili,kotbiimeliomrzlinealiopecenokožo,samipasopovedali,dasepocu­tijokotvognju.7Kožajeodpadalavvecjihkosih,viruspajenapadelšegrlo,pljuca,srce,jetra,crevesjeindrugenotranjeorgane.Intojebilotisto,karjevresniciubijalo.Smrtjeobicajnonastopilavtrehdopetihdnehzaradisplošnezastrupitvealineustavljivenotranjekrvavitve.Hudibolnikivcasihsplohnisoimeliznacilnihkožnihmehurckov,ampakleneenakomerne,vcasihmedsebojspojenepodkožnekrvnelise,kerjenesrecnežkrvavelnotranjeinzunanje.Tojebilanajhujša,hemoragicnaoblikabolezniinskorajvednousodna.Vsplošnemjeedenodštirihpacientovobicajnoumrl,preživelipasopostalinabolezenimu­ 4 Hopkins:Princess and Peasants,str.4–5. 5 Kern:Nauk od kose stavlenja. 6 Rogina:Historija variole,str.22–23. 7 Hopkins:Princess and Peasants,str.4. ni za vse življenje. Vendar je znalabitibolezenusodnatudi,kadarnipotekalavnevarniobliki.Bolniki z milejšo obliko so po navadi imeli vec površinskihizpušcajev.Takratjesmrtnastopilanekolikokasneje,kersobilevzroksekundarneokužberaninrazjed.Vnetniizpušcajjeunicilžle­zelojnice,kisonajgostejšenaobrazu.Pripreži­velihjeposledica –kozavobraz –ostalazavse življenje. Takobrazdo19.stoletjanibilnobenared­kost,temvecobicajnastvar,tudimedslavnimiinkronanimi glavami.8 Vcasih je bolnike doletelovnetje možganskeopne, karseje kazalov mo-tnjahspanjaingovora.Nekaterisoimelivnetjeroženice,kisejevelikokratkoncalosslepoto.Tevrstedodatnavnetjasobilapogostejšaprišibkihinslabohranjenihosebah.Primoškihjebilamo­žnaposledicaneplodnost.9 Tojebilabolezen,kijojepovzrocalvirus variola major in v taki obliki je vladala skorajdokonca19.stoletja.Takratjeprevladalmilej­šivirus,imenovan variola minor,kisejeobna­šalpovsemenakokotvariola major,ledajezanjznacilna izjemno nizka smrtnost, komaj nekajodstotna. Variolacija in vakcinacija Okužbolahkopreprecileeno–naravnaali scepljenjempridobljenaimunost. Crnekozepostanejoepidemicne,koprvicpridejovpopulacijo,kisezmikrobomšenikolini srecala. Zanj so dovzetni vsi clani skupnostiinvecinazboli.Takosejezgodilonpr. priindi­janskihstaroselcihvAmeriki,kjervirusavarioledoprihodaEvropejcevsplohnisopoznali.TakojeosvajalcemizStaregasvetaviruspomagalprizavojevanjunovihozemelj.Cesarnizmogloorož-je,jenaredilabolezen.10Tisti,kisobolezenpre­živeli,sopostaliimuniinvariolajezanekajletzamrla.Ponovnosejevrnila,kosejevskupnostispetnabralodovoljdovzetnihoseb,bodisisejerodilodovoljotrokalidoselilovecještevilonovihprebivalcev.Zatosobiliobizbruhuvnevarnosti predvsemotroci.Vliteraturinajdemonavedbo,da so otroka dojemali za pravega družinskegaclanašele,kojeprebolelvariolo.11 8 Npr.avstrijskacesaricaMarijaTerezija,kijekozeprebo- lelaleta1767(Hopkins:Princess and Peasants,str.63). 9 Hopkins:Princess and Peasants,str.1–5. 10 Hopkins:Princess and Peasants,str.204–205. 11 Rogina:Historija variole,str.24–25. Edinoucinkovitosredstvo,kiprepreciraz­širjanjevirusavariolemedprebivalstvom,jece­pljenje.Karzadevapostopek,moramorazlikovatimedvakcinacijo invariolacijo (imenovanotudiva­riolizacija, inokulacija).Vakcinacijojeprviznan­stvenoopisalAngležEdwardJennerleta1796injeostalavuporabidodanašnjegacasa.Variola­cija jestarejšipostopekinsogavIndiji,naKitaj­skeminmordatudivAfrikiprakticiraližestoletjapredvakcinacijo.12Šlojezanamernookužbosko­zamitako,dasopreneslignojalikrastezobolelenazdravoosebo.Tajenatozbolela,anajveckratvzelomiliobliki,kersovariolizatorjikužninozavariolacijojemaliodbolnikovzblagooblikobo­lezni.Slabastranpostopkajebila,dajebilasveževarioliziranaosebazatodvadotritednekužna.To pajepomenilo,dajebilalahkozacetniknoveepi­demije.Postopekvakcinacije jebilenak,ledasovkožozdravegaclovekavstaviliviruskravjihkoz,kipriclovekuniizzvalznacilnihizpušcajev(razenmehurckanamestucepljenjakotodzivimunske­gasistema),svežecepljenaosebapatudinizbo­lelanitinibilakužna.Vakcinacijazatoprakticnonikolinepovzrocismrti,variolacijapav1–3%.Žalprivakciniranihtrajaimunostlenekajlet,privarioliziranih(kibolezendejanskoprebolijoinstempridobijoimunost)pavseživljenje. VprimerjavisKitajsko,IndijoinBližnjimvzhodom,kjersostoletjaprakticiralivariolacijo,jeimelaEvropado20-ihlet18.stoletjakotedinoorožjeprotiokužbileizolacijoalikaranteno.Šelenazacetku18. stoletjasoprišlanaZahodprvaporocilaovariolaciji,anisovzbudilanobenegazanimanja. Le kdo bi se hotel namerno okuži-ti s smrtno nevarno boleznijo? Tudi zdravnikisosezaradistrahupredizgubodobregaimenametodeizogibali.Šelepoprizadevanjusoprogebritanskega veleposlanika v Turciji lady MaryWortleyMontagusosredi18.stoletjazaceliva­rioliziratitudivEvropi.13Akervariolacijezaradiznanihpredsodkovinpomanjkanjadenarjanisosplošnoizvajali,soševednoumiralitisoci.Takoje v Evropi variolacija ostala bolj nakljucje kotpravilo in ni mogla predstavljati kakšnega po­sebnegazaviralnegadejavnikavcasuepidemij.14 VLjubljanisejezvariolacijoukvarjallju­bljanskizdravnikVincencKern.Leta1798jenaj­prejvnemškeminletokasneješevslovenskemjeziku opisal postopek in njegove prednosti. Aževpredgovorujedalvedeti,danaKranjskem 12 Rogina:Historija variole,str.42. 13 Rogina:Historija variole,str.42–43. 14 Hopkins:Princess and Peasants,str.62–65. stavljenje koz (variolacija)kljubdolgitradicijinirazširjena:»Sami Krajnci komaj po imenu poznajo, kaj se pravi: kozé staviti [cepiti].«15 VARIOLA V LJUBLJANI Doprvihvakcinacijleta1801sosevLjubljaniepidemijecrnihkozvrstilevnekajletnihintervalih.Podatkivvirihsoskopiinnanjenaletimovecinomaslucajno.Izjemajeepidemijaizleta1793. Izvrstenvirzaugotavljanjeepidemijsomrliškematicneknjige.Zaugota­vljanjeepidemijposameznihboleznipasomaticneknjigezanesljivešeleodleta1783,kojeJožefII.odredilobveznonavedbovzrokasmrti.NovarubrikaBole-zen oz. vzrok smrti (Krankheit und Todesart)namdanesomogocajasenrazvid,kdajsobilekozevporastuinkje.IstegaletajeJožefII.tudidolocil,najsepreve­likežupnijerazdrobijo.VLjubljanisoseodobstojecihdvehžupnij(sv.Nikolajainsv.Petra)odcepiletrinove:sv.Jakoba,Marijinegaoznanenjaintrnovska(sv. Janeza).16 Ljubljanske župnije so zacele voditi mrliške knjige po novem obrazcumedletoma1784in1786.Iskanjeepidemijpredletom1786delomaomogocispisovnogradivoDeželnegaglavarstvazaKranjsko.17Tupolegnekaterihdrugihsanitetnihzadevnajdemošopizpolnjenihmrliškoogledniškihobrazcev(Tod­tenbeschauzettel)zaobdobje1758–1763inleto1770. Epidemije v obdobju 1757–1770 Potrdilamrliškegaoglednikakažejo,dasov13-letnemobdobjuljubljan­ske otroke zagotovo napadle vsaj tri epidemije, in sicer v zimskih sezonah:1757/58,1762/63in1769/70.Mordajebilašekakšna,kajtipotrdilzaobdobje1764–1769nimamo.Atojemaloverjetno,kersokozepreraslevepidemijopribližnonaštiridošestlet. Epidemija 1757/1758 Razpolagamosamospotrdilizaleto1758.Verjetnojebolezenzacelaraz­sajatižeavgusta1757,komrliškeknjigebeležijovelikporastštevilasmrti,kijeprotikonculetašenarašcalo.Dasobilezataporastkrivekoze,jesevedasamoenaodmožnosti.Možnajenaprimertudiepidemijatifusa,kisejeradrazcve­telvpoletnihmesecih.Zagotovopajebilojanuarja1758odskupno60mrtvihkar14mrtvihzaradikoz.Februarjasejevariolažeumikala,kerjeterjalalešesedemsmrtnihžrtev.Odskupno122mrtvihvjanuarjuinfebruarjusosikozetorejvzelezasvojdelež21nesrecnežev. Toznese17,2%,vendarjetrebaupo­števati,daješlajanuarjaepidemijažehkoncuinjebilnajbržodstotekcelotneepidemijevišji.Potemimamovtemletuzabeleženpoenprimerkozšemajainjulija.Naslednjeletonibilonitienegasmrtnegaprimera(od419umrlih),leta1760sovzeletriotroškaživljenjainleta1761enega.18 15 Kern:Nauk od kose stavlenja. 16 Vrhovec:Oustanovitvišentjakobske,franciškanskeintrnovskefarevLjubljani,str.149. 17 SIAS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko,t.e.162–165. 18 SIAS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko,t.e.162,163,mapaT. Epidemija 1762/1763 Ponovnosokozeudarilekonecnovembra 1762, ce zanemarimo tri osamljene primere vprejšnjihmesecih.Žedecembrasoterjaledesetživljenj.NajprejsoobolevalipredvsemotrociizKrakovega,potemsejevirusselilprotivzhodu,najprej v šentpetrsko predmestje in od tam na Poljane.Zajanuar1763semrliškilistižalnisoohranili. Glede na kužnost trupel je možno, daogledov niso dosledno izvajali, temvec so rajeposkrbeli,dasosemrtvecev cimhitrejeznebi­ li. Epidemija je narašcala: februarja 25 mrtvih,marca23,aprilapravtako23.Majasejesituaci­jažeumirjala(12mrtvih),zadnjažrtevjeumrlajunija.19 Potem ni bilo do konca leta nobenegasmrtnegaprimeravec.Epidemijajevzelaživlje­nje99Ljubljancanom,karjepredstavljalo25%vsehsmrti(366). Epidemija 1769/1770 Taepidemijanibilatakosilna,mordazato,ker je bila prejšnja toliko temeljitejša. Kdaj sejezacela,nimogocereci.Mrliškihlistovzaleto1769ni,maticneknjigepravtakonekažejono­benihštevilcnihodstopanj.Vendarjejanuarza-celleto1770 s šestimimrtvimi (zaradikoz) inpodobnerezultatejebilomogocezaznatitudivnaslednjihsedmihmesecih.Odjanuarjadoavgu­stajezakozamiumrlo44ljudiod289(15,2%).Vtemletujesledillešeensmrtniprimer.20 Pred­postavljamolahko,dasosekozezjanuarjemžeiztekale,vendarbitakopocaseniztekepidemijetrajalnenavadnodolgo.Topanibilovnaraviva­riole,kijeponavadiprišla,hitropomorilainod­šla.Verjetnejeje,dajebolezenrazsajalavmilejšioblikiinjeterjalaživljenjalenajšibkejših. Zatosepostavljavprašanje,alinitaepide­mijamordakakorkolipovezanazobiskomzna­neganizozemskegavariolizatorjaJanaIngenho­uszavLjubljani.Septembra1768sonamrecnadunajskemdvoruuspešnovarioliziralištiriotro­kecesariceMarijeTerezijein1.oktobrajevlada­ricasslovesnimTeDeumomvkatedralisv.Štefa­nauradnovpeljalavariolacijovsvojidržavi.NatojeprosilaIngenhousza,dajepredstavilnovome­todotudivTrstu,Gorici,LjubljaniinCelovcu.21 Ce je Ingenhousz v Ljubljani res varioliziral, je 19 SIAS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko,t.e.165. 20 SIAS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko,t.e.165,mapaT. 21 Lesky: Österreichisches Gesundheitswesen im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus str.151–152. povsemmogoce,dasootroci,kisobilipodvrženipostopku,vnaslednjihtednihširiliokužbodalje. Ktejteorijinavajatudidejstvo,dazaradimajhnegaštevilamrtvihbolezenocitnonirazsajalavhudiobliki.Pravtojebilabistvenaznacilnostvariole,kisojouporabljalizavariolacijo. Epidemije v obdobju 1770–1788 Odleta1770naprejnivecohranjenihmrliškoogledniškihpotrdil,matic­neknjigepapostanejorelevantenvirpodatkovšelezletom1786.Viskanjuepidemijtega15-letnegaobdobjaselahkoopremolenaštevilosmrti.Mrliškematicneknjigekažejo,dajevLjubljanivsakmesecizrazlicnihvzrokovumrlopovprecno17ljudi.22 Odstopanjasozaznanavletih1767/68in1772–1774.V tehletihjejeseniinpozimi,kosokozenajrajenapadale,opazenporastštevilaotroškihsmrti.Šezlastizanimivojeleto1774,kerjebilosamovmesecusep­tembru40smrti.23Nipareceno,dasobilezatesmrtikrivepravkoze.Mogocvzrokbibiltudipegavitifus.Šeposebno,kersonekatereepidemijekozpoteka­letako,dapovišanjasplošneravniumrljivostisplohnizaznati. Epidemija 1784/1785 Prisv.Petruinvžupnijisv.Nikolajasonovnacinvodenjamaticuvedli maja 1784. Odtlej lahko skoraj nezmotljivo sledimo smrtnosti v posameznihepidemijah.Odmaja1784domarca1785vmaticahobehžupnijnajdemovpi­sanih69primerovcrnihkoz.24Pri293umrlihpredstavljato23,5%vsehumr­lih.Dokoncaleta1785jeumrlošepetotrokinstemsosekozezakratekcasposlovile.Gledenaprecejvisokodstotekmrtvihjebolezenocitnopotekalavhujšiobliki. Epidemija 1788/1789 Triletazatemsosekozevrnile,karjebilogledenaprejšnjeintervalepricakovano. Medtemsejenovinacinvodenjamaticnihknjigtudivnovihtrehljubljan­skihžupnijahžeustalil,takodarazpolagamosskorajcelovitimiinzatozane-sljivejšimipodatki–manjkajoleknjigezatrnovskožupnijo,kijebilaksrecipošteviluprebivalcevnajmanjša. Žezajanuar1788najdemotriprimerekozprisv.PetruinvžupnijiMa­rijinegaoznanjenja.25Domarcasejebolezenšedržalavzhodnegadelamesta,potemjeprešlatudinaobmocježupnijesv.Jakoba,torejprekomestavTrnovo NŠAL,ŽALjubljana–sv.Nikolaj,mrliškematicneknjige1735–1779,1771–1812;ŽALjubljana –sv.Peter1749–1779,1779–1812.Tojenekolikonizkaštevilka,upoštevajoc,dajegledena mrliškelisteskonca50-ihinnazacetku60-ihlet18.stoletjavLjubljanimesecnoumrlookrog 40ljudi.Zakajprihajadotakihrazlik,nijasno.Ljubljanskoobmocjestatedajpokrivaližupniji sv.Petrainsv.Nikolajainpovsemistegazajemajotudimrliškilisti. 23 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Nikolaj,mrliškimaticniknjigi1735–1779,1771–1812;NŠAL,ŽALju­ bljana–sv.Peter,mrliškimaticniknjigi1749–1779,1779–1812. 24 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Nikolaj,mrliškamaticnaknjiga1771–1812,NŠAL,ŽALjubljana–sv. Peter1779–1812. 25 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Peter,mrliškamaticnaknjiga1779–1812,ŽULjubljana–Marijino oznanjenje,mrliškamaticnaknjiga1784–1807. inKrakovo.26TrinajstprimerovsobeležilicelonaVicu.Zjanuarjem1789sejebolezenžeumikalaindojeseniskorajponehala.Poenprimernajdemoševseptembru,oktobruinnovembru.Vvsejepidemijijegledenadosegljivepodat­ke(manjkajopodatkizatrnovskožupnijo!)zakozamiumrlo125ljudiod944.13,2%jemordavidetikotnizekodstotek,vendarsejebolezenvlekla19me­secevinpocasiposlavljala.Kaže,daješlakozamnarokotudiizrednohudainmrzlazima.NaDunajusovolkovisililivmestoinpoškodovali12ljudi,vTrstupasopoledeneleuliceterjaleprecejpadcevspoškodbamiokoncin.27 Epidemija 1793/1794 V primerjavi z opisanimi epidemijami lahko zaradi primerne kolicineohranjenega arhivskega gradiva naredimo dokaj natancno analizo tiste, ki jemorilaleta1793/1794.Vvihrosmrtnihokužbjemoralazizrednimiukrepipo­secitudioblast.GrozoteepidemijesošedolgoostalevspominuLjubljancanov,sajjoješe40letkasnejevsvojitopografijiLjubljaneomenilzdravnikViljemLipic.28 Glavnivirzanatancenvpogledvdogajanjevepidemijijedrobensveženjizgradivamestneregistrature,kigahraniZgodovinskiarhivLjubljana.29Do­kumentivnjemsoodloženikronološkointakobomdogajanjemedepidemijoobravnavalatuditu.Kadarsopodatkiizkateregadrugegavira,jetoposebejcitirano. Januar–april 1793: epidemija se napove Prvismrtniprimerzaradikozvtemletusejezgodil4.februarja,kojevKrakovemumrladesettednovstaradeklica.30Dvamesecakasnejejevžupni­jiMarijinegaoznanenjaumrlašeenadeklica.31Tostabilaosamljenaprimera,kakršnisosevescaspojavljalituintam.Vendarjeodzadnjeepidemijeminilopetlet,karjepomenilo,dasežepripravljanova.Kotkažejomaticneknjige,vprejšnjemletunibilonobenegasmrtnegaprimerazaradikoz. Maj–avgust 1793: epidemija izbruhne in se razširi Tretjainnaslednježrtve(šest)sosledilešelecezdobermesec,vseševe­dnovžupnijisv.Jakoba.Kotkaže,sosekozegibalešenajboljvobmocjužupnije,kijeobsegalaKrakovo,Staritrg,trgprisv.Florijanu,Reber,Grajskihrib,Karlov­škopredmestje,Hrenovoulico,Rožnoulico,ŽabjakinKurjovas.Šelezjunijemsejeusulplazotroškihsmrtipovsemmestuinpredmestjih.Epidemijajebilatu. Predensooblastispoznale,datonileobicajnaepidemijakoz,temvecgrezadogajanjezvelikohujšimiposledicami,staminiladvameseca.Dotakratjeumrloževeckot80otrok.32PodrugistranisovtemcasuKranjskožedoseglevestiohudihepidemijahdrugjepoEvropi.Zatojedeželniurad20.julijaizdal 26 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Jakob,mrliškamaticnaknjiga1785–1808,NŠAL,ŽALjubljana–Trno­ vo,mrliškamaticnaknjiga1785–1789. 27 LaibacherZeitung,8.1.1789. 28 Lipic:Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach,str.140. 29 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29. 30 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Jakob,mrliškamaticnaknjiga1785–1808. 31 ŽULjubljana–Marijinooznanjenje,mrliškamaticnaknjiga1784–1807. 32 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol. 447–473. dvojezicnoslovensko-nemškouradnonavodilo,kakonegovatizakozamiobole­legaotroka(»Navuk kako se imajo ludjé zaderžat, kadar kozé regirajo…«).33Zdi se,dajetanaukslužilizdajateljukotnekevrsteizgovor,dajevresnihrazmerahsprožilnekeukrepe.Bolezenjebilavendarlestarainznana.Amordajeuradninaukizšelzato,kersoseljudjeradiposluževalineuradnihinpogostoškodljivihljudskihpraks,vsilisopacposkusilivse.Vnavodilujebilopoudarjeno,najbol­niotrocipatuditisti,kišenekažejoznakovbolezni(»se za kozé perpravlajo«), uživajomanjmesa,zato pacimvec socivja,kamorspada»sploh vse zelenje«. Za zelenje soveljališpinaca,kislica,(kuhana)solata,repa,korenjeinpodobno.Okrožniuradjemagistratunarocil,najnavodilorazdeliprebivalcemLjubljane,predvsemtistimvTrnovem,KrakoveminGradišcu,kjerjebilonajvecprimerov.SrediavgustasonavodiloprekbobnarjarazglasilitudidrugimprebivalcemLju­bljane. Deželniuradjeodokrožnegauradazahteval,najsemestnegafizikainšeenegapomocnikaopremiscrnilom,peresominpapirjem,potempanajseodpravitanatereninljudempredpisujetarecepte. Vendarsejetuustavilo.Okrožniurad,kijeizvajanjeodredbepreneselnaljubljanskimagistrat,jeodle-tegadobilodklonilenodgovor:»Magistratno osebje trenutno sestoji iz petih mož, in sicer iz cetrtnega mojstra, dveh sodnih slug in dveh t. i. uradnih slov. Cetrtni mojster je ves cas prisoten pri rekrutacijah in na­stanjevanju vojaštva. Oba sodna sluga sta obremenjena z dostavljanjem nalogov po mestu in podeželju. Od uradnih slov pa eden leži bolan pri usmiljenih bratih, drugi pa je zaposlen s strankami v mestni hiši in mestni blagajni. Za izvajanje nove naloge torej magistrat ne more pogrešati nikogar od teh.« Dodalisošecinicen nasvet:»Naj mestni fizik naredi enako kot podeželski: vzame crnilo, pero in papir ter gre na teren sam, kjer bo pisal recepte. Ce tako ne bo šlo, naj si okrožni urad blagovoli pomagati z vojaško policijo.« OkrožniglavarGollmayersijenatakšenodgovordalduškainjeznopripi­sal:»Porocilo sprejemam, ker z ugovorom tako ali tako ni mogoce nicesar doseci.« Stemjezadevoodložilad acta. Potemsejezaopravljanjenalogedogovorilkarustnostremimožmiizubožnegainštituta.GregorGregoriczŽabjeka,MatevžŠliberizŠentpetrskegapredmestjainSeverinGriessenpökzRebrisosevsakdanpo13.urizdeželnimifizikiodpravilioskrbovatbolnike.Cekdokakšendannimogelnateren,sijemoralpriskrbetizamenjavo.Javnostjebilaonjihovihobiskihobvešcena.Star-še,rejnike,skrbnikeinstanodajalcebolnihotroksoopozarjali,najsenatancnodržijonavodilzdravnikovinnjihovihpomocnikov,sicerbodobrezmilostika­znovani.Izgovoropomanjkanjudenarjaniprišelvpoštev.Leta1788jenamrecnotranjeavstrijskigubernijdolocil,dasovepidemijahzdravilazastonjzavse,kipredložijoubožnospricevalo.Strošekzdraviljevvišinidvehtretjinplacalerar,preostalotretjinojeprispevalopristojnozemljiškogospostvo.34LekarnarNiko­lausFaberjezdravilatorejizstavljalbrezplacno,vendarsijemoralodjemalcavestnozabeležiti(priimek,ulica,hišnaštevilka,datum).Celotnodogajanjesovsvojihrajonihnadzorovalitudicetrtnimojstriinotemporocalifizikom,šeposebno,cesougotovilikršitve. Ljubljanskazdravstvenaslužbasejemoralazaradikriznihrazmerustre­znoreorganizirati.Ljubljanospredmestjisorazdelilinatrizdravstvenerajone(distrikte).Pravzapravsotoformalnostoriliženekajletprejzodredbonotra­njeavstrijskegagubernija.35Vsakrajonjedobilsvojegafizika.Zažupnijosv.Ja­ 33 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol.367–371. 34 SI_ZAL_LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fascikel 43, fol. 238–239(KurendaNotranjeavstrijskegagubernijazdne17.9.1788). 35 Odredbanotranjeavstrijskegagubernija,22.8.1787. kobainpredmestjiTrnovoinKrakovojeskrbeldr. Anton Kastelic. Pomagali so mu zdravnikiGeorgDetmayer,JosephHartlinJožefStroj.Žu­pnijosv.Nikolajainpoljanskopredmestjejepo­krivaldr.FrancJugovic.Pomagalastamumladazdravnikadr.JakobPfandlindr.BernhardKogel.VžupnijiMarijinegaoznanjenjainšentpetrskempredmestju sta fiziku dr. Antonu Jelovšku po­magalazdravnikadr.AntonJevnikerindr.Jožef Stroj.Zaradiresnostiboleznijezdravstvenoose­bjeposebnopozornostnamenjalobolnimotro­komizrevnihdružin.Vecinomasozdravnikite družinepoznaližeodprej,zadrugesojimpodat­keposredovalicetrtnimojstri.Nadcelotnositu­acijovmestujebdelmagister sanitatis inmrliški oglednikJosephMelzer.36 Mestnemejevariolekajpadanisozausta­vileinsijehitroutrlapotnapodeželje.Okoli­škegosposkeinžupnikisodobilinalogopouci­tiljudioravnanjupristikuzboleznijo.Spetsonatisnili posebno navodilo z napotki, kako ne­govati kozave otroke (»Navuk sa kmetiške ludi, kaku imajo otroke v' kozáh, kadar Arcata nimajo, sami vardévati«).37VLjubljanisonavodiloraz-glasiližupnikisprižnicinmestnibobnar,vendarjeoblastskrbelopredvsem,kakobodozasvojeotrokeposkrbelinapodeželju,kjerzdravnikovskorajnibilo.Prebivalstvojebilonavajeno,dajezaokrevanjeposkrbelosamo.Stemjebilotudiboljdovzetnozaraznevražeinvprašljivezdra­vilske postopke. Vendar, gledano z današnjegavidika, ljudska praksa ni bila vedno napacna,sajjeizhajalaizostregaopazovanjazakonitosti narave. Številna zdravila,ki sojih predpisovalizdravniki,sobilapravtakonenavadnainvcasihcelonevarnejšakotbolezen.»Navuk za kmetiške ludi« je torej v skladu z uradnimi zdravstveni­mismernicamisvetovalskorajvsemogocnikli­stir:»Skozi célo bolezen je tréba na to gledati, de bolnik zmérom odprtega života ostane, in ako se prav po ordengi ne more spraznit, se mu klistire dajo; ce pa nobenega [cloveka] ni, ki bi jih dati znal, se mu mora en košcek loja ali žajfe v' rit vta­kniti.«Dokumentjedvojezicen(nemški,sloven­ski),vsebinskorazclenjeninlepprimerdojema­njaterobravnavecrnihkozvtedanjemcasuin prostoru. 36 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnare­gistratura,fascikel84,sveženj29,fol.372–385. 37 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnare­gistratura,fascikel84,sveženj29,fol.386–394. September–december 1793: vrh in obrat k izteku epidemije Dabišepovecalinadzornadepidemijo,jeokrožniurad13.septembraodredilobveznoprijavovsakeganovegabolnika.38Staršiinskrbnikisomorali nemudomaobvestitizdravnika,dajeotrokzbolel,celovprimerusumaalisamogrožnje,daseutegneokužiti.Polegtegajemagistratkotsanitetnikomisariatnazahtevodeželnegaglavarstvaimenovalposebnekomisarje,kisohodiliodhišedohišeinvtabelaricniformularvpisovalivsekozaveotrokevtistemletu.Privsakemsomoralioznaciti,kakosejebolezenkoncala(ozdravelaliumrl)teralijebilmedboleznijodeleženzdravniškeobravnave. Obolelihjebilonamreckljubvsemukrepominnavodilomizdnevavdanvec.Distriktnizdravnikikmalunisoveczmogliobvladatisituacije.Tojebilojasnotudioblastem.Magistratjemestnemuodborunarocil,najtorejimenujevsajtrikomisarje(poenegazavsakegadistriktnegazdravnika),kibodoskrbelizaspo­štovanjeukrepovindajanjenavodilstaršem.Komisarjisomoralitudizbratipo­datkezacasod1.januarjado31.avgusta.Kaže,dasozatonalogopredvidelikarcetrtnemojstre,kisožetakoskrbelizapreglednaddogajanjemvsvojihrajonih. Vendarjemestniodbor(odbormešcanov)gladkoodklonil,dabiiskalpo­pisovalceinsesklicevalnato,danivnjegovipristojnostiukazovaticetrtnim Seznam zbolelih, ozdravelih in umrlih za kozami od 1. januarja do 16. septembra 1793. (SI_ZAL_LJU/0489, fasc. 84, sv. 29, fol. 425-426.) 38 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol.398–404. mojstrom.Popustilniniti,kogajemagistratopozoril,damujepodrejeninzatodolžan izkazovati potrebno spoštovanje. Na prvi pogled se zdi takšen odnosmedupravnimiorganinerazumljiv,šezlastisredizdravstvenekrize.Vendarjeodklonilnoobnašanjemestnihodbornikovposledicavecdesetletnihtrenj,kisojihsprožileabsolutisticnereformedržavneuprave.Okrožniuradi(zokrožnimglavarjemnacelu)sosiprilastiliskorajpopolnnadzornadmestnimiorganiinstaramestnaavtonomijajebilaprakticnoodpravljena.Mestnoupravostasesta­vljalamestnisvetinžupan,vendarjemestnesvetnikevolilpravmestniodborvnavzocnostiokrožnegaglavarja.39 Rokzaoddajoporocilajepotekelvpetihdneh,zatosokriticnosituacijoponovnoreševaliubožniocetje.TudimestnisvetnikGregorRauniherjepodob­nokotGollmayerzogorcenimpripisomodložilzadevomedrešene:»Ker mestni odbor ni bil sposoben med toliko mešcani najti treh mož za popis stanja, so ubožni ocetje za to nalogo poiskali tri prijatelje ubožnega inštituta.«40Tridnipouka­zu(16.septembra)sokomisarjipredložilizahtevaniseznamznajboljsvežimipodatki,celozistegadne.Magistratgajeposredovalokrožnemuuraduintanaprejvišjimoblastem(deželnemuglavarstvu). Odgovorjeprišel9.oktobra.Deželnoglavarstvojeseznamzaradinedosle­dnostiinnapakzavrnilo.Seznamjezajemalcasod1.januarjado16.septembrainneod1.januarjado31.avgusta,kotjebilonaroceno.Polegtegajezdravniškikolegijpresodil,dajeseznamtakonetocen,dasplohniuporaben.Vecbolnikovnajsplohnebibilovštetih.Nekateri,kisobilištetikotumrli,sovresniciozdra­veli.TakprimerjebilvhišiAloisagrofavonLichtenberga,kjerstazbolelasininpaž,vendarnobedenodnjijuniumrl.Rokzapopravkejebil15dni. Magistratjevtrehdnehseznamustreznopopravilinga17.oktobrapo­novnoodposlal.Ohranjenjeosnutek.Tojeprvotniseznam,nakateremsopre-crtalistarepodatkeindopisalinove.41Rezultatisobiližalostni:zbolelih688, ozdravelih 523, umrlih 165. Umrlojetorej24%vseh,kisozboleli. Ce je imel bolnik na razpolago medicinsko pomoc, so vpisali tudi imezdravnikaaliranocelnika.Prvotnodolocenimzdravnikomsosezaradirazse­žnostiepidemijepridružilišeobducenttermedicinskiizvedenecinkirurgdr.Mihael Seeger, kranjski protomedik dr. Johann Joseph Anton Haimann, višjikranjskideželnikirurgdr.JakobKachelmayerterranocelnikiMatijaKiker,JožefPanosch,FranzZollner,Pošinpriorpriusmiljenihbratih.42Zdravniškooskrbo jedobiladobratretjinaobolelihotrok(265). VLjubljanisovladaleizrednerazmere.Mestospredmestjiještelookrog10.000prebivalcev.43Vdobregapolletajezakozamizboleloveckot700ljudi,odtegajihjeumrlo228.Zboleloje7%Ljubljancanov,umrlasta2%oziromaskorajenatretjinaobolelih.Epidemijišenibilovidetikonca,cepravsejejesenizacelaumirjati.Tokažeposebenpopisumrlihodzacetkaepidemijedokoncaseptembra.Pretresljivisopoletnimeseci,kosovjunijukozeterjale29smrtnihžrtev,julija50,avgustaže85.Takratjebilaepidemijanavišku.Zaprimerjavo:vcasihbrezepidemijesejemesecnoposlovilookrog17Ljubljancanov. Vzadnjicetrtiniletasejeepidemijaumirilainsmrtnihprimerovjebiloizmesecavmesecmanj.Mordazaradiucinkovitihukrepov,aboljverjetnozato,kersosevsedovzetneosebežeokužile. 39 Žontar:Ljubljanav18.inprvipolovici19.stoletja,str.162. 40 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol. 405–407. 41 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol. 414–441. 42 Zdravnikiinranocelnikisovgradivupogostonavedenilespriimki,takojetudivtemdoku­ mentu.TudiizliteraturenibilomogoceugotovitiimenakirurgaPoša. 43 Žontar:Ljubljanav18.invprvipolovici19.stoletja,str.162. Šenaprejsoskrbnopopisovalivsaknoviprimer.Takojenastalseznam tudizaobdobjeod1.septembrado31.decembra1793:44 Predel Zboleli Ozdraveli Umrli Mesto 88 56 32 Šentpetrskopredmestje 50 26 24 Kapucinskopredmestje 23 15 8 Gradišce 14 13 1 Poljane 46 34 12 Karlovškopredmestje 7 5 2 Krakovo 44 31 13 Trnovo 14 5 9 SKUPAJ 286 185 101 Zdajjeumrlože35,3%vsehotrok,kisozboleli.Ocitnojeviruszara­diugodnihrazmerpovecalsvojomoc.Seznamsovodilipodomacihnaslovih,zatojemogocezlahkotorazbrati,kakojebilaepidemijavidetivpraksi.Nikakornisobileredkedružine,vkaterihsozbolelitrijealištirjeotroci.JurijuGam- Seznam zbolelih, ozdravelih in umrlih za kozami od septembra do decembra 1793. (SI_ZAL_LJU/0489, fasc. 84, sv. 29, fol. 457–458) 44 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol.447–473. sunaPoljanahšt.73jezbolelošestotrok,dvastaumrla.»Kozé rade popadejo vec otrok naenkrat, mocne in slabe,…, naenkrat v vec telesih nadlego delajo,…, zlasti, ker so hiše mokrotne. Ljudje imajo slabe jedi, luft je mehek, in po dolinah nezdrav,« jedr.Kernopisovalrazmerenekajletpozneje.45Vvlažnihhišahsejevrevšcinistiskalopovecdružin.Vhišišt.81jepripetihdružinahzboleloskupnosedemotrok,umrlastadva.Vsisoimelizdravniškooskrbo.Zaradiokrepljenezdravstveneekipezzgorajomenjenimikirurgijemedicinskopomocdobilažepolovicabolnihotrok(142).Enakožalostnopodobokažejotudimrliškeknjige.VTomacevemsoMartinuSmrajcukozevistemdnevu(8.decembra)vzeledvasinova:štiriletnegaAntonainkomajenoletnegaJaneza.46 Ohranjenjetudikronološkiseznamumrlihzakozamizacasod1.septem­brado31.decembra1793.47Izkazuje102primerasmrtizaradikoz.Vsakmesecjesmrtnostpadlazatretjino,decembrasozaradivarioleumrlelešeštiriosebe. Alijebilatorealnaslika?Primerjavazvzporednimivirisicerkažedru-gace.Mrliškeknjigeljubljanskihžupnij(sv.Jakob,sv.Nikolaj,sv.Peter,Marijinooznanenje)zajesenskemesecerazkrivajo,dasokozevzele99življenj.Skupnoštevilovdokumentihseskorajujema(101–102–99),razlikesovrazporeditvipomesecih.Pomagistratnemseznamunajbidecembraumrlištirjekozavibol­niki,vmrliškihknjigahpajevpisanih16! Podatkiizmrliškihknjigsoverjetnozanesljivejši.30.decembrajenamrecokrožniuradpisalmagistratu,dasosekozevmestuznovarazširileinopozorilnaneprestanoobvešcanjeprebivalstvagledebolezniinnjenegapreprecevanjaterobveznoprijavljanjenovihprimerov.Dabimešcaniepidemijozagotovovzeliresno,sozavsakneprijavljeniprimerdolociliglobovvišinidvehgoldinarjevinzarevnezapornokazen.Najmlajšešolarjesodonadaljnjegaoprostilipouka. Januar–junij 1794 Epidemijasejezakljucevala.Ševednosospremljalivsaknovprimer,ven­darniohranjeneganobenegaseznamavec.Posamicniprimerikozsosetakoalitakoobcasnopojavilitudivnormalnihrazmerah.Maticneknjigekažejo,kakojeepidemijaizzvenela.Januarjajezakozamiumrloše16ljudi,odfebruarjadojunijapaskupajleše13. Odjunijadokoncaletanisozabeležilinobenegasmrtnegaprimeravec.Epidemijajebilakoncana.Pozbranihpodatkihizmrliškihknjigštirihljubljan­skihžupnij–sv.Jakob,sv.Nikolaj,sv.PeterinMarijinooznanenje(zaTrnovoje ohranjenašeleod1798)–jestatistikazaleti1793/1794takšna:vsehumrlih997,odtegazakozami370(37,1%). Epidemija leta 1798/1799 Naslednjaljubljanskaepidemijasejezacelavutecenemintervalu–petlet poprejšnji–injebilaštevilcnospetvobicajnihokvirih.Prioblastehnivzbudilanobenegaposebnegazanimanja.Mrliškeknjigekažejovprvipolovicileta1798štiriosamljeneprimere,kisovepidemijoprerasliseptembra.Dokoncaletaješteviloprimerovzlagomanarašcaloindoseglo37žrtev.Vtemzmernemtempusokozetudinaslednjeletopolnilepokopališceprisv.Krištofu(40);šejanuarja 45 Kern:Nauk od kose stavlenja. 46 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Peter,mrliškamaticnaknjiga1779–1812. 47 SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fascikel84,sveženj29,fol.474–477(seznamvsebujepodatkedovkljucno17.januarja1794). 1800sotjapoložilitrimalcke.48Vobehletihjeumrlo979ljudi,zaradikoz77(16,3%). Epidemija leta 1800/1801 Leto1801jebiloletoširšeevropskeepide­mijecrnihkoz.VLjubljanijevariolazacelaterjatiživljenjažespomladi,vcelemletusovzele100odskupno612(16,3%)življenj.Januarja1802sosi»izvolile«šepetotrok.Vistemcasujeva­riola razsajala tudi v Idriji, kjer je zbolelo 974otrok,odkaterihjihjeumrlo251.49TudinaPo­stojnskemjeepidemijaterjalaokrog300žrtev.50 VLjubljanibolezennipotekalavtakohudioblikiinbiizzvenelapodobnoneopaznokotdruge,cejenebizaznamovalpomembendogodek.Dr.Vin­cencKernjevLjubljanivakciniralprveotroke.51 ZAKLJUCEK Ožrtvah,kisojihkozeterjalevpredvakci­nalnemobdobju,jemogocegovoritilenatemeljunatancnih številcnih podatkov za doloceno ob-mocjeinobdobje.Zaradipomanjkanjaustreznihvirovjetežkoizracunati,kolikoEvropejcevjedouvedbecepljenjaumrlozaradivariole.Nekateripredpostavljajo, da okrog 150 milijonov, drugi,davsakoletoenmilijon.Prvaštevilkajepreniz-ka,druganajbržpretirana.Vliteraturinajdemocelo navedbo, da je bilo 90 % primerov koz vtežki,vecinomasmrtniobliki.52Nemškizdravnik in sodobnik Bernhard Christoph Faust je v 18.stoletjutrdil,dajezakozamizbolelo80%vsegaprebivalstva. Podobno je menil tudi ljubljanskizdravnikdr.VincencKernkonec18stoletja:»Go­tovo je, de slédnji clovek kozé dobi, al vec al majn, al [v]saj kozjo merzlico…« 53Gledenanaravobo-leznijetosicerpovsemverjetno,atežkodoka­zljivo,kerjetrebarazpolagatispodatkioštevilurojenih,zbolelihinumrlih. VLjubljani jetikpred zacetkomvakcina­cije leta 1801 nesporno znanih osem epidemij. 48 NŠAL,ŽALjubljana–sv.Jakob,ŽALjubljana–sv.Peter, ŽALjubljana–sv.Nikolaj,ŽALjubljana–Trnovo,mrliške maticneknjigeterŽULjubljana–Marijinooznanjenje, mrliškematicneknjige. 49 Pfeifer:EpidemijacrnihkozvIdrijileta1801,str.31–39. 50 ZupanicSlavec:Pomen medicine za otroštvo v svetu in na Slovenskem,str.432. 51 Toplak,Zupanic-Slavec:Vincenc Kern in njegove zasluge pri uvajanju cepljenja proti crnim kozam v Slovenskih de­ želah Habsburške monarhije,str.339. 52 Rogina:Historija variole,str.27. 53 Kern:Nauk od kose stavlenja. Prvidvestabilivletih1757/58in1762/63,šepreduradnouvedbovariolacijevHabsburškimonarhiji.Trajalistapetinosemmesecev.Tuditretja(1769/70)jetrajalapribližnoosemmesecev.Naslednja(1784/85)sejeobdržalaže11me­secev,zanjopanajdaljša19mesecev(1788/89).14mesecevjetrajalanajhujša(1793/94)indevetmesecevnaslednja,kipovsejverjetnostininikolipravpo­nehala(1798/99).Zadnjojeleta1801podesetihmesecihustavilavakcinacija. Edinaodteh,kijedobropodprtazviri,jetistavletih1793/1794.Zaradiperiodicnegaponavljanjaepidemijjebilapricakovana.Odvecineprejšnjihsejerazlikovalapotem,dajeobolevnostpreseglaustaljenokvirinzatoterjalaposebneukrepe.Zboleloje974Ljubljancanov(vecinomaotrok),obživljenjejihjebilo270.Smrtnostjebila27,3-odstotnaincepravješlozaepidemijovecjihrazsežnostiodobicajne,jetoševednodalecod90%. V»zdravih«casihjezaradikozumrlodoosemLjubljancanovletno,vletihepidemijpadonajvec100ljudioziromaokrog17%.Leto1792jebiloedinstve­no,sajzakozaminiumrlnihce.Naslednjeletojeizbruhnilaepidemijaingledenavisokosmrtnostjebilatoverjetnoepidemijahujšeoblikekoz. Kozesomorilepredvsemotrokedodesetegaletastarosti,kriticnasobilaletamedtretjiminpetimletomstarosti,kakorizkazujejomrliškeknjige.Podob­nougotavljaUrškaŽeleznik,dajebilabolezennajnevarnejšapribližnodopete­galetastarosti.54Zelomalojebilootrok,kisojimkozeprizanesledonajstniških let.Todejstvojegovorilovpridvariolizatorjev,kisomenili,dajezvariolacijomogocezmanjšativisokostopnjootroškeumrljivosti.ZanimivjeprimernekeLjubljancanke,kisejeuspelavarioliizmikatikar42let,doklerjenaposledleniujelainterjalanjenoživljenje.55 Variolacijakotprvoucinkovitoorožjevbojuzepidemijosejeizkazalazadvorezenmec.Postopekjebilnacelomavaren,anikolinibilomogocezgotovo­stjonapovedati,kakobobolnikprestalokužbo.Polegtegajebilkuženševsajdvatednainzatopotencialenzacetniknoveepidemije. Vakcinacija,kijojeodkrilEdwardJennerleta1796,jebilašedesetletjapoodkritjupredmetvrocihrazgovorov.Nasprotnikisodokazovališkodljivost,zagovorniki pa gorece terjali splošno uveljavitev postopka.56 Zaradi vidnegaucinkasovladeenazadrugozacelessistematicnimcepljenjemcelotneotroškepopulacije.Zmaganadvariolosejezdelanadoseguroke,kojevtridesetihletih19.stoletjaizbruhnilnovvalepidemij.Jennernimogelvedeti,dascepljenjempridobljenaimunostnitrajna.Topomanjkljivostsoodpravilisponovnimce­pljenjem(t.i.revakcinacijo),kisojoodkrilinekajletponjegovismrti. Variolaje,zahvaljujocdobriprecepljenosti,nazacetku20.stoletjaprak-ticnoizginilaizEvrope.Obsežnizakonskiinepidemiološkiukrepisouspelipre­sekatisklenjenoverigookužb,kijestoletjaoklepalaZemljo.EpidemijesoseševednonadaljevalevdržavahtretjegasvetainzaradinarašcajocegaturizmapredstavljalenevarnostdobroprecepljenemuZahodu.NatakšennacinsokozetudizadnjikratobiskaleEvropo. Januarja1972jemuslimanskiromarsKosovaromalvMeko.VracalsejeprekoIraka,kjersejeverjetnotudiokužil.Obpovratkudomovjezacutilslabost,kijojepripisalutrujenostiodpotovanja.Tudiobblagemizpušcajunihcenipo­sumil,zakajvresnicigreinkerjebilcepljen,jebolezenprebolelbrezhujšihtežav.VdomaciDjakovicijenevedeokužildruge,tipasookužbopreneslidru­gam.Kosopostavilipravilnodiagnozo,sovdržavizavladaliostriukrepi(zapo­rameja,množicnakarantena,vojaškinadzor).Vstrahupredsplošnimširjenjemokužbejenapomocpriskocilasvetovnamednarodnaskupnost.Kljubtemudaso precepili skoraj celotno jugoslovansko prebivalstvo (okrog 18 milijonov), 54 Železnik:Bolniotrociinstarševskeskrbi,str.440. 55 ŽULjubljana–Marijinooznanjenje,mrliškamaticnaknjiga1784–1807,vpisdne25.2.1788. 56 Hopkins:Princess and Peasants,str.92–94. jezbolelo175ljudi,35jihjeumrlo.Uspešnocepljenjejepreprecilonadaljnjeokužbeinepidemijajebilavnekajmesecihobvladana.57 Izkoreninjenje crnih koz na celotnem planetu je Svetovna zdravstvenaorganizacija(WHO)lahkorazglasilašeleleta1980.Stemjecepljenjepostaloodvec.Vakcino(živivirus)izvarnostnihrazlogov–zaprimerponovnegapojava bolezni–ševednohranitadvapooblašcenalaboratorija,edenvZDAindrugivRusiji.Amogocnivirusnikakornipozabljen.Vcasu,koseigramozjedriato­mov,kvantnimidelciinskrivnostmicloveškegatelesa,teroristiševednovcasihpomislijotudinavariolokotpreizkušenobiološkoorožje. VIRIINLITERATURA VIRI • ArhivRepublikeSlovenije:SIAS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko. • NŠAL,ŽALjubljana–sv.Nikolaj,Mrliškimaticniknjigi1735–1770,1771–1812. • NŠAL,ŽALjubljana–sv.Peter,Mrliškimaticniknjigi1749–1779,1779–1812. • NŠAL,ŽALjubljana–sv.Jakob,Mrliškamaticnaknjiga1785–1808. • NŠAL,ŽALjubljana–Trnovo,Mrliškamaticnaknjiga1785–1798. • ŽULjubljana–Marijinooznanjenje,Mrliškamaticnaknjiga1784–1807. • ZgodovinskiarhivLjubljana:SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestna registratura. CASOPISNI VIRI LaibacherZeitung,8.1.1789. LITERATURA Hopkins,DonaldR.:Princess and Peasants (SmallpoxinHistory).Chicago,1983. Kern,Vincenc:Nauk od kose stavlenja Vinzenza Kern, Doktorja ranozelenja, uda sdravilske shole na Duneji, zesarskiga uzhenika ranozelnistva v' Lublani.Ljubljana,1799. Lesky, Erna:ÖsterreichischesGesundheitswesenimZeitalterdesaufgeklärtenAbsolutismus.Wien:ArchivfürösterreichischesGeschichte;ÖsterreichischesAkade­miederWissenschaften;Philosophisch-historischeKlasse;HistorischeKommission, 122.Band,1.Heft,1959. Lipic,FranViljem:Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach, in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik.Ljubljana,1834. Pfeifer,Jože:EpidemijacrnihkozvIdrijileta1801.V:Idrijski razgledi 17(1972), št.1–2,str.31–39. Pokrajac,Tatjana:Bioterorizem.V:Medicinski razgledi,leto49,št.1,str.33–41. Rogina,Julije:Historija Variole.Beograd:BibliotekaCentralnoghigijenskogzavo­da,vol.4,1930. ToplakC.,Zupanic-SlavecZ.:VincencKerninnjegovezaslugepriuvajanjuceplje­njaproticrnimkozamvSlovenskihdeželahHabsburškemonarhije:obdvestoletnicicepljenja proti crnim kozam (1798–1998). V: Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zdravniškega društva,letn.67,št.6,1998,str.337–340. 57 Jugoslavija nad crne koze. (https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-se-je-jugoslavija--spopadla-s-smrtonosno-epidemijo-in-jo-premagala.html(pridobljeno26.11.2020). Vrhovec,Ivan:Oustanovitvišentjakobske,franciškanskeintrnovskefarevLju­bljani.V:Zbornik znanstvenih in poucnih spisov,III.zvezek,Ljubljana:Slovenskamatica, 1901. Vrhovec,Ivan:Dvepredavanjioljubljanskihpokopališcih.V:Zbornik znanstvenih in poucnih spisov,III.zvezek,Ljubljana:Slovenskamatica,1901. ZupanicSlavec,Zvonka:PomenmedicinezaotroštvovsvetuinnaSlovenskem.V: Zgodovina otroštva,Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,2012,str.420–437. Železnik,Urška:Bolniotrociinstarševskeskrbi:odnosdootroškegazdravjanaprimerupreprecevanjakozv19.stoletju.V:Zgodovina otroštva,Ljubljana:Zvezazgodo­vinskihdruštevSlovenije,2012,str.438–449. Žontar,Jože:Ljubljanav18.inprvipolovici19.stoletja.V:Zgodovina Ljubljane, Ljubljana:Zgodovinskodruštvo,1984,str.162. INTERNETNI VIR Vorkapic, Mirko: Jugoslavija nad crne koze. (https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-se-je-jugoslavija-spopadla-s-smrtonosno-epidemijo-in-jo-premagala.html(pridobljeno26.11.2020). SMALLPOXEPIDEMICSINLJUBLJANAINTHESECONDHALFOFTHE 18THCENTURY From1980,smallpoxisconsideredtobeaneradicateddisease.Almost50yearsafteritslastappearanceinEurope,itisslowlydisappearingfromthelivingmemoryandbecomingahistoricalfact.Deadlyepidemics,causedbytinyviruses,arenotonlyathemeforresearch;researchingcanbeconsideredalsoaspayinghomagetoallwhostrovetopreventtheirspreadandfindacure.Thevirusdidnotchooseitsvictimsaccordingtotheirstatus,sexorage,itwassim­plyattractedtoallpeople.However,itchoseapersononlyonceandatthatmo­menttheirfightforlifebegan.Smallpoxepidemicsregularlyoccurredinyearlyintervals.TheircyclewasbrokenonlyafterEdwardJennerdiscoveredavaccineattheendofthe18th century.OntheexampleofthecityofLjubljana,thearti­clerevealsthefightwithepidemicsinthetimebeforethevaccine,whentheweaponagainsttheviruswasonlyvariolation(whichprovedtobedangerous)andquarantineorisolation. Thearticlefocusesontheepidemicin1793/94,whichiswelldocumented. SUMMARY 1.01Izvirniznanstveniclanek UDK94(497.4):364.6-058.34"1831" 364.6-058.34:616.932(497.4)"1831"Prejeto:23.11.2020 Revni – ostareli v casu kriz: Družba na dlani DRAGICACEC dr.,višjaznanstvenasodelavkaZnanstveno-raziskovalnosredišceKoper,Garibaldijeva1,SI-6000Kopere-pošta:dragica.cec@zrs-kp.si Izvlecek Kakosevcasukrizrazkrijejodolocenedružbenetežave,boprispevekana­liziralnatemeljuanalizereševanjasocialnihvprašanjvprimeruzdravstve­nekrize–epidemijekolereoziromažepripravnaprvoepidemijotenove,smrtonosne nalezljive bolezni. Osrednje vprašanje prispevka bo, v kakšnimerisejedružbavcasukrizezatekalakstarimpraksaminalisoizkušnje,povezaneskrizo,spodbudilenovepristopekreševanjusocialnihvprašanjintrajnejšerešiledolocenesocialnetežave,kisoseskrizosamošepoglobile. Abstract THEPOOR–THEELDERLYINTIMESOFCRISES–SOCIETYREVEALED Onthebasisofanalysingsolutionsforsocialquestionsinthetimeofahealthcrisis–thecholeraepidemicorpreparationsfortheepidemicofthisnew,deadlyinfectiousdiseaserespectively–thearticlewillanalysehowcertainsocial problems are dealt with in critical times. The central focus will be giventothe questionof how much thesocietyrelied on oldpracticeandwhetherexperiences,gainedinthetimeofacrisis,stimulatednewmethodsofsolvingsocialquestionsandcontributedtomorepermanentsolutionsofcertainsocialproblems,whichintensifiedinthistime. Kljucne besede: krize,epidemije,kolektivnacustva,solidarnost,represija,institucije,skrbzaostarele,predmarcnadoba,ubožniinštituti Key-words: crises,epidemics,collective emotions,solidarity,repression,institutions,carefortheelderly,pre-Marchera,almshouse Uvod – krize in družbeni odzivi nanje1 Zvzponomokoljskezgodovinesevednopogostejeukvarjamotudizmeto­dologijopreucevanjakriz.Zaradiizjemnostirazmer,kijihpredstavljajokrizeinvkaterihsoseštevilniborilizapreživetje,jezaradištevilnihrazlogovohranje­nihalizapisanihmaloosebnihizkušenj,uradniškaporocilasopogostociljnaalisezanjimiskrivajodoloceniinteresi,kijihzgodovinarenkratlažje,spetdrugictežjeprepozna.Vsplošnemvelja,dajevkulturahnevarnostiveljalo,dajetrebaspominnanajhujšekatastrofetrajnoohraniti,dabisetakoobranilipredena­kimunicujocimucinkompotencialnihkatastrof.2 Vecjainštevilnejšajemnožicatistih,kisoohranjalispominnakatastrofo,tolikoboljjeveljalo,dajeskupnostmenila,daselahkokatastrofaponovi.Vkulturahspominjanjanakatastrofesozlastikronikeslužilekulturispominjanjainpreventivam,zadolocenekatastro­fesohkulturispominjanjaprispevalitudidruginjenielementi,kotsobilikrajispomina:3 votivne cerkve, kapelice, upodobitve, kužna znamenja, spominskaznamenja.Vkolektivnokulturospominjanjasodijotudiverskeprakse,kotsozahvalneprocesijeindolocenevsakdanjeprakse.Novaobsežnakatastrofajevkulturiceremonialnegamnožicnegaspominjanjapogostozamenjalastaro.Prviukrepivbližajocisekrizisopogostotemeljilinapreteklihizkušnjah,kulturnihstereotipihinprepricanjih.Krizesolahkogeneriralenoveizkušnjeterspod­budiledoloceneinovacijeintrajnejše(strukturne)spremembe,karsepogostopoudarjavduhuetatisticnezgodovine,vendarnedržipovsem.Celahkopritrdi­mo,dajevelikaeksistencnaingospodarskakriza,kijesledilaokoljskikatastrofizaradiizbruhavulkanaTamborevIndonezijileta1815,spodbudilaustanovitevhranilnicetudivLjubljani,kinajbiolajšalagospodarskeucinkekatastrof,kibisledile.Doleta1837,v17letihdelovanja,sejevnjejzbraloveckot500.000goldinarjev,poletu1831sejepopadcusredi20.letspetpovecaloštevilovar-cevalnihvlog.Akljubtemusekolektivnispominnakrizo1817/1818–kotna vecinokrizvslovenskemprostoru–šezlastigledenjenerazsežnostisplohniohranil.Kulturno-oblastnorazlagotegafenomenajemogoceiskati,pomnenjuC.Pfistra,vodnosuoblasti,kinegojijokulturespominjanjapredvsemzaradilastneodpovedivcasukrize,kijezajelapredvsemnižjeslojeprebivalstva:kervizjemnihokolišcinahnisobilesposobneizpeljatipaternalisticnedrže,nakaterijenavsezadnjetemeljilanjihovaoblast. Podrugistranisokrizespodbudilezacasno,vcasihtuditrajnovracanjekpreteklimpraksam.Vcasukrizsoselahkozelorazkriledolocenedružbenetežaveintudikolektivnedružbenementalitete,pogostopovezanezdolocenimdružbenimslojem.Cetudipogostookoljskekrizevzgodovinopisjulocujemoodzdravstvenihkriz,staR.EvansinMcNailnatemeljuanalizeepidemijekoleremenila,dajetasodilamedagresivneepidemije,vkaterihsoljudjeumiralizelohitro,zatosojihsodobnikidojemalienakokotnaravnekatastrofe.Tudipovsemzdraviljudjenamrecnisobilivecvarniprednenadnosmrtjo.4Tudimotivacije,omejitveinstrategijeukrepovoblastisobilevobehkriznihsituacijahdodolo­cenemerepodobne. Namenclankajeprekkolektivnihmentalitetpokazatitudi–nekolikona­kljucne–trajnejšespremembereševanjasocialnihvprašanjvglavnemmestu,atuditrajnejšespremembenapodrocjureševanjasocialnihvprašanj,kišezdalecnisopostaliucinkovitasistemskarešitevzaobsežnesocialnetežave. 1 PrispevekjenastalvokviruprojektovJ6-2572inJ6-1800. 2 Dopodobnihugotovitevnatemeljupreucevanjaodzivaljudinamnožicnesmrtiprihajajotudivpsihologiji.Prim.:Bratož:Bledolicna, str.51. 3 Pri tem mislimo na v zadnjih desetletjih priljubljen pristop t. i. krajev spomina (lieu de mémoire)utemeljenvdeluPierraNore. 4 Keber:Cas kolere, str.18,opomba42. Kolera 1831 v Evropi: »Prazna panika ali preventivni ukrepi« Pojavnovebolezninarazlicnihdelihevropskecelineleta1831jesprožilpanikooblasti.Strahprednovoboleznijovslovenskihdeželahjebilvelik,dodolocenemereceloizjemen,tudizaradihudegaizbruhabolezninaOgrskem,kjerjebolezenzajelaprestolnico,avgustapasejeepidemijarazbohotilatudivSlavoniji,skaterojeKranjskaintenzivnotrgovala,sajsoodtamkupilivecjidelžita,kijebilovmesecihpožetvitudinajcenejše.Novabolezenjegrozilatudizdrugestranimonarhije.Epidemijasejenamreckonecleta1831razbesnelanaDunajuinseprekeneodnajpomembnejšihinhkratinajintenzivnejšihpro­metnihintrgovskihpovezavmeddvemaglavnimagospodarskimasredišcemaDunajeminTrstomrazširilatudinaŠtajersko.NekajprimerovnajbizaznalitudivTrstuinnaReki.5Takojeobstajalpredvsemrealenstrah,dasebozinten­zivnimigospodarskimiintransportnimistiki,kisojihimeleslovenskedeželezžarišcibolezni,preneslatudibolezen.VLjubljanijebilatakozaprišlekebrezzdravstvenegapotrdilaoziromazatiste,kisobiliznjimivstiku,odrejenaka­rantena.6Prostoresouredilinaljubljanskemstrelišcu.7Inkotkažejoprimeri,sosekarantenskihpravilnaKranjskemdržalitudidomacigostilnicarji,celotako,danisovecželelisprejematipotnikovizokuženihdelovmonarhije.8 Okolektivnemstrahu,kijenaKranjskeminvLjubljanispodbujalpanikomedplemstvominmešcanstvom,pricajoštevilneobjaveorazvojuepidemijenaOgrskemvljubljanskihcasopisih.9Cejebilafunkcijapoluradnihlokalnihcaso­pisovnaKranjskemšemedleti1816in1818obdrugikrizi,takratprehranski,šepomirjujocainvclankihnibilomoczaznatidejanskegaobsegakrizeleta1816inleta1817,jeleta1831pojavdotakratnepoznaneinsmrtonosnebo­leznisprožilpovsemdrugacenodzivlokalnegacasopisja.Noviceizprizadetihdeželindržav,kisojihobjavljali,sodramilestarekolektivnestrahovemešcan­stvainplemstva.Edenodzelopogostihstrahovvcasukrizjebilstrahpredkolektivniminemiri.Intistaristrahovisovcasopisjudobilipovsemrealnedo­kaze.NaOgrskemjenamrectakokotvRusijileta1831prišlodo»kmeckih«uporovnapodeželjuinnemirovvmestih,inovsemdogajanjusoporocalitudivcasopisjunaKranjskem.10Izrednostrazmerjezagotovopostalapredmetpo­govorovmedintelektualnimielitamivLjubljaniintudiuradniki.Povsemrealenstrahjepredstavljalotudipreventivnovzpostavljanjekordonanadeželnihme­jahkotzapore,skateronajbiprepreciliprenosbolezniizenedeželevdrugo.11 Šetolikobolj,kersejeLjubljanakotprestolnicadeželezavezala,dabovsvoje»kolerašpitale«sprejemalatudiobolelevojakessanitetnegakordona.Preven­tivniukrepi,kijihjegubernijprekposebnihkomisijzacelpripravljatileta1831,senisoustavilizgoljnadeželnihmejah,skorajistocasnojesteklatudiakcijareorganizacijezdravstveneganadzoravprestolniciinpoposameznihupravnihenotah.PodobnokotvLjubljanisosetudivdrugemsredišcuIlirskegakralje­stvavTrstupripravljalinaepidemijo.Tamsosicerzaradipomorskegaprometapredvidelitudipomorskokaranteno.12Cetudijebilareorganizacijazdravstvavsmisluzdravstvenepreventivevduhuzdravstvenepolicije13povsemskladnas 5 Bratož:Bledolicna, str.39,avtoricasiceropozarjananepreverljivepodatkeopojavukolere leta1833. 6 Keber:Cas kolere,str.34–35. 7 Keber:Cas kolere, str.32. 8 Keber:Cas kolere, str.33. 9 Keber:Cas kolere, str.27. 10 KebernavajaštevilkeLaibacher Zeitunga,vkaterihsoporocilaonemirih(Keber:Cas kolere, str.23,26). 11 Keber:Cas kolere, str.24–25. 12 Bratož:Bledolicna,str.39. 13 Prim.:Železnik:Umazane. politicnoinzdravstvenodoktrinocasa,jebilopricakovanotudi,dastanaDunaj,kjerjetudidivjalaepidemija,na»izobraževanje«odšladvaljubljanskazdravni­ka,tudiVilijemLipic. Koleranajbisetakokotdrugenalezljiveboleznipoprepricanjusodob­nikovševsajvprvipolovici19.stoletjaboljinhitreješirilamedrevnimi.14K. Keberceloopozarja,dasovLaibacher Zeitungu vporocilihoprvemvaluepide­mijeleta1831pisaliovrtoglavemdeležuumrlihmedrevnimi.15Dajebilstole­tjazakoreninjenkolektivnistrah,pogostopakaržekarkolektivnapanikapredreveži,16»realen«instrahprednovo,neznanoboleznijotakovelik,dajesprožilobširnepreventivneakcijeoblasti,najprejzustanovitvijoposebnezdravstvenekomisije,kijemeddrugimreorganiziralazdravniškomrežovcelotnideželi,dasouredilisanitetnikordon,preuredilistavbozakarantenoinpripravilivsopo­trebnoopremozaveczacasnihbolnišnic–»kolerašpitalov«inpredvidelipro­storzapokopumrlih.17Tistisegmentpreventivnihukrepov,kijereševaltežaveprecejnestabilnegainpredvsemzeloomejenegareševanjasocialnihvprašanj,jeostalprezrt.Zavedajocseomejitevinranljivostisistemaoskrberevnihintudibolnihsooblastiprekcasopisjasprožileobsežnoakcijozbiranjamaterialnihinfinancnihdonacijterceloponujanjabrezplacnihprostorov.Seznamidonator­jevsobilivtemletuzeloobsežni,posebejizvendeželneprestolnice,cepravsobileštevilnedonacijedeklarativneinbiserealiziralezgoljvprimerurazsajanjaepidemije.Kakohudjebilstrahpredkoleroleta1831,pricadejstvo,dasoše22.decembra1831vLaibacher Zeitungu objavilidvedonacijizapreprecevanjeepidemije,kistaprišlišenazacetkudecembra.18 Strah pred krizo in reveži – vracanje k starim praksam Realna grožnja širjenja nove, smrtonosne bolezni leta 1831 je razkrila starestrahoveoblastiinelitvodnosudonevarnosti,kijojepredstavljalrevež.Krizesonajprejnamrecrazkrilekrhkostinnestabilnostobstojecegasistemareševanjasocialnihvprašanj,kijetemeljilnaosebniodgovornostiposamezni­kazasvojepreživetje,neformalnisolidarnostidružineinskupnosti19tervzelo omejenemobsegunainstitucionaliziranipodpori,zakaterosoimelinarazpo­lagostalnejšefinancnevire.Odgovornostskupnostijetemeljilanakršcanskemkaritasuinnovemcuturazsvetljenskesolidarnosti,pokateremnajbisebilpo­sameznikzmoženvživetivcustvadrugih,tertudinavzajemnemucinkudona­cij.Teelementejeposebejpoudarjalatudiretorikaspodbujanjaprostovoljnihdonacij.Pricakovaneosebnekoristidarovalca–t.j.zmanjšanjemožnostiokuž­besodeželniorganipovsemodkritopoudarjaliobpohvaliupravnihorganov,kisoobjemaleLjubljano.Takososezahvaliliduhovšciniinuradnikom,»kersoopozarjalinaposameznikovemoralnedolžnosti,atudikoristi,kisojihimelislednji,cesopodpiralireveže«.20 Politicna doktrina je delila reveže na upravicene in neupravicene, ozi­romavjezikucasanaprave«in»neprave«.»Nepravi«revežisobiliskladnozdoktrinotisti,kisošebilisposobnidelati.Najvecjaskupina»pravih«reveževvurbanihokoljihvobicajnihrazmerahsobiliostareli,kisobilirazenupravniških 14 Bratož:Bledolicna,str.52in53.Keber:Cas kolere, str.27. 15 Keber:Cas kolere, str.27. 16 Oelementih»kontaminacije«,kijihpoosebljarevež,šeposebejberacglej:Cec:Revšcina,str. 291–312. 17 Prim.:Keber:Cas kolere, str.28–36. 18 LaibacherZeitung,22.12.1831,šlojezadonacijitovarnarjaizZagorjainduhovnikaizVrhpo­lja. 19 Prim.Cec:Srcevsakega. 20 LaibacherZeitung,13.9.1831. invojaškihelit,kijebiladeležnastalnepodporevoblikipokojnin–rent,pre­pušceniprihrankom,pomocidružineinskupnostiterobcasnemudelu,cesogašezmogli.Manjšidelostarelihjevprvipolovici19.stoletjaprejemaldenarnopomocubožnihinštitutov,kipanizadostovalazapreživetje.Obvelikikrhkostisistema,kivecinireveževnizagotavljalstalne,šemanjpastabilnepodpore,inobskokovitempovecanjuštevilareveževoziromaljudivstiskivcasukrize,kijelahkozajelatudidopolovicoprebivalcevvmestuinnapodeželju,21soposta­lipricakovanitudikolektivnistrahovielit.Revežjepredstavljalkontaminacijeinpotencialnenevarnostinarazlicnihravneh–sstališcajavnegazdravstvajepredstavljalnevarnostokužbeterobenemtudinevarnostrazvojaposebnoin­tenzivnihcustev,kisoimelikvarneucinkenazdravje.Vcasunevarnostipredepidemijonajbiberacipovzrocalizlastiintenzivnistrah,atudidrugokolektiv­nocustvo–gnusinstudpredposebejbolnimialiinvalidnimiposamezniki,kijesstališcaoblastipredstavljaldružbenemuredunevarenelement,sajsejevcasukrizpotenciralstrahpreddružbenimiprevrati.Sstališcamoralejerevežpredstavljalgrožnjojavnimorali.Vcasukrizjepostalobcuteknevarnosti,kijihjepoosebljalrevež,samošeintenzivnejši.ŽekužniredzaLjubljanoizleta1625jevprimeruepidemijekugepredvidevalzaprtjeberacev,kisoimelido­micilnopravicovmestu,vposebnezacasneustanoveinjimzgrožnjohudihtelesnihkazniprepovedalzapušcanjele-teh.22 Kersobilienakoperecatežavakotberaci,kisoživelivmestu,tudiberaciizmestnihpredmestij,sopredvideli,dabijihzaprlivmestnišpital,zatujcepajebilpredvidenodgon.23Vcasukrizsejenamrecizrazitopovecalpritisktujihberacevvmesto.Šesredi19.stoletjajeosrednjicasopisvslovenskemjeziku Novice posredovalmnenje,davecinaberacevživinapodeželju.Tisto,cesaravtorvtemclankunizapisal,ajebilomocprebrativštevilnihdopisihkomisijezaubožnezadeve,je,datakšniberacivednoznovaogrožajotudimesto.VdvehštevilkahNovic sotakoponovnoape­liralinaustanovitevnekakšnihubožnicnapodeželju,katerihfunkcijebibilepodobnenekdanjimubožniminštitutom,kikljubštevilnimadministrativnimpritiskom,razenvnekaterihizjemahnapodeželjunisozaživeli.Vendarsobera-ciostajalistalnicavsakdanjika:»Kerkmetvsakemunekajda,akaj,ko:»Beracevnicmanj,kodergreš,jihsrecuješvseskozzmerejvserazterganeinvmazane,inrevšinajimizocigleda.Kobrezdelaokoljstercijo,sevsispridijo:lenobajemativsehudobije.««24ŠeboljizpovednajezahvalazdravstvenekomisijeuradnikominduhovšciniokrajevLjubljanaokolicainKrumperk,kisomotiviralilokalnoprebivalstvo,dajezdonacijamiposkrbelozapomoclokalnimberacem.Javnauradnapohvalajebilasevedanapisanazato,kerjebilstrahpredtujimiberacivprestolniciocitnoresvelik.25Tuditrijeoziromaštirjeljubljanskilekarnarjisobilipripravljenipopolovicnicenizagotovitizdravilaza50revežev,kisopri­hajaliizLjubljane,njeneokolicealiizpostojnskega/notranjskegaokrožja,odkodersovcasukrizrevežipogostoprihajalipopomocvLjubljano.26 Strahpredrevežijebilposebejznacilenzamestnaokoljaintudimanjšemešcanskenaselbinesovcasuspopadanjasprvoepidemijokolerenajprejevi­dentiralevsemestnereveže.VLjubljanijebilnarejenžeobprvirealnigrožnjirazbohotenjaepidemijeleta1831,podobnojebiloocitnotudivKranjuinmanj­šihnaseljihvokoliciLjubljane,27vslednjihverjetnonapritiskdeželnihoblasti (t.j.GubernijavLjubljani),kisoimeletudisedežvLjubljani.Kotzelolojalenv 21 ZamestaglejnavedbevCec:Odnos,str.191–207.Zapodeželjesobilepodobneocenenareje­nenatemeljupodatkovzasredo18.stoletja,zalakoto1752. 22 Vrhovec:Pest,str.88–89. 23 Glej:Cec:Revež,str.291–312. 24 Novice,24.4.1852. 25 LaibacherZeitung,13.9.1831. 26 LaibacherZeitung,27.9.1831. 27 LaibacherZeitung,13.9.1831. izpolnjevanjudeželnihukrepovsejepokazaltudikomisarRacicvKrumperku,kijedalnarazpolagorevežemžupnijeDolskosvojeposestvovžupniji,bilpajihjepripravljentudipreživljati.28Insevedajebildeleženjavnepohvale.Tudiljubljanskipopisreveževjekomisijaubožnegainštitutapripravilanapobudoposebnegakriznegaorgana,zdravstvenekomisijeseptembra1831.Vsebovaljerazlicnepodatkeorevežihincetudisezdi,danisobilivsirevežienakonatancnopopisani,dajevendarlevtis o tem,koga solokalne oblastidojemalekotnaj­revnejšegainvcasukrizepotencialnonevarnega.Podobenpopisjebilnarejentudimedkrizo,kijebilapredto,leta1817,ajevsebinskomanjizpoveden,vnjempasopopisaliposameznike,kisoživelivmestuinnisobilivkljucenivinstitucionalnopodporo,mednjimisobilizagotovotudibrezposelni,sajsois­tocasnoiskalitudimožnostijavnihdel,skaterimibizaposliliintakozagotovilinujnopreživetjevsajbrezposelnim,nepatudidelovnonezmožnim.Prakseleta1817sobilenekolikodrugacne,sajsolahkodelreveževzaradivelikihdonacijplemstvainmešcanstva,kisejeoblikovalovposebnodruštvo,podvodstvomdeželnegapredsednikaJulijaJožefaStrassolda,ševcasukrizetrajnovkljucilivsistempodporerevnihvokviruubožnihinštitutov,delsojihnacrtovalivkljucitivjavnadela,zadelpasokuhalibrezplacnot.i.rumfordskojuho.29Podobne­muprocesujemocsledititudivprimeruprvegastrahuporazširjenjukolerevLjubljani,kosesicernisobistvenonepovecaliprostovoljniprispevki,kisojihposameznikikotobcasnodonacijoalistalnejšooblikojavnedonacije,t. i. subskripicijonamenilizadelovanjeubožnegainštituta.Ajemogocenajtinekajdrugihukrepov:vletu1832soustanovilinovzavod–ubožnico,vletu1833papovecalitudištevilooskrbovancevvokviruubožnegainštituta,torejtistihreve-žev,kisobilivkljucenivstalnopodporo.Verjetnojetudizaradizacasnegazave-tišcavPodturnuinsredstevzaoskrboreveževvnjemtistoletoubožniinštitutkoncalzvecjimpresežkomprihodkov.Številorevežev,kisoprejemalipodporoizubožnegainštituta,sejeleta1833povecalozakar22%gledenaleto1831,ajebiloobenemvletih1831in1832najmanjpodpirancevvokviruubožnegainštitutavseodnjegovereorganizacijenazacetkuleta1820.Vendarjebilotuditopovecanještevilaoskrbovancevzgoljzacasnointakozgodnjiukrepipreven­tivepredgrozecokrizonisoimelidolgotrajnejšegaucinka:doprveepidemijekolereleta1836sejepovprecnoštevilopodpirancevzmanjšalo.Takosovcasuprveepidemijekolereleta1836vokviruubožnegainštitutapovprecnopodpi­ralisamo20ljudiveckotleta1831.Vsekakorjetaštevilkadalecodvmestupo­pisanih800reveževizleta1831.Omenjenipopisjesestavilakomisijaubožnegainštituta,kijesicervcasusvojegadelovanjazelonatancnopresojalaživljenjskeokolišcineljudiinzatoprištevilurevnihverjetnonipretiravala,cetudisojoizredneokolišcineinstrahprednovoinneznanoepidemijovendarlesililekvecjiprevidnostiinposledicnotudikohlapnejšimpogojem,kdojeupravicendooskrbe,sajje,kotsozapisalivLaibacher Zeitung,donacijakranjskihdežel­nihstanovomogocaladaljcasatrajajocooskrbopotrebnih.30Natoštevilodo podporeupravicenihrevnihstasevnaslednjihletihsklicevalatakoljubljanskižupankotkomisijaubožnegainštituta.Primerjavaobsegarevežev,narejenegaleta1831,spodatkioštevilupodpirancevvokviruubožnegainštitutanipov­semmogoca,sajletnistatisticnipodatkiubožnegainštitutanenudijopodatkovodružinskihclanihpodpirancev.Tibilisovkljucenivpreštevanjereveževleta1831.Praksadelovanjaubožnegainštitutakaže,dajespodporo,kijojedobilsozakonecalistarš,preživljaltudidrugeclanegospodinjstva.Zlastivprimerih, 28 LaibacherZeitung,13.9.1831. 29 Praksokuhanjaenoloncnicsonadaljevalitudimedepidemijamikolere,pricemersejepr­votna Rumfordska juha, enoloncnica s strocnicami, jecmenom, krompirjem kuhala zgolj skostmi.Medepidemijamikoleresokuhalienoloncnice,kisoimeletudigovejemeso(Keber:Hrana,str.8-10inCec:Družbenapercepcija). 30 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.18,a.e.202,27.9.1831. kojepodporoprejemalocealimož,sejezgodilo,dajeposmrtimožaženapo-gostozaprosilazapridobitevubožnepremijezase.Deležporocenihparov,odkaterihjeedenodsozakoncevdobivalpodporoizubožnegainštituta,jemedpodpiranciopazen,sajjebilovstarostnihskupinahnad50letleta1819takšnihpodpirancevdobrih17%.Podpirancev,kibimoraliskrbetišezamladoletneotroke,jebilobistvenomanj,sajjebiloobvzorcnianalizipodpirancevleta1819kar83,9%vsehpodpirancevubožnegainštitutastarejšihod50let,31podporovokviruubožnegainštitutapasodobilizgoljvprimeru,dasovsiotroci,kiniso(vec)hodilivšolo,delali.Žezaradibiološkihokolišcinjebilomogocevtakšnihdružinahpricakovatimalozadeloneprimernihotrok,atovrstnaanalizapod­pirancevšenibilanarejena.Vzrok,zakajmedepidemijokolereleta1836nisoposegalipopodobnihukrepihkotleta1831,jebiloverjetnovec.Enegajemo­goceiskativokolišcini,dasoleta1836šepotekalipostopkizaprenosdedišcinebogategatrgovcaMihaelaDežmana,tudisicerfilantropa,kijeumrlzaposledi­camiputikestar52letnazacetkuleta183532injezaglavnededicesvojegapre­moženjapredvidelrevežeizLjubljaneinnjenihpredmestij.Obrestikapitalatededišcinesošeleleta1838obcutno,zaveckotpolovicopovecalestalneprihod­keljubljanskegaubožnegainštituta,karjeposledicnopomenilotudizvišanještevilapodpirancev. 4000goldinarjevDežmanovededišcinejenamreckomi-sijaubožnegainštitutaleta1836naložilavdržavneobveznice,katerihobrestisoseprvic–gledenazneskevbilancah–uporabilezastroškeoskrberevežev šeleleta1838.33Pristalnihpodporahrevežemsejevcasuepidemijeleta1836pokazalšeennegativnitrend:odzacetkategaletasejezmanjšaloštevilopod­pirancevzaskoraj50,pricemerjerazmerjemedpovprecnimštevilompodpi­rancevinvišinostroškazapodporevenemletuvletu1836ostajaloprimerljivozleti,kijihnisozaznamovalekrize.Ocitnosotudivcasukrizepriupravljanjuubožnegainštitutapredvsemsledilinacelu,kisogacentralneoblastizahtevaležekonec18.stoletja,dalahkopodpirajosamotolikorevežev,kolikorjenavo­ljosredstev.Karseveckratugotavljavraziskavahoucinkihinstitucionaliziraneoskrberevnih,tapogostonizmoglaobvladovatipovecanihpotrebvcasukriz.Nazacetkuleta1836,slabegapolletapredtem,kojeLjubljanozajelaprvaepi­demijakolere,sonamrecopozarjali,dajesistemubožnegainštitutavkriziinsovletnemporociluposebejspodbujalimešcanekdonacijamspodatkom,dasoleto1835zakljucilibrezvecjegaprimanjkljajazgoljzaradipresežkov,kisosepriupravljanjunabralivpreteklem(preteklih)letih.34Tudidonacije,povezanezizbruhomprveepidemijevLjubljani,torejleta1831,sobileprecejobsežnejšekotleta1836.Zatojeintenzivnoobjavljanjedonacijinnamerzadonacijepredizbruhomepidemijeleta1831,kisogaspodbujaledeželneoblasti,tolikoboljrazumljivo,šeposebejnapodeželju. Podobenseznamrevežev,kotjebilnarejenvLjubljanileta1831,somedepidemijokolereleta1836pripravilitudivPiranu,avsebujevelikomanjpo­datkovkotljubljanski.Tisto,karjelerazvidnoizpiranskegapopisa,je,dasopopisalimestnereveže,tako»stalne«kot»zacasne«,kisoprejelinekopodporo.Pritemnimogocepovsemnatancnougotoviti,alisozastalneoznacilitiste,kisobilivkljucenivnekosistemskooskrborevnih.Naseznamusovpisanepredvsem 31 Prim.:Cec:Podobe,str.15. 32 MihaelDežmanjezaradizapletovkronicneputikeumrl16.januarja1835.Pogostonajbibilmeddonatorjisredstevzareveže,posebejsoomenilitudidonacijenakulturnempodrocju,šezlastijenamrecpodpiraljezikoslovcaFranaMetelka.Posmrtisvojegabratajegmotnopodprltudinecaka,kijimajeomogocilšolanjevSalzburgu.EdenodobehnecakovjebilKarelDež­man,znaninaravoslovecinravnateljdeželnegamuzeja,šeboljpoznankotpolitik. 33 AnalizajeopravljenanatemeljuletnihbilanckomisijezaubožniinštitutvLjubljani. 34 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.13-24,a.e.64,78,91,106,118,130,146,156,181,195,209,225,243,261,281,300,316,330.Lastniizracuni. vdove,invalidiintudikakšenobubožanobrtnik,predvsemcevljar.35VKoprusovcasuprveepidemijeleta1836ustanoviliposebnokomisijoza»javnopo-moc«,kinajbipolegzbiranjafinancnihinmaterialnihsredstev(tudizdravilinposteljnineterdrugegaperila)skrbelatudizaoskrbobolnihreveževvlocenihprostorihbolnišnice,cenjihovozdravljenjedrugjenebibilomogoce.36 Tako se jetudivKopruinPiranukazalvelikintereslokalnihoblasti,dasevcasuepide­mijeposebejnadzorujejoreveži,tudistem,dasejihzapreoziromanastanivposebneustanove. Caskrizjesevedanajprejzamajalenegaodstebrovreševanjasocialnihvprašanjvprvipolovici19. stoletja,t. j.neformalnosolidarnostzlastinapo­deželju,kisejekazalatudipreknudenjabrezplacnegastanovanja(inhrane)vzamenozadrobnaopravilaaliizkakšnegadrugega,tudisocialnegaaliverskeganagiba.37Nudenjestrehenadglavojebilanamrecenaodprimarnihinžestole­tjatrajajocihobliksolidarnosti,kijoposrednoopisujejovNovicah:»Ubogenajbisoseskasilila,dedomaostanejo,bijimoskerbelatolikodela,kolikorgašeopravljatimorejo:kolikorsipanemorejovecprislužiti,bisejimgaizoskerb­nišnicepodelili(…)«inzakljucil:»binobenubogcelefarenevedelzagladinsilo.«38Aistaoblikasolidarnostijeobstajalatudivmestih,zlastivprvipolovici19.stoletja,kojebilavecinarevnihvkljucenavneinstitucionalneoblikepodpo­re,posteljainstrehanadglavostabilitudiprinjihpogostoeniizmedobliksoli­darnostiintuditejelahkokrizazamajala.Cevmestninaselbininibilozavoda,kotjebilaubožnahiša,kibiposkrbelazatistidelmestnihrevežev,kijezaradistrahupredboleznijo,boleznijonjihovihdotedanjihdobrotnikovaliboleznijorevežev39ostalbrezstrehenadglavo,jetosamošepotenciralourbanekolek­tivnestrahove,povezanezreveži.Bistvenarazlikamedmestominpodeželjemjebilavendarlevtem,dajetakolektivnistrahdodatnomotiviraldobrodelnostelit,kijihkrizevmaterialnemsmislunisotakointenzivnoprizadele.Mešcanisopogostodoniraliizpovsempragmaticnihnagibovzato,dasaminebizbolevaliinzato,kerjebilonadzorovanjenevarnihcustev,tudistrahu,kljucnegapome-na.Pomedicinskemprepricanju,kiješeveljalovprvipolovici19.stoletja,sonevarnacustvatelopotisnilavstanje,dajebilodovzetnejšezabolezni.40Strah predbolnimirevežijebilvelik.Polegdomacihreveževsoševecjonevarnostprebivalcemmestapredstavljalituji41beraci,kisopritiskalispodeželja.Zaradimobilnostisoselahkohitrejeokužili,mestniorganipasomoralibitisposobniprepoznatitujeberace.Obenemsovcasukrizpostalireveži,kisobiliprejboljintegriranivmestnivsakdanjik,zaradikrize,kijezamajalainprekinilaoziromaonemogocilanajboljrazširjeneoblikesolidarnosti,podvrženihujšemunadzoruinrepresiji. Kakovelikajebilanevarnostrevežev,beracev,kisosepotikalipodvori-šcihinpredhišaminaljubljanskempokopališcu,vtrgovinah,mesnicah,vgo­stilnahinvinotocih,celonapromenadi,kažejopravilaponovnovzpostavljenegazelostarega,novoveškegaorgananadzora–dvehberaškihstrahov,kisojihnahitro,sposebnookrožnicoljubljanskegaokrožjanaljubljanskeuliceposlalino­vembra1831,torejžepotistem,kosorazpustilizdravstvenokomisijozaKranj­ 35 Bratož:Bledolicna, str.51. 36 Bratož:Bledolicna, str.51.Šeleta1841najbibilšpitalsv.NazarijavKopruopredeljenkotjavnabolnišnicainubožnica(»zavetišcezareveže«)(Bonin:Ubožne,str.19). 37 Prim.:tudiNovice,24.4.1852in28.4.1852. 38 Novice,28.4.1852. 39 Tunegrezahujšeoblikeboleznialinalezljivihbolezni,zaradikaterihbijihsprejelivšpitalalizacasnilazaretkotbolnišnicozakužnebolezni. 40 Prim.:Bratož:Bledolicna, str.54–55. 41 Naprevidnostpredtujcikotnosilcibolezni,medkaterimijebilozaradisplošnihznacilnostinjihovegapreživljanja,napodeželjutudivelikoberacev,jeveckratopozorilPotocnik,kijesvetovalzaklepanjevsega,šestranišcinpodstrešij(Prim.Potocnik:Kolera,str.29). sko,asojihustanoviliševcasudelovanjakomisije.42Zadnjeomembetegaor­ganapredtridesetimileti19.stoletjasov80.letih18.stoletja,kosobiliberaškistrahovizadolženizacišcenjedolocenihmestnihulic.Atoježebilcas,kosejepolegmestnihsodnihhlapcevkotarhaicnegaorgana,zadolženegazavarova­njejavnevarnosti,kamorsejevkonceptu»dobrepolicije«uvršcalnadzornadreveži,vzpostavilafunkcija»policijskegavojaka«vsajodleta1773,natopolicij­skihstražnikovleta1786,vsedoustanovitvePolicijskedirekcijeleta1793,kojebilaskrbzajavnovarnostodvzetamestnioblasti,takokotvdrugihglavnihmestihdežel.Policijskadirekcijajenamrecprevzeladelpristojnosti,kisojihnapodeželjuinvdrugihmestihizvajaliokrožniuradi.43Beraškihstrahovko­necleta1831vsekakornisoobnovilizaraditrenutnegadrasticnegapovecanjaštevilarevežev,sajbilahkotakukrepsprejelitudivdrugikrizileta1817/1818.Avcasutezgodnejše,sicereksistencnekrize,kosejeizrazitopovecalošteviloberacev,zaenkratnipodatkovoobnovitvitegaorgana.V20.letih19.stoletjajekomisijaubožnegainštitutasicernaslovilavecprošenjzaobnovitevtegaor­gananadzora,apredloginisobilirealizirani.44Obnovitevorgana,kijebilpoustanovitvipolicijskihdirekcijinpolicijskihvojakovnekakšenanahronizem,ahkateremujev20.letihpredvsemzargumentom,dazberejopremalodarovzareveže,veckratapeliralakomisijaubožnegainštituta,jebilaleta1831hipna.Mogocejetrebapozivekobnovitvitegaorganav20.letihrazumetitudikotenegaodštevilnihpritiskovnaoblast,dasemestupovrnedelstarihpravicinavtonomijepriurejanjujavnegaživljenja,cetudikomisijazaubožnezadevenibilaintegralnidelmestnihoblasti.Delovalajenamrecsamostojno,predsedovaljijeljubljanskiškof,vkomisijipasosedelitudipredstavnikimestnihoblasti.Tudifunkcijodvanajstihubožnihocetovsovokviruubožnegainštituta–inko­misijezanjprostovoljnoopravljaliljubljanski mešcani.Aberaškestrahovejeobnovilookrožjeinglavnirazlogzaobnovitevjeverjetnotrebaiskativ»izje­mni«nevarnosti,kisojorevežipredstavljalijavnemuzdravjuleta1831inis­tocasnovprepricanjuoblasti,dajetrebavtakšnihokolišcinahuporabititudirepresivnasredstva.Tojebiloobpremajhnemštevilupolicijskihvojakovgledenavsenaloge,kisojihimeli,vpraksiskorajnemogoce.45Nalogaobnovljenihbe­raškihstrahov,katerihdelojebilosistematicnourejenosposebnonormo,jebilnadzornadmestnimireveži,takotistimi,kisobilivkljucenivsistemjavnepod­pore,kotnadvsemidrugimiberaci.Beraškistrahovisomoralidomacerevežeevidentiratiinvprimeruberacenjaprivestinamagistrat.Domnevo,dasoimelinoviberaškistrahovizgoljfunkcijonadzora–kotnekakšnicuvaji–potrjujetudiinstrukcija,kijevprimerunespoštovanjaavtoriteteberaškihstrahovinkotdo­datnoasistencoprinjihovemdelupredvidevalapomocpolicijskihvojakov.Ker jepodesetletjihživotarjenjažev18.stoletjupropadlatudidelovnahiša,name­njena»institucionalni«inzgoljdeklarativnonerepresivnioblikiresocializacijereveževv18.stoletju,sooblastiobgrožnjiepidemijemenile,dalahkojavnoberacenjevmestuzaustavizgoljrepresija–torejpovecannadzornadreveži.Dajebilaustanovitevtegaorgananadzoranadberacivendarlehipna,dokazujetežavanjihovegaplacila,sajsofinancnobremesprva–vletu1831–naprtili komisijiubožnegainštituta, nadcimerjeslednja protestirala zargumentom, daplacevanjeberaškihstrahovnesodivnjihovopristojnost. Tudipoznejejebilobtemvprašanjuinvprašanjuplacilauslužbencevubožnicenjenargument, 42 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.18,a.e.194,3.11.1831,Okrožniglavarjenamrecpredsedovalmestnizdravstvenikomisiji(Keber:Cas kolere, str.28). 43 Klasinc,Škofljanec:Ljubljanska,str.536–556,zlasti540,543.TudiLipicjepotrdil,dajebilapolicijskadirekcijadejavnovkljucenavnadzorrevnihvLjubljani(Lippich:Topographie, str. 306). 44 Npr.SI_ZAL_LJU/0508,t.e.15,a.e.117,25.4.1825. 45 Fenomenobnovitveberaškihstrahovsizagotovozaslužinatancnejšoanalizo,kipajevokviruomejitevzaradinovekoronavirusnebolezninibilomogoceizvesti. danipristojnazapodrocjejavnegareda.Poznejejeobaberaškastrahovapla-cevaloljubljanskookrožje,aježelelotastrošekleta1836ponovnoprevalitinakomisijoubožnegainštituta.Slednjajeprotitejnamerisštevilnimiargumentiprotestirala.Pravtakonevemo,kolikocasajetaorganvpraksideloval:alizgoljnekajlet;odleta1831,kosostroškenaprtilikomisijiubožnegainštituta,natojeocitnodoleta1836stroškeplacevaloljubljanskookrožje.46VendarsetaorganomenjaševporocilihostanjuubožneoskrbevLjubljaniv60.letih18.stole­tja.47Ževpreteklihstoletjihjebilnamrectaorganpogostozacaseninpovezanzzdravstvenimikrizami,vendarnevedno,karkažejopodatkissrede18.stoletja,kosobiliberaškistrahovistalniorgani,zadolženitudizazbiranjesredstevzadelovanjenovoustanovljeneprisilnedelavniceindelovnehiše. Ustanovitev »kolerašpitala« v Podturnu – komu je bil namenjen? Preventivne prakse zaradi potencialnega izbruha kolere leta 1831 sosledile starim mehanizmom obvladovanja kriz tudi z zacasnim zapiranjem»revežev«vposebneustanove,nakarkažežeobnovitevarhaicnihrepresivnihorganov.NaposeganjepostarihpraksahopozarjajožeprakseizokoliceLjublja­ne,kjersorevežetudizapiralivposebneustanove,tudinapritiskdeželnihinokrožnihorganovvLjubljani.48Jesenileta1831jekomisijaubožnegainštitutaopravilapopisvsehrevežev,kisoimelidomicilnopravicovLjubljani.Popisalajeposameznike,clanegospodinjstvavkljucnozotroki,inponekodzabeležilanjihovdružbenistatus.Našteliso800revežev,karjepredstavljalo6,5%vsehvmestuupravicenoprisotnihljudi.4967%popisanihjebiloodraslihoziromagledenapovprecnostarostpopisanih,starih,sajjebilapovprecnastarostmalonad64let.50Samskihjebilo37,1%(kar33%jebilosamskihžensk),poro-cenisopredstavljali21%popisanihrevežev.Skladnossplošnimodnosomdo samski samska poro˜en vdovec vdova otroci Slika 1: Struktura revežev s pravico do bivališca v Ljubljani po popisu leta 1831 46 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.21,a.e.280,28.3.1836;t.e.18,a.e.194,3.11.1831. 47 Škerl:Ljubljana, str.91. 48 Prim.LaibacherZeitung,13.9.1831. 49 Lippich: Topographie, str. 350, navaja,dajebiloleta183012.144prebivalcevzdomicilno pravicovLjubljani. 50 Med449popisanimiposameznikijebilaza379popisanihnavedenastarost,preostali,kate­rihstarostinepoznamo,pasobilivkljucenivinstitucionalnopodporovmestuinzatonisonavedlinjihovestarosti.Tudizapodpiranceubožnegainštitutajebiloznacilno,dasobilivvelikemdeležustarejšioziromaostareliljudje.Orazlicnihmejnikihprehodavstarostglej,Cec:Podobe. revšcinemoškihjebilosamskihmoškihinvdovcevmedpopisanimirevežinaj­manj,vdovcevzgolj1%.Medpopisanimivdovamijebilatudi60-letnavdovaodvetnika,zakaterosozapisali,dajepovsembrezpremoženja.Podrugistranipasošepri75in73letstarihmoških,kistaživelaskupajssvojimaženama,zapisali,daživitaoddnine.51 Cetudisobilipodatkiostarostinavedenilezanosilnegaclanagospodinj­stva,jemogocepricakovati,datudipovprecnastarostsozakoncevniobcutnejeodstopalaodtegapovprecja.Drugaznacilnostpopisaje,dajebilopopisanihmalosirot.Delpopisanihreveževnivsebovalpodatkaostarosti,vvsehprime­rihješlozaosebe,kisobileževkljucenevnekooblikopodporerevežem.Neka­terimodtehnosilcevgospodinjstevsododelilinekododatnodenarnopomoc,tudinekaterimodtistih,kisožebilivkljucenivsistempodporeubožnihinšti­tutovalidrugihskladov.Nekajsojihtudinapotilivposebnozacasnoustanovozareveže,kisojouredilivPodturnu/Tivolskemgradu,prostoreinsredstvazanjihovoživljenjesonamrecdoniralikranjskideželnistanovi.Vgrašcinosoleta1831napotili57revežev,vecinomaodraslihoseb.Samodevetjihniživelovobehmestnihžupnijahsv.Jakobainsv.Nikolaja,52karpetodtistih,kinisoživelivosrednjihljubljanskihžupnijah,jihjepripadaloistidružini.Omenjenaokoli-šcinaopozarja,daješlozanekakšno»cišcenje«reveževizmesta.Naslednjeletosonamrecuradnikitozavetišceprištevalimed»kolerašpitale«.VPodturnujedelovalzgoljdovzpostavitveubožnehiše,sajjetaprevzelainventartakoizPod­turnakotiz»kolerašpitalov«nastrelišcuinvHrenoviulici77.53Kerleta1831 niizbruhnilaepidemijakolere,tudikranjskideželnistanovinisozaveckotletoodstopilistavbeindohodkovgospostvazaoskrborevežev.Podrobnejšaanali­za,kijezajelatretjinozacasnihoskrbovancev»kolerašpitala«vPodturnuinjezajemalacelotnoglavnomestnožupnijosv.Nikolaja,jepokazala,dasoprostorvzasilnemzavodudobilepredvsemsamskeosebe,staremed50in60leti.Prištevilnih,napotenihvPodturn,nisonavedlivzrokazanjihovorevšcino.Nihceodnapotenihvtozacasnozavetišce,prikaterihnibilnavedenvzrok(zacasne)materialnestiske,nibilstarmanjkot48let.Sevedajetrebaupoštevatitudine­doslednostipripripraviseznama,sajsejezgodilotudi,dasonekooseboozna-cilikotprejemnicopodpore,anisotakokotprivecinidrugihzabeležilivišinepodpore,kijojedobivala.Povsejverjetnostijevsajdeltehreveževsodilmedposle–služkinjeinhlapce,kisozaradisicerozdravljivebolezni»zacasno«osta­librezslužbealipaješlozatisteposameznike,kisoživeliodobcasnegadelainkisoobpomanjkanjuponudbepriložnostnihdelvcasukrizenajprejostalibrezdela.Priložnostnadelasobilalahkofizicnonaporna,starejšidelavcipamanjmocniinokretniintakonajprejizpostavljenibrezposelnostiobzmanjšanempovpraševanjupodelu.Tudiposelskitrgjebilsvojevrstenincetudibimoralidelodajalcipoposelskemreduvsajnekajcasaskrbetizabolneuslužbence,nibilotako.Oboleliposlisopredstavljalivelikobreme,kisosegadelodajalcizelohitrorešiliinbivcasuepidemijebrezstrehenadglavopredstavljalitakšnogro­žnjojavnemuzdravjuvmestukottujiberaciindrugireveži.54Pogostojetežavobolnihposlovvmestureševalapravcivilnabolnišnica,kotjeprejtežavoobole­lihposlovdodolocenemerereševalšpital.Pookrevanju,cebolezennipustilakratkotrajnihfizicnihposledic,poslinisonujnotakojnašlinovegadelodajalca,sajsotrgposelskegadelaurejalitudistalnirokizamenjavodelodajalcev,cetudisetehrokovzaradirazlicnihokolišcindelodajalcinisozaresdržali.Cegreverje­tiLipicevimsicerokvirnimocenam,najbibilovLjubljanivcasuepidemijkolere 51 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.18,a.e.202,22.9.1831in27.9.1831. 52 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.18,a.e.202,22.9.1831. 53 SI_ZAL_LJU/0489,fasc.267,fol.370–371,30.12.1832. 54 Prim.Studen:Nekajdrobcev.Gledenakriminalizacijomladihdelovnozmožnihbrezposelnihžensktehzagotovoninajtinaomenjenemseznamu,nakaropozarjatudipovprecnastarostpopisanih. okoli2.500poslov,55številoreveževpajevnasprotjuzoblastmiocenjevalna 1.200posameznikov. Pravzaradislednjeokolišcinejetrebanjegovenavedbe jematikotpribližne. Dasovzacasnozavetišcenapotilitudiosebe,kisobilezaradiobcasnegapomanjkanjadelanajranljivejše,potrjujetudidrugipodatek–dasovanjonapo­tilitudižensko,kijebilaslepanaenookoinjezatotuditežjedobiladelo,splohobzmanjšaniponudbiobcasnihdelinposledicnomanjšempovpraševanjupoobcasnihdelavcih.Nibilanamrecvkljucenavnobenooblikostalnepodpore.Vokolišcinah,kijihnizaznamovalakriza,sejenamrecpredvidevalo,dabodotakšniljudjevokvirusvojihzmožnostiposkrbelizaseintakšenodnossoimelivsvojihobravnavahprosilcevzapodporovokviruubožnegainštitutatudiclaniljubljanskekomisijeubožnegainštituta.Izglavnemestnežupnijesotjanapotilitudidveinvalidniosebi.Ledvastaršaiztežupnijestabilavzavetišcenapotenaskupajssvojimotrokom.Šeenelementodnosadorevšcine,kigazaznamovšte­vilnihpoliticnihtraktatihinuradniškihpritiskihiz18.inzzacetka19.stoletja,razkrivajopreventivniukrepipredgrozecokrizoleta1831:namrec,dasome­stneoblastiposebejnadzorovaleprebivalstvovnajbogatejšihmestnihcetrtihinposebejpazile,davnjihnibilostalno»prisotnih«prevecrevežev.Revežiizobehžupnij,kistapokrivalimestoznotrajmestnegaobzidja,sopredstavljalivecinovPodturnusprejetihrevežev.Medtistimi,kisojihsprejelivPodturn,stabilatudikardevetdesetletniberacinnjegovažena,kinistabilavkljucenavsistemskeoblikepodpore,astaživelanaglavnemtrguvLjubljani,takokotšedevetdrugih»revežev«,kisodobiliprostorvPodturnu.Prišeeniženski,kijebilanapotenavPodturn,sonavedlizgolj,daživi»Natrgu«.Vpodporotejdomnevijetudiokolišcina,dajebilonaseznamupopisanihvtejžupnijišenekajdrugihdninar­jev,kisodobilienkratnofinancnopomoc.Vecinaoseb,kijebilanastanjenavPodturnu,niuživalastalnepodporeizskladovzarevne.Cejebilaubožnahišanamenjenapredvsemostarelim,sovzacasni»kolerašpital«vPodturnunasta­nilipredvsemtrenutnobrezposelnemoškeinženskevpoznihsrednjihletihalipredprehodommedostarele,kisobilibolnialibrezdela.Izmestnegasredišca,izobehmestnihžupnij,sovšpitalnapotilitudidrugereveže,šeposebej,cenisobiliprejemnikiubožneoskrbe.Mednapotenimijebilotudinekajinvalidovinvdovaspetimiotroki,cetudislednjaniprihajalaizmestnegasredišca. Dapodobnihpraksnezaznamotudivletu1836,stabotrovalivsajdveokolišcini:najprej,dajeepidemijakolereleta1836izbruhnilazelosilovito,atudivdobrihdvehmesecihpovsemprenehala.Verjetnojeprenehalahitreje,kotjimjeuspelozdonacijamiinnakupivLjubljanivzpostavititakšnozacasnoustanovo,kotjebil»kolerašpitalvPodturnu.Obenemježedelovalaubožnica,vkaterijebilonastanjenihprecejvecrevežev,kotjihjebilonastanjenihleta1831nagraduPodturn. Razpustitev »kolerašpitala« in ustanovitev ubožnice leta 1832 Med do podpore upravicenimi reveži so tudi leta 1831 popisali velikošteviloostarelihljudi,kinisobilivkljucenivnobenooddrugihneinstitucional­nihoblikpodpore,kijebilanavoljovLjubljani.Ostarelisotorejpredstavljaliznatendelreveževinpotencialnonevarnihvcasubolezenskihkriz.Vprašanjeinstitucionalneskrbizaostarelejevcasuprvegrožnjenove,obsežneepidemijeimeložedolgozgodovinoinjebilozaznamovanosštevilnimispremembami.Podvrženojebilovplivomfilozofijeinpoliticneteorijeterpoliticnihinteresovoblastinarazlicnihravneh.Tejetrebapredstaviti,dalahkopokažemo,kakšnospremembojepredstavljalaponovnaustanovitevubožnehišeleta1832.Raz­ 55 Lipic:Topografija,str.166–167. pustitevšpitalovinubožnehiševLjubljaniv80.letih18.stoletja,vkaterihsosodecpo splošnih oznakah»upravicenihrevežev« ostarelizagotovo predsta­vljalivelikdeležoskrbovancev,jebilaplodpolitikeJožefaII.,kijemenil,dajeneinstitucionaliziranaoskrbarevnihgospodarnejšaindalahkozajamevecjide­ležprebivalstva.TudizreformaminaKranjskeminvLjubljani,kisoodpravilestareinstitucije,jebilotako,sajsejevsajvLjubljaniprviclahkogovoriloonekajodstotkihmestnegaprebivalstva,kijebilodeležnonekeoblikeinstitucional­nepodpore.Edenizmednajvplivnejšihpoliticnihteoretikov18.stoletjaJosephvonSonnenfelsjevizdajisvojega»ucbenika«zauradnikeizosemdesetihlet18.stoletjaveckratpovsemnedvoumnozapisal,dajezastroškeoskrberevnih –državnihuslužbencevin»pravih«reveževodgovornadržava.Obenemjede­klarativnoodgovornostdržaveprecejomejil:najprejjeupraviceneprejemnikepodporezarevne,kinisobilidržavniuslužbenci,56razdelilvtriskupine:nekda­njevojake,revnemešcaneinrevnopodeželskoprebivalstvo.Prioskrbizadnjihdveh skupin je še vedno zastopal stališce, da naj (lokalne oblasti) za oskrbo revnihnajprejizkoristijovsasredstva,kisonavoljo,tudidonacijeposamezni­kov.Cerazpoložljivasredstvanebizagotavljalastalnepodpore,bibiladolžnostdržave,daposkrbizamanjkajocidel.Prvicjeleta1786posebejpoudaril,damorajobitipodporestalneindajetrebapriupravljanjuznjimiposebejpazitinagospodarnostoziromažeskorajvarcnost.ObenemjevnasprotjuzJožefomII.ševednomenil,damorataobstajatidvevrstioskrbe:institucionalna(ubo­žnioziromanegovalnizavodi)inneinstitucionalna(voblikidenarnepodpore).Katerajebilaboljša,jebiloodvisnoodokolišcin.57Vskladustemiizhodišci sov80.letihcentralneoblastinajprejdolocileprioritetnapodrocjareševanjasocialnihvprašanj,zatesolahkolokalneoblastipricakovaledodatnofinancnopomoc,natosoposegleševorganizacijožeobstojecihoblikreševanjasocialnihvprašanjnalokalniravni.VLjubljanisoukiniliinstitucionalnooskrboreveževv okviru obeh multifunkcionalnih špitalov (mešcanskega in cesarskega) terdvehspecializiranihzavodov:ubožnehišeinsirotišnice.Njihovenepremicninesodelomaprodaliterizobrestinaloženegakapitalainnajemninsoizplacevalipremijeupravicenimrevežem.Številopodpirancevmedstarostnikiininvalidi,kisodobivalipremijeizpremoženjaukinjenihustanov,jeostaloprecejpodob­noštevilumest,kisojihprejzagotavljalivzavodih,odvzelisoleštiripremije,kisojihnamenilioskrbiporodnicvporodnišnici.Leizskladazasirotišnicosopodpiralibistvenovišještevilonajdenckov,kotjebiloprejotrokvsirotišnici.Polegtehsovdrugipolovici80.let18.stoletjauvedlinovmehanizemneinsti­tucionalneoskrberevnih –t. i.»župnijskeubožneinštitute,poznejepoznanekotubožneinštitute,kisosefinanciraliizdvehvirov:obrestiglavnice,kisojosestavljaladolocenavolilaposameznikov,inizdelasredstevrazpušcenihbrato­všcin.58Drugipomembenvirdohodkovsobileprostovoljnedonacijelokalnegaprebivalstva,zbraneprekobcasnihdarovaliprekt. i.subskripcij –»stalnih« prostovoljnihmesecnihdenarnihdonacij,katerihvišinojevsakposameznik,kisejezavezalkplacevanju,dolocilsam,ajelahkokadarkoliodzavezeplace­vanjaodstopil.Polegteoblikedonacijsosredstvavskladubožnihinštitutovpritekalatudiodobcasnihanonimnihdarovvposebneskrinjicealineposrednoizrocenihkomisiji.Vprvipolovici19.stoletjasosejimpridružiletudiposebnedonacijeobnakupuvošcilniczanovoletoinobrojstnihdnevih.Doprveepi­demijekolerejebildeležsredstev,pridobljenihsprostovoljnimidonacijamivletnihproracunihljubljanskegaubožnegainštituta,višjikotdeležsredstevka­ 56 ZvzpostavitvijojavnegaskladazaplacilopokojninuradnikominvojakomzvišjimicinijetakšnoSonnenfelsovostališcepomenilozgoljprilagajanjebesedilaobstojecemustanjuinbi­stvenimspremembamprioritetnihpodrocijpolitiknapodrocjureševanjasocialnihvprašanj,kijihjez»Direktivregeln«uvedelJožefII. 57 Sonnenfels:Grundsätze,1786,str.362,363. 58 SI_ZAL_LJU/0489,fasc.267,fol.320–323,20.5.1834. pitalskihobresti,obazneskastapredstavljalavecinoprihodkovubožnegainšti­tuta.59Nacinisistematiziraneoskrberevnihsobiliprecejnestabilni,sajjebiloustanovnegakapitala,kijeprekkapitalskihobrestiedinizagotavljalstabilnofinanciranje,malo.Ževecinasistemskihoblikpodporerevežem60inreševanjadrugihsocialnihvprašanjjebilaodvisnaoddonacijlokalnegaprebivalstva,po­legtehsopomociskalitudidrugi.Predvsemtistireveži,kinisobilivkljucenivsistemprejemanjapodpor, sobilipovsemprepušcenisolidarnostiskupnosti.Invsetemehanizmesolahkokrizeprizadele.Donacijeinsolidarnostsosicermedprebivalstvomspodbujalizmoralnimiinpoliticnimisredstvi.Nadobrodel­nostsovplivališecustveni,verskiinnavsezadnjegospodarsko-kariernimotivitertudifinancnooziromagmotnostanjeposameznika.Všeizrazitostanovskidružbiprvepolovice19.stoletjamoramomedcustva,kisospodbujaladonacijeindrugeoblikepomocirevnim(nudenjestanovanja/posteljealihrane),polegstrahupredlastnorevšcinoinrevšcinokottako,upoštevativsajšerodbinskoinstanovskosolidarnost.Zatostaintenzivnaakcijaobjavljanjadonacijinnamerzadonacijepredizbruhomepidemijeleta1831tolikoboljrazumljivi,šeposebejnapodeželjuoziromaizvenglavnegamesta.Zdravstvenakrizanisamopoglobi­lakrizetistih,kisobiližetakopodpragomrevšcinealitistih,kisobilinatankimejimedobema,bolezenjelahkovrevšcinopahnilatudiprejpovsemdobrostojecedružine,sajjebilaakumulacijakapitala–pomembenelementvarnostiv casukriz–vdružinahobrtnikovpogostomajhna. PrireformahnapodrocjureševanjasocialnihvprašanjjeJožefII.naletelnavelikodporpodrejenihoblasti,kisotakojponjegovismrtiželeledoseciod­pravonovihpraks.Vnasprotjuzvladarjemsolokalneoblastiševednozasto­palestališce,dasomestnizavodizareševanjesocialnihvprašanjdelmestnegaprestižainpoliticneavtonomije.Splohzaradidolžnosti,kisojihimelelokalneoblastinapodrocjureševanjasocialnihvprašanj.61Politicneakcijezapovrnitevkstarimsistemomoskrberevnihsosprožiletudiljubljanskemestneoblasti.Vsvojiprošnjizaodpravoreformsosesklicevalinavoljooporociteljev,kisodoniralisredstva,izkaterihsejeoblikovalposameznisklad,innadejstvo,dasovGradcupoletu1790mešcanskišpitalnaprošnjomestaponovnoobnovili.Obregnilisosetudiobdejstvo,dasovustanovnihpismihdarovalcisvojedarove –donacijenamenskoopredeliliindajebilazavezaoblasti,daseneposegavvo­ljoustanovitelja.Inzakljucilizargumentom,daubožniinštitut,kotnovaoblikasistemskepomocirevnim,nezadostujepotrebam,sajdaje,cetudipodpiraveli­kovecrevnihljudi,kotjihjebilopredreformamideželnihpodpore,višinapod­pore,kijodobijo,prenizka.Jožefinskazakonodajajesamoizselilapodpiranceizstavbe,jimzmanjšalapremijeinpovecalaštevilopodpirancev,jevzakljuckupritožbepovzelljubljanskimešcanskiodbor.Vsvojiprošnjizaobnovitevzavo­dov,tuditistih,kijihvecino18.stoletjanisoupravljalemestneoblasti,sododali,dasorevežemprejvokviruinstitucionalneoskrbepriskrbelitudiposteljoinobleko,pokrilisostroškeogrevanjainrazsvetljave.Kersobilivnovemsiste-murevniprimoranisaminajtistrehonadglavoinpokritistroškezanjo,jetopomenilo,dasobiliizpostavljeniševecjirevšcinikotprej,sozakljucilivsvojiprošnji.62Vsekakortrirazlicneljubljanskeprošnjezaobnovitevinstitucionalneoskrbereveževv90.letih18.stoletjakažejonavelikinteresmestazatakšnoinstitucionalnooblikooskrbedelarevnih.63Zelomajhendeloskrbovancevraz­pušcenihzavodovjevendarleostalv»oskrbi«vstavbimešcanskegašpitala;leta 59 Trditevtemeljinazakljucnihracunihzavodainnenanaštevanjuvrstdohodkov,kijihjeimelubožniinštitutposvojemstatutu,kotsotonavajalidrugiavtorji. 60 Zizjemoskladov,kisonastalipoukinitvizavodovv80.letih18.stoletja.Glavnicinprihodkov tehnisovišaliinpravtakonisopovecevalištevilapodpirancev. 61 OsporihopristojnostihmedLjubljanoincentralnovodenimizavodiglejCec:Reforme. 62 ARS,SIAS14,šk.234,1793,24.8.1793. 63 Vrhovec:Mešcanskišpital,str.99–100. 1793deset:devetženskinenmoški.64Takosovcivilnobolnišnicoleta1811iz stavbenekdanjegamešcanskegašpitala,kisogazacelioddajatinajemnikom,preselilinekajoskrbovancev,kisopoukinitvimešcanskegašpitalašeohranjalibrezplacno»posteljo«instrehonadglavo.65Vprvipolovici19.stoletjajeob-casnošemogocezasleditipodatkeotakšnihoskrbovancihvcivilnibolnišnici.Njihovaoskrbajebilafinancno,organizacijskoinprostorskoskorajpovsemlo-cenaodcivilnebolnišnice.Lezanjihovozdravstvenooskrbosobilizadolženizdravnikivcivilnibolnišnici.Okolileta1832najbijihbilo17,pripadalisore­vežemizvrstljubljanskihmešcanovalipasodobilipodporonapriporocilolju­bljanskihmešcanov:šlojezadelpodpirancevLambergovegaskladaterskladovmešcanskegašpitalain»stare«ubožnehiše.66Namestilisojihvdvehdvoranah vpritlicjucivilnebolnišnice.67Leta1835najbijihbilovcivilnibolnišniciše15.68 Kersoljubljanskemestneoblastitudipoodpraviubožnicinšpitalovizsi-lileprostorzanastanitevvsajmanjšegaštevilarevežev,jebilodonekemerepri-cakovano,dabodonanekinacin,cetudiprikrito,spodbujaleponovnovzposta­vitevtovrstnihzavodov,zlastivprimeru,kojebilozbranihtolikoraznovrstnihdonacijkotvprimerupripravnaepidemijokolereleta1831.FranViljemLipicjevsvojemdeluleta1832ustanovljenoubožnohišoopredelilkotzavod,vkateremsonastanjenipredvsemreveži,kiprejemajopodporoubožnegainštitutainsokužni.Cebiimelinavoljozgoljnjegovepodatke,bilahkozmotnozakljucili,dajebilaustanovitevubožnicezgoljinstitucionaliziranjeprakseizleta1831,kisojopocasovnoomejenidonacijikranjskihdeželnihstanovnapritiskvišjioblastinadaljevalivLjubljani.Resje,dajeustanovitevubožnehišezahtevalookrožjeinzaopremopredvideloinventarrazpušcenih»kolerašpitalov«.Zaprvih42oskr­bovancev,kisojihvustanovonapotilidokoncaleta1832,sotakobrezdodatnihstroškovpriskrbelivse:odpostelj,slamnjac,srajcindrugegaperiladosvecnikovinnocnihposod.69Lipicevenavedbenisopovsemtocnenitiprinavedbilokacije zavoda,70sajsenjegovipodatkizakljucijozletom1832.Želeta1834jenamrecmestonajelotudihišovKarlovškempredmestju5intakovdvehnajetihhišah71 vnaslednjihletihzagotovilo90mestzareveže.72Tudivsoopremozadrugohišosozagotoviliizinventarjaopušcenih»kolerašpitalov«.Pogodbizaobestavbistabilisprvasklenjenizgoljzadesetlet.Vecjarazlikamedpodpirancivnekdanjihzavodihjebilavorganizacijiživljenjavnoviubožnihiši.Cesejevšpitalih18.stoletjapricakovalo,dabovnjihzaposlenatudikakšnadekla,kibopomagalaoskrbovancem,sejevnovoustanovljeniubožnihišipricakovalavzajemnaso­lidarnost gojencev zavoda. Placevali so sicer stroške razsvetljave, ogrevanja,nabaveslameinpranjaperila,vsedrugeuslugepasobilebodisidelsiceršnjihmehanizmov oskrbe revnih (brezplacna zdravila, podpore za hrano) bodisizdravniškeoskrbe,medtemkojebilaoskrbaobonemoglostioskrbovancaodvi­snaodsolidarnostipreostalihoskrbovancev,kisobilizasvojo»prostovoljstvo«nagrajeninajprejzmestomvustanovi,natošeskakšnodrugopodporo. Komisijaubožnegainštitutajezapotrebedelovanjaubožnehišeinpred­vsem podpore za oskrbovance v letu 1835 izkoristila tudi prostovoljne pri­spevke,kisobiliobgrozeciepidemijižezbranivletih1831in1832.Cetudi 64 ARS,SIAS14,šk.234,1793,24.8.1793.Venemodzgodnejšihdokumentov,prošnjizaobno­vitevubožnehišeinmešcanskegašpitala,pasozavodpoimenovalikarzavodzastarce(ARS,SIAS14,šk.234,1790,s.24566,s.d.) 65 Vrhovec:Mešcanskišpital,str.99. 66 Vprvipolovici19.stoletjaskladazaubožnohišo,izkateregasodajalivišjopodporokotizubožnegainštituta,nisovkljucilivnovoustanovo. 67 Lippich:Topographie,str.300. 68 Keber:Cas kolere, str.45. 69 SI_ZAL_LJU/0489,Reg.I,fasc.267,fol.370–371,30.12.1832. 70 Lippich:Topographie, str.269. 71 Nezgoljveni,kottrdiLipic. 72 Prim.:tudiAnžic:Ubožni,str.10. sotudileta1834ljubljanskimešcaniizmesecavmesecprebiralivestioizbru­hihepidemijkolere,73jekomisijaljubljanskegaubožnegainštitutamenila,dajemogoceupati,dabomestotudivprihodnjeobvarovanoepidemijeinobjavilanamero,dabodozbranasredstvauporabilizadelovanjenoveubožnice.Zatosovletu1834dvakratobjavilipoziv,dalahkodonatorjispotrdilomovplaciluvKranjskihranilnicidvignejosvojodonacijo,namenjenoobolelimmedepide­mijo.Sredstvatistih,kinisozahtevalipovrnitve,so»zapadla«.Ubožnakomisijajihjenaslednjeletoporabilazadelovanjerazširjeneubožnice.74Kljubjavnemupozivusejepricakovalo,dadonatorjisvojihsredstevnebodozahtevalinazaj,šeposebej,kerjekomisijazapisala,daverjame,dabododobrotnikipodprlipre­dlog komisije ubožnega zavoda gledeporabezbranih donacij.Od donatorjevsejetakodzivpricakovalotudizato,kersožefebruarja,torejkmalupoobja­viprvegapoziva,sporocili,dajedeželnipredsednikkotpomocobepidemijikolerebeljaškemuokrožjudoniral150goldinarjev.Odlocitev,kakoporabititasredstva,obokolišcini,datudivBeljakunirazsajalakolera,jenazacetkuleta1834prepustiloblastemvBeljaku.VprimerjavizLjubljanososenaKoroškemodlocili,dajihrazdelijomedvojneinvalide.75Veckotocitnoje,dajestrahleta1834žepostaldelvsakdanjikainnibilvectakopogostokotvprvipanikipred­metvsakdanjihpogovorovintudistrahpredprihodomtesmrtonosnebolezninibilvectakovelikkotleta1831.Medljubljanskimidonatorji,kisoleta1831nabralikar1119goldinarjev,jelenekajposameznikovzahtevalovracilozelonizkihzneskov(skupaj9goldinarjevin30krajcarjev).76 Primarnoješlotorejzazavodzaonemoglestarostnikebrezstalnegapre­bivališca,vkateremjebilomogocenajtitudinekajmlajšihinvalidovaliljudivsrednjihletihskronicnimializzelohudimiboleznimi.Vsajnazacetkusovustanovokoganamestilitudizaradisezonskestiske:zlastipozimisosepotreberevnihnamrecpovecaleinštevilnisoživeliševslabšihrazmerahkotvdrugihsezonah.Gledenaprecejšnjofluktuacijooskrbovancevjezavodvomejenemob­seguopravljaltudifunkcijopaliativneoskrbe.Todokazujetudivzorcnaanalizadelovanjazavodavletu1842.Od24umrlihoskrbovancevvletu1842,torejvdesetemletudelovanjazavoda,jihjekardevetumrlozaradi»starostneslabo­sti«,šesmrtdveh,starejšihod60let,sooznacilikotonemoglost.77Takšnevzro­kesmrtistazdravnikinranocelnik,kinajbizavodponavodilihobustanovitviobiskovaladvakratnadan,pripisalazgoljostarelimosebam.Nekajoskrbovan­cevzavodajeleta1842umrlozaradivodenice,nekajzaradipljucnihbolezniinedenzaradikapi.Zaradiprebavnihboleznistaumrlazgoljdvacloveka.Prinava­janjuvzrokovsmrtioskrbovancevjemocsklepati,dasoresvustanovosprejelinekajbolnikovshudimiboleznimi,tako24-letnicoin50-letnicozvodenicoin40-letnico,kijeumrlazaradisušice.78Aledveženskivpoznihsrednjihletih,kisojusprejelileta1842,stašeistoletoumrlizahudimiboleznimi.Žeobustano­vitvizavodasonekajposteljpredvidelitudizabolneinmogoceiztegaizvirajonapake,kijihjemocnajtipriF.V.Lipicu.Nibilnamrectistizdravnik,kibibilza­dolženzaoskrbotegazavoda,zanjojevecletskrbeldrugiljubljanskizdravnikmladiReimundMelzer,izznaneljubljanskezdravniškedružine.Vzrokismrti,kisonavedenivseznamihumrlihvubožnihiši,temeljijotorejnazdravniški 73 Prim.:LaibacherZeitung,1834. 74 LaibacherZeitung,8.11.1834,SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.251,4.11.1834. 75 LaibacherZeitung,13.2.1834. 76 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.251,20.11.1834. 77 Vobdobju1828–1830najbibilostarejšihod60letkar15%vsehumrlihvLjubljani(Lipic: Topografija,str.421).PonjegovihizracunihnajbideležostarelihprebivalcevvLjubljani(primestnipopulaciji,ocenjeninaokoli13.000ljudi)znašal8,9%.Prianalizipricakovanestarostijepostregelzizracuni,dajepo50.letuvpovprecjuposameznikpricakovalše4,41letaživlje­nja,pri80pašeleto(0,95)(Lipic:Topografija,str.440). 78 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.24,a.e.370,1.1.1843. definicijibolezniinsmrti,vnašemprimeruzlastismrtistarostnikov,sajjebilapovprecnastarostumrlihvtemletukar76,6leta.79Venemletusejevubožnihišizamenjalanekajmanjkottretjinaoskrbovancev(29%),karpricatudiotem,dasovhišosprejemaližezeloonemogleljudi,kinisoimelisorodnikov,kibizanjeskrbeli,alipasoimeliposebejostudnebolezniinhibe.Predvsemsovubožnicosprejemaliženske,mogocetudizato,kerjebilosplošnoprepricanjemeduradniki,daženskepotrebujejomanjsredstevzaoskrbo,kermanjjedoinkerjecenejšatudinjihovaobleka.Takšnorazlikovanjemedrevežinateme­ljuspolnepripadnostijevprvipolovici19.stoletjarazširjalatudizakonodajanapodrocjureševanjasocialnihvprašanj.80Takojebiloleta1842samo16,8%oskrbovancevubožnehišemoških,vtemdeležujebilvkljucentudiupravnikhiše,sajjetudionprejemalubožnopodporokotnekakšnonagradozaprosto­voljnodelovzavodu.ObenemjebilvelikdeležženskmedpodpiranciznacilenzavseorganiziraneoblikereševanjasocialnihvprašanjvLjubljani. Cejebilodelovanjeprveubožnicev18.stoletjufinancnovzdržnodotre­nutka,kosobilepotrebnevecjeinvesticijevobnovostavbe,sobilafinancnasredstvazadrugonavelikoboljmajavihtemeljih,karsejepokazaloževprvihdesetihletihdelovanja.81Resje,damestoinokrožjenistaimelistroškovzna­bavoinventarja,sajjetega»priskrbela«dobrodelnostmešcanovinplemstvavstrahupredprvokoleroleta1831.Vstrukturizavodov,kijebilavzpostavlje­napredvsemzaradivprašanjanjihovegafinanciranja,jebilaubožnicadefini­ranakotlokalnizavod,zatojemoralomestopokritidelstroškovintudi»polj«oskrbe.Mestonajbitakoporavnalostroškenajemaprostora,prednastanitvijooskrbovancevpatudinekateranujnaprenovitvenadela,krilisotudistroškeogrevanja,pranjaperilainrazsvetljave.Vprvemobdobjudelovanjasopokrivalistrošketuditako,dasocuvajke(innekajcasatudiupravnik)prejemalipodpo­roubožnegainštituta.Adelstroškovosebja–upravnikainpomocnic–cuvajksopokrilisstalno,vecletnodonacijoljubljanskegajudovskegatrgovcaMojzesaHeimanna.Tojebilatudiedinastalnadonacijazadelovanjetegazavoda,katere­gastroškisosevprvemdesetletjudelovanjasamopovecevali.Ajezavodkljubvsemunadaljevalzdelovanjeminprimanjkljajnajbipokrivalomesto.Organi­zacijadelovanjazavoda,kateregastroškisosekljubvzajemnisolidarnostisamopovecevali,inodsotnostdodatnihdonacijnistazagotavljalapovsemstabilnegadelovanjazavoda. MotivizaHeimannovodonacijosobilipovezanipredvsemspoložajemdružineinnjenihgospodarskihdejavnostitervecdesetletijtrajajocihtežavzljubljanskimmagistratom,pricemersoimelivelikvplivljubljanskitrgovciinneskakšnimposebnimcustvovanjemdoreveževalistarostnikov.Sspretnimidonacijaminapoljureševanjasocialnihvprašanjinkriznihsituacijsijedružinapridobilanaklonjenostnajvišjeoblastivdeželigubernija.Tamuježe1834potr­dilpravicodoprodajesuknaintekstilnegablaga.Dobrodelnostježetakosodilavkodmešcanskegavedenja,donacijezapomembnepoliticneakcijevlokalnemokolju,kotstabilaustanovitevubožniceinpreventivaprednovogrozecobole­ 79 Cetudisoverjetnodolocenenavedbeostarostioskrbovancevinposledicnoumrlihševednopribližne,sobilitovendarleoskrbovanci,kisojihpredvstopomvokvirubožneoskrbevec­kratpreveriliinonjihzbiraliraznovrstnapotrdila,pogostotudinjihovekrstneliste.Kerpajebilotedokumentacijeprevec,nimogocezgotovostjotrditi,dajebilozbiranjevsehdokumen­tovdelstandardnihpostopkovpreverjanjastatusaprosilcazapodporoinalisovnakljucnoohranjenidokumentacijipotrdilaokrstuzgoljnakljucna.Otem,kakojepotekalpostopeksprejema,glej:Anžic:Skrb,str.29.Vsekakorsopodatkionjihovistarostiobsmrtivelikozane­sljivejši,kotsopodatkivsocasnihmrliškihknjigah. 80 SI_ZAL_LJU/0489,fasc.267,fol.38–40,s.d. 81 Kljubzelotveganemunacinuupravljanjazavodavsprvanajetihprostorihjevistihhišahde­lovalaubožnicavsedopropadaAvstro-Ogrskemonarhije,pricemerještevilooskrbovancevostajaloenako,povecevalopaseješteviloosebja.Naprelomustoletjastabilipomnenjuko­misijestavbižezelodotrajani(prim.:Anžic:Skrb,str.55–58). znijo,paso–kotsekaževprimerutedružine–bistvenoizboljšalemožnostiza dosegociljevdružine.82Kotenegaodpomembnihargumentovvprošnji,kijojenaslovilnacesarjazapridobitevdomicilnepravice,jebilaravnodobrodelnost. ZaupravljanjeubožnicejemestoizbralonajprejupravnikaAndrejaSor­cana,poznejegajenamestuupravnikazamenjalFrancDrobnic,obemapasopriskrbeli ubožno podporo.83 Za oskrbo oskrbovancev, predvsem bolnih »pozdravniških«navodilih,staskrbelicuvajkainnjenapomocnica.Vsajvprvifazidelovanjazavodasenisovelikoukvarjalizvprašanjemstroškovzaposlenihvzavodu,verjetnotudizatone,kerjebilosredstevzadelovanjeustanovemaloinkerso»uslužbence«slejkoprejnekakovkljucilimedpodpiranceubožnegainštituta.Vprvemseznamupodpirancevstabilinavedenidveženski,kinajbiskrbelizakurjenjepeci.Skrbelistazakurjenjepeci,cišcenjetalinnošnjovodeterdrugagospodinjskaopravila.Sprvasejezakuharicoponudilaostarelaku­haricadvainšestdesetletnaMarijaSmrekar,kijeslužbosprejelaznamenom,dajosprejmejomedoskrbovance,koboporabilaprihranke,kijihjedobilasslu­ženjempriljubljanskihmešcanih.Teprihrankejetudinavedlakotnacinzago­tavljanjasredstevzapreživetje.Tuditodejanje»dobrodelnosti«jebilotakticnoinstorjenovpricakovanjuvzajemnihucinkov,sajjeupravaubožnehišekmaludosegla,dasojovkljucilimedprejemnikeubožnepodpore.84Znjenoonemo­glostjoinvecanjemštevilaoskrbovancevponajemudodatnihprostorovjebilaupravaubožnicežeodleta1833innazacetku40.let19.stoletjaprimoranaplacevaticuvajkointudinjenoprecejmlajšopomocnico,kinajbiopravljalatež­jadela,kotstabilanošnjavodeindrvterkurjenjepeci.Cesoimelipriizbiricuvajkešenekakosrecnoroko,sonjenopomocnico,kijeopravljalaboljtežaškadela,veckratzamenjali.Zdravniškooskrbobisicerrevežidobilitudidrugjevmestu,sajjebilatadobroorganizirana,85averjetnonetakohitrokotvubožnici.Ubožnicatudinikrilastroškovzdravil.Tastrošekjeverjetnozapadelvbrememestaoziromaubožnegainštituta.86Vzavodjebiloobustanovitvileta1832 namešcenihverjetno8714,4%vsehoskrbovancevubožnegainštituta,leta1842pajedeležoskrbovancevubožnegainštituta,kisobilinastanjenivubožnici,znašal20,9%.88Cetudijegledenaleta1831ugotovljenobsegrevnihvmestu,kimujepopolnoverodostojnostšeleta1834pripisalaljubljanskamestnauprava,ubožniinštitutpodpiralleslabopolovicorevnih,kisoizpolnjevalivsamerilazapridobitevpodpore,jebildeležtistih,kisobilisprejetivubožnico,vendarlerelativnovisok.Vletuiztekaprvenajemnepogodbe,leta1842,jebilovubožni 82 Heimannisobiliedinajudovskadružina,kijeporestitucijiavstrijskeoblastileta1814lah­koostalavLjubljani,ajepravicodostalnegaprebivališcavLjubljanidobilšele1842SimonHeimann,kijevodilposlesvojegastricadonjegovesmrtiinnatokotsamostojentrgovec.Navsezadnjejebiladobrodelnostomenjenamedpozitivnimilastnostmiprosilca,zaradika­terihjegubernijkotnajvišjaregionalnaoblastpodpiralHeimannovoprošnjozapridobitevprebivališca(Valencic:Židje,str.82–83).Svojodonacijoleta1831zalajšanjeepidemijekolerenisozahtevalinazaj,ampaksoželeli,dasejoporabizanakupkurjavezarevneprebivalce. 83 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.221,7.11.1833inSI_ZAL_LJU/0508,t.e.24,a.e.370,1.1. 1843. 84 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.221,16.3.1833inSI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.239,s.d. 85 Prim.:Lippich:Topographie, str.305–306. 86 Ubožniinštitutjevsakoletoprikazovalmanjšistrošekzazdravljenjeinzdravila,Lipicpajezapisal,daješelstrošekizglavnegaubožnegasklada,kisogarazpustiliželeta1818(Lippich: Topographie, str.302).Vsekakorsobilelokalneoblastizadolženezakritjestroškovzdravlje­njarevnih.Izkaterihsredstevpasoplacalistroške,niševcelotimocodgovoriti,glejtudi:(Lippich:Topographie,str.305–306),prim. SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.221,16.3.1833. 87 Obpredpostavki,dasotoletovubožniconastanilisamoprejemnikepodporevokviruubo­žnegainštituta,sajnimamopovsemnatancneopredelitve,odkjejekateriodreveževdobivalpodporo(SI_ZAL_LJU/0508,t.e.19,a.e.221,1.9.1833). 88 Podatkiopovprecnemšteviluoskrbovancevsopridobljeninatemeljuletnihbilanc,porocilaooskrbovancihvubožnihišipasoizleta1832(SI_ZAL_LJU/0498,Reg.I,fasc.267,fol.661–665,s.d.inSI_ZAL_LJU/0508,t.e.21,a.e.370,1.1.1843). hišinastanjenih89oskrbovancev.89Vecinajihjeresprejemalapodporoubo­žnegainštituta,kotjezapisalF.V.Lipic,asobilimedpodpirancitudiprejemnikipodporizdrugihskladov,cesarizLipicevegaopisanemoremosklepati.Leta1842je13oskrbovancevubožnehišeprejemalopodporoizdrugihskladov,kijihjekotzasebnedonacijedelnoupravljalomestoinsobiledelskladov,kisojihmedleti1790in1818združilivglavniubožnisklad90(torejskladmešcan­skegašpitala,ubožnehišeinLambergoveustanove91)insoprejmogoceneka­terimednjimišebivalivcivilnibolnišnici.Odoskrbovancevtehskladov,kisobilišeleta1832nastanjenivstavbicivilnegašpitalainsoprejemalipodporoizistihtrehskladov,sobilepredvsemstareininvalidneženske.Temsovcivilnibolnišnicizagotoviliposteljoinogrevanje,kuhalepasosisamevkuhinji,kijesodilakdvemadvoranama,namenjenimarevežem.Postopomasoocitnozacelituditakšneoskrbovancenamešcativubožnohišo,nekatere–kotjerazvidnoiz popisaleta1842–paizstavbecivilnebolnišnicetudipremešcati.92Verjetnosozacelioskrbovancepremešcatitudizato,kerdeželneoblastinisobilenaklonje­nenamešcanjuostarelihinbolnihvstavbocivilnegašpitalaskladnozdoktrinospecializacijezavodov. Organizacijadelovanjaubožnicesejevescasprilagajalaspremenjenimokolišcinaminjevvelikimeritemeljilanaprostovoljstvuinvzajemnisolidar­nosti.Obeokolišcinistaskupajznajemanjemprostorov,vkaterihjedeloval,zavodu dajali vendarle neki pecat zacasnosti, ki je bil sodec po oblastnih indružbenihpraksahleta1831povezanstleconevarnostjoizbruhaepidemijeindojemanja posebnihokolišcin,kisorevnevcasuepidemijeizpostavljalekotposebejnevarne.Mogocejedodatnizagondelovanjutegazavodadalatudioko­lišcina,dajemedprvoepidemijokolerevnjemumrloosemosebalipribližno9%oskrbovancev,93tikpredizbruhomepidemijepajekomisijadelovanjeubo­žnicevjavnostiprikazovalakotposebejuspešno.94Vstarostnistrukturiumrlih vprvemvaluepidemijekolerejevstarostniskupininad50let,vkaterojesodilavecinapodpirancevubožnegainštituta,umrlo42%vsehžrtev.Vdeležuumrlih,prikaterihjebilaznanapoklicna/stanovskapripadnost,jebilo16,7%poslovterprakticnoenakdeleždninarjevindninark.Epidemijajedodolocenemerepotrdilakolektivnopanikoinodnosdorevežev,kisejepokazalželeta1831intakojeubožnahiša,kijebilaustanovljenazaradimaterialnihinfinancnihdo­nacij,pridobljenihvstrahupredkoleroleta1831,delovalavecdesetletij,cetudibrezstalnihprihodkovalidolocenegaustanovnegakapitala,kisogaimelipravvsidrugizavodi,namenjenireševanjusocialnihvprašanjvLjubljani. 89 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.21,a.e.370,1.1.1843. 90 Ta je sicer upravljal kapital mešcanskega in cesarskega špitala, ubožne hiše in sirotišnice.Skladaubožnehišeinlokalnegaskladamešcanskegašpitalastaimelavišjiustanovnikapitalkotcivilnabolnišnica,številooskrbovancevpajebilovnajprejdoloceno.Zlastiskladmešcan­skegašpitalajebilšezelostanovskozaznamovan:najprejjebilnamenjenobubožanimme-šcanominclanomnjihovihdružin,šelenato,cebibilamestanezasedena,drugimprebivalcemmesta(Lippich:Topographie, str.299–301),verjetnonajprejposlom,kottistim,dokaterihsoimelimešcanikotnekdanjidelodajalcimoralnodolžnostoskrbe.Atudipriposlihjeobstajalaomejitev,dasomoraliimetivmestudomicilnopravico. 91 Lambergovoustanovojev18.stoletjuvodilaljubljanskaškofija,kijesicerskapitalompodpi­ralazelovelikoštevilorevežev,ajemoralabitipodporagledenavišinovenemleturazpolo­žljivihsredstevzelomajhna.V19.stoletjujeskladupravljalgubernij,pravicodoimenovanjapodpirancevpasoimeliupraviteljisklada(Lippich:Topographie, str.299). 92 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.21,a.e.370,1.1.1843. 93 Prim.Keber:Cas kolere,str.74. 94 SI_ZAL_LJU/0508,t.e.21,a.e.280,9.1.1836. Zakljucek PreventivneprakseinkolektivnestrahovevprvihletihepidemijkolerepoEvropiinmedprvoepidemijokolerevLjubljani,kijihrazkrivagradivo,poveza­nozobvladovanjemrevšcine,potrdijoponovnozatekanjekvecstoletijstarimdiskurzomorevšcini.Tudinekateripreventivniukrepi,kisojihsprejeli,sopov­semenakiukrepomstoletjapredtem,vkljucnozzacasnimzapiranjemreveževinponovnoobuditvijostaregaorganarepresijeberaškihstrahov.Dodolocene mereprakse,kijimsledimoleta1831,potrdijotudivecteorijofunkcijahko­lektivnegaspominjanjanakrize,cetudispominnastiskoreveževpravilomanepredstavljadelakolektivnihspominov.Vpercepcijioblastiintudidominantnihdružbenihskupinjerevnidelprebivalstvapredstavljalhudogrožnjojavnemuzdravju,zatosobilištevilnipreventivniukrepivcasuepidemijpovezanipravstodružbenoskupino.Cesooblasti–takokotženekajstoletij–menile,dalahkogrožnjo,kijopredstavljajorevni,delomaobvladujejozrepresivnimiukrepi,znadzorovanjeminprisilnimodgonomvsehrevežev,kinisoživelivmestu,sovendarlevmestu,torejmedtistimizdomicilnopravico,ševednopopisali800revnihljudi.Mestneindeželneoblastisotorejkotpomembensegmentpoten­cialnonevarnihreveževdojemalepravostareleljudi.Drugavelikainnevarnaskupinasobilibrezposelni. Vzorcnasondažaodelovanjuubožnicepotrjujedomneve,dagreprileta1832ustanovljeniubožnicizaposebenzavod,namenjenoskrbiposameznikov(zlastižensk)vposlednjifaziživljenja,kijevprvifazidelovanjazagotovoslužilkotpreventivapredprehitrimširjenjemepidemije.Cejebilavnekaterihdrugihvecjihalimanjšihurbanihsredišcihnaslovenskemozemljušezeloomejenain­stitucionalnaskrbzaostarelevpetavvecstoletnemultifunkcionalneustanove,kisejihjeoprijeloimešpitalinsozdruževalefunkcijebolnišnice,ubožnice,sirotišnice,paliativneoskrbeinzdravljenjabolnikov, sovLjubljanižedrugic vstotihletihvzpostaviliubožnico,95namenjenopredvsemstarostnikom,terjofunkcionalnoinfinancnopovsemlociliodbolnišnice.Dodolocenemerejebilaleta1832ustanovljenaubožnicapodobnaprviljubljanskiubožniciiz18.sto­letja,kiježeimelabistveneznacilnostispecializiraneustanoveinjebilatudisicerustanovljenaposmernicahrazsvetljenskepolitikedoreševanjasocialnihvprašanj,anebivpraksinikolizaživela,cenebibilovecjihzasebnihdonacij,kisoomogocilenjenoustanovitevindelovanje.Cetudijebilaubožnicaleta1832ustanovljenavnaglici,brezobsežnihfinancno-organizacijskihelaboratov,kisoponavadispremljaliustanovitvepodobnihzavodovinpredvsemzaradigrozecezdravstvenekrize,kibijolahkoposlabšalivmestustalnoprisotnireveži,kinisoimelizadostnepodporezapreživetje.Medtemijebilvelikdeležostarelihoseb.Pravtemjebilaprimarnonamenjenanovoustanovljenaubožnahiša,or­ganizacijakateresejevprvemdesetletjudelovanjaprilagajalaspremenjenimokolišcinam.Adeželneoblasti,mestoinnavsezadnjekomisijaubožnegainšti­tutasozaradijavno-zdravstvenih,atudipoliticno-moralnihmotivovspodbujalidelovanjeomenjenegazavodatudidesetletjapozneje.Stemsozagotovovsajnekolikoizboljšaliživljenjskeokolišcinevsajdelastarostnikovvcasukriz.Preu-cevanjekrizsepokažekotveckotprimernozgodovinskodogajanje,kilahkopo­trdištevilneelementekolektivnegainindividualnegaodnosadorevšcine,zlastidonajboljnevidnihdružbenihskupin,kotsobiliostareli. 95 Oprviubožniciglej:Cec:Reforme. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije • SIAS14,šk.322. Zgodovinski arhiv Ljubljana • SI_ZAL_ LJU/0508, Mesto Ljubljana, institut za mestne reveže, 1798-1892, šk. 1–30. • SI_ZAL_LJU/0489,MestoLjubljana,splošnamestnaregistratura,fasc.267. LITERATURA Anžic,Sonja:Skrb za uboge v deželi Kranjski, Socialna politika na Kranjskem od srede 18. stoletja do leta 1918,Ljubljana:ZAL,2002. Anžic,Sonja:UbožniinstitutvLjubljani.V:Kronika 42(1994),št.3,str.6–11. Bratož,Urška:Bledolicna vsiljivka z vzhoda.Koper:ZaložbaAnnales,2018. Cec,DragicainKalc,Aleksej:Vzpostavitevmodernegapolicijskegasistemavpro­stopristaniškemTrstusredi18.stoletja.V:Acta Histriae 18(2010), št.3,str.515–538. Cec,Dragica:Revšcinakotgrožnjadružbenemureduv18.stoletju.V:Acta Histri­ae 24(2016),št.2,str.291–312. Cec,Dragica:»Srcevsakegajetrebapripravitizadejavnoudejanjanjezapovediljubeznidobližnjega«:zacetkisistemskeoskrberevnihinpomenkultureosebnedobro­delnosti.V:Pomisli na jutri (ur.AndrejStuden).Ljubljana:Inštitutzanovejšozgodovino, 2012,str.37–70. Cec,Dragica:Podobestarostivzacetku19.stoletja.V:Starost – izzivi historicnega raziskovanja (ur.MojcaŠorn).Ljubljana:Inštitutzanovejšozgodovino.2017,str.11–33. Cec,Dragica:Odnosdomobilnegadelaprebivalstvaod18.stoletjadaljenapri­meruglavnihdeželnihvizitacij.V:Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur.BojanBalkovec).Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,2010,str.191–207. Cec,Dragica:Reformenapodrocjureševanjasocialnihvprašanjv18.stoletju.V: Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha PreinfalkinBorisGolec).Ljubljana:ZRCSAZU,ZgodovinskiinštitutMilkaKosa:ZaložbaZRC,2018,str.363–406. Cec,Dragica:Župnijskiubožniinštitutikotzacetkisistemskeoskrberevnih.V: Religio, fides, superstitiones ---: o vjerovanjima i pobožnosti na jadranskom prostoru: zbornik radova = Religio, fides, superstitiones ---: faith and piety in the Adriatic area: con­ference papers (ur.MarijaMogorovicCrljenkoinElenaUljancic-Vekic).Porec:Zavicajni muzejPoreštine:=Museodelterritorioparentino;Pula:SveucilišteJurjaDobrile;Pazin:Državniarhiv.2017,sv.7,str.254–273. Cec,Dragica:Družbenapercepcijainpravnaobravnavazlocinovizstiske:primereksistencnekrize1816–1818naSlovenskem.V:Upor, nasilje in preživetje: slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka, (Presojanja - zgodovinopisne razprave, 3)(ur.Vinkler,Jonatan,Bianco,Furio,Panjek,Aleksander).Koper:ZaložbaUniverzenaPri­morskem.2015,str.243–275 Keber,Katarina:Cas kolere. Epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljublja­na:ZRCSAZU,2007. Keber,Katarina:Hrana,kizdravi.V:Glasnik Slovenskega etnološkega društva 56 (2016),št.1/2,str.5–13. KlasincŠkofljanec,Andreja:Ljubljanskapolicijaodkonca18.stoletjadoleta1848.V: Acta Histriae 18(2010), št.3,str.539–559. Lippich,FranzWilhelm: Topographie der k.k. Provinzialhauptstadt Laibach: in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik.Ljubljana,1834. Lippich,FranzWilhelm:Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljublja­ SUMMARY ne. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije,2003. Potocnik,Blaž:Kolera: potrebno poduzhenje sa kméta, kako naj sam sebe in svoje ljudi te strashne bolesni obvaruje: v' vprashanjih in odgovorih. Ljubljana,Egger,1831.Otorepec,Božo:Ljubljanskaberaškaznackaizleta1667.V:Kronika 22(1973), št.3,str.92–96. Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths. Ljubljana: Leopold Eger,1830.Sonnenfels, Joseph: Grundsätze der Polizey. Handlung und Finanzwissen­schaft [5],1.delWien:1786. Studen,Andrej:Nekajdrobcevizvsakdanjikaljubljanskihslužkinjpredprvosvetovnovojno.V:Kronika 42(1994),št.3,str.42–46. Škerl,France:Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe: 1860–1869.Ljublja­ na:ZadružnaTiskarna,1938. Valencic,Vlado:Židje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana:Park,1992.Železnik,Urška:Umazaneulice,nezrelosadjeinkužnihlapi.V:Acta Histriae 18(2010), št.3,str.627–650. Vrhovec,Ivan:DiePestinLaibach:nachArchivaliendesLaibacherStadtarchives. V:Mittheilungen des Musealvereins für Krain,1899,št.3–4,str.83–99. Vrhovec,Ivan:Mešcanskišpital.V:Letopis slovenske matice za leto 1898. Ljublja­na:1898,str.1–112. CASOPISNI VIRI LaibacherZeitung,1831,1834. Kmetijskeinrokodelskenovice,1852. THEPOOR–THEELDERLYINTIMESOFCRISES–SOCIETYREVEALED Preventivepracticesandcollectivefearsofthefirstyearsofcholeraepi-demicsinEuropeandduringthefirstcholeraepidemicinLjubljana,whichwererevealedbypoor-reliefsources,confirmthereturntotheolddiscourseonpov­erty.Someimplementedpreventivemeasurescorrespondtothoseimplement­edcenturiesago,includingtemporaryinstitutionalisationandtherenewedre­pressionofthepoor.Throughtheresearchofhealthcrisestheseelementswereoftenoverlooked.Theyfundamentallyaffecttheeconomic,mentalandpoliticalconditionsofthesocietytheyinflict,however,donotbelongtothebasicsourcecollectionusedfortheresearchofsocialpracticesintimesofhealthcrises.Adistinctivepartofthegrowingnumberofthepoor,whichhadtobeprotectedinthetimeoftheepidemic,wereelderlypeople,whoweremostlynotcaredforbythesystem.Sincethefunds,whichwouldguaranteeastablefinancingofthesystematiccareforthepoor,werescarce,thewholesystemwasunstable.Indi­vidualswerelefttothecommunity’ssolidaritywhichwasencouragedbymoraland political measures. Charity was conditioned by the emotional, religious,economic-careermotifsandthewell-beingofindividuals.Researchingcrisesseemstobeanappropriatehistoricaloccurrence,whichcanconfirmnumerouselementsofthecollectiveandindividualrelationtopoverty,especiallytothemostinvisiblesocialgroups,liketheelderlywhoare,indiscoursewhichfollowsthemeasures,expectedlyreckonedamongthepoor.Onlyathoroughqualitativeandquantitativeanalysisshowedthatthosewereelderlypeoplewithalimited ornon-existentworkingcapacityasarule.There-establishmentofanalms­housein1832inLjubljanaindicateshowthemechanismsforthesolvingofsocialquestionsinthefirsthalfofthe19th century,whenthepercentageofthepoorwashigh,reactedtothestrainedconditionsintimesofcrisesandtriedtocontrolthedangerthosecrisesbrought.However,certainmeasures,financiallybasedonthecollectivesolidarityasapartoftheChristiancharityorasapartofthebourgeoisbehaviourcodeandmutualbenefits,remainedinusefordecades.New,andaccordingtotheirorganisation,“temporary”institutions,whichwereintendedfortheelderly,changedtheviewtowardsagedindividualsinthesoci­etyandassuchcontributedtothebetterknowledgeaboutillnessesconnectedtotheoldageandothercharacteristicsofaging. 1.01Izvirniznanstveniclanek UDK94(497.4ŠkofjaLoka):616.9"1880/1914" 94(497.4):614.2"1880/1914"Prejeto:6.11.2020 Organizacija zdravstvene službe in nalezljive bolezni v Škofji Loki na prelomu iz 19. v 20. stoletje JUDITAŠEGA prof.zgodovineindipl.etnologinja,arhivskasvetnicaZgodovinskiarhivLjubljana,EnotavŠkofjiLoki,Partizanskac.1c,SI-4220ŠkofjaLokae-pošta:judita.sega@guest.arnes.si Izvlecek PrispevekvprvemdelugovorioorganizacijizdravstveneslužbenaKranj­skem, s posebnim poudarkom na nalogah, ki so jih pri tem imele obcine, zdravstvenaokrožjainokrožnizdravniki,v nadaljevanju sopredstavljenenalezljivebolezni, kisonajpogostejerazsajale medprebivalci ŠkofjeLokeinokolicemedletoma1880in1914.Natemeljuohranjeniharhivskihvirovsopredstavljeneepidemijekoz,škrlatinke,davice,ošpic,tifusatergrozecanevarnostkolereinjetike.Predstavljenisotudiukrepizanjihovoprepre-cevanje,obveznorazkuževanjeinpokopavanjebolnikov,kisoumrlizaradinalezljivebolezni. Abstract HEALTHCARESERVICEORGANIZATIONANDCONTAGIOUSDISEASESINŠKOFJALOKAATTHETURNOFTHE19THCENTURY InitsfirstpartthearticledealswiththeorganizationofhealthcareserviceinCarniola,withspecialemphasisonassignmentsbelongingtomunicipalities,healthcaredistrictsanddistrictdoctors.Further,thearticlepresentsinfec­tiousdiseases,whichmostoftenragedinŠkofjaLokaanditssurroundingsbetweentheyears1880and1914.Onthebasisofpreservedarchivalsourc­es,thearticlepresentstheepidemicsofsmallpox,scarletfever,diphtheria,measles,typhusandtheloomingdangerofcholeraandtuberculosis.Themeasurestakenfortheirprevention,mandatorydisinfectionandburialsofthosewhodiedofthesediseasesarealsopresented. Kljucne besede: zdravstvena zakonodaja,zdravstveno okrožje,okrožnizdravnik,nalezljivebolezni,razkuževanje,pokopavanjekužnihmrlicev,ŠkofjaLoka,Kranjska Key-words: Healthcare legislation,healthcare district,districtdoctor,contagiousdiseases,disinfection,burialof contagiousbodies,ŠkofjaLoka,Carniola Uvod ŠkofjaLokajebilavdesetletjihpredprvosvetovnovojnomajhnoobr­tno-trgovskomestonaKranjskem.Premožnejšitrgovskislojjeprevladovalnazgornjemtrgu(danesMestnitrg),drobna,manjdonosnaobrtniškadejavnostpajebilaosredotocenananižjeležecemLontrgu(danesSpodnjitrg),kjerjeproizvodniznacajtegamestnegapredeladopolnjevalavelikaKrennerjevato­varnasukna,enaizmednajvecjihnaKranjskeminediniindustrijskiobratvMe­stniobciniŠkofjaLoka.Tasejesprvarazprostiralana63km2 terjepolegmestaspredmestjiKarlovec,Trata,StudenecinKapucinskopredmestjevkljucevalašebližnjinaselbiniVincarjeinPodpulfercaterdoleta1897tudikrajevpodobci­niZminec.Leta1880jenanjenemozemljuživelo4.051oseb,odtegavŠkofjiLokispredmestji2.293.Vnaslednjemdesetletjuseješteviloobcanovznižalona3.983,odtegavŠkofjiLokispredmestjina2.175.PoodcepitvipodobcineZminecsejenjenoobmocjeskrcilonaskromnih6km2 injebiloozemeljskoomejenolešenaŠkofjoLokoindvemajhniprimestninaselbini,kjerjeobza­dnjempopisupredprvosvetovnovojnoživeloskupaj2.286oseb.1ŠkofjaLokajebilasredišceistoimenskegasodnegaokrajaterskupajsKranjeminTržicemdelOkrajnegaglavarstvaKranj.Obcinojevobravnavanemobdobjuvodilošestžupanov,najdljeposestnik,pekingostilnicarValentinSušnik(1885–1897)innotarNikoLencek(1897–1901in1903–1912).2 Škofja Loka na razglednici z zacetka 20. stoletja. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 1 Special-Orts-Repertorium von Krain/Obširen imenik krajev na Krajnskem, 1884, str. 45–46; Special-Orts-Repertorium von Krain/Specijalni repertorij krajev na Krajnskem,1894,str.40– 41;Spezialortsrepertorium von Krain, 1919,str.35. 2 Štukl:Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva obcine Škofja Loka 1861–1918,str.95. Organizacija zdravstva na lokalni ravni Zdravstvenerazmerevobcinisobileurejenevskladustedajveljavnozdravstvenozakonodajo,kijetemeljilanadržavnem zdravstvenem zakonu oureditvijavnezdravstveneslužbevavstro-ogrskimonarhijiinraznihpodza­konskihpredpisih.KrovnizakonoziromaPostava od 30. aprila 1870 o ureditvi javne zdravstvene službe3jenatancnorazdelildolžnostiindelameddržavoinsamoupravno oblastjo, uredil organizacijo strokovnih zdravstvenih organovpripoliticnihoblastehterdolocilnjihoveslužbenedolžnosti.Novoustanovljenizdravstveniorganipripoliticnihoblastehsobiliokrožni(obcinski)zdravnik,okrajnizdravnikindeželnizdravstvenisvet. Dobršen del zdravstvenih nalog je država zaupala obcinam na svojemozemlju.Organiziratisomoralet. i.zdravstvenopolicijo,kijebilazadolženazaizpolnjevanjezdravstveno-policijskihukazovvkomunalnihzadevah(nadzorcestindrugihjavnihpovršin,stranišc,gnojnihjaminkloak,tekocihinstojecihvoda,vodezapitjeinživilzaprehrano),nudenjepravocasnepomocibolnikominporodnicamterzagotavljanjerešilnihpripomockovvprimerih,kojeosebigrozilasmrtnanevarnost.Nadaljejemoralaobcinskazdravstvenapolicijavo­ditirazvidnajdenckov,gluhonemih,slepihinduševnobolnihoseb,kinisobilinastanjenivjavnihzavodihinkaterihzdravstvenostanjejebilostrokovnopotr­jeno.Vnjendelokrogsosodilitudiustanavljanje,vzdrževanjeterpregledovanjemrliškihvežicinpokopališc,izvajanjezdravstveno-policijskeganadzoranadži­vinskimisejmiingonjoživineternadzornadmrhovišciinizvajanjemkonjeder­skeslužbe.Izprenesenegadelokrogadržavesobileobcinezadolženezaizvaja­njevsehpotrebnihukrepovzazajezitevoziromazavarovanjeprednalezljivimiboleznimi,poskrbetisomoralezacepljenjeotrokprotikozam,nadzorovanjebabiškeslužbeinzdravljenjeobcinskihubožcev.Zakonodajajimjenalagalatudiizpolnjevanjezdravstveno-sanitarnihpredpisovpripogrebihinprekopavanjihmrlicevterizvajanjemrliško-ogledneslužbe.4Zavsanaštetaopravilabidanespotrebovalištevilcnomocnoekiponajrazlicnejšihsodelavcev,obkoncu19.sto­letjapasobilevsenavedenenalogevvelikimerivpristojnostienesameosebe –mestnegaoziromakasnejeokrožnegazdravnika. Na temelju državnega zdravstvenega zakona iz leta 1870 so posame­zneavstrijskedeželevnaslednjihdvehdesetletjihsprejelevsakasvojdeželni zdravstveni zakon,Kranjskajetostorilaleta1888.Zakon z dne 24. aprila 1888, s katerim se uravnava zdravstvena služba v obcinah, veljaven za vojvodino Kranj­sko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane5jeobcinamnaložil,davsakazasealivpovezavissosednjimiobcinamiorganizirajojavnozdravstvenoslužbonasvojemalizdruženemozemlju,kisejeponovemimenovalozdravstvenookrož­je. RazdelitevdeželeKranjskena zdravstvena okrožja, ki jesledilanaslednjeleto,natemeljurazglasadeželnevladevLjubljani,6jebilaprvainedinatakšnarazdelitevvavstrijskihdeželahdoleta1893.Vveljavojestopila1.januarja1890inseuporabljaladoizidanove(starojugoslovanske)zdravstvenezakonodajenazacetku30.let20.stoletja.7 NaGorenjskemsobiliustanovljenitrijezdravstveni okraji (vKranju,Ra­dovljiciinKamniku)inenajstzdravstvenihokrožij;mednjimitudizdravstveniokrožjivŠkofjiLokiinŽeleznikih.Vprvegasobile,polegobcinŠkofjaLokainStaraLoka,vkljucenešeobcinevPoljanskidolinibrezžirovskegakonca.TosobilepretežnohriboviteobcineJavorje,Oselica,PoljaneinTrata(danesGorenja 3 Državni zakonik,1870,str.125–132. 4 Državni zakonik,1870,str.126. 5 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1888,str.81–86. 6 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str.14–36. 7 Kocjancic:ZdravnikiinnjihdelovokrajuKranj,str.307. Spodnji trg v Škofji Loki na prelomu iz 19. v 20. stoletje. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) vas),vkaterihjeobpopisuprebivalstvaleta1880živelo15.889oseb.Zaokro­žnegazdravnikavŠkofjiLokijebilimenovandr.AntonArko,kijetoslužboopra­vljaldoleta1908.Zanjimstajoprevzeladr.KarlZakrajšcekindr.IvanHubad.VzdravstvenookrožjeŽeleznikijebilozajetocelotnoobmocjeSelškedoline,kijebilorazdeljenomedobcineSelca,ŽeleznikiinSorica.Šlojezarazmeromave­likoobmocje(20.885ha),nakateremjetakratživelo7.718prebivalcev.8MestookrožnegazdravnikavŽeleznikihjeostaloprvaletanezasedeno,vtemcasujenujnezdravniškeposleopravljaldr.ArkoizŠkofjeLoke.Odleta1894doleta1899jekotokrožnizdravnikdelalJanezDominikinodleta1901doleta1918dr.KonstantinHiersche,upokojenic.kr.vojaškimornariškizdravnik.9 Zdravstveno okrožje jevodilposebejizvoljeniorgan,t.i.zastop(odsek)zdravstveneobcine,vkateremsobilipredstavnikivsehpoliticnihobcin,kisosezdružilevanj.Nacelovalmujevoljeninacelnik,medclanijebiltudiokrožnizdravnik.Nalogezastopasobileraznolikeinjasnoopredeljene.Skrbeljezapre­skrbospotrebnimizdravstvenimipotrebšcinami,zakateresobilepodolocilihdržavnegazdravstvenegazakonazadolženeobcine,izdelavovsakoletnegapro-racunaprihodkovinodhodkovterpokrivanjeprimanjkljaja,kadarbibilogo­spodarjenjenegativno,terzapospeševanjesplošnihzdravstvenihkoristiprebi­valstva.Meddrugimjemoralporocatipristojnimpoliticnimoblastem(obcinaminokrajnemuglavarstvu)ozdravstvenihzadevahnaterenuterdajatipredlogezaureditevzdravstveneslužbeinimenovanjepotrebnegazdravstvenegaose­bja.10Škofjeloškemuzdravstvenemuokrožjujedoleta1897nacelovalžupanValentinSušnik,natogaje,povsejverjetnostišeistegaleta,nasledilnjegovsin 8 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str.17–18. 9 Kocjancic:ZdravnikiinnjihdelovokrajuKranj,str.311. 10 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1888,str.82–83. LovrencSušnik.Trditvenemoremopotrditizaradineohranjenostiarhivskegagradivazatacas,vendarsekotnacelnikzdravstvenegazastopavdokumentihomenjaodleta1902dalje.Leta1912jefunkcijoprepustilJosipuGuzelu,kijeostalnacelnikzdravstvenegaokrožjaŠkofjaLokadoleta1930.11 Služba okrožnega zdravnika Vsakozdravstvenookrožjejeimelopoenegaokrožnega zdravnika. To mestojesmelzasestileuniverzitetnoizobraženizdravnikzavstrijskimdrža­vljanstvominvbolnišniciopravljenimdveletnimsekundariatom,kijebilvešcslovenskegainnemškegajezika,fizicnodovoljsposobeninmoralnoneopore-cen.Natomestogajeimenovaldeželniodbornatemeljujavnegarazpisainnapredlogzdravstvenegazastopa,skaterimjemoralosoglašatitudipristojnookrajnoglavarstvo.12Službaokrožnegazdravnikajebilajavnaslužba.Vsluž­benihzadevahjebilneposrednoodgovorenpoliticnioblastisvojegaslužbene­gaokoliša,vvsehdrugihuradnihzadevahpaneposrednodeželnemuodboru.Okrožnizdravnikisobilidolžnivzdrževatidobreodnosezokrajnimizdravnikiinjimnuditipotrebnazdravstvenapojasnila,cesotitoželeli.Udeleževatisosemoralisejobcinskegaodbora,insicersposvetovalnimglasom,kadarsoodloca-liozdravstvenihzadevah,tersejzdravstvenegazastopa,kjersoporocaliozdra­vstvenihrazmerahvsvojemslužbenemokolišu.Oslednjemsorednoobvešcalitudipristojnookrajnoglavarstvoinobcinamšedodatnopomagalipriizdelavistatisticnegaletnegaporocila.Njihovodelojenadzorovalnacelnikzdravstvene­gazastopainomorebitnihnepravilnostihobvešcalokrajnoglavarstvo. Ovišinizdravnikoveplacejeodlocaldeželniodborinpritemupoštevalpomenslužbe,kijojezdravnikopravljal,terkrajevnerazmerenaobmocju,kjerjeslužboval.Zneskisosegibalimed600in800goldinarjiletno,dodatnosobiliokrožnizdravnikiupravicenišedostarostnihdoklad,pokojninskihinpreskrb­ninskihdodatkovterdopovracilapotnihstroškovzaopravljeneslužbenepoti,kisobileodnjegovegabivališcaoddaljeneveckotštirikilometre.Cejemo­ralnadomešcatizacasnomanjkajocegazdravnikaizsosednjegazdravstvenegaokrožja,mujezatodelopripadalošedodatnoplacilo.13 Škofjeloški okrožni zdravnik dr. Anton Arko in njegove naloge Zaokrožnegazdravnikav ŠkofjiLokijezdravstvenookrožjeleta 1890 predlagalodr.AntonaArka,14tedanjegazdravnikavmestu,kisejeediniprijavilnarazpis.VŠkofjiLokijeslužbovalodleta1877daljeinjebilnazacetku90.let19.stoletjaedinizdravnikdalecnaokoli,sajstabilicelotniSelškainPoljanskadolinatakratbrezsvojihzdravnikov.PodobnojebilotudidrugjepoKranjskem,sajjeizstatisticnihporocilznano,dajenaenegazdravnikaleta1881odpadlo 11 Košir:OdzdravstvenegaokrožjadoZdravstvenegadomavŠkofjiLoki,str.73. 12 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1888,str.83. 13 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1888,str.85. 14 Dr.AntonArko(28.12.1846–11.8.1908)izhajaizMiklovehiševRibnicinaDolenjskem.Po gimnazijivLjubljanisejeleta1868vpisalnamedicinskofakultetonaDunajuinjozakljucil leta1873.Naslednjatriletasejevljubljanskibolnišnicikotsekundarijpripravljalnasamo­ stojnozdravniškodelo.SlužbomestnegainnatookrožnegazdravnikavŠkofjiLokijenastopil 28.septembra1877injoopravljaldosmrti.Biljetudiuradnizdravnikdružbe,kijenaKamni­ tnikuvŠkofjiLokilomilainobdelovalakamenzagradnjopredorovinškarpnoveželezniške progeJesenice–Gorica.Medletoma1882in1896jebilobcinskiodbornik,odleta1896doleta 1908pažupanovsvetovalec.Biljetudidolgoletnipredsednikškofjeloškecitalnice(povzeto po:Košir:OdzdravstvenegaokrožjadoZdravstvenegadomavŠkofjiLoki,str.74). povprecno5.150,leta1890pakar6.233prebi­valcev.15DoktorArkojeimelsvojoordinacijovŠkofjiLokinaPlacu,danesjetoMestnitrg37. Arkove službene zadolžitve se, potem kogajekotokrožnegazdravnikauradnopotrdilde­želniodbor,nisopravdostirazlikovaleodnalog,kijihježedotakratopravljalkotmestnizdrav­nik.Nanjegovihramenihjenamrecsloneloce­lotnoizvajanjezdravstveno-policijskihukazovvobcini,kisobiliženaštetinazacetkutegapri­spevka.Nekajnjegovihnalogješedodatnonare­kovalo Službeno navodilo okrožnim zdravnikom na Kranjskem,16kigajedeželnavladaizdalaleta1889skupajzrazglasomorazdelitvideželenazdravstveneokraje.Navodilojeokrožnimzdrav­nikom narocalo, da morajo izvesti vsakoletnosplošnocepljenjeprotikozam,šeposebnomedšolskomladino.Dr.Arkojeucenkedekliškihšolpri uršulinkah in ucence mestne deške šole vŠkofjiLokicepilvednoobkoncušolskegaletaterpritemvodilnatancnoevidencocepljenihotrokintistih,kijihstaršinisodalicepiti.17Uspešnocepljenim je izdal spricevalo, seznam neceplje­nihpaposredovalobcinskioblasti.Pravtakojebil dolžan zdraviti bolne ubožce; tako domacekot tiste iz drugih domovinskih obcin, ki so setrenutnozadrževalivnjegovemslužbenemoko­lišualisobivalivškofjeloškiubožnici.Nacelnikzdravstvenega odseka mu je v ta namen vsakoletoizrocilseznamubožcev,kisobiliupravice­nidozdravljenjainzdravilnaobcinskestroške.Prav tako je v svojem službenem okolišu pre­gledovalodganjanceinjihzdravil,kadarjebilotreba.Opravljaljetudimrliško-oglednoslužbovmestuinnadzorovaldruge(laicne)mrliškeogle­dnikevobcini.Dajaljimjepotrebnanavodilainz njimi sodeloval pri ogledih pokojnikov, ki soumrlizaradinasilnesmrti,nalezljiveboleznializanemarjenegazdravljenja.18 Posebno poglavje njegovega dela je bilaskrbzapreprecevanjenalezljivihbolezniinob­vladovanjerazmer,kadarjebilobolnikovvelikoin so oblasti razglasile epidemijo. Preventivnaslužbajetemeljilapredvsemnapoucevanjuljudi 15 Kocijancic:ZdravnikiinnjihdelovokrajuKranj1888– 1918,str.308. 16 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str.25–32, PrilogaB. 17 SI_ZAL_ŠKL/0168, t. e. 10, a. e. 525, Šolska kronika I (1878–1905);a.e.526,ŠolskakronikaII(1906–1934); SI_ZAL_ŠKL/0165,t.e.1,a.e.4,Kronikazunanjedekli­ škešole,1.del(1891–1906). 18 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str.25–30; SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Zdravstveneinmrliškeza­ deve. ovrstahnalezljivihbolezni,njihovihzunanjihznakih,nacinihširjenjaternjiho­viobveznosti,damusporocijovsakprimernalezljivebolezni,kibijozaznalivsvojemokolju.Kersobilehigienskerazmerepogostopomanjkljiveinvirokužb,jeposebnopozornostposvecalnadzorucistoceterpritemizkoristilvsakopri­ložnostzapoukoustreznihigienibivališc,prenocišczatujce,gostilninobrtnihdelavnic,šeposebnomesarskih,strojarskihinpodobnih,kisopredstavljaleve-cjonevarnostzaonesnaženjeokoljainizvorokužb.19 Ukrepi v primeru nalezljivih bolezni Epidemijenalezljivihboleznisobileobkoncu19.stoletjastalnicapovsejAvstro-Ogrski,sajrazencepljenjaprotikozamnisopoznalidrugihucinkovitihmetodzdravljenja.SamonaKranjskem,kijetakratštelaslabegapolmilijonaprebivalcev,somedletoma1883in1890zabeležili287epidemijnalezljivihbo­lezni,kisozahtevaleskoraj3.500življenj.Najpogostejšesobileepidemijekoz,škrlatinkeintifusa,epidemijakolerejebilasamoena.20 Tudizatojebilohitroinucinkovitoukrepanjeokrožnihzdravnikovinlokalnihoblastinujnopotreb­no.Prejomenjenoslužbenonavodilonilenarocalookrožnemuzdravniku,danemudomanaznanivsakprimernalezljivebolezni,temvectudi,dazdravstve­nookrožjeinpristojnookrajnoglavarstvotakojseznanispotrebnimiukrepizazajezitevalivsajomiljenjeobsegaepidemije.Tiukrepisovkljucevaliizolacijoobolelihinpopotrebinjihovonastanitevvposebnihprostorih,ustreznonego,zapiranješol,prepovedsejmov,cerkvenihslovesnosti,plesovipd.Torej,pravtako,kottoveljašedanes,cepravjevmesminiloveckotstoletje.Obcineso Razglas o obveznem prijavljanju primerov nalezljivih bolezni v obcini Škofja Loka, 12. 8. 1893. (SI_ZAL_ŠKL/0063, t. e. 131) 19 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str. 28–29;SI_ZAL_ŠKL/0063,t. e.131,Razni dopisiinnormalijevzvezizzdravstvom. 20 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …,str.129. moralenapredlogokrožnegazdravnikapriskrbetirazkužilaindolocitiosebezarazkuževanje.Razkužilneaparatesoimeleleredkemednjimi;ŠkofjaLokagajekupovalaveckotdvajsetlet,cepravsoselokalneoblastiobvsakiepidemijiznovazavedale,daganujnopotrebujejo,aotemvecvnadaljevanjuprispevka.Kužnihmrlicevnibilodovoljenopolagatinamrtvaškioder,temvecsojihmoralitakojprepeljativmrtvašnicoincimprejpokopati.21 NatemeljuRazglasila deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januarja 189422 sospadalemednevarnenalezljiveboleznikolera,griža,crevesnitifus(macuh,légaralivrocinskabolezen),pegastitifus(rdecelisnilégar),koze(osepnice,bo­ginje),škrlatinka,ošpice(dobrci),rdecke(ruske),miliaria(epidemicnamilan­skaroža,prosenice),davica(vratnica),oslovskikašelj,trahom,meningitisinzživalinaclovekaprenosljivebolezni(steklina,smrkavost,vranicniprisad).Raz­glasdeželnevladeorazkuževanjuprinalezljivihboleznihizleta188723jemed­njeuvršcalšešen,boleznivotroškiposteljiciinpljucnosušico(tuberkulozo).Vsakprimernaštetihboleznijebilotrebatakojprijavitižupanuobcine,kijenatoobvestilokrajnoglavarstvo,okrožnegazdravnikainceješlozašoloobveznegaotroka,tudivodstvošole.Vdružinahsomoralibolezenprijavitidružinskigospo­darji,vvecstanovanjskihhišahnjihovilastniki,vslužbenihprostorihdelodajalci,oskrbnikialihišnikitervkrcmahingostinskihprostorihlastnikializakupniki.Poslužbenidolžnostisobiliknaznanjanjuzavezanitudizdravniki,ranocelniki,babice,mrliškiogledniki,duhovniki,uciteljiinuciteljice.Sporocitisomoraliimeinpriimekobolelega,njegovostarost,naslovinzakakšnobolezengre. Epidemije nalezljivih bolezni v Škofji Loki med letoma 1880 in 1914 PodobnokotdrugjenaKranjskemsobilenalezljivebolezninaširšemob­mocjuŠkofjeLokesSelškoinPoljanskodolinovdesetletjihpredprvosvetovnovojnostalnoprisotneinsoenkratboljdrugicmanjogrožaletamkajšnjeprebi­valstvo.Natancnihštevilk,kibiporocalesamozaškofjeloškoobmocje,nimamo,vendarsilahkozapredstavitevrazmerpomagamospodatki,kijihzaOkrajnoglavarstvoKranjnavajadr.FrancZupancvsvojištudijiojavnemzdravstvunaKranjskemmedletoma1881in1890.24Celotnoškofjeloškoozemljezobemadolinamajenamrecspadalopodomenjenookrajnoglavarstvo,vkateremjetvo­rilokar45odstotkovvsegaprebivalstvainodkodersoprihajaleglavneusmeri­tve,kakoravnati,kadarsoobmocjeogrožalenalezljivebolezni. a) Koze Od108epidemijkoz,25kisorazsajalenaKranjskemmedletoma1881in1890,sojihvOkrajnemglavarstvuKranjzabeležili18:osemvletu1883,triv 21 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1889,str.28–29. 22 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1894,str.7–10. 23 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1888,str.59–60. 24 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit vom Jahre 1881 bis inclusive 1890,Ljubljana 1893. 25 Crnekoze(tudiosepnicealivariola)socloveškanalezljivabolezen,kijopovzrocavirusva­riole.Bolezensekaževoblikignojnihmehurckovpotelesu,zlastipoglaviinudih,spremljajovrocina.Prihujšioblikiboleznijesmrtnostod30-do35-odstotna.Zapletipriboleznisoznacilne brazgotine, slepota in deformacije udov. Virusi se prenašajo kapljicno, zlasti pre­kokapljicizustne,nosnealižrelnesluznice,obkihanjualikašljanju.Prenašasetudiprekneposrednegastikazokuženimitelesnimitekocinamialipredmeti(obleko).Zazdravljenjeniposebnegazdravila,ucinkovitojelecepljenje(povzetopo:https://sl.wikipedia.org/wiki/ Crne_koze). letu1888,šestvletu1889inenoleta1890.Zahtevaleso188življenj,umrljivostjebila16,2-odstotna.26 Strašnonadlogo,kijeleta1883zajelaŠkofjoLoko,popisujekronikauršu­linskegasamostana,kjerjevtamkajšnjempenzionatuzbolelovecgojenkindveredovnici.Bolezenjezahtevaladvežrtvi.Prvajebilasamostanskadekla,kisojožeobprvihznakihbolezniosamiliinpremestilivt.i.Petrovohišopolegobzidjanasamostanskemvrtu.VnocizvelikesobotenavelikonocjezakozamiumrlašegojenkaKristinaMally,ediniotrokizpremožnecelovškedružine.Naposeb­nozahtevookrožnegazdravnikasojošeistonocprepeljalivmrliškovežiconastarološkopokopališce,karjedalomešcanompovodzanajrazlicnejšegovorice.Številnisosezaceliizogibatisamostana,kerdasovnjemževsegojenkeinre­dovniceokuženeskozamiindasojihžeprecejpokopalivvelikonocninoci.27 Najhujšajebilaepidemijaleta1889,kijezajelacelotnoškofjeloškoob­mocje.BolezensejenajprejpojavilavobciniSelca,kamorsojosTolminskegazaneslicigani.Porocilonavaja,dasejesredidecembra1888povasehvobcinivecdnipotikalanekaciganka,kijoježandarmerijskapatruljanatoprijelavŠe­vljah,jopridržalainzatemizrocilaokrajnemuranocelniku,dajopregleda.Kerjebilaokuženaskozami,sosezacelivnaslednjihdvehtednihvštirihkrajihvobcinipojavljatiprviprimeriobolelihoseb.Doprvegajanuarja1889jezbolelo17otrok,vsisobiliizhiš,kijihjeobiskalaciganka.MedtemsoseprimerikozpojavilitudivobciniSorica,kamorsojihpravtakozaneslicigani.Tisosepo­tem,kosojihpregnalisTolminskega,vmanjšihskupinahrazkropilinaokoliinbolezenrazneslivDavco,Podporezen,Sorico,DanjeinRavneterprekoPodlon-kanaprejpoSelškidolini.KososeciganiumakniliizDavce,sozasebojpustilitežkobolnegaotroka,kijezaposledicamikozkmaluzatemumrlinsomoralizapokopposkrbetidomacini,pravtakozaciganko,kijenašlavecnimirnapoko­pališcunaBukovici.28 Nazacetkufebruarja1889sookozahporocalitudiizobcineOselicavPoljanskidolini,kjersoprveprimereboleznizaznalisredijanuarja,do7.febru-arjapajenjihovoštevilonaraslona12.TuditjasoserazširilezbližnjegaTol­minskega,kamorsodomacinipogostopotovali.Kširitvibolezniješedodatnopripomoglozimskovremezobilicosnega,kijedomacinomomogocalospravilolesainogljatersoseobtemdružiliševeckotobicajno. MedtemkosejebolezenvSelškidolininajboljrazširilajanuarjainfebru­arja,kojebilookuženih14krajevvobcinahSorica,SelcainŽeleznikiinjezbole­lo109ljudi,odkaterihjihjeumrlo22,najvecvSorici(18),jepostalaPoljanskadolinamocnožarišceboleznišelemarca.VtemcasusoprimerekozzaznalitudivobciniŠkofjaLoka.Potrjujejojihrednatedenskaporocilaoštevilubolnikovznalezljivimiboleznimi,kijihješkofjeloškižupanValentinSušnikpošiljalOkraj­nemuglavarstvuvKranjunanjihovukazzdne26.decembra1888.Kozesevporocilihomenjajo med 24. februarjem in18.majem,zbolelasta dvamoška inpetžensk.29Nacelotnemškofjeloškemobmocjujebiloprimerovprecejvec.Zupancevoporocilonavaja,dajemed6.februarjemin5.aprilom1889vobci­nahOselica,Javorje,Trata(danesGorenjavas),PoljaneinŠkofjaLokazakozamizbolelo91oseb,12jihjeumrlo.Nasreconibolezennikjerpokazalaizrazitozlovešcenarave,sicerbibilošteviložrtevobtedanjihbivanjskihrazmerahševelikovecje.Kugodnejšemurazpletujepripomoglatudivecjaprecepljenost,sajjebilaumrljivostmedcepljenimibolnikivelikomanjšakotmednecepljenimi.VobciniSoricanpr.jihjeod43cepljenihbolnikovumrlosedem(11%),od26 26 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …,str.89. 27 AUŠL,Samostanskakronika1693–1891,str.173. 28 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str. 99. 29 SI_ZAL_ŠKL/0063,t. e.131,Tedenskaporocila onalezljivihboleznihv obciniŠkofjaLoka, 1889. necepljenihpa11(42%).30Obtemsesevedapo­stavljavprašanje,alisobilivsi»cepljeni«bolnikiresnicno cepljeni, ker je bilo smrtnih primerovmednjimiševednoveliko,alisotakolepoveda­linjihovisvojci,vendarjevresnicibilodrugace.Možnojetudi,dasobilicepljenisamoenkrat,karpanizadostovalo,dabipreživeliokužbo. Pokrajšemzatišjusosekozespetpojavilemaja1889ternatošeenkratseptembrainokto­bra,obakratvobcinahJavorjeinPoljane.Prvicjezbolelo12oseb,dvestaumrli,drugic28oseb,umrlojihjepet.SPoljanskegasejebolezenza­neslavobcinoŽelezniki,kjerjeodsredeoktobradokoncanovembrazboleloše13oseb,kisovseuspešnookrevale.31 Kasneje koze niso vec povzrocale težav,karpotrjujetrditevdr. Zupanca,dasoletadol­goprizanašalenekemuobmocju,potemkosogaenkrattemeljitookužile.32Ktemustavprecejšnjimeripripomoglatudivecjaozavešcenostljudiinrednovsakoletnocepljenje,cepravse»… ljudstvo sploh, zlasti po nekaterih krajih, ne poslužuje te dobrodelne naprave v onem obsegu, kakršnega zahteva skrb za dobro zdravstveno stanje ob casih, ce bi zavladale prave kužne koze …,«33kotberemo vpozivukranjskegaokrajnegaglavarjaPirca iz leta 1904. V njem obcine opominja, naj vložijovsenapore,dabodostaršinacepljenjeinkasnej­ši pregled pripeljali vse za cepljenje primerneotroke.Tojebilošetolikopomembneje,kersosecrnekozevtemletuzželeznicarskimidelavciiz MakedonijezaneslenaHrušicopriJesenicahinnaslednjeletonaBohinjskoBelo.Županjemo­ralposkrbetizaprimerenprostorizvenšolskihstavb,kjerjezdravnikcepilkoze,zazapisnikarjain,cenimogelsamprisostvovaticepljenju,šezasvojeganamestnika.Datumcepljenjajeobcinskisluga veckrat zapored razglasil po mestu. Leta1904jecepljenjepotekalonasoboto,11.junija,ob2.uripopoldnevmestnihišivŠkofjiLoki,ce­piljedr.AntonArko.Pregledovanjecepljenihkozje potekalo naslednjo soboto, cez štirinajst dnipajezdravnikpregledalincepilšedrugenece­pljeneotroke,kisožeobiskovališolo.Uspešnocepljenimjeizstavilspricevalo.Nadancepljenjasomoralistaršiotrokomtemeljitoumitirokezmilom,vodoinšpiritomterjihoblecivsvežoin 30 Zupanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str. 100. 31 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.91. 32 Zupanc: Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str. 114. 33 SI_ZAL_ŠKL/0063,t. e.131,Cepljenjekoz1904–1905, dopis Okrajnega glavarstva v Kranju, št. 13442, 26. 5. 1904. snažnoobleko.Starše,kiotroknisopripeljalinacepljenje,ježupanstvošeen­kratopomnilonadodatnirokinsojih,cesetuditakratnisoodzvalioziromadokazali,daotrokizopravicljivihrazlogovnemorebiticepljen,naznaniliokraj­nemuglavarstvu.34Leta1905sejenatemseznamuznašloosemotrokizobcineŠkofjaLoka,12izobcineStaraLokainkar36izobcineZminec.35 b) Škrlatinka Škrlatinka36 je veljala za pogosto in smrtno nevarno bolezen. Samo na Kranjskemsomedletoma1883in1890zabeležili80epidemij,kisozahtevale959smrtnihprimerov,šedvakrattolikopajebilosporadicnihprimerovbole-zni,kisosekoncalissmrtjo.NeslavnovodstvojepripadloOkrajnemuglavar­stvuKranj,kjersejevepidemicnioblikipojavila15-kratinjeobolelo824otrok.Za214odnjihjebilabolezenusodna,karjepomenilo26-odstotnosmrtnost.Naškofjeloškemjeleta1888trikratrazsajalavobciniTrata(Gorenjavas)inpoenkratvobcinahPoljaneinJavorje,kjersejespetponovilanaslednjeleto.37 TakratsojozaznalitudivokoliciŠkofjeLoke.VecokuženihjebilonazacetkujulijavvasiPevno,zatojeokrajnizdravnikdr.EdvardŠavnikizKranjavodstvudeškešolenarocil,najtamkajšnjimucencemdonadaljnjeganedovolijoobisko­vatipouka.38Vvecjemobseguseješkrlatinkaspetpojavilaobkoncušolskegaleta1894/95medmestnimiinokoliškimiotroki.Ponavodilihdr. Šavnikaso izoliralivseucencedeškešole,kisoprišlivstikzobolelimi.39Nazunanjidekli­škišolipriuršulinkahsocelopredcasnozakljucilišolskoleto,akerbolezentudipopocitnicahniponehala,sosegojenkevrnilevšološele7.oktobra.Vendarnezadolgo.Zaradinovihprimerovškrlatinkesomorališoloponovnozapreti29.novembra,zaprtajeostalado15.januarja1896.Vcasuepidemijejenazunanjidekliškišoliumrlo13ucenk.40 Epidemijasejenazacetkudecembra1895razširilatudizazidovesamo­stanamedgojenkenotranjeuršulinskešole.Vodstvojezdravadekletatakojpo­slalodomov,zaobolelevarovankepauredilobolniškesobevsevernemkrilusamostana,kjersojihoskrbovalenjihovematereindveusmiljenki.Dvegojenki –AngelaDebelakizRibniceinConcettaPizzamiglioizKanfanarjavIstri–sta umrli.41 Vodstvo uršulinskih šol je želelo obnoviti pouk že na zacetku januarja1896,vendarjimokrajnoglavarstvoteganidovolilo,sajjebilosplošnozdra­vstvenostanjevokolici,predvsemvbližnjiobciniStaraLoka,ševednoslabo.Zaprtjeostaltudidekliškipenzionat,nobenaodgojenksenismelavrnitivanj,doklersovnjemšebivaleobolelegojenkeindoklerprostorinisobilitemeljitorazkuženi.NadopissejesamostanskaprednicaM.KatarinaMajhenicodzvalaznovoprošnjo,vkaterijepoudarilanevarnost,dabodozacelistaršigojenkpre­pisovatisvojehcerevdrugezavode,cebonjihovostalšenaprejzaprt.Navedla 34 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Cepljenjekoz1904–1905,obcinskirazglas,št.1161/1904,3.6. 1904. 35 SI_ZAL_ŠKL/0063, t. e. 131, Cepljenje koz 1904–1905, priloga k obcinskemu razglasu, št. 1300/1905,s.d. 36 Nalezljiva bolezen, ki jo povzroca kapljicna okužba z bakterijami škrlatinke in prizadene predvsemotroke.Bolezenspremljajovnetježrela,glavobol,vrocina,pordeljezikinizpušcaj voblikidrobnihrdeckastihpikpovratuinzgornjemdelutelesa.Ponekajdnehvrocinapade, izpušcajzbledi,kožanadlanehinstopalihseolušci.Bolezenzdravimozantibiotiki(povzeto po:Družinska zdravstvena enciklopedija,str.932). 37 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.108–109. 38 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.525,ŠolskakronikaI(1878–1905),šolskoleto1890/91. 39 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.525,ŠolskakronikaI(1878–1905),šolskoleto1894/95. 40 SI_ZAL_ŠKL165,t.e.1,a.e.4,Kronikazunanjeuršulinskešole(kopija),str.53,55,59. 41 AUŠL,Samostanskakronika1891–1930,str.72–73. je,dabozadnjaobolelagojenkazapustilapenzionat13.januarja1896.Takodolgosomoralicakatizato,kerjebilaprednjodolgapotvItalijo,nakateroješlalahkolepovsemzdrava.Vsedrugeprostore,kisojihuporabljaleobolelegojenke,somedtemžerazkužilipodnadzorstvomdr.Arka.Dodalaješe,dasovuršulinskempenzionatužepredletiurediliposebno»mirnosobo«zaobicajnebolnice,vendarsojoleredkouporabljali.Takojkobivremedovoljevalo,pabiselotiliureditveposebnihbolnišnicnihprostorovzapotrebeepidemicnihobolenj.Kotvsekaže,jeprednicastemizagotovilileprepricalaOkrajnoglavarstvovKranju,dajes15.januarjem1896spetdovoliloodprtjeuršulinskihšol.42 Uršulinski penzionat v Škofji Loki, kjer sta delovali zunanja in notranja dekliška šola. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) Vkasnejših letih soepidemije škrlatinkenekolikopojenjale,vendarsomoralikljubtemušenekajkratzakrajšicaszapretizunanjouršulinskošolo.Vendarsosevsakoletopojavljalisporadicniprimeribolezni.Enegatakih(izleta1906)omenjaokrožnizdravnikdr.Arko,kipravi:»Obolel je v cetrtek uce­nec II. razreda Bertel Cencic, 7 let star otrok cevljarja, za znaki škrlatice ter so se danes pojavili karakteristicni izpušaji škrlatice po životu. Tudi v vratu ima precej hudo vnetje in poleg tega je tudi že zmešan. Od kod da je dobil to bolezen, ni mo­goce dognati. Mati pravi, da je sicer en mlajši brat zadnji cas imel spušaje po ustih, 42 AUŠL,Dopisi,razno,t. e.25,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št. 19722,30.12.1895; prošnjapredniceuršulinskegasamostanavŠkofjiLoki,6.1.1896;dopisOkrajnegaglavarstva vKranju,št.56,8.1.1896. da je pa kmalu okreval. Da se ta bolezen ne bode dalje širila, se je zapovedalo sle­dece naredbe v izvršitev: 1) Popolno izoliranje bolnika. 2) Dalje izoliranje postrežnice. 3) Razkuževanje posteljnega in telesnega perila ter izmetkov bolnika s 5 % karbolno kislino. Bolnik se bode redno zdravniško obiskoval in bodo zdravstvene naredbe pod kontrolo mestnih stražnikov. Dr. Anton Arko, okrožni zdravnik.«43 c) Davica Davica44sejevepidemicnioblikipojavljalazeloredko,vendarzatotolikopogostejevoblikiposameznihprimerov,kisobilinajveckratomejenilenanekohišoalimanjšeobmocje.Zabolezenjebilonamrecznacilno,daniizviralaizve­likihžarišcokužbe,temvecjebilarazpršenapovsodpodeželiinjebilaprisotnaskozivseleto.Vendarsostatisticnipodatkipokazali,dasejevepidemicnioblikipojavljalalevhladnejšihmesecih.Veljalajezazelonevarnobolezen,kijezasebojpušcalaštevilnesmrtnežrtve.PovprecnaumrljivostnaKranjskemjebilav80.letih19.stoletjaskoraj33-odstotna.Vtemcasujezadavicozbolelookoli6.200oseb,vecinomaotrok,odtegajihjev36epidemijahumrlole310(5%),ostalih95odstotkovpakotsporadicniprimeri.Kranjskookrajnoglavarstvojebilopošteviluobolelihpoddeželnimpovprecjem,vendarsoizstopalanekateraobmocja.Poznavalcitakratnihzdravstvenihrazmersonasplohopažali,dasejebolezennadolocenihobmocjihpojavljalavelikopogostejekotkjerkolidrugje.NaŠkofjeloškemstabilitoobciniSelcainPoljane.Vepidemicnioblikijeleta1883pustošilapoŠkofjeloškemhribovju,naslednjeletodvakratvSelškiinen­kratvPoljanskidolini,leta1886spetpoškofjeloškihhribihinleta1889vobciniStaraLoka.45 Šolskekronikejospetomenjajovšolskemletu1893/94.»Jeseni l. 1893 je v mestu in okolici davica nekoliko otroke mucila, kar pa ni motilo rednega pouka. Pomladi se je pa ta bolezen prikazala tudi v hribovskih vaseh in je kmalu tako raz­sajala, da je slavni c. kr. Okrajni šolski svet z razpisom od dne 4. maja 1894, št. 633, zapovedal, da naj se ustavi šolski pouk teh deklic …,« beremovkronikizunanje uršulinskešole.46Umrloješestgojenk.Epidemijoomenjatudikronikadeškešole,kinavaja,dasomoralizaradiboleznioktobra1893izolirativsedeckeizvasiBodovljeinVincarje.47 Zdravstveniukrepisovprimerihdavicezahtevalitakojšnjoosamitevbol­nikainizogibanjevsemstikomzdrugimidružinskimiclanioziromasostanoval­civhiši.Obolelemujelahkostreglaleenaoseba.Kojebolezenminila,somoraliprostore,obleko,posteljninoindrugepredmete,skaterimijeprišelobolelivstik,temeljitoprezracitiinrazkužiti.Cejebolnikumrl,sogamoralitakojprepe­ljativmrliškovežicoincimprejpokopati. 43 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:škrlatinka,1890–1909. 44 Davica(tudidifterija)jeakutnabakterijskabolezenzgornjihdihalnihpoti,prikaterisepoja­ vijobolecinevžrelu,vrocina,psevdomembranskeoblogenatonzilah,vžreluin/alisapniku. Dihanjeinpožiranjestaoteženi.Bolezenseprenašakapljicnoobkašljanjuinkihanju,lahko tudiprekpredmetovinživil.Izvorokužbejebolnikaliprenašalecbrezsimptomov.Bakterija serazmnožujevžrelu;resnezapletepovzrocatoksin,kigasprošcavkri.Doodkritjacepiva v30.letih20.stoletjajeveljalazazelonevarnootroškobolezenzvelikosmrtnostjo.Hude oblikedavicezdravimozantitoksinom(povzetopo:Družinska zdravstvena enciklopedija,str. 190;https://sl.wikipedia.org/wiki/Davica). 45 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.113–115. 46 SI_ZAL_ŠKL165,t.e.1,a.e.4,Kronikazunanjeuršulinskešole(kopija),str.42. 47 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.525,ŠolskakronikaI(1878–1905),šolskoleto1893/94. Dr.AntonaArkasopogostoklicalikbolnikomzdavico,takotudi,kojeobolelucenecdeškeljudskešoleJohanOmejc.Ženekajcasajetožilzabolecina­mivgrlu,kisopostaletakohude,daješolskiupraviteljposlalpozdravnika,kijeugotovildavico.NemudomajemoralavšologospodinjaJeraPegam,prikaterijeucenecstanovalmedšolskimletom,dajedobilaustreznazdravniškanavo-dila,kakoravnatizobolelim.Vsemdrugimotrokom,kisostanovaliprinjej,donadaljnjeganibilodovoljenohoditivšolo.48Primersejezaradihitrezdravniškeintervencijedobrokoncal,velikoslabšepaverjetnodrugi,kosodr.ArkaklicalikvnukinjiPavlaOblakaizpredmestjaTrata.Šestletnabolnicaježivelazdedkominbabicoterbilabolnaženekajdni.Kersejestanjezadnještiridnislabšalo,stapoklicalazdravnika,kijeugotovil,»…da boleha otrok za vratnico, in sicer je ista že na taki stopnji, da injiciranje antitoksina ne bi nikakor vec pomagalo. Krivda zadane vsekakor okolico, katera ni pravocasno klicala zdravnika. To je velika ma-lomarnost, katera zasluži velike graje,« ješezapisalvporociluinobcinskemuredarjunarocil,najvprimerudeklicinesmrti,preveri,alisostaristaršiizvedlivsezaukazaneukrepe.49 Porocilo o smrti šestletnega Lovrenca Kalana iz Bodovelj, ki je umrl za davico (vratnico), 1893. (SI_ZAL_ŠKL/0063, t. e. 131) d) Ošpice Ošpice50sosevlokalnihokoljihpovsodpoKranjskempojavljalezelopo­gosto,vendarvepidemicnihoblikahsamovposameznihletih.Najpogostejše so bilepozimiinspomladi. Kljub velikiobolevnosti jebila smrtnostnizka, v 48 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.28,a.e.798,dopisOkrajnemuglavarstvuvKranju,št.15/1888–89. 49 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:davica,dopisšt.1816/1906. 50 Ošpice(lat.morbilli)sozelonalezljivavirusnabolezen,kiprizadenepredvsemotrokeinse širikapljicnozokuženimiizlockiizustinnosu.Prenašaselahkoneposrednoaliposrednoskihanjeminkašljanjem.Bolezensezacnezvrocino,nahodom,vnetimiocmiinkašljem.Potrehdoštirihdnehsepojaviizpušcaj,kipostopomapokrijecelotnotelo.Ceznekajdnizacnebledetiinsimptomipojenjajo.Najpogostejšizapletisookužbeušesinprsnegakoša,vcasihtudi driska in bruhanje. Bolezen preprecujemo s cepljenjem (povzeto po: Družinska zdra­vstvena enciklopedija,str.690–691;https://sl.wikipedia.org/wiki/Ošpice). povprecjustaumrlaleokoli2odstotkavsehobolelih.Vkranjskemokrajnemglavarstvusojihvdesetletju1881–1890vtakšnioblikizabeležilidevetkrat,epidemijileta1887in1890stazajelitudiobcinevškofjeloškemsodnemokra­ju.51ZaradivecjegaštevilaobolelihsomoralinadeškiljudskišolivŠkofjiLoki4.februarja1887najprejprekinitipoukvprveminvnaslednjihdnehševostalihtrehrazredih.52Zaporojeodredilc.kr.okrajnizdravnikdr.IgnacijMallyinjeveljala,doklernisoošpicepovsemponehale.Pouksejespetlahkozacelšele7.marca.Oobsežnostiepidemijegovoriporocilovodstvašole,kinavaja,dajevprvemrazreduzbolelo55,vdrugem18,vtretjem17invcetrtempetucencev,skupaj95.53Novaepidemijaleta1890jemestuprizanesla,vendarjeprizadelaobciniSelcainPoljane.PonovnojebolezenvŠkofjiLokirazsajalaleta1896,vuršulinskempenzionatujezbolelovecgojenk.Tistezlažjooblikosonemudomaposlalidomov,drugeobolelepaizoliralivprostorihsamostanskepralnice.Vsmrtninevarnostijebilasamoenagojenka,ajepreživela.54Onovihprimerihošpicsošolskekronikespetporocalespomladi1909.Nadeškišolijemed20.in27.aprilomzbolelookoli12odstotkovvsehucencev,5odstotkovsojihmoraliizolirati.55Podobnojeporocalovodstvozunanjedekliškepetrazrednicepriur­šulinkah,kijemestnemuuraduvŠkofjiLokido6.majaposredovaloimena46obolelihotrok.56 e) Tifus Tifus57jeodnekdajveljalzabolezen,kisojopogojevaleslabehigienskerazmere.Vprimerjaviznekaterimidrugiminalezljivimiboleznimi,kisoseši­rileizžarišcaokužbeinsevugodnihpogojihmocnorazširile,sobiliprimeritifusaavtohtoniinodvisniodlokalnihhigienskihrazmer,ustreznepreskrbescistopitnovodoinurejenekanalizacije.NaKranjskemsomedletoma1881in1890zabeležili78epidemijtifusa,vkaterihjezbolela3.101oseba,umrlojihje353oziromavsakdevetioboleli.OkrajnoglavarstvoKranjjebilopopojav­nostiboleznivsamemvrhurazpredelnice.Epidemijasejetupojavila15-krat,zboleloje377oseb,umrlo54(14,32%).58Naobmocjihznotrajglavarstva,kjersejetifuspojavljalletozaletom,jeneslavnovodstvopripadloškofjeloškemusodnemuokraju.PrednjacilistapredvsemobciniŠkofjaLokainStaraLoka,kjerjebolezenvepidemicnioblikirazsajalavletih1883,1884,1885,1886(dvakrat)in1887(štirikrat).Leta1884jeizbruhnilatudivobcinahSoricainŽelezniki.59 Dastasiškofjeloškainstarološkaobcinazaslužilijavnograjoclanadeželnegazdravstvenegasvetadr.Zupanca,jemogocepripisatiizrednoslabimhigienskimrazmeramvmestuinokolici,vendarsobilajedrovseganeurejenagnojišcain 51 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.111–112. 52 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.525,ŠolskakronikaI(1878–1905);t.e.28,a.e.798,dopisišt.51,55,58–61,65/1886–87. 53 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.28,a.e.798,dopisšt.65/1886-87,8.3.1887. 54 AUŠL,Samostanskakronika1891–1930,str.74. 55 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.526,ŠolskakronikaII(1906–1934),šolskoleto1908/09. 56 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:ošpice. 57 Trebušnitifusjeakutnainfekcijskabolezen,kijopovzrocabakterijasalmonele.Prenašasezuživanjemhraneinvode,kijeonesnaženaziztrebkiokuženeosebe.Bolezensezacneshu­dimglavobolom,visokovrocino(zatosojovpreteklostiimenovalivrocinskabolezen),izguboteka,splošnoslabostjo,napihnjenostjotrebuhainzaprtjem,kimukmalusledidriska.Pode­setihdnehselahkonakožipojavijorožnatepege(rozeole).Cebolnikneprejmeustreznegazdravljenja,lahkosimptomitrajajovectednovalimesecevinsevnajslabšemprimerukoncajossmrtjo.Zazdravljenjesedanesuporabljajoantibiotiki(povzetopo:Družinska zdravstvena enciklopedija,str.948–949;https://sl.wikipedia.org/wiki/Trebušni_tifus). 58 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.118. 59 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.117–119. gnojnica,kijezastajalaoziromasejezlivalapomestnihinprimestnihdvorišcih.Nesmemonamrecspregledatidejstva,dasoštevilnimešcaniobpopoldnevih,kosozaprlivratasvojihtrgovinindelavnic,tudipomalemkmetovalinanjivahokolimesta.Topotrjujejopopisiprebivalstva,kjerjenatancnonašteto,kolikoinkatereživalisobileprihiši.Skorajprivsakidrugihišisoimelikakšnokravo,volaalikonja,ponekodtudiprašicaalidrobnico.Zatojebilopodvorišcihtolikognojaingnojnice,kistapronicalavtlainzastrupljalapodtalnico,smradpajekužilozracje.Težavobiucinkovitorešilanapeljavavodovodainkanalizacije,ocemerpaobcinskivodstvitakratšenistarazmišljali,vendarsosenapeljavevodovodalotilinazacetku20.stoletja,kojedobilaŠkofjaLokatudinovo,sodobnoklavni­co.Dotakratsosezvodooskrbovaliizmestnihvodnjakovinhišnihzajetij.Novvodovodnisistemjevvelikimeripripomogel,dasejetifusvnaslednjihletihpo­javljalsamošeposamicnoinsozapisionjempovsemizginilivšolskihkronikah. Kopanje jarka za napeljavo mestnega vodovoda na Spodnjem trgu v Škofji Loki leta 1902. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 12) ZaradiepidemijetifusavStariLokijekranjskookrajnoglavarstvo3.no­vembra1885prepovedaloobiskovanjepoukazavseucencedeškeljudskešolevŠkofjiLoki,kisobilidomaizvasiStaraLoka,Binkelj,VešterinTrnje.Prepovedjeveljala,doklernivrocinskabolezenpovsemponehala.Kpoukusoselahkospetvrnili21.novembra,potem,kosejekranjskiokrajnizdravnikdr.Ignacij Mallyosebnopreprical,dabolezninivec.60Podobnaprepovedjezaucenceiz predmestjaKarlovecveljalaoktobra1894. Tifusnoobolenjejeveckratnašlopottudizazidoveuršulinskegasamo­stanaintamkajšnjihdekliškihšol.KerjebilouršulinskošolstvovŠkofjiLokipo 60 SI_ZAL_ŠKL/0168,t.e.10,a.e.525,ŠolskakronikaI(1878–1905);t.e.28,a.e.797,dopisišt.30,38,41/1885–86. kakovostipoznanodalecnaokoli,jevsevecpremožnihdružinželelotušolatisvojehcere,karjepovzrocaloprezasedenostpenzionatainslabšanjehigienskihrazmer.Vtakšnihpogojihjebilizbruhboleznisamovprašanjecasa.Prineslogajeleto1891.Prveprimeretifusasozaznalikonecmarca,temsokmalusledilinovi.Dekleta,kinisokazalaznakovbolezni,jevodstvošolenemudomaposlalodomov,kjerpasoštevilnepravtakozbolele,dvestaceloumrli.Kersoseraz­merevsamostanuaprilainmajaševednoslabšaleinjeepidemijadobivalavseboljzlovešcznacaj,jeOkrajnoglavarstvovKranju29.maja1891izdaloposebnanavodila,vkaterihjeodrediloukrepezazajezitevbolezni.Zanadzornadizvaja­njemstabilazadolženaokrožnizdravnikdr.Arkoinokrajnizdravnikdr.Šavnik.Navodilasodolocala: 1) Obolele brezpogojno izolirati in jim zagotoviti negovalno osebje, ki ne sme imeti drugih zadolžitev. 2) Vsa stranišca, bolniške sobe in bolnikove izlocke razkužiti na predpisan na-cin. 3) Osebno in posteljno perilo obolelih po uporabi namociti v 5-odstotno kar­bolno raztopino. 4) Pitno vodo pred uporabo obvezno prekuhati. 5) Notranja dekliška šola ostaja zaprta, v penzionat se brez posebnega dovo­ljenja ne sme sprejeti nobene gojenke, ki je bila ob izbruhu epidemije odpu-šcena domov.61 Oizvajanjuukrepovjemoraldr.Arkocezosemdniporocatiokrajnemu zdravnikudr.Šavniku,kibiodredildodatneukrepe,cebibilotreba.Zaradibo­leznivsamostanuje30.majaprepovedaltudipouknazunanjiuršulinskišoli, Mestni trg v Škofji Loki s kužnim znamenjem na desni, kmalu po letu 1900. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8) 61 AUŠL,Dopisi,razno,t.e.25,dopisOkrajnegaglavarstvaKranj,št.6313,29.5.1891. sajsoobolevaletakogojenkekotuciteljice.Poukjespetstekel8.junija.Zaur­šulinskokronistkojebilabolezenbožjakazen.Vendarbibildr.Šavnikdrugac­negamnenja,cebigavprašali.Kosijepokoncaniepidemijiogledalprostore,vkaterihsobivalegojenkenotranjeuršulinskešole,jezgroženzakljucil,dabijihzagotovozaprli,cenebiuršulinkemedtemkupileškofjeloškegagradu,kamorsovnaslednjihletihpreseliledelšolskedejavnosti.Popodatkihizkronikesozatifusomumrleštirigojenkeinenanegovalka.62 Oktobra1894sejetifusuvŠkofjiLokipridružilašegriža.Dr.Arkojetakojukrepalinzaukazalobveznoprijavljanjebolnikov,njihovoodstranitevinizolacijo,obveznorazkuževanjenjihovihizlockovzapnenovodoterprekuhava­njeinzracenjeosebnegainposteljnegaperila.Ljudiješedodatnoposvarilpreduživanjemnezrelegasadjainšolarjemizokuženihhišprepovedalobiskovanjepouka.Ukrepejeobcinskislugašeistidanrazglasilpomestuinpredkapucin­skocerkvijo.63 f) Kolera V obravnavanem obdobju je kolera64 razsajala po Kranjskem le enkrat(1886),vendarniprizadelaškofjeloškegaobmocjainsejeizognilatudidrugimdelomkranjskegaokrajnegaglavarstva.Vendarsosejekljubtemuzeloprestra­šili,kotvsakicdotlej,kosozacelicasopisiporocationjejvkateriodbližnjihevropskihdržav.Zaradivelikesmrtnosti,kojeumrlvsakdrugibolnik,sosejeupravicenobaliinzatohitelisprejematinajrazlicnejšepreventivneukrepe.Kosejebolezenpoleti1884pojavilavMarseillu,jekranjskookrajnoglavarstvotakojrazposlaloobcinamnavodilooobveznemprijavljanjutujcev,kisoprišliizjužneFrancijeinŠpanijetersobivalivhotelih,penzionihindrugihpreno-cišcih.Zdravnikeinlastnikejezadolžilo,najposkrbijozazdravstveninadzornadnjimi,karjepomenilotridnevnoopazovanjeosebeinustreznoukrepanjevprimerubolezni.Cebisetapojavilaprikateremodnjih,bigamoralitakojizolirati,mupriskrbetiustreznonegoinpokoncanemzdravljenjuposkrbetizarazkuževanje.65Nekajdnizatemsoobcinamposlališedodatniukaz,damorajovsiposestnikipotrestistranišcaingnojišcaskarbolnimprahom.Cebiseljudjeukrepuizogibali,gajemoralananjihovestroškeopravitiobcina.66Mešcanejenaustreznocistocopitnevode,stanovanjinstranišcponovnoopozorildopiskranjskegaokrajnegaglavarjaz10.julija1885,67kosejekolera,kisejerazširilaizŠpanije,ženevarnopribližalamejamAvstro-Ogrske.PrveprimereboleznisošeistegaletazaznalivTrstu,kamorsojonajverjetnejezanesleladjeizBenetk.Pravaepidemijasejezacelajunijainjulija1886vTrstuinnaRekitersekmalu 62 AUŠL,Samostanskakronika1683–1891,str.191. 63 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:tifusingriža,razglasšt.1550/1894. 64 Kolerajeakutnanalezljivaokužbatankegacrevesa,kijopovzrocabakterijakolere.Zabolezen soznacilneobilnevodenedriskeinbruhanje,kilahkovtežkihprimerihprivedejodosmrtizaradidehidracije.Izgubotekocinepovzrocitoksin,kigavcrevesjutvoribakterijakolere.Okužbovednopovzrociuživanjeokuženehraneinvode.Bolezenzdravimoznadomešcanjemizgubljenetekocine(spitjemvodezdodatkomrehidracijskesoli)inantibiotiki.Cepivoprotikolerisicerobstaja,vendarniposebnoucinkovito.Koleresejeprijelvzdevek»modrabole­zen«,sajsebarvabolnikovekožezaradihudeizgubetekocinespremenivmodrikasto-sivo(povzeto po: Družinska zdravstvena enciklopedija, str. 450–451; https://sl.wikipedia.org/ wiki/Kolera). 65 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.7041,9.8.1884. 66 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,razglasMestneobcineŠkofjaLoka,št.939/1884,17.9.1884. 67 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.5933,10.7.1885. razširilavokoliškedeželeinnaBalkan.IzIstreinzRekesejerazširilatudinaKranjsko,najprejvLoškipotokinnatonaIg,Vrhniko,vVelikoLigojno,ljubljan­skoPrisilnodelavnico,GribljepriCrnomlju,GlinceinPodsmreko.68 Kranjskookrajnoglavarstvoobizbruhuepidemijeniizgubljalocasainježe16.junija1886razposlaloobcinamnasvojemobmocjuvprašalnikoizvaja­njuzaukazanihpreventivnihukrepovprotikoleri.ŠkofjeloškižupanValentinSušnikjevodgovorusporocil,dasonasejiobcinskegasveta,kijepotekala25.junija,izvolilizdravstvenokomisijo,kibovnaslednjihdnehpregledalahigien­skostanjepohišahindvorišcihvmestu,poskrbelazaperiodicnorazkuževanjestranišcindrugepreventivneukrepe.Vanjosobilipolegdr.AntonaArka,kijebilclanpofunkciji,izvoljeniAvgustSušnik,AntonGaberinAndrejSlabnik.ZazasilnobolnišniconajbizacasnouporabilistavbovpredmestjuStudenecinvbližinirekeSore(obGrabnu)najbipostavilišedodatnolesenobarako.Gledepotnikov,kibibolnipripotovalizvlakomvŠkofjoLoko,jepripomnil,dasožele­zniškodirekcijoževeckratprosili,dabijimvtenameneprepustilakurilniconaželezniškipostajinaTratiindasepogovarjajotudizobcinoStaraLoka,dabivbližinipostajenaredilizasilnobolnišnico.69 Prejomenjenazdravstvenakomisijasijehigienskerazmerevmestuogle­dala21.julija1886innaletelanaskrbvzbujajocestanje,kijevvsempotrjeva­lougotovitvedr.Zupanca,omenjenepriepidemijahtifusa.Od131hiš,kijihjeobiskala,jepomanjkljivostinašlaprivsakicetrti(33).Najpogostejšenepravil­nostisobilepomanjkljivonarejenetervelikokratnepokriteinprepolnegrezni-ceingnojnejame,zamašenialineustreznoizpeljaniodtocnikanali(kloake),kupignojaingnojnica,kijezastajalanadvorišcihoziromaserazlivalanaokoli,vcasihtudinaulicoalisosednjevrtove,smrad,kiseješirilnaokoliipd.Cesoseprihišiukvarjalizmesarskoalistrojarskoobrtjo,sosepridružilešedrugepomanjkljivosti.ZdvorišcastrojarjaKržišnikaseješirilnadleženvonjpone­posušenihkožahinodpadkih,odmesarjaHafnerjasmradpokrvi,kijemotillastnicososednjehiše, nagankuFuntkovehišesosušilicrevazaklobase,cepravsobilanatostranobrnjenatudistranišcaizsosednjihhišinjestanjekarklicalokizbruhunalezljivebolezni.Komisijajevsenepravilnostiskrbnopopisalainlastnikomodredila,kajmorajostoriti.70Škodajele,danimamokasnejšihporo-cil,kibirazkrili,kolikosolastnikiupoštevaliodredbeinposkrbelizasanacijopomanjkljivosti. Kojekoleraleta1887razsajalapojužniItalijiinleta1902vEgiptu,jedeželnavladaspetzaukazalaizvajanjeukazov,šeposebnorazglasazdne13.avgusta1886,skaterimjerazglasilaPoucilo o koleri.71Obcinesomoralespetaktiviratizdravstvenekomisije,dasopregledalevsestanovanjskehiševobciniinporocaleohigienskihrazmerahvnjih,moralesoposkrbetizacistocotalinregulacijoodvozasmeti,šeposebnotam,kjersoobcanizajemalipitnovodo.Vsenapravezaoskrbospitnovodosijeobcasnoogledalokrožnizdravnikinpritempreverilkakovostvodevnjihinobugotovljenihpomanjkljivostihtakojukrepal.Obcinesomoraleposkrbetitudizanadzorinizolacijozdravstvenosumljivihoseb,zagotovitizasilnebolnišniceterjihopremitivsajznajnujnejšoopremozabolniškonegoinrazkuževanjeternosili.72Dr.Arkojenaglavarjevdopisodgovo­ril18.avgusta1902inzapisal,dasovsopotrebnoopremoženakupili,težavosoimelileziskanjemprostorazaizolirnobolnišnico.Dodalješe,dadoslednonad­ 68 Keber:Cas kolere,str.165. 69 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,odgovorobcineŠkofjaLoka,št.718/1886,26.6.1886. 70 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,zapisnikosanitarnemogleduhišvŠkofjiLoki,21.7.1886. 71 Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko,1886,str.48–63inponovno1892,str.18–37. 72 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:kolera,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.19545,13.8.1902. zorujejoprebivalstvo,dabisevprimerusumaalipojavanalezljiveboleznipravocasnoodzvali,indarednopregledujejokakovostvodevmestnihvodnjakih. Vodovodno omrežje je bilo tik predzagonom, gradnja nove klavnice v teku, poskr­belisotudizanabavozasilnegarazkuževalnega aparata.73Novanavodilaokrajnegaglavarstvasospetzacelaprihajatileta1910,kosejekolerapo­javilavjužniItaliji,RusijiinnaOgrskem,terleta1913,kojerazsajalanaBalkanu. g) Jetika V primerjavi z drugimi nalezljivimi bole-znimi,kisosepojavljaleinizginjale,bileenkratunicevalneinnaslednjicprizanesljivejše,jebilatuberkuloza–jetikaalisušica,kotsojitudirekli,stalnoprisotna,kottih,zlovešciduh,kijeneu­smiljenoprežalnavsakemkorakuiniskalnovežrtve.Najpogostejšajebilapljucnatuberkuloza,vendarsejebolezenpojavljalatudivdrugihobli­kah,kisonapadalekosti,kožo,limfnisistem,se-cilainosrednježivcevje.Dolgosomislili,dagrezadednobolezen,kersopolegstarševzboleva­litudiotroci,vendarjerevolucionarnoodkritjeRobertaKocha(1882)takšnorazlagoovrgloinrazkrilopravegakrivca,t.i.Kochovbacil.74Koch jedokazal,dajebolezennalezljiva,vendarnede­dnaindaclovekaokužinjegovaokolica,vkaterosonajprejspadaliožjidružinskiclanialisostano­valciinnatošeokolje,vkateremsobivali.Bacilseprenašasclovekanaclovekaobkašljanjuinpljuvanjuterskapljicamisline,kiseširijoizustobolelegaobgovorjenjualikihanju.Medicinskeraziskave so že ob koncu 19. stoletja pokazale,daobstajatudimožnostokužbezneprekuhanimmlekom,maslominmesomokuženeživali,zatoso zdravniki priporocali prekuhavanje mesa inmleka.75 Metodezdravljenjatuberkulozesobileobkoncu19.stoletjašezelopreprosteinmarsikdajneucinkovite.76Zdravnikisopriporocaliuživanjedobre hrane, pogosto pitje mleka, svež zrak in 73 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim: kolera,porocilodr.AntonaArka,št. 1678/1902,18.8. 1902. 74 ZaodkritjavzvezistuberkulozojedobilRobertKoch leta1905Nobelovonagradozamedicino. 75 Šega:Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani …,str. 46. 76 Tuberkulozo danes zdravimo z antibiotiki, ki ubijajo bakterije.Odleta2011daljejenavoljotudicepivo,kije sicerucinkovitoprotiširjenjuboleznivotroštvu,vendar pred okužbo s pljucno tuberkulozo ne šciti zanesljivo (https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza). toplosonce,sprehodevnaravoterbrezskrbnoživljenje,karjebilozavecinoobolelih,kisoživelivslabihzdravstvenihinstanovanjskihrazmerah,nemogo-ce.Jetikajebilastalnicavdružinah,kisoživelevmajhnih,vlažnihintemacnihstanovanjih,kjerjeimelaidealnepogojezaširjenje. Zdravstvenastatistikaza80.leta19.stoletjakaženaKranjskemstalnoni­hanještevilasmrtnihprimerovzaradijetike,aistocasnotudistalnitrendnara-šcanjanjihovegaštevila.Samoleta1890jezajetikoumrloskoraj2.500ljudi,odtega314vOkrajnemglavarstvuKranj.Zgovorenjepodatek,dajezanalezljivimiboleznimivtemletunaKranjskemumrlo10,5odstotkavsehpokojnikov,samozajetikopakar16,8odstotkaoziromaskorajvsakšestimednjimi.DalecnajvecsevedavLjubljani,kjersobileedinadeželnabolnišnica,hiralnicainkaznilnica,vvsehpavelikojeticnihbolnikov,77šeposebnovbolnišnici,kamorsovozilibol­nikeizcelotneKranjske,pogostoževzadnjemstadijubolezni. StalnonarašcanještevilajeticnihbolnikovpovsejAvstro-Ogrskijezbuja­lovelikozaskrbljenostjavnostiindržavnegavodstva,kisejeodzvalonatana-cin,daje14.julija1902izdaloposebnoknjižicoznavodilizazatiranjejetike.78S posredovanjemdeželnevladezaKranjskosoknjižicedobilavsažupanstvainjihrazdelilamedustanoveinposameznike,zapotrebeduhovšcinepajebesediloobjavilLjubljanski škofijski list. Oblastisoodduhovnikovupravicenopricakova-le,dabodoizkoristilirazlicnepriložnosti(shode,obiskovanjebolnikovidr.)invernikepoucevalionevarnostihbolezni,njenihznakihinnacinihpreprecevanjaterstempripomogliknjenemuzatiranju.Enakosejepricakovaloodzdravni­kov,uciteljevindrugihizobraženihljudi.Navodilasobilajasnainkonkretnatersevdelu,kigovoriooskrbijeticnihbolnikovinrazkuževanju,nerazlikujejoodpodobnihnavodil,kisoveljalazadrugenalezljivebolezni.Posebnopozornostnamenjajoodpravljanjumedljudmimocnorazširjeneinostudnenavadeplju­vanjanatla,kinibilalehigienskoneprimerna,temvectudizdravstvenozelonevarna,sajsobilikužniizmeckijeticnihbolnikovedenizmedkljucnihvirovokužbe.Prvikorakpriizvajanjunavodiljedržavanaredilasprepovedjoplju­vanjanatlavvsehjavnihustanovah,tovarnah,obrtnihdelavnicah,cerkvahinželezniškemprometuterposkrbelazauvajanjepljuvalnikov.Sposredovanjemokrajnihglavarstevjeobcinamnarocila,najvsejavneprostoreopremijoznjimiinnatoopozorijotudilokalnegostilnicarje,kavarnarjeindrugelastnikelokalov,vkaterihsosezbiraliljudje.79Lokalnitrgovcisosenanovepotrebetrgaodzvalinemudomainponudilibogatasortimentizdelkov.Škofjelocanomstapljuvalni­keponujalakranjskitrgovecPeterMajdicindomacaŽigonovatrgovina.Navoljosobilivdvehizvedbah–zuporaborazkužilnetekocineališoteoziromažaga­nja,vemajliranialipreprostejšiizvedbi.Pravilagledenjihovegacišcenjasobilajasna.Oseba,kijebilazadolženazanje,jihjemoralavsakdanizlitivstranišcealikanal,šotoinžaganjezažgatiternatoskrbnoocistitiskropom,karbolnoalilizolnoraztopino.Pljuvalnikesoobicajnospremljalemodreemajliranetablicezbelimnapisom:Prepovedano je pljuvati na tla!80 Obstajalaješekopicadrugihpriporocilinprepovedi,kijihjenapoucnemplakatuzbralaKranjskapodružnicaavstrijskegapomožnegadruštvazabolnenapljucihinjihleta1904razposlalaobcinam,dajihrazdelijopogostilnah,ka­varnah,trgovinahinobrtnihdelavnicahternagovorijoljudikvstopuvdruštvo.VŠkofjiLokisejevabiluodzvalamestnaobcinain13posameznikov,leta1909 77 Zupanc:Krain und seine öffentliche Gesundheit …, str.61–63. 78 Odlokc.kr.ministerskegapredsednikakotvodjeministerstvanotranjihdeldne14.malegasrpana1902,št.29949navsepoliticnedeželnešefezadevajocuredbevodvracanjejetike.V: Ljubljanski škofijski list,1903,št.3,str.38–43,https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc­-HXT8VO5M. 79 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:jetika,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.23406,21.11.1902. 80 Šega:Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani …,str.48. so pristopili še clani okrajnega zdravstvenegazastopa.Vsakodnjihjeplacalletno2 kroni za clanarino,kijebilanamenjenazadobrodelnepo­trebedruštva.81 JetikasevšolskihkronikahdeškeljudskešolevŠkofjiLokiskorajneomenja,vendarpogo­stejenanjonaletimovkronikahuršulinskegasa­mostanaintamkajšnjihdekliškihšol,cepravsoboljzbolevaleuciteljice–redovnicekotgojenke. Te so bile za samostanskimi zidovi samo nekajlet,kolikorjetrajalošolanje,njihoveuciteljicepaprakticnoceloživljenjeinsojibilezatoboljiz­postavljene.Kosojozaznale,jebilozauspešnozdravljenje obicajno že prepozno, vendar so jovdanosprejeleinjorazumelekotbožjovoljo.Na­tancnejšihpodatkovotem,kolikoljudijevŠkofjiLokivsakoletoumrlozajetiko,nimamo,vendarbijihrazkrilemrliškeknjige,sajsovanjevpiso­valitudivzroksmrti.Ceupoštevamo,dasološkimešcanileta1890predstavljali4odstotkevsegaprebivalstvavOkrajnemglavarstvuKranj,vka­teremjevtemletuzajetikoumrlo314oseb,ugo­tovimo,dajebiloLocanovmednjimiod10do15inpodobnoverjetnotudivnaslednjihletih. Razkuževanje ob primerih nalezljivih bolezni Dabipreprecilinadaljnješirjenjenalezlji­vihbolezni,jezdravstvenazakonodajadolocala,dajetrebaobvsakemzaznanemprimerubolezniustreznoukrepatiinizvestitemeljitorazkuževa-nje.Nacineinpostopkejenatancnoopredeljeval Razglas deželne vlade z dne 31. avgusta 1887, s katerim se razglaša poucilo o razkuževanji pri otrovnih ali nalezljivih boleznih.82 Tam, kjer jebilotomogoce,soozdravelegabolnikapokon-cani bolezni skrbno umili v milni kopeli, kjerpatozaradiuboštvanibilomogoce,sogasamonamilili,umilistoplovodoinpreobleklivsvežeopranoperilo.Cesoseravnalipozdravnikovihnavodilih,sonatovodozlilivstranišceinposodozaumivanjerazkužiliskarbolnoraztopino.83 Razkuževanje jeveljalotudizabolnikovoosebno perilo, posteljnino in predmete, s kate­rimi je prišel v stik med boleznijo, prostore, vkaterihjebival,osebe,kisomustregle,tervsenjegoveizlockeiniztrebke.Obseginintenzivnost 81 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Bolezniinukrepiprotinjim:jetika,dopisiOkrajnegaglavarstvavKranjuzapodporoinclanstvovKranjskipodružnicipomožnegadruštvazabolnenapljucih. 82 Deželni zakonik za Kranjsko,1888,str.58–70. 83 Deželni zakonik za Kranjsko,1888,str.67. razkuževanjastabilaodvisnaodvrstenalezljivebolezni, števila obolelih in izvajanja ustreznihpreventivnih ukrepov v casu bolezni. V vecjemobsegu so razkuževanje izvajali v primerih ko­lere, koz, davice, tifusa, griže in škrlatinke, priprvihštirihtudivintenzivnejšiobliki.Pridrugihnalezljivihboleznihinsploh,cejebilbolniksamoeden,ukrepanjepahitro,jezadošcaložetemelji­torazkuževanjestvari,skaterimijeprišelvstikvcasubolezni.Najintenzivnejesomoralizaradivelikekužnostirazkuževatibolnikoveizlockein iztrebke.Razkužilajezagotavljalaobcina. Uporabljene metode in sredstva so bilarazlicna ter odvisna od predmeta razkuževanjain vrste bolezni. Osebno in posteljno perilo sonajveckrat za 12 ur namocili v 5-odstotno kar­bolnoraztopinoinnatotemeljitooprali.Primanjagresivnih boleznih je zadošcalo že namakanjeperilavkalijevemluguternatoprekuhavanjeinpranjevtekocivodi.Obleko,kijenibilomogoceprati, žimnice, lesene predmete ipd., so moralirazkužitisparo,obveze,krpezabrisanje,smetiinposteljnoslamopasežgati.Vsestranskoupo­rabnokarbolnoraztopinosouporabljalitudizarazkuževanjepredmetovterjovlivalivbolniko­vonocnoposodoinstranišce,kamorsojopra­znili.Ni bilonamrecdovoljeno,dabizdrave in bolne osebe uporabljale isto stranišce, ce se jetoslucajnozgodilo,sogamoralipredponovnouporabozdravihljuditemeljitoocistitizrazku­žilom. Takratno tržišce je ponujalo še dodatnarazkužilnasredstva(sublimatnoraztopino,klo­rovoapno,brom,žveplenokislino),vendarsosezaradiškodljivostiuporabljalazeloredko.Narav­nejšerazkužilojebiložganoapno,kisogaupo­rabljalizabeljenjeprostorovpookužbiinposi­panjegnojišc.84 Velikoprirocnejše,ucinkovitejšeinrazme­romaboljneškodljivojebilorazkuževanjezvo­dnoparo,skaterosolahkorazkužilitudivecjepredmete,kotnpr.postelje,blazine,odeje,žimni­ceinpreproge,akaj,kosogapremalouporablja­ li. Glavna vzroka sta bila strah pred morebitno škodo,kibijonaredilapara,inpomanjkanjeraz­kužilnihaparatov,sajganiimelaskorajnobenaobcinanaKranjskem.Škofjeloškagajeprvicku­povalaleta1887pripodjetjuW.E.Thursfieldz Dunaja.Izbiralajelahkomedprostostojecimalipremicnim,vendarstabilazanjoobapredraga,sajsosenjunecenegibalemed170in420gol­dinarji. Rešitev so nekaj let kasneje, prav takoneuspešno, iskali skupaj z okrajnim sodišcem,kijetakšenaparatpotrebovalozarazkuževanje 84 Deželni zakonik za Kranjsko,1888,str.60–66. sodnihjec.Obcinosoknakupušedodatnosililinenehnidopisiokrajnegagla­varstva,najvendarleomogoci,daborazkužilniaparatnavoljovsajtam,kjerjesedežokrožnegazdravnika.Leta1905jeobcinaslednjiclenašlapolovicopo­trebnihsredstev(66,31krone)injihnakazalazdravstvenemuokrožju,kijezanakupzagotovilopreostanekdenarja.Konkretnegadokaza,dasoposelspod­jetjemG.DielingzDunajaspeljalidokonca,žalnimamo,vendarsonaenkratizginili za obcino nadležnidopisi okrajnega glavarstva, naj zadevo dokoncno uredijo,kardajeupanje,dasonakupvendarleizpeljali.85 Pokopavanje kužnih mrlicev Pokojnika,kijeumrlzanalezljivoboleznijo,somoralineumitegazavitivrjuhe,prejnamocenev5-odstotnikarbolniraztopini,položitivkrstoincimprejpokopati.Nisogasmelipolagatinamrtvaškioder,bedetiinmolitiobnjemterganatovsprevodupospremitinapokopališce.Zakonodajajetostrogoprepove­dovala,zelojasenjebilvsvojemrazglasus15.maja1890tudikranjskiokrajniglavar,kijezapisal:»… opominjajo se obcani s tem jedenkrat za vselej, da se imajo strogo ravnati po postavni dolocbi, katera ukazuje, da se brez izjeme noben mrlic po vratnici in škarlatnici, po ošpicah in kozah, po vrocinski bolezni, griži, koleri in oslovskem kašlju nikdar in nikoli ne sme dajati v hiši, kjer je umrl, na mrtvaški oder, temvec da se mora takoj prenesti v mrtvašnico.«86Kljubjasnizakonodajiin glavarjevigrožnji,daseboprotivsakemukršiteljustrogo in brez milosti ukrepa-lo,jebilovpraksidrugaceinsejemoraloOkrajnoglavarstvovKranjuobkon­cu19.stoletjaveckratukvarjatizvprašanjempokopavanja(kužnih)mrlicevnapokopališcuvŠkofjiLoki.Vnavadijenamrecbilo,dasopokojnikeizspodnjegadelaPoljanskedoline,kisospadalipodžupnijosv.Jakoba,prineslivmesto,kr­stopostavilinatlapredstavbosodišcaintampocakalinaprihodduhovnika.Glavarstvusejezdelotakšnoravnanjenedopustnoizhigienskihinzdravstvenihrazlogov.Prvicgajeprepovedaloleta1893,natospetleta1894;obakratjedolo-cilo,damorajopogrebcipocakatinaprihodduhovnikazunajmesta.87Vendarjebilastaranavadaleprevectrdnozasidrana,dabisejeljudjelahkootresli.Takosejeleta1896spetzgodilo,»...da so prinesli kužnega mrlica (za ošpicami umrle­ga otroka) in mrlica, pri katerem se je trohnelost že tolikanj razvila, da je od krste teklo, in obakrat so cakali pred sodišcem na prihod gospoda duhovna za sprevod na pokopališce.«88Nevarnost,dabiseokužbazaneslamedmešcane,jebilašetolikovecja,kerstamedotrokivokoliškihvasehravnovtistemcasurazsajališkrlatinkaindavica.OkrajnoglavarstvovKranjujezatoponovnozaukazalo,damorajovsepokojnike,kisoumrlizakužnimiboleznimi,prenestinaravnostinbrezsprevodavmrliškovežiconaškofjeloškempokopališcu,zdrugimipokojni­kipalahkonaprihodduhovnikapocakajolezunajprvihhiškarlovškegapred­mestja.Županstvuloškeobcinejenarocilo,najzvsebinorazglasanemudomaseznaniljudipomestuinvaseh,dastrogopazinanjegovoizvrševanjeinsezapotrebnopomocobrnenažandarmerijo. Animinilonitištirinajstdni,koježandarmerijaobvestilaokrajnoglavar­stvo,dasokrstodeklice,kijeumrlazaškrlatinko,poustaljenemnacinuprineslivškofjeloškopredmestjeKarlovec,tampocakaliduhovnika,senatoustavilišepriznamenjunasprotisodišcainjovsprevoduskozimestopospremilinapoko­ 85 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Dezinfekcijskiaparat1887–1905. 86 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Kužnimrlici,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.6093,15.5. 1890. 87 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Kužnimrlici,dopisOkrajnegaglavarstvavKranju,št.9997,13.8. 1893. 88 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Kužnimrlici,DopisokrajnegaglavarstvavKranju,št.8878,16.6. 1896. pališce.Zaradinespoštovanjaukazovjeglavarstvoškofjeloškoobcinokaznova­losplacilom20goldinarjevkaznivkoristubožnegazaklada.89 Tubisezgodbalahkozakljucila,vendarsene.Alisobilezaponovnidopisokrajnegaglavarjadr.Gstettenhoferjazžeznanovsebino,kigaješkofjeloškaobcinaprejelanazacetkumaja1898,kriveprenizkekaznialileneodzivnostta­kratnihuradnikov,jetežkoreci.Vsekakornepravimozastonj,dajestaranavadaželeznasrajca.Kojoenkratoblecemo,jojetežkosleci. Zakljucek Ukrepi,kisojihoblastiizvajalevbojuznalezljivimiboleznimipredstoinvecleti,namvdanašnjemcasu,kosespetsrecujemozepidemijonevarnebolezni,zakaterošenimamoucinkovitegacepiva,zvenijozelodomaceinzna­no.Donekemeretudistrah,kijezavladalobprvemvalu,kojebilabolezenšepravaneznankainnismovedeli,kajnamboprinesla.Mordaravnozatolažjerazumemostrahinnegotovostljudistoinvecletnazaj,vsakic,koseještevilokužnihbolnikovnaenkratsilovitopovecaloinjebilapredvratiepidemija.Svojesoktemupristavilitudirevšcinaterpogostoslabihigienskiinbivanjskipogoji,kisobolezninastežajodpiralivrata.Medicinajeodtakratnaredilaogromenkoraknaprejterscepljenjiindrugimiucinkovitimimetodamizdravljenjarešilaštevilnaživljenja,vendarjeprofilaksavprimerihnalezljivihbolezniostalaboljalimanjenaka–omejevanjestikovzobolelimi,izolacija,skrbzahigieno,razku­ževanje…Ledržatisejemoramo. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki: • SI_ZAL_ŠKL/0063,ObcinaŠkofjaLokaspredniki1546–1945,t.e.28,131. • SI_ZAL_ŠKL/0168,OsnovnašolaŠkofjaLoka,1818–2014,t.e.10,a.e.525–526. • SI_ZAL_ŠKL/0165,ZasebnedekliškešolepriuršulinkahvŠkofjiLoki,1887–1941, t.e.1,a.e.4,Kronikazunanjedekliškešolepriuršulinkah1891–1919. • SI_ZAL_ŠKL/0279,Zbirkafotografijinrazglednic,~1880–2005,t.e.8,12. Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki (AUŠL): • ArhivuršulinskegasamostanavŠkofjiLoki,t.e.2,Samostanskakronika1693– 1891. • ArhivuršulinskegasamostanavŠkofjiLoki,t.e.2,Samostanskakronika1891– 1930. • ArhivuršulinskegasamostanavŠkofjiLoki,t.e.25,Dopisi,razno(f.IIIa). TISKANI VIRI Postavaod30.aprila1870oureditvijavnezdravstveneslužbe.V: Državni za­konik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane,Dunaj,1870,št.68,str.125– 132. 89 SI_ZAL_ŠKL/0063,t.e.131,Kužnimrlici,DopisokrajnegaglavarstvavKranju,št.12518,1.7.1896. RazglasdeželnevladezaKranjskozdne31.avgusta1887,skaterimserazglašapouciloorazkuževanjipriotrovnihalinalezljivihboleznih.V:Deželni zakonik za vojvo­dino Kranjsko,Ljubljana,1888,št.8729,str.58–70. Razglasiloc.kr.deželnevladezaKranjskozdne16.marcija1889l.,obsezajoceukaze,izdanenapodstavizdravstvenegazakonazdne24.aprila1888.V:Deželni zako­nik za vojvodino Kranjsko, Ljubljana,1889,št.647,str.14–36. Razglasiloc.kr. deželnevladezaKranjskozdne17.januarja1894.V: Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, Ljubljana,1894,št.991,str.7–10. Special-Orts-Repertorium von Krain / Obširen imenik krajev na Krajnskem,Dunaj: A.Hölder,1884. Special-Orts-Repertorium von Krain / Specijalni repertorij krajev na Krajnskem, Dunaj:A.Hölder,1894. Spezialortsrepertorium von Krain,Dunaj:VerlagderdeutschösterreichischenSta­atsdruckerei,1919. Zakonzdne24.aprila1888,skaterimseuravnavazdravstvenaslužbavobcinah,veljavenzavojvodinoKranjsko,brezdeželnegastolnegamestaLjubljane.V:Deželni za­konik za vojvodino Kranjsko,Ljubljana,1888,št.12,str.81–86. Zupanc,Franc:Krain und seine öffentliche Gesundheit vom Jahre 1881 bis inclusive 1890,Ljubljana:Kleinmayr&Bamberg,1893. LITERATURA Keber,Katarina:Caskolere.EpidemijekolerenaKranjskemv19.stoletju,Lju-bljana:ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,2007.Kocjancic,Mario:ZdravnikiinnjihdelovokrajuKranj1888–1918.V: Kranjski zbornik 2005,Kranj:Mestnaobcina,2005,str.307–320.Košir,Tone:OdzdravstvenegaokrožjadoZdravstvenegadomavŠkofjiLoki.V: Loški razgledi 59(2012),ŠkofjaLoka:Muzejskodruštvo,2013,str.71–80.Smith,Tony(ured.):Družinska zdravstvena enciklopedija,Ljubljana:DZS,1994. Šega,Judita:Higienske in zdravstvene razmere v Ljubljani (1895–1910),Gradivo inrazprave12,Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,1993.Štukl,France:Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva obcine Škofja Loka 1861–1918,Gradivoinrazprave1,Ljubljana;ŠkofjaLoka:Zgodovinskiarhiv,1979. INTERNETNI VIRI • https://sl.wikipedia.org/wiki/Crne_koze(dostop:3.11.2020) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Davica(dostop:3.11.2020) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Kolera(dostop:3.11.2020) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Ošpice(dostop:3.11.2020) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Tifus(dostop:3.11.2020) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Tuberkuloza(dostop:5.11.2020) • https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HXT8VO5M(dostop:5.11.2020) SUMMARY HEALTHCARESERVICEORGANIZATIONANDCONTAGIOUSDISEASESINŠKOFJALOKAATTHETURNOFTHE19THCENTURY Healthcare service organization in Austria-Hungary was based on thestatehealthcarelawfrom1870.Inaccordancewiththislaw,theDuchyofCarni­olapassedtheprovincialhealthcarelawin1888,whichdefinedthehealthcareserviceinmunicipalitiesofCarniola,withtheexclusionofitscapital,Ljubljana.Eachmunicipalitywasobligedtoorganize a publichealthcareserviceonits individual territoryor they could join their neighbouring municipalities andcreatehealthcaredistricts.OntheterritoryofŠkofjaLoka,twosuchdistrictswereestablished:inŠkofjaLokaandinŽelezniki.ThedistrictdoctorforŠkofjaLokawasDrAntonArko,whilethedistrictinŽeleznikididnothaveitsowndoc­toruntil1894.Districtdoctorshadnumerousandvariousduties:tocarryouthealth-policeregulations,vaccinatechildren,treatthemunicipalpoor,carryoutmedical-examinerservice,supervisemidwiferycare,preventthespreadingofcontagiousdiseases,etc.Theyhadtoreporttothemunicipalcommitteeandthehealthdistrictcommittee. Attheendofthe19th century,contagiousdiseaseswerecontinuallypre­sentinCarniola.Mostfrequentwereepidemicsofsmallpox,scarletfever,diph­theria,measles,typhusandtuberculosis.AllmentioneddiseasesoccurredalsoinŠkofjaLokaanditssurroundings,especiallydiphtheriaandtyphus.Smallpoxepidemicsoccurredin1883and1889andtookmanycasualties.Duetoman-datoryvaccination,thenumberofdeathswaskeptatbay.Measlesoccurredin winterandspringmonths,whilediphtheriawaspresentthroughouttheyear.Itwasconsideredasadangerousinfectiousdisease,similartothescarletfever,buttooklesslives.Themainreasonsfornumerouscasesoftyphusanddysen­terywerebadhygienicconditionsandunsuitableprovisionofdrinkingwater;small,humidanddarklivingpremisescontributedalsototheappearanceoftuberculosis.CholeraapproachedŠkofjaLokain1886,causedalarmbutdidnotaffectpeople. Everycaseofaninfectiousdiseasehadtobereportedandpromptlyactedupon:isolation,rest,properhygiene.Onlyonepersonwasallowedtocareforthepatient.Whenthediseasepassed,premises,clothes,beddingandallitemsusedbythepatienthadtobeairedanddisinfected.Ifthepatientdied,thebodyhadtobeimmediatelytransferredtothefuneralchambersandburiedinaveryshorttime. 1.04Strokovniclanek UDK654.197(497.4):616.912«1972« 654.197(497.4):616.932«1970/1973«Prejeto:5.10.2020 Informiranje gledalcev TV Ljubljana o epidemiji crnih koz leta 1972 in sedmi epidemiji kolere ter digitalizacija arhivskega gradiva o nalezljivih boleznih ALEKSANDERLAVRENCIC arhivskisvetnik,dokumentalistraziskovalec TelevizijskiarhivindokumentacijaRadiotelevizijeSlovenijaKolodvorska2,SI-1550Ljubljanae-pošta:aleksander.lavrencic@rtvslo.si Izvlecek Prvinamenstaopozarjanjenadolžnostiarhivarjev,arhivistovindokumen­talistov v avdiovizualnih arhivih, prikaz njihovega odziva na aktualne do­godkeinpostopkepripraveavdiovizualnegagradivazaobjavovprogramu,vkljucnozdigitalizacijogradiva.DruginamenprispevkajeprikazporocanjaTelevizijeLjubljanaoepidemijahcrnihkozinkolere.Ciljprispevkajespod­bujanjearhivskihdelavcevkproaktivnemuravnanju.Pregledaliindigitali­ziralismoarhivskogradivoizArhivaTelevizijeSlovenijaizobdobja1962–1974.Digitalizacijajeuporabnikomomogocilapreprostdostopdogradivainnjegovouporabovnovihoddajah. Abstract INFORMINGTHEVIEWERSOFTVLJUBLJANAABOUTTHESMALLPOXAND THESEVENTHCHOLERAEPIDEMICSIN1972ANDDIGITALIZATIONOF ARCHIVESCONCERNINGINFECTIOUSDISEASES Theauthorpointsoutthedutiesofrecordkeepersandarchivistinaudio­visualarchives,presentstheirresponsetothecurrenteventsandtheprepa­rationofaudio-visualmaterialforbroadcasting,includingitsdigitalization.HisintentionisalsotopresentthereportingofTVLjubljanaaboutSmallpoxandCholeraepidemics.Thegoalofthepaperistoencouragearchivalwork­erstoproactivity. Archivalaudio-visualmaterialsfromtheArchivesofTVSloveniafortheperiodbetween1962and1974hasbeendigitalizedandthusmadeavailabletotheusersandforitsre-useinnewbroadcasts. Kljucne besede: TelevizijaSlovenija,ArhivTelevizijeSlovenija,množicnein nalezljivebolezni,crnekoze,digitalizacija Key-words: Television Slovenia,ArchivesofTelevision Slovenia,massandinfectious diseases,digitalization Uvod Nalezljiveboleznispremljajoclovekaževseodpradavnine,nacinživlje­njainokoljepastaodlocala,kakšneboleznisebodopojavile.Zaizmenjavopov­zrociteljevinprenašalcevnalezljivihboleznimedrazlicnimiboleznimisosprvaobcasnoposkrbeliavanturistiinosvajalcivcolnihternakonjih,danespapo­vezujejocelineindržaveželeznice,avtomobilskecesteinpotireaktivnihletal.1 Marcaleta1972jevJugoslavijiizbruhnilaepidemijacrnihkoz.Zdravnikiinepi­demiologisosvarilipredizbruhomepidemijeravnozaradihitrejšegaletalskegaprometa.Pripravljalisosenaizbruhkolere,kijerazsajalavsosednjihdržavah,razširilepasoseševelikosmrtonosnejšecrnekoze.Vprispevkubomopregle­daliporocanjeTelevizijeLjubljana(odmarca1990TelevizijaSlovenija,odslejTVLjubljanaoziromaTVSlovenija)oepidemijahterpripravilipovzetkenekate­rihporocilincelotnihoddaj.Prispeveksmooblikovalitako,dasmonaprvome­stopostavilikronološkipotekdnevnoinformativnihnovic,natosmopredstaviliševsebinoposameznihdaljšihoddaj.Nekateresmoopremiliskomentarji,pridrugihsmonamenomapustilibralcemprostopresojoinprimerjavospandemi­jokoronavirusnebolezniCovid-19vletu2020.PandemijaCovida-19jebilatudivzrok,dasmoseodlocilizaprednostnodigitalizacijoomenjenihprispevkovinoddaj. 1. Odlocitev za digitalizacijo Delovninaslovprispevkasmonazacetkupoimenovalikar»Veš,arhivarsvojdolg«.Zaradidolžineinvejicevnaslovupajedatotekadobilaime»Prome­tejska«.Prometejjetisti,kijepomagalcloveštvu,inPrometejjetisti,kimislivnaprej.Kproaktivnemurazmišljanjumoramobitiusmerjenitudizaposlenivarhivih,zlastivtelevizijskiharhivih,kjermoramodelavcizagotovitiuporabni­kovhitri,skorajdaekspresnidostopdogradiva.Kertogradivonajdemonaraz-licnihnosilcih,jetrebavsebinogradivaprenestinanovedigitalnenosilce.Nazacetkumarca2020smosevarhivuodlocili,dabomozaprogramskepotrebepoiskaliindigitaliziraligradivooepidemijahcrnihkozinkolerevšestdesetihinsedemdesetihletih20.stoletja,šeposebejsmobilipozorninaepidemijokoleremarca1972.Ksrecismoktemudelupristopilidovoljzgodajindostavilifilm­skeškatlevMediateko,službo,kidigitaliziragradivoRadiotelevizijeSlovenija(odslejRTVSlovenija).Omenitimoramo,dajebilpetek,13.marca2020,zadnjidanrednegadelavnormalnihrazmerahnanašemoddelkuinvvecinislužbRTVSlovenija.Potemdatumusmobilizaradiepidemijerazporejenivrazlicneskupine,nekateridelavcisodelalioddoma,drugisobilinat.i.cakanju.Poostrilisosetudipogojidelainuvedenisobilinovipostopkidela,kisoprepreceva­lineposrednestikezdrugimosebjem.ZatomoramoposebejpohvalitidelavceMediateke,kisokljubzmanjšanjušteviladelavcevnašeurgentnonarocilopra­vocasnoopravili.Odigitalizacijiposnetkovsmoobvestiliuredništvainposnetkicepljenj,ukrepov, zdravstveneoskrbe,letališkihzapor, pregledovnamejiterdrugihdejavnosti,kibodopodrobnejepopisanivnadaljevanjuprispevka,sobiliuporabljenivdnevnoinformativnihoddajah,Tedniku,Globusu,InfodromuinOsmemdnevu.Celotnihoddajnisoponavljali,ševednopasodigitaliziraniposnetkinarazpolagozauporabovdaljšidokumentarnioddaji. TVarhivindokumentacija(odslejtvdok),Nalezljivebolezni,9.1.1973,T:14329,KF8476.Zaradipreglednejšegacitiranjasmoseodlocili,dabomovpoglavjuviriinliteraturanavedlištevilkobesedilaoddajepredštevilkonosilcaslikeinzvoka.Nekajbesedil,kismojihuporabilipriraziskavi,obstajanamrecsamovpisniobliki. 1.1 Postopek dela pred digitalizacijo v arhivu Gradivo o množicnih boleznih poišcemo v katalogu po klasifikacijskihkodah,kisonavedenevšifrantuzanotranjouporabo.2 Kotprimerrazdelitveklasifikacijskekodeobjavljamonatemmestudelšifranta: N 10 Zdravstvo – splošno, kakovost življenja N 10/1 Zdravstvene organizacije in društva N 10/2 Zdravstvene ustanove – splošno N 10/2/1 Bolnišnice, zdravstveni domovi, ambulante N 10/2/2 Zdravilišca N 10/2/3 Lekarne, tudi zasebne N 10/2/4 Zasebno zdravstvo N 10/3 Javna higiena, sanitarna inšpekcija N 10/4 Zdravstvena zašcita matere in otrok N 10/5 Množicne in nalezljive bolezni, alkoholizem, mamila, kajenje N 10/6 Zobozdravstvo N 10/6/1 Zasebno zobozdravstvo Izbranepodatke,kismojihdobilipodklasifikacijskokodo»N10/5«,smoprepisalinanarocilnicozadigitalizacijo(signaturnaštevilka,vsebina,podatkiodolžini,vrstitrakov). Dodatne informacije o posnetkih smo poiskali in dobili v knjigi filmov(knjigesožedigitaliziraneindopodatkovlahkovarhivudostopamoprekracu­nalnika)oziromavbesedilihoddaj(takoimenovanihsrajckah,nekateresožedigitaliziraneindostopneprekracunalnika).NatosoarhivarjipoiskalifilmskoinpripadajocezvocnogradivotergapripravilizaprevzemvslužbiMediateke– digitalnegaarhiva.PredizrocitvijovMediatekosepodatkiogradivuvnesejovevidencoizposoje. 1.2 Postopek dela v Mediateki – službi za digitalizacijo Mediateka –službazadigitalizacijoinzajemvsebinterrazvojinupra­vljanjecentralnegadigitalnegaarhivaRTVSlovenijajeleta2008zacelasiste­maticno digitalizirati in arhivirati zvokovne vsebine arhivov RTV Slovenija.3 Pokoncanidigitalizacijiavdiogradivasozacelizizvedboobširnegaprojektadigitalizacijefilmskihinvideoposnetkov.Digitalizacijapotekapozasnovanemnacrtu,vizjemnihprimerihizvedejotudiprednostnanarocila. ProcesdigitalizacijefilmovvMediateki4potekaponaslednjempostopku:pripravagradivazadigitalizacijo,digitalizacijanosilcevslikeinzvokaterpripa-dajocegaspisovnegagradivainomogocanjedostopadogradiva. Pripravavkljucuje: 1. pregledfilmskegainzvocnegaperfotraka;5 • zamenjavozlepk6inopremljanjetrakovznovimiuvodniki;7 2 Klasifikacija,2019. 3 KosiinŽvelc:Mediateka–službazadigitalizacijointrajnohramboavdiovsebin,str.488. 4 Kosi:MediatekaRTVSlovenija–DigitalizacijaAVarhivov,str.17. 5 Perfotrakovisofilmi,sslikovnimzapisompripadajocimagnetnitrakovizzapisomzvoka.Sin­hroniziranopredvajanjeobehtrakov,filmskegainperfotraku,omogocakorekteninnemotenogledzapisa,kipoustvarjaresnicnodogajanje. 6 Zlepkesomesta,kjersomontažnozlepljenirazlicnifilmskiinmagnetnitrakovivtrak,kijenavitnakolut.Vcasihsozazlepkeuporabljaliposebnelepilnetrakove.Zlepkesezletipo­slabšajo,zatojihvlaboratorijuodstranijoinnadomestijozacetonskimifilmskimizlepkamiizacetonskeraztopine,kisoobstojnejšeinmanjvidne.Bralcemmoramošepojasniti,dasmo • pH-analizo(preverjaprisotnostsindromaocetnekisline8); • navijanjefilmanaprojektniroloinzbirnirolo; • zamenjavoškatelznovimi(stabiliziranaplastikazluknjamizaventilaci­ jo); • oznacevanjeznovimiarhivskimioznakami(stareoznakeobdržijo); • dokumentiranjeosnovnihpodatkovinpostopka; • ultrasonicnocišcenje. 2. Digitalizacijafilmainperfa(zvocnegatraku)vkljucuje: • digitalizacijoslike(16mmfilm); • SEPMAG-digitalizacijo(zvok); • pregledkakovostislikovnihinzvocnihdigitalizatov; • samodejnopakiranjeDPX(Digital Picture Exchange format)vTAR(ar­hivskidatotecniformatTape ARchive)gledenaEDL(Edit Decision List – montažnalista); • DPX-zajemvarhivskisistem; • zajeminvnosmetapodatkov(katalogizacijaspomocjozajemametapo­datkovinvnosapodatkovizarhivskihknjig,programskihsrajck,scenari­jevindrugegapisnegagradivatervnosizstarebazepodatkov). 3. Omogocanjedostopavkljucuje: • iskanjeinogledvsebin(notranjaaplikacijazomejenimdostopom)ter • nadzorovanizvozvpost-produkcijo. Pokoncanempostopkudigitalizacijearhivarvrnefizicnogradivovfilm­skiarhiv.Filmskitrakovisonavitinazbirneroleinoznacenizbarvniminalep­kami,kioznacujejodigitaliziranogradivo.Dokumentalistpoprejemuobvesti­laokoncanempostopkudigitalizacijeobvestinarocnikainizvozidatotekenapost-produkcijskistrežnik. Zelopomembnopritehpostopkihje,dasmozdigitalizacijorešilifilmskogradivoprednadaljnjimpropadominomogociliprenosdigitalnihdatotekbreznevarnostipoškodovanjagradiva.Digitaliziranogradivojenavoljovecuporab­nikomhkrati.Prednostnanalogapridigitalizacijijereševanjegradivapredpro­padanjem,digitaliziranogradivopabokasnejekatalogiziranoinrestavrirano,kotjeizjavilFranciStrehovec9voddajioreševanjuslovenskefilmskededišcine: »Osnovni namen digitalizacije filmov je ohranjanje vsebin, ki so na filmih v digitalnem okolju. Film bo prej ali slej propadel, zato je zelo pomembno, da mi cim prej celotno filmsko gradivo digitaliziramo. Kdaj ga bomo pa nato barvno in svetlobno obdelali, je drugotnega pomena. Prioriteta je sama di­gitalizacija in princip dela v Mediateki je takšen, da se digitalizira najprej najbolj ogroženo gradivo, praviloma so to najstarejši filmi in pa glede na zahteve uredništev (recimo tako kot je npr. primer predvajanja TV serije o Primožu Trubarju ali pa ob dolocenih obletnicah, ko uredništvo želi nekaj predvajati, naroci, in digitalizacija tega gradiva tece vzporedno z redno di­gitalizacijo.« vbesediluuporabiliterminzlepka(-e)vslovnicnemženskemspolu,kotsmogaslišalivtele­vizijskemžargonu.Slovarslovenskegaknjižnegajezikapanavajatobesedokotzlepek(-ka) –tisto,karjezlepljeno(SSKJ,2.del,2014,str.1093). 7 Zlepkapovezujetudifilmskitraksfilmskimuvodnikom,tojetrakom,kijenapetnapredvajal­nikolut(od1,5metrado3metre)predzacetkomfilmskegatraku. 8 Sindromocetnekislinejeznantudikotvinegarjevsindrom.Takoimenujemopojavrazpadatriacetatneceluloze.Neugodnipogojipovzrocijocepljenjepolimerovvfilmskiosnovivmo­nomere,posledicetegapojavapasoodstopzašcitneplastiemulzije,krhkostinzvijanjefilma,kimusleditadokoncnipropadinunicenje.Zgorajomenjeniukrepipreprecujejoposlabšanje,kivodivunicenjegradiva,digitalizacijagradivapaomogocanjegovotrajnohrambo. 9 Filmoljubje,2019. 2. Vsebina digitaliziranih posnetkov RTVSlovenijaimazelopomembnovlogopriobvešcanjuprebivalstvavprimerunaravnihnesrec,vojn,epidemijindrugihizrednihdogodkov.RTVLju­bljanajetoobveznostodlicnoizpeljalaleta1972obepidemijicrnihkoz.Vcasupredinternetomstabilaradiointelevizijanajhitrejšamedija,spomocjokate­rihsoprebivalcilahkosledilidogajanjemterspremljalisporocila,opozorilainnasvetezdravstvenihoblasti.VarhivuTVSlovenijesoseohraniliposameznidnevnoinformativniprispevkiinoddajevceloti,prinekaterihkrajšihnovicahpasoohranjenisamopisniviri–besedilo,kigajeprebralvoditeljoziromavo­diteljicaoddaje.Odlocilismose,dapovzamemovsebinotehprispevkovvdvehdelih:najprejbomopredstaviliprispevkeoepidemijicrnihkozleta1972pokronološkemvrstnemredu,natopašeosedmiepidemijikolere. 2.1Crne koze – dnevnoinformativni prispevki TelevizijaLjubljanajenajprejporocalaopojavucrnihkoznaKosovuvnapovedivTVdnevniku22.marca1972:»Pojave crnih koz v Metohiji so lokali­zirali. Zaradi številnih vprašanj obcanov pa smo prosili republiško sekretarko za zdravstvo Zoro Tomic, naj nam pojasni, kako je s preventivnimi ukrepi pri nas.« ZoraTomicjedržavljaneseznanilazboleznijoinodsvetovalapotovanjavkraje,vkaterihseješirilaokužba.Zagotovilaje,dabodozRepubliškegasekretariatazazdravstvojavnostsprotiobvešcalioepidemiološkisituaciji.10Pogovorzre­publiškosekretarkojebilposnetnamagnetoskopskitrakinvarhivuniohra­njen.Televizijskiarhivhranisamobesedilonapovedi. Prviohranjeniprispevekoepidemijicrnihkozleta1972jeizosrednjegaTVdnevnika24.marca1972,kojeTVLjubljanaporocala,dajeizvršnisvetnasejipreucevalporocilorepubliškekomisijezaborboprotikarantenskimbole­znimostanjuzaradiepidemijecrnihkoznaKosovuinopreventivnihukrepih,skaterimibipreprecilimorebitnoširjenjebolezni.11NapredlogRepubliškegasekretariatazazdravstvoinsocialnovarstvojeizvršnisvetizdalodlokoobve­znempreventivnemcepljenjuvseh,kinisobilicepljenivzadnjemletudni.Pri­stojnatelesasobilazadolžena,daukrenejovsepotrebnozatakojšnjecepljenje.ZdravstvenaslužbaSRSlovenijenajbibilasposobnaopravititovtrehdneh.Kdajnajbisecepljenjezacelo,jebiloobjavljenopozneje. OpripravljenostizdravstveneslužbeprinassogovorilitudinasejiRepu­bliškegaodborazazatiranjenalezljivihbolezni.Onalogahinpomenuteslužbejespregovorildr.MilkoBedjanic,vodjaepidemiološkeslužbevSRSloveniji: »Ker je pojav crnih koz le vecji, kot smo prvotno domnevali, in se je nekaj primerov pojavilo na vec mestih v SR Srbiji, je seveda s tem postala situacija resna tudi pri nas. Izrabljam to priložnost, da apeliram na vse zdravstve­ne delavce, da posvecajo vso pozornost zgodnjemu odkrivanju morebitnih bolnikov in vsak sumljivi primer obravnavajo v skladu z navodili ter po naj­hitrejši poti stopijo v stik z epidemiološko službo svojega podrocja in repu­blike. S posebno pozornostjo moramo skupaj z organi javne varnosti odkri­vati kontakte in vršiti strog zdravstveni nadzor nad osebami, ki so prešle v zadnjem casu iz ogroženih krajev, zlasti iz Metohije. Potrebne strokovne informacije dajejo v nocnem casu dežurni zdravniki in medicinske klinike v Ljubljani (tel. 314 344).12 Epidemiološka služba se bo v bodoce veckrat 10 TVdnevnik,22.2.1972. 11 TVdnevnik,24.3.1972. 12 Telefonskaštevilkajebilaizpisananatelopu,kartoncku,kigajeposnelakamera. posluževala uslug televizije, zato priporocamo zdravstvenim delavcem, da se za oddajo porocil …«13 VTVdnevniku14soprebralitudipomembnisporociliproti-epidemiolo­škeslužbe,kisojuvcasuoddajeprejelivuredništvo: »Slovenske ekipe, ki bi morale jutri odpotovati v Metohijo na cepljenje, bodo ostale doma, ker jih tam ne potrebujejo vec. Iz Švice je na poti v Slovenijo 450 tisoc doz kakovostnega cepiva proti kozam. S to kolicino bo zdravstvenim službam uspelo ukreniti vse, kar je potrebno za preventivo.« PoizbruhuboleznijevSlovenijiprevladalstrahpredvnosomokužbesKosovaaliSrbije.Osrednjitelevizijskidnevnikje28.marca1972porocaloti­skovnikonferenciproti-epidemiološkeslužbe.15Navprašanje,alijevSlovenijižekdozbolelzacrnimikozami,jenapopoldanskitiskovnikonferenci,kijojesklicalRepubliškisekretariatzazdravstvoinsocialnovarstvo,vodjaslovenskeproti-epidemiološkeslužbeprof.dr.MilkoBedjanicodgovoril,datakegaprime­ravnaširepublikinibilo.Natiskovnikonferencijedr.Bedjanicporocalopre­ventivnihukrepihvnaširepubliki:slovenskiizvršnisvet(takratnarepubliškavlada)sejeodlocilzacepljenjevsegaprebivalstva.Popoldnesonasekretariatuponovnopoudarili,dasosezaukrepcepljenjaodlocilizato,kersejepokazalkotnajucinkovitejšazašcitapredobolenjem.Poudariliso,dajetrebacimboljdoslednoizpolnjevatitaodlok,sajsejebilomogoceletakoobvarovatipredtohudoinneprijetnoboleznijo.Bralceobvešcamo,dasilahkoprispevekogledajonaportaluEUscreeninportaluEuropeana.Polegtegatudidelprispevkaokole­riizoddajeNalezljivebolezni,9.januar1973inCepljenjeprotiotroškiparalizileta1961.16 Gledalcisolahkoposlušalitudikratkaobvestila.Oobveznemcepljenjuprebivalstvasoporocalitudiizdrugihkrajevdržave;cepilisovseprebivalstvovSremu,južnemBanatuinNovemSadu.Tanjugjeporocal,dajezdravstvenaslužbanaDunajupripravilacepljenjevsehoseb,kisopotovalevJugoslavijo.LondonskiBBCpajeporocalopraviepidemijicrnihkozvBangladešu,kjerjeumrloveckottisocljudi.OnekaterihprimerihteboleznisoporocalitudiizIraka,libanonskoministrstvozazdravjepasejeodlocilocepitivseprebivalce.ZmagnetoskopskegatrakusoprikazaliposnetekizzahodnonemškegamestaHannover,kjersoodkrilibolnikascrnimikozami.MendajepotnikprišelizTur-cije.17 Naslednjavest,kijoomenjamo,nibilanickajprvoaprilska.Prviaprilleta1972jebilpodobnokotaprilleta2020casbrezšalnaracunzdravja.Posporo-ciluRepubliškegasekretariatazazdravstvoinsocialnovarstvoocrnihkozahnaobmocjuSRSlovenijenibilonobenegaobolenjazakozami.Naopazovanjuvka­rantenipajebilaenaoseba,kijepripotovalavSlovenijosKosova.18TVdnevnik jeporocal,dapotekacepljenjevSlovenijipopredvidenihnacrtih.Do31.marcajebilocepljenih796.981prebivalcev,nadelunaterenujebiloprisotnih588zdravstvenihekip.Cepivajebilodovolj,zdravstveneoblastipasozagotovile,dabodovseekipecepiletudinaslednjidan. 13 Natemmestujezvocnitrakprekinjen. 14 Pravtam. 15 TVdnevnik,28.3.1972. 16 Cepljenjeotrokprotiotroškiparalizi,TVobzornik,23.2.1961:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_41071B5AC8ED43C09BDBC2393118135A. Cepljenjeproticrnimkozam,TVdnevnik,28.3.1972:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_0A28E36A29474F5991C4E8441E4E2953. Nalezljivebolezni,9.1.1973:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_1CC5C663F18C4E4DB7E7A533B842B875. 17 TVdnevnik,28.3.1972. 18 TVdnevnik,1.4.1972. Nadzorstvonadljudmi,kisovSlovenijovstopaliizdrugihrepublik,jebilopoostreno.Vsetiste,kinisoimelipotrdilouspešnemcepljenju,sozadržalivSlovenijiinjihcepili.Todelosoprevzeleposebneekipe.Cepljenjejepotekaloponacrtuinracunaliso,dabovnekaterihslovenskihkrajihkoncanožev…(manj­kazadnjidelbesedila).Gledepotovanjvtujinojebilovporocilurepubliškegasekretariatareceno,danekateredržavedovoljujejoprestopmejesamotistim,kiimajopotrdila,dasobilicepljenipredveckotšestimidnevi. ŠtabzazdravstvenozašcitoprebivalstvapredcrnimikozamipriZveznemsekretariatuzadeloinzdravstvenopolitikoje1.aprila1972sporocil19nasle­dnjenovostigledezdravstvenegastanjavdržavi:»V zadnjih 24-ih urah se je na podrocju Socialisticne federativne republike Jugoslavije število obolelih povecalo od 140 na 141. Število smrtnih primerov pa od 20 na 21, nov smrtni primer je bil v karanteni v Beogradu. Na obmocju Kosova je 400 medicinskih ekip, ki cepijo prebivalstvo in so izredno pozorne na morebitne stike z okuženimi.«Zvezništab jetudiopozoril,danitrebaomejevatigibanjaprebivalstva,sevedapajemoralvsakimetiprisebipotrdiloouspešnemcepljenju.Jugoslovanskedelavce,kisobilizaposlenivtujiniinsobilitistedninaobiskuvdomovini,jeZvezništabobvestil,20 damorajobiticepljeni.Delavcisoselahkocepilinamejnihprehodihalipavmestu,kjersoprebivali.Zapovrateknadelovtujinosojimzdravstveneustanoveizdajaleknjižiceouspešnemcepljenju.VTVobzornikusogledalceobvestili,dasonekateredržavedovolilevstopsamotistim,kisoimelipotrdila,dasobilicepljenipredveckotšestimidnevi,nekateredržavepasonašedrža­vljanekljubtakimpotrdilomzavracale.Zatosogledalcemsvetovali,najodložijopotovanjavtujino,kinisobilanujna.21 VprostorihRepubliškegasekretariatazazdravstvoinsocialnovarstvovLjubljanijepotekalo5.aprila1972posvetovanjezvodjiregionalnihoperativ­nihštabovzaborboprotikarantenskimboleznim.22 OcenilisoepidemiološkostanjevSloveniji,razpravljalioprvifaziobveznegacepljenjapopodrocjihinsedogovorilitudionadaljnjiakciji.Obkoncuprvegadelacepljenjasonovinarjiza­prosilivodjoproti-epidemiološkeslužbevSocialisticnirepublikiSlovenijiprof.dr.MilkaBedjanica,najspregovorinekajbesedocepljenjuinotedanjihnalogahzdravstveneslužbe.Posnetekkonferencejebilposnetnamagnetoskopskitrakinzatoniohranjen.Štabzazdravstvenozašcitoprebivalstvapredcrnimikoza­miprizveznemsekretariatuzadeloinsocialnopolitikojesporocil,davzadnjihštirihdnehvBeogradu,Cacku,NovemPazarju,vasiTrnjevobciniPožarevacinvPlavuvCrnigorininihcezbolelaliumrl.NaKosovemsodanprejodkrilišedvabolnika. Polkovnikdr.DavidMel,nacelnikeksperimentalnegalaboratorijaprivoj­no-medicinskiakademiji,jeposejizvezneepidemiološkekomisijepoudaril,dakogovorimooepidemiološkempoložajuvnašidržavi,moramolocitistanjenaKosovuindrugodpodržavi.NaKosovusejedrugoobdobjeepidemijezakljuce­valo.Tretjeobdobje,kisogapricakovalivtistihdneh,panajbibilopomnenjudr.Melamilejšežezaradipreventivnihukrepov,tojeizolacijincepljenjaprebi­valstva.VprimerjavisKosovompabisevožjiSrbiji,kjerjebilošteviloobolelihmanjše,tretjemuobdobjuepidemijelahkoizognili–tojepomenilo,pobesedah dr.Mela,da,cevnekajprihodnjihdnehnebibilonovegaobolenja,datretjegaobdobjaepidemijenebibilo.Ugodnojeoceniltudidejstvo,dasonaKosovuindrugjepregledovaliuspehcepljenjaoziromaponovnocepili.ZveznisekretarzaNarodnoobrambogeneralarmadeNikolaLjubicicjesporocil,davjugoslovan­skiarmadininobenegaprimeraobolenjazacrnimikozami,nitinesumljivih 19 Pravtam. 20 Vizvirnembesedilu»obiska«namesto»obvešca«,karjeverjetnonapacno. 21 TVobzornik,1.4.1972. 22 TVdnevnik,5.4.1972. primerov.Sanitetneslužbesouspešnoizvedlevseakcije,vkratkemcasusoce­pilevojsko,starešineinnjihovedružine. Oglejmosiševsebinonovicoepidemiji,kisobileprebranevživovstudiu,vsebinaprispevkovjeohranjenasamovbesedilihoddaj,kerfilmskihinvideonapovedivoditeljicinvoditeljevdnevnoinformativnihoddajvstudiuTVLju-bljanadomarca1990niarhivirala,pravtakonekratkihnovic,kisobilepovzetepoagencijskihnovicahtiskovneagencijeTanjug.23 ObpojavucrnihkoznaKosovemsovZveznemsekretariatuzadeloinsocialnopolitikosporocili,dasoodlocno,ucinkovitoinhitroukrepalipripre­precevanju razširjanja te bolezni. Med preventivne ukrepe so sodili posebnipregledi,predvsemcepljenjeprebivalstvanaKosovu,vNovemPazarjuinBe­ogradu.Napovedaliso,dabodovtehkrajihcepilivseprebivalce.PriZveznemsekretariatuzadeloinsocialnopolitikosozatosporocili,danirazlogovzavzne­mirjenost.24 Akcijahitregacepljenjajepotekalazelohitro.Televizijajeporocala,dajebilo25.marca1972vBeograducepljenihproticrnimkozamže800tisocpre­bivalcev.25Povsejdržavisozacelialipanadaljevalipreventivnocepljenjeproticrnimkozam.CepljenjejepotekalodobrotudivCrnigori,medtemkososevMakedonijiterBosniinHercegovinizdravstveneslužbelepripravilenamore­bitnomnožicnocepljenje. Privodjislovenskeproti-epidemiološkeslužbe, dr.MirkuBedjanicu,sonovinarjiizvedeli,dabosplošnocepljenjevSlovenijinapo­vedanopravocasno,tistipa,kisosehotelicepitivnujnihprimerih,solahkotostorilinapostajahprizavodihzazdravstvoinvzdravstvenihdomovih.ZašcitneukrepejeugodnooceniltudiizvedenecSvetovnezdravstveneorganizacije,kosejemudilnaKosovu. Tanjugjeporocal,dajebilonaslednjidandoopoldnevaproticrnimko­zamcepljenihževeckot900.000Beograjcanov.26Mestništabzabojprotitejboleznijenatiskovnikonferenciponovnoopozoril,dajecepljenjeobvezno.Ce­pljenjejebilotegadnetakorekocžekoncano,zanaslednjidan,27.marca,pasonapovedalipreverjanjeuspešnosticepljenja.MedtemsotujeagencijeporocalezvzhodnegapodrocjaSirije,dasozabeležili16obolenjzacrnimikozami;oku­žilisoseotrocimedosmimindevetimletomstarosti.VDamaskusobiliprepri-cani,dajeprišlabolezenizsirsko-iraškegamejnegapodrocja.Doslejsocepilileprebivalcenekaterihpodrocij,kasnejesonameravalicepititudidruge. Republiškisekretarzazdravstvoinsocialovarstvojeizdalodredbooob-veznemcepljenjuprotikozamvSloveniji,karjemoralobitiopravljenovsedmihdneh.27Cepljenjejebiloobveznozavseprebivalce,starejšeodenegaleta,razenzatiste,kisovzadnjihdvanajstihmesecihžebilicepljenialipasoimelivcasucepljenjavrocinskaobolenja,ledvicnainnekateradrugaobolenja.PorociloocepljenjujebiloobjavljenotudivTVdnevniku,kjersododališepojasnilo,dasemorajocepititudivsitisti,kisoprišlivSlovenijozogroženihobmocij,cešeni­majopredpisanegapotrdilaocepljenju.Zavodizazdravstvenovarstvoindrugezdravstvenedelovneorganizacije,kisobrezplacnocepile,soizdajalecepljenimosebampotrdilo,stroškezanezavarovanepasomoraleporavnatipristojneob­cinskeskupšcine.28 Naslednjidan29jeRepubliškisekretariatzazdravstvoinsocialnovarstvosklicaltiskovnokonferencoterrazložilpreventivneukrepezaradicrnihkozna 23 TANJUG–jugoslovanskatiskovnaagencija.KraticajepoimenovanapouradnemnazivuTele­grafskaagencijanoveJugoslavije,kijojeleta1943ustanovilMošaPijade. 24 TVdnevnik,23.3.1972. 25 TVdnevnik,25.3.1972. 26 TVdnevnik,26.3.1972. 27 TVobzornik,27.3.1972. 28 TVdnevnik,27.3.1972. 29 TVobzornik,28.3.1972. Kosovu.Natiskovnikonferencisopoudarili,dajeobveznocepljenjeprebival­stvanajucinkovitejšazašcitapredobolenjem.Zapripravocepljenjasoimenova­lioperativništabpriRepubliškemsekretariatuzazdravstvoinsocialnovarstvoterpodrocništabpriregionalnihzavodihzazdravstvenovarstvo.Povedalisotudi,dajevSlovenijinavoljodovoljnajboljšegacepiva,kisogauvoziliizŠvice.PodrocništabipovsejSlovenijisoprejelitudivsastrokovnanavodilazaizvedboobveznegacepljenjaprebivalstva. Vtemdeluprispevkabomonakratkoomenilišenajstarejšidigitaliziraniposnetekonevarnostiširjenjaboleznicrnihkoz,kigahranitelevizijskiarhiv.V TV obzorniku so 17. januarja 196230 porocali o primerih obolenja vEvropiinpreventivnihukrepih,kisoseizvajalitudiobprihoduvSlovenijo: »Odkar so se pojavili v Evropi nekateri primeri crnih koz, izvajajo vse evrop­ske države stroge preventivne ukrepe. Tudi pri nas so na vseh obmejnih pre­hodih urejene posebne zdravstvene kontrolne postaje. V železniških ambu­lantah na Jesenicah, v Mariboru in v Sežani so cepili doslej vse carinike in železniške uslužbence, ki imajo neposredne stike s potniki. Prav tako cepijo vsakogar, ki prihaja ali potuje v deželo, kjer so se doslej pojavili posamezni primeri te bolezni. Potnike, pri katerih bi opazili sumljive bolezenske znake, izolirajo v karanteni.« 2.2 Kolera – dnevnoinformativni prispevki Sedmaepidemijakoleresejeoktobra1970približalajugoslovanskimme­jam.VTVdnevnikuso26.oktobra1970porocali,dasoponeuradnihpodatkihizBejrutavsevernemLibanonuspetzabeležilidvaprimerakolere,odtehdvehsejeedenkoncalssmrtjo.31RadijskapostajaTiranajeporocalaoizrednihukre­pihvAlbaniji.VMakedonijisejesešelrepubliškištabzaukrepeprotikaranten-skimobolenjemteropozorilnapotrebepotakojšnjihinucinkovitihukrepih,kibionemogociliprenašanjeteboleznivnašodržavo.Namejnihprehodihtere­publikejezaceloveljatistrožjenadzorstvo.VSlovenijisosizdravstveneslužbežedaljcasaprizadevalestoritivsepotrebnozapreprecitevširjenjamorebitnihobolenjkolere.VecotehukrepihjepovedalpredstavnikZavodazazdravstvenovarstvo,epidemiologJurijManfreda. »Vse potnike, ki potujejo dežele, kjer infekcija obstaja, cepimo in izvajamo kontrolo vseh potnikov, ki prihajajo iz dežel, kjer zdaj razsaja kolera. V pri­meru, ko bi prišlo do obolenja v Sloveniji, pa imamo vse pripravljeno, da bomo bolnike, okužene s kolero, ali osebe, s sumom okužbe s kolero, izolirali v bolnišnici. Ravno tako bomo izolirali in postavili pod zdravniški nadzor vse njihove možne kontakte. Poleg tega smo kljucne službe in posameznike, ki po svoji službeni dolžnosti prihajajo v neposredni stik s potniki iz teh držav, oziroma tiste, ki bi morali ukrepati ob pojavu obolenja, zašcitili s cepljenjem. Med temi službami naj omenim tiste, ki sodelujejo v medna­rodnem prometu, kot so železnice, obmejni organi, carinske službe, milico in sanitarno inšpekcijo. Od zdravstvenega osebja, ki bi moralo ukrepati v primeru pojava obolenja, smo cepili medicinsko osebje infektoloških oddel­kov, higiensko-epidemiološke službe, mikrobioloških laboratorijev, ki mo-rajo izolirati oziroma identificirati povzrocitelja obolenja. Do nadaljnjega odsvetujemo vsem potovanja v Turcijo, ker tam trenutno najbolj razsaja bolezen. Rad bi povedal še to, da trenutno ni na mestu nobena panika, da 30 TVobzornik,17.1.1962. 31 TVdnevnik,26.10.1970. bi se bolezen pojavila oziroma razširila v Jugoslaviji, predvsem pa ne v Slo­veniji.« NekajdnikasnejesotudivSlovenijiuvedlistrožjeukrepe.32Ocitnomed prebivalstvomnisohoteliširitipanike,kajtiuvedbatehukrepovjebilapospre­mljenazopravicevanjeminminimaliziranjemukrepov:»Ceprav obstaja pojav kolere pri nas bolj teoreticna možnost in tudi novice z ostalih krajev sveta niso vec tako zaskrbljujoce, pa smo se po vseh krajih države lotili varstvenih ukrepov, kot jih dolocajo zdravstveni predpisi.« NaupraviletališcaBrnikpriLjubljanisosiceržestalnozašcitoprotine­varnimboleznimšepoostrili.33Posebnopozornostsoposvecaliuslužbencem,kisoprihajalivstikspotnikiiztistihkrajev,kjersožezabeležiliprimeretebolezni.Tiuslužbencisonatancnopregledovalipotrdilaocepljenjupotnikov.NaŠmarjetnigoripriKranjusoimeliurejeneprostorezakarantenotistihoseb,kitehpreventivnihukrepovnisopovsemupoštevali.Vsohrano,kijeostalanaletalih,pravtakotudihrano,kisojoprinašalipotniki,souslužbencipospraviliinjonasmetišcusežgali.Povsakemstikustemipredmetisijeosebjeletališcarazkužilorokevzatopripravljenihposodah.34 OpoostrenihsanitarnihukrepihinepidemiološkemnadzorunadtujimiposadkamisoporocalitudiizKopra.Vseclaneposadkladij,kisopripluleizde­žel,vkaterihsozabeležilipojavekolere,socepilitakojpoprihoduladje.Zašcitilisotudivsetistepristaniškedelavce,kisoprihajaliznjimivneposredenstik.Ob­javiliso,dabodovprihodnjihdnehzacelicepitišedrugedelavcevpristanišcu,cepljenipasobilitudiževsi,kisobilizaposleninamejnihprehodih.VKoprusotakokotvdrugihkrajihustanovilitudikoordiniraneukrepe.Opodobnihpre­ventivnihukrepihsoporocalitudiizdrugihkrajevnašedržave. Televizijajeporocala,35dasoštevilnifrancoskituristi,kisoseprestrašilivestioepidemijikolere,vvelikemšteviluzapušcaliFrancijo.Namejnihpre­hodihcepljenjeprotikolerišenibiloobvezno,cepilisosamoposameznike,kisosamiizrazilitoželjo,napovedanopajebilo,dabodovnekajdnehvFrancijiuvedliobveznocepljenjezavse,kisoodhajalivŠpanijo.NasedežuSvetovnezdravstveneorganizacijevŽenevisoobjavilipodatke,dajevprvihšestihmese­cihleta1971zaradikolerevsvetuumrlonekajveckotdesettisocljudi.Kolerasejerazširilav27-ihdržavah,najvecžrtevpajebilomedbegunciizVzhodnegaPakistana(danesBangladeš)vzahodniBengaliji.Vprašanje,alisekoleralahkorazširitudiprinasinkakoselahkoprednjoobvarujemo,sonovinarjizastaviliepidemiologinjidr.DaniciMikliczRepubliškegazavodazazdravstvenovarstvovLjubljani: »Sedanja sedma epidemija kolere se širi že od leta 1961 in je že lani dosegla Afriko in Evropo. Zaradi dobrih stikov v današnjem svetu ni nobena dežela varna pred vnosom kolere. Ukrepe ob pojavljanju in preprecevanju kole-re predpisuje mednarodni sanitarni pravilnik, izvajanje pa pri nas nadzira 32 TVdnevnik,2.11.1970. 33 Pravtam. 34 Zanimivoje,dajenadansprejemanjastrožjihukrepovnaBrnikpripotovalpredsednikJosip BrozTito,kotsoporocalinazacetkuTVdnevnika:»Dopoldne je dopotoval na brniško letališce predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Pred predsednikovo karavelo so visoke­ga gosta pozdravili predstavniki naše republike, in sicer predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavcic, generalni polkovnik Franc Poglajen, clan izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc, republiški sekre-tar za notranje zadeve Silvo Gorenc ter predstavniki kranjske obcinske skupšcine. Predsednik Tito se je nato s soprogo Jovanko odpeljal na Brdo pri Kranju. Tu bo jutri sprejel predsednika dr­žavnega sveta SR Romunije in generalnega sekretarja romunske komunisticne partije Nikolaja Ceausesca.« 35 TVdnevnik,24.7.1971. Zvezni sanitarni inšpektorat. Lani je bilo v Sloveniji ustanovljenih deset ko­misij za borbo proti karantenskim boleznim, katerih sedeži so na zavodih za zdravstveno varstvo. Te komisije so zadolžene za organiziranje izolacije, karanteno, zdravstveni nadzor in cepljenja. Za laboratorijsko in klinicno diagnostiko in za zdravljenje je v Sloveniji seveda poskrbljeno. Najbolj ucin­kovite v borbi proti koleri pa so seveda dobre higienske navade in urejeno higiensko okolje.« 31.avgusta1973jeSvetovnazdravstvenaorganizacijasporocila,dasovtistemtednuvEvropizabeležili50primerovobolenjzakolero.36Vvecinipri­merovsoobolelipotniki,kisosevrniliizTunizije.PoporocilihTanjugastavitalijanskemmestuNeapljuponociumrlišedveosebi.Takojetanevarnabole­zenterjalažedevetživljenj.Tudivneapeljskebolnišnicesosprejeližeokoli150ljudi,zakateresosumili,dasozbolelizakolero.KolerasejepojavilatudivBari-ju,kjerjezbolelookolidesetljudi.VuredništvoTVdnevnikasoprejeliporociloRepubliškegasekretariatazazdravstvoinsocialnovarstvo,kjersejedopoldnesestalarepubliškakomisijazakarantenskebolezniinsprejelavecsklepovzapreventivo.Profesorjadr. RadaŽargija,predstojnikainfekcijskeklinikevLju­bljani,sonovinarjinaprosili,najpovenekajvecotejnevarnibolezniinsevedazašcitiprednjo: »Za vnos kolere k nam iz sosednje Italije so danes dani vsi pogoji; tesni po­liticni in gospodarski stiki, še posebej pa turizem z našo sosedo. Dandanes lahko prenesemo bolezen še posebno zaradi hitrega avionskega prometa. Ob povratku iz endemskega oziroma okuženega podrocja se bodocemu bol­niku prav nic ne pozna, da je okužen z bacili kolere. Povzrocitelj kolere je bacil. Najdemo ga v bolnikovih iztrebkih in to v blatu in izbruhanju, pa tudi v iztrebkih zdravega bacilonosca. S kolero se okužimo skozi usta enako kot pri vseh drugih crevesnih kužnih boleznih. Ce pride povzrocitelj kolere v prebavila, še ne pomeni, da bo clovek v resnici zbolel. Clovek, ki se okuži, torej lahko ostane zdrav, vendar odvaja z iztrebki bacile. Tak zdrav bacilonosec je nevaren za širjenje bolezni. Kolera se širi z bolnika na bolnika s kontaktom – in to ali od bolnika, ali od bacilo­nosca. Hitro se širi kolera, ce pridejo povzrocitelji v pitno vodo – na primer v vodovodne naprave ali v studenec. Na tak nacin nastane eksplozivna epi­demija bolezni, ko naenkrat zboli veliko število ljudi. Bolezen izbruhne nenadoma z driskami, ki so vedno bolj pogoste, pridru­ži pa se jim še bruhanje, ki postaja vedno hujše. Iztrebki niso vec barvani, temvec imajo videz riževe vode – ta videz je za kolero znacilen. Zaradi hude izgube tekocin je bolnik v najkrajšem casu izsušen, ne more vec požirati, koža postane ledeno mrzla. Do šestdeset odstotkov bolnikov s kolero umira, v kolikor seveda ni takojšnje zdravniške pomoci. V glavnem je zdravljenje kolere usmerjeno v nadome­stitev izgubljene tekocine in soli. Za preprecevanje vnosa kolere je nujno potrebno: kontrola potnikov, ki se vracajo z okuženega podrocja – tako kon­trolo je vršiti v specialnih ambulantah, druge stvari, ki so za preprecevanje širjenja kolere pa so še: • prvic – dvigniti zdravstveno zavest med ljudstvom, • drugic – dvigniti nivo osebne higiene pri posameznikih, • tretjic – dvigniti splošni higienski nivo med ljudmi, • cetrtic – stroga izolacija sumljivih bolnikov. • in petic – kontrola ljudi, ki so bili v kontaktu s takim bolnikom.« 36 TVdnevnik,31.8.1973 PolegdnevnoinformativnihnovicsmopripravilizapresnemavanjetudivecagencijskihnovicoepidemijikolerevjužniItaliji:cepljenjeprebivalcevNe­apljaprotikoleri(UPITNseptember1973,KF04273/5),cepljenjeprotikolerivNeapljuindezinficiranjeulic(Visnews,september1973,KF04267/7),ceplje­njeprotikolerinajuguItalije(Visnews,september1973,KF04277/6),ceplje­njeprotikolerinaletališcuFiumicino(Visnews,september1973,KF04267/5),zaprte šole, cerkve in kinematografi v Bariju (Visnews, september 1973, KF04268/8). 2.3 Crne koze in kolera – oddaje Zauporaboposameznihodlomkovoziromazaponavljanjevcelotismodigitaliziralitudinekajoddaj,kisogledalceobvešcaleomnožicnihinnalezljivihboleznih. Oddajaznaslovom»Kopridekatastrofa«(režijaAntonTomažic)jebilapredvajana21.septembra1972.Gledalcejeopozarjala na nevarnostpožarov,potresovininfekcijskihbolezni.Gledeinfekcijskihbolezniincepljenjasovod­dajigledalcemsporocili,dajezadnjipojavcrnihkoz,kijebiltakouspešnozatrt,dokazal,damoramonenehnoracunatinaizbruhenenadnihinhitrihepidemij.Pritemsopoudarili,dasobilecrnekozesamoenood»infekcijskihopozoril«.Opozoriliso,dasezdravstvenidelavcidnevnosrecujejoscelovrstonalezljivihbolezni,kisovcasihviselenadnašimiprednikikotDamoklejevmecinsegalecelovnašpredpreteklicas.Medtakeboleznisodijotrebušnitifus,paratifusB,dizen­terija,oslovskikašelj,tetanusinštevilnedrugenalezljivebolezni,kisobileleta1972žeskorajpremagane.Televizijskidelavcisoizvedlitudianketoinpovpra­šaliljudi,kajmenijoopripravljenostizdravstveneslužbenaizbruhinfekcijskihbolezni.37Navprašanjanovinarjevsoodgovarjalipotnikinaavtobusnipostaji: • »Ja, v Kamniku je bilo zelo ucinkovito in hitro speljano.« • Ja, ja, kar pravijo, kako je bilo fajn, vse povezave in vse. To pa res de, so jih vse pohvalil.« • »Vse bo v redu, a ne. Zaradi tega, ker je bilo vse hitro narejeno. Ljudje so bili pa tudi disciplinirani. Zaradi tega, ker vsak je mislil na to, da ne bo zbolel, ali kaj takega.« • »Ja, tu se je moralo zdravstveno osebje pa prav potruditi, posebej v našem koncu je to, kakor se je zvedelo po radiu in televiziji, so takoj šli na teren in so vse v redu vštimali, tako kot je treba, a ne.« Vizobraževalnioddaji»Dosežkimedicine –crnekoze«(režijaEmilRi­žnar,predvajana14.aprila1972)jeprof.dr.RadoŽargigledalcemrazlagaloiz­voruinnastankubolezni,oepidemiji,oprvihznakihobolenjainraznihstadijihbolezni.38Spomocjofotografijsobilivoddajiprikazanirazvojbolezni,cepljenjeindeloobmejnihorganovmedepidemijo.Oddajajebilaposnetaobpojavucr­nihkozvJugoslavijivmarculeta1972inobnevarnostih,dabisebolezenrazši-rilasKosovainSrbijevSlovenijo.Prof.dr.RadoŽargiježeleta1970vreferatuopozoril,daobstajamožnostvnosatropskihbolezni,šeposebnocrnihkozinkolere,tudizato,kerjeJugoslavijavletihpodrugisvetovnivojniokrepilastikezazijskimiinafriškimidržavamitakonapoliticnemkottudinagospodarskempodrocju.Endemskažarišcatehboleznisobilanazacetkusedemdesetihlet20.stoletjavjužniAziji(Indija,Afganistan),vcentralniAfrikiinJužniAmeriki.VpovojnihletihsosevEvropipojavljalileimportiraniprimericrnihkoz,tipasobilivprimerjavisštevilomprimerovcrnihkozvomenjenihendemskihpodro­ 37 Kopridekatastrofa,14.4.1972. 38 Dosežkimedicine–Crnekoze,14.4.1972. cjihleneznatni.VecjamožnostimportacijetropskihboleznivJugoslavijopajeobstajalatudizaradidrugihstikov,šeposebejzaradiromarjev.Prof.dr. Rado Žargijeopozoriltudi naspremembev prometu in nanekdanjiprekomorskiprometzladjami,kojepotovanjetrajalovectednovinsobilebolezniodkriteženaladjah,kisonatoostalevkaranteni.Obvseboljmnožicniuporabiletalskegaprevozasejepovecalanevarnostvnosaboleznivinkubaciji.Cejebolnikzaradieventualnegacepljenjazbolelzamodificiranoboleznijovlažjiobliki,sejelahkozgodilo,dasejetozaznalošele,kosozbolelitistiljudje,kijihjepotnikokužilpovrnitviiztujine. VtemcasujebilovJugoslavijiobveznocepljenjeproticrnimkozam,incepravsougotovilirelativnovelikdeležprebivalstva,kivmladostinibilcepljen,nibilonaozemljuJugoslavijepotrjenegaprimeražeodleta1927.39Odleta1970 sosepojaviliposamezniprimerikolerevnekaterihdržavahvsosešciniinvsisopricakovaliizbruhkoleretudiprinas.Vendardoteganiprišlo,docakalipasmošehujšobolezen–crnekoze. Prof.dr.RadoŽargijeopisaltipicenpotekboleznicrnihkoz,kiganakrat­kopovzemamo: • Vinkubaciji,tojevcasu,kipoteceoddnevastikazbolnikomdoizbruhabolezni,mine14dni,koprihodnjibolnikzboli. • Bolezensezacnezmrzlico,visokovrocino,zglavobolominznacilnimibolecinamivkrižu.Bolnikjeodvsegazacetkaprizadet.Ocisovnete,jezikmocnoobložen.Vcasihsepojaviževtemprvemstadijuboleznipokoži– šeposebnopotrebuhu–beženinkratkotrajennetipicniizpušcaj. • Prvistadij(toksemicni)trajadvadotridniinobkoncutegaobdobjavro-cinapade. • Drugistadijaliobdobjeboleznijeburnejši.Zacnesesponovnovisokovrocinoinizpušcajem,kijesprvapegast,vnekajurahpasepegepoveca­joinsedvignejonadravninokožetersotemnorožnatebarve.Tastadij(papulozni)trajadvadotridni.Pegesepotemv24-ihurahspremenijovmehurcke. • Mehurckiso okrogli, izboceni, cvrstipripritiskuinnapolnjenizbistrotekocino. Dan kasneje postane vsebina mehurckov motna in nastanejognojnimehurcki.Stadijgnojenjatrajaokrogštiridni–tojekriticnicasbolezni. Potem se zacenjajo gnojni mehurcki sušiti in se spreminjati vrjavkasto-crnehraste,kipocasiodpadajo.Brazgotinepoodpadlihhrastahostanejozavseživljenjeinsenajboljpoznajonaobrazu(odtodizrazko­zavobraz). • Prvimehurckisepokažejovustihinnasluznicižrelatersapnika.Zaraditegaimabolnikbolecinepripožiranju,incesotimehurckinaseljenivsapnikuinbronhijih,mucibolnikatudisuhkašelj. • Nakožisepojaviizpušcajnajprejnacelu,vlasišcu,preidenaobraz,napodlahtiinsamovmanjšimerinatrupternazadnjenanoge.Izpušcajjetipicnocentrifugalen,tojesredobežen:najvecgajenaglaviinnaudih,zelomaloalipanicnatrupu.Medgnojenjemmehurckovjebolniknajboljprizadetinvtemstadijuboleznibolnikiumirajo. • Pri najhujših oblikah kozumirajobolniki, šepreden jenastal izpušcaj.Vcasihsepojaviposebnaoblikakoz,kjersomehurckitemnebarvezaradikrvavitev(odtodimecrnekoze). Bolezenlahkorazvijetudinetipicneoblike.Lahkaoblikaobolenjacrnihkozselahkorazvijepriljudeh,kisobilinekoccepljeni.Pritehprimerihodpa­dejovseprejnaštetetipicnostiinugotovitevboleznijezelotežkatervcasihcelo 39 Leta1929najbiobstajalnekisumljivinnedokoncnopojasnjenprimer.Ceupoštevamošetaprimer,potemcelih43letnibilonobenegaprimeraboleznicrnihkoznaozemljuJugoslavije. nemogoca,ceneupoštevamoepidemiološkesituacije.Prinetipicnihprimerihsozaugotavljanjezelopomembnilaboratorijskiizvidi.Lažjeinatipicneprime­relahkozamenjamoznedolžniminoricami.Prof.dr.RadoŽargijeopozoril,danassamoenkratnocepljenjevotroškidobineobvarujetudinajhujšihkozvsrednjistarosti. Zgoraj omenjene pojave in testiranja v laboratorijih lahko primerjamo s testiranji in ukrepi proti bolezni Covid-19leta 2020. Tudi ukrepi, ki so jihsprejeleoblastileta1972,sobiliprecejpodobni.Vsakegasumljivegabolnikasonajstrožjeizoliraliinvse,kisobiliznjimvstiku,dalivkaranteno,cesoprisumljivembolnikuugotovili,dajeresnicnoobolelzacrnimikozami.Vsi,kisobilizbolnikomvstiku,sobilipodzdravniškimnadzorom.Vkaranteno,tojevosamitevzadolocencas,kolikortrajainkubacijapricrnihkozah,soizoliralivsekontakteI.reda–zdraveljudi,kisobilivstikuzbolnikominprikaterihbiselahkopokazalabolezenpoiztekuinkubacije.Drugipomembenukrep,kipajepriCovidu-19izostal,jebilosplošnocepljenjeprebivalstva.Obtehpreventivnihukrepihsoizvajališenadzornadpotovanjiprebivalcevizokuženihkrajev. Drugaoddajaocrnihkozahjebilapredvajana22.marca1974(Crnekoze, II.oddaja,režijaMarjanRoblek).40Fotografijeinfilmskiposnetkivoddajisoprikazovaliljudi,obolelezacrnimikozami,strokovnasodelavcainkomentator­javoddajistabilaprof.dr.RadoŽargiindr.KarelSenker.Vprvemdeluoddajeje bilaponovljenarazlagatipicnegapotekacrnihkozinprveoddaje,razlagajebiladopolnjenasfilmiinfotografijami.Vbesedilujetudinekajodlomkovozgodovinibolezni,kipasobiliizoddajezaradiprevelikedolžineizpušceni.VoddajijebilaobjavljenatabelaobolenjvSloveniji(MariborskainLjubljanskaoblast)vletih1919–1924terpodatkiizporocilaKranjskainnjenozdravstvo1881–1890.Izporocilaizvemo,dajevtehdesetihletihkonec19.stoletjanaKranjskemizbruhnilo108epidemij,zboleloje9.186ljudi(4,81na100.000pre­bivalcev),umrlopajihje1943,karpomeni21,15-odstotnoumrljivost.ZadnjiprimericrnihkozvSlovenijisobiliprijavljenitakojpoprvisvetovnivojni.Odleta1925nibilovecnobenegaprimera. Podrugisvetovnivojnisobilisprejetinekateriukrepiprotiširjenjubole­zni.Leta1955jeizšelPravilnikoorganizacijizdravstveneslužbenacivilnihle­tališcih(Ur.l.SFRJ17/55).Pravilnikjeobravnavalvarstveneukrepeprotivnosukarantenskihbolezni.Leta1962jeizšelOdlokoukrepihzazašcitopredvnosominširjenjemkoz(Ur.l.SFRJ3/62).DveletipoznejejebilsprejetTemeljnizakonopreprecevanjuinunicevanjunalezljivihbolezni(Ur.l.SFRJ17/64).Leta1965jeSvetovnazdravstvenaorganizacijaobSvetovnemdnevuzdravjazacelabojproticrnimkozamzgeslom»Kozeševednoogrožajosvet«.Takosoleta1965tudijugoslovanskeoblastisprejelevecpredpisovvbojuprotikozam:Pravilnikopogojihinnacinuopravljanjaobvezneimunizacijeprotinalezljivimboleznim(Ur.l.SFRJ2/65),novTemeljizakonosanitarniinšpekciji(Ur.l.SFRJ10/65)terPravilnikonacinuprijavljanjanalezljivihbolezniinovodenjuevidenceotehboleznih(Ur.l.SFRJ55/65).Voddajisouporabilizanimivnacincitiranja.Prika­zalisofilmskeposnetkeuradnihlistov,kisosevrstilidrugzadrugiminprešlivrotacijskistroj,kijetiskal.Potemsobilispetprikazaniuradnilistiinbližnjiposnetkiustreznegabesedilasprikazompravilnikov.41 Voddajisoprikazalinovnacincepljenjaspištolopodpritiskom,kisejepokazalkotzelouspešnainhitrametodacepljenja.Laboratorijskistrokovnja­kirepubliškegaZavodazazdravstvenovarstvosoopozarjali,dasosposkusidokazali,dasejepojavilazmanjšanaodpornostnašihljudi.Odpornostjebilomogocepridobitilesponovnimcepljenjem,zatojebilnovnacincepljenjazelopomembenzamnožicnacepljenjaprebivalstva. 40 Crnekoze,22.3.1974. 41 Crnekoze,22.3.1974,T:16212A,str.7. Svetovnazdravstvenaorganizacijajedoumela,dajezaradipovecanjale­talskegaprometapovecanatudinevarnostširjenjakarantenskihbolezni.Spo­znalaje,dajerešitevširjenjaboleznicrnihkozpovezanazizkoreninjenjemteboleznivendemskihžarišcih. Teoreticno so bili v Jugoslaviji na izbruh epidemije dobro pripravljeni,todapripravljenazakonodajajebilaboljusmerjenavnacrtpreprecevanjakole­re,sredimarca1972pajeizbruhnilaepidemijacrnihkoznaKosovuinserazši­rilanaožjoSrbijodoBeograda.EpidemijavJugoslavijileta1972sejerazraslavnajvecjoepidemijopodrugisvetovnivojnivEvropi.Zboleloje175oseb,odkaterihjihje35umrlo.42 Epidemijajezdravstveneslužbepresenetilainnazacetkuubralasvojepotiširjenja.Praksaprizatiranjuepidemijejeepidemiološkestrokovnjakenau­cila,kakojetrebaukrepatinajbolje,najhitrejeinnajsmotrneje.Vendarjepoka­zalatudinanekaterepomanjkljivostizdravstveneslužbe.Zdravstvenoosebjejespoznalo,dajevtakihprimerihtrebasprejetinaslednjeukrepe: • »Na okuženem in ogroženem podrocju je treba takoj mobilizirati zdravstve­ne delavce, potrebni sanitetni material in prevozna sredstva. • Osnovni ukrep pri zatiranju crnih koz bo še vedno cepljenje in zdravstveni nadzor vseh oseb, za katere sumijo, da so bile v stiku z bolnikom. • Cepljenje je treba najprej organizirati v žarišcu bolezni, potem na okuženem in ogroženem podrocju, nato šele, ce je potrebno, tudi na širšem teritoriju. Tako ne bi izgubljali casa pri zatiranju epidemije v kraju, kjer je izbruhnila, in ne bi bili v strahu, da bo zmanjkalo cepiva za okuženo ali vsaj ogroženo obmocje.«43 Omenitimoramo,dajebilvscenarijuoddajecrtandelbesedila,kijego­vorilonasprotnikihcepljenja: • »Ko smo že pri cepljenju, naj omenim glasove, ki vse bolj vztrajajo proti ob-veznemu cepljenju proti crnim kozam. Obvezno cepljenje bi res lahko opu­stili, ce bi bila izpolnjena dva pogoja: da nikjer na svetu ne bi bilo virusa crnih ali kravjih koz ter da bi bila epidemiološka služba tako dobro opre­mljena, da bi lahko takoj primerno in smotrno ukrepala.«44 Konecleta1972jeTVLjubljanaposnelatudiserijooddaj»Nalezljivebo­lezni«,kijihjevodiladr.DanicaMiklic.Trioddajeizteserijesožedigitalizira­ne:uvodnaoddaja,oddajaokoleriinoddajaoprenosljivihkapljicnihboleznih.Uvodnaoddajajegledalcemposredovalaletnaporocilazavodovzazdravstvenovarstvo.IzletnihporociloopravljenihcepljenjihvSlovenijivletu1971izvemo,dasozdravnikizaradicepljenjopravili523.961pregledov.45Protikozamjebilocepljenih(prvicaliponovno)81.064otrok,protidavici,tetanusuinoslovskemukašlju(popolnostremidozami)23.833otrok,ponovnopa47.302otrok.Protiotroškiparalizijebilocepljenih72.832otrok.Odpornostprotidaviciintetanu­sujebilaspoživitvenimicepljenjivzdrževanapri68.499otrocih,protiošpicampajebilocepljenih33.960otrok.46 Uspehcepljenjsoponazorilisprimerjavopodatkovoobolelihinumrlihzaposameznimiboleznimivletih1946,1951,1956,1958,1968in1971(glej 42 Epidemijojevneselromar,kijesskupinopotovalvMekoinsezadrževalponekaterihdrža­vahBližnjegavzhoda,kjersotakratrazsajalecrnekoze.Kerjebilcepljen,samnitežjezbolel,mendasenitinipocutilbolnega,okužilpaje11oseb,šestvsvojivasi,trisKosovaindveosebiiztakratneožjeSrbije(T:16212A,9). 43 Crnekoze,22.3.1974,T:16212A,str.9. 44 Crnekoze,22.3.1974,T:16212A,str.10. 45 Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja,9.1.1973,T:14329,str.5. 46 Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja,9.1.1973,T:14329,str.6. tabelo1).Zadavicojeleta1946zbolelo2.265oseb,umrlopa118.Vletu1971jebilprijavljenenprimerbolezni.Bolnikjeozdravel.Zatetanusomjeleta1951zbolelo78oseb,umrlojihje37,leta1971jebilobolnikov23,umrlpajeeden.Zaotroškoparalizojevletu1956zbolelo251ljudi,umrlopa24.Odleta1963doleta1972nibilzabeležennobenprimerotroškeparalizevSloveniji.Leta1953jezaoslovskimkašljemzbolelo6.942otrok,odtehjihje13umrlo,leta1971pajebiloprijavljenih377bolnikov,kisovsiozdraveli.Leta1968jebiloprijavljenih5.963bolnikovzošpicamiinenasmrt,leta1971pa2.187bolnikov.Umrlninihce(T:14329,7).47 Tabela1:Primerjavapodatkovoobolelihinumrlihzaposameznimiboleznimivletih1946,1951,1956,1958,1968in1971 Bolezen Leto Bolnikov Umrlih Davica 1946 2.265 118 1971 1 0 Tetanus 1951 78 37 1971 23 1 Otroška 1956 251 paraliza 1971 0 0 Oslovski 1958 6.942 13 kašelj 1971 377 0 Ošpice 1968 5.963 1 1971 2.187 0 (virT:14329,Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja) Voddajisosvetovali,dalahkovsakposameznikpripreprecevanjuna­lezljivihboleznivelikoprispevazosebnohigienoindisciplinomedboleznijoinkliconoštvom.Nasvetsopodkrepilisslikootrokvšoli,kigredoizstranišca,sipotemumijejorokeinmalicajo:»S privzgajanjem higienskih navad moramo seveda zaceti že pri malckih in šolarjih, da jim bodo prešle v meso in kri.«48 Ustvar­jalcioddajesoposkrbelitudizaprimerjavopodatkovonalezljivihboleznihvletu1971vnekaterihevropskihdržavah.49PrimerjavestanjanalezljivihboleznivSRSlovenijisštevilkamidrugodsopokazale,dasenamnibilotrebasramovatinitipredzahodniminitipredvzhodnimisosedivEvropi(glejtabelo2).50 Tabela2:PrimerjavestanjanalezljivihboleznivSRSlovenijiinvdrugihdržavah Tifus Otroška paraliza Davica Oslovski kašelj Avstrija 44 2 25 1.466 Ceškoslovaška 44 0 3 513 ZR Nemcija 381 17 47 1.638 Madžarska 183 1 1 52 Francija 1.260 52 39 692 Italija 10.520 24 689 6.095 Slovenija 22 0 1 377 (virT:14329,Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja) 47 Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja,9.1.1973,T:14329,str.7. 48 Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja,9.1.1973,T:14329,str.8. 49 Nalezljivebolezni,Uvodnaoddaja,9.1.1973,T:14329,str.7. 50 Intokljubtemu,kotsopoudarilivoddaji,dajenaobehstranehsorazmernoveczdravstvenihdelavcevnašteviloprebivalcevindaporabijovecdenarjavtanamen. Voddaji»Nalezljivebolezni –Kapljicnebolezni(režijaMarjanRoblek),kijebilapredvajana23.januarja1973,jedr. DanicaMiklicgledalceseznani­laskapljicnimiboleznimi–zboleznimidihalinustnevotline,sškrlatinkoin davico, dr. Nevenka Vargazon pa z oslovskim kašljem, ošpicami, noricami in mumpsom.51Vecpozornostibomovsvojemclankuposvetilioddaji»Kapljicne bolezni–Kolera«(režijaMarjanRoblek),kijebilapredvajana16.januarja1973.Strokovnisodelavecoddajedr.KarolSenkerjegledalcemposredovalpodatkeovzrokihbolezni,razširjenosti,vplivucepljenjanaširjenjebolezni,potekubo­lezni,pripravahnazašcitopredprihodomkolere,znakihbolezni,zavarovanjupredboleznijoinnjenempreprecevanju.52Vnapovedioddajesogledalciprejeli sporocilo: »Vsem nam mora biti jasno, da vsi ukrepi, ki jih doloca mednarodni sanitar­ni pravilnik, še vedno ne morejo zaustaviti pohoda kolere, ki napreduje tudi pri zelo ostri in široko zajeti karanteni. Pomembno pa je, da lahko s higieno okolja in osebno higieno, pa tudi s poznavanjem širjenja te bolezni tudi sami marsikaj storimo.« OddajosmosinekolikopodrobnejeogledalipredvsemzaradiprimerjavspandemijoCovida-19vletu2020.Najprejsmosipostavilivprašanje,alineizvemotudipriCovidu-19samozaznaneprimerebolezni,vecinaprimerovpajeskritihkotgmotaledenegorepodvodo.Voddajisoprikazaliprerezledenegoreinkomentar,vkateremsopotekbolezniprimerjalizledenogoro.Manjšidelnadvodosoprimerjalisštevilomobolenjizrazitegapoteka,vecjidelpazlažjoinskritoobliko.Izkušnjepriepidemijahsopokazale,dapridenaenegabolnika10–100zdravihklicenoscev.53Dr.KarolSenkerjeopozoriltudinato,daje»sedmapandemija«kolereimelatudihudegospodarskeposledice,kisoseravnotakokotpriCovidu-19najboljpoznalevturizmu: »Sedanja pandemija kolere El Tor ima vecji ekonomski kot zdravstveni zna-caj. Mehanizem tega mocnega vpliva naj pokažeta dva primera. V nekaterih sredozemskih državah, kjer se kolera kdaj pa kdaj znova pojavi, je turizem padel že nekaj let nazaj in so hotelske kapacitete napol prazne. Bombaj in Kalkuta sta dve mesti, ki ležita na nasprotnih obalah indijskega podkonti­nenta. Kalkuta in Bombaj pa sta kot dvojcka. Odkar vemo za Kalkuto, vemo tudi za kolero. Turisti to vedo in jih to tudi prav nic ne moti. Bombaj je bil dolga leta brez kolere. Ko ga je zajela sedanja pandemija, so se turisti nemu­doma razbežali. Marsikateri je zbežal v Kalkuto, kjer je razen sedanje kolere El Tor doma še klasicna kolera.« Dr.KarolSenkerjeizjavodokoncalvprecejsodobnemslogu:»Panika pac caruje tam, kjer zataji logika in v tem je nesreca, zato bolj trpi gospodarstvo kot pa zdravstveno stanje.« Gibanjepandemijejepovzrocilo,dasotudiprinasprihodkolerepricako­valizvsoresnostjo.Kolerajebilaprinasdobropoznanaizzgodovinskihvirov,todazdravstveneslužbenisoimelenobenihlastnihizkušenj,zatosozdravnikiin epidemiologi paberkovali po starih knjigah, pisali dramaticnaporocila terobjavljalislikeoprenašanjuizcrpanihinumirajocihbolnikovnanosilih.54Na splošnojetakratveljaloreklo,daimastrahvelikeoci. 51 Nalezljivebolezni–Kapljicnebolezni,23.1.1973. 52 Nalezljivebolezni–Kolera,16.1.1973. 53 Nalezljivebolezni–Kolera,16.1.1973,T:14363,str.7.Klicenoštvonetrajadolgo,povzroci­ teljseobdržizadolgodobosamozaradivelikegaštevilaklicenoscev. 54 Nalezljivebolezni–Kolera,16.1.1973,T:14363,str.8. Strahjehitrorazširiltudimedprebivalstvominvrstilisosetelefonskikliciterpismazvprašanji,kajjeukrenilazdravstvenaslužbainalijedovoljpripravljenanaepidemijo.Dr.KarolSenkerjevoddajipovedal,55dasovsispra­ševali,kakojescepljenjeminalijedovoljcepivanarazpolago,nihcepanivpra­šal,kakonajukrepakotdržavljan,kajnajstorijovgospodinjstvih,delovnihor­ganizacijah,turisticnihobratihinkrajevnihskupnostihterkakonajpomagajodružbeno-politicneorganizacije: »Imamo obcutek, da vsi pasivno cakajo odhod zdravstvenih delavcev na ba­rikade, od koder bodo s še neznanim orožjem odbili napad mikroskopskega majhnega agresorja. Orožje pa je v rokah vsakega posameznega cloveka, le da je pozabljeno, uskladišceno in domala zarjavelo. Kljuc preprecevanja širjenja ne leži v predalih zdravstvene službe, temvec v obvezah državljanov in prek njih v dolžnostih skupnosti. Prirojeni panicni strah je, v preteklosti in danes, vzrok mnogim nesmotrnim, neucinkovitim, protizakonitim, vcasih celo smešnim in strožjim ukrepom. Tako so po raznih državah ukrepali z ukinitvijo prometa, razkuževanjem pošte, stanjem pripravljenosti, zmedo v zašciti s cepljenjem in celo – in to v eni izmed evropskih držav, ki se šteje med starejše civilizacije – s poskusom prekinitve mednarodnega telegraf­skega prometa! Vse to namesto spoštovanja najosnovnejših principov oseb­ne higiene in asanacije okolja, ki sta edina smotrna zašcitna ukrepa.« Epidemiološki oddelek Zavoda za zdravstveno varstvo SRS je sestavilpredlogukrepovprotikoleri.Zavedalisose,davnosaverjetnonimogocepre­preciti,glavnovodiloukrepovpajebilopreprecevanješirjenjainendemicnostibolezni.Glavnanalogaukrepovjebila,danesmezakoleronihceumreti.56 To sotakratlahkodoseglisamostakojšnjimjavljanjembruhanjaindiarejeterzzadostnokolicinotekocinzanadomešcanje. Predlogukrepovprotikolerijevsebovalkratkorocneindolgorocneukre­pesanitacije,kisojihmoralesprejetiobcinevsodelovanjuzregionalnimizavo­dizazdravstvenovarstvo.57Medasanacijesosodilezašcitavodeinhranepredmorebitno okužbo, zagotavljanje higienske ciste pitne vode in zašcita hranepredonesnaževanjem.Sprejetisobilinaslednjipotrebniukrepi: 1. Programirana sanitacija okolja v vsaki obcini; 2. Zdravstvena vzgoja prebivalstva; 3. Priprava bakteriološke diagnostike; 4. Klinicna diagnostika in zdravljenje; 5. Izolacija kontaktov I. vrste in zdravstveni nadzor nad kontakti II. vrste; 6. Dezinfekcija; 7. Cepljenje. Voddajisonatoprikazalipostopekkloriranjavode.Kloriranjevodnihvi­rov,tudizasebnih,inkloriranjevsehodplakterprepovedzalivanjavrtovinnjivzokuženimisnovmijesodilovkratkorocniprogrampreprecevanjabolezni,to­rejmedukrepe,kijihjetrebaizvajatitakoj.Mednujnimikratkorocnimiukrepijebilatudizagotovitevpravšnjegaštevilahigienskoneoporecnihstranišcprijavnihobjektih,kisojihmoralevzdrževatizatodoloceneosebe.Dolgorocniprogramjeobsegalvecjaasanacijskadela,izgradnjonovihvodovodov,popra­viloobstojecih,higienskopomanjkljivihvodovodovinrekonstrukcijoaliizgra­dnjokanalizacijetercistilnihnaprav. Tiukrepinisoprebivalstvašcitilisamopredkolero,ampaktudipreddru­ 55 Pravtam. 56 Nalezljivebolezni–Kolera,16.1.1973,T:14363,str.9. 57 Pravtam. gimicrevesnimiboleznimi,kiseševednopojavljajo,kotjepoudarildr.Karlo Senker: »V zdravstveno-vzgojnem delu je treba predvsem poudariti, da kratkorocni kakor tudi dolgorocni program asanacijskih ukrepov ne varujejo samo pred kolero, temvec tudi pred našimi domacimi nalezljivimi boleznimi. Saj bi že bil cas, da vsaj trebušni legar, ta izraziti predstavnik, kakor so nekoc rekli bolezni umazanije, izgine iz naše dežele.«58 3. Zakljucek PregledoddajTVSlovenijaonalezljivihboleznih,predvsemoepidemijahcrnihkozinkolere,kistastrašiliprebivalcetakratneSRSlovenijepredpolstole­tja,jestarejšimbralcemosvežilspominnatoobdobje,mlajšimpajepredstaviltakratnerazmerevzdravstvu.Takratnerazmerevzdravstvuinukrepelahkoprimerjamozukrepi,kisojihuvedleizvršilneinzdravstveneoblastiposvetuleta2020,kojeizbruhnilapandemijaCovida-19.Pravje,dasmoževuvoduopozorilinadolžnostiarhivistov,arhivarjevindrugihdelavcev,kisozaposlenivarhivih,datudivtakšnihprimerihnepozabijonapravicouporabnikovdodostopadoarhivskegagradiva.Vletu2020jebilatapravicazaradiohromitvejavnegaživljenjaomejenanadostopprekracunalniškihpovezav,zatosejepo­kazalanovaprednostdigitalizacijegradiva.Upamo,danamjeuspelonekolikoosvežitispominnaepidemiji,kistaogrožaliživljenjapredpolstoletja.Pritemsmoopazili,dasotudibrazgotinenalevirami,kisoposledicecepljenjaproticrnimkozam,žeskorajdaizginile.Prekrilasojihcrnaznamenjainzabrisalestarostnepege.Mogocenastoopominja,dasmovsinarejeniizenakihalipo­dobnihmaterialov,miinarhivskogradivo.Inpravtakokotsestarainpropadaarhivskogradivo,sestaramoinumiramotudimi.Zatopalahkozdigitalizacijorešimonašefilme,videoposnetke,fotografijeinnašedokumente,nemoremopadigitaliziratisamihsebe,vsajzaenkratne.Innajtakotudiostane. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI • RTV Slovenija, Televizijski arhiv in dokumentacija (Tvdok), Crne koze, 14. 4. 1972,T:13200,KF8107. • Tvdok,Crnekoze,II.oddaja,22.3.1974,T:16212A,KF9149. • Tvdok,TVdnevnik,24.7.1971,T:12149,KFD873I4. • Tvdok,TVdnevnik,26.10.1970,T:10960,KFD592/I. • Tvdok,TVdnevnik,2.11.1970,T:10985,KFD599/I/1. • Tvdok,TVdnevnik,2.11.1970,T:10985,KFD592/I/5. • Tvdok,TVdnevnik,22.3.1972,T:13095. • Tvdok,TVdnevnik,23.3.1972,T:13100. • Tvdok,TVdnevnik,24.3.1972,T:13106,KFD1121/I/3. • Tvdok,TVdnevnik,25.3.1972,T:13109. • Tvdok,TVdnevnik,26.3.1972,T:13114,KFD1122. • TVdnevnik,28.3.1972,T:13123, KFD1125/5. • Tvdok,TVdnevnik,1.4.1972,T:13140,KFD1129/I/4. • Tvdok,TVdnevnik,5.4.1972,T:13158,KFD1134/I6. 58 Pravtam. SUMMARY • Tvdok,TVdnevnik,12.3.1973,T:14587,KFD1666/4. • Tvdok,TVdnevnik,31.8.1973,T:15238,KFD1666/4. • Tvdok,Kopridekatastrofa,21.9.1972,T:13849,KF8318. • Tvdok,Nalezljivebolezni–Kapljicnenalezljivebolezni,23.1.1974,T:14391,KF 8511. • Tvdok,Nalezljivebolezni–Kolera,15.1.1974,T:14363,KF8496. • Tvdok,TVobzornik,17.1.1962,T:962,KF855/9. • Tvdok,TVobzornik,27.3.1972,T:13116. • Tvdok,TVobzornik,28.3.1972,T:13119. • Tvdok,TVobzornik,1.4.1972,T:13139,KFD1129/I/4. • Tvdok,Nevidnislovenskifilm,Filmoljubje,3.del,17.9.2019,DOK-NEVIDNISLO­ VENSKI FILM-20190906-000-FILMOLJUBJE 3 DEL-LP-SLO--A1A2-Z1K1G1S1­ -F1. • Tvdok,Potnikibrezpotnegalista,7.5.1974,T:16457A,KF11287. • Tvdok,SlužbazaarhiviranjeindokumentacijoTelevizijeSlovenija:Klasifikacija,Ljubljana:RTVSlovenija,2019. LITERATURA Kosi,BojaninŽvelc,Martin:Mediateka–službazadigitalizacijointrajnohrambo avdiovsebin.V:Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja (ur.).Maribor:PokrajinskiarhivMaribor,2012,str.487–496. Kosi,Bojan(2018),MediatekaRTVSlovenija–DigitalizacijaAVarhivov:https://www.slideshare.net/BojanKosi/mediateka-rtv-slovenija-digitalizacija-av-arhivov (do­ stop20.9.2020). INTERNETNI VIRI Cepljenjeotrokprotiotroškiparalizi,TVobzornik,23.2.1961:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_41071B5AC8ED43C09BDBC2393118135A(dostop20.9.2020). Cepljenjeproticrnimkozam,TVdnevnik,28.3.1972:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_0A28E36A29474F5991C4E8441E4E2953(dostop20.9.2020). Nalezljivebolezni,9.1.1973:http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_1CC5C663F18C4E4DB7E7A533B842B875(dostop20.9.2020). INFORMINGTHEVIEWERSOFTVLJUBLJANAABOUTTHE SMALLPOXANDTHESEVENTHCHOLERAEPIDEMICSIN1972AND DIGITALIZATIONOFARCHIVESCONCERNINGINFECTIOUSDISEASES Dutiesofrecordkeepers,archivistsandotheremployeesinarchivesin­cludealsotimelyresponsetocurrentevents.Whenspecialeventsoccur,work­ersinarchivesneedtoforeseetheusers’needsandprovideafastandsimpleserviceandaccesstoarchives.TheresponsetothecoronavirusandCovid-19diseaseepidemicattheArchivesofTelevisionSloveniainthespringof2020hasbeenprompt.Weanticipatedtheneedofbroadcastcreatorsforalargernumberofolderfootageonthetopic.Therefore,atthearchives,wefoundinformativefootagecoveringtheCholeraandSmallpoxepidemicswhichshockedEurope,YugoslaviaandSRSloveniamorethanhalfacenturyago.Thepaperdescribesworkprocessesatthetelevisionarchiveswhensearchingforfootageconcern­ ingmassandinfectiousdiseasesandtheprocessofdigitalizingfilmarchivesattheMediateka,theservicefordigitalizationanddigitalarchivesoftheRTVSlovenia.Frombroadcasts’summaries,thereaderscancomparemeasuresfordiseasepreventiontakenatthebeginningofthe1970’withmeasurestakenbytheWorldHealthOrganizationandindividualstatesininthetimeoftheCovid-19pandemicin2020.Thefightofmanagainstsmallpassengerswithoutpassportscontinues. 1.01Izvirniznanstveniclanek CLANKIINRAZPRAVEARTICLESANDPAPERS UDK94:274-058.12(497.4)«1628«(094)Prejeto:2.10.2020 Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih ** dežel iz leta 1628: Kriticna objava in prevod*, VANJAKOCEVAR dr.zgodovine,asistentzdoktoratom,ZRCSAZUZgodovinskiinštitutMilkaKosa,Novitrg2,SI-1000Ljubljana,e-pošta:vanja.kocevar@zrc-sazu.si Izvlecek RazpravaobravnavatiskanipatentcesarjaFerdinandaII.zdne1.avgu­sta1628,skaterimjedeželniknezpreostalemuprotestantskemuplemstvutrehnotranjeavstrijskihdežel:Štajerske,KoroškeinKranjskeukazalspreo­brnjenjevkatoliškoveroizpovedaliizselitevizvsehnjegovihdežel.Vladarjenekatoliškimdeželanompostavilenoletnirokzaspreobrnjenjeoziromaizselitev.Tisti,kisoseodlocilizaizselitev,sobilidolžniprodatisvojeposesti,FerdinandII.pajimjezaradizvestedrženotranjeavstrijskegaplemstva,kisenipridružilouporomstanovvdrugihdeželah,spregledalplacilonaknadne­gadavkaodprodanihposesti,docesarbibildeželniknezpodolocilihAugs­burškegaverskegamiruizleta1555sicerupravicen.Clanekvsebujeuvodnoštudijo,diplomaticniinkriticniprepisterslovenskiprevodobravnavanega patenta. Abstract THEPATENTOFEMPERORFERDINANDIICONCERNINGTHE CONVERSIONOREVICTIONOFPROTESTANTNOBILITYOFINNER AUSTRIANLANDSFROM1628:CRITICALPUBLICATIONAND TRANSLATION ThepaperdealswiththeprintedpatentoftheemperorFerdinandII,datedonAugust1,1628,withwhichtherulerorderedtheProtestantnobili­tyofthreeInnerAustrianlands:Styria,CarinthiaandCarniolatoconverttoCatholicismorleaveallhislands.Non-Catholicnoblesweregivenadeadlineofoneyeartoconvertorleave.Thosewhochosetoleave,wereobligedtosell * Transkripcijainprevodobravnavanegadokumentastabilaprvicobjavljenavavtorjevidoktorskidisertaciji(Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.133–151).Tarazpravaprinašadvepopravljenitranskripcijiinizboljšanprevodzrazširjenouvodnoštudijo.Dodatneraziska­ve,kisobileopravljenepriizboljšaviobjave,sovkljucenevprogramP6-0052(Temeljneraziskaveslovenskekulturnepreteklosti),kigasofinanciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijeizdržavnegaproracuna. ** ZanesebicnopomocpriprevajanjuintranskripcijisenajlepšezahvaljujemLilijaniŽnidar­šicGolec,BorisuGolcuinMihiPreinfalku. Kljucne besede: FerdinandII., patentospreobrnjenju,protestantizem,plemstvo,protireformacija,katoliškaobnova,notranjeavstrijskedežele Key-words: FerdinandII, patentonconversion,Protestantism,nobility,Counter-Reformation,Catholicrenewal,InnerAustrian lands theirestates.However,sincetheInnerAustriannobilitydidnotjointherebel­lionoftheprovincialestatesinotherlands,theemperorexemptedthemfrompayingcorrespondingtaxestowhichtherulerwasentitledduetotheAugsburgPeaceTreatyof1555.Thepaperpresentsanintroductoryresearch,adiploma­ticandcriticaltransliterationandaSlovenetranslationofthediscussedpatent. Uvod CesarFerdinandII.je1.avgusta1628naDunajuobjavilpatent(generalnimandat),kigavtejrazpraviarbitrarnoimenujemo:»PatentcesarjaFerdinandaII.ospreobrnjenjualiizselitviprotestantskegaplemstvanotranjeavstrijskihde­žel«.GrezaenegaodnajpomembnejšihdokumentovvkonfesionalniinpoliticnizgodovinideželŠtajerske,KoroškeinKranjske,sajjenaposledpomenilkonecdeželnoknežjetolerancedoAugsburškeveroizpoveditudimedplemstvom.Negledenaindice,kikažejonato,dajebilouveljavljanjedolocilpatentavpraksiprecejpocasnejše,kotdajejoslutitivdokumentupostavljeniroki,indajebilakatoliškaobnovazarekatolizacijodeželvsajenakopomembenproceskot»de­želnoknežjareformacija«ali(proti)reformacija,jedokumentvendarleizjemne­gapomena. Predlogatiskanegaizvirnika,kijeslužilazatoobjavo,sehranivZbirkinormalij(SIAS1097)ArhivaRepublikeSlovenije,izvodeFerdinandovegapa­tentapaposedujetatudiŠtajerskideželniarhiv(StLA)1inGraško-sekovskiŠko­fijskiarhiv(DA)2 vGradcu.3PolegtegabinaprimerkepatentaverjetnolahkonaletelitudidrugjenapodrocjuzgodovinskihdeželŠtajerske,KoroškeinKranj-ske.W.A.Schmidtjenamrecsvojoobjavoleta1901pripravilnapodlagiprimer­ka,kigajeposedovalEmilRizzoli,svetnikdeželnegasodišcavNovemmestu.4 PravnipoložajAugsburškeveroizpovedivnotranjeavstrijskihdeželahjeprimarnourejalže»Augsburškiverskimir«zaSvetorimskocesarstvoizleta1555,kijezacelotnodržavovzpostavilnacelo,daveroizpovedsvojihpodani­kovdolocajodeželniknezi,princip,znanpodpoznejeustvarjenolatinskokrila­ticocuius regio, eius religio.5Protestantitrehnotranjeavstrijskihdeželsozaradi 1 Štajerskideželniarhiv(SteiermärkischesLandesarchiv–StLA)hranivecizvodovobravnava­negapatenta,gl.StLA,PatenteundKurrenden,Sammlung,K.25,GeneralmandatKaiserFer­dinandsII.vom1.August1628.ZainformacijoosignaturivljudnozahvalodolgujemPetruWiesfleckerju. 2 NavedbasignaturepatentavGraško-sekovskemŠkofijskemarhivu(DiözesanarchivGraz-Sec­kau–DA)jepovzetapoReginiPörtner:DA,ReligionsberichteProtestantismus,1598–1730(Pörtner,The Counter-Reformation,str.139). 3 KoroškideželniarhivvCelovcu(KärntnerLandesarchiv–KLA)neposedujeprimerkovobrav-navanegapatenta.ZainformacijootemvljudnozahvalodolgujemThomasuZelothu.Polegna­štetihprimerkovvljubljanskemingraškiharhivihbinatemordalahkonaletelišekjedrugjenaozemljunekdanjihnotranjeavstrijskihdeželŠtajerske,KoroškeinKranjske. 4 Schmidt:DasletzteGegenreformationspatent,str.172. 5 Vstrokovniliteraturinaletimotudinaformulacijocuius regio, eius et religio (gl.Dolinar:Pro­tireformacijavnotranjeavstrijskihdeželah,str.138).Navedenirazlicicistaizšliizstavka»Ubiunusdominus,ibiunasitreligio«,kijebilveckratizgovorjenmedpogajanji,insicernapod­lagipoznejšegabesedilaluteranskegacerkvenegapravnikaJoachimaStefanijaizleta1612(Dolinar:PolitischeRekatholisierung,str.325–340;Dolinar:Protireformacijavnotranjeav­strijskihdeželah,str.138–146).»Augsburškiverskimir«jepredstavljalmirovnopogodbo,kijojekraljinpoznejšicesarFerdinandI.nadržavnemzboruvAugsburguleta1555sklenilz(državnimi)stanovicesarstva(Reishsstände)gledeveroizpovedinapodlagistanja2.avgusta1552.Mirovnadolocilajevsebovalsklepdržavnegazborazdne25.septembra1555,tapasodolocalasvobodoveroizpovediza(državne)stanovecesarstva,torejzadeželnekneze,kisovSvetemrimskemcesarstvunemškenarodnostiposedovalineposrednedržavnefevde.Mirjedolocaltudi»cerkvenipridržek«(geistlicher Vorbehalt,reservatum ecclesiasticum (§18)), svojevrstnihvojaškihinpoliticnihrazmerleta1572zgraškoterleta1578zbruškopacifikacijoodsvojegadeželnegaknezanadvojvodeKarlaII.dobiliširo­kekonfesionalnekoncesije.6DeželneProtestantskecerkvenaŠtajerskem,Ko­roškeminKranjskemsobilestemzaslabihdvajsetletdejanskolegitimirane,vendarsevseenonisosmeleprostorazvijati.7 VcasuregentstvapoKarlovismrtileta1590sostanovizodklanjanjemdednepoklonitvegubernatorjunadvojvodiErnestudosegli,dajeregentcesarRudolfII.naposledodlocil,dadonastopanovegadeželnegaknezanadvojvodeinpoznejšegacesarjaFerdinandaII.,kijeleta1628naposledizdalobravnavanipatent,vseostanetako,kotjebilovcasuKarlaII.Obdednihpoklonitvahpozimi1596/97sejenadvojvodaFerdinandspretnoizogniltemu,dabiverskekon­cesije,kisojihstanovinjegovihdeželdobilivsedemdesetihletih16.stoletja,kakorkolipotrdilalidabibiletevkljucenevdeželnerocine–zbirkedeželnih privilegijev, vezanihzlastinaplemstvo,kisopredstavljalenekakšnodeželnoprotoustavoinjihjeobnastopusvojevladavinepotrjevalvsakokratnideželniknez.8Stemsopadlepravneovirezaizvedbodeželnoknežje(proti)reformacije,kisejezacelanaslednjeleto1598.9,10 Obravnavanidokumentjetrebasicerrazumetivširšemkontekstuzace­sarjaugodnihzunanjepoliticnihinvojaškihrazmer.PoložajnabojišcihvSvetemrimskemcesarstvupopomembnihzmagahvojskekatoliškeLigineincesarjavceško-pfalškem(1618–1623)inspodnjesaško-danskemrazdobju(1623–1629) pokateremsocerkvenidržavnistanovi(geistlicher Reichsstand),tj.cerkvenideželniknezi,obmorebitnemizstopuizkatoliškeveroizpovediizgubilisvojteritorijincerkvenofunkcijo(Kö­bler,LexikondereuropäischenRechtsgeschichte.https://www.koeblergerhard.de/zwerga-f.htm(21.9.2020);Stollberg-Rilinger:Das Heilige Römische Reich,str.60–63).Svobodaizbiremedkatoliškoinluteranskoveroizpovedjo(kalvinizma»Augsburškimir«nivkljuceval),kisojouživalidržavnistanovi,niveljalazapodanikeoziromadeželnestanoveposameznihdeželvcesarstvu.»Augsburškimir«jepodanikom,kinisodeliliveroizpovedisvojegadeželnegakneza,dalpravicodoizselitve(Abzugsrecht bei Bekenntniswechsel,ius emigrandi (§24)).Gl. opombošt.31incelotnobesedilo»Augsburškegaverskegamiru«:Augsburger Religionsfrie­den.http://ra.smixx.de/media/files/Augsburger-Reichsabschied-1555.pdf(21.9.2020). 6 Ožinger:Krizacerkvenegaživljenja,str.103–104. 7 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.73. 8 Gl.Vilfan:Deželnirocin,str.251. 9 Politicninacrtizarekatolizacijonotranjeavstrijskihdeželsozacelinastajatižeodsklenitve»bruškepacifikacije«konecsedemdesetihlet16.stoletjadalje,insicervMünchnu,GradcuinRimu(gl.Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.92–97).NaFerdinandovoizvedbo(proti)reforma­cijeodleta1598daljepajenemaranajpomembnejevplivalat.i.Stobejevaspomenica,kijojelavantinskiškofJurijStobejPalmburg(GeorgStobäus,škofoval1584–1618)nanadvojvodo­vopobudopripravil20.avgusta1598.Stobejjevspomenicizacrtallegalisticno-pragmaticniprogramizvedbe(proti)reformacijeindeželnemuknezusvetovaltakojšnjopoliticnoakcijo,nemenecsezavojnosTurki.Nadvojvodanajbivskladussvojodeželnoknežjopravicood­redil,najbodovsinjegovipodložnikikatoliški,inomogocilizselitevtistim,kisenebihotelispreobrniti.Podrugistraninajbiposkrbelzaredinmir,nepristranskosodstvotercenovnodostopnostživil.(Proti)reformacijenajnebiizvajalprivsehstanovihhkrati,temvecposto­pno,zacenšispredikantivGradcu.Lavantinskiškofjezavrniluporabosile,javnedisputacijeinuporaboinkvizicije,sajsoprotestantinaŠtajerskem,KoroškeminKranjskemsvojovero­izpovedizražalijavnoinsvobodno,hkratipasoštevilnimednjimiopravljalinajvišjeslužbevvojskiinupravi.InkvizicijabipoStobejevemmnenjuprišlavpoštevzaobrambokatoliškeverevprimorskihdeželah:Goriški,Gradiški,naTolminskem,vReškemglavarstvu,Trstu,naIdrijskem,vOglejuindrugjevitalijanskogovorecihkrajih,vkatereprotestantizemšenitakomocnoprodrl.Objavaspomenicegl.Stobaeus:Epistolae,pag.16–20;regestspomenicegl.Lo-serth:Akten Fedinand II.,1.Band,št.434,str.297.VslovenskemzgodovinopisjujespomeniconajpodrobnejeobdelalJosipGruden,gl.Gruden:Zgodovina,str.818.Gl.tudi:Dimitz:Geschi­chte Krains,III.Theil,str.279;Franzl:Ferdinand II.,str.61–62;Pörtner:Counter-Reformation, str.119;Dolinar:DieGegenreformation,str.332;Bireley:Ferdinand II,str.32–33;Kocevar: Vojvodina Kranjska,str.92–97. 10 O potrditvi deželnih rocinov gl. Gruden: Zgodovina, str. 799–800; Nared: Kranjski deželni privilegiji,str.60;Kocevar:PatentnadvojvodeFerdinanda,str.37;Bireley:Ferdinand II.,str. 22–24. tridesetletnevojne11jedeželnemuknezunamrecomogocil,dajeukrepalprotiprotestantizmutudivlastnih(dednih)deželah.NajprejjeFerdinandII.nastopilprotiupornemuplemstvunaCeškeminMoravskem,kjerjeposebnakomisijamedletoma1623in1626konfisciralaposestvaupornikov.12 Popreverjenemnotranjeavstrijskemscenarijuskonca16.stoletja13jeFer­dinandII.natonastopilprotiprotestantizmuvAvstrijinadAnižo,kijebilamedletoma1620in1628sicerzastavljenabavarskemuvojvodi.Tujeleta1624naj­prejuvedel(proti)reformacijskokomisijoterzacelizganjatipredikanteinprote­stantskeucitelje,letozatemsovsemprebivalcemdežele,izvzemšiplemstvo,kotrokzaspreobrnjenjevkatoliškoveroizpoveddolocilivelikonocnaslednjegaleta1626.Cesarjevi(proti)reformacijskiukrepiintrdabavarskazastavnaoblastsopovzrocaliodporpodeželi,kijevpovezavispoliticnimiingospodarskiminape­tostminaposledpreraselv»velikokmeckovojno«leta1626.14 Zzatrtjemuporaseje(proti)reformacijavAvstrijinadAnižonadaljevala.PoukazuosreobrnjenjustanovskegauradništvajeFerdinandII.22.aprila1627sposebnimgeneralnimmandatompredizbirospreobrnitvevkatolištvoaliiz-selitvepostaviltudizgornjeavstrijskoplemstvo.Tistimplemicem,kisenisože­lelispreobrniti,jecesarpostaviltrimesecnirokzaizselitevinjimspregledalplacilonaknadnegadavkaodposestivdeželi,kisojihmoraliprodati.Kljubpri­zadevanjemzaomilitevodlokazgornjeavstrijskistanovipriFerdinanduII.nisodoseglivecodpodaljšanjarokaizselitveinprodajeposesti.15. (Proti)reformacijajepotekalatudivAvstrijipodAnižo,cepravsojospo­dnjeavstrijskiprotestantskiplemicizaradikoncesij,kijihjeFerdinandII.po­delilzvestifrakcijitamkajšnjihstanov,boljeodnesli.16Pocesarskemediktuz dne14.septembra1627somoralipredikantiinprotestantskišolnikideželozapustiti,17spodnjeavstrijskoplemstvopazarazlikoodzgornjeavstrijskega,kijesodelovalovuporudeželceškekroneprotiFerdinandu(1618–1620),nibiloprisiljenoizbiratimedspreobrnitvijovkatoliškoveroizpovedinizselitvijo,karjeleta1648potrdiltudivestfalskimir.18Vendarsonadaljnjicesarskidekretiomejilišteviloplemicev,kisouživaliomejeno»verskosvobodo«.19 NaCeškemjecesarposegeltudiv»ustavnired«inkraljestvos»preno­vljenimdeželnimredom«10.maja1627spremenilvdednoposestHabsbur­žanov,nemškijezikpravnoizenacilscešcinoinkatolištvopovzdignilvedinodovoljenoveroizpovedvdeželi.20 31.junija1627jetemusledilšemandatzaponovno pokatolicanjenje ceškega plemstva.21 Enaka usoda je nato 9. marca 1628doletelaMoravsko22 in1.avgusta,kotreceno,tudiprotestantskoplemstvoŠtajerske,KoroškeinKranjske.23 11 Gl.Kleindel:Österreich,str.136;Parker(ur.):The Thirty Years' War,str.43–92. 12 Sayer:The Coasts of Bohemia,str.45–46;Wakounig:KontinuitätundWandel,str.62. 13 Opoteku(proti)reformacijevnotranjeavstrijskihdeželahŠtajerski,KoroškiinKranjskiobkoncu16.innazacetku17.stoletjagl.opombišt.27in28. 14 Haider:Geschichte Oberösterreichs,str.183–185. 15 Pravtam,str.185. 16 Pörtner:The Counter-Reformation,str.138. 17 Kleindel:Österreich,str.141. 18 Pörtner:The Counter-Reformation,str.138;Haider:Geschichte Oberösterreichs,str.187. 19 Gl.Pörtner:The Counter-Reformation,str.138. 20 Winkelbauer:Ständefreiheit und Fürstenmacht,Teil1,str.98–108;Wakounig:Kontinuitätund Wandel,str.63–68;Bireley:Ferdinand II,str.164. 21 FerdinandII.je31.junija1627izdalpatent,skaterimjeplemstvokraljevineCeškepostavilpredizbirospreobrnjenjavkatolištvoaliizselitveizdežele.AngleškiprevoddelaFerdinando­vegapatentazaceškoplemstvojenavoljovSayer:The Coasts of Bohemia,str.46.Gl.tudi:Pohl inVocelka:Habsburžani,str.194;Bireley:Ferdinand II,str.165. 22 Prim.PohlinVocelka:Habsburžani,str.194;Bireley:Ferdinand II,str.165. 23 ReginaPörtnernavaja,dajeFerdinandII.leta1628najprej27.marcavGradcuustanovilnovo(proti)reformacijskokomisijozacelotnoNotranjoAvstrijo,nakarso6.majanavrstoprišlišepoplemenitenci,torejplemeniteosebe,kinisoimeledeželanstva.Temjedeželniknezzauka­ FerdinandII.svoje(proti)reformacijskepolitikeniimplementiralzgoljvŠleziji,kjersogaprotitemuobvezovalidogovorizVolinoSaško,tervGornjiinDolnjiLužici,kijujeprepustilsaškemuvolilnemuknezuJanezuJurijuI.24Po drugistranisopoplemstvuhabsburškihdednihdeželostrinocesarjevepoliti­keobcutilitudidrugiprotestantivCesarstvu,kojeFerdinandII.6.marca1629izdalrestitucijskiedikt,skaterimjenaznanilvrnitevvsehposesti,25kisojih protestantipoletu1552protipravnoodtujiliKatoliškicerkvi.26 Povzetek vsebine patenta Patentjebilnamenjendeželanomgosposkegainviteškegastanutrehno­tranjeavstrijskihdeželŠtajerske,KoroškeinKranjske.Ferdinandvpatentuuvo­domapove,daježeodnastopasvojevladenajvecskrbivselejposvecalodpraviverskeneslogevsvojihdeželahindabisvojimpodanikomspravokatoliškoveroizpovedjozagotovilzvelicanje. Natodeželniknezkratkopovzamezgodovinosvojihprizadevanjnaver-skempodrocju.Navajanamrec,dajeizgnalpredikante,27izvajal(proti)refor­macijomedplemstvom,mešcani,tržaniinkmeti,28svojimpodanikomjepre­povedal,dabisevtujiniudeleževalinekatoliškespovedi,obhajilaalidabitamkršcevaliotrokeinseporocali.Ukazaljetudi,dajetrebaosirotelimotrokominvarovancemdeželanovpriskrbetikatoliškevaruhe,29terprepovedal,dabise mladinopošiljalonanekatoliškekrajeinuniverze.30Vtanamenjecesarvpre­teklostiobjavilževelikoukazov,vendarjedeželanomgosposkegainviteškegastanuzneposredno(proti)reformacijo,kotsampoudarja,vselejprizaneselv zalspreobrnjenjevkatolištvoaliizselitev. Vslednjemprimerusopoplemeniteniizseljencimoralipredložitiseznamsvojihposesti,odnjihplacatidesetipfeniginseizseliti.Vkolikorsopoplemenitenciželelipridobitieksemptnost,somoralidokazati,dasodijomedstaroplem-stvo(Pörtner:The Counter-Reformation,str.138–139). 24 Bireley:Ferdinand II,str.165. 25 Franzl:Ferdinand II.,str.238;Bireley:Ferdinand II,str.194–202;212–215.Izvedbarestitucij­skegaediktabizaWürttemberg,najvecjiteritorijnajugozahoducesarstva,pomenilaizguboenetretjineozemlja.Otemgl.Rusakovskiy:RaubmordoderGlaubenstat,str.201–202. 26 Oprilašcanjucerkvenihposestigl.Stollberg-Rilinger:Das Heilige Römische Reich,str.59–63, 66–69. 27 Ferdinandje13.septembra1598izgnalpredikanteizGradcainJudenburganaŠtajerskem.NatojenavrstoprišlaKranjska,nadvojvodajenamrec22.oktobra1598izdalukaz,kijepodgrožnjosmrtnekaznivelel,najvsiprotestantskipredikantiinuciteljišeistegadnedosonc­negazahodazapustijoLjubljanoinvtrehdnehvsenadvojvodovedežele.Ukazjevkranjskoprestolnicoprispel 29. oktobra.Celovcu je bilo takrat prizaneseno,saj je mesto pripadalo deželnimstanovom(Valvasor:Die Ehre,VII.,str.464–465;Gruden:Zgodovina,str.823–824; Dimitz:Geschichte Krains,III.Theil,str.285).Natojedeželniknez12.novembra1599izdalposebenpatent,skaterimjesvojeveckotletodnistareukazeponovil(dvaprimerka:SIAS1097,mapa2(Cesarskipatenti1560–1619),št.92inSIAS1,Vicedomskiurad,šk.261(fasc.135),lit.R,XIV/9).Gl.objavainprevod:Kocevar,PatentnadvojvodeFerdinanda,str.31–64. 28 (Proti)reformacijskokomisijo,kijemeddecembrom1599inavgustom1600precesalaŠta­jersko,jevodilsekovskiškofMartinBrenner.Septembra1600sejenatolotilšeKoroške.Ko­misijonaKranjskemjevodilljubljanskiškofTomažHren.Delojezacel22.decembra1600,nekolikokasnejekotnjegovštajerskikolega,vendarsijeza(proti)reformacijovzelkarslabidveleticasainjoopraviltemeljitejekotBrenner(Gruden:Zgodovina,str. 827–833;Höfer: BischofMartinBrenner,str.21–40;Dolinar:Ljubljanski škofje,str.112;Dolinar:Die Gegenre-formation,str.332). 29 Podobnihodredbdeželnegaknezaokatoliškihvaruhihzasirotejebiloverjetnovec,njihovouveljavljanjepatežavno.Gl.SIAS2,DeželnistanovizaKranjsko,1.reg.,šk.935,Sammlung von Verordnungen verschiedenen Inhalts aus dem 16. und 17. Jahrhundert,(1618,december14., Gradec);(1628,oktobra12.,Gradec);(1637,januarja11.,Gradec). 30 Ferdinandovihodlokov,kisoprepovedovalištudijnatujih,nekatoliškihuniverzah,jemoralobitisicervec,edenodtehjebilizdanaprila1627(SIAS1079,Zbirkanormalij,mapa3(Cesar­skipatenti1620–1700),št.108(1627,april30.,Dunaj). upanju,dabiseplemstvovskrbizalastnozvelicanjevrnilohkatoliškiveroiz­povedisvojihprednikov. Ferdinandnadaljuje,danjegovtrudzaobnovoverskesloge,božjeslavetertuditostranskeinonostranskeblaginjeniostalbrezuspeha,sajsoštevilnideže­lanisprejelikatoliškoveroizpoved.Kljubtemucesarjevtrudpridrugihplemi-cihniobrodilsadov.Sledivladarjevaosebnaizpoved,vkatericesardeželanomobelodani,dasecutiosebnoodgovornegazazvelicanjeindušniblagorsvojihpodanikovtertudi,davsvojihdeželahpodpiraKatoliškocerkev.Natopouda-ristaropatriarhalnovezmeddinastijoinnotranjeavstrijskimplemstvom,sajFerdinandII.navaja,danoce,dabinotranjeavstrijskeplemiškerodbineostaleprikrajšanezadragocenostdušnegablagra.Svojnamencesarutemeljujessvojoocetovskoljubeznijo,preteklimizaslugaminotranjeavstrijskihplemiškihrod-binzanjegovodinastijoindomovinotertudizdejstvom,dasejesamrodilvno­tranjeavstrijskihdeželahintampreživelvecjidelsvojegaživljenja,cemurdodašedejstvo,damujenotranjeavstrijskoplemstvoostalozvestotudivnedavnemcasu,kosozopernjegovovladavinovštevilnihdrugihdeželahizbruhniliupori. Nadaljuje,dajebilpotemtakemprimoran,datudipreostalenotranjeav­strijskedeželanegosposkegainviteškegastanuobehspolovpodvržesvoji(pro­ti)reformaciji,tajenamrec,kotpoudarjacesar,izraznjegoveocetovskeljubezni,hvaležnostiinskrbizanjihovozvelicanje.Polegtegaboobnovljenaverskaeno-tnostprispevalakblaginjivnotranjeavstrijskihdeželah,šedodaja. Zaspreobrnjenjevkatoliškoveroizpovedcesarnekatoliškimdeželanompostavljarokenegaletaoddnevaizstavitvepatenta[torejdo2.avgusta1629]injimnaroca,najsegledetegazglasijopripooblašcenemnamestnikunotranjeav-strijskihdeželJanezuUlrikuknezuEggenberguinvojvodiKrumlovškemu,ali,vprimerunjegoveodsotnosti,pritajnihsvetnikihvGradcu.Tistimdeželanom,kisenenameravajospreobrniti,nadaljujeFerdinand,poiztekudolocenegarokaenegaleta,nivecdovoljenoprebivativnjegovihdeželah,zatonajtipoprimerniceniprodajosvojeposestiinseizselijo.Vkolikorkomuodizseljencev31nebi uspeloprodatisvojeposestivdanemrokuenegaleta,lahkozatovnaslednjihše-stihmesecihposkrbijonjegovikatoliškisorodnikialidrugikatolicani,ponjegovilastniizbiri.Popretecenemdodatnempolletnemroku[torejodzacetkafebruarja1630dalje]najprodajoposestiizseljencevprevzamejodeželnoknežjaoblastva. K zgornjim dolocilom cesar nato doda dve pomembni koncesiji. Prvadoloca,dafidejkomisnihposesti32nitrebaprodati,temvecnajnjihoviizselje­ninekatoliškilastnikidohodekodnjihprejemajovtujino,drugapa,datistim 31 Nekatoliškeosebe,kisosenapodlagiobravnavanegapatentanamestozaspreobrnjenjevkatolištvoodlocilezaizselitevizhabsburškihdednihdežel,vtejrazpravioznacujemozozna-cevalcem »izseljenci«. V literaturi se zanje uporabljata tudi izraza »eksilanti« (Exulanten) in»begunci«(gl.Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.208–223).Izbirioznacevalcasobotrovalipravnividiki,kisovsredišcupozornostirazprave.Pravnapodlagaobravnavanegapatentajebil»Augsburškiverskimir«izleta1555,kijepolegnacelaUbi unus dominus, ibi una sit religio oziromacuius regio, eius religio vparagrafu24podanikom,kineželijosprejetiveroizpovedisvojegadeželnegakneza,dalpravicodo»odselitveinpriselitve«(Ab- und Zuzug).Slednjega dolocilasejenatoprijeloime»pravicadoizselitve«oziromaAbzugsrecht bei Bekenntniswe­chsel inius emigrandi.Kerješlopriodselitvinekatoliškegaplemstvanotranjeavstrijskihdeželpoletu1628dejanskozaizvajanjezgorajomenjenepravice,jihspravnegastališcalahkodo­jemamoza»izseljence«(Köbler:LexikondereuropäischenRechtsgeschichte.https://www.koeblergerhard.de/zwerga-f.htm(21.9.2020);Stollberg-Rilinger:Das Heilige Römische Rei­ch,str.60–63,66–69). 32 Vcasunastankaobravnavanegapatentaleta1628jebilonaKranjskemleenofidejkomisnoposestvo,insicerRadovljica,kijojeimelavlastidružinaThurn-Valsassina.Radovljiškifi­dejkomisjessvojimtestamentarnimdolocilom24.februarja1616ustanovilJanezAmbrožgrofThurn-Valsassina.Ponjegovismrtileta1621jefidejkomispodedovalnjegovistoimenskipranecakJanezAmbrož,kijeRadovljicoposedovaltudiobobjavipatentaospreobrnjenjuprotestantskegaplemstva(gl.Smole:Grašcine,str.407;Preinfalk:GrofjeThurn-Valsassina,str.247–264;SIAS311,Zbirkafidejkomisov,Fidejkomisneglavneknjige,Hauptbuch I.,fol.177). deželanom,kise[vskladusparagrafom24»Augsburškegaverskegamiru«]33 poslužijopravicedoizselitveoziromabeneficii emigrationis,kotgaimenujeFer­dinandII.,nitrebaplacatinaknadnegadavkaodnjihovegaprodanegaimetjainposesti.Temujedodanodovoljenjenekatoliškimdeželanom,kiseizseljujejo,dalahkozaprijavosvojihmorebitnihterjatev,zaupravofidejkomisnihposestevinzanadaljevanjesodnihprocesov,kijihvodijonasodišcih,pooblastijosvojekatoliškesorodnikealidrugekatolicane.Polegtegasozadevajoceinstancežedobileposebnoodredbo,najpospešijoobravnavenekatoliškihdeželanov,kiseizseljujejo.Cesarnaštetekoncesijenekatoliškimizseljencemoznacikotprizna­njezvestedrženotranjeavstrijskihdeželanov. NadaljeukazujeFerdinandgledeskrbništvanadsirotami,najnihceodtistihnekatoliškihdeželanov,kiseizseljujejo,nejemljessebojizdeželesvojihvarovancev.Slednjedolocilosejenanašalozlastinatistemladoletnevarovance,kisoimelipokojneoceteinživematere.Nekatoliškideželanisosemoralipov­semodpovedatiskrbništvuindrugimpoložajem.Predodhodomizdeželesomoralipristojniminstancampredložitisvojeracune,kisojihizseljencidolžnipredložitipredodhodom,tertudit.i.dolžnapismainplacatimanjkajociosta­nek.Pravtakosomoralioddatiustanovnapismaincerkvenelistine,kisojihimeli,inodtehoddaticerkvenedohodke.Vnasprotnemprimerujimjedeželniknezzagrozilssekvestracijonjihoveposesti. Slediprepoved,dabisenekatoliškiizseljenciiznotranjeavstrijskihdeželvracali,bivaliintrgovalivdeželahFerdinandaII.Prepovedjeveljalatakozane­katoliškeplemice,kisoseizseljevalioziromasoseimelinamenizseliti,kottudizaneplemiškeizseljence,kisonotranjeavstrijskedeželežezapustili.Izseljencisozavstopvcesarjeve(dedne)deželepotrebovaliizrecnopisnodovoljenjece­sarjaalinjegovihoblastev.Cesarjedolociltudi,daprepovedvstopapreneha,cebisenekatoliškiizseljencispreobrnilivkatoliškoveroizpoved. FerdinandII.natonekatolicane,kisenameravajoizseliti,posvari,najvcelotispoštujejonjegovadolocilainjimvnasprotnemprimeruzagroziska­znijo.Svarilosejenanašalozlastinafiktivneprodajeposesti.Cesarnatouka-zujepooblašcenemunamestnikunotranjeavstrijskihdeželJanezuUlrikuknezuEggenberguinvojvodiKrumlovškemu tertajnimsvetnikomvGradcu,najsedržijodolocilpatentainposkrbijo,dasebodoizvajala.ZakonecFerdinandII. ponovnopozivanekatoliškoplemstvo,najsedržinjegovihodredb,sajjimje,kotpoudarja,dalnavoljodovoljcasazarazmislek.Polegtegasebodotistinekatoli­škideželani,kisenameravajospreobrnitivkatoliškoveroizpoved,onjejlahkopouciliprikatoliškihdušnihpastirjihvsamostanihincerkvah. Posledice patenta Ferdinandov patent o spreobrnjenjuali izselitvi protestantskega plem­stvajepovzrocil,dajeŠtajersko,KoroškoinKranjskoskupajzapustilonekajnad750plemicev.34Doslejnajobsežnejšiseznamavstrijskihplemiškihizseljen­cevprotestantskeveroizpovedijeseptembra1629sestavilznamenititrgoveczumetninamiizAugsburgaPhilippHainhofer(1578–1647),35tegajenatoleta 33 Gl. Augsburger Religionsfrieden. http://ra.smixx.de/media/files/Augsburger-Reichsabschi­ed-1555.pdf(21.9.2020). 34 Oceneštevilaplemiškihizseljencevsespreminjajo:754(Schnabl:Österreichische Exulanten, str.59),760(Pörtner:Counter-Reformation,str.141).PriWinkelbauerjusopodatki750izse­ljencevsŠtajerskein160sKoroške(Winkelbauer:Ständefreiheit und Fürstenmacht,Teil2,str. 51).Gl.tudiKocevar:Vojvodina Kranjska,str.201–284. 35 Blendinger,Hainhofer,Philipp.Neue Deutsche Biographie.https://www.deutsche-biographie.de/pnd118700804.html#ndbcontent(29.9.2020);Dimitz: Geschichte Krains,III.Theil,str. 376–377. 1862vrevijiAnzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit objavilAdalbertHeinri­chHorand.36NapodlagiHainhofferjevegaseznamajeAugustDimitzzatretji zvezeksvojeGeschichte Krains izleta1875sestavilizvlecek,kivsebujeimenaplemiškihizseljencevizKranjske.37 Tako imenovani Hainhoffer-Dimitzev seznam kranjskih plemiških izse­ljencevobseganajmanj102osebi,vendarjihjebilonekolikovec,sajvdvehprimerih tocno število družinskih clanov ni navedeno. Ce upoštevamo, da jeiztrehnotranjeavstrijskihdeželodšlo754plemiškihoseb,38ugotovimo,dasoKranjcipredstavljalivsaj7,4odstotkanotranjeavstrijskihizseljencev.Mednjimijebilo32polnoletnihmoških(povsejverjetnostizdeželanskimstatusom),3930 polnoletnihženskinveckot38mladoletnihoseb.Odšlisoclani18kranjskihplemiškihdružin:Egkh,Gall,Lamberg,Paradeiser,Pecovic(Petschowitsch),Ai-chelberg,Apfaltrer,Mordax,Moscon,Rain,Rauber,Raumschüssl,Scheyer,Sch­wab,Crnomaljski(Tschernembl),Waz,WageninCecker(Zetschker).Lezatriodnaštetihdružinlahkosklepamo,dasostemnaKranjskemtudiizumrle,insicerzadružine:Pecovic(Petschowitsch),RaininCrnomaljski(Tschernembl),40 vendarbrezdodatnihraziskavtegatrenutnošenemoremopotrditi. WernerWilhelmSchanblugotavlja,dajebilvnotranjeavstrijskihdeže­lahpogostvzorec,dasovizogibpopolniizgubiposestevprotestantskedružineizmedsvojihclanovizbraleprotestantizmumanjpredaneclane,kiso(uradno)prestopilivkatoliškoveroizpovedinpoizplacilusorodnikovprevzelicelotnoimenje(posesti)družine.Takosoprimeri,dajedolocenadružinavcelotizapu­stiladeželo,relativnoredkinelenaKranjskem,temvectudinaŠtajerskeminKoroškem.41Vecinanotranjeavstrijskihplemiškihdružinsejetakratrazdelilanaprotestantskeinkatoliškeveje.42 Hipoteticnikomparativniizracundeležaprotestantskihizseljencevgle­denacelotnostanovskokorporacijonaKranjskemlahkonaredimonapodlagipopisakranjskihdeželnihstanovs3.decembra1590,43kijesicernastalkarosemintridesetletpredobravnavanimFerdinandovimpatentom,vendarzatacaspredstavljanajzanesljivejšiznanitovrstnivir.Leta1590jekranjskedeželnestanovesestavljalo117clanov,odtegadevetprelatov,25gospodov,71vitezovinoprodter12deželnoknežjihmest.S96deželanioziroma82,05odstotkasolevjideležstanovskekorporacijepredstavljalinadvekurijirazdeljeniplemiciiz45družin.44CenašteteštevilkeprimerjamozzgorajomenjenimHainhoffer-Di­mitzevimseznamom,kinavaja32Kranjcev,45pridemodosklepa,dajeKranjskomedletoma1628in1629zapustilo33,33odstotkaoziromaenatretjinaple­micevzdeželanstvom.Polegtegabipotemtakemlahkosklepali,dajedeželo 36 Horand:OesterreichischeExulanten,št.9,str.316–319;št.10,str.353–357;št.11,str.393– 396;št.12,str.433–436. 37 Dimitz:Geschichte Krains,III.Theil,str.374–381;popisstanatoobjavilatudiMatevžKošir(Ko-šir:Stanovska uprava,str.30)inavtorterazprave(Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.208–223). 38 Schnabel:Österreichische Exulanten,str.59.Primerjaj:Pörtner:The Counter-Reformation,str.141.Winkelbauernavaja,dajeŠtajerskozapustilopribližno750plemicev,Koroškopaveckot160(Winkelbauer:Ständefreiheit und Fürstenmacht,Teil2,str.51). 39 ReginaPörtnernavaja,dajeFerdinandII.namrecže6.maja1628ukazalnotranjeavstrijskimpoplemenitencembrezdeželanstva,najsespreobrnejovkatolištvoaliizselijo(Pörtner:The Counter-Reformation,str.138–139). 40 Gl.Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.208–224,280–284. 41 Schnabl:Österreichische Exulanten,str.59–60. 42 Winkelbauer:Ständefreiheit und Fürstenmacht,Teil2,str.51. 43 ARS,SIAS2,DeželnistanovizaKranjsko,I.reg.,šk.432(fasc.290a),VerzaichnusderHerrenvndLandleüthvonallenvierStendendesFürsstenthumbsCrainsozuEinemLandtagfürne-mlichzuerfordern.Gl.tudi:Nared:Seznamikranjskegaplemstva,str.326;Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.228–235. 44 ARS,SIAS2,DeželnistanovizaKranjsko,1.reg.,šk.432(fasc.290a),VerzaichnusderHerrenvndLandleüth. 45 Dimitz:Geschichte Krains,III.Theil,str.374–381;Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.208–223. zapustilo27,35odstotkaoziromadobracetrtinapotencialnihclanovdeželnegazbora,cešteviloizseljencevprimerjamoscelotnostanovskokorporacijo.46 Vendar jebildeležizseljencev po vsej verjetnostinekolikonižji,sajsokranjskideželnistanovivosemintridesetihletih,kisopreteklaodstanovskegapopisaleta1590doFerdinandovegapatentaleta1628,vsvojevrstesprejelitudivecnovihdeželanov.Dodvehvecjihvalovsprejemanjanovihdeželanovjeprišlomedletoma1598in1607ternazacetkudvajsetihlet17.stoletja.Cepritemupoštevamo,dasonekateredružineizumrleindasonekateriprotestantskiplemicideželozapustiližepredletom1628,bilahkozelocezpalecrekli,dajedeležprotestantskihplemicevnaKranjskemmordapredstavljalslabocetrtinoalimordapetinoplemiškihdeželanov.Sevedagrepritejocenizazdajlezahi­poteticnisklep.47 Poleg izselitve se je znaten delež protestantskih deželanov odlocil zaspreobrnitev.Seznamovspreobrnjenegaplemstvašenepoznamo,vendarlahkodinamikokonverzijvkatolištvospremljamonapodlagiLetopisa Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove,Družbe,kijeodigralapomembnovlogovprocesuka­toliškeobnove.Valspreobrnjenjseje,pojezuitskihporocilihsodec,napovedo­valželeta1624,nakarjeletozatemkatoliškoveroizpovedsprejeldeželnimar­šalDitrihbaronAuersperg,48vrhpaještevilospreobrnjenjdoseglopravleta1628.Potemštevilospreobrnjencevpocasipojemadoleta1637.Edinoletovtemintervalu,zakaterovLetopisu nipodatkovokonvertitih,jeleto1634.49Med kljucnimaletoma1627in1633jezuitiomenjajo,dasejeprinjihspreobrnilo133oseb.50Zateosebelahkosklepamo,dasobilepoveciniplemiškegastanu,vendarpopolnomavsetogotovonisobile,51oziromanisobilivsispreobrnjenci vkatolištvodomacini.52 Kljubdejstvu,daFerdinandovpatentizleta1628vzgodoviniprotestan­tizma na prostoru notranjeavstrijskih dežel predstavlja eno izmed kljucnihcezur,sajjeAugsburškoveroizpovednaŠtajerskem,KoroškeminKranjskemdokoncnopotisnilvilegalo,rezvdejanskemživljenjuvendarlenibiltakoosterkotnapapirju.TakokotzdrugimisoimeleoblastitudizudejanjanemteFerdi­nandove(proti)reformacijskeodredbeveliketežave,nakarmeddrugimkažegeneralnimandatizleta1631,kigajeFerdinandII.izdalposebejzaKranjsko.Cesarvnjempozivavseprebivalcedežele,kisošev»verskizmoti«,najsespre­obrnejovkatoliškoverosvojegadeželnegaknezaaliplacajodesetipfeniginseizselijo.Placiladesetegapfenigasobilioprošceniledeželani.Tazapoveddajeslutiti,dasobilivdeželiševednotudipredstavnikidrugihslojev,kisovztrajalipriAugsburškiveroizpovedi.Cesarsenatopritožuje,dasosenekateriizseljenciskrivajvrnilivdeželo,innarocavsem,najbodopozorninaosebe,kinitiobve­likinocinepridejokspovediinobhajilu.53 46 Kocevar:Vojvodina Kranjska,str.280–281,281–284. 47 Pravtam,str.280–281. 48 Letopis Ljubljanskega kolegija,str.102;DitrihAuersperg(2.junij1578–25.avgust1634).Gl. Preinfalk:Auerspergi,str.421. 49 Gl.Letopis Ljubljanskega kolegija,str.115–117. 50 Letopis Ljubljanskega kolegija,str.105–114.Študijaotem:Kocevar:Vojvodina Kranjska,str. 202–208. 51 Najbržjebilleta1632medspreobrnjencivLjubljanitudiprotestantskiteologJanezŠtefanVerbec, kijenekdajpredaval nauniverzivLeipzigu.Gl. Letopis Ljubljanskega kolegija, str. 110–111. 52 Gl.Letopis Ljubljanskega kolegija,str.99–109. 53 SIAS2,DeželnistanovizaKranjsko,1.reg,šk.97(fasc.54/12/13),Ecclesiastica:LutertumGegenreformation1595–1631GeneraleundPatente.Alt.54.c(gl.Kocevar:Vojvodina Kranj­ska,str.152–168). Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel (1628, avgust 1., Dunaj) Original: SIAS1097,Zbirkanormalij,Cesarskipatenti1620–1700,št. 110. Dimenzije originala: 81,7x59,9cm;brezfiligrana. Pecat: Pritrjencesarskipecatokrogleoblike,odtisnjenvpapir,premer6,4cm.Sredipecatnegapoljaprevladujedvoglavicesarskiorelznimboma,nadkaterimajecesarskakrona.DvoglaviorelnaprsihnosizverigoviteškegaredaZlategarunaobdanovalenšcitvkartuši,nadkaterimjekrona.CetverjenišcitvprvemkvadratuprikazujegrbOgrske(starigrb),vdrugemkvadratugrbCeške,tretjikvadratpredstavljasekanišcitzgrbomaAvstrijespredajinBurgundijeza­daj,cetrtikvadratprikazujecetverjenišcitzgrbomaKastiljevprvemincetrtemkvadratuterLeonavdrugemintretjemkvadratu.Okrogpecatnegapoljateceraventrakspecatnimnapisom,zapisanimvkapitali,kiseglasi:»FERDINANDVSII D(ei) G(ratia) EL(ectus) ROM(anorum) IMPE(rator) S(emper) A(ugustus)GER(maniae)HVNG(ariae)BOH(emiae)ZC1REXARCH(idux)AVST(riae)DUX BV(rgundiae)etc.etc.«).2 Zapisi na originalu: naovitkupiše:Poziv nazaj k kat. veri, sicer zapoved izselitve (regestaoziromapovzetkavsebineni). Nahrbtnistranipatentastazapisa:»3/«in»Kayßerlicherundlandtsfür-stlichgeneralwegenderuncatholischenherrnundlandtlaüth,auchanderadelsmanß-undweibspersonen,sichinnerjahrundtagausserlandtszubegeben,den1.augustianno1628ten.« Drugi primerki patenta: SteiermärkischesLandesarchiv(StLA),PatenteundKurrenden,Sammlung,K.25;DiözesanarchivGraz-Seckau(DA),Religions­berichteProtestantismus,1598–1730. Ohranjenost: dokumentjerazmeromadobroohranjen,akerjebildaljcasaprepognjen,sonanjemnastalepoškodbe.Vspodnjemdelujezlastinadvehmestihpopustilolepilo,3polegtegajetumogocenajtinekajmanjšihrazjed. Oblika dokumenta: tisk. Vrsta dokumenta: cesarskipatent(generalnimandat). Objave dokumenta: Schmidt,W.A.:DasletzteGegenreformationspatentFerdinandsII.fürInnerösterreichvom1.August1628.V:Jahrbuch der Gesell­schaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich 1902,št.22,str.172– 180;Loserth,Johann:Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenre-formation in Innerösterreich unter Ferdinand II.ZweiterTeil.VonderAuflösungdesprotestantischenSchul-undKirchenministeriumsbiszumTodeFerdinands II.1600–1637(FontesrerumAustriacarum.LX.Band).Wien:InKommissionbeiAlfredHölder,1907,št.2466,str.814–821. Literatura: Dimitz:Geschichte Krains,III.Theil,str.374–381;Prelesnik: Protireformacija,IV.clanek,str.332–333;Gruden:Zgodovina,str.844–846,Vil­fan:Strukturastanov,str. 180;Košir: Stanovska uprava,str. 29–31,84;Košir: DiekrainischenLandstände,str.135,140,Winkelbauer:Ständefreiheit und Für­stenmacht,Teil2,str.51;Pörtner:The Counter-Reformation,str.138–143;Sch­nabel:Österreichische Exulanten,str.58–61;ŠtihinSimoniti:Na sticišcu svetov, str.256;Jerše:Vera,upanje,oblast,str.76,90;Kocevar:Vojvodina Kranjska,str. 80–85,133–151,201–284. 1 Tironskanota,transkribiranazvelikocrkoZ,jeokrajšavazalatinski»et«,vpovezavizverzal-ko»C«predstavljaokrajšavoza»etc.«(et cetera).Otemgl.tudinaceladiplomaticnetranskrip-cijepatentainKotar,Vladarskipecati,str.19,20–22,28. 2 AnalizapecatnegapoljaupoštevavzorecJernejaKotarja(gl.Kotar:Vladarskipecati,str.15– 34),kisemunatemmestuvljudnozahvaljujemzanesebicnopomoc. 3 Papirnopodlagopatentanamrecsestavljajotrijemedsebojzlepljenitrakovi. Nacela diplomaticnega prepisa Diplomaticniprepisskušavsakicrkiinznakuizvirnikavvsehpoložajihnajtiustreznicovprepisu.Besediloizvirnikajevnemškemjezikuinnatisnjenonapapirznemškopisavo,imenovanofraktura(dieFraktur).1Nanekajmestihbesedilovsebujebesede,besednezvezeindelebesed,kisozapisanispisavo,imenovanoantikva(dieAntiqua),2 grezabesedevlatinskemjezikualigermani­ziranelatinskeinitalijanskebesede.Distinkcijomeddvemacrkopisomadiplo­maticniprepisponazarjananacin,dajepretežnidelbesedila,kijevizvirnikunatisnjenvfrakturi,transkribiranvpokoncnem(navadnem)nacinu,vsecrke,kisovizvirnikuodtisnjenevantikvi,soprepisanevležeci(poševni)obliki(npr.»…allerhandhail.ambegeneral vndspecial Mandata …«).Diplomaticniprepisnevsebujetranskripcijelastnorocnihpodpisovdokumenta,temvectevsebujekriticniprepis,imenapodpisnikovdokumentapasopredstavljenatudivpo­sebnitabeli. Besedilo,zapisanovfrakturi,vsebujeligature:ch,ck,er,ff,ll,..,.tintz,besedilovantikvipa:ct,fiin.t,kijihdiplomaticniprepisneupošteva.Vendarprepisdoslednoupoštevarazlikovanjemeddolgims:.inostrims:s(npr.»di.esvn.ers«).Pravtakoupoštevarazlikovanjemednavadnimmalimr:rinokroglimmalimroziromar-rotundo:. (rundes r,r rotunda),npr.»Oe.ter.eich«.Okrogli malir(.)nadvehmestihvizvirnikunadomešcatironskonotokotokrajšavozalatinskobesedoet (in),insicervokrajšavizaetc.(et cetera – itd., in tako dalje), kardiplomaticniprepisupošteva(npr.».c.«).Tironskanota,kotokrajšavazaet,sevdokumentupojavileenkrat,insicervpecatnemnapisu,kjerjetranskribi­ranazvelikocrkoZ(npr.»ZC«).3 Diplomaticniprepisdoslednoupoštevatakonadpisanecrke .(npr:»a.«, »o.«,»u.«)kottudipreglase,karsevpredlogisicerpojavileenkrat,insicer:ö(npr.»möchten«).Upoštevatudinadpisaneznakezapodvojitvenadcrkom(.) npr.»geno.nen«,crkampavtemprimerunipodvojena.Upoštevanisotudinadpisaniznakinadcrkoe(.),kinakazujejo,dajezacrkoeglasm(npr.»It.«).Nobenaodokrajšavnirazrešena.Zapisovanjecrk:i,j,u,vinwdoslednosle­dipredlogi(npr.»jhrer«,»V.usfructus«,»...jederzeitinjreranerbtenTrew…«).Zapisovanjevelikihinmalihzacetniczvestosledipredlogi,negledenapoložajvelikezacetnice(npr.»ErbFu.r.tenthumben«).Vtranskripcijiniredukcijepod­vojenihkonzonantov,prepiszvestosledipredlogi(npr.»Auffrichtigkeit«,»zuu­erkauffen«). Interpunkcijadiplomaticnegaprepisazvestosledipredlogi.Prepisupo­števatudipoševnice:/,kisoarbitrarnopisanenesticnozbesedami,kijihlo-cujejo. V predlogi so na dvanajstih mestih povedi med seboj locene z vidnodaljšimipresledki,karjevprepisunaznacenozodstavki.Mesta,kjerjebesedi­lovpredlogipoškodovano,sovprepisuoznacenazoglatimioklepaji:[](npr.»de[mn]ach«),manjkajocebesedilojenamestih,kjerovsebininidvoma,dodalavtorrazprave.Vdrugihprimerihsomanjkajocecrkepovzetenapodlagidrugihobjavdokumenta.Tovrstnidodatkisoopremljenizbesedilno-kriticnimiopom­bamipodcrto. 1 »Fraktur,die…(heutenichtmehrgebräuchliche)DruckschriftmitgebrochenenLinien;deu­tsche Schrift« (Fraktur. Duden. https://www.duden.de/rechtschreibung/Fraktur (27. 10. 2020)).»fraktúra-ež(.)…2.tisk.tiskanagotica:napisvfrakturi«(Fraktura.Fran.https:// fran.si/iskanje?View=1&Query=fraktura(19.10.2020)). 2 »Antiqua,die…allgemeingebräuchlicheBuch-undSchreibschrift;Lateinschrift«(Antiqua. Duden.https://www.duden.de/rechtschreibung/Antiqua(27.10.2020)).»Antiquafantikva(vrstatiskarskihcrk)«(Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str,58).»antíkva-ež (.)tisk.latinskecrkeklasicisticnegasloga…antíkva-ež,pojm.(.)tisk.|vrstacrk|«(Antikva. Fran.https://fran.si/iskanje?View=1&Query=antikva(21.9.2020)). 3 Gl.opispatentazgoraj.Otironskinotigl.Kotar:Vladarskipecati,str.19,20–22,28. PolegpredlogeizZbirkenormalij,kijeslužilazatranskripcijoteobjave,biposamezneizvodepatentanemaralahkonašliševdrugihfondihArhivaRe-publikeSlovenije4tertudivnekaterihdrugihslovenskihinavstrijskiharhivih.PrimerkeposedujetaŠtajerskideželniarhiv(StLA)5ingraško-sekovskiŠkofijski arhiv(DA)6vGradcu. Besedilo patenta sta na zacetku 20. stoletja že objavila W. A. Schmidt (1902)inJohannLoserth(1907),vendarsezaradipomembnostitegavirazaslovenskozgodovinozditasmiselnatakoprevodvslovenskijezikkotvnovicnaobjavadokumentanapodlagivSlovenijihranjenegaizvirnika. Diplomaticniprepisvprimerjaviskriticnimvsebujezgoljbesedilno-kri­ticneopombe,kisoalfabetirane.Mestopecatajeoznacenozarbitrarnookraj-šavoL.S.(locus sigilli). 4 W. A.Schmidtjevsvojiobjavileta1902navedel,dastaprimerkapatentaimelavlasti:1)svetnikdeželnegasodišcavNovemmestuEmilRizzoliin2)ljubljanskiRudolfinum(fasc.54d)(Schmidt:DasletzteGegenreformationspatent,str.172).Gledeprimerka,kigajeimelvlastiRudolfinum(Kranjskideželnimuzej),bilahkosklepali,dajedanesohranjenvfonduDeželnistanovizaKranjsko(SISA2)ArhivaRepublikeSlovenije(gl.SIAS2,DeželnistanovizaKranj­sko,1.reg.,šk.90(fasc.54/4)). 5 StLA,PatenteundKurrenden,Sammlung,K.25. 6 DA,ReligionsberichteProtestantismus,1598–1730. Diplomaticni prepis mi.cher hlterRoWIRFerdinandderAnder/vonGottesGenaden/Erwo. . Kay.er/zuallenZeitenMehrerdeßReichs/inGermanien/zuHungernvndBehaimb/.c.Konig/ErtzhertzoginOe.ter.eich/HertzogzuBurgundt/Steyr .rttemberg/inObervndNiderSchle.ien/Marggraff rndten/Crain/vndWu/Ka. . c. .hren/inObervndNiderLaußnitz/GraffzuHab.purgundTyrol/zuMa. Entbieten allen vnd jeden vn.ern Landtleuthen / vom Her.n vnd Ritter.tandt/invn.ernI.O.ErbFu.r.tenthumbenvndLanden/Steyr/Ka.rndten /vndCrainge.e..en/.odißVn.erGeneralMandatverne.enwerden/Vn.er Ka.y..vndLandtsfu.r.tlicheGnad/vnndallesguts.Euchi.t.ambtvnd.onders/wieauch.on.tma.nnigklichzubenu.genbewu.t/obwirwolvonAntrettung vn.erer Landtsfu.r.tlichen Regierung .elbiger vn.erer I.O. Erbfu.r.tenthumben vnd Landen / Vns auß .onderm zu dem Heyl: allein Seeligmachenden Ro.m. Catholi.chen Glauben / habenden .chuldigen Chri.tlichen Eyfer / Krafft tra­gendenLandtsfu.r.tlichenGewalts/vndvonGottempfangnenObrigkeitlichenAmbts/nichtsmehrersangelegen.eynla..en/alsdenenin.elbigenVn.ernI.O.Erblandeneinge.chlichnen/vndallzuweitvberhandtgeno.nen.cha.dlichen GlaubensVneinigkeitvndSpaltungen/zuremediern/auchallevnsvonderGo.ttlichen Allmacht vndtergeben / vnd anuertrawte Vnderthanen / nachvn.ererMo.glichkeitvondenIr.thumbab:vndauffdenWegderSeligkeitzulaiten;Inma..enwirdannzudemendedieAuß.chaffungderSecti.chenPraedi­canten/vndbalddarauffvnderdenenNobilitiertenPer.onen/wieauchinden Sta.tt=vndMa.rckten/.ambtderBawr.chafftauffdemLand/dieheyl.ambeGla­ubensReformation fu.rgeno.en/folgendsnachvndnachallerhandhail.ambe general vnd special Mandata,daßniemandauffvncatholi.cheOerterzurver­meyntenBeichtundCómunion,Kindertauffen/oderEhelichenCopulationen .ichbegeben/It.vn.ererLandleut/undandererPer.onenverwa.i.teKinder vnd Pupillen / mit Catholi.chen Gerhaben ver.eh. / vnd die Jugendt nit anvncatholi.cheOrtoderVniuer.iteten ver.chicktwerden.ollen/außgehenvnd publicirn,janochzumVberflußallerer.tnewlich.olchegeneralia widerumben vernewern/vndetwas.cha.rpffenla..en/daßwirdochbißanheroVnsaller milde/.anfft:vndLangmu.thigkeit/gegenvn.ernvncatholi.chenLandtleuthendeßHerrenvndRitter.tandtsgebraucht/VndmitderangedeutenReformation gegenihnenzuuerfahren/gna.digklichvnterla..enhaben:allesinHoffnung/.iewurdenauß.olchemallem/vn.erwolmeynendeIntention mehrers apprehen­diern/jremewignenHeylallesangelegenenflei..es/eyferignachgedencken/vndinjhrervhraltenGott.eeligenVoreltern/vndVorfahrenve.tigia endlich eintretten;Damital.oinvn.ernI.O.Erblanden/dieeinig:vndEintra.chtigkeit deßGlaubens/vndderGemu.therwidereingefu.hrt/vndaller.eitseinbe..eres Vertrawengepflantzt/vnderhaltenwerdenmo.chte. Nunhabenwirzwarmit.onderbaremTro.tvermerckt/vndwargeno.en/ daßdi.evn.erzuBefu.rderungderEhrGottes/vndihnenvn.ernLandtleuthenzuNutz/Heyl/auchzeit:vndewigerWolfahrtgemeynteChri.tlicheguteIn­tention nitallerdingsfehlge.chlagen/.onderneinguterTheylder.elbenjhren Ir.thumbverla..en/vnd.ichzudemvhraltenCatholi.chen/vndApo.toli.chenGlaubenbekehrthaben. WannnunabereinAnzahlnochvbrig.eyn/beywelchendie.evn.erejnengna.digklichzumbe.tengemeynteSorgfa.ltigkeit/auchdiezugelaßnelange Zeit/tolerantzvndconniuentzvntztheronochnicht.oweitgefruchtet/daß.iedenenandernbekehrtennachgefolgt/vnddiewahreCatholi.cheKircheneinhelligklicherkennt/vnd.ichzuder.elbenbegebenhetten/vndvnsabernichtallein/wiegemeldt/vontragendenLandsfu.r.tlichenAmbtsvndSchul­digkeit/wiezumalenGewi..enswegen/vmbvn.ererVnderthanenHeyl/vndSeelenSeligkeitwillen/darumbenwirdermalneinsdemAllma.chtigenGottRechen.chafftzugebenvns.chuldigzu.eynerkennen/vndwi..en/zu.tehet / gebu.hrt vnd obligt / auß vn.ern anvertrawten Erblanden alle Glaubens= Ir.thumbohnevnder.cheydtderPer.onenabzu.chaffen/vndentgegenindenen.elbendievhralteallein.eligmachendeCatholi.cheKirchennachMu.glichkeitzu befu.rdern/.ondernwirfu.rnemblichenauchvndzuuorderi.taußgna.dig.ter/ vndva.tterlicherLiebvndHertzen/.owirjederzeitin.onderheitzudi.enLanden/darinnenwirdurchdieGnadenGottesgebohren/vnnddiemai.teZeitvn.ersLebenszugebracht/nichtgern.ehenwolten/daßdiejenigeAdelicheGeschle-chter/welche.ich.owolvonvhraltenZeitenherovmbvn.erlo.blicheVorfa­hren/vnddasVatterlandtmit.ovielfa.ltigerru.hmlicherauffvnddar.etzungLeib:GutvndBluts/auchallerhandtandernan.ehenlichenRitterlichen/vndtugendtlichenThatenvndVerhaltnußderma..en.tattlichverdientgemacht/alsauchbeuorabindi.enlet.ten/indemmai.tenTheylderandernvn.ererKo.nigreich/vndLandenent.tandenenRebellionen,vndveru.btenVngehor.amb(.ovilvnsbewu.t)jederzeitinjreranerbtenTrewvndAuffrichtigkeitgegenvnsbe.ta.ndigklichverhar.et/in:vndnachvn.ernLebzeitenindi.emmangl­hafftengefa.hrlichenStandt/zuVerlu.tjhresthewr=vndwerthi.tenKleinodtsderSeelenSeligkeithindervns.oltenverla..enwerden/.ondernjhnenbillichvielmehrersnebenbe.agtemjhremzeitlichenLobvndRuhmindi.er/zugle­ichauchinjenerWeltdieewigeGo.ttlicheBelohnung/vndErgo.tzlichkeitvor allenDingengna.digi.twolgo.nnenmo.chten:So.eynwiraußdi.en/vndandern mehrfa.ltigenhochbeweglichenmotiuen,gantzbillichverur.achtworden/auch.ie/vn.ereVncatholi.cheLandleuthdeßHer.nvndRitter.tandts/MannsvndWeibsper.onen/welche.ichnochindemangedeutenIr.thumbdeßGlaubens befinden/Krafftdi.esvn.ers/be.onderlichauff.iegerichtenPatents/oderge­neral Mandats/vn.erernochvorguterZeitange.tellt:Vndpublicirten Religions Reformation gleichfallszuvnterwerffen/Inma..enwir.iedannhiemit.amentvnd.onders/.olcherReligions Reformation ga.ntzlichvnterworffen/vnd.ie demnachaller.ondersgna.digi.tvndbeweglichi.terWolmeynungermahntha­benwo.llen/weilenwireinmaldemgantzenVatterlandt/vndfu.rnemblichen die.en Adelichen Ge.chlechtern / wegen der be.agten jhren an.ehenlichenVerdien.tkeinho.hers/auchnutzlich vndheyl.amersDenckzeichenvndGe­zeugnußdervermeldtenvn.ererzujhnentragendenva.tterlichentrewenLieb /vndDanckmu.thigkeitzuuer.chaffen/vndzuhinderla..enwi..en/alsebendi.enwahrenWegWeißvndSicherheitzujhrerSeelenHeylvndSeeligkeit/vndwirdaheroauchnichtsmehrersvndliebers.ehen/vndwu.n.chenwolten/alsdaß/gleichwiejreVoreltern.ichin.elbigenvn.ernI.O.Erbfu.r.tenthumben vndLanden/.olangeZeit/ehevndzuuordieIr.thumbereingeri..en/inEinig­keitderCatholi.chenReligionintrefflichemgutenAuffne.enbefunden/al.onichtweniger.iezuallerjhrerbe..erenzeitlichvndewigenWolfahrthinfu.ro ingleichma...igerEinigkeitderReligionerhaltenwerden/vndimLandtver­bleibenmo.chten/daßderhalbeneinjedweder.ichinnerhalbeinerJahrsfri.t/ .o wir jhnen von heut dato an zu einem gnug.amben / geraumben / vnd peremptori.chenTermin ange.etzt/miteyfferigemHertzenvnndBegierlichkeit deßGemu.ths/zu.olchen.einemHeyl/NutzvndFro.enbequembe/vndindemHeyl.allein.eeligmachendenCatholi.chenGlaubenmitvns/vndderall­gemainenChri.tlichenApo.toli.chenRo.mi.chenKirchen.ichvergleiche/auchderentwegenbeyvn.ermOhaimbvndFu.r.ten/auchGehaimbenRath/Ca.rern /vndalsvollma.chtigenStatthalter.elbigervn.ererI.O.Fu.r.tenthumbvndLan­den/deßHertzogenzuCromaw/vndFu.r.tenzuEggenbergL.vndinder.elben Abwe.enheit bey vn.ern zu Gra.tz hinderlaßnen Gehaimben Ra.then / anmel­devnderkla.re:dannimwidrigen/vndda.ichjemandin.olchemange.etzt/ vnd benennten Jahrstermin, wider vn.er gna.digi.tes Ver.ehen / mit vns in dem Heyl. Catholi.chen Glauben nit vergleichen wu.rde /.eynd wir ga.ntzlich ent.chlo..en/wollenvnsauchhieru.bermit/vndinKrafftdie.esvn.ersKay.er: vndLandtsfu.r.tlichenPatentsendlicherkla.rthaben/daß.odannkeinemein­tzigeninmehrermeldtenvn.ernI.O.Erbfu.r.tenthumbenvndLandenla.ngerzu wohnen/vnd.eineGu.terper.o.nlichzube.itzen/nitver.tattet/vndzugela..en/.ondernder.elbevilermeldtevn.ereI.O.wiezumalenauchalleanderevn.ere Ko.nigreich/Fu.r.tenthumbvndLa.nderga.ntzlichzuraumen/vnd.einehaben­deaigenthumblicheGu.ter/vo.herovmbeinengebu.hrlichenWerthzuuerka­uffen:Daerauchgedachte.eineGu.terin.olcherZeitnitver.ilbernko.ndte/ der.elbenalienation,nachVerflie..ungdi.esvonheutdatoanlauffendenJahrs/nochauff.echsMonatlang.einenimLandbleibendenBefreundten/oderandernCatholi.chenLandtsInwohnern.einesgefallensanzuuertrawen/vndzuhinderla..en.chuldig.eyn.olle:Al.ovnndderGe.talt/daßwann.olche.eineaigenthumblicheGu.ter/auchin.elbigen.echsMonat/oderhalbenJahrster­min,nach.einemAbzug/durchdi.e.eineimLandbleibendeBefreundte/oderandereCatholi.cheLandts=Inwohnernichtwurdenverkaufft.eyn/.odanndieVerkauffungder.elbigenGu.ter/durchvn.erenachgesetzteObrigkeitenex offi­cio .olleverordnetwerden.HierunteraberdieFideicomi.s Gu.ter/keinesWegszuuerwenden/oderzuuerkauffenzugela..enwirdt/.ondernmeynenvndbe­felchengna.digklich/daßdie.elbeninjhreme..e verbleiben/vnddenenau..erLandtsziehendenvncatholi.chenLandtleuthengleichwolderV.usfructus dauon erfolgen.olle. Vnd ob wir wol zwar auff solchen nit verhoffenden Fal / da nemblicheinoderderander.ichdeßBeneficij emigrationis betragenwolte/wolbefu.gt weren/dieNach.tewr/oderzehendenPfenningvon.einenHaabvndGu.tern einfordernzula..en/.ohabenwirdochgna.digklichincon.ideration gezogen /daß.elbigevn.ereI.O. Erblande/vndder.elbenMitglieder.ichbißanhero/wieobuermeldt/gegenvnsvndvn.ermlo.blichenHaußOe.ter.eichgetrew / vnd gewa.hrtig erzeygt / Auch (daß wir wi..en kondten) niemahlen nichts widerwa.rtigeswidervns/odergedachtesvn.erlo.blichesHaußattentiert ha-ben; Dannenhero wir dann zu noch weiterer billicher Erkandtnuß / .olcherjhervnserwi.nerbe.ta.ndigenFidelitet vndauß.ondernGnaden/vnsferner gena.digklichdahinerkla..thabenwollen/daß.ievn.erevncatholi.cheLandtle-uth/nitalleingedachtenjhrenAbzugoderemigration,ohneRaichungderan­gedeutenNach.tewr/oderzehendenPfennings/vngehindertfu.rnemenvnd fort.etzen.ondernauchzuEinlangungjhreretwaimLandthabendenSchuldt­forderung/wieauchAdmini.trirungderFideicommi.s Gu.ter/vndPro.equirungjhrerbeydenenGerichts.tellen.chwebend.RechtlichenProce..en/vorangede­utejhreimLandtverbleibendeBefreundte/oderandereCatholi.chePer.ohnenverordnen/vndbe.tellenmo.gen. Wiewirdannhierundtergeho.rigerOrthengema...neVerfu.gungzuthun/ gena.digklichnitvermanglethaben/damitzuAbku.rtzungderbeschwa.rlichen langenProceß/jhnenzuEinlangung.olcherjhrerSchulden/vndExpedirung jhrer anderwertigen Rechtshandlungen / actiuè vnd pa.sivè, .chleinig vnd .ummarie Rechtertheyltwerden.olle Vmbwillenaberwirauchvnsderverwai.tenPupillen/alswolenauchder Kirchen / vnd Gottsha.u.er anzune.en / vnd der.elben indemnitet nach Mo.glich[kei]ta zubetrachten/vorGOtt.chuldig.eyn/vndwirdanndi.egewi..eNachrichtung/vndWi..en.chaffthaben/daßvildervncatholi.chenLandtleuthmitGerhab.chafftenverfangen/vndtheylsauchmitGei.tlichenVogteyen/vndLehen.chafftenbegabt.eyn/dannenhero.ieauchdieStifft:vndandereKir­chenbrieff/wieauchetwawasvonGei.tlichenEinkommenbeyHandenhabenmöchten: Die.emnach.owollenwirhiemitferner .tatuirt,vndbefohlenhaben/ daßnitalleineiniger.einePupillen(darundterwirin .pecie,auchallediejeni­genminderja.hrigen/derenVa.tterge.torben/ob.chondieMu.tternochbe-yleben.eyn/ver.tandenhabenwollen)mit.ichau..erLandtszufu.hren/.ich a Originaljenatemmestupoškodovan. vndte..tehen.olle/.ondernauchdiejenigevncatholi.cheLandtleuth/.omitGerhab.chafft/oderanderna.mpternver.ehen/die.elbenalsbaldtre.igniren, vndauffgeben/wieauchnochvorjhremAbzugjhreobligendeRa.ittungenal.o gewißgeho.rigerOrtheneinbringen/ju.tificirenla..en/vnddenauß.ta.ndigen Re.twu.rcklichbezahlen/nitwenigerauchdieetwavnterHandenhabendeStifft/oderandereKirchenbrieff/vndEinkommenvon.ichgeben/alswir.on.tenfu.rvns/vndvermittelsvn.erernachge.etztenObrigkeitenandereMit­telfu.rvndandieHandtzunemmen/vndwolauch.ogarjhreGu.ter.eque.triern zula..en/verur.achtwerden. Sodannaberwollenwirauchhiemit/vnndinKrafftdißvn.ersoffenenMandatsweiters/vndin.onderheitgeme..enverordnet/ge.etztvndbefohlenhaben/daßallediejenigeMann:vndWeibsper.onen/.ie.eyenHerren/Rit-ter/vndandernadelich/odervnadlichenGe.chlechtsStandtsoderWe.ens/welcheaußdi.envn.ernI.O. Fu.r.tenthumbenvndLanden/nachdenenjh­nenfu.rge.etztenterminen,wegenjhrerv[n]uerhofftenbHals.ta.r.igkeitinjhrem Ir.thumbdeßGlaubens/vndvermo.gderangeordnetenReligionsReformation, bißdato jhrenAbzuggenommen/oderinsku.nfftigwerdennemmenmu...en/ zugleichauchinallenandernvn.ernKo.nigreichen/Fu.r.tenthumbenvnndLan­den/.olang.ie.ichzuderHeyligenCatholi.chenReligionnitbekennen/keinVndterkommen/oderVerbleibennichthaben/wenigerjhnenalldazuhandlenvndzuwandlenge.tattetwerden/deßgleichenjhnenallesab:vndzurai.enin.elb[i]gencvn.ernKo.nigreichen/Fu.r.tenthumbenvndLandenau..ervn.erer/odervn.erernachge.etztenOberkeitenb[e].ondernd.chrifftlichenBewilligung /vndErlaubnußga.ntzlicheinge.tellt/vndverbotten.eyn.olle Zu deme .o wollen wir auch alle vnd jede / .olche deß vncatholi.chenGlaubenshalberab=vndaußdemLandtziehendePer.onenern.tlichgewarnethaben/daß.ie.ich.owolinnVerkauffungjhrerGu.ter/alsinallenandernvn.ern hierob ver.tandnen Aufflagen / vnd Verordnungen aller betru.glichen Collu.ionen,vndungebu.hrlichenfal.chenScheinhandlungen/esseyauffwasWeißoderWegdasbe.chehenmo.[ge]e /derma..engewißenthalten/als.on.ten/vndimwidrigengegendenenjenigen/.o.ichdißfallsvergreiffen[w]urdenf/ mit.charpffergantzvnuer.chonterBe.traffungverfahrenwerden.olle. Gebieten de[mn]achg obgedachtem vn.erm vollma.chtigen Statthalter /deßHertzogenzuCromaw/vndFu.r.tenzuEggenbergL.vndinder.elben Abwe.enheit vn.ern zu Gra.tz hinderla..nen Gehaimen Ra.then / das D.L. v[n] dh jhr ob di.em vn.erm Patent / vnd General Mandat / in allem vnd jedemde..elbenInhaltvndBegriff/vonv[ns]ertwegenibe.ta.ndigvndfe.tigklichhal-ten/ .onderlichaber/obdem.elbenaller.eitsdergebu.hrendtGehor.amb/vndVollzuggelai.tetwerde/flei..igauff.ichtan.tellenvndhaben/vndwofernvoneinemoderm[e]hrjwiderverhoffen/vndvn.erGna.dig.ver.ehenhierwidergehandletwurde/da..elbigebeydemwenig.tennitzu.ehen/oderge.tatten/.ondernwiderdenoderdi.elben/wieauchjhreGu.ter/nachlautderhie[r] eink begriffnenVerordnungen/wu.rcklichverfahren/vnndexquiern.Darnach .ichnuneinjederzurichten/vnd.ein.elbstaigneWolfahrtauffvn.ere.oge- b Originaljenatemmestupoškodovan. c Originaljepoškodovan,crkai jeizbrisana. d Originaljenatemmestupoškodovan. e Originaljenatemmestupoškodovan. f Originaljenatemmestupoškodovan. g Originaljenatemmestupoškodovan,manjkajocecrkesobilepovzetepotranskripcijivLo­ serthoviobjavi. h Originaljetupoškodovan,transkripcijajenatemmestupovzetapotranskripcijivLoserthoviobjavi. i Originaljepoškodovan,manjkajocideljepovzetpotranskripcijivLoserthoviobjavi. j Originaljenatemmestupoškodovan. k Originaljenatemmestupoškodovan. treweva.tterlicheVermahnunginachtzunemmenw[i..]enl/auch.olcheszuthun/vn.ersverhoffens/vmbsovilwenigervnderla..enwu.rdet/weilenwir [j]hnenm vmbjhresbe..ernbedachtswillen/gleichwolein.ogeraumbenTermin gna.digklichzula..en/wiezumal[e]nn jnenzujhrernothwendigenInformation inGlaubensArtickeldieguteGelegenheitenbeydenenhinvndwiderimLandtmit Gei.tlichenPer.onen/vndCatholi.chenSeel.orgerbe.etztenGottsha.u.er vnd[K]ircheno nichtvermanglenwerden. Andemeallemwirdetvn.ergna.dig.ter/auchendlichervnwandelbahrerWillenvndMainungvollzogen/vnder.tattet. Geben in vn.er Statt Wien / den Er.ten Augu.ti / Anno ein tau.ent.echundertachtvndzwantzigVn.ererReichedeßRo.mi.chenimNeundtendeß Vngeri.chenimAilfften/vnddeßBo.haimbi.chenimZwo.lfften. Ad Mandatum Sacrae Caesareae Majestatis proprium. L.S. Originaljenatemmestupoškodovan. m Originaljenatemmestupoškodovan. n Originaljenatemmestupoškodovan. o Originaljenatemmestupoškodovan. Nacela kriticnega prepisa Besede,prikaterihnismoprepricaniopravilnostitranskripcije,soozna-cenez[?],grezaenlastnorocnipodpisobkoncubesedila(npr.»Frey[?]«).Izda­jateljevidostavkisopostavljenivoglatioklepaj[](npr.»möglich[kei]t«).Eno­pomenskeokrajšavesorazrešenebrezopomb(npr.».c«.»etc.«),okrajšava »etc.«(et cetera)niposebejrazrešena.Vecpomenskeokrajšavesorazrešeneznavedbovoglatihoklepajih(npr.»I.O.«.»i[nner]o[esterreichische]«,»Ka.ys.« .»käys[erlich]«,»Ro.m.«.»röm[ische]«),nadolocenetežavezrazreševanjemjeopozorjenovopombahpodcrto. Diakriticni znaki so razrešeni (npr. »schwebend.« . »schwebenden«),prav tako ni upoštevana nadpisana crka e, temvec transkripcija namesto teuporabljapreglas:a.,o.,u. .ä,ö,ü(npr.»Erwo.hlterRo.mischer«.»erwöhlter römischer«).Vprimerjavizdiplomaticnimvkriticnemprepisupoševnicenisotranskribirane.Pravtakosoodstavkiininterpunkcijavkriticnemprepisuarbi­trarnopostavljeni,vendarledotemere,dajebesedilolažjerazumljivobralcu. Prepisdistinkcijemedzapisivnemškipisavifrakturain»splošnilatin­skipisavi«antikvaneupošteva,besediloobehpisavjetranskribiranonaenaknacin.Prepisjeopremljensštetjemvrstic,številcneoznakevrsticsonavedenevnadpisaniobliki([1]).Predlogaimaenainosemdesetvrstic,ceneupoštevamo zakljucneformule. Lastnaimenasopisanavobliki,kiustrezapredlogi(npr.»Ferdinand«,»Fer­dinandt«,»Eggenberg«).Crkei,j,u,vinwsozapisanevskladuznjihovoglasovnovrednostjo.Crkajjenazacetkihbesed,kjertoustrezadanašnjirabi,zapisanakoti(npr.»jrem«.»irem«,»jrer«.»irer«,»jhren«.»ihren«).Vprimerih,kjerzapisustrezadanašnjirabi,jeprepiszvestpredlogi(npr.»jenigen«).Crkawjevskladuzglasovnovrednostjonadolocenihmestihzapisanakotu(npr.»anvertrawte«.»anvertraute«,»newlich«.»neulich«).Zapiscrkeynibilspreminjan(npr.»eyf­ferigem«.»eyferigem«).Zapiscrkevinuslediglasovnivrednosti(npr.»vnd«.»und«,»zuuerschaffen«.»zuverschafen«,»beuorab«.»bevorab«). Reduciranajerabapodvojenihsoglasnikov, kjertoneustrezadanašnji rabi (npr. »vnnd« . »und«, »auff« . »auf«, »Auffrichtigkeit« . »aufrichtig­keit«).Zapisadolgegas:.inostregas:snistarazlikovana,obeoblikistatran­skribiraniscrkos(npr.»Ro.mi.cherKay.er«.»römischerkayser«).Pravtakotranskripcijanelocujezapisaokroglegar:. (Rundes r,r Rotunda)inobicajnega r:r,obastatranskribiranascrkor(npr.»Oe.ter.eich«.»Oesterreich«). Kriticniprepisvprimerjavispredlogovelikozacetnicouporabljalenazacetkupovediinzazapisovanjelastnihimen,sicerjetranskripcijapisanazmalimicrkami(npr.»ErbFu.r.tenthumbenvndLanden«.»erbfürstenthumben undlanden«,»GOtt«.»Gott«).Zapissticnostiinnesticnostibesedupoštevasodobnoraboterskušazagotovitiboljšerazumevanje(npr.»ReligionsReforma­tion«.»religionsreformation«).Locilasopoenotenassodobnimislovnicnimipraviliinnesledijopredlogi,kerrabalocilvpredloginidosledna.Kerjein­terpunkcijavkriticnemprepisuzlastipripomocekzarazumevanjebesedila,solocilapostavljenaarbitrarno(»…WegderSeligkeitzulaiten;Inma..enwir«.»wegderseligkeitzulaiten.Inmassenwir…«). Latinskeinitalijanskeoziromanenemškebesede,kisovpredlogizapisa­nevpisaviantikva,sotranskribiranekotostalobesedilobrezposebnihopomb.Zapiscrkuinvjetuditunormalizirangledenaizgovor.Prepisjetuditunor­maliziralzapisvelikihinmalihzacetnic,karpomeni,dasobilevelikezacetnicespremenjenevmale(npr.»Vniuer.iteten«.»universiteten«).Zapiscrkejjepo­pravljenvitudivlatinskihzapisih(npr.»Beneficij«.»beneficii«). Besedilno-kriticneopombeinstvarnapojasnilasopodanivdvehlocenihaparatih,insicerjeprvi–besedilno-kriticniaparatalfabetiran(a,b,c)indrugi –stvarnioštevilcen(1,2,3).MestopecatajeoznacenozarbitrarnookrajšavoL.S.(locus sigilli). Kriticni prepis [1]Wir Ferdinand der ander1 von Gottes genaden erwöhlter römischer kayserzuallenzei[2]tenmehrerdeßreichs,inGermanien,zuHungernundBe­haimbetc.könig;ertzhertzoginOesterreich;hertzogzuBurgundt,Steyr,Kärn­dten,Crainund[3]Wu.rttemberg,inOberundNiderSchlesien;marggrafzuMä­hren,inOberundNiderLaußnitz;grafzuHabspurgundTyroletc. Entbietenallenundjedenunsernlandtleuthenvomherrnundrit[4]ter­standt in unsern i[nner]o[esterreichischen]a erbfürstenthumben und landen Steyr,KärndtenundCraingesessen,sodißunsergeneralmandatvernemmenwerden,unserkäys[erliche]undlandtsfürstlichegnadundallesguts. [5]Euch istsambtundsonders,wieauchsonstmännigklichzubenügenbewustobwirwolvonantretungunsererlandtsfürstlichenregierungselbigerunsereri[nner]o[esterreichischen]erbfürstenthumbenundlandenunsauß[6]sondermzudem heyl[igen]alleinseeligmachendenröm[ischen]catholischenglaubenhabendenschuldigenchristlicheneyfer,krafttragendenlandtsfürstlichengewaltsundvonGottempfangnenobrigkeitli[7]chenambtsnichtsmehrersangelegenseynlas­sen,alsdeneninselbigenunserni[nner]o[esterreichischen]erblandeneinge­schlichnenundallzuweituberhandtgenommnenschädlichenglaubensuneini­gkeitundspaltungenzu[8]remediern,auchalleunsvondergöttlichenallmachtundtergebenundanvertrauteunderthanennachunserermöglichkeitvondenirrthumbab-undaufdenwegderseligkeitzulaiten.Inmassenwir[9]dannzu demendedieaußschaffungdersectischenpraedicantenundbalddaraufunderdenennobilitiertenpersonen,wieauchindenstätt-undmärcktensambtderbawrschaftaufdemland,dieheyl[10]sambeglaubensreformationbfürgenom­men,folgendsnachundnachallerhandhailsambegeneralundspecialmandata,daßniemandaufuncatholischeoerterzurvermeyntenbeichtundcomunion,kinder[11]taufenoderehelichencopulationensichbegeben.Itemunsererlan­dleut und anderer personen verwäiste kinderund pupillen mit catholischengerhabenversehenunddiejugendtnitanuncatholischeort[12]oderuniversi­tetenverschicktwerdensollen,außgehenundpublicirn,janochzumuberflußallererstneulichsolchegeneraliawiderumbenverneuernundetwasschärpfenlassen,daßwirdochbißanherouns[13]allermilde,sanft-undlangmüthigkeitgegenunsernuncatholischenlandtleuthendeßherrenundritterstandtsgebra­ucht.Undmitderangedeutenreformationgegenihnenzuverfahrengnädigkli­chun[14]terlassenhaben,allesinhoffnungsiewurdenaußsolchemallemunserwolmeynendeintentionmehrersapprehendiern,iremewignenheylallesan­gelegenenfleisseseyferignachgedenckenundinihreruhr[15]altengottseeligenvorelternundvorfahrenvestigiaendlicheintreten.Damitalsoinunserni[nner]o[esterreichischen]erblandendieeinig-undeinträchtigkeitdeßglaubensundder gemüther wider eingeführt und aller[16]seits ein besseres vertrawen ge­pflantztunderhaltenwerdenmöchte. Nunhabenwirzwarmitsonderbaremtrostvermercktundwargenom­men,daßdiseunserzubefürderungderehrGottesundihnen[17]unsernlandtle­uthenzunutz,heyl,auchzeit[lichen]undewigerwolfahrtgemeyntechristliche FerdinandII.(9.julij1578,Gradec–15.februar1637,Dunaj).Nadvojvodainnotranjeavstrijskideželniknez(1595,1596/97),ceškikralj(1617),ogrskikralj(1618),cesar(1619).Gl.Hart­manninSchmith(ur.):Die Kaiser,str.540–561;Albrecht:FerdinandII,str.125–141;Fran­zl:Ferdinand II.;Bireley:Ferdinand II;Valvasor:Die Ehre,VII.,str.462–470;X.,str.350–361; XV.,str.540–603;Eder:FerdinandII.Neue Deutsche Biographie.https://www.deutsche-bio­graphie.de/sfz56885.html(24.9.2020). a Voriginalustacrkikraticevednopisaniskupaj,tegazapisasedržituditranskripcija. b Voriginalustabesedipisanisticno,takajetranskripcijatudivLoserthoviobjavi. guteintentionnitallerdingsfehlgeschlagen,sonderneingutertheylderselbenihrenirrthumbverlassenundsichzu[18]demuhraltencatholischenundaposto­lischenglaubenbekehrthaben. Wannnunabereinanzahlnochubrigseyn,beywelchendieseunsereinengnädigklichzumbestengemeyntesorgfältigkeit,auchdie [19]zugelaßnelange zeit,tolerantzundconniventzcuntztherodnochnichtsoweitgefruchtet,daßsiedenenandernbekehrtennachgefolgtunddiewahrecatholischekirchenein-helligklicherkenntundsichzudersel[20]benbegebenhettenundunsabernichtallein,wiegemeldt,vontragendenlandsfürstlichenambtsundschuldigkeit,wiezumalengewissenswegenumbunsererunderthanenheylundseelenseligkeit[21]willen,darumbenwirdermalneinsdemallmächtigenGottrechenschaftzugebenunsschuldigzuseynerkennen,undwissenzustehet,gebührtundobligtaußunsernanvertrawtenerblandenalleglaubens[22]irrthumbohneundersche­ydtderpersonenabzuschaffenundentgegenindenenselbendieuhraltealleinseligmachendecatholischekirchennachmüglichkeitzubefürdern,sondernwirfürnemblichenauch[23]undzuvorderistaußgnädigsterundväterlicherliebundhertzen,sowirjederzeitinsonderheitzudisenlanden,darinnenwirdurchdiegnadenGottesgebohrenunddiemaisteZeitunserslebenszuge[24]bracht,nichtgernsehenwolten,daßdiejenigeadelichegeschlechter,welchesichsowolvonuhraltenzeitenheroumbunserlöblichevorfahrenunddasvaterlandtmitso vielfältigerrühmlicherauf-und[25]darsetzungleib-,gutundbluts,auchaller­handtandernansehenlichenritterlichenundtugendtlichenthatenundverhal-tnußdermassenstattlichverdientgemacht,alsauchbevorabindisenletstenindem[26]maistentheylderandernunsererkönigreichundlandenentstande­nenrebellionen,undverübtenungehorsamb(sovilunsbewust)jederzeitinireranerbtentrewundaufrichtigkeitgegenunsbeständigklich[27]verharretin undnachunsernlebzeitenindisemmanglhaftengefährlichenstandtzuverlustihresthewr-undwerthistenkleinodtsderseelenseligkeithinderunssoltenverlassenwerden,sondernihnen[28]billichvielmehrersnebenbesagtemihremzeitlichenlobundruhmindiserzugleichauchinjenerweltdieewigegöttlichebelohnungundergötzlichkeitvorallendingengnädigistwolgönnenmöchten.[29]Soseynwiraußdisenundandernmehrfältigenhochbeweglichenmotivengantzbillichverursachtworden,auchsieunsereuncatholischelandleuthdeßherrnundritterstandts,mannsundweibsperso[30]nen,welchesichnochindemangedeutenirrthumbdeßglaubensbefinden,kraftdisesunsersbesonderlichaufsiegerichtenpatentsodergeneralmandatsunserernochvorguterzeitan­gestellt-und pu[31]blicirten religions reformation gleichfalls zu unterwerfen.Inmassenwirsiedannhiemitsamentundsonderssolcherreligionsreformati-ongäntzlichunterworfenundsiedemnachallersondersgnädi[32]gistundbewe­glichisterwolmeynungermahnthabenwöllen,weilenwireinmaldemgantzenvaterlandtundfürnemblichendiesenadelichengeschlechtern,wegenderbe­sagtenihrenansehenlichenverdienst[33]keinhöhersauchnutzlichundheylsa­mersdenckzeichenundgezeugnußdervermeldtenunsererzuihnentragendenväterlichentreuenliebunddanckmüthigkeitzuverschaffenundzuhinderlassenwis[34]senalsebendisenwahrenweg,weißundsicherheitzuihrerseelenheyl Besedaconnivenz izhajaizlatinskebesede»conniventia«,kipomeni»Nachgiebigkeit«,popu­stljivost,prožnost(Frühneuhochdeutsches Wörterbuch.https://fwb-online.de/search?q=con nivenz&type=&search=(24.10.2020)). d Beseda untzhero pomenidoslej,dozdaj,dosihmal,dosorej(Hudelja: Nemško-slovenski zgo­dovinski slovar,str.152).Strokovnadefinicijaseglasi:»Untzherobisher.Kömmtsogarinden Kanzeleyaufsätzen,besondersbeyHofcammernochvor«(Haas(ur.): Provinzialwörter,str. 698). undseeligkeitundwirdaheroauchnichtsmehrersundlieberssehenundwün-schenwolten,alsdaßgleichwieirevorelternsich[35]inselbigenunserni[nner]o[esterreichischen]erbfürstenthumbenundlandensolangezeiteheundzuvordieirrthumbereingerissenineinigkeitdercatholischenreligionintrefflichemgutenaufnemmenbefundenalsonichtwe[36]nigersiezuallerihrerbesserenze­itlichundewigenwolfahrthinfüroingleichmässigereinigkeitderreligionerhal-tenwerdenundimlandtverbleibenmöchten,daßderhalbeneinjedwedersichinnerhalb[37]einerjahrsfristsowirihnenvonheutdatoanzueinemgnugsam­ben,geraumbenundperemptorischenterminangesetztmiteyferigemhertzenundbegierlichkeitdeßgemüthszusolchenseinemheyl,[38]nutzundfrommen bequembeundindemheyl[igen],alleinseeligmachendencatholischenglaubenmitunsundderallgemainenchristlichenapostolischenrömischenkirchensichvergleiche,auchderentwegen[39]beyunsermohaimbundfürsten,auchgeha­imbenrath,camrernundalsvollmächtigenstatthalterselbigerunsereri[nner]o[esterreichischen]fürstenthumbundlandendeßhertzogenzuCromawundfürstenzuEg[40]genberg2 l[iebden]e undinderselbenabwesenheitbeyunsernzuGrätzhinderlaßnengehaimbenräthenanmeldeunderkläre,dannimwidri­genunddasichjemandinsolchemangesetztundbenenntenjahrstermin,[41] widerunsergnädigistesversehenmitunsindemheyl[igen]catholischenglau­bennitvergleichenwürde,seyndwirgäntzlichentschlossen,wollenunsauchhierübermitundinkraftdiesesunserskayser[lichen]und[42]landtsfürstlichen patentsendlicherklärthaben,daßsodannkeinemeintzigeninmehrermeldten JohannUlrichvonEggenberg/JanezUlrikEggenberg(junij1568,verjetnovGradcu–18.ok­tober1634,Ljubljana),baron(1598),državniknez(1623)invojvodaKrumlovški(1628);kranjski(1602)inštajerski(1621)deželniglavar,pooblašceninamestniknotranjeavstrijskihdežel(1625).JanezUlrikEggenbergjesvojokarieronanadvojvodskemdvoruvGradcuzacelleta1597kotdvornitocaj(Mundschenk),ljubljenecnadvojvodinjeMarijeAneinzaupniprija­teljnadvojvodeFerdinanda.Leta1598jepostalkomornik.Leta1602jesodelovalnasejahno­tranjeavstrijskegatajnegasvetainbilimenovanzakranjskegadeželnegaglavarja.Leta1603jepostaltajnisvetnikinpredsednikdvornekomore.Kasnejejebiltudi»direktor«tajnegasvetainleta1619spremljalFerdinandanapotivFrankfurt,kerjebilslednjiizvoljeninkro­nanzacesarja.Leta1621jepostalštajerskideželniglavarinvrhovnidednideželnikomornik(Oberstererblandkämmerer).Leta1622jedobildednoslužbodeželnegatocajanaKranjskemingospostvoKrumlovnaCeškem.Leta1623jebilpovzdignjenvdržavnegakneza.Leta1625jebilimenovanzapooblašceneganamestnika(volmechtigen statthalter)notranjeavstrijskihdednihdeželinleta1628ševvojvodokrumlovškega.KerjebilEggenbergvpisemskihstikihzWallensteinomvsedonjegovegaumora,jebilpokrivemobtožensodelovanjav»Wallenste­inovizaroti«.PopadcuvnemilostnadvorusejeEggenbergleta1634umaknilvLjubljano,kjerjekmaluzatem,18.oktobra1634,umrl(Eder,Eggenberg,JohannUlrich.Neue Deutsche Biographie.https://www.deutsche-biographie.de/sfz12576.html(18.9.2020);Thiel:Die in-nerösterreichische Zentralverwaltung. http://repertorium.at/sl/thiel_zentralverwaltung_in­neroesterreich.html(23.9.2020);Gruden:Zgodovina,str.880–881;Parker(ur.):The Thirty Years' War,str.6,76;Košir:Stanovska uprava,str.65,68;Bedürftig:Der Dreißigjährige Krieg, str.40).Gl.tudi:Zwiedineck-Südenhorst:Hans Ulrich Fürst von Eggenberg;Heydendorff:Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg. e Okrajšavo»L.«Schmidtrazrešujekot»Liebden«(Schmidt:DasletzteGegenreformationspa­tent,str.179,opomba1),karHudeljaprevajakot»Preljubeznivi!«(Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.574).Schmidtnavajatudi,dajeFerdinandII.poletu1625Eggenbergavkorespondenciobicajnonaslavljalkot:»UnserOheimundsunderslieberFürst«(Schmidt:DasletzteGegenreformationspatent,str.176,opomba1).Obstajatašedvedrugirazrešitvi,kisezditamanjverjetni,insicerbi»L.«nemaralahkorazrešilikot:1)»Landeshauptmann«,to­rejdeželniglavar,karjeEggenbergnaKranjskeminŠtajerskemvcasunastankapatentatudibil,alipakot:2)»locum tenens«,torejnamestnik,tisti,kidržimesto.Protislednjirazrešitvigovoritadejstvi,dajekraticaL.obakratzapisanavnemškifrakturiinnevantikvi,kibisuge­riralalatinskobesedo.Drugodejstvo,kisklepunasprotuje,je,dakraticavsebujeleenocrko(»L.«),razrešitevpasugerirasintagmo,cetudisevzgodnjenovoveškihvirihobcasnosrecamozzapisomle-tebrezrazmika. unsern i[nner]o[esterreichischen] erbfürstenthumben und landen länger zuwohnenundseinegüterpersönlichzubesitzennitver[43]stattetundzugelas­sen,sondernderselbevilermeldteunserei[nner]o[esterreichischen],wiezu­malenauchalleandereunserekönigreich,fürstenthumbundländer,gäntzlichzuraumenundseinehabendeaigenthumblichegütervor[44]heroumbeinenge­bührlichenwerthzuverkaufen.Daerauchgedachteseinegüterinsolcherzeitnitversilbernköndte,derselbenalienation,nachverfliessungdisesvonheutdatoanlaufendenjahrsnoch[45]aufsechsmonatlangseinenimlandbleiben­denbefreundten,oderanderncatholischenlandtsinwohnernseinesgefallensanzuvertrawenundzuhinderlassenschuldigseynsolle.Alsounddergestalt[46]daßwannsolcheseineaigenthumblichegüterauchinselbigensechsmonatoderhalbenjahrsterminnachseinemabzugdurchdiseseineimlandbleibendebefreundteoderanderecatholischelandts[47]inwohnernichtwurdenverkauft seyn,sodanndieverkaufungderselbigengüterdurchunserenachgesetzteobri­gkeitenexofficiosolleverordnetwerden.Hierunteraberdiefideicomissgüterkeineswegs[48]zuverwendenoderzuverkaufenzugelassenwirdt,sondernme­ynenfundbefelchengnädigklich,daßdieselbeninihremesseverbleibenunddenenausserlandtsziehendenuncatholischenlandtleuthengleichwol [49]der ususfructusdavonerfolgensolle. Undobwirwolzwaraufsolchennitverhoffendenfal,danemblicheinoderderandersichdeßbeneficiiemigrationis3betragenwolte,wolbefügtwe­rendienachstewr[50]oderzehendenpfenningvonseinenhaabundgüternein­fordernzulassen,4sohabenwirdochgnädigklichinconsiderationgezogen,daß selbige unsere i[nner]o[esterreichischen] erblande und derselben mitglieder sichbißan[51]hero,wieobvermeldt,gegenunsundunsermlöblichenhaußOe­sterreichgetrewundgewährtigerzeygt,auch(daßwirwissenkondten)niema­hlennichtswiderwärtigeswiderunsodergedachtesunserlöb[52]licheshauß attentierthaben. Dannenherowirdannzunochweitererbillichererkandtnußsolcheriher unserwisnerbeständigenfidelitetundaußsonderngnadenunsfernergenädi­gklichdahinerklärtha[53]benwollen,daßsieunsereuncatholischelandtleuthnitalleingedachtenihrenabzugoderemigrationohneraichungderangedeutennachsteuroderzehendenpfenningsungehindertfürnemenundfort[54]setzen,sondernauchzueinlangungihreretwaimlandthabendenschuldtforderung f VLoserthoviinSchmidtoviobjavijebesedanapacnotranskribiranakotmahnen,mogoceje pritiskupatentaprišlodonapakeinbinatomestonamestomeynen dejanskosodilmahnen. 3 Zbesednozvezobeneficium emigrationis FerdinandII.oznacujet.i.pravicodoizselitve(Ab­zugsrecht bei Bekenntniswechsel,ius emigrandi),kijojedolocilparagraf24»Augsburškegaverskegamiru«oziromasklepadržavnegazboraSvetegarimskegacesarstvazdne,25.sep­tembra1555,kiseglasi:»§24.WoaberUnsere,auchderChurfürsten,FürstenundStändeUnterthanenderaltenReligionoderAugspurgischenConfessionanhängig,vonsolcherihrerReligionwegenausUnsern,auchderChurfürsten,FürstenundStändendesH.ReichsLanden,Fürstenthumen,StädtenoderFleckenmitihrenWeibundKindernanandereOrteziehenundsichniederthunwolten,denensollsolcherAb-undZuzug,auchVerkauffungihrerHaabundGütergegenzimlichen,billigenAbtragderLeibeigenschafftundNachsteuer,wieesjedesOrtsvonAltersanheroüblichen,herbrachtundgehaltenwordenist, unverhindertmänniglichszugelassenundbewilligt,auchanihrenEhrenundPflichtenallerdingunentgoltenseyn.DochsolldenOberkeitenanihrenGerechtigkeitenundHerkommenderLeibeigenenhalben,di­eselbigenledigzuzehlenodernicht,hiedurchnichtsabgebrochenoderbenommenseyn.«(Augsburger Religionsfrieden. http://ra.smixx.de/media/files/Augsburger-Reichsabschied­1555.pdf(21.9.2020)). 4 Besednazveza»dieNachstewr/oderzehendenPfenning«senanašanazgornjedolociloiz»augsburškegaverskegamiru«,najizseljencipredodhodomprodajosvojeimetjeinpremo­ženjeterodnjegaplacajodavek(gl.opombo5vUvodu). wieauchadministrirungderfideicommissgüterundprosequirungihrerbeydenen gerichtsstellen schwebendeng recht[55]lichen processen vorangedeuteihreimlandtverbleibendebefreundteoderanderecatholischepersohnenve­rordnenundbestellenmögen. Wie wir dann hierundter gehöriger orthen gemässne verfü[56]gung zuthungenädigklichnitvermanglethaben,damitzuabkürtzungderbeschwär­lichenlangenproceßihnenzueinlangungh solcherihrerschuldenundexpe­dirungihreranderwertigenrechtshand[57]lungenactivèundpassivè,schleinig undsummarierechtertheyltwerdensolle.i Umbwillenaberwirauchunsderverwaistenpupillenalswolenauchderkirchenundgottshäuseranzunemmenunddersel[58]benindemnitetnach möglich[kei]tjzubetrachtenvorGottschuldigseynundwirdanndisegewissenachrichtungundwissenschafthaben,daßvilderuncatholischenlandtleuthmitgerhabschaftenverfan[59]genundtheylsauchmitgeistlichenk vogteyenundlehenschaftenbegabtseyn,dannenherosieauchdiestift-undanderekirchen-brief, wie auch etwa was von geistlichen einkommen bey handen haben [60] möchten. Diesemnachsowollenwirhiemitfernerstatuirt,undbefohlenhaben,daß nit allein einiger seine pupillen (darundter wir in specie, auch alle diejenigenminderjährigenderenvätergestorben, [61]obschondiemütternoch beylebenseyn,verstandenhabenwollen)mitsichausserlandtszuführensichundterstehen solle, sondern auch die jenige uncatholische landtleuth so mitgerhabschaftoderandern[62]ämpternversehen,dieselbenalsbaldtresignirenundaufgeben,wieauchnochvorihremabzugihreobligenderäitungenlalso gewißgehörigerortheneinbringenjustificirenlassenunddenaußständigen[63] Restwürcklichbezahlen,nitwenigerauchdieetwaunterhandenhabendestiftoderanderekirchenbriefundeinkommenvonsichgeben,alswirsonstenfürunsundvermittelsunserernachgesetztenob[64]rigkeitenanderemittelfürundandiehandtzunemmenundwolauchsogarihregütersequestriernzulassenverursachtwerden. Sodannaberwollenwirauchhiemitundinkraftdißm unsersoffenen[65] mandatsweitersundinsonderheitgemessenverordnetgesetztundbefohlenhaben,daßallediejenigemann-undweibspersonensieseyenherren,ritterundandernadelichoderunadlichengeschlechts, [66]standtsoder wesens,welcheaußdisenunserni[nner]o[esterreichischen]fürstenthumbenundlandennachdenenihnenfürgesetztenterminen,wegenihreru[n]verhofftenn halsstärrigke­ito inihremirrthumbdeßglaubensund[67]vermögderangeordnetenreligionsreformation,bißdatoihrenabzuggenommenoderinskünftigwerdennemenmüssen,zugleichauchinallenandernunsernkönigreichen,fürstenthumbenundlan[68]den,solangsiesichzuderheyligencatholischenreligionnitbeken­nen,keinundterkommenoderverbleibennichthaben,wenigerihnenalldazu g Nad koncnim e je crtica, ki terja dopis n-ja, taka je transkripcija tudi v Loserthovi objavi: schwebenden. h VLoserthoviobjavijebesedanapacnotranskribiranakot:Erlangung. i Voriginalubrezkoncnegalocila. j Originaljenatemmestupoškodovan. k Originaljenatemmestuslaboberljiv. l Zapisvizvirnikuje»Ra.ittungen«,vskladuzzgorajnavedeniminaceliprepisajotranskribira­mokot:»räitungen«.Verjetnogrezabesedo»Reitung«,karpomeni:»Abmachung;Recehen­schaft;Rechnung«(Götze:Frühneuhochdeutsches Glossar,str.176). m VLoserthoviobjavijebesedatranskribiranakot:dises. n Originaljenatemmestupoškodovan. o VLoserthoviobjavijebesedatranskribiranakot:halsstörrigkeit. handlenundzuwandlengestattetwerden,deßgleichenihnen[69]allesab-und zuraiseninselb[i]genpunsernkönigreichen,fürstenthumbenundlandenaus­serunsereroderunserernachgesetztenoberkeitenb[e]sondernqschriftlichen bewilligungunderlaubnußgäntzlicheinge[70]stelltundverbotenseynsolle.r Zudemesowollenwirauchalleundjede,solchedeßuncatholischengla­ubenshalberab-undaußdemlandtziehendepersonen,ernstlichgewarnetha­ben,daßsiesichsowolinn[71]verkaufungihrergüteralsinallenandernunsernhierobverstandnenauflagenundverordnungenallerbetrüglichencollusionenundungebührlichenfalschenscheinhandlungenesseyaufwasweiß [72]oder wegdasbeschehenmö[ge]s dermassengewißenthaltenalssonstenundimwi­drigengegendenenjenigensosichdißfallsvergreifen[w]urdent mitscharpfer gantzunverschonterbestrafungverfahren[73]werdensolle. Gebieten de[mn]achu obgedachtem unserm vollmächtigen statthalterdeßhertzogenzuCromawundfürstenzuEggenbergl[iebden]v undindersel­benabwesenheitunsernzuGrätzhinderlassnenge[74]haimenräthendasd[ero] l[iebden]z u[nd]aa ihrobdisemunsermpatentundgeneralmandatinallemundjedemdesselbeninhaltundbegrifvonu[ns]ertwegenabbeständigundfestig­klichhaltensonderlichaberobdemsel[75]benallerseitsdergebührendtgehor­sambundvollzuggelaistetwerde,fleissigaufsichtanstellenundhabenundwofernvoneinemoderm[e]hracwiderverhoffenundunsergnädig[lich]versehen hierwidergehand[76]letwurde,dasselbigebeydemwenigstennitzusehenodergestatten,sondernwiderdenoderdiselbenwieauchihregüternachlautderhie[r]einadbegriffnenverordnungenwürcklichverfahrenundexquiern.[77]Dar­nachsichnuneinjederzurichtenundseinselbstaignewolfahrtaufunseresogetreueväterlichevermahnunginachtzunemmenw[iss]enae auchsolcheszu thununsersverhoffensumbsovilwenigerun[78]derlassenwürdet,weilenwir [i]hnenafumbihresbessernbedachtswillengleichwoleinsogeraumbentermingnädigklichzulassen,wiezuma[le]naginenzuihrernothwendigeninformati­oninglaubensartickeldie[79]gutegelegenheitenbeydenenhinundwiderimlandtmitgeistlichenpersonenundcatholischenseelsorgerbesetztengottshäu­serund[k]irchenah nichtvermanglenwerden. Andemeallemwirdetunsergnä[80]digsterauchendlicherunwandelba­hreraiwillenundmainungvollzogenunderstattet. u Originaljenatemmestupoškodovan,manjkajocecrkesobilepovzetepotranskripcijivLo­serthoviobjavi. Gl.opomboe. z Voriginalustacrkikraticepisanisticno.Schmidtokrajšavo»D.L.«razrešujekot:»DeroLieb­den«(Schmidt:DasletzteGegenreformationspatent,str.179,opomba2),karbivslovenšcinoprostoprevedlikot:»njihovepreljubeznivosti«ali»onipreljubeznivi«(gl.Hudelja:Nemško--slovenski zgodovinski slovar,str.208,574). aa Originaljetupoškodovan,transkripcijajenatemmestupovzetapotranskripcijivLoserthoviobjavi. ab Originaljepoškodovan,manjkajocideljepovzetpotranskripcijivLoserthoviobjavi. ac Originaljenatemmestupoškodovan. ad Originaljenatemmestupoškodovan. ae Originaljenatemmestupoškodovan. af Originaljenatemmestupoškodovan. ag Originaljenatemmestupoškodovan. ah Originaljenatemmestupoškodovan. ai Originaljepoškodovanpricrkin. GebeninunserstattWien,denerstenaugustiannoeintausentsechun­dertachtundzwantzig,unsererreiche[81]deßRömischenimneundten,deßUn­gerischenimailftenunddeßBo.haimbischenimzwölften. Ad Mandatum Sacrae Caesareae Majestatis proprium. Ferdinandt L.S. Jo[hann]Bapt[ista]freiherrvonVerdenberg5 CasparFrey[?]m[anu]p[ropria]6 5 JohannBaptistaVerdaGrafvonWerdenbergzuNamiesttudiJohannBaptistVerdavonVer-denberg/Janez Krstnik Verda grof Verdenberg (1582, Campione pri Gorici–16. september1648,Dunaj).Baron(1633),grof(1630).JohannBaptistVerdavonVerdenbergjepridobilpravnoizobrazbo.Medletoma1611in1619jebilprokuratornotranjeavstrijskekomorevGradcu.Leta1619jesledilFerdinanduII.,kijenovembrategaletasvojdvorizGradcapresta­vilnaDunaj.Naslednjeleto1620jepostalprviavstrijskidvornikanclerinclantajnegasveta.Sodelovaljepripripravi»prenovljenegadeželnegareda«zaCeško,kjersijeporazlastitvipristaševceškegauporapridobilvelikeposesti.Leta1626jepostaldednihlevskimojsternaGoriškemindeželannaKranjskem.Sprvajepripadalt.i.»friedländski«dvornistrankiWal­lensteinovihzaveznikovinveckratagitiralkotposrednikmedcesarjeminvojskovodjo,vcasu»Wallensteinovezarote«pajezamenjaltaborinpostalnjegovnasprotnik.KotdiplomatsejeudeležilpogajanjssaškimvolilnimknezomJanezomJurijemI.,leta1636jevodilposlanstvovAnglijo.PodFerdinandomII.jeimelvelikpoliticenvplivnadvoru,pocesarjevismrtileta1637sejeumaknilvzasebnoživljenje(JohannBaptistaVerdaGrafvonWerdenberg.Wer war wer – im Dreißigjährigen Krieg.http://www.koni.onlinehome.de/ausfuehrliche-biographien/werdenb-frames.htm (23. 9. 2020); Johann Baptist Verda von Verdenberg. Austria-Forum. https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/Johann_Baptist_Verda_von_Verdenberg (23. 9.2020);JohannBaptistVerdavonVerdenberg.Wien Geschichte Wiki.https://www.geschich­tewiki.wien.gv.at/Johann_Baptist_Verda_von_Verdenberg (24. 9. 2020); Kocevar: Vojvodina Kranjska,str.277,283,395). 6 Neidentificiran. Slikovno gradivo Patent (1628, avgust 1., Dunaj), prednja stran (ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110) Patent, hrbtna stran Pritrjen cesarski pecat okrogle oblike, odtisnjen v papir, premer 6,4 cm. Pecatni napis, zapisan v kapitali, se glasi: »FERDINANDVS II D(ei) G(ratia) EL(ectus) ROM(anorum) IMPE(rator) S(emper) A(ugustus) GER(maniae) HVNG(ariae) BOH(emiae) ZC REX ARCH(idux) AVST(riae) DUX BV(rgundiae) etc. etc.« Podpis cesarja Ferdinanda II. Podpis: Johann Baptist Verda von Verdenberg Podpis: Caspar Frey(?) Napis na hrbtni strani (»Kayßerlicher und landtsfürstlich general wegen der uncatholischen herrn und landtlaüth, auch ander adels manß- und weibspersonen, sich inner jahr und tag ausser landts zubegeben, den 1. augusti anno 1628ten.«) Seznami Tabela 1: Seznamosebnihimen Zapis v viru Sodobni nemški zapis Sodobni slovenski zapis Osebni družinski in službeni podatki Ferdinandder Ander,Ferdinandt FerdinandII. FerdinandII. (9.julij1578,Gradec–15.februar1637,Dunaj).Nadvojvodainnotranjeavstrijskideželniknez(1595,1596/97),ceškikralj(1617),ogrskikralj(1618),cesar(1619). HertzogzuCromawundFu.rst zuEggenberg JohannUlrichvon Eggenberg JanezUlrik Eggenberg (junij1568,verjetnovGradcu–18.oktober1634,Ljubljana),baron(1598),državniknez(1623)invojvodaKrumlovški(1628);kranjski(1602)inštajerski(1621)deželniglavar,pooblašceninamestniknotranjeavstrijskihdežel(1625). Jo:[hann]Bapt:[ista]freiherrvonVerdenberg JohannBaptistaVerdaGrafvon WerdenbergzuNamiest/JohannBaptistVerdavonVerdenberg JanezKrstnik VerdagrofVerdenberg (1582,CampionepriGorici–16.september1648,Dunaj).Baron(1633),grof(1630).Prviavstrijskidvornikanclerinclantajnegasveta(1620).DednihlevskimojsternaGoriškem(1626). CasparFreym.p. KasparFrei(?) GašperFrei(?) Neidentificiran Tabela 2: Seznamzemljepisnihimen Zapis v viru Sodobni nemški zapis Slovensko ime in razlaga Germanien,Ro.mischesReich1 Deutschland,HeiligesRömischesReichdeutscherNation Germanija(Nemcija),Svetorimskocesarstvonemškenarodnosti Hungern,Ungerisches[Königreich] Ungarn Ogrska2 Behaimb,Bo.haimbisches [Königreich] Tschechien(hist.Böhmen) Ceška(zgod.Begeam.kokraljestvo3) Oesterreich4 Österreich Avstrija(nadinpodAnižo,danes:ZgornjainSpodnjaAvstrija) Burgundt Burgund Burgundija Steyr Steiermark Štajerska Ka.rndten Kärnten Koroška Crain Krain Kranjska Wu.rttemberg Württemberg Württemberg OberundNiderSchlesien Ober-undNiederschlesien ZgornjainSpodnjaŠlezija Ma.hren Mähren Moravska OberundNiderLaußnitz Ober-undNiederschlesien GornjainDolnjaLužica5 (zgod. Lužiško6) Habspurg Habsburg Habsburg 1 IzlatinšcineizvirajocanemškabesedaGermanien vzgodnjenovoveškihbesedilihlahkoslužizaoznacevanjetakoSve­tegarimskegacesarstvanemškenarodnostikottudiNemcijevožjemetnicnempomenubesede,nanašajocsezgoljnaizkljucnonemškedeželecesarstva.VslednjemprimerujebilvrabipogostotudioznacevalecTeutschland. 2 ZoznacevalcemOgrskavdanemprimeruoznacujemo»deželeogrskekrone«,zaoznacevanjedržavenaslednicezgodo­vinskeOgrskepoletu1920pavslovenskemzgodovinopisjuuporabljamooznacevalecMadžarska. 3 BesednazvezaBegeam.ko kraljestvo jepovzetaposlovenskemprevoducesarskegaukazaizleta1638(Koblar:Ukaz cesarja,str.117). 4 OznacevalecOesterreich vdanemprimeruoznacujeobadelanadvojvodine,AvstrijopodinnadAnižo,kijudanesime­nujemoZgornjainSpodnjaAvstrija. 5 Gl.Lužica.Fran.https://fran.si/iskanje?View=1&Query=lu%C5%BEica(24.9.2020). 6 Gl.Jesenko:Obcna zgodovina,str.61. I.[inner]O.[esterreichischen]ErbFu.rstenthumbenundLanden InnerösterreichischeLänder, Innerösterreich Notranjeavstrijskedežele,NotranjaAvstrija Tyrol Tirol Tirolska Cromaw Krumau CeskýKrumlov(mestonajuguCeške) Eggenberg Eggenberg(Graz) Eggenberg(14.okrožjemestaGradec) Gra.tz Graz Gradec Wien Wien Dunaj Tabela 3: Seznamkratic Kratica Razrešitev Slovenski prevod I.O. InnerOesterreichisch(innerösterreichisch) notranjeavstrijski Kays. Kayserlich(kaiserlich) cesarski Heyl: Heylig(heilig) sveti Rom. . Ro.misch(römisch) rimski zeit: zeitlich casovni(dobesedno),vdanemprimerubibiliboljšiprevodi:casen,tostranski,zemeljski7 Kayser: Kayserlich(kaiserlich) cesarski Gna.dig. Gna.diglich(gnädig) usmiljen,milosten »auchzeitlichenundewigerWolfahrt«(ARS,SIAS1097,Zbirkanormalij,mapa3(Cesarskipatenti1620–1700),št.110(1628,avgust1.,Dunaj),vrstica17). Prevod patenta cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel iz leta 1628 Nacela prevoda DelnoprostiprevodpatentacesarjaFerdinandaII.ospreobrnjenjualiiz­selitviprotestantskegaplemstvanotranjeavstrijskihdeželiznemškegavsodob-nislovenskijezikslogovnosledipredlogi,vendarupoštevasodobnoslovenskoknjižnonormo.Polegtegaseprevodjezikovnoskušacimboljpribližatiizvirni-ku,odtetežnjesicerodstopadotemere,dajecimboljrazumljivsodobnemubralcu.Odstavkivprevodusooblikovanismiselnonegledenaizvirnik. Pri prevajanju smo si pomagali s splošnim, sodobnim Velikim nemško--slovenskim slovarjem,kisogapripraviliDoris,BožidarinPrimožDebenjak,1in nemško-slovenskimslovarjemDeutsch-slovenisches Wörterbuch MatejaCigaletaizdrugepolovice19.stoletja,kijesicerznantudipodimenomWolfovaliWolf--Cigaletov slovar.2 Od specialnih, zgodovinskih slovarjev velja omeniti zlasti Nemško-slovenski zgodovinski glosar3inNemško-slovenski zgodovinski slovar,ki jujepripravilNikoHudelja.4 Med nemškimi smo uporabljali predvsem slovar Jakoba in WilhelmaGrimma(Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm),kijevdigitalni obliki dostopen na svetovnem spletu,5 glosar zgodnje nove visoke nemšcinevobdobjuodkonca15.dosredine17.stoletjaFrühneuhochdeutsches Glossar Alfreda Götzeja6 in digitalizirani Frühneuhochdeutsches Wörterbuch.7 Pripre­vajanjunekaterihnarecnozaznamovanihbesednamjeslužilslovarWalterjaHaasaProvinzialwörter: Deutsche Idiotismensammlungen des 18. Jahrhunderts.8 KotnepogrešljivasejeizkazalaspletnazbirkaSlovarjevInštitutazaslo­venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – Fran,9 zlasti transliterirana izdaja Slovensko-nemškega slovarja MaksaPleteršnika.10PoseglismotudipoVelikem slovarju tujk MilošaTavzesa11inLatinsko-slovenskem slovarju FranaBradaca.12 1 Debenjak:Veliki nemško-slovenski slovar. 2 Cigale:Deutsch-slovenisches Wörterbuch. 3 Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski glosar. 4 Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar. 5 Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm. http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/ WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB(25.9.2020). 6 Götze:Frühneuhochdeutsches Glossar. 7 Frühneuhochdeutsches Wörterbuch.https://fwb-online.de/(24.10.2020). 8 Haas:Provinzialwörter. 9 Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/ (25. 9. 2020). 10 Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&View=1&Query=povi%C5%A1evavec(2.9.2020). 11 Tavzes(ur.): Veliki slovar tujk. 12 Bradac:Latinsko-slovenski slovar. Prevod MiFerdinandDrugi,pomilostiBožjiizvoljeniRimskicesar,vselejpovi­ševalec1cesarstva,kraljnaNemškem,OgrskeminCeškemitd.;nadvojvodaav­strijski;vojvodaburgundski,štajerski,koroški,kranjskiinwürttemberškiterzgornje-inspodnješlezijski;mejnigrofmoravskitergornje-indolnjelužiški;grofhabsburškiintirolskiitd.;2 sporocamovseminvsakomur[od]našihde­želanov gosposkegain viteškega stanu, bivajocim vnašihnotranjeavstrijskihdednih kneževinah in deželah Štajerski, Koroški in Kranjski,3 ki bodo ta naš generalnimandatslišali,našocesarskoindeželnoknežjomilosttervsedobro. Vamjevsemskupajinvsakemuposebej[znano],kotjetudisicernasplo­šnodovoljznano,dasimi,[že]odnastopanašedeželnoknežjevladev[teh]istihnašihnotranjeavstrijskihdednihkneževinahindeželah,izposebne,svetiinedi­nozvelicavnirimskikatoliškiveridolžnekršcanskegorecnostitervmocinašedeželnoknežje oblasti in od Boga prejetega vladarskega položaja,4 nismo nic boljjemaliksrcu5kotto,dapopravimoto,v[te]istenašenotranjeavstrijskedednedeželevtihotapljenoinvseprevecrazširjenoškodljivoverskoneslogoinrazdor[ter]tudi,davsenamodbožjevsemogocnostipodvrženeinzaupanepo­danikeponašihmožnostihodvrnemoodzmoteinpopeljemonapotzvelicanja. Zatosmopotemvtanamenizvedliizgonsektaškihpredikantovinkma­lu zatem zdravilno6 versko reformacijo7 med plemiškimi osebami ter tudi vmestihintrgihskupajskmetstvomnapodeželju.Nadalje[smo]postopnoiz­dali in objavili najrazlicnejše zdravilne8 generalne in specialne mandate, dasenihcenesmepodativnekatoliškekrajeknameravanispovediinobhajilu,krstuotrokalisklenitvamzakonskezveze.9Pravtako[smo]izdaliinobjavili,da[jetreba]osirotelimotrokominvarovancemnašihdeželanovindrugihosebpriskrbetikatoliškevaruheindasemladinene[sme]pošiljativnekatoliške 1 Socasni viri v slovenšcini, besedno zvezo »zu allen Zeiten Mehrer« prevajajo kot: v.elei Povih.huvavz (gl.Koblar:Ukazcesarja,str.116).MatejCigale(1860)besednozvezo»alleZeitMehrerdesReiches,(semperAugustus)«prevajakot:»vednomnoživeckraljestva,nachV.vselej vekšavec kraljestva; …« (Cigale: Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Zweiter Theil, str.1010).MaksPleteršnik(1894)panavajadefinicijo:»povišev.v.c,-vca,m.kdorpovišuje,Jan.(H.).«(Pleteršnik:Slovensko-nemški slovar.https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&View=1&Query=povi%C5%A1evavec(2.9.2020)).NikoHudeljatermin Mehrer prevaja kot:»množilec,povecevalec,širitelj«,Mehrer des Reiches pakot:»povecevaleccesarstva«(Hu­delja,Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.602).Zaprevodsotorejnavoljotrislovenskebesede,kisoseuporabljalevzgodovini,insicer:poviševavec (poviševalec),množivec (množi­lec)invekšavec (vecalec). 2 Pri slovenskem prevodu titulature cesarja Ferdinanda II. smo upoštevali slovenski prevodukazacesarjaFerdinandaIII.izleta1638(Glej:Koblar:Ukazcesarja,str.116–117.)inslo­venskodiplomocesarjaFrancaJožefaI.izleta1909(Glej:Cec:Diploma–Sklepavstrijskega cesarja,str.87–95). 3 PatentneomenjaGoriške,TrstainReke.NaGoriškemjenamrecdeželnikneznadvojvodaKarelII.protestantizemzacelodpravljatižepooktobrskikonferencivMünchnuleta1579.Zaprve(proti)reformacijskeukrepesoKarluII.povoddalitudiprotestantjesami,sajsopreseglimejedolocilverskepacifikacijeizleta1578(Gl. Zgodovina Slovencev,str. 300;Cavazza:La controriforma,str.143–154;Tavano:Lariformacattolica,str.155–170). 4 »vonGottempfangnenObrigkeitlichenAmbts«. 5 »nichtsmehrersangelegenseynlassen«. 6 »dieheylsambe«. 7 »GlaubensReformation«–socasnivirigovorijooverskireformaciji,scimerjemišljenproces,kigazgodovinopisjeod19.stoletjadaljeimenuje»protireformacija«ali»katoliškareforma­cija«.VkonkretnemprimeruFerdinandII.mislinadelosvojih(proti)reformacijskihkomisij.Tudiprotestantskiviritegacasagovorijooverskireformaciji,takprimerjepritožbakranjskihdeželnihstanovzoperljubljanskegaknezoškofaTomažaHrenaizleta1607(SIAS1073,Zbir­karokopisov,št.237(II–67r),Quarela Statuum Carniolae contra Episcopum Labacensem No. II).Gl.objavo:Kocevar:Pritožbakranjskihdeželnihstanov(2.del),str.233–267. 8 »hailsambe«. 9 »EhelichenCopulationen«–dobesedniprevod:porocne kopulacije. krajeoziromauniverze.Ševec,povrhuvsegatega[smo]pravnedavnoponovnoobjavilitakšnegeneralne[mandate]injihnekolikozaostrili,vendarsmodozdajprotinašimnekatoliškimdeželanomgosposkegainviteškegastanu[vseeno]uporabilivsoblagost,milinoinpotrpežljivosttermilostnoopustili,dabiprotinjimnastopiliznapovedanoreformacijo,vsevupanju,dabodoizvsegategaboljedojelinašdobrohotninamen,zvsemvloženimtrudomvnetorazmisliliosvojemvecnemzvelicanjuterkoncnostopilinapotsvojihprastarihpobožnih10 prastarševinprednikov. Dabistemtorejvnašenotranjeavstrijskedednedeželespetvpeljalieno­tnostinsložnostveretersrcinbi[tako]vsiskupajzasadiliinohraniliboljšezaupanje.Sedajsmosicersposebnoutehoopaziliinzaznali,dasetanašzavecanje11Božjeslavetervkoristinblagor[kot]tudicasnoinvecnoblagosta­nje12njih,našihdeželanov,mišljenidobrikršcanskinamennikakorniizjalovil,temvecjedoberdeltehzapustilsvojozmotoinsespreobrnilkprastarikatoliškiinapostolskiveri. Vendarjesedajšepreostalo[doloceno]število[tistih],prikaterihtanašazanjemilostnoknajboljšemumišljenaskrb,13patudidopušcenidolgicasto­leranceinpopustljivosti14doslejšenisoobrodilitolikosadov,dabi[ti]sledi­lidrugimspreobrnjenim[deželanom]inbisoglasnopriznalipravoKatoliškocerkevtersezatekliknjej.15Inminesamo,dapriznavamoinvemo,dabomo,kotjeomenjeno,zaradiopravljanjadeželnoknežjeslužbeindolžnostikottudizaradi[svoje]vestinekocdolžni16[dati]vsemogocnemuBoguobracunzavoljo zvelicanja17 in dušne blaženosti18 naših podanikov, [temvec tudi, da] imamopravico,nampripadainje[našanaloga],19daiznamzaupanihdednihdeželodpravimovseverskezmotebrezrazlikgledenaosebo20 inda,nasprotno,v njihponajboljšihmožnostih21podpremoprastaro,edinozvelicavnoKatoliško cerkev.Ampakpredvseminnajpomembneje[tudije],daizmilostneinoceto­vskeljubeznitersrca,vselejinšeposebejvtehdeželah,kjersmosepomilo­stiBožjirodiliinpreživelivecinonašegaživljenja,nebiradidopustili,22 dabi biletisteplemiškerodbine–kisosežeodprastarihcasovsemstakosijajnimi zaslugami,23zmnogoterim,slavnimdarovanjemtelesa,imetjainkrvi,kottudizvsemimogocimidrugimisijajnimiviteškimiinkrepostnimidejanjiinravna-njemnaredilezaslužnezanašehvalevredneprednikeindomovino,inkisoše 10 »Gottseeligen« – Cigale: Gottsleig, adj., pobožen, nach V. bogaroden (von Bog u. roditi, sich bekümmern), gottselig leben, pobožno živeti, Bogu živeti; mein gottseliger Vater, moj ranjki, nach dem Serb. pokojni oce; gottseligen Andenkens, blaženiga spomina. / Gottselige, der, po­božnik / Gottseligkeit, die, pobožnost, bogorodnost, bogoljubnost (Cigale:Wörterbuch,Erster Theil,str.661–662). 11 »zuBefürderungderEhrGottes.«BesedeBefürderung vslovarjihninajtivtejobliki.Grimmov slovarvsebuje:Beförderung f. – utilitas, promotio,verjetnogrezadanašnjonemškobesedo Förderung,kijoDebenjakoviprevajajokot:podpiranje, pospeševanje, spodbuda.Natemmestu smoseodlocilizaprevodvecanje. 12 »zeit:undewigerWolfahrt«. 13 »Sorgfältigkeit«–Grimm:sorgfältigkeit, f., zu sorgfältig,Debenjakovi:sorgfältig – skrben. 14 »conniuentz«–dobesedniprevod:Konnivenz f. – strpnost, popustljivost, spregled, toleranca (Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.519;Hudelja:Nemško-slovenski zgodovin-ski glosar,str.186). 15 »sichzuderselbenbegebenhatten«–dobesedniprevod:da bi se k isti napotili. 16 »unsschuldigzuseynerkennenundwissen,«–možnadobesednaprevoda:se prepoznavamo kot dolžni ali: prepoznavamo kot svojo dolžnost. 17 »Heyl«–možnidobesedniprevodi:blagor, odrešenje, zvelicanje. 18 »SeelenSeligkeit«–možendobesedniprevod:dušna blaženost. 19 »zusteht/gebührtundobligt«. 20 »ohneunderscheydtderPersonen«. 21 »nachMüglichkeit«. 22 »nichtgernsehenwolten«. 23 »welchesich…stattlichverdientgemacht«,dobesedniprevod:so se naredile tako sijajno za­služne. zlastiobtehzadnjih,vvecjemdeluostalihnašihkraljestevindeželnastalihvstajahterzagrešenineposlušnosti(kolikornamjeznano),vsvojipodedovanizvestobiinpoštenostidonasvednostanovitnovztrajale–vcasunašegaživlje­njainodnaszapušcenevtempomanjkljivem[in]nevarnempoložaju,[vkate­remjimgrozi]izgubanjihovenajdražjeinnajvrednejšedragocenostidušnegablagra.Temvecjimpredvsemidrugimistvarminajmilostljiveježelimoprivošci­ti24tudivelikovecpolegomenjenetostranske25hvaleinslavenatem[svetu],[namrec]obenem[tudi]vecnoBožjeplaciloinveseljenadrugemsvetu. Zatosmobiliiztegainrazlicnihdrugihnadvsetehtnihnagibovpovsempopraviciprimorani26tudinjih,našenekatoliškedeželanegosposkegainviteškegastanu,moškegainženskegaspola,27kisoševomenjeniverskizmoti,stemna­šim,posebnonjimnamenjenimpatentomaligeneralnimmandatompravtakopodvrecinaši,žepredprecejcasazastavljeniinobjavljeniverskireformaciji.Za­torejsmojihhoteli,skupajinposamic,povsempodvrecitakšniverskireformacijiinjihpotemtakemvsakegaposebej28najmilostljivejeinskarnajboljpresunljivodobrohotnostjoopomniti.Kersmonekoccelotnidomoviniinposebnotemple­miškimrodbinamzaradinjihovih[zgoraj]omenjenihzaslughotelidatiinzapu­stiti29nobenegavišjegatertudikoristnejšegainboljodrešilnegaznamenjainiz-kaza30našeomenjeneocetovskeljubezniinhvaležnosti,kijugojimodonjih,kotpravtopravopot,nacininvarnostzanjihovodušnozvelicanjeinsreco.Insiza­torejtudinebinicesarboljinraježelelividetikotto,[dabi][tuditibili]venotno­stikatoliškevere,vodlicni(dobri)blaginji,kotsonjihoviprednikivistihnašihnotranjeavstrijskihdednihkneževinahindeželahbilitakodolgo,predensose[tu]udomacilezmote.31Torej[bisiželeli]nicmanj[kotto,dabioni]zasvojebolj-šecasnoinvecnoblagostanje32šenaprejvtolikšnimeriohranilienotnostvereinhoteliostativdeželi.Zategadeljnajsepravvsakvrokuenegaleta–kotsmojim mioddanašnjegadne33dolocilizadovoljšen34terudoben,35[vendar]dokoncen36 rok–,prilagodi37zgorecimsrceminvoljnostjo38duhavtaksvoj[dušni]blagor,39 koristinpobožnostinsevsvetiedinozvelicavnikatoliškiverispravi40znamiin zvesoljno41kršcanskoapostolskoRimskocerkvijo.Gledeteganajsetudi[pravvsak]javiinizjasni42prinašemujcuinknezu,tuditajnemsvetniku,komornikuinpooblašcenemnamestnikuistihnašihnotranjeavstrijskihkneževinindežel, 24 »gnädigistwolgönnenmöchten«. 25 »zeitlichenLobundRuhm«.Besedozeitlich bomovtemkontekstuprevajalikottostranski,v danemkontekstujojenamrecpotrebnorazumetivpomenu:casen torejtostranski,zemeljski (Fran). 26 »verursachtworden«. 27 »MannsundWeibspersonen«–dobesedniprevod:moške in ženske osebe. 28 »allersonders« – morda gre besedo razumeti kot današnji besonders,(allersonderbarst – Grimm). 29 »zuuerschaffen/undzuhinderlassenwissen«. 30 »Gezeugnuß«. 31 »Auffnemmen« – prosperitas,Grimm. 32 »zeitlichundewigenWolfahrt«.Kotvopombišt.25(poglavjePrevod),besedozeitlich jevtem kontekstutrebarazumetikotcasen torejtostranski,zemeljski. 33 »dato«–prevod:datuma.DokumentjebilizstavljennaDunaju,1.avgusta1628. 34 »gnugsamben«–genugsam, verstärktes genug (Grimm). 35 »geraumben«–geraum, adj., verstärktes raum (Grimm). 36 »peremptorisch«–dobesedenprevod:peremptoricen.iz lat peremptorius, gl. peremptoren. Pe­remptoren (lat. peremptorius – unicevalen) 1. ki kaj razveljavlja 2. ki v cem odloca, neovrgljiv; fig. ki ne trpi ugovora 3. že sklenjen, dolocen, dokoncen, nespremenljiv; brezpogojen 4. neodlo­žljiv (rok); tudi peremptoricen (Tavzes(ur.):Veliki slovar tujk,str.868). 37 »bequembe«. 38 »Begierlichkeit«–mordagrezadanašnjiBeharrlichkeit. 39 »Heyl«. 40 »sichvergleiche«. 41 »allgemeine…Kirche«–moženprevod:vesoljna Cerkev. 42 »anmeldeunderkläre«. preljubeznivem43vojvodiKrumlovškem44inknezuEggenbergu45tervodsotnosti tegaprinašihtajnihsvetnikih,kisoostali46vGradcu.47Kajtivnasprotnem[pri­meru],[torej]dasenekdovtakšnemdoloceneminnavedenemroku[enega]letazopernašnajmilostljivejšiodlokznaminebipoenotilvsvetikatoliškiveri,smopovsemodloceni(otemsehocemodokoncnoizrecitudivmociteganašegace­sarskegaindeželnoknežjegapatenta),dapotemrespravnikomur48nidovoljenoindopušcenovnašihveckratomenjenihnotranjeavstrijskihdednihkneževinahindeželahšenaprejprebivatiin[tu]osebnoposedovatisvojeposesti.Temvec[morata,kisezdeželnimknezomnebipoenotilvsvetikatoliškiveri]našeževeckratomenjenenotranjeavstrijske[dežele],kotobenemtudivsadruganašakraljestva,kneževineindežele,docelazapustitiinsvojeposesti,kijihimavlasti,poprejzaprimernovrednost[ceno]prodati.Ce[pa]taomenjenihsvojihposestitudivtakemcasunebimogelprodati,49naj[bo]odprodaja50tehpopretekutega oddanašnjegadne51tekocegaletašezanajvecdošestmesecevzaupanainpre-pušcena52njegovimvdeželiostalimsorodnikomalidrugimkatoliškimprebival­cemdežele,ponjegoviizbiri.53Torejtako,54dabodo–cetakšnenjegovelastniškeposestitudivtehšestihmesecihalipolletnemrokupo[njegovem]odhodunebodoprodanepotehnjegovih,vdeželiostalihsorodnikihalidrugihkatoliškihprebivalcihdežele–[dabodo]prodajotehposestevpotemuradnoodredilanaša[zato]postavljenaoblastva.55Pritempafidejkomisnihposestev56nanobenna­ 43 Besedapreljubeznivi jeprevodrazrešitvekratice»L.«,kotjoponujaSchmidt(Schmidt,DasletzteGegenreformationspatent,str.179,opomba1),karHudeljaprevajakot»Preljubeznivi!«(Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.574).Izvirnobesediloseglasi:»deßHer­tzogenzuCromaw/undFu.rstenzuEggenbergL.«(ARS,SIAS1097,Zbirkanormalij,mapa3(Cesarskipatenti1620–1700),št.110(1628,avgust1.,Dunaj),vrstica40). 44 »Cromaw«–CeskýKrumlov,mestonajugukraljevineCeške(nemškoKrumau). 45 JohannUlrichvonEggenberg/JanezUlrikEggenberg(junij1568,verjetnovGradcu–18.okto­ber1634,Ljubljana),baron(1598),državniknez(1623)invojvodaKrumlovški(1628);kranj­ski(1602)inštajerski(1621)deželniglavar,pooblašceninamestniknotranjeavstrijskihdežel(1625)(Eder,Eggenberg,JohannUlrich.Neue Deutsche Biographie.https://www.deutsche-bi­ographie.de/sfz12576.html(18. 9. 2020); Thiel: Die innerösterreichische Zentralverwaltung. http://repertorium.at/sl/thiel_zentralverwaltung_inneroesterreich.html(23.9.2020)). 46 »zuGrätzhinderlaßnen«. 47 PozdružitvinotranjeavstrijskihzdrugimideželamiavstrijskevejeHabsburžanovsejeFerdi­nandovdvorizGradcapreselilnaDunaj,notranjeavstrijskicentralniuradipasoostalivGrad­cu,ukinjenajebilalenotranjeavstrijskadvornapisarna.VGradcujeposredovanjezDunajemprevzeltajnisvet,kijebilnekajcasatudivrhovnosodišce.Leta1625jebilzanotranjeavstrij­skeorganeimenovanceloposebendeželnoknežjinamestnik(Vilfan:Pravna zgodovina,str.340–342).FerdinandII.jeodleta1619,kojenajprejspomladipotovalnacesarskoizvolitevvFrankfurtinnatonovembra,kojesvojorezidencoprestavilnaDunaj,upravonotranjea­vstrijskihdeželzaupalsvojimtajnimsvetnikom,kisoostalivGradcu,zakarjimjeizstavilposebnanavodila(Thiel:Die innerösterreichische Zentralverwaltung.http://repertorium.at/ sl/thiel_zentralverwaltung_inneroesterreich.html(23.9.2020)). 48 »keinemeintzigen«. 49 »versilbern«–prevodpoDebenjakovih:pretopiti v denar. 50 »alienation«–dobesedniprevod:alienacija. 51 »dato«–dobesedniprevod:datuma. 52 »anzuuertrauen/undhinderlassenschuldigseynsolle«. 53 »seinesgefallens«–moženprevod:njemu po godu. 54 »AlsoundderGestalt«. 55 »unserenachgesetzteObrigkeiten« –prevajamokot: naša postavljena oblastva (Obrigkeit f oblast, oblastvo … Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str. 656;Hudelja: Nemško--slovenski zgodovinski glosar,str.240). 56 Fideikommiß n – zaupano premoženje, dedna neodtujljiva rodbinska posest, fidejkomis (Hude-lja:Nemško-slovenski,str.112);Fidejkomis (iz lat. fidei commissum izroceno v varstvo iz fides vera + committere predati); pomen v fevdalnem pravu: dedno, neprodajno rodbinsko posestvo, ki prehaja iz roda v rod (Tavzes(ur.):Veliki slovar tujk,str.337).Vcasunastankaobravnava-negapatentaleta1628jebilonaKranjskemdejanskoleenofidejkomisnoposestvo,insicerRadovljica,kijojeimelavlastidružinaThurn-Valsassina.Radovljiškifidejkomisjessvojimtestamentarnimdolocilom,24.februarja1616,ustanovilJanezAmbrožgrofThurn-Valsas­ cinnebodopušcenoodtujitialiprodati,temvechocemo57inmilostljivozahte­vamo,dataostanejovsvojem[sedanjem]stanju58indaoniizdeželeodhajajocinekatoliškideželaniodte[posesti]vendarle[šenaprej]uživajodohodke.59In cepravbimisicerresimelipravico60vtakemnezaželenemprimeru,61 ko se na­mrechocetaalioniposlužitipravicedoizselitve,62terjatiplacilonaknadnega davka63alidesetegapfenigaodnjegovegaimetjainposesti,smovendarlemilo­stljivoupoštevali,64dasosetenašenotranjeavstrijskedednedeželeintehisti deželani65doslej,kotzgorajomenjeno,donasinnašehvalevrednehišeAvstrijeizkazalizazvesteinnavoljo,66patudidase(kolikorvemo)67nikolinisolotili68 nicesarsovražnegadonasaliomenjenenašehvalevrednehiše.Zaraditegasepotemtakemhocemomilostno–všenaprejzasluženo69priznanjetakenjihove, namizkazanestanovitnezvestobeinizposebnemilosti–nadaljetakoizreci,daselahkooni,našinekatoliškideželani,neoviranolotijoinnadaljujejonesamossvojimomenjenimodhodomoziromaizselitvijo,nedabiplacali70omenjenina­knadnidavek71[oziroma]desetipfenig.Temvecsmejotudizaprijavo72njihovihmorebitnihterjatev,kijihimajovdeželi,tertudizaupravofidejkomisnihpo­ sina.Ponjegovismrtileta1621jefidejkomispodedovalnjegovistoimenskipranecakJanezAmbrož,kijeRadovljicoposedovaltudileta1628,kojeFerdinandII.objavilpatentospreo­brnjenjuprotestantskegaplemstva(gl.Smole:Grašcine,str.407;Preinfalk:GrofjeThurn-Val­sassina,str.247–264;SIAS311,Zbirkafidejkomisov,Fidejkomisneglavneknjige,Hauptbuch I.,fol.177). 57 »meynen«(meinen – misliti, meniti).LoserthinSchmidtstabesedotranskribiralakotmahnen (opominjati, svariti, terjati).Mogocejepritiskupatentaprišlodonapakeinbinatomesto namesto meynen dejanskosodilmahnen. 58 »esse«–tudieksistenca, bivanje, bitje… 59 »Usus fructus« –(usus (et) fructus – uživanje;glej:Bradac:Latinsko-slovenski,str.558–559.). 60 »befügtweren«. 61 »verhoffendenFal«. 62 »deßBeneficij emigrationis«.Zbesednozvezobeneficium emigrationis FerdinandII.oznacuje t.i.pravicodoizselitve(Abzugsrecht bei Bekenntniswechsel,ius emigrandi),kijojedolocilpa­ragraf24»Augsburškegaverskegamiru«oziromasklepadržavnegazboraSvetegarimskegacesarstvazdne,25.septembra1555,kiseglasi:»§24.WoaberUnsere,auchderChurfürsten,FürstenundStändeUnterthanenderaltenReligionoderAugspurgischenConfessionanhän­gig,vonsolcherihrerReligionwegenausUnsern,auchderChurfürsten,FürstenundStän-dendesH.ReichsLanden,Fürstenthumen,StädtenoderFleckenmitihrenWeibundKindernanandereOrteziehenundsichniederthunwolten,denensollsolcherAb-undZuzug,auchVerkauffungihrerHaabundGütergegenzimlichen,billigenAbtragderLeibeigenschafftundNachsteuer,wieesjedesOrtsvonAltersanheroüblichen,herbrachtundgehaltenwordenist,unverhindertmänniglichszugelassenundbewilligt,auchanihrenEhrenundPflichtenaller­dingunentgoltenseyn.DochsolldenOberkeitenanihrenGerechtigkeitenundHerkommenderLeibeigenenhalben,dieselbigenledigzuzehlenodernicht,hiedurchnichtsabgebrochenoderbenommen seyn« (Augsburger Religionsfrieden. http://ra.smixx.de/media/files/Augs­burger-Reichsabschied-1555.pdf(21.9.2020)). 63 »Nachsteuer«–delovniprevodseglasi:naknadni davek,Hudeljaprevajakot»dodatnidavek« (Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.634).Grezadavekodprodaneposesti,kigaosebaplacaobizselitviizdežele,tadaveksonaprimermoraliplacatiodhajajociprote­stantskipredikantiinmešcani,medtemkojevladarplemstvozaradinaštetihzaslugoprostilplacevanjategadavka. 64 »gnädigklichinconsiderationgezogen«. 65 »Mitglieder«. 66 »gewärtig«. 67 »(daßwirwissenkondten)«–dobesedniprevodbiseglasil:»dabimilahkovedeli«. 68 »attendierthaben«. 69 »billich–verdientermassen«(Götze). 70 »Raichung«–vWolfovemslovarjusetabesedanepojavi.GrimmnavajaReichung, f. praesta­tio, porrectio;HudeljapaReichung f nudenje (Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar, str.747). 71 »Nachstewr«–delovniprevodnaknadni davek.Gl.opombošt.4Kriticnegaprepisa. 72 »Einlangüng«– priCigaletu:Einlangen – eine Schrift, Klage; podati, podajati, predložiti, poda­jati, predložiti, vložiti; v. n. eintreffen, priti, doiti, prihajatii, dohajati, dospeti, prispeti (kam, n. p. pred kako gosposko) (Cigale:Wörterbuch,ErsterTheil,str.398). sestevinnadaljevanjenjihovihprisodišcihtekocihsodnihprocesovdolocitiinpostavitisvoje,vdeželiostalesorodnikealidrugekatoliškeosebe.Zatosmominatezadevajoce[instance]73naredili74ustreznoodredbo,75najsejim[izdeželeizseljujocim]aktivnoinpasivno[ter]hitroinurnododelipravicainsejimtakoskrajšatežavnodolgosojenjepriizterjavi76tehnjihovihdolgovinizvedbonjiho­vihdrugihsodnihobravnav.77 Gledeosirotelihotrokimamo,karveljatudigledecerkvainsamostanov78 –katerihindemniteto79smopredBogomdolžni,kolikormogoce,varovati,80in imamotakotoledolocenoporociloinvédenje;dasomnoginekatoliškideželanivfunkcijivaruhov,delnopaposedujejotudicerkvenaodvetništva81inpatrona­te82terimajozatoprisebitudiustanovneindrugecerkvenelistine,83kottudidel cerkvenihdohodkov.Gledenatohocemomistemnadaljeodlocitiinukazati,84 najsinesamonihce85svojihvarovancev(pricemerrazumemošeposebejtudi vsemladoletne,86katerihocetjesopokojni,dasiravnomaterešeživijo)nedr­zneodpeljatissebojizdežele.Temvecnajsetuditistinekatoliškideželani,kiimajoskrbništvaalidrugepoložaje,temtakojodpovejoin[jih]oddajo,kottudišepredsvojimodhodomzagotovopredložijosvojedolžneracune87pristojnim instancam,88[jih]pustijopotrditi89inmanjkajociostanekdejanskopoplacajo,enakopatudioddajoustanovneindrugecerkvenelistine,kijihmorebitiimajoprisebi,ter[cerkvene]dohodke.Kajtisicerbomomi,ponašistraniinspomocjonašihpodrejenihoblastevprimoraniposecipodrugihsredstvihtercelodatisekvestrirati90njihoveposesti. Takohocemosteminvmociteganašegajavnegamandatanadaljetudi,posebej odlocno,91 odrediti, dolociti in ukazati, da vse tiste moške in ženske osebe,bodisigosposkega,viteškegaali drugegaplemiškegaalineplemiškega 73 »hierundtergehörigerOrthen«. 74 »gnädigklichnitvermanglethaben«. 75 »verfügung«. 76 Prevodpo:»…damitzuabkürtzungderbeschwärlichenlangenproceßihnenzueinlangungsolcherihrerschuldenundexpedirungihreranderwertigenrechtshand[57]lungenactivèund passivè,schleinigundsummarierechtertheyltwerdensolle.« 77 »Rechthandlungen«. 78 »Gottshäuser«možnastadvaprevoda:cerkve alisamostani.HudeljaGotteshaus n božja hiša, božji hram, cerkev (Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.401). 79 »indemnitet« –besedajevslovenšcinoprevedenakot»indemniteta«invdanemprimerupomeni»zavarovanjepredškodo«(Tavzes(ur.):Veliki slovar tujk,str.491). 80 Dobesedniprevodtehdvehpovedivslovenšcinonimogoc,zatojetuprevodnekolikoprilago­jen.Izvirnikseglasi:»Umbwillenaberwirauchunsderverwaistenpupillenalswolenauchderkirchenundgottshäuseranzunemmenunddersel[58]benindemnitetnachmöglich[kei]t zubetrachtenvorGottschuldigseyn…«. 81 »…mitgerhabschaftenverfan[59]gen…«. 82 »Lehenschaft«. 83 Štiftneindrugecerkvenelistine(»…mitgeistlichenvogteyenundlehenschaftenbegabtseyn,…«). 84 »wollen…fernerstatuirtundbefohlenhaben«. 85 »nitalleineiniger«. 86 »darunterwirinspecie,auchallediejenigenjährigen/derenVättergestorben/obschondieMütternochbeylebenseyn/verstandenhabenwollen«. 87 »Räittungen«–Raitung f racun, obracun (*rajtinga, obrajt) … (Hudelja:Nemško-slovenski zgo­dovinski slovar,str. 730;Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski glosar,str. 269).Zbesednozvezo»dolžniracuni«somišljenitakotistiracuni,kisojihizseljencidolžnipredložitipredodhodom,kottudit.i.dolžnapisma. 88 »allediejenigenjährigen«. 89 »justificiren«. 90 »sequestriernzulassen«–dobesedno:sekvestrirati (lat. sequestrare shraniti, dati v hrambo; izrociti, lociti, odstraniti) 1. uradno dolociti zacasno upravljanje premoženja (Tavzes(ur.):Veliki slovar tujk,str.1037). 91 »gemessen«. rodu,stanualipoložaja,92kisopoonihnjimpostavljenihrokihzaradinjiho­venenadejanetrdovratnostivnjihoviverskizmotiinzaradizaukazaneverskereformacijeiztehnašihnotranjeavstrijskihkneževinindeželdo[dolocenega]datumažeodšle–alibodovprihodnješemoralevzetislovo93–,[davseteose­be]hkratitudivvsehdrugihnašihkraljestvih,kneževinahindeželahnedobijonobenegazatocišcaalibivališca,doklersenespreobrnejoksvetikatoliškiveri,šemanjjimjetamdovoljenotrgovatiinposlovati.94Pravtakojimjevcelotione­mogocenoinprepovedano95vsakršnoodpotovanjeinpripotovanjevistanašakraljestva,kneževineindeželebreznašegaaliodnašihpodrejenihoblasteviz­recnegapisnegaprivoljenjaindovoljenja. Polegtegahocemoresnoposvaritivseinvsakotakšnoosebo,kisezaradinekatoliškevereizseljujeizdežele,dasetakopriprodajisvojihposestikottudi[priizvajanju]vsehdrugihnašihzgorajnavedenihnavodilinuredbzanesljivovzdrživsehprekanjenihprevarinneprimernihhinavskihnavideznihposlov– najbisetozgodilonakakršenkolinacinali[pokaterikoli]poti–,sicerbomovnasprotnemprotitistim[osebam],kibisevtemprimeruprekršile,nastopili96 s[še]ostrejšo,docelaneizprosnokaznijo. Zatorej ukazujemo našemu zgoraj omenjenemu pooblašcenemu97 namestniku,98 preljubeznivemu99 vojvodi Krumlovškemu in knezu Eggen­bergu100 ter v primeru odsotnosti tega našim, v Gradcu ostalim tajnimsvetnikom,101daseonipreljubeznivi102[tajnisvetniki]invivzvezistemna­šimpatentomingeneralnimmandatomstanovitnointrdnodržitevsehinvsake[podrobnosti][njegove]vsebineinsmislazavoljonas,103pravposebejpatudi,damarljivopazite,dabo[patent]odvsehstraniustreznoinpokornoizvršen.Inkolikorboedenalijihbovecprotipricakovanjuinnašimilostniodlocitviprotitemuravnalo,[naj]teganitinajmanjnetrpijoalidovolijo,temvecnajprotinje­mualinjim,kakortudi[proti]njihovimposestim,poinvskladustunotrivse­bovanimiodredbami,resnicnoravnajoinukrepajo.104Potemnajsezdajvsakdoravnainimapredocmi,ponašemtakozvestemocetovskemopozorilu,svojla­stniblagor–tudinajdela,kotpricakujemo,dabisecimmanjopustilo.Kajtimi 92 »Wesens«–vecmožnihprevodov:bistva, narave, cloveškega bitja.HudeljanavajaWesen n 1. bitje, 2. bistvo, bit, 3. vedenje, znacaj, narava … (Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar, str.1028). 93 »ihremAbzuggenommen/oderinskünfftigwerdennemmenmüssen«. 94 »zuHandelnundzuwandlengestattetwerden«. 95 »gäntzlicheingestellt/undverbottenseynsolle«. 96 »verfahrenwerdensolle«–zaradilažjegaprevajanjavslovenšcinosmopasivzamenjalizak­tivom. 97 Vollmacht f – pooblastilo, polnomocje, poverilnica (Hudelja:Nemško-slovenski,str.370). 98 Statthalter m namestnik, državni namestnik … deželni poglavar (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.848). 99 GrezaprevodSchmidtoverazrešitveokrajšave(»L.«)»Liebden«(Schmidt:DasletzteGegen­reformationspatent,str.179,opomba1),karHudeljaprevajakot»Preljubeznivi!«(Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.574). 100 Gl.opombošt.2vkriticnemprepisu. 101 PoselitviFerdinandovegadvoranaDunajjevGradcuposredovanjezDunajemprevzeltajnisvet(Vilfan:Pravna zgodovina,str.340–342). 102 Besednazveza»onipreljubeznivi«jeprevodSchmidtoverazrešitveokrajšave(»D.L.«)»DeroLiebden«(Schmidt:DasletzteGegenreformationspatent, str. 179,opomba2),karbivslo­venšcinoprostoprevedlikot:»njihovepreljubeznivosti«ali»onipreljubeznivi«(gl.Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar,str.208,574).Izvirnikbesedilazobemaokrajšavamaseglasi:»deßHertzogenzuCromaw/undFu.rstenzuEggenbergL.[iebden]undinderselben AbwesenheitunsernzuGra.tzhinderlassnenGehaimenRa.then/dasD.[ero]L.[iebden]u[nd]ihr«(SIAS1097,Zbirkanormalij,mapa3(Cesarskipatenti1620–1700),št.110(1628,avgust1.,Dunaj),vrstici73–74). 103 »vonunsertwegen«–zavoljonas,zaradinas(Hudelja:Nemško-slovenski zgodovinski slovar, str.927). 104 »würcklichverfahren/vnndexquiern«. smonjim[nekatoliškimosebam],zlasti[zato]dabiboljerazmislili,105vendarle milostnodopustilivelikocasa,106kotjimhkrati[tudiomogocili],dajimnebomanjkalodobrihpriložnostizapotrebnopoucitev107vverskihclenihpritistih,zduhovniškimiosebamiinkatoliškimidušnimipastirjizasedenihsamostanih108 incerkvahpovsod109podeželi. Zvsemtembostaizvršenainvzpostavljenanašanajmilostljivejša,tudidokoncnanespremenljivavoljainhotenje.110[Iz]danovnašemmestuDunaju,prvegaavgusta,letatisocšestoosemindvajset,našegavladanjaRimskemuce­sarstvuvdevetem,Ogrskemu[kraljestvu]venajsteminCeškemukraljestvuvdvanajstemletu. Poukazusvetegacesarskegavelicanstva 105 »vmbihresbessernbedachtswillen«–mordajetrebatobesednozvezorazumetikotdana­ šnji:der Bedacht – upoštevati kaj, s premislokom (Debenjak). 106 »geraumbtenTermin«–dobesedniprevod:rok z veliko casa. 107 »zuihrernothwendigenInformation«–dobesedniprevodseglasi:za njihovo potrebno infor­ miranje. 108 Gl.opombošt.78Prevoda. 109 »hinundwider«–dobesednosem ter tja. 110 »WillenundMainung«. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije • SI AS 1, Vicedomski urad, šk. 97 (fasc. 54/12/13), 261 (fasc. 135), 432 (fasc. 290a). • SIAS2,DeželnistanovizaKranjsko,1.reg.,šk.889,935. • SIAS311,Zbirkafidejkomisov,Fidejkomisneglavneknjige,HauptbuchI. • SIAS1073,Zbirkarokopisov,št.237(II–67r). • SIAS1079,Zbirkanormalij,mapa2(Cesarskipatenti1560–1619),št.92;mapa 3(Cesarskipatenti1620–1700),št.108,110. DA – Diözesanarchiv Graz-Seckau • ReligionsberichteProtestantismus,1598–1730. StLA – Steiermärkisches Landesarchiv • PatenteundKurrenden,Sammlung,K.25. OBJAVLJENI VIRI Augsburger Religionsfrieden. http://ra.smixx.de/media/files/Augsburger-Rei-chsabschied-1555.pdf(21.9.2020). Cec,Dragica:Diploma –Sklep avstrijskegacesarjaFrancaJožefaI.V: Postojna upravno in gospodarsko središce (ur.JurijFikfak).Postojna:ObcinaPostojnainavtorji, 2009,str.87–95. CuticGorup,Maja:DekretnadvojvodeFerdinandaiz1599.oizgonuprotestanata. V:Croatica Christiana Periodica 33(2009),št.63,str.77–85. Horand, Adalbert Heinrich: Oesterreichische Exulanten. V: Anzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit.NeueFolge9,10,11,12(1862),št. 9,str. 316–319;št. 10,str. 353–357;št.11,str.393–396;št.12,str.433–436. Koblar,Anton:UkazcesarjaFerdinandaizleta1638.vslovenskemjeziku.V:Izve­stja Muzejskega društva za Kranjsko XVIII.(1908),št.3,str.116–117. Kocevar,Vanja:PatentnadvojvodeFerdinandaodokoncnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskegabogoslužjavnotranjeavstrijskihdeželahizleta1599.V:Ar­hivi 37(2014),št.1,str.31–64. Kocevar,Vanja:PritožbakranjskihdeželnihstanovzoperljubljanskegaškofaTo-mažaHrenaizleta1607–2.del.V:Arhivi 38(2015),št.2,str.233–267. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove: (1596–1691) (ur.FranceBaraga). Ljubljana:Družina;ProvincialatDružbeJezusove,2003. Loserth,Johann: Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenreforma­tion in Innerösterreich unter Ferdinand II.,Teil2.:VonderAuflösungdesProtestanti­schenSchulundKirchenministeriumsbiszumTodeFerdinandsII.1600–1637.Fontes rerumaustriacarum.ÖsterreichischeGeschichts-Quellen.DiplomatariaetActa;Band60.Wien:InKommissionbeiAlfredHölder,1906,1907. Schmidt, W. A.:DasletzteGegenreformationspatentFerdinandsII.fürInnerö­sterreichvom1.August1628.V:Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Prote­stantismus in Österreich (1902),št.22,str.172–180. Stobaeus,Georgius:Georgii Stoboei de Palmaburgo episcopi Lavantini caesareae majestati, et serenissimo Ferdinando archiduci Austriae ... Epistolae ad diversos nunc pri-mum in lucem editae.Venetiis:apudJosephumRosa,1749. TISKANI VIRI Valvasor,JohannWeichardvon:Die Ehre dess Hertzogthums Crain […].Laybach: zufindenbeyWolfgangMoritzEndter,BuchhändlerninNürnberg,1689. LITERATURA Albrecht, Dieter: Ferdinand II. (1619–1637). V: Die Kaiser der Neuzeit 1519– 1918: Heiliges Römisches Reich, Österreich, Deutschland (ur.AntonSchindlinginWalter Ziegler).München:C.H.Beck,1990,str.125–141. Baraga,France:Priporocilazaizdajanjezgodnjenovoveškihbesedil.V:Acta eccle­siastica Sloveniae 23(2001),str.385–392. Bedürftig,Friedemann:Der Dreißigjährige Krieg: Ein Lexikon.Darmstadt:Primus Verlag,2006. Benedik,Metod:Protireformacijainkatoliškaprenova.V: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur.MetodBenedik).Celje:Mohorjevadružba,1991,str.113–152. Bireley, Robert: Ferdinand II, Counter-Reformation Emperor, 1578–1637.Cam­bridge:CambridgeUniversityPress,2014. Blaznik,Pavle:Reformacijainprotireformacijanatlehloškegagospostva.V:Lo­ški razgledi 9(1962),str.71–104. Blaznik,Pavle:Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803).ŠkofjaLoka:Muzejsko društvo,1973. Bradac,Fran:Latinsko-slovenski slovar.Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije,1972. Cavazza,Silvano:LacontroriformanellaconteadiGorizia.V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protirefor­macija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell'Austria interna 1564–1628 (ur.FranceM.Dolinar).Klagenfurt;Ljubljana;Wien:Her­magoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994,str.143–154. Cigale,Matej:Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Herausgegeben auf Kosten des ... Anton Alois Wolf.ErsterTheil,A–L;ZweiterTheil,M–Z.Laibach:J.Blasnik,1860.(Splet:https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKL1Z02C). Debenjak,Doris;BožidarDebenjakinPrimožDebenjak:Veliki nemško-slovenski slovar = Grosses deutsch-slowenisches Wörterbuch.Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije, 2005. Dedic,Paul: Kärntner Exulanten des 17. Jahrhunderts I. bis VII. Teil.Klagenfurt: VerlagdesGeschichtsvereinesfürKärnten,1979. Die Kaiser: 1200 Jahre europäische Geschichte (ur.GerhardHartmanninKarlSch­nith).Wiesbaden:Marix,cop.2006. Dimitz,August:Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung.III.Theil,VomRegierungsantritteErzher­zogKarlsinInnerösterreichbisaufLeopoldI.(1564-1657).Laibach:I.v.Kleinmayr& F.Bamberg,1875. Dolinar,FranceM.:DieGegenreformationinInnerösterreichunddasSchicksalderProtestanten.V:Primus Truber 1508–1586: Der slowenische Reformator und Würt­temberg (ur.SönkeLorenz,AntonSchindlinginWilfriedSetzler).Stuttgart:W.Kohlha­merVerlag,2011,str.327–340. Dolinar,FranceM.:Ljubljanski škofje.Ljubljana:ZaložbaDružina,2007. Dolinar, France M.: Politische Rekatholisierung und katholische Reform in In-nerösterreichamBeispieldesLaibacherBischofsTomažHren(1597/99–1630).V:Pri-mus Truber 1508–1586: der slowenische Reformator und Württemberg (ur.SönkeLorenz,AntonSchindlinginWilfriedSetzler).Stuttgart:W.Kohlhammer,2011,str.341–351. Dolinar,FranceM:Protireformacijavnotranjeavstrijskihdeželahinusodaprote-stantov.V:Stati inu obstati (2008),št.7/8,str.138–146. Duhr,Bernhard:Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge,II.Band, 1.Teil.FreiburgimBreisgau:HerderscheVerlagshandlung,1913. Erbe,Michael:Die frühe Neuzeit.Stuttgart:Kohlhammer,2007. Franzl,Johann:Ferdinand II.: Kaiser im Zwiespalt der Zeit.Graz,Wien,Köln:Ver­lagStyria,1978. Gestrin,Ferdo:Bruškaverskapacifikacija.V:Enciklopedija Slovenije 1(ur.Marjan Javornik).Ljubljana:Mladinskaknjiga,1987,str.403. Götze,Alfred:Frühneuhochdeutsches Glossar.Berlin:VerlagWalterdeGruyter& Co.,1967. Gruden,Josip:Zgodovina slovenskega naroda.Celje:Mohorjevadružba,1992. Haas, Walter (ur.): Provinzialwörter: Deutsche Idiotismensammlungen des 18. Jahrhunderts. Historische Wortforschung, 3. Band. Berlin, New York, Walter deGruyter,1994.(Splet:https://books.google.si/books/about/Provinzialw%C3%B6rter.html?id=jf28cVXCAnUC&redir_esc=y). Haider, Siegfried: Geschichte Oberösterreichs. Geschichte der österreichischen Bundesländer.Wien:VerlagfürGeschichteundPolitik,1987. Haug-Moritz,Gabriele:Lutherinnemška nacija–Revizija velike pripovedi. V: Zgodovinski casopis 72(2018),št.3–4,str.372–391. Heydendorff,WaltherErnst:Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg und ihre Vorfahren.Graz:Styria,1965. Höfer, Rudolf: Bischof Martin Brenner von Seckau als Gegenreformator undkatholischerReformer.V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564– 1628 = Riforma cattolica e controriforma nell'Austria interna 1564–1628 (ur. France M.Dolinar).Klagenfurt;Ljubljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln: Styria,1994,str.21–40. Hudelja,Niko:Nemško-slovenski zgodovinski glosar.Ljubljana:Znanstvenazalož­baFilozofskefakultete,2010. Hudelja,Niko:Nemško-slovenski zgodovinski slovar.Ljubljana:Znanstvenazalož­baFilozofskefakultete,2016. Jerše,Sašo:Glaube,Hoffnung,Herrschaft:Die»imaginairespolitiques«Innerö­sterreichsimZeitalterdesreligiöspolitischenKonflikts.V:Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung,121.Band,Teilband2,2013,str.352–378. Jerše,Sašo:Vera,upanje,oblast–Onotranjeavstrijskempoliticnemimaginariju vcasuverskihvrenj.V:Vera in hotenja: Študije o Primožu Trubarju in njegovem casu (ur. SašoJerše).Ljubljana:Slovenskamatica,2009,str.67–103. Jesenko,Janez:Obcna zgodovina.Tretjidel,Novivek.Ljubljana:Narodnatiskar­na,1881. Kleindel,Walter:Österreich: Daten zur Geschichte und Kultur.Wien:Ueberreuter, 1995. Kocevar,Vanja:FerdinandII.naceluprotireformacije:Plemstvoinkonfesional-no-politicnerazmerenaKranjskemvprvitretjini17.stoletja.V:Stati inu ostati (2015), št.21/22,str.180–232,369–370. Kocevar,Vanja:Odmevi tridesetletne vojne na Kranjskem.Ljubljana:Filozofskafa-kulteta(diplomskodelo),2012. Kocevar,Vanja:Vojvodina Kranjska v casu Ferdinanda II. (1595–1637): Politicna zgodovina osrednje slovenske dežele.Ljubljana:Filozofskafakulteta(doktorskadiserta­cija),2016. Kohler,Alfred:BayernalsVorbildfürdieinnerösterreichischeGegenreformation. V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell‘Austria interna 1564–1628 (ur.FranceM.Dolinar).Klagenfurt;Lju­bljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994,str.387–403. Košir,Matevž:DiekrainischenLandständeundihreVersammlungenim16.und17.Jahrhundert(IhreinnereStrukturzurZeitderReformationundGegenreformation).V:Parliaments, estates & representation = Parlements, états & représentation 24(2004), str.131–146. Košir,Matevž:Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage pro-tireformacije in absolutizma (1560–1660) na Kranjskem.Ljubljana:Filozofskafakulteta (doktorskodelo),1999. Kotar,Jernej:VladarskipecatiizzbirkeNarodnegamuzejaSlovenije.V:Kronika 67(2019),št.1,str.15–34. Mihelic,Darja:Razmislekoobjavljanjustarejšiharhivskihspisov.V:Zgodovinski casopis 40(1986),št.1–2,str.117–140. Nared,Andrej:Kranjskideželniprivilegiji(rocini)1338–1736.Kranjski deželni privilegiji = Carniolan provincial privileges = Krainische Landesprivilegien: 1338–1736 (ur.AndrejNaredinJureVolcjak).Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2008,str.35–68. Nared,Andrej:Seznamikranjskegaplemstvainkranjskihdeželnihstanov.V:Ar­hivi 28(2005),št.2,str.313–334. Ožinger,Anton:KrizacerkvenegaživljenjainreformacijanaSlovenskem.V:Zgo­dovina Cerkve na Slovenskem (ur.MetodBenedik).Celje:Mohorjevadružba,1991,str. 93–112. Parker,Geoffrey(ur.):The Thirty Years‘ War.LondonandNewYork:Routledge, 1997. Pohl,WalterinKarlVocelka:Habsburžani: zgodovina evropske rodbine.Ljubljana: Mladinskaknjiga,1994. Pörtner,Regina: The Counter-Reformation in Central Europe: Styria 1580–1630. Oxford:ClarendonPress,2003. Preinfalk, Miha: Auerspergi: Po sledeh mogocnega tura (Thesaurus memoriae,Dissertationes4).Ljubljana:ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,2005. Preinfalk,Miha:GrofjeThurn-ValsassinanaKoroškem.V:Kronika 56(2008),št. 2,str.247–264. Prelesnik,Matija:ProtireformacijanaKranjskempodškofomTomažemHrenom. V:Katoliški obzornik 5(1901),št.1–4,str.3–17,99–115,205–224,296–341. Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen, 2. Auflage (ur. Walter Heinemeyer).Marburg,Hannover:SelbstverlagdesGesamtvereinsderdeutschenGe­schichtsundAltertumsvereineMarburg–Hannover,2000. Rusakovskiy,Oleg:RaubmordoderGlaubenstat?DieErmordungeinesFranzis­kanersinWürttemberg1632.V: Zeitschrift für Würtembergische Landesgeschichte 73 (2014),str.201–213. Sayer,Derek:The Coasts of Bohemia: A Czech History.Princeton,NewJersey:Prin-cetonUniversityPress,2000. Schnabel,WernerWilhelm: Österreichische Exulanten in Oberdeutschen Reichs­städten: Zur Migration von Führunssschichten im 17. Jahrhundert (Schriftenreihe zurBeyrischenLandesgeschichte).München,C.H.Beck'scheVerlagsbuchhandlung,1992. Smole,Majda:Grašcine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlo-venije,1982. Stollberg-Rilinger, Barbara: Das Heilige Römische Reich deutscher Nation. Vom Ende des Mittelalters bis 1806.München:VerlagC.H.Beck,2006. Štih,PeterinSimoniti,Vasko:Na sticišcu svetov: Slovenska zgodovina od prazgo­dovinskih kultur do konca 18. stoletja.Ljubljana:Modrijan,2009. Tavano,Luigi:LariformacattolicanelGorizianoattraversoinuoviordinireligio­sidal1591.V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Ri­forma cattolica e controriforma nell'Austria interna 1564–1628 (ur.FranceM.Dolinar). Klagenfurt;Ljubljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994, str.155–170. Veliki slovar tujk (ur.MilošTavzes).Ljubljana:Cankarjevazaložba,2002. Vilfan,Sergij:Deželnirocin.V:Enciklopedija Slovenije 2(ur.MarjanJavornik).Lju­bljana:Mladinskaknjiga,1988,str.251. Vilfan,Sergij:Pravna zgodovina Slovencev: Od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana:Slovenskamatica,1961. Vilfan,Sergij:Strukturastanov,deželnefinanceinreformacija.V:Zgodovinski ca-sopis 49(1995),št.2,str.175–181. Wakounig,Marija:KontinuitätundWandelimböhmischenAdelnach1620oder»DerAnfangunddasTorzuallunserenElendundTrübsal?«.V:Studia Historica Slove­nica 4(2004),št.1,str.59–73. Winkelbauer,Thomas:Österreichische Geschichte. 1522–1699. Ständefreiheit und Fürstenmacht: Länder und Untertanen des Hauses Habsburg im konfessionellen Zeitalter. Teil1,2.Wien:C.Ueberreuter,2003. Zgodovina Slovencev (ur.ZdenkoCepic).Ljubljana:Cankarjevazaložba,1979. Zwiedineck-Südenhorst,Hansvon:Hans Ulrich Fürst von Eggenberg: Freund und Erster Minister Kaiser Ferdinand II.Wien:W.Braumüller,1880. INTERNETNI VIRI Blendinger, Friedrich: Hainhofer, Philipp. Neue Deutsche Biographie. https:// www.deutsche-biographie.de/pnd118700804.html#ndbcontent(29.9.2020). Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm. 16 Bde. in 32 Teilbänden. Le­ipzig 1854-1961. Quellenverzeichnis Leipzig 1971.http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/ WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB(25.9.2020). Eder, Karl: Eggenberg, Johann Ulrich von. Neue Deutsche Biographie. https:// www.deutsche-biographie.de/sfz12576.html(18.9.2020). Eder,Karl:FerdinandII.Neue Deutsche Biographie.https://www.deutsche-bio­graphie.de/sfz56885.html(24.9.2020). Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.https://fran. si/(25.9.2020). Frühneuhochdeutsches Wörterbuch.https://fwb-online.de/(24.10.2020). Johann Baptist Verda von Verdenberg. Austria-Forum. https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/Johann_Baptist_Verda_von_Verdenberg(23.9.2020). Johann Baptist Verda von Verdenberg. Wien Geschichte Wiki. https://www.ge­schichtewiki.wien.gv.at/Johann_Baptist_Verda_von_Verdenberg(24.9.2020). JohannBaptistaVerdaGrafvonWerdenberg.Wer war wer – im Dreißigjährigen Krieg. http://www.koni.onlinehome.de/ausfuehrliche-biographien/werdenb-frames.htm(23.9.2020). Köbler, Gerhard: Lexikon der europäischen Rechtsgeschichte.https://www.koe-blergerhard.de/zwerga-f.htm(21.9.2020). Pleteršnik,Maks:Slovensko-nemški slovar. Transliterirana izdaja.https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&View=1&Query=povi%C5%A1evavec(2.9.2020). SympathiefürProtestanten.Die Welt der Habsburger.https://www.habsburger.net/de/kapitel/sympathie-fuer-protestanten-maximilian-ii(2.9.2020). Thiel, Viktor: Die innerösterreichische Zentralverwaltung 1564–1749 (1917).TranskriptionSpeer2014/2016.http://repertorium.at/sl/thiel_zentralverwaltung_in­neroesterreich.html(23.9.2020). SUMMARY THEPATENTOFEMPERORFERDINANDII.CONCERNINGTHE CONVERSIONOREVICTIONOFPROTESTANTNOBILITYOFINNER AUSTRIANLANDSFROM1628:CRITICALPUBLICATIONAND TRANSLATION OnAugust1,1628,EmperorFerdinandIIissuedapatent(generalman-date) with which he ordered the Protestant nobility of three Inner Austrianlands:Styria,CarinthiaandCarniolatoconverttoCatholicismorleaveallhislands.Thepaperpresentsanintroductoryresearch,adiplomaticandcriticaltransliterationandaSlovenetranslationofthediscussedpatent. Sincetheprovincialrulerstartedhis(counter)Reformationthreedec­adesearlier,thediscussedpatentfinallyoutlawedtheAugsburgConfessionalsoamongthesocio-politicaleliteofStyria,CarinthiaandCarniola.Thus,thepatentisoneofthemostimportantdocumentsfortheresearchofthehistoryofProt­estantismontheterritoryofInnerAustrianlands. AlthoughFerdinand’spatentpresentsadeepbreakinthejuridicalhis-toryofProtestantismintheInnerAustrianlands,itsrealeffectwas,becauseofitsgradualimplementation“inthefield”,lessdramaticandslower.Accordingtoknownsources,about750noblesleftStyria,CarinthiaandCarniolaandmanyProtestantnoblesdecidedtoconverttoCatholicism.Theissuingofthepatentwaspossibleduetofavourablepoliticalcircumstancesafterthevictoriesoftheemperor’sandtheLeague’sarmiesinthefirsttwophasesoftheThirtyYears’War. Theemperor’spatentconsistsof81linesoftextmostlywritteninGer­manFrakturscript.Keycontentpointsare:theemperor’sdecisiontoendtheCounter-Reformationprocess,whichhestartedshortlyafterhisaccessionin1598withagoaltore-establishtheunityofreligionintheInnerAustrianlands,andgavenon-CatholicnoblesachancetoconverttoCatholicisminoneyearorselltheirestatesandleavethelands.Providedthatnon-Catholicnoblescould notselltheirestatesinduetime,namelyuntilAugust1629,thepatentforesawasixmonthperiodinwhichtheycouldfindaCatholictrusteetoselltheirprop­erty.Afterthatperiodthesalewastransferredtotheprovincialadministration. SincetheInnerAustriannobilitydidnotjointherebellionoftheprovin­cialestatesinotherlands(1618–1620),FerdinandIIexemptedthemfrompay­ingthecorrespondingtaxestowhichtherulerwasentitledduetotheAugsburgPeaceTreatyof1555. 1.04Strokovniclanek UDK7.025.3:930.85 001.1:930.85 Prejeto:22.5.2020 Dela na pergamentu in papirju z vidika humanisticnih in naravoslovnih znanosti: misli o simpoziju in ob izidu zbornika razprav NATAŠAGOLOB zasl.prof.ddr.Upokojenarednaprofesoricanaoddelkuzaumetnostnozgodovino,Filozofskafakulteta,Aškerceva2,SI-1000Ljubljanae-pošta:Natasa.Golob@ff.uni-lj.si Izvlecek Junija2019jevLjubljanivorganizacijiFilozofskefakulteteUniverzevLju-bljaniinArhivaRepublikeSlovenijeMinistrstvazakulturopotekalmedna­rodniznanstvenisimpozij»WorksofArtonParchmentandPaper«.Vno­vembru2019je izšla monografijas 27 recenziranimi prispevki. V njih so strokovnjakinaravoslovnihinhumanisticnihdisciplinpredstavljalisvojado­gnanja,povezanastehnikaminastajanjaspomenikov,znjihovimpomenomvcasunastanka,razgrnilisorazmerjamedumetnikiinobcinstvom,nadrugistranipasopredstaviliprobleme,kisenanašajonavarovanje,konzervira­nje,restavriranjeininterpretiranjelikovnihdelnapergamentuinpapirju.Poleguvodnegaorisategasimpozijajeclanekosredotocennapovezanosthumanisticnihinnaravoslovnihznanostiterjerazmišljanjeopomenuince­lovitostiraziskovanja,zbiranjaznanjaindoseganjaznanstvenihciljev. Abstract WorksonParchmentandPaperintheViewofNaturalandHumanSciences:ThoughtsontheSymposiumandProceedings InJune2019,theFacultyofArtsoftheUniversityinLjubljanaandtheArchivesoftheRepublicofSloveniaorganizedaninternationalscientificsymposium“WorksofArtonParchmentandPaper”.Proceedingswith27peer-reviewedarticleswerepublishedinNovember2019.Expertsfromthefieldofnatu­ralandhumanisticsciencespresentedtheirresultsrelatedtotechniquesofmonuments’creationandtheirplaceinthetimeofcreation;theypresentedrelationshipsamongartistsandtheiraudiencesandpresentedproblemsofpreservation,conservation,restorationandinterpretationofartworksonparchmentandpaper.Thearticlegivesabriefoverviewofthesymposiumandthenfocusesontheinterconnectionamonghumanisticandnaturalsci­encesandreflectstheauthor’sthoughtsonthemeaningandwholenessofresearch,knowledgecollectionandachievementofscientificgoals. Kljucne besede: Pergament,papir,slikarstvo,restavriranje,konzerviranje Key-words: Parchment,paper,artofpainting,restoration,conservation Uvodna opomba Od6.do8.junija2019jevorganizacijiFilozofskefakulteteUniverzevLjubljaniinArhivaRepublikeSlovenijeMinistrstvazakulturoodprlvratamed­narodnisimpozijWorks of Art on Parchment and Paper,kigajespremljalopri-bližno120udeležencevizEvropeinZDA.Znanstvenasrecanjasodogodki,kislavijoznanstvenodeloinprizadevanjazanovaspoznanja,torejjebiltrenuteknadvseprimeren:leto2019jebilozanasvseznamenitoleto,sajjeAlma mater Labacensis praznovalaprvostoletjesvojegaobstoja.TajubilejjenaFilozofskifakultetipocastilo(veckot)stoznanstvenihinkulturnihdogodkov,simpozijjebiledenodnjih.Vednoznovasosepoudarkistrniliobraziskovanju,rastiznanjainrazvijanjuznanosti,obtrehmedsebojpovezanihdelovnihpoljih,kisovpisa­navdelonaFilozofski fakulteti. Privsebinskemoblikovanjusimpozijskegaprogramasonasvodilemisli,dasodelanapergamentuinpapirjuspomenikiskupneintelektualnezgodovi­ne.Pravpergamentniinpapirnilistisomnogostoletijohranjalizasnutkestva­ritev,vnjihsodokumentiraninameniindelovniprocesimarsikdajanonimnihtvorcev.Kersodokumentinašeuniverzalnezgodovine,zahtevajoposebnoskrbinobcutljivopozornost.Vsakzasejeneposredniizrazclovekovegaduha,inmi,kismodediciteustvarjalnepoti,jihmoramovarovati:stemsmotudivaruhizgodovinskegaspomina. Preksvojihdelstopajoustvarjalcivseodantikedaljevdialogzbralciingledalci;njihovadelasobodisidokoncanaalinedokoncana,vendarseznajraz-licnejšimioblikami,barvamiinmaterialirazkrivajovvselejenkratnihpodobah.Takosmosehkratiznašlivdvehvlogah,smoobcinstvoohranjenihdelizminu­lihcasovinminulihokolijternadrugistraninadaljujemonalogezatrajnostnodobrobittehdel;tosopravtistenaloge,kisojihvstoletjihprednamiopravljalineznanirestavratorjiinknjižnicarji,tipasonasvojnacinposkrbeli,dasejeohranilvsajdelustvarjenega. Kojemljemovrokegradivonapergamentuinpapirju,senamobintelektu­alnihinestetskihrezultatihpisnihspomenikovrazgrinjajoinformacijeookoljihinpogojih,kisojihobdajalivcasunastanka.Vednoznovaseprednamiznajdenovtippergamentaalipapirja,kersematerialirazlikujejogledenasestavoterse­vedacas,krajinnamen,vkateremjebilodelozasnovano,razvitoinuresniceno.Cejeciljraziskovalcaestetskihinvsebinskihsporocilusmerjenvanalizoduhov­nepodstati,pajepredraziskovalcasnovnenaravespomenika,predrestavratorjainkonzervatorjapostavljenadrugacnanaloga,kipomeniidentifikacijocelotnegaspektrauporabljenihmaterialov,nosilcevzapisov,pisal,barvilitd.Tasimpozijjezvecprispevkitemeljilnasodelovanjuhumanisticnihinnaravoslovnihstrokov­njakov,kisoobravnavaliizbranespomenike.Kerjevlogakonservatorsko-resta­vratorskestrokeindoktrinepomembnovarovalovprizadevanjihzaohranjanjespomenikov,sopredstavljenestrokovneugotovitveindiseminacijavtiskaniobli­kitehtnaoporapribodocihposegih:našaželjaje,dabitaspoznanjapostaladelodlocitevtistih,kiimajozadnjobesedo(indenar)prireševanjuspomenikov. Tojesamodelciljev,kismosijihzastavili.Slehernoustvarjenodelojesamostojnaavtorskastvaritev,zatonibilodilemgledepozornostiinnjihovegavrednotenja.Pricakovalismo,dabomodoživelipredstavitvedotlejneznanihalimaloznanihlikovnihdelintakojebilo.Zatonasposebejveseli,dasezobjavoštudijlahkorazširivestonjihovienkratnosti,kulturneminumetniškemznaca­ju.Likovnainbesedilnadelasovednozgovorniinnikolipovsemodkritidoku­mentinašepreteklosti,katerihtemeljjesporocanjelepoteinznanja.Ustvarjenispomenikinapergamentuinpapirjuzaraditegabistvabodisidolocajobodisipresegajotakocrkovnekotlikovnesisteme,kerjevnjihhkrativizualizacijajezi­ka,kopodobainzapisintegralnooblikujetasporocilo.Marsikdajpaspomenikizaradiokolišcinincasovnegaodmikapridobijoposebno,ikonskoveljavo,insovecplastnamemorabilia. Vdrugipolovicinovembra2019jeizšelzbornik,vkateremjeobjavlje-nih27nasimpozijupredstavljenihštudijinnekajkrajšihclankov,razvitihizplakatnihpredstavitev.1ObsimpozijskemnaslovujedodanpodnaslovInterdi­sciplinary Approaches,kijepoudarilznacajtegasrecanja,sajsopriobravnavispomenikovnapergamentuinpapirjusodelovalistrokovnjakirazlicnihznan­stvenihdisciplin. Natisnjeni prispevki so strnjeni v štiri skupine. Prvi sklop, »Predsta­vljanjeizkušenj:povezovanjepreteklostiinsedanjosti«,razgrinjaskrbiglederazstavnihpolitikdostarejšegagradivapatudivprašanjeonašihvrednostnihstandardih,kadargrezamajhne,lokalnearhive,inpovezujezgodovinskirazvojrestavratorskestrokezzapisiprofesorjev,kisobilišeprednedavnimeminent­ni strokovnjaki z našimi, zelo drugacnimi možnostmi. Druga skupina študijimaizrazitoumetnostnozgodovinskiznacaj:»Interpretiranjeumetniškihdelinumetnikovihnamenov«.Znotrajcasovnegalokaodromanikedosredine20.sto­letja,vkateremsonastaliobravnavanispomeniki,sobesedilapredstavilaredkoobravnavaneustvarjalneprocese,pokazalanovedokazeopreseljevanjulikov­nihprvin,otehnicnihdomislicah,nepredvidenihnapakahinceloponarejanju.Vtretjiskupinisoštudije,kirazgrinjajodilemekonservatorjev,kosejebilotrebaodlocitimedrazlicnimipristopi:»Raziskovanjebistvalikovnihdel:prezervaci­jainkonzervacija«.Obravnavanestvaritvesozahtevalevelikoznanja,izkušenj,sajjevsakodelonekajposebnega,bodisizaradivelikanskihformatov,krhkegapresojnegapapirja,umetnikovihkombinacijrazlicnihslikarskihmaterialovin/aliposebnegapomenapoškodovanegadela.Vcetrtiskupinisozbraneštudije,kitemeljijonanaravoslovnihspoznanjih,naprimerjalnihugotovitvahzrazlicnimipostopki,kjermeritvelahko»vidijo«strukturematerialovinjihanalizirajo,re­zultatipalahkonatancnopokažejodelovneprocesevnekemcasuinokoljuterusmerjajonadaljnjepostopke,zatojetasklopprispevkovnaslovljen»Materialiinorodjavkonzervatorskihpostopkih.«Tujebilabesedadanatudinovimpo­stopkominnovimmaterialom,kisoposebejrazvitiznamenom,dabiohranilistarejšadelanapergamentuinpapirju. Zbornikjepahljacaraziskovanj,razmišljanj,spoznanjinnovegaznanja. Tojedobrointovrstnihdogodkov,odprtihzaiskrivostmisli,kisesproža­jovvsehdisciplinahclovekovegaiskanjainrazširijovnovepovezave,ninikolidovolj. O raziskovanju, znanju in znanosti2 …Znanostjenenavadnapokrajina–nikolineveš,kajbošnašel,kobošprišeltja.Predvsemjedalec,inkovanjovstopišzmislijonaciljnodognanje, 1 Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches (ur.Golob,VodopivecTo­mažic),2019.–Zagladekpoteksimpozijainizdajozbornikaimajozaslugeštevilnikolegizobehinstitucijinjimdolgujemoiskrenozahvalo,sajsospodporozamisliosimpozijuomo­gocilisrecanjestarihinnovihraziskovalnihkolegovprivsebinah,kisejihlotevamoževecletoziromadesetletij.NeprecenljivajesrcnazavzetostdekanaFilozofskefakulteteprof.dr.RomanaKuharjaterdirektorjaArhivaRepublikeSlovenijedr.BojanaCvelfarjainnjegovega namestnikadr.AndrejaNareda,kisostopilinaprotivslehernemtrenutkuinobvsehprilož­nostih.Sprejelisotudiobveznost,dabostaFilozofskafakultetainArhivRepublikeSlovenijekotkrovniinstitucijiprevzelifinancnabremenaizvedbesimpozijainnatisazbornika,kisejimjepridružilpozaslugipredstojnicedr.KatjeMahnictudiOddelekzaumetnostnozgodovino.IzkušeniekipiZnanstvenezaložbeFilozofskefakultetezdr.MatevžemRudolfominJuretom Preglauompagrestapokloninzahvalazarealizacijozbornikarazprav. –Simpozijinnatis študijstapozaslugiobehinstitucijprispevkakuniverzalniznanosti. 2 Misli,kisemjihprebralanatiskovnikonferenci30.januarja2020obpredstavitvisimpozij­skegazbornika,so–zaradirazlikmedizrazomgovorjenebesede,kijolahkospremljapoljub­nošteviloilustracij,inzapisanebesede–tukajnekolikodrugaceoblikovane. sirazpetmedrazmislekomotem,kajjeboljinkajjemanjpomembno,kajjevelikoinkajmajhno,znajdešsevprimežu,kakovosuplostispriconovihpogle­dovlocitimedtem,karjestranskapotinonim,kijevelikapot,kipeljenaprej:tolikonevarnostiprežiintrenutekodlocitvejetežak.–Nekajtakegajezapisal CarlSagan;knjigaThe Demon-Haunted World: Science as a Candle in the Dark3jepoklonznanstveniskepsi.Nibiledinivelikiznanstvenik,kijebilnezaupljivdorokohitrskihtrditevinjepredznanostjocutilstrahospoštovanje,jepatoodlic­nozapisal.Vbogatemnaborunjegovihpogostocitiranihmislijezelonatancnatista,kiopredeljujeznanost: znanostjenacinrazmišljanja,znanjepajenekajpovsemdrugega. Grepravzato,zanašepremikanjeprotiznanosti,velikemuciljunašegapocetja.Vendarznanostbrezznanjaniuresnicljivainznanjesenabiraskoziraziskovanje,kipravtakoniznanost,vendarjenujnapot,kiutegneprivestidohipotezeiniztegaizhajajoceganatancnegadognanja,izostritveznanstveneme­tode, sistematicnega analiziranja, teorije. Znanost je celovitost poglobljenegauvidavciljenovihodkritij.Znanostjepoznavanjedosežkovnanekempodroc­ju,jekriticnainskepticnaobravnavarezultatov,oceninvrednotenj;znanostjedvignadneposrednepodatke,kisosestavinakoherentnegasistemavrednot.Znanstvenamiseljestroga,ahkratisvobodna. KojeAristotelraziskovalfloroinfavnonaLesbosu,4jessistematicnimpri­stopom,zdobrozastavljenimciljeminnatancnimraziskovalnimdelomdosegelparadigmatskoravenznanstvenegadela.Naslednjimstoletjemjeizrocilnacela,metodoinsistematikociljnegaraziskovanja,navsezadnjepajessvojimzapisomdolocilšenekajvec,tostapomeninveljavnostuporabljenegajezika,zavedanjeonujnostinatancnegapoimenovanjaslehernegaelementavdelovnemproce­su.Aristoteljevbistvuustvarilshemoznanstvenegadela,kijeobveljalazavecstoletij;kenemuznanstvenemuciljujepritegnildosegljivevire,spiseinznanjeljudi,sopovezanemisliinpredmetetervsetopostavilvcistarazmerja. OAristotelovihznanstvenihdosežkihvemokarprecej.Razlogjepreprost:svojepostopke,opažanja,metode,razmišljanjainrezultateje–takokotnjegovi sodobnikiinsotrudniki–zapisal,maticnobesedilopajebilopotedajveljavnihknjižnicnihinknjigotrškihpostopkihrazmnoženoinposlanovbelisvet.Brez zapisa(alibolje:ohranjenegazapisa)poniknejomnogaznanstvenadognanjavplastehpozabe;kadarostanetaznanstvenamiselinznanstvenospoznanjevži­vljenjuenegasamega,jetolastsamoteosebeinvsinaokrogostanejoneposve-cenivnovost,nisoseznanjenizugotovitvami.Potemjetrebavprašanjeodpretinanovo,poznejširaziskovalecjespetpredneznanopokrajino,kijomoranacetisprvimkorakom,sprvimvstopomvsistematicnoobravnavanje. VAristotelovihcasih,v4.stoletjupr.n.št.,jebilavešcinapisanjainobli­kovanjamisliznanainuporabljanavširšihkrogih:precejšendelnjegovihspi­sovjeksreciostalprisoten,prevajalisogainšedolgo,vkljucnozDarwinom,upoštevalinjegoveugotovitve:zgodovinaganipozabila.Intujemožendotiksciljinašegasimpozija–njegovadelapoznamo,kersoprepisovalciuporabljalisorazmernotrajne,cetudimnogovrstnenosilcezapisov, lesinplatno,kovinoinkamen,usnje,papirusinrastlinskeliste,kisonekajcasakljubovalipropadu.Nepozabimo,danekateriprepisinisobilipovsemnatancni,atudivtakih,kon­taminiranihprepisihsoostaleprisotnestruktureAristoteloveznanstvenepa­radigmeintudibistvonjegovegamiselnegapostopka.Ostaljeprisotenssvojometodoin,cepravnemoremotrditi,dajepolegzoologijenapisaltudibotaniko,mujenjegovucenecTeofrastsledilinvnjegovibotanikividimonadaljevanjeAristoteloveganaravoslovnegadela.AlijeTeofrastovabotanikaposrkalatudi 3 Sagan:The Demon-haunted World. 4 Peck:Aristoteles,odstr.11dalje. Aristotelovaspoznanjaorastlinah,5nimogocetrditi,atakratjebilaznanostintelektualnacelota,patudiodnosdodosegljivihspisovjebilsvobodnejši,kotjenaš:precejsprošcenosovobstojecabesediladodajalisvojemisliintakojemarsikateroohranjenoznanstvenodelonasledekvecavtorjev. Opazovati,gledati,videti,razumeti:takozaradinaravnihdanosticloveko­vegaumakotzaradiizšolanosti,cemurdolgujemomarsikateriintuitivniodziv, gre razumevanje vsega posredno in neposredno izraženega, snovnega in ne­snovnegasvetavpresenetljivedimenzije.Vendarsejevsezacelozgledanjeminpreprostimvprašanjem,kakogledam,kajsezmenoj,mojimumomvtemprocesuvizualnegazaznavanjadogaja.Srednjivekjeprenekaterougotovitevsamdognal,marsikajjeprevzelizantike,apravtakoizznanja,pridobljenegavstikihzdrugimikulturami.6Okolileta1000jeSrednjoEvropodosegloAvi­cennovomedicinskoznanjeinpribližnotakratsejerazširilavlatinšcinidefi­niranatrditev,daseintelektualniprocesiodvijajovmožganihindasevsetozacnevoceh:iznjihpotekajokanali–nervi –vrazlicnepredelemožganov,kisomedsebojpovezani.Vmožganihjecenterzazdravopamet(sensus communis), centerzafantazijo(ymaginatio)inzaznavanjezunanjihoblik(vis formalis),za doživljanjespoznanja(vis cogitatiua),presojanja(vis estimatiua)invzatiljuje centerzaspomin(vis memorativa).7Izhodišceznanja,razumevanjainintelekta(terposledicnoumskegadela)sooci,vid,vidnazaznava. Mogocebisitudimimoralipomagatisskico,kobiobbranjuAvicennovemedicineprenašalizapisanorazlagovnazornorazporeditevmentalnihproce­sov.Vtempocetjunebibilidostidrugacniodsrednjeveškihgeneracij;od13.stoletjadaljejevrokopisihmogocenajtištevilneponazorilnerisbecloveškegatelesa,kidolocajoobmocja,vkaterihseodvijajoobravnavaniprocesi.8–Vangle­škemrokopisujenaslikanaminiaturaznazornopostavljenimilokacijami,kjersevmožganihodvijajointelektualniprocesi.Štetijosmemozazrcaloznanjaomožganih,atoninicdrugegakotzahodnoevropskapredelavavzhodnosredo­zemskih,helenisticnihinarabskihznanstvenihraziskav.Vjedrugrezapovezavomedicinskihspoznanj,kistajihzapisalaGaleninAvicena,vendarnasnesmepresenetiti:miniaturaimasamosrednjeveškividez,vjedrupajedolganticne­muznanju.Sorodneanticneupodobitvesenisoohraniledonašihdni,karpanepomeni,daprimerljivihdokumentovmedicinskeznanostinibilo.Srednjeveškiucenjakjesvojemisliponazorilsslikoinbesedilomintáko,napergamentalipapirprenesenodognanje,jeostalo. Obtemsejetrebaspomniti,dastarazclenjevanjeclovekovihkognitivnihsposobnostiinopredeljevanjemožganskihfunkcijzanimalivecanticnihznan­stvenikov. Glede na ohranjene spise je utemeljena misel, da je bistveno delo opravilPlaton.VTimaju (45b–47)jespregovorilozunanjeminnotranjemviduterpoudarilpomenuma,dojemanja.Obeoblikividasedopolnjujeta,asamonotranjividustvarjamentalnepodobe,medkaterespadajospomin,intuicija,fantazija,sposobnostkombiniranja. Vseznanjeizviraizrazumevanjanarave, birekelraziskujociuminana-liziralpojave:skorajstoletpredangleškominiaturojeRobertGrossetestena­pisalvecizvirnihbesedilonaravnihpojavih,posebejosvetlobiin problemihoptike,kisovštevilnihprepisihrazširilanjegovadognanja.Razlagalnerisbeso 5 Gl.Teofrast:Znacaji [Herondas:Mimijambi], str.72–80.KprevoduinkomentarjuAntonaSo­vretajeKajetanGantardodalsvojemisli;komentarobravnavanaravoslovnoznanostposebejinseveckratdotikaAristotelovihdelinTeofrastovihnadaljevanj. 6 MaryCarrutherssejevprašanjuprocesov,kispadajovdomenoanatomije,posvetilavpoglav­ju‘Thedescriptionoftheneuropsychologyofmemory’,str.46–79. 7 Golob:Ospominuinspominskipodobivsrednjemveku,str.252–270;sl.1nastr.254. 8 Presenetljiva je interpretacija viteške pesnitve Helmbrecht, kjer risba, ki spremlja junaka,pove,dajeimelcepico,nakaterisobiliizvezeniznacilnimotiviizrazlicnihliterarnihdel–de­tajl,kiga poznamosamozato,kersejeohranilrokopis.Gl.Klarer:Ekphrasis,1999,str.34–40. Rokopis De iride Dietricha von Freiberg; v tretjem poglavju govori o lomu svetlobe in zaznavah v ocesu, kar spremlja ta risba; Basel, Universitätsbibliothek, Ms F. IV.30, fol. 33v–34r. pomembnodopolnjevaleteoreticnobesediloinzanimivojevedeti,dajenemškimatematik,filozofitd.DietrichizFreiberga,študentAlbertaVelikegainneRo­bertaGrossetesta,objavilštudijoolomusvetlobe,shememavricepajepreneselnafiziološkoplatclovekovegadojemanjabarvnegakroga.Torejjeobravnavallomsvetlobeinodzivanjeocesa:risba,ohranjenavrokopisuizBasla,9kažepo­vezavozvzrokizazaznavanjemnogoterihbarv,kisovnaraviinjihslikarpotre­buje;vtejanalizijestoril–zznanstvenegavidika–ogromenkorakvraziskova­njudojemanjaopticnihpojavov.10DietrichizFreibergajepisalokolileta1300intaizrazitapovezavanaravoslovnihvidikovzumetniškimizražanjemnibilade­ležnazgražanjainodklanjanjacerkvenegavrha. Svojadognanjajeutemeljilnanajboljšimožennacin:bogjeustvarilsvetlobo(Fiat lux!)intemujesledilastva­ritevsvetavmnogoterihbarvah;kakorježivopisnasvetlobaizslikanihokenobarvalabožjihram,takojeprav,daseclovekovookoveselibarvnegabogastva. Zapisalasemsamodveimeniinobesepovežetaprimislinaravoslovnegaraziskovalca,dajebarvemogocevidetiletakrat,kosnovnisvetobsijeluc.Fizi­kalno-matematicnerisbeDietrichavonFreibergizhajajoiznaravoslovneana­lize,LeonardadaVincijapajekotslikarjamedmnogimidrugimivprašanjitudi 9 Basel,Universitätsbibliothek,MsF.IV.30,De iride III,2,5,fol.33v–34r.Rokopisjedatiranvprvopolovico14.stoletjainbiutegnilbitikopijapoavtografuDietrichavonFreiberg. 10 Greposebejzatraktateosvetlobi(De luce),barvah(De coloribus)inomavrici(De iride);Ope­ra omnia.3,Hamburg1983,str.9–46.DietrichvonFreibergjevleksikonihzapisankotThe­odoricusoz.TeutonicusdeVrieberg.–NasloveDe luce, De coloribus, De iride jemogocenajtiprimarsikateremavtorju,karjetrebarazumetikotponavljanjekljucnihbesed,kiusmerjajopoznejšebralceskozitematskopodobnespise,torejgrezapodporobralcu. zanimalo,kakostaslikarjevodeloinrezultatodvisnaodkota,podkaterimpadasvetlobana»objekt«,kigaslika.Svetloba,kisijeiznekegaenovitegavira,vplivanasvetlobno-barvnoformulacijonaslikanegaobjekta.Leonardovoraziskovanjesvetlobetorejizhajaizrazmislekaoslikarjevihproblemihinpoglednapreneka­tereganjegovihportretovpove,dajevecletnonastajanjeslikespremenilonepo­sredno,trenutnorealisticnostportretavpodobo,kijezaznamovanazbrezca­snoeksistenco,zimanentnostjoduha,kiobstajavsvetlobi.SevedajeLeonardozapisal,dapovršinonajboljeosvetljujejovodoravnopadajocižarki,opredeliljetudikvantitetoinkvalitetosvetlobe,kisegledenavpadnikotspreminja,inkotslikarjeizboklineinvdolbinenaosebispremenilvpovršino,kijoobvladuje­jomnogoterisvetlobno-sencniucinki.Koncnislikarskirezultat,kijeistocasnoplodraziskovanjaopticnihzakonov,jeznan,tojeenigmaticnipajcolanpolsencnaobrazuMoneLiseinnalicihdrugihportretirancev.Brezcasnostjeportreti­rancempodelilskozipsihologizacijo,kisejeodmaknilaodtrenutnosti,zatopaupoštevaladolgostizkušenj,kijihjepustilnaobrazihkotsledoveminevanjalet.Atosoumetnostnozgodovinskiproblemi,kisonenehnoživizaradiohranjenihLeonardovihznanstvenihskic,kjerjetuhtalonaravnihdanostih,terprelitjatehspoznanjvslikarskodelo. Tojesamodrobecizdolgegazaporedjaprimerov,kosobiliumetnikitudinaravoslovniraziskovalciinsoseprikopalidoznanstvenihspoznanj,kisojihuresnicilivsvojihdelih.Kobiimelivecrisbznanstvenikov,biimelipriložnostspregovorititudiorisarskiizpovednostiteoretskihinprakticnihraziskovalcev:vpoznem15.stoletjujerisbapostalalikovnidokument,kigajevrednoohraniti,inšeleodsredine16.stoletjasmemogovoritionacrtnemvarovanjuskic,osnut­kov,poskusovkompozicijinrisarskihopredelitevtehnicnihproblemov,orodijinnjihoveuporabeitd.Hipnostdomislice,prebliska,kigajetrebazabeležiti,daseneizgubi,povzrocaspontanostpoteze,kijopisalopustinapodlagi,tapavsajvzbujavtistrajnosti:vizualizacijazamislijeprekretnicavdojemanjuinte­lektualnegasnovanja,razvijajocegasetokamisli.Kerjeustvarjalnostnedeljivaentiteta,zaznamujejoseptem artes liberales tudisvobodopodajanjacelovitegaznanja,dodajanjanovegakstarejšemuinprizadevanjezadosegozaželenevre­dnote,znanosti.Stremljenjekintelektualnemunapredkuniprehajaloznaravo­slovnestranibreganadrugega,kijehumanisticenaliobratno.Zatojebilamiselohranjenju»drobnegamateriala«,osnutkov,idejnihutrinkovipd.zgodovinskopomembna:skicoznogradivojeprispevalodotlejnezaznanocasovnodimenzi­jo,kijokonzumiraustvarjalniprocesodzgodnjedokoncnefaze. Leonardojebiledenmedštevilnimiumetniki,kisogamatematicneindrugeraziskavepotegnilevvrtineciskanja.Šlojezaprizadevanje,dosecipo­polnost,kjertradicionalnevajevmojstrovidelavnicinisozadošcale:Masaccio,Dürer,Uccello,PierodellaFrancesca,Mantegna–zaporedjeumetnikov,kisosiprizadevali,dabidosegliprostorskoprepricljivostsvojihstvaritev,jedolgoinv15.stoletjusobilištevilnirazpetispriconezmožnosti,svojeganeznanja,dabiupodobiliglobinonanacin,konaslikanonebibilovdisonancizizkušnjo.Dolgocasajebilovprašanjetežkoinrešitevneulovljiva.11Naslikanaperspektivajeostajalaskrajnoneugodnoumetnostnopodrocje,poosvojitvimatematicnihpravilpajepostalaobvladljivtrik,skaterosodosegliiluzijoglobine. StoletjadolgojebilodeloPieradellaFrancescaparadigmaspopadovsprostorskimiugankami.Nibilsamoslikar,ampaktudiavtorvecknjigouporab­nimatematikiinjezgeometrijskimirazclembamiodprlproblematikoprostor­skeglobinevslikarstvu.Njegoveenacbeinskice,kijihjezdružilvtraktatuDe prospectiva pingendi (Oslikanjuperspektive,ok.1475),sopovzelimatematiki,arhitektiinznanstveniki,kisoseukvarjalizopredeljevanjeminustvarjanjem 11 DiTeodoro:Piero della Francesca,str.112–122;Camerota:Architectura ficta,str.139–164. »cistega«,»popolnega«prostora,sajjenjegovoznanjesegaloglobokovantiko.12 Naslikaniprostorisonaprvipogledvidetipredvsemkotprenosmatematicnihpravilvizsanjane»prospekte«,vendarsodostiboljnaslikanadefinicijabrez­hibnega,pomatematicnihpravilihzasnovanegaurbanizma.Kjejekajinzakaj?Kjekdostojiinkakšnasvetlobapadanaarhitekturneclene,nageometricnourejenetlakovce,naosebe?Vnašihinterpretacijahnjegovihslikarskihciljevjesicernajvecjanevarnostvidetivnjihvecvsebinskih,simbolnihpostulatov,kotjePierodellaFrancescaraziskoval.Kerniprinjemnicnakljucno,nepreseneca,dajeenonajvecjihprostorskihuganknjegovegaslikarstvaBicanje Jezusa (ok.1465),kizapeljujeokosprostorskimiprehodiinodmiki,zadovoljivopojasnilašeleracunalniškacarovnija.Inspetstaseujeladvaraziskovalnasvetova.13 Tacasrenesanse,kigaponeumnemimenujemoboljradovednegaodsta-rejšihstoletij,jezahtevaltudinatancnoopredeljevanjevsebin:cevzapisanemneuporabimopravilnihbesed,potembesedilonesporocatistega,karjeavtorhotel.Enakojevslikarstvu:mimogredesiustvarimonapacnepredstave.Kotslikarskiponazoritviisteteme–gibanjevesolja–najbostadvaprimeraizsre­dine17.stoletja. Rezultatnebimogelbitinapogledboljdivergenten:rokopisnikodeksizcrnogorsko-hercegovskegasamostanapriPlevljinosiletnico1649,kijojeza­pisalzografAndrijaRaicevic,kojekopisticnonalogodokoncal.Kodeksnakom­paktnempapirjuvsebujetudiprepisKršcanske topografije Kozme Indikoplevstaizsredine6.stoletja,kojekozmologijovzhodnegaSredozemljašeobvladovalaPtolemajevaastronomija.ZatojegibanjeSonca,Luneinzvezdupodobljenokotkrožnopremikanjedvanajstihangelskihparov,14kizzvezdamivrokahskrbijo,dasezvezdnasvetlobananebesnemobokupravilnosuce.15Prepisdokazuje,dajebilobesediloševednozanimivo,vendarninujno,dasotakorazmišljanjeogibanjuvesoljavsredini17.stoletjaimelizaveljavnoznanstvenoresnico.Taro­kopisjepredvsemimenitendokumentotakratveckottisocletstarihvizualiza­cijahvesoljnegaritma:otemvemodostipozasluginarocnika,kijedalprenestikompozicijespergamentnepredlogevzorcnegakodeksanakompaktenpapir. IzpovsemdrugegamiselnegasvetajeknjigaPrincipia philosophiae RenéjaDescartesa:izšlajecelonekajletpoprej,leta1644,innatisnjenavvecstoizvo­dihbiselažjeohranila,sevedakotpricevanjedrugacnevrstevtehnicnempo­gleduinpredvsemkotdokumentmoderneznanstveneanalize.Vtretjiknjigi,kjergovoriovidnemvesolju,jev25.odlomkuzapisal,danebesa(vesolje)nisoprazna,sajnictakeganeobstajavnaravi–Bogniustvarilpraznine.Cepasonebesafluidna,jetoposledicagibanjadelcev, kisovvesolju.Snov, materija,obstajavekstremnihoblikah,njenidelcikljubbrezmejnimajhnostisevajosve­tlobo,polegvecjihkoscevsnovi,izkateresoZemljainvsiplaneti,ješetretjaoblika,tojenebesnasnov,kisenenehnovrtinciinjeizzelomajhnih,zagibanje,sukanjeprikladnihkroglic.Tetvorijodinamicno,kozmicnopeno,kizapolnjujenavideznoprazninomednebesnimitelesiinjevstalnemgibanju.–Zaprvoiz­dajoFilozofskih nacel sijeDescartesprizadevaldoseciprimernovizualizacijonevidnihpojavov,dabiponazorilkartezijanskofilozofijoogibanjuvesoljasku­pajzmatematicnimipredpostavkami:fizikalneteorijeintakratnoznanjeome­haniki,nacelihgibanja,vrtincenjanebesnihmasjebilotrebaprenestivnazorno 12 NiccoFasola:Svolgimento del pensiero prospettico. 13 RacunalniškaanalizajedeloAntoniaCriminisijaizleta1999,gl.Criminisi:Bringing pictorial space to life,str.77–99. 14 Pravilneje,vsmislupoznohelenisticnekozmogenije,bimoraligovoritiogenijih,vnaravibi­vajocihpraduhovih.Opredelitev,dagrezaangelskepare,jenasledeksrednjebizantinskegakršcanstva, kijena duhovenarave pozabilo, a jihjeuporabilo,jimdaloperutiindovolilo opravljatistarejšenaloge. 15 Fol.215r, miniaturajesplošnodostopnatudiv Moletoviknjigi Umetnost južnih Slovanov, 1965,str.184. podobo.Mikavnostinodprtostpojavovvvesoljuinzakonov,kijihživljenjenaZemljinedovoljuje,stabilibrezmejni.Kogledamoteupodobitve,sejetrebaspomnitinastarejšepredstaveoveso­lju:obakratjeSonceposebejzaznamovano,priDescartesuvsredinikotS(ol) sreditesnoprile­gajocegasevesoljnegamrgolenja;ilustracija,kijenekolikopresenetljiva,vseenoizpolnjujesvojonalogo,sajjeDescartesovihipotezidalavslikopretvorjenoresnicnost,kijebesedenisomogleizreci.16 Nepotrebnojeizgubljatibesede,kakoraz­licnasobesedilatealioneznanstvenedisciplineinkakorazlicnesoponazorilneilustracije:vsakodelojeimelosvojzakajinzato,svojegaavtorja,ustvarjalno in intelektualnookolje terbralstvo.Dasejeohranillekakšenodstotekrokopisov– instemmislimnarokopisKršcanske topografije izPlevlje–ježedolgoznanaresnica,atudiDe­scartesovaprvailustriranaizdajajepostalared­ka. Natisnjena je bila na sorazmerno necistempapirju, ki hitreje propada, pri bralcih pa so jo »preglasile«poznejšekomentiraneizdaje. Junijskisimpozijjepredstaviltudipreteh­tanosporocilofotografov.Mehanskookonevidi vedno istega, kot vidi cloveško oko in »sfinga«jeimezazastrašujocolepotoDevinskegagradunaskalovju,karjeujelAvgustBerthold:umve,kajjedanoenemuindrugemuocesu,kakookolifotografske objektivnosti ustvariti novo celoto.Simbolisticnanotavsklopuslovenskegaimpre­sionizmajebila»sestavina«Bertholdovegafoto­grafskegaslikarstva,17onpajeizrabilmožnostitehnicnega postopka, gumijevega bikarbonata,ki omogoca natancno obdelavo izbranih detaj­lovintakodoseževtise,kinisonujnoidenticnisposnetkomsamim.Kersofotografijeenkratniizdelki,kijihjevodilanjegovaumetniškamisel(inroka),kersonjegovebikromatnefotografijeneponovljive,sounikatnemojstrovine. Kosejepojavilafotografija,sobiliposnetkizaradisvojeobjektivnosticenjenodokumentacij­skosredstvo:šepredsredino19.stoletjajeWil­liamHenryFoxTalbotpisalSiruJohnuHersch­lu,dapredvideva,dabolahkospomocjosonce­vegamikroskopafotografiralnajmanjšekristale –tisotakomajhni,dajihnimogoceustreznona­risati.18Obolosznanostijevelikinprinekaterihfotografskihopusihsodelatudiobolosumetno­ 16 Kemp:Bilderwissen,str.65–65;Baigrie:Descartes’s sci­ entific illustrations,str.86–134. 17 Buh,Smrekar:Berthold’s gum bichromates, str.113–116, sl.nastr.115. 18 Talbot:Der Zeichenstift der Natur,26–39. sti: trenutne omejitve ne dopušcajo objave po­snetkov ameriške fotografinje Berenice Abbot,ki je s kamero iskala »absolutno« v pojavnostistvariinprocesov.Intehprostookopogostonemoreuloviti,zatopajefotografskiaparatlahkoujel mehansko dogajanje v naravoslovnih eks­perimentih, npr. v dinamiki trdnih snovi, lomusvetlobeitd.NeGalilejneDescartestehprodo­rovvnaravoprocesovnistamoglapredvideti,ce­pravstaobavedelazanekateremožnosti,kijihje obetala camera obscura. Moderna tehnika jeomogocilafotografskodokumentiranjefenome-nov,okaterihsopoprejobstajalerazlicnepred­stave,recimooprenosuenergije,ointerferencahvalov,oprostempadu,trkutelesitd.FotografijeBereniceAbbotsoestetskozlitjenaravoslovne­gaeksperimentainmehanskegaocesakamerevpopolnostmatematicnepoetike.Tojesamozado­stenumetniškidosežek,kinasprevzamessvojosublimno cistostjo, tudi ce ne poznamo fizikal­nihzakonovtistega,karjefotografirala.19Njenefotografijesocrno-beleinzatodostistabilnejšeodbarvnih,kijihjecaspodrugisvetovnivojnižeuveljavil;kakovostemulzij,papirjevitd.jepo­membnoprispevalakohranitvinjenihdel. Ali zamisel ostane domena ene osebe ali ima možnosti, da se razširi, je pogojeno tudi zizbiro nosilca: ce bi formule Johna Nasha o te­orijiigreostalezapisanesamoskredonatabloaliflomastromnaokna,biizgubilinjegovemisliindognanja.Hvaležnamiselmorabitinamenje­nanjegovimkolegom,kijimjeuspeloprepisatimnožicoformul,kisoserazrašcalevnjegovemiskanju zakonitosti matematicnega ravnovesjamedakterjizrazlicnimicilji.Zvidika,dasopre­pisinapapir–kipogostonisoNashoviavtografi –vendarleobjekti,kijihjelažjeshranitiinva­rovatiterobravnavatiindiseminiratikotmetre steklenih površin, je vprašanje nosilca zapisašekakopomembno.Misirazbijamoglavo,kakoohranitisteklenefotografskenegativeinstekle­nediapozitivepredizlocanjeminunicenjem»ne­vednih«. Vendar se še iz svojih študentskih letdobrospominjam(kerjeoddelekzaumetnostno 19 Npr.Ottawa,NationalGalleryofCanada:Art-ok (Prenosenergije), 1958: https://www.google.si/search?q=berenice+abbott+photos&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiu_KPV3pjqAhVWEncKHWwKDQsQ_AUoAXoECBwQAw&biw=1093&bih=479 (dostop: 23.6.2020)ali:What no one sees:https://www.icp.org/browse/archive/constituents/berenice-abbott?all/all/all/all/0aliNewYork,Moma:fotografijabreznatancne­ganaslova,grepazaposnetekdinamicnegaodskakova­njakroglicevvednomanjšihlokih:https://www.moma.org/artists/41(dostop:5.4.2020) zgodovinohranilvectisocsteklenihdiapozitivovizcasamedobemavojnama),kakšnotresavicomijepovzrocalonarociloprofesorja,kateresteklenediapozi­tivenajpripravimzapredavanje.Ljubibog–kajpa,ceseokruši,kaj,cemipadenatla…,intolikojihježebilooškrbljenih,špranje,kisodiagonalnoteklepreknjih,sobilezalepljenezlepilnimtrakom(invzadnjihpetdesetihletihsejetuditažepostaral). Srecneokolišcine,kisoohranileNashoveenacbe,nasspomnijonalegen­darneizgube,npr.Arhimedoveracuneingeometrijskelike,zapisanevmivko.Priznatipajetreba,danaspodobnokotprepisiNashovihformulzokenskihpovršin,kjernebiimelevecnegaživljenja,razveselijonovice,skaterimiizve­mozavzporedne,vendarpozitivnedogodke–recimozarešitevKafkovihbe­ležnic,karimenitnopredstavljaclanekvsimpozijskemzborniku.20 MaxBrod jeprelomilobljubo,danoprijateljuFranzuKafki,dabopretihotapljenenoteseunicil.Usodapomeckanihzvezkov,kisoKafkoviavtografi,jesedajzagotovlje­nashrambovoxfordskiknjižnici.Polegraziskovanjaliterarnegaprocesa,kakosejevpostopkupisateljevegaustvarjanjaspreminjalavsebina,lahkosklonjeninadbeležnicamituhtamookinetikiKafkoveroke,onedokoncanihmislih,ski­cahnekezgodbe.Tojevstopvpotekajocerazpredanjerdecelinije,vsebovaneodprvepotezeosnutkadozadnjepike.AksrecisoKafkovirokopisiohranjeni. Tojeedenizmeddobrihdogodkov,kosmovsipridobilivelikozrešitvi­jobeležnicizjemnegapisatelja.Agledanovceloti,sejenaglozapisanihzami­sliohranilomalo,cepravsoosnovni,izhodišcnidokumentivrazvijanjuideje;pogostejesoseohranilizapisiliterarnihustvarjalcevindrugihumetnikovkotznanstvenikoviznaravoslovnihved.Pogrešamobeležke,kibipojasnilezasnutkeeksperimentalnegaprocesa;prejšnjegeneracijesotopocelessvincnikomvroki,nakosihpapirja,kisobilipriroki.Vemo,datakenavrženemisli,tavajocemedglavnimiinstranskimipotmi,nisobilevednoposebejcenjene.Intistiosnutki,kisosenekakooddrugepolovice19.stoletjavseenoohranili–dostikratzaradi blagegaspominavestnegaarhivarjanavelikoosebnost–sopomembnapriceva­njaopotikrazrešitvinekegaproblema.Ksrecisejeuveljavilostališce,dadajejozasebne,neuradnenoticeinkonceptifascinantnevpogledevdeloposameznihznanstvenikovintakokotskiceumetnikovrazkrivajopotinastajanja.Marsikdopoznaobcutek,kosenenadomautrnemisel,pomembnamisel,kivodikrazre­šitvi.CarlSaganjetoopisalkot»izracunnahrbtnistranikuverte:domislišserazjasnitveproblema,izžepapotegnešstarokuverto…naceckašnekajpribli­žnihenacb,jimdolocišbistvenevrednostiinpretehtaš,alisiblizumožnirazlagisvojegaproblema…«21–ThomasAlvaEdisonjesvojslovesgenialnegaizumiteljanegovaliniznjegove»inventionfactory«sejeohraniloprecejgradiva,prvinskihzamislizamikrofon,zatelefonskeizboljšave, fonograf, žarnico,šestfaznitele­grafskiprenosincelovrstoneverjetnihtehnicnihdomislic.Takeskice,zakaterepricakujemo,dabizaradiavrematematicneurejenostitudisamemoralebitivsvojigraficnipodobizrcalopopolneurejenosti,atoniso,soimenitnadokumen­tacijaoposameznemznanstvenikuincelotiznanstvenegapolja. KojeLeonardodaVincirisalvrtincenjevodeinspiralnogibanjezvezd,jebiladinamikaelementarnihsilnjegovapreokupacija,kijojerazložilzucinkova­njemsilnicnarazlicneosiindodal,davmajhnihdimenzijahtovidimotudivva­lovanjulas,kisepodrejajogravitacijiinnadrugistranineuidejodinamikisvo­jihkodrov.SirJohnHerscheljetodinamikoopazovalnanebu,vmedzvezdnihoblakihplinov,vprocesih,kisozibelkanašegalaksije.Petstoletijjeminilomednjima,šeenostoletjepajebilopotrebno,dajeponjemimenovaniHerschlovve­soljskiobservatorijposlalposnetkeevolucijinrevolucijvzvezdnemprostoru.Neverjetno,kakojepriLeonarduinHerschlujedromisliopremikanjuamorfnih 20 McLees:From Author’s Draft to Select Library Holding,str.181–190. 21 Sagan:The Demon-haunted World,str.XIV. masvzporedno:intuicijaobistvupojavainhipotezeodinamikimassopovezalenekajstoletijrazmaknjenorazmišljanje.Risbenapapirjuinposnetkinaboljšihnosilcih,kotjepapirklasicnekakovosti,somostmedobema. Ne,junijskisimpozijninacenjaltakih»galakticnih«vprašanj.Šlojezabi­stvenavprašanja,kakoseodzvatinastaranjepergamentainpapirja,kiimatasvoježivljenjeinvelikorazlicicmaterialnesestave.Cepravbrezpogojnopodpi­ramovarovanjeslehernegapisnegadokumenta,jenašedelousmerjenovnjiho­vosedanjost,torejgrezanaševstopanjevživljenjeohranjenihspomenikovinzahtevapozornoopazovanjevsehfenomenov.Odnaszahtevaznanje,intuicijo,konceptdelainuvidvrealizacijo.Vendarjetopotdoznanosti,kijeodprtazafantazijoinomogocapobegvoddaljenodeželovecjihvrednosti,katerihmejanepoznamo,insegapreksedanjegacasa.Taoddaljenadeželapaimavecvrat,vanjovodijostezeskoziumetnostinustvarjalnoznanost.Bistvenjeum,intanajbosvoboden,delujocvdobrovsega.Kdorkoliježeizrekelstavek»Nekjenekajneverjetnegacakananas,darazjasnimo«,jeimelprav:hojazaneznanimjenalezljiva,potpaneskoncna. Simpozijjebilpriložnostzaizgovarjanjespoznanj,natiszbornikapadajepriložnostzabranje.Enkrat,veckrat. VIRIINLITERATURA Baigrie,BrianS.:Descartes’sscientificillustrationsand»lagrandemécaniquedelanature«.V:Picturing Knowledge. Historical and Philosophical Problems Concerning the Use of Art and Science (ur.BrianS.Baigrie).Toronto:TorontoUniversityPress,1996, str.86–134. Buh,Tina–Smrekar,Andrej:Berthold’sgumbicromatesin/asartisticpractice. V:Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches (ur.NatašaGolob –JedertVodopivecTomažic).Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete–Arhiv RepublikeSlovenije,2019,str.113–116. Camerota,Filippo:Architetturaficta.V:Nel segno di Masaccio. L’invenzione della prospettiva (ur.FilippoCamerota).Firenze:Giunti–FirenzeMusei,2001,str.139–164. Carruthers,Mary:The Book of Memory: a Study of Memory in Medieval Culture. Cambridge:UniversityPress,2008.Criminisi,Antonio:Bringingpictorialspacetolife:computertechniquesforthe analysisofpaintings.V:Digital art history,2005,str.77–99. DiTeodoro,FrancescoPaolo:PierodellaFrancesca:ildisegnod’architettura.V: Nel segno di Masaccio. L’invenzione della prospettiva (ur.FilippoCamerota).Firenze:Gi­ unti–FirenzeMusei,2001,str.112–122. Dietrich von Freiberg: Opera omnia. Schriften zur Naturphilosophie und Me- taphysik, Quaestiones (v.a.:CorpusPhilosophorumTeutonicorumMediiAevi),3,Ham­ burg1983. Golob,Nataša:Ospominuinspominskipodobivsrednjemveku.V:Ars et huma­ nitas – Spomin/Memory I. 12(2018),št.2,str.252–270.Golob,Nataša:Odhelenisticnedosrednjebizantinskeumetnosti:Moletovadiser­ tacijaindrugeštudije,I.V:Zbornik za umetnostno zgodovino (2020,vtisku). Kemp,Martin:Bilderwissen. Die Anschaulichkeit naturwissenschaftlicher Phäno­ mene.Köln:DuMont,2003. Klarer,Mario:Ekphrasis,orthearcheologyofhistoricaltheoriesofrepresenta­ tion:medievalbrainanatomyinWernherdeGartenaere’s‚Helmbrecht’. V: Word and Image 15/1(January-March1999),str.34–40. Kominko,Maja:The World of Kosmas: Illustrated Byzantine Codices of the Christi­ an Topography.Cambridge:UniversityPress,2013.McLees,Fiona:FromAuthor’sDrafttoSelectLibraryHolding:TheMetamorpho­ sisofFranzKafka’sManuscripts.V:Works of Art on Parchment and Paper: Interdiscipli­ nary Approaches (ur.NatašaGolob–JedertVodopivecTomažic).Ljubljana:Znanstvena založbaFilozofskefakultete–ArhivRepublikeSlovenije,2019,str.181–190. Molè,Vojeslav:Umetnost južnih Slovanov. Ljubljana:Slovenskamatica1965. NiccoFasola,Giusta:Svolgimento del pensiero prospettico nei trattati da Euclide a Piero della Francesca.Firenze:LeMonnier,1943. Peck,ArthurLeslie: Aristoteles: Historia animalium, I. Cambridge(Mass.):Har­vardUniversityPress–London:W.Heinemann,1965. Sagan,Carl:The Demon-haunted World. Science as a Candle in the Dark.NewYork: BallantineBooks,1997. Talbot,WilliamHenryFox:DerZeichenstiftderNatur.Bestimmungeneinesneu­enMediums.V:Die Eroberung der Bilder: Photographie und Presse. 1816–1914 (ur.Char-lesGrivel,AndréGunthert,BerndStiegler).München:WilhelmFinkVerlag,2003,str.26–39. Teofrast:Znacaji.[Herondas: Mimijambi].Ljubljana:Mladinskaknjiga,1971. Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches.(ur.Nataša Golob,JedertVodopivecTomažic).Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete– ArhivRepublikeSlovenije,2019. INTERNETNI VIRI Moma:https://www.moma.org/artists/41(dostop:5.4.2020) Berenice Abbott: https://www.google.si/search?q=berenice+abbott+photos&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiu_KPV3pjqAhVWEncKHWwKDQsQ_AUoAXoECBwQAw&biw=1093&bih=479(dostop:23.6.2020) WORKSONPARCHMENTANDPAPERINTHEVIEWOFNATURAL ANDHUMANSCIENCES:THOUGHTSONTHESYMPOSIUMAND PROCEEDINGS InJune2019,theFacultyofArtsoftheUniversityinLjubljanaandtheAr­chivesoftheRepublicofSloveniaorganizedaninternationalscientificsymposi­um“WorksofArtonParchmentandPaper”.Proceedingswith27peer-reviewedarticleswerepublishedinNovember2019.Expertsfromthefieldofnaturalandhumanisticsciencespresentedtheirresultsrelatedtotechniquesofcreat­ingworksofartonparchmentandpaper.Theydiscussedchangescausedbymaterials,storageandaginganddrewattentiontotheplaceofmonumentsinthetimeoftheircreationandtotheroleofartistsandtheiraudience.Theyalsofocusedonpreservation,conservationandrestoration.Thearticlegivesabriefoverviewofthesymposiumandthenfocusesontheinterconnectionamonghu­manisticandnaturalsciencesandreflectstheauthor’sthoughtsonthemeaningandwholenessofresearch,knowledgecollectionandachievementofscientificgoals. Theperspectivethatworkshouldbesetbroadlyandthatproblemsshouldbeconsideredintheperspectiveofdifferentscientificfields,remindsusofpastachievements, when artists solved problems, pertaining to natural sciences,whichtodaywewouldplaceintootherfields,suchasmathematicsoroptics.Somegreatthinkersamongartistsintuitivelyopenedquestions,whichcouldbescientificallyresearchedandexplainedcenturieslater.Achievementsfrom thefieldsofnaturalandtechnicalsciencesandnaturalisticachievementsalso affectedthefinearts(e.g.photography,computertechnology)andaestheticsin SUMMARY everysense.However,wecandiscussdocumentsordocumentationofartandscientificcreationasanintellectualprocessonlywhentheyarepreservedontoasuitablecarrier.Besidesthecareforthewellbeingofknownmonuments,wemustalsokeepinmindtheimportanceofpreservingdrafts,sketchesandotherdocumentsindicatingthedevelopingstagesofcreativescientificorartthought. 1.01Izvirniznanstveniclanek IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRKFROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS UDK930.25:347.9(497.4):004Prejeto:11.10.2020 Elektronsko poslovanje in vrednotenje elektronskega arhivskega gradiva sodišc ANJAPRŠA uni.dipl.zgod.,višjaarhivistka,ZgodovinskiarhivCelje,Teharskacesta1,SI-3000Celjee-pošta:anja.prsa@zac.si Izvlecek Vrednotenjedokumentarnegagradivajeenaizmednajpomembnejšihinnaj­odgovornejšihnalogarhivistov,prikaterijekljucnegapomenapoznavanjesistemaposlovanjaustvarjalca.Elektronskoposlovanjeseprisodišcihuvajapostopoma.Elektronskovodenjesodnihspisovjeposeglovklasicnoposlo­vanjesodišcinpricakovatije,datudivsistemvrednotenjagradiva,kivtemprehodnemobdobjunastaja.Vprispevkusozmetododeskripcijeinmetododokazovanja predstavljeni sistemiin merila vrednotenja dokumentarnegagradivatersistemelektronskegaposlovanjasodišc.Izvedenajebilaraziska-va,kakoelektronskoposlovanjepotekaprišestihokrajnihsodišcih,kispa­dajovsodnookrožjeOkrožnegasodišcavCelju.Rezultatiraziskavepodajopomembnoinformacijozavrednotenjedokumentarnegagradivavhibridnioblikiinoelektronskemposlovanjusodišc. Abstract ELECTRONICRECORDSMANAGEMENTANDAPPRAISALOFELECTRONIC ARCHIVESOFCOURTS Appraisalofrecordsisoneofthemostimportantandmostresponsiblear­chivaltaskswheretheknowledgeofthecreator’srecordsmanagementsys­temisessential.Courtsofjusticeimplementelectronicrecordsmanagementgradually.Electronicregisteringoflegalfilesinterfereswiththeclassicalre­cordsmanagementofcourtsanditisexpecteditwillintervenealsowiththesystemofappraisalofrecordswhicharecreatedinthetransitionaltime.Usingthemethodsofdescriptionandargumentation,thepaperpresentsthesystemsandstandardsfortheappraisalofrecordsandthesystemofthecourts’electronicrecordsmanagement.Aresearchhasbeenconductedon thequestionofHowelectronicrecordsmanagementisimplementedatsixlocalcourtspertainingtothecourtcircuitoftheCeljeDistrictCourt. The resultsprovideimportantinformationfortheappraisalofrecordsinhybridformandabouttheelectronicrecordsmanagementofcourts. Kljucne besede: vrednotenje,elektronsko gradivo,sodstvo,digitalizat,hibridno poslovanje Key-words: theMežiška Valley,1941-1945, German occupation,Carinthia,UpperCarniola,LowerStyria,archives 1 UVOD Prvipomembnistrokovniclankiovrednotenjudokumentarnegagradivazaradiohranitveinznanstvenegaraziskovanjavpovezavizizlocanjemnepo­trebnegadokumentarnegagradivasosepojavilipoIII.Mednarodnemkongre­suvFirencahleta1956.PredstavljeniprispevekAngležaJ.H.Collingridgeao škartiranju1jeslovenskiarhivistikipredstavilSergijVilfan,kijereferatopremilsstrokovnimikomentarjiinkriticnimipripombamigledenajugoslovanskeraz­mere.Vilfanjeleta1957vrevijiArhivist objavilsvojepogledevclankuznaslo­vom»Škartiranje«.2 SergijVilfanjepoJ.H.Collingridgeuzakriteriješkartiranjaizpostavildvepomembnejšinaceli:nacelovsebinedokumentainnacelocasanastankaterlociltrivrstedokumentov:dokumente,kijihjetrebaohranitikotzgodovinskevire,dokumente,kijihlahkounicimo,indokumente,kiseocenju­jejoindividualno,odprimeradoprimera.TanacelainprincipivrednotenjasopredstavljalitemeljnaizhodišcavnekdanjiJugoslaviji.3 Odzacetkovpostavljanjatemeljevinuvajanjateorijevrednotenjaarhi­vskega gradiva iz dokumentarnega gradiva do danes je preteklo vec kot polstoletja.Vtemobdobjujekolicinadokumentarnegainposledicnoarhivskegagradivastrmonarašcala.Vrednotenjedokumentarnegagradivajepostalokljuc­negapomenazaobvladovanjevelikekolicinegradivainzavzpostavitevnadzo-ranadnjimterenaizmedglavnihdelovnihnalogarhivistov,zaposlenihvslo­venskiarhivskislužbi.Nacelainmerilavrednotenjadokumentarnegagradivaterodbiranjaarhivskegagradivasodefiniranavarhivskizakonodaji(Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih4inUredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva5).Arhivskogradivoimapolegzgodovin­skegapomena,statusakulturnegaspomenika,tudipomenzapravnovarnost.6 Vzadnjihdesetletjihsevseboljuveljavljasistemelektronskegaposlovanjaprijavnopravnihosebah,kisopoarhivskizakonodajiustvarjalciarhivskegagradi­va.Nosileczapisaseiztradicionalnopapirneoblikevztrajnousmerjakdigital­nemuzapisu. Elektronskoposlovanjesepravilomauvajapostopoma.Takojetudivpri­merupravosodnihorganov,kamorspadajookrajnasodišca.VrhovnosodišceRepublikeSlovenijekotnajvišjisodniorganmeddrugimskrbizaenotnosodnopraksoinpisarniškoposlovanje.KotposebnaorganizacijskaenotaznotrajVr­hovnegasodišcadelujeCenterzainformatiko,kijezadolženzavzpostavitevelektronskihprocesovposlovanja.Dobroupravljanjeinnadzornaddokumentiterpoznavanjepisarniškegaposlovanjasoosnovazavrednotenjearhivskegagradivanegledenato,nakakšnemnosilcusetahranipriustvarjalcu. 2 SODNI SISTEM V SLOVENIJI VskladuzUstavoimavSlovenijioblastljudstvo,kijodržavljankeindr­žavljaniizvršujejoneposrednoinzvolitvami.Oblast sedelinazakonodajno, izvršilnoinsodnovejo.7Sodnooblastizvršujejopravosodniorgani.Neposrednosodnooblastizvršujejosodišca.Medpravosodneorganeseuvršcajotuditožil­ 1 Danessevarhivskistrokizaizrazškartiranjegradivauporabljabesednazvezaodbiranjegra­diva.Avtoricavprispevkuuporabiizrazškartiranje,sajjele-tabilvuporabileta1956insenanašanaobjavljeniclaneknakonferenci. 2 Žumer:Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo, str.25. 3 Žumer:Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo, str.25–27. 4 daljeZVDAGA. 5 daljeUVDAG. 6 1.cl.,7.cl.in7.tocka40.cl.ZVDAGA. 7 UstavaRepublikeSlovenije1991zdopolnitvami,3.cl. stva,državnaodvetništva,notariatinodvetništvoterorganpravosodneuprave(ministrstvozapravosodje),kisodneoblastineizvajaneposredno,temvecskr­bi,nadzorujeinomogocanjenoizvajanje.8 Sodišcasoizvajalcisodnevejeoblasti.9Slovenskisodnisistemsestavljajosplošnainspecializiranasodišca,kidelujejonapodrocjudelovnegainsocialne­gaterupravnegaprava;splošnapoznamokotokrajna,okrožna,višjainvrhovnosodišce.10 Vrhovnosodišcejenajvišjesodišcevdržaviinkotsodniorgan,ki odlo-cananajvišjistopnjivzadevahsplošnepristojnostiinvzadevahizpristojnostispecializiranihsodišcmeddrugimskrbizaenotensistemposlovanjasodišc.Ne­posrednopodnjimdelujejoštirivišjasodišcasplošnepristojnosti,mednjepaseuvršcatatudispecializiranivišjisodišcizaupravnoterdelovnoinsocialnopra-vo.11Višjasodišcasplošnepristojnostiimajonasvojemobmocjurazlicnoštevilookrožnihinokrajnihsodišc.12Posameznookrajnosodišcejeorganizacijskaenotaokrožnegasodišcaznjegovegaobmocja,razenOkrajnegasodišcavLjubljani,kijesamostojnaorganizacijskaenota.13PristojnostisodišcsoopredeljenezZakonom osodišcih(Ur.l.RS, 94/07–uradnoprecišcenobesedilo,45/08,96/09,86/10– ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT,16/19–ZNP-1in104/20).Znotrajsodnemrežesoposameznasodišcaneodvisnapriodlocanjuvsodnihpostopkih. Slika1:OrganizacijskashemasodnegasistemavRepublikiSloveniji VRHOVNO SODIŠ˜E REPUBLIKE SLOVENIJE UPRAVNO SODIŠ˜E ZUNANJI ODDELKI (3) 8 Melik:Osnove prava in pravne države za arhiviste, str.124. 9 Zakonosodišcih2007zdopolnitvami,1.cl. 10 Politicnisistem:https://www.gov.si/teme/politicni-sistem/(dostop:4.11.2020). 11 Sodnisistem:http://www.sodisce.si/sodisca/sodni_sistem/(dostop:4.11.2020). 12 Melik:Osnove prava in pravne države za arhiviste, str.133. 13 Letnoporocilo2019,str.9. Spisseosnujetako,dasevdesnemzgornjemkotunovegapisanjavpišeoznac­bovpisnika,zaporednoštevilkovpisainvseštirištevilkeletnice(P10/2016),kisejidodarednaštevilkapisanja(P10/2016-1).Oznacijoinuredijosemo­rebitnepriloge,vstavipopisspisainvseskupajvloživ ustrezniovojspisa.14 Ovojspisajepravilomaiztrdegapapirja,kijepobarvilahkorazlicenzaposa­meznepostopke.15Posameznapisanjasoznotrajspisaoštevilcenakronološkoinevidentiranavpopisuspisa,kijenatisnjennanotranjistraniovojaspisa.Cejepopisspisaobsežnejši,sedodajajonatisnjenilisti.Popisspisavsebujekrat­kovsebinoposameznegapisanja,njegovorednoinlistovnoštevilkoterdatumprejemapisanja.16Sodnispisjetakocelotavsehpisanjskupajsprilogami,kisevokviruistovrstnihzadev(vpisnikov)nanašajonaistopravnoalifizicnoosebo. Sistemposlovanjas spisi na podrocjupravosodjaostajavosnovah ne­spremenjenžeodleta1898,kojeprišlodobistvenegapreoblikovanjasistemaodlaganjaspisov.Predtemjesistemposlovanjatemeljilnavložnemprotokolu(zapisniku)oziromadelovodniku.Dokumentesozdruževalivzadeveinrazvr-šcaliporegistraturnihštevilkah,knjimpasovodiliabecedneimenike.17Odleta 1898sonatemeljusodnihposlovnikovinsodnihredovdokumentezdruževalivzadeveinjihodlagalivovojspisa.Evidenceobravnavanihsodnihspisovvo-dijonapredpisanihobrazcihtervoblikiknjigvodijovpisnik,pomožneknjigeinimenikezaposameznevrstezadev.Vpisnikiinimenikimorajobitivezanivtrdneplatniceinoznacenizimenomsodišca.18 Vpisnikeinimenikevodisodnapisarna,insicerpoenvpisnikzaposame­znevrstepostopkov–nasodišcuvodijoenkazenski,enpravdni,enzapušcin­skivpisnik…19Vpisnikisevodijolocenovokvirupravnihpanogzaposameznevrstepostopkov,kisooznacenizzakonskodolocenocrkooziromakratico(P –pravdnezadeve,K–kazenskezadeve,D–zapušcinskazadeva,Km–kazenske zadevemladoletnikov,I–izvršba…).Teoznakesosevpreteklosti,zaradiorga­nizacijskih,materialnihalizakonskihsprememb,spreminjale. Vvpisnikesespisivpisujejokronološkovokviruenegaleta.Kronološkivpisisoosnovaodlaganjainarhiviranjaspisovtudipricentraliziranihvpisni­kih,kjersištevilkenesledijozaporedno.Nerešenispisiseprenesejovnovevpisnikeinsearhivirajovokviruleta,vkateremsorešeni.Vvpisnikesevpisu­jejonaslednjipodatki:priimek,ime,naslovudeležencevvpostopku,zaporednaštevilkapostopka,datumiraznihodlocb,zacetekoz.zakljucekpostopka,kate­remusodnikujezadevadodeljena,morebitniprenosispisa… Kposameznimvpisnikomsevodijotudiimenikipravnihinfizicnihoseb,nakateresepostopkinanašajo.Imenikisevodijopovrstahvpisnikovzaenoletoalivecletskupajpoabecedipriimkovoziromanazivuoseb.Polegudeležencaevidencavsebujeopravilnoštevilko,redkopadatumalistalnobivališce. 3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE SODIŠC Elektronskoposlovanjepovecujeucinkovitostsodišcvsajnadvehglavnihravneh,naprocesniinvsebinski.Povecanaucinkovitostvprocesnemdeluspo-mocjoinformacijskihrešitev,sekaževodpravljanjupodvajanja,administrativ­nihovir,ponavljajocegasedelainomogocahitrejšeprehajanjezadevmedno­ 14 Sodnired,2016,204.cl. 15 Sodnired,2016,206.cl. 16 Sodnired,2016,207.cl. 17 Bizjak:Urejanje in popisovanje gradiva rednih sodišc – v avstrijskem in jugoslovanskem državnem okviru (od 1850 do danes),str.5–10. 18 Žumer:Arhiviranje zapisov. Prirocnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom,str. 77. 19 Bukošek:Vsebina vpisnikov okrajnih, okrožnih in višjih sodišc po letu 1945,str.112. silcipostopka,zaradicesarsopostopkihitrejši.Informacijskerešitvepodrugistranivplivajonapostopektudinavsebinskiravnizvnosom navodilinpostop-kov.Vnosveljavnezakonodajevinformacijskookoljevsebujerazlicnavarovala,opozorilaindrugerešitve,skaterimijeomogocenokakovostnejšeodlocanjezmanjšimimožnostmizanapakeinstemdoseganjekakovostnejšegapravo­sodja.20 Vendarjeuvajanjeelektronskegaposlovanjasodišcdokajzapletenindolgotrajenpostopek. Zametkielektronskegaposlovanjasodišcsegajovželeto1992,kojebilvzpostavljenprviinformatiziranivpisnikzaspremljanjepravdnihpostopkov.21 Leta1995pajebilav154.clenuSodnegaredapredvidenauporabaracunal­niškihprogramovzavodenjeinformatiziranihsodnihvpisnikovinsodnihpo­stopkov. Ustanovljen je bil poseben oddelek Vrhovnega sodišca – Center za informatiko(daljeCIF),kijeskrbelzaizvajanjeenotnetehnološkepodporepo­slovanjasodišcterzapravniininformacijskisistemsodišc.22 CIFjezagotavljalzavsasodišcatehnološkoenotnostopreme(nabavainvzdrževanje)inenotnostprogramskeaplikativneopreme(izvedba,vzdrževanjeindograjevanje).TestnosodišcezarazvojprogramskeaplikativneopremejebilodolocenoOkrožnoaliOkrajnosodišcevLjubljani.23Zavišjainokrožnasodišcajesodniredpredvi­devalustanovitevslužbezainformatiko.24Okrajnasodišcanasedežusodnega okrožja imajo lahko samostojno službo za informatiko, vec manjših okrajnih sodišcpaimalahkoskupnoslužbozainformatiko.25CIFinslužbezainformati­koposodišcihsosesoocaleskadrovskimpomanjkanjem,karjepredstavljaloenegabistvenihproblemovpriuspešneminhitrejšemuvajanjuinformacijsketehnologijevposlovanjesodišc.26 Informacijskisistemsodstvasepovelikostiuvršcamedvecjeinformacij­skesistemevdržavi.27ZnotrajVrhovnegasodišcaševednodelujekotposebnaorganizacijskaenotaCIF,kijescasomadobilvseveczadolžitev: • razvojinvzdrževanjespecialneprogramskeopreme; • nudenjetehnološkepodporesodišcem,skoziinformacijskopodporoso­dnimpostopkom; • nakupindobavostrojneopreme; • zagotavljanjevzdrževanjaindelovanjaopreme; • tehnicnoinvsebinskopomocuporabnikom. CIF z vlogo nosilca razvoja informacijskih sistemov v sodstvu skrbi zaskladenrazvojinformacijsketehnologijenavsehsodišcihinstemvzpostavljainzagotavljaucinkovitostsodstva.Podatki,kiseustvarjajovsistemu,predsta­vljajoglavnivirstatisticnihpodatkovosodstvuinomogocajonatancnospre­mljanjeposlovanja.28 Odleta1995,kojesodnireddopušcalmožnostelektronskegavodenjavpisnikov,29jeCIFrazvijal,dograjevalinimplementiralrazlicneelektronskevpi­snike30,vendarstaseelektronskoposlovanjeinvodenjecivilnihsodnihpostop­kovvelektronskioblikizacelauveljavljatiokolileta2010,kojevveljavostopil Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Ur.l.RS,št.64/1 20 Strategijapravosodje2020,str.66–67. 21 Letnoporocilo2010,str.76. 22 Sodnired,1995,46.cl. 23 Sodnired,1995,152.cl. 24 Sodnired,1995,47.cl. 25 Zakonosodišcih2007zdopolnitvami,70.cl. 26 PorociloodeluVrhovnegasodišcaRepublikeSlovenijevletu2005,str.32. 27 Letnoporocilo2019,str.35. 28 Centerzainformatiko:http://www.sodisce.si/sodisca/posebne_sluzbe/center_za_informati­ ko/(dostop:22.4.2020). 29 Sodnired1995,154.cl. 30 Letnoporocilo2010,str.53–90. 0,23/11,67/15in49/17).Tapravilnikurejavlaganjeelektronskihvloginele­ktronskovrocanjevcivilnihsodnihpostopkih.Podrobnejepredpisujeorgani­zacijoindelovanjeinformacijskegasistemasodstva(spletniportale-sodstvo),nacinvložitveelektronskihvloginoblikonjihovegazapisa.Pravilnikdefiniratudivarnoelektronskopotelektronskegavrocanjavcivilnihsodnihpostopkihinpogojezapridobitevdovoljenjazavarnoelektronskovrocanje.31 Leta2012jeVrhovnosodišcesprejelodokumentStrategija razvoja racu­nalniške podpore v poslovanju sodišc. Vdokumentuugotavljajo,daelektronskoposlovanjepostajastalnicavsodstvuin,daseštevilosodnihpostopkovvele­ktronskemokoljuhitropovecuje.Implementacijaelektronskegaposlovanjanavsehpodrocjih,kjerjetoizvedljivoinupraviceno,jeenaizmedglavnihnalogCIF.32Zaciljevzpostavitveelektronskegaposlovanjasopostavili: • vecjodostopnoststoritevsodstva, • vecjotransparentnost, • ponovnouporaboinformacij, • hitrejšereševanjezadev.33 Strategijapredvidevamodelpostopnegauvajanjaelektronskegaposlova­nja,kjerjemeddrugimvospredjuzagotavljanjevarnosti(pricemerjetrebaupoštevatiširoknaborpotencialnihgroženj),sledljivost(revizijskasled,dajemocrekonstruirativsakdogodekvsistemu),ohranjanjemožnostialternativne­ganacinaposlovanja(vobliki»papirnega«poslovanja,sajsezuvajanjemelek­tronskegaposlovanja,uvajacentralizacijainstemmožnostodpovedikateregaizmed centralnih sistemov) in zagotavljanje skladnosti s predpisi s podrocjaelektronskegaposlovanja.34 Uvajanje elektronskega poslovanja odpira vprašanje hrambe elektron­skihdokumentov.Številohranjenihelektronskihdokumentovvztrajnonarašcaterzahtevazanesljivoinzakonskoskladnohrambodokumentov.Kergovorimoogradivu,kiimadokaznomocinvvelikivecinitudipomenzapravnovarnostudeležencevvposameznihpostopkih,imaizgradnjazanesljivegasistemašeto­likovecjipomen.KotjezapisanovletnemporociluVrhovnegasodišcazaleto2019,jesistemeHrambavizgradnjižeodaprila2019.Implementacijaprvedelovneverzijejenacrtovanavprvipolovicileta2020.Prenosdokumentovvpi­snikasodneupravenasistemeHrambanacrtujejodokoncaleta2020.35 »Pro­jekt ima za cilj izgradnjo centralnega sistema za hrambo digitalnih vsebin – do-kumentov, zvoka, slik in posnetkov, s posebnim poudarkom na varnosti in hitrosti dostopa.«36 Do izgradnje sistema eHramba se dokumentarno gradivo v elek­tronskioblikihranivinformacijskemsistemue-sodstva.37 CIFjevletu2019izvedelanalizostopnjepodporeelektronskemuposlo-vanjupriobstojecihinformacijskihsistemih.Rezultatianalizesopokazali,dasovcelotidobroelektronskopodprtipostopkizaradiinsolventnosti,zemljiško­knjižnipostopkiinpostopkiizvršbe,medtemkocivilni,kazenskiinprekrškovnipostopkielektronskegaposlovanjašenepodpirajo.Slednjejetrebaprednostnonadgraditi.38 31 Pravilnikoelektronskemposlovanju,1.cl. 32 Strategijarazvojaracunalniškepodporevposlovanjusodišc2012,str.19. 33 Strategijarazvojaracunalniškepodporevposlovanjusodišc2012,str.19–20. 34 Strategijarazvojaracunalniškepodporevposlovanjusodišc2012,str.19–20. 35 Otvoritevsodnegaleta2020,str.16. 36 Letnoporocilo,2019, str.37. 37 Sodnired2016,244.cl. 38 Letnoporocilo2019,str.37. 3.1 ELEKTRONSKO POSLOVANJE OKRAJNIH SODIŠC Okrajnasodišcasoprvostopenjskasodišca,kisodijovzadevahnižjevre­dnostiinzamanjšakaznivadejanja,zakaterajezagroženakazendotrehletzapora.Pristojnasotudizaodlocanjevizvršilnihpostopkihinvodijozemljiškoknjigo.Medsebojserazlikujejopovelikostisodnegateritorija,pripadu39zadev intudipopostopkih,kijihvodijo. Elektronskovodenjesodnihpostopkovokrajnihsodišcpotekaznotrajše­stihinformacijskihsistemov: • InformacijskisistemSu, • Informacijskisistemkazenskegapodrocja(i-K), • InformacijskisistemPUND, • InformacijskisistemPrekrški, • InformacijskisistemIzvršba, • Informacijskisisteme-ZK. GledenaPravilnikooblikiinvsebiniposameznihsodnihvpisnikov,ime­nikov,pomožnihknjigintipiziranihobrazcevokrajnasodišcavodijonaslednjevpisnike:40 1. sodna uprava: • vpisnikzazadevesodneupraveSu(InformacijskisistemSu), • vpisnikzazaklenjenezadevesodneupraveSuZ(InformacijskisistemSu), • vpisnik za zadeve nadzorstvenih pritožb SuNp (Informacijski sistemPUND). 2. za kazenske zadeve (centralnovodenivpisniki): • vpisnikzakazenske zadeve K (Informacijskisistemkazenskegapodro-cja(i-K)), • vpisnik za kazenskopreiskovalna dejanja Kpd (Informacijski sistem kazenskegapodrocja(i-K)), • vpisnikzarazne kazenske zadeve Kr (Informacijskisistemkazenskega podrocja(i-K)), • vpisnikzapomilostitvene zadeve Po (Informacijskisistemkazenskega podrocja(i-K)), • vpisnikzazadeve pravne pomoci Pom (Informacijskisistemkazenske­gapodrocja(i-K)). 3. za zadeve o prekrških • vpisnikzazadeve o prekrških v rednem sodnem postopku PR (Infor-macijskisistemPrekrški), • vpisnikzaprenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi do- seženega ali preseženega z zakonom dolocenega števila kazenskih tock EPVD (InformacijskisistemPrekrški), • vpisnikzaodreditev hišne preiskave PRhp (InformacijskisistemPre­krški), • vpisnikzadolocitev naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti PRnk (InformacijskisistemPrekrški), • vpisnikvpostopkih zahtev za sodno varstvo ZSV (Informacijskisistem Prekrški), 39 Besedapripad jedelpravneterminologije:pripàd -ádam–nerešenezadeve,kijihmorare­šitidolocensodnik(Terminološkislovar:https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=prip%C3%A0d#v.(dostop:4.11.2020). 40 Pravilnikooblikiinvsebini2019,27.cl. • vpisnikzazadeve dolocitve in izvršitve nadomestnega zapora PRnz(InformacijskisistemPrekrški), • vpisnikzarazne zadeve o prekrških PRr (InformacijskisistemPrekr­ški), • vpisnikzazadeve pravne pomoci na podrocju prekrškov PomPR (ni podatkaoinformacijskemsistemu), • vpisnik za zadeve mednarodne pravne pomoci na podrocju prekr­škov PomPR-i (nipodatkaoinformacijskemsistemu). 4. za civilne zadeve • vpisnikzapravdne zadeve P (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzaplacilne naloge Pl (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzaizvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova I (Informa­cijskisistemIzvršba), • vpisnikza izvršilne zadeve iz gospodarskih sporov Ig (Informacijski sistemIzvršba), • vpisnikzaizvršilne zadeve, v katerih je predlagana izvršba na nepre­micnine In (InformacijskisistemIzvršba), • vpisnikzazadeve zavarovanja Z (InformacijskisistemIzvršba), • vpisnikzaizvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine VL (Infor-macijskisistemIzvršba), • vpisnikzazapušcinske zadeve D (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzanepravdne zadeve N (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzazemljiškoknjižne zadeve Dn (Informacijskisisteme-ZK), • vpisnikzazemljiškoknjižne zadeve sodnika SDn (Informacijskisistem e-ZK), • vpisnikzazemljiškoknjižne izpise, prepise in potrdila o vpisih v ze­mljiško knjigo Izp (informacijskisistemPUND), • vpisnikzazadeve pravne pomoci Pom (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzazadeve pridržanja Pr (InformacijskisistemPUND), • vpisnikzarazne civilne zadeve R (InformacijskisistemPUNDininfor­macijskisistemIzvršba). 5. za ostale zadeve • vpisnikzamediacijske zadeve M,cesodišceizvajaprogramalternativ­negareševanjasporov(InformacijskisistemPUND). Vpisniki in pomožne knjige (zemljiškoknjižni osebni imenik, seznamiobdolžencev…)sevodijovelektronskioblikivzgorajomenjenihinformacij­skihsistemihsodstva.Ceelektronskovodenjevpisnikaalipomožneevidencenipodprtovelektronskiobliki,sevodijorocnonapredpisanihobrazcih.Gledesodnihpisanj(sodneodlocbe,zapisniki,uradnizaznamki…)podrocnazakono­dajadopušcamožnostizdelavevfizicnialielektronskiobliki.Vhodnidokumen­tioziromapisanje41sevvložišcuzuporabostrojneinnamenskeprogramskeopremepretvorivelektronskoobliko,cejevpisnikelektronskovodeninpodprtzaprevzemdigitaliziranihdokumentov.Sodnaosebavvložišcuvvpisnikvpišepodatkeopošiljkivtemunamenjenapolja.Vprimerih,cesedigitaliziranopi­sanjevloživfizicnioblikivsodnispis,semupriložiizpispodatkovizinforma­cijskegasistema.42 41 Pisanje jeizrazzaosnovnidokumentoziromalistinosprilogamipriposlovanjupravosodnihorganov(Žumer:Arhiviranje zapisov, str.44). 42 Sodnired2016,198.–199.cl. 3.2 RAZISKAVA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA OKRAJNIH SODIŠC Vraziskavojebilovkljucenihšestokrajnihsodišc,kiposlujejokotorgani­zacijskeenoteOkrožnegasodišcavCelju: • OkrajnosodišcevCelju, • OkrajnosodišcevŽalcu, • OkrajnosodišcevVelenju, • OkrajnosodišcevŠentjurju, • OkrajnosodišcevŠmarjupriJelšah, • OkrajnosodišcevSlovenskihKonjicah. Okrajnasodišcasobilaizbranazaradivecjegaštevilasodišcznotrajso­dnega okrožja Okrožnega sodišca v Celju. Ker okrajna sodišca poslujejo kotorganizacijske enote istega okrožnega sodišca, je mogoce predpostavljati, daimajoenaknacinelektronskegaposlovanja,kijepredpisanspodrocnozako­nodajo.Zaraziskavoelektronskegaposlovanjaokrajnihsodišcjebilaizvede­naštudijasistemaposlovanjassodnimispisiinelektronskegaposlovanjapriokrajnihsodišcih,kisenaslanjanapreucevanjestrokovneliteratureinnastro­kovneclankeopisarniškemposlovanjusodišcternapodrocnozakonodajo.Bo­gatvirpredstavljajoletnaporocilaVrhovnegasodišcaRepublikeSlovenije,kivsebujejoinformacijeoposlovanjusodišcterdokumentiOtvoritev sodnega leta,kjerjepodanaocenapreteklegaletainsopostavljenesmernicezadelonaprej.Natemeljutegajebilsestavljenanketnivprašalnik,skaterimsmopridobiliinzbralipodatke,informacijeinstališcaoraziskovalnempredmetu,tj.potekuele­ktronskegaposlovanjapriokrajnihsodišcih.Vraziskavijesodelovalovsehšestokrajnihsodišc.Pridobljenepodatkesmoanaliziraliinzinduktivnometodonatemeljuposamicnihdejstevprišlidozakljuckov. Zdelnostrukturiranimanketnimvprašalnikomsmoizprašalisodneose­benavložišcuinvpisnicarjenaokrajnihsodišcih,kiravnajostovrstnimgradi-vom,injimzastavilinaslednjavprašanjagledeelektronskegaposlovanjaokraj­nihsodišc: 1. Katerezadeveprisvojemsodišcuvoditevcelotivelektronskiobliki? 2. Katerezadeveprisvojemsodišcuvoditedelnovelektronskiobliki? 3. Kakopotekaposlovanjezvhodnimidokumentizadev,kijihvcelotivoditeelektronskovpapirnatiobliki? 4. Kakopotekaposlovanjezvhodnimidokumentizadev,kijidelnovoditeelektronskovpapirnatiobliki? 5. Kjesevhodnidokumentipretvorijovdigitalnoobliko? 6. Kako hranite vhodne dokumente po tem, ko so pretvorjeni v digitalno oblikovpostopkih,kisovcelotivodenielektronsko? 7. Kako hranite vhodne dokumente po tem, ko so pretvorjeni v digitalno oblikovpostopkih,kisodelnovodenielektronsko? Izpraševanjesmoizvedlitelefonsko,sajjeosebnistikzaradipandemijeCOVID-19prepovedan.Zaraditegajebilomejendelovnicasokrajnihsodišcinokrnjenakadrovskazasedba.Odgovore,kisozbranivtabeli(Tabela1),smomedsebojprimerjaliinanaliziraliterugotovili,dasevsaokrajnasodišcanedr­žijopredpisanegapostopkaelektronskegaposlovanja.OdstopanjapripretvorbivhodnihdokumentovvdigitalnooblikosedogajajopriOkrajnihsodišcihvVele­njuinvŠentjurju.Taustvarjalcaarhivskegagradivaneuporabljatadigitiziranjavhodnihdokumentov,temvecjihevidentiratavelektronskihvpisnikihinnatoosnujetafizicnispis.Omenjeniokrajnisodišcistakotvzrokteganavedlislabodelujocostrojnoopremozapretvorbo. TABELA1:Tabelaricniprikazrezultatovraziskave Okrajnosodišce vprašanje1 vprašanje2 vprašanje3 vprašanje4 vprašanje5 vprašanje6 vprašanje7 vCelju Zemljiškaknjiga,izvršba, sodna uprava pravda,nepravda, prekrški,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko pretvorbavdigitalnoobliko vložišce hranijosekronološko osnujesefizicnispis vŽalcu Zemljiškaknjiga,izvršba, sodna uprava pravda,nepravda,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko pretvorbavdigitalnoobliko vložišce hranijosekronološko osnujesefizicnispis vVelenju Zemljiškaknjiga,izvršba, sodnauprava pravda,nepravda,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko se ne pretvarjajo v digitalno obliko vložišce osnuje se fizicni spis osnujesefizicnispis vŠentjurju Zemljiškaknjiga,izvršba, sodnauprava pravda,nepravda,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko se ne pretvarjajo v digitalno obliko vložišce osnuje se fizicni spis osnujesefizicnispis vŠmarjupriJelšah Zemljiškaknjiga,izvršba, sodnauprava pravda,nepravda,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko pretvorbavdigitalnoobliko vložišce hranijosekronološko osnujesefizicnispis v Slovenskih Konjicah Zemljiškaknjiga,izvršba, sodnauprava pravda,nepravda,kazenske, zapušcina pretvorbavdigitalnoobliko pretvorbavdigitalnoobliko vložišce hranijosekronološko osnujesefizicnispis Vir: Sodne osebe okrajnih sodišc, vkljucene v raziskavo. Cepravsookrajnasodišcamedsebojenakovredna,lahkoizTabele1raz­beremo,dasenevodijovsipostopkinavsehsodišcih.PrekrškovnipostopkisevodijolenaOkrajnemsodišcuvCelju,insicerzaradigospodarnostiinpremajh­negaštevilaprekrškovnihzadevmanjšihokrajnihsodišc(npr.OkrajnosodišcevŠentjurju,OkrajnosodišcevŽalcu,OkrajnosodišcevŠmarjupriJelšah). Vcelotipotekaelektronskoposlovanjevzadevahzemljiškeknjigeiniz­vršbah,kotjeCIFporocalvletnemporociluVrhovnegasodišcazaleto2019.Vistemdokumentusopredvideneizboljšavezazadevesodneuprave,vendarsookrajnasodišcaporocala,dajetudivtehzadevahvzpostavljenoelektronskoposlovanje.Vhodnedokumentevtehzadevahnavložišcuvsasodišcapretvo­rijovdigitalnoobliko,digitalizate43hranijo znotrajelektronskegaspisa.Štirisodišcahranijofizicnapisanja,kisobilapretvorjenavdigitalnooblikovtekociinstalnizbirkidoiztekarokovhrambenapristojnemoddelku.Redkosezgodi,dapapirnedokumentepotrebujejozanadaljnjedokazovanjevpostopkih,sajzadostujedigitalizat.Kotteredkeprimeresoizprašaninavedli,davvelikive-cinigrezaslabodigitalnopretvorjendokument. Dvesodišcizadigitaliziranevhodnedokumentevseenoosnujetafizicnispisingahranitavtekociternatovstalnizbirki. 43 »Digitalizat«jeelektronskakopijazapisavfizicniobliki,kijenastalamedpostopkompretvor­begradivaizfizicnevdigitalnoobliko(Pravilnikoenotnihtehnološkihzahtevahzazajeminhrambogradivavdigitalniobliki2020,3.cl.). Elektronskoposlovanjesejenajprejuvedlovpostopkih,kisoenostav­nejši(izvršba).Postopomaseuvajaelektronskoposlovanjevzahtevnejšihza­devah,kotsopravdneinnepravdnezadeve,zapušcinskezadeveinkazenskezadeve.Sodecpoodgovorihnavprašanještevilka2setisodnipostopkivodijodelomaelektronsko.Štiriokrajnasodišcavhodnedokumentepretvorijovdigi­talnoobliko,vendarvseenoosnujejofizicnispisvskladussodnimredom.Dvesodišcivhodnihdokumentovnepretvarjatavdigitalnoobliko,osnujetapafizic­nispis.Zapušcinske,pravdneinkazenskezadeveimajorokhrambetrajnoinspisnimistrokovniminavodilidobijostatusarhivskegagradiva. Vsaokrajnasodišcapretvarjajovhodnedokumentevdigitalnooblikovvložišcu.Manjšasodišcaimajomanjšetežavezzastarelotehnicnoopremo. Zrezultatiraziskavejebilapridobljenanatancnejšaslikagledeelektron­skegaposlovanjapriokrajnihsodišcih,kipotekahibridno.44Podatkibodoimeli pomembnovlogoprisestavljanjupisnihstrokovnihnavodilinvrednotenjuar­hivskegagradiva.IzletnegaporocilaVrhovnegasodišcazaleto2019inizdoku­menta Otvoritev sodnega leta 2020 zagotovovemo,dajeprojekteHrambašev izdelavi. 4 VREDNOTENJE ARHIVSKEGA GRADIVA Kot je definiral Žumer, pod pojmom valorizacija oziroma vrednotenjearhivskega gradiva razumemo najodgovornejšo in najzahtevnejšo strokovnonalogoarhivistov.Pritemstrokovnemopravilumorajoarhivistiupoštevatiinpoznatiizhodišcavrednotenja,kotsostruktura,organizacijainsistempisarni­škegaposlovanjainstitucij,terzvrstigradiva,kinastajajopriposlovanju.Ana­liziratijetrebaposameznezvrstigradivagledenanjihovtrajnipomenzazna­nost,kulturoinpravnovarnost. ZaprocesvrednotenjaŽumerpriporocatudiuporabotipskihseznamovarhivskegagradivainnavodil.45 Seznamdokumentarnegagradiva,kijeovrednotenokotarhivskogradivo,pripraviArhivRepublikeSlovenije,kikotdržavniarhivskrbizaenotnostrokov­noizvajanjejavnearhivskeslužbe.46Omenjeniseznamjeleokvir,nakateregaseprivrednotenjuarhivskegagradivanaslanjajoarhivisti.Arhivskazakonodajavsedmitocki40.clenaZVDAGAdolocanaslednjamerilazavrednotenjearhivske­gagradivaizdokumentarnega:47 • potrebezgodovinopisja,drugihznanostiinkulture; • potrebezatrajnopravnoveljavozadoseganjepravicoseb; • pomembnostvsebinegradiva; • specificnostdogodkovinpojavovvdolocenemcasu; • specificnostkrajaaliobmocja; • pomenjavnopravneosebe; • pomenavtorja; • pomengradivazvidikakulturneraznolikosti; • izvirnostdokumentov; • izvirnostpodatkovininformacij; • reprezentativniizbor; • notranjeinzunanjeznacilnostigradivaterdrugamerila,kijihdolocipri­stojniarhiv. 44 Ohibridnempisarniškemposlovanjugovorimotakrat,konastajagradivotakovelektronski kottudivfizicni(papirnati)obliki. 45 Žumer:Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo,str.11. 46 UVDAG,17.cl. 47 ZVDAGA2014,40.cl. 4.1 VREDNOTENJE ELEKTRONSKEGA ARHIVSKEGA GRADIVA SODIŠC Elektronskoarhivskogradivoseodklasicnegaarhivskegagradivarazli­kujelevnosilcuzapisa.Zarhivskegastrokovnegastališcanipricakovati,dasebodokriterijivrednotenjazaradinosilcazapisaspremenili.Tudivelektronskioblikijearhivskogradivodokumentarnogradivo,kiimatrajenpomenzazgodo­vino,drugeznanostiinkulturoaliimatrajenpomenzapravniinterespravnihinfizicnihosebterjekulturnispomenik.48 Arhivskogradivosodišcdolocipristojniarhivspisnimistrokovniminavo­dili49zaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegagradiva.50Pripripravipisnihstrokovnihnavodilmoraarhivistupoštevatipriporocilasodišc,seznamarhivskegagradiva,kisogazagradivosodišcskupnopripraviliclaniMedarhi­vskedelovneskupine51zapravosodje,inmerilavrednotenjadokumentarnega gradiva. Polegpisnihstrokovnih navodil se obicajnoob odbiranju dokumen­tarnegagradivaizdajošedodatnastrokovnanavodilaobodbiranju.Vprimeruelektronskegagradivapabotrebaizdatitudidodatnastrokovno-tehnicnana­vodila52najpoznejeobzacetkuodbiranjaarhivskegagradivavdigitalniobliki.Dodatnastrokovno-tehnicnanavodiladolocajoobseggradiva,kiboizroceno,pogojevarstvagradivadoizrocitvevpristojniarhiv,postopekinnacinizrocitvegradivateroblikeinnosilcezapisov.53Ssodnimredomjedoloceno,damorasodišcenajmanjenkratnadveletizapisniškougotoviti,katerogradivoimala­stnostarhivskegagradiva.54 KotugotavljaŠkoroBabiceva,sejezelektronskimarhiviranjemvlogaar­hivistovspremenilaizpasivnihcuvajevarhivskegagradiva,kijeostaloohranje­nozaustvarjalcem,vaktivneoblikovalcekulturnededišcine.55Ustaljenometo­dovrednotenjaarhivskegagradivasodišc,kijenastalovpreteklosti,botudinapodrocjupravosodjakmaluzamenjalanovametodavrednotenjadokumentar­negagradivaspomocjonacrtaklasifikacijskihznakov,kotsejetožeuveljavilonapodrocjuupravnihorganovinšolstva. OrganizacijahrambedigitalnegagradivajevdomeniVrhovnegasodišcaRepublikeSlovenije.Cimprejbotrebazagotovitivarnodolgorocnohrambovskladuzarhivskimipredpisiinsprejetinotranjapravila,56kibodožedigital­nemudokumentarnemugradivuzagotoviladostopnost,uporabnost,celovitost,avtenticnostintrajnost.57 48 ZVDAGA2014,2.cl. 49 Pisnostrokovnonavodilozaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegasprejmekomi­sijapristojnegaarhiva,kijoimenujepredstojnikarhiva.Najmanjtriclanskokomisijosesta­vljajopredstavnikipristojnegaarhivainpredstavnikjavnopravneosebe,zakaterosespreje-mapisnonavodilo(ZVDAGA2014,osmatocka40.cl.). 50 ZVDAGA2014,34.cl. 51 Medarhivskedelovneskupine(daljeMDS)zaposameznapodrocjaarhivskedejavnostiusta­novi minister, pristojen za arhive. MDS so ustanovljene za obravnavo strokovnih vprašanjnaposameznihpodrocjiharhivskegastrokovnegadela.MDSzapravosodjejesestavljenaizosmihclanov,kiprihajajoizregionalniharhivovindržavnegaarhiva. 52 UVDAG2017,21.cl. 53 Pravilnikoenotnihtehnološkihzahtevahzazajeminhrambogradivavdigitalniobliki2020,44.cl. 54 Sodnired2016,245.cl. 55 ŠkoroBabic:Upravljanje, vrednotenje in dolgorocna hramba e-gradiva: vloga arhivistov in in-formatikov,str.221. 56 Notranjapravilasopravila,kijihkotsvojinternipravniaktsprejmeosebagledeizvajanjazajema in dolgorocne hrambe svojega dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalnioblikiterspremljevalnihstoritev,aliponudnikstoritevgledeizvajanjazajemaindolgorocnehrambeoziromaspremljevalnihstoritev(ZVDAGA2014,2.cl.).Postopekpriprave,sprejetjainpotrjevanjanotranjihpravilpredpisujearhivskazakonodaja(ZVDAGA2014,18.–22.cl.inUVDAG2017,7.–11.cl.). 57 Pravilnikoenotnihtehnološkihzahtevahzazajeminhrambogradivavdigitalniobliki2020,15.cl. Sodnispisisovzadnjihdvajsetihletihpostaliprecejobsežni.Zatonido­voljzgoljvrednotenjenanivojuzadeve,ampakbotrebaizvestitudivredno­tenje dokumentarnega gradiva na nivoju dokumenta. Kljub temu da gradivonastajavelektronskiobliki,arhivinebomoimelineomejenihzmogljivostizahrambo elektronskega arhivskega gradiva. V množici nekriticno prevzetegagradivasezlahkaizgubijoalispregledajovsebinskopomembnidokumentispravnoveljavo. 5 HRAMBA ELEKTRONSKEGA DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA SODIŠC Raziskavajepokazala,dajeposlovanjesodišchibridno.Elektronskopo­slovanjeinvodenjepostopkovnezajematasamogradiva,kijenastalovelek­tronskiobliki,ampaksežeizvajatudidigitizacijavhodnihdokumentov.Vecina sodišcsežetradicionalnosoocaskronicnimpomanjkanjemprostorazahranje­njestalnezbirkedokumentarnegagradivavfizicniobliki.58Hrambaizvornegagradiva,kijebilopretvorjenovdigitalnoobliko,predstavljadodatnoobreme­nitevarhivskihdepojevustvarjalcev.Vendararhivskazakonodajanedovoljujeunicenjaizvirnegagradiva,cezajeminvarnahrambanistavskladuzZVDAGAterspotrjeniminotranjimipravili.59 Vrhovnosodišcešeniizdelalonotranjihpravil,kjerbiopredeliliizvajanjezajematerdolgorocnohrambosvojegadokumentarnegainarhivskegagradivavdigitalniobliki.DoizgradnjecentralnegasistemaeHrambahranijodokumen­tarnogradivovinformacijskemsistemue-sodstvo. Sodišcaprehajajonacentraliziransistemelektronskegaposlovanja60in hrambe.Nekatereevidencearhivskegagradiva(vpisniki)žeimajovzpostavljencentralnisistemvodenja.Centralnovodenaevidenca,kisehraninadržavnirav­ni,jevpristojnostiArhivaRepublikeSlovenije,medtemkosespisovnogradivo,kinastajavhibridniobliki,hraninaokrajnihsodišcih,kisovpristojnostire­gionalniharhivov.Stemsesstrokovnegaoziraodpiratavprašanjecelovitostiarhivskegagradivainvprašanje,kakoseboarhivskastrokaprilagodilatakšne­musistemu.Nacelocelovitostiseohraniletako,daVrhovnosodišceprevzametudihrambovsegafizicnegagradivaokrožnihinokrajnihsodišcvzadevah,kisevodijovcentralnovodenemvpisniku,karjezaradikolicinegradivaneizvedljivo,cevemo,dajelahkosamonaenemsamemsodišcuodprtihveckottisoczadevznotrajenegaleta.Pravtakobisenatanacinprekršilonaceloprovenienceozi­romanaceloizvorainprvotneureditve,sajjevsakosodišcesamostojenustvar­jalecarhivskegagradiva. Vprašanjecelovitostisepojavitudinanivojuspisavzadevah,kisede­lomavodijovelektronskioblikiindelomav papirnatiobliki.Sodišca,kivsoizvornodokumentarnogradivopredvložitvijovfizicnispispretvorijovdigi­talnoobliko,bilahkovprašanjecelovitostirešilassprejetjemnotranjihpravil,cepredpostavljamo,dabodovsipostopkivprihodnostipotekalivelektronskiobliki. Sodišcavsvojihspisihhranijodokaznogradivo,kibizdigitizacijoizgubi­losvojodokaznomoc(barvalaka,predmeti…),karjevelikatežavavzadevah,kinezastarajo.Marsikateristrokovnjakispravnegapodrocjadvomijo,dabodosodišcakadarkoliposlovalazgoljelektronsko. 58 Bukošek:Problemi hranjenja sodnega gradiva na sodišcih, str.317–330. 59 ZVDAGA2014,15.cl. 60 Strategijarazvojaracunalniškepodporevposlovanjusodišc2012,str.20, 6 ZAKLJUCEK Sistemposlovanjas spisi na podrocjupravosodjaostajavosnovah ne­spremenjenžeodleta1898,kojeprišlodobistvenegapreoblikovanjasistemaodlaganjaspisov.Tegaletasozaceliodlagatisodnespisekronološkoznotrajpo­sameznegavpisnika.Tudipoletu1995,koje Sodni red žedopušcalmožnostvodenjaelektronskihvpisnikov,sistemodlaganjaspisovostajanespremenjentudi,cesovodenielektronsko.Leta2012jeVrhovnosodišceobjaviloStrategijorazvojaracunalniškepodporevposlovanjusodišc,sajsejetudivsodstvuele­ktronskoposlovanjevseboljuveljavljalo.Številosodnihpostopkovvelektron­skemokoljusejehitropovecevalo,povecalistasedostopnostintransparen­tnostsodstva,zadevepasosepricelereševatihitreje. Elektronskovodenjesodnihpostopkovinvpisnikovokrajnihsodišcpo­tekaznotraj šestihinformacijskihsistemov(Su,i-K,PUND, Prekrški,Izvršba,e-ZK).Elektronskovodenjesodnihpostopkovokrajnihsodišclahkorazdelimo na: • postopke,kisevodijovcelotielektronsko(zemljiškaknjiga,izvršba,so­dnauprava)in • postopke,kisedelnovodijoelektronsko(pravdni,nepravdnipostopki,prekrški,zapušcine,kazenskezadeve). Podrocnazakonodajapredpisujepretvorbovhodnihdokumentovvele­ktronskoobliko,cejevpisnikelektronskovodeninpodprtzaprevzemdigiti­ziranihdokumentov.Vprimerih,cesedigitiziranopisanjevsodnispisvloživfizicniobliki,semupriložiizpispodatkovizinformacijskegasistema.Raziskavajepokazala,davsaokrajnasodišcapretvarjajovhodnedokumentevelektron­skooblikozapostopke,kisevcelotivodijoelektronsko.Pripostopkih,kisedelnovodijovelektronskiobliki,pavhodnedokumentedigitizirajoprištirihokrajnihsodišcih.Vprocesuuvajanjainizgradnjeelektronskegasistemapriso­dišcihtakonastajahibridnogradivo.Okrajnasodišcahranijovinformacijskihsistemihdigitalizatevhodnihdokumentov,izvornogradivovfizicnioblikipavsvojitekocizbirki.Podrocnazakonodajadopušcasodišcemoziromasodnikommožnostizdelavesodnihpisanj(sodnihodlocb,zapisnikov,uradnihzaznamkov…)vfizicnialivelektronskiobliki.Tojepomembnainformacija,kijojetrebaupoštevatiprivrednotenjugradiva,kinastajavprehodnifazi,inopomnikopo­membnosti aktivnega sodelovanja z ustvarjalcem (elektronskega)arhivskega gradiva. Sodnispisisovzadnjihdvajsetihletihpostaliprecejobsežni.Zatozgoljvrednotenjenaravnizadevenidovolj,ampakbotrebaizvestitudivrednotenjedokumentarnegagradivananivojudokumenta.Takosebolahkoizlocilovsedokumentarnogradivo,kinimalastnostiarhivskegagradiva,temvecimakraj­šerokehrambe.Vmnožicinekriticnoprevzetegagradivasezlahkaizgubijoalispregledajovsebinskopomembnidokumentispravnoveljavo.Temubisebilomogoceizogniti(povzorudolgoletnepraksepriupravnihorganih)zvrednote­njemarhivskegaizdokumentarnegagradivaspomocjoklasifikacijskeganacrta,pricemerbisedolociloarhivskogradivo,šepredenle-tonastaneinpredpisalirokihrambegradiva,kinimalastnostiarhivskega,inspisnimistrokovnimina­vodiliurediliodbiranjearhivskegaizdokumentarnegagradiva. VrhovnosodišceRepublikeSlovenijekotnajvišjisodniorgan,kiskrbiza enoten sistem poslovanjasodišc,intenzivno uvaja elektronskoposlovanje, kigrevsmericentralizacijesodnihpostopkov.Strategijapredvidevamodelposto­pnegauvajanjaelektronskegaposlovanjaterohranjamožnostalternativneganacina»papirnega«poslovanja.Zuvajanjemelektronskegaposlovanjaobstajatuditveganjeodpovedikateregaizmedcentralnihsistemov.Gledenapodatkeizletnihporocilintenzivnonadgrajujejoinizboljšujejosvojoinformacijskoin­frastrukturotersezavedajopomembnostiizgradnjevarneinzanesljiveelek­tronskehrambe.Zavarnoinzanesljivohrambodokumentarnegainarhivskegagradivavdigitalnioblikijetrebasprejetinotranjapravila,skaterimiseoprede­litaizvajanjezajemaindolgorocnahrambadigitalnegagradivaterzagotovijodostopnost,uporabnost,celovitost,avtenticnostintrajnost. Zelektronskimposlovanjemsodišcincentralizacijosodnihpostopkovsoseodprlavprašanjacelovitostifondov,pristojnostiindostopnosti,kijihjetre­barešitiznotrajarhivskestrokevsodelovanjuzVrhovnimsodišcemRepublikeSlovenije,kotnajvišjimsodnimorganom. VIRIINLITERATURA LITERATURA Anderson,BethanyinEaton,FynnetteinSchwartz,Scott:ArchivalAppraisalandtheDigitalRecord:ApplyingPastTraditionforFuturePractice.DigitalPreservationfortheArts,SocialSciencesandHumanities.V:New Review of Information Networking 20 (2015), št. 1–2, str. 3–13. Pridobljeno: https://booksc.xyz/book/50135032/b27375(dostop:20.4.2020). Bizjak,Žarko:Urejanjeinpopisovanjegradivarednihsodišc–vavstrijskem in jugoslovanskem državnem okviru (od 1850 do danes).V: Arhivi 16(1993), št. 1/2,str.5–10. Bukošek,Metka:Problemihranjenjasodnegagradivanasodišcih.V:Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja: arhivistika in informatika: zbornik mednarodne konference, [Radenci, 28.–30. marec 2012] (ur. Nina Gostencnik, BoštjanZajšek)Maribor:PokrajinskiarhivMaribor,2012,str.317–330. Bukošek, Metka: Vsebina vpisnikov okrajnih, okrožnih in višjih sodišc po letu 1945.V:Arhivi 36(2013),št.1,str.112. Melik,Jelka:Osnove prava in pravne države za arhiviste. Ljubljana:ArhivRepubli­keSlovenije,2011. Novak, Miroslav: O vrednotenju in ocenjevanju arhivskih vsebin. Pridobljeno:http://z-a-d.net/arhol/o-vrednotenju-in-ocenjevanju-arhivskih-vsebin/(dostop:18.8.2014). Penn,Elaine:Appraisingdigitalrecords,orSwimmingintreacherousshoals.na: SUV Conference, Dundee, 2nd July 2019, InternationalCouncilonArchives.Pridobljeno:https://www.ica.org/sites/default/files/icasuv2019_penn.pdf(dostop:20.4.2020). ŠkoroBabic,Aida:Upravljanje,vrednotenjeindolgorocnahrambae-gradiva:vlo­gaarhivistovininformatikov.V:Atlanti 25(2015),št.1,str.217–224. Žumer,Vladimir:Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo. Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1995. Žumer,Vladimir:Arhiviranje zapisov. Prirocnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Ljubljana:GVzaložba,2001. VIRI Centerzainformatiko:http://www.sodisce.si/sodisca/posebne_sluzbe/center_za_informatiko/(dostop:22.4.2020). MinistrstvozapravosodjeinjavnoupravoRepublikeSlovenije.2020. Strategi­ja pravosodje 2020.Pridobljeno:https://www.gov.si/assets/ministrstva/MP/e-pravo­ sodje-KohezijskaPolitika/Strategija-pravosodje-2020/Strategija_Pravosodje_2020.pdf.(dostop:20.11.2020). Politicnisistem:https://www.gov.si/teme/politicni-sistem/(dostop:4.11.2020). Sodnisistem:http://www.sodisce.si/sodisca/sodni_sistem/(dostop:4.11.2020). Terminološkislovar:https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=prip%C3%A0d#v.(dostop:4.11.2020). Vrhovno sodišce Republike Slovenije. 2005. Porocilo o delu Vrhovnega sodišca Republike Slovenije v letu 2005. Pridobljeno: http://www.sodisce.si/vsrs/osnovne_informacije_o_sodiscu/seznam_strateskih_in_programskih_dokumentov/ (dostop: 18.11.2020). Vrhovno sodišce Republike Slovenije. 2010. Letno porocilo 2010. Pridobljeno:http://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=20110614140420 (dostop: 18. 11.2020). Vrhovno sodišce Republike Slovenije. 2019. Letno porocilo o poslovanju so­dišca za leto 2019. Pridobljeno: http://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2020042009043956(dostop:27.2.2020). VrhovnosodišceRepublikeSlovenije.2020.Otvoritev sodnega leta 2020.Prido­bljeno:https://nasodiscu.si/o-sodstvu#kako-je-organizirano(dostop:12.2.2020). Vrhovno sodišce Republike Slovenije. 2012. Strategija razvoja racunalniške podpore v poslovanju sodišc.Pridobljeno:http://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=20170512093627(dostop:15.3.2020). ZAKONODAJA IN PREDPISI Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Ur. l. RS, št. 64/10, 23/11, 67/15 in 49/17. Pridobljeno: http://www.pisrs.si/Pis.web/pre-gledPredpisa?id=PRAV10321(dostop:22.4.2020). Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digi­talni obliki. Ur. l. RS, 118/20. Pridobljeno: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled­ Predpisa?id=PRAV12755(dostop:5.11.2020). Sodni red. Ur. l. RS, št. 17/95. Pridobljeno: https://www.uradni-list.si/glasilo--uradni-list-rs/vsebina/1995-01-0817?sop=1995-01-0817(dostop:20.4.2020). Sodni red. Ur. l. RS, št. 87/16. Pridobljeno: http://pisrs.si/Pis.web/pre-gledPredpisa?id=DRUG4076(dostop:20.4.2020). Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.Ur.l.RS,42/17.Prido­bljeno: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6619 (dostop: 20. 4.2020). Ustava Republike Slovenije. Ur. l. RS, 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143,47/13–UZ148,47/13–UZ90,97,99in75/16–UZ70a.Pridobljeno:http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1(dostop:3.11.2020). Vrhovno sodišce Republike Slovenije. 2019. Pravilnik o obliki in vsebini posa­meznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev.Pridobljeno:http://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_id=2020010609101296(24.12.2019). Zakon o sodišcih. Ur. l. RS, 94/07 – uradno precišceno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20. Pridobljeno: http://pisrs.si/Pis.web/pre-gledPredpisa?id=ZAKO332(dostop:4.11.2020). Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDA­GA). Ur. l. RS, 30/06 in 51/14. Pridobljeno: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled­ Predpisa?id=ZAKO4284(dostop:20.4.2020). SUMMARY ELECTRONICRECORDSMANAGEMENTANDAPPRAISALOF ELECTRONICARCHIVESOFCOURTS Morethanhalfacenturyhaspassedsincethebeginningofbuildingfoun­dationsandimplementingthetheoryofrecordsappraisal.Sincethenthequan­tityofrecordsandconsequentlyarchiveshasconsiderablyincreased.Recordsappraisalbecameessentialformanaginglargequantitiesofrecordsandforim­plementingcontroloverthem.Itbecameoneofthemainarchivaltasksofarchi­vistsintheSlovenearchivalservice.Principlesandcriteriaforrecordsappraisalandselectionofarchivesaredefinedbythearchivallegislation(ProtectionofDocumentsandArchivesandArchivalInstitutionsAct,DecreeontheProtectionofRecordsandArchives).Besidestheirhistoricalmeaningandtheirstatusasaculturalmonument,archivesarealsoimportantforthelegalsecurityofindi­vidual.Inthelastdecadesentitiesunderpubliclaw,whicharebylawcreatorsofarchives,beganimplementingthesystemofelectronicrecordsmanagement.Fromthetraditionalpaper,thecarriersarebecomingdigital.Sinceitprovidesbetter efficacy, electronic records and proceedings management is graduallyandintenselybeingimplementedalsoincourts.Legalproceedingsareshorten­ing,proceduresarecheaperandfaster.However,theimplementationofelec­tronicrecordsmanagementincourtsisarathercomplicatedandlastingpro­cess.Theinformationsystemofthejudiciaryisoneofthebiggestinformationsysteminthecountry.TheresearchofelectronicrecordsmanagementatlocalcourtsofthecourtcircuitoftheCeljeDistrictCourthasshownsomedifferencesatsmallercourts.Theresultsoftheresearchpresentimportantinformationforarchivistsworkinginthefieldofjudicaturewhowillcarryouttheappraisalofrecords.Nonetheless,appraisalcriteriadoesnotchangewiththechangeofthecarrier,butwecanexpectthatthemethodofappraisalwillchangetowardtheclassificationplans.Additionally,thecreatorhastoprovideasafeelectronicstorageofelectronicrecords,whichwillbeinaccordancewiththefieldandarchivallegislation. 1.04Strokovniclanek UDK791(497.4)"1905/1940" 791.53:930.25(497.4Ljubljana)Prejeto:7.10.2020 V glavni vlogi nastopa Lilian … Filmska ustvarjalnost na Slovenskem pred drugo svetovno vojno v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije s poudarkom na pridobitvah v obdobju od leta 1988 do leta 2020 LOJZTRŠAN mag.zgodovine,podsekretarArhivRepublikeSlovenije,SlovenskifilmskiarhivZvezdarska1,1000Ljubljanae-pošta:alojzij.tersan@gov.si Izvlecek Filmsko arhivsko gradivo je lahko eno izmed najatraktivnejših odbleskovnacinaživljenjavpreteklosti,dvajsetemstoletjuindalje.SlovenskifilmskiarhivpriArhivuRepublikeSlovenijehranifilmenanajrazlicnejšihnosilcih,odfilmskihtrakovdoelektronskodigitalnihzapisov,odnajstarejšihfilmovdr. KarolaGrossmannaizleta1905inleta1906dodanašnjihdni.Vletih1986in1987jeizšlamonografijaV kraljestvu filma,vkaterijepredstavljenafilmografijanajstarejšihslovenskihfilmovdokoncadrugesvetovnevojne.OdtedajjeSlovenskifilmskiarhivpriArhivuRepublikeSlovenijepridobilšefilmeiznajstarejšegaobdobja,opisanevtemclanku,inmenimo,dabodole--tidodatnopomagaliorisatiutrippreteklostiindopolnitislovenskofilmskozgodovino. Abstract STARRINGLILIAN… FILMCREATIVITYONTHESLOVENIANTERRITORYBEFORE THESECONDWORLDWARATTHEARCHIVESOFTHEREPUBLIC OFSLOVENIAWITHANEMPHASISONACQUISITIONSINTHEPERIODBETWEENTHEYEARS1988AND2020 Filmarchivalmaterialscanbeoneofthemostattractivereflectionsoflife inthepast,inthe20th centuryandfurther.TheSloveneFilmArchivesattheArchivesoftheRepublicofSloveniakeepsfilmsonvariouscarriers,fromfilmstrips to electronic digital records, from the oldest films by dr. Karol Grossmannfrom1905and1906untiltoday.Intheyears1986and1987a monographentitled“In the Kingdom of Film”waspublished,whichpresentedthefilmographyoftheoldestSlovenefilmsuntiltheendoftheSecondWorldWar.Sincethen,theSloveneFilmArchivesattheArchivesoftheRepublicofSlovenia,acquiredfilmsfromtheoldestperiod,whicharedescribedinthispaper.Webelievethattheywilladditionallyhelptoportraythepastandsup­plementtheSlovenefilmhistory. Kljucne besede: filmskoarhivsko gradivo,starejšifilmi,Slovenskifilmskiarhiv,ArhivRepublikeSlovenije Key-words: Filmarchival material,olderfilms,SloveneFilmArchives,Archivesofthe RepublicofSlovenia Dokumentarnost starejših slovenskih filmov1 Filmjebilžeobsvojemnastankudokumentaren,podobnokotfotografija.Njegovosnovninamenjebilprikazcasa,ljudi,dogodka,okolja,kraja…Tako stažebrataLumierezgibljivimislikami,spotujocimikinematografi,boljere-cenokinopredstavami,ocaralamnožice,sajstajimpokazalaoddaljenekrajeindežele,nenavadneljudi,pomembneinvelikedogodke,vsevsvojemcasu,casusnemanja.Vedetimoramo,dajebilavEvropiintudidrugjekonecdevetnajstegastoletjažemocnorazvitaželezniškamreža,naSlovenskemjepotekaldeljužneželeznice,kijepovezovalaDunajsTrstom.Inpravugodneprometnepovezavesoomogocile,dasosefilminfilmskepredstaveširilikotpožar,vdobrempome­nubesede.Lumierovisodelavcisoželetopoodkritjufilmaprirejalipredstave,najprejvMariboru,potempa,kotjepotekalaželeznica,vCeljuinLjubljani.Filmjebilglobalnipojav,todažezgodnjiprikazovalcisododajalilokalnonotoinvec­kratposnelitudiprizoreizmest,dasopoleg»filmovizširnegasveta«dodališefilmomestu,kjersosetakratdogajalepredstave,scimersosegledalcidejan­skolahkoprepricali,dajefilm»resnicen«,sajjeprikazovaltudito,karsopozna-li,naprimerulice,pokaterihsohodili,stavbe,kjersostanovali,gostilne,kjersoposedali,parke,kjersosesprehajali…Takojeleta1898prikazovalecJohan BlaeserposnelfilmRazgledi Ljubljane,kipaseniohranil.NaSlovenskemsosezafilmzacelizanimatidokajpremožniinvedoželjniljudje,predvsemtisti,kisosežeukvarjalisfotografijo.Pricakovalibi,dabodoprviposnetkinastaliizpodroknekoga,kiprihajaizvecjegamesta.Vendarniso.ZgodilosejevLjutomeru,kjerjeodvetnikinugledenmešcandr.KarolGrossmanleta1905posnel,kakosovLjutomeruodhajaliodmašeinsejem,cezletodnipašefilmskiposneteksvojedružine,noseceženeindvehotrok.Filmskiraziskovalcisotemprvimsloven­skimfilmskimposnetkomdodelilinasloveOdhod od maše v Ljutomeru2,Sejem v Ljutomeru3inNa domacem vrtu.4FilmejeGrossmanposnelzato,dabi»ohraniltrenutek«,hkratipatudizato,dabigapredvajalprijateljeminznancemskupajsfilmi,kijihjekupilzaprikazovanje.Takokotfotografijajetudifilm,mordašebolj,izvrstenvirzaraznedružboslovneznanosti,odzgodovine,etnologijedodomoznanstvaindrugihved. Obtemveljapoudariti,dasobilifilmiposnetinafilmskitraksperfora­cijovsrediniinsobiliobpraznovanjustoletniceslovenskegafilmaleta2005kotprvislovenskifilmirestavriraniindigitalizirani,vstudiuAlfainomegaizMünchna.Zrestavracijoindigitalizacijosmolahkonaobnovljenihfilmihopazilinekaterenovepodrobnosti,naprimer,nasejmugreleskovošibje»mimookna«,skateregajeGrossmannsnemal,nadomacemvrtupadekliciodplešeta»rin­garaja«dokonca.Vdanašnjemcasusejeerasnemanjanafilmskitrak,zredki­miizjemami,iztekla.Natrak,razlicnihširin,sejesnemalovseodcasovbratovLumierepadozacetkovenaindvajsetegastoletja.Torejjenatrakutakorekoczapisana»živa«zgodovinadvajsetegastoletja,kisojozaznamovalivelicastnidogodki,žalpatudidvevelikisvetovnivojni.Zapisnafilmskemtrakujenepre­cenljiv»material«zaprikazpreteklosti,zadokazopreteklosti.Zneslutenimrazvojemnovetehnologije,kiomogocavseboljkakovostnodigitalizacijoinre­stavracijo,pa»starimfilmom«lahkovdihnemomladostnodušo,takodajihlah­kogledamonanovihnosilcih,vvisokiresoluciji,spoudarkomnaposameznihpodrobnostih.Kljubtemuseobtemporajajonovavprašanja.Predpostavljase, 1 Vsifilmi,omenjenivtemclanku,sodelfondaSIAS1086ZbirkafilmovvArhivuRepublikeSlovenije,PodatkiofilmihsovracunalniškidigitalnioblikidostopninaspletnistraniArhivaRepublikeSlovenije: http://arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx(dostop5.10.2020).Is­ kanjeselahkoizvajaponaslovihfilmov. 2 SIAS1086/237OdhododmaševLjutomeru 3 SIAS1086/1320SejemvLjutomeru 4 SIAS1086/906Nadomacemvrtu daimajoposnetkina»starihfilmih«,kisevecinomahranijovfilmskiharhivihinkinotekah,neprecenljivovrednost,sajjevveciniprimerov»dogodekprikazansamonatemposnetkuinnikjerdrugje«.Torej,cesefilmskakopijaizgubi,»tegadogodkanebomovidelinikolivec«. Ceseodkrijekakšnanovakopija»staregafilma«,cepravjetožepravared­kost,jeto»praznik«,velikapridobitev,skateroselahkoclovek,kijojeodkril,zveseljempohvali.PoGrossmannujedruginajstarejšiohranjenifilm,posnetnaSlovenskem,Ljubljana 1909,5kigajeposnelSalvatoreSpinaizTrsta.SpinajeposnelvelikoslovesnostobletniceljubljanskegapevskegadruštvaSlavecizLjubljane,kisosegaudeležilitudigostjeizštevilnihdrugihmestavstro-ogrskemonarhijeinpomestusopripravilivelicastensprevod,nakoncupaševeselicovparkuZvezda.Domnevamolahko,dajetafilmnarocilorganizator.Sicerpanegledenato,alisotoposnetki»domacih«alidrugihsnemalcev,imajozazgodo­vinoindrugevedeenakovrednost.TojenajstarejšifilmsposnetkislovenskeprestolniceinobstoletnicifilmajeSlovenskifilmskiarhivpriArhivuRepublikeSlovenije(daljeSlovenskifilmskiarhiv)pripravilvdvoranislovenskekinotekeposebnoprojekcijo,dabiopozorilnavrednosttehedinstvenih»živihslik«.KosmožepritehnajstarejšihfilmihnaSlovenskem,morampoudariti,dajeveli­kavecinale-teh,skorajvsi,shranjenihvSlovenskemfilmskemarhivu,kijebilustanovljenleta1968.Zgodnjaustanovitevfilmskegaarhiva,kijepokrivalvesslovenskiprostor,jebotrovalatemu,dasoselahkozelokmaluposvetilizbiranjustarejšihfilmov,vcasu,kojihjebilovec,kosobilišeohranjeni.Vedetimoramo,dasoohranjenipodatkiofilmih,kisobiliposneti,poznamovsebino,kersobilioglaševaniinprikazovani,asenisoohranili.PritemnajspetomenimGros­smannovefilme,kisobiliodkritišelepodrugisvetovnivojni,leta1947,kojehGrossmannovemusinuVladimirju,kijebiltudiodvetnik,prišel,zaradipravdnihzadev,filmskizgodovinarFranceBrenk,besedajedalabesedoinprišlastadoodkritja,daVladimirhranifilmesvojegaocetaKarola.ZatosoGrossmannovifil­miprevzelivodilnovlogomedslovenskimifilmi,Ljubljana 1909 papredstavljanajstarejšiohranjenifilm,kisogavSlovenijiposnelitujisnemalci. Od Bleda do Bleda Domnevase,dajebilistegaletaposnetfilmPostojna z okolico,6kiprikazu­jeprihodvlaka,gradPlaninainvhodvPostojnskojamo,kigajeSlovenskifilm­skiarhivpridobilodNotranjskegamuzeja,takokotfilmPostojnska jama7izleta 1926,kipredstavljaprvifilm,snemanvpodzemnemsvetu.Slovenskifilmskiar­hivsejepoosamosvojitviSlovenijevkljucilvFIAFinvzpostavilodlicneodnose,predvsemssosednjimifilmskimiarhivi.Pridobivanjele-tehnibilosamoumev­no,tojebilaposledicastrokovnihraziskav.ZahvaljujocvsemutemustabilaizavstrijskegafilmskegaarhivapridobljenafilmRazrušena Gorica8/Das Zerstoerte Goerz,izleta1916,kiprikazujerazrušenomesto,kotposledicobojevnasoškifronti,infilmznaslovomSlike z Bleda9/Bilder aus Veldes,izleta1930,kiprika­zujeBled,njegoveznamenitostiinzdravljenjeoziromadopustvzdravilišcu,kigajeosnovalArnoldRikli,zacetnikturizmavtemgorenjskemkraju.Odhrvaške­gafilmskegaarhivasobilipridobljeništirjestarejšifilmi:Ormož,Jugoslovanski Gallspach,10izleta1930,kiprikazujeturisticneznamenitostimestaOrmož,zdra­vilišceOtmarjaMajericashotelominkopališcempatudikmetijstvo,konjerejo, 5 SIAS1086/5Ljubljana1909 6 SIAS1086/2709Postojnazokolico 7 SIAS1086/2710Postojnskajama 8 SIAS1086/2397RazrušenaGorica 9 SIAS1086/1807SlikezBleda 10 SIAS1086/1587Ormož,JugoslovanskiGallspach vinogradništvo,kosce,veselico,mlinenaMuri.Izleta1934jefilm Poletni sivi sokol,11/Oj, ljetni sivi sokole,kisenanašanaBled,insicernataborjenjeSokolov naBledu.FilmRadenci12izleta1937imapodobnovsebinokotfilmoOrmožu,vendarspoudarkomnapolnilnicimineralnevodeRadenska.PridobljenjebilšefilmEvharisticni kongres leta1935nastadionuvLjubljani.13OdJugoslovan­skekinotekeizBeogradasmopridobilifilm Klice vas Jugoslavija14/Jugoslavija vas zove izleta1939,kisezacnesprihodomvlakanaGorenjsko,natonaBled,vBohinjinLjubljanozznamenitostmiinspektaklomnakopališcuIlirija,kososekopalciobrobubazenadržalizagležnjeinverižnovlokuskocilivbazen. Izleta1933jefilmFilmski reporter št. 515spodnaslovomKmecki praznik z izvirnimnaslovomFilmski reporter br. 5/Kmetski praznik,neznanegaavtorjainproducenta,ponaslovusodecverjetnosHrvaške,kisenanašanaBledinsezac­nespanoramozjezerom,otokom,gradominhotelinaobali,natosoprikazanigostjevrestavracijiobjezeru,promenadaobjezerupodhotelomToplice,odsevlunevjezeru,razstavaživine,povorkaslovenskihnarodnihnoš,godbe,kmeckihvozovinzapravljivckov,tudizotrokiinplanšarjidoosrednjegaprireditvenegaprostoranastadionunaBledu,kjersobileobvectisocglavimnožicikonjskedir-ke,posamicneinzvozovi. Medfilmi,kijihnisoposnelislovenskisnemalcioizseljencihvZdruženihdržavahAmerike,asopomembnizaSlovence,sofilmiŠkof Jeglic16izleta1930/ Confirmation of St. Barbaras' Parish Administrated by Bishop Jeglic, July 1926 Bridgeville PA USA izleta1926,obirmiljubljanskegaškofaAntonaBonaventu­reJeglicavBridgevilluvPensilvaniji,terfilma,kisojimapoznavalcinaknadnododelilinaslovaSlovenski izseljenci v Združenih državah Amerike iz let 1929 do 1935: 35. obletnica Kranjske slovenske podporne jednote in vseslovenski katoliški kongres v Jolietu Illinois17in36. obletnica Kranjske slovenske podporne jednote v Detroitu, ZDA.18Izleta1935sofilmiPrvi vseslovenski kongres v Clevelandu,v ZDA19,Slovesnost ob odkritju spomenika škofu Frideriku Baragi v Clevelandu20 in Kulturni vrt v Clevelandu.21 Dokumentarnoststarejšihslovenskihfilmovzanobenegapoznavalcanisporna.Tonajbiveljalotakozafilme,kisojihsnemalislovenskisnemalci,kottudizatiste,kisojihnaslovenskemozemljuposnelidrugisnemalciizsosednjihobmocij.Verjetnotudizaraditega,kerstatudiprvaslovenskacelovecernafil­ma,takoV Kraljestvu Zlatoroga22 kottudiTriglavske strmine,23opredeljenakotigranodokumentarna,spodobnovsebinooziromavsajkoncnimciljem,vzpo­nomnaTriglav. ZakajpodnaslovodBledadoBleda?KojebilBožidarJakacvobdobjumedobemasvetovnimavojnamavAmeriki,jevkinudoživelpresenecenje,kigajeganilo.Podolgemcasu,kojebilzdoma,jevenemizmedpredfilmov,žurnalovFoxzagledalpresenecenje,reportažozBleda.Vendarbodimoiskreni,Bledjebilkotslikazizrednolepoto,okolicoinkotmondenoletovišceedenizmednajvec­kratposnetihkrajevnaSlovenskem. 11 SIAS1086/3466Poletnisivisokol 12 SIAS1086/1956Radenci 13 SIAS1086/478Evharisticnikongresleta1935nastadionuvLjubljani 14 SIAS1086/6779KlicevasJugoslavija 15 SIAS1086/7909Filmskireporteršt.5spodnaslovomKmeckipraznik 16 SIAS1086/3808ŠkofJeglic 17 SIAS1086/72435.obletnicaKranjskeslovenskepodpornejednoteinvseslovenskikatoliškikongresvJolietuIllinois 18 SIAS1086/111436.obletnicaKranjskeslovenskepodpornejednotevDetroitu,ZDA 19 SIAS1086/927PrvivseslovenskikongresvClevelandu,vZDA 20 SIAS1086/710SlovesnostobodkritjuspomenikaškofuFriderikuBaragivClevelandu 21 SIAS1086/2757KulturnivrtvClevelandu 22 SIAS1086/22VKraljestvuZlatoroga 23 SIAS1086/57Triglavskestrmine Zgodovinska slika Vbistvumejevednozanimalo,alilahkoizohranjenih»starihfilmov«dodrugesvetovnevojnesestavimo»premikajocosezgodovinskofresko«.Težavebi lahko nastopile pri »krajevni determiniranosti«, kajti tudi nekateri »veliki kraji«,kotna primerMaribor, nisoimelivelikoposnetkov. Sposnetkijenaj­boljzastopanaLjubljana,zatemGorenjska,BelakrajinainDolenjska,predvsempozaslugiBožidarjaJakca.Sevedatudiniveliko»interjerja«,notranjihposnet­kov,insicerzaradiobcutljivostifilma,kizaradipomanjkanjasvetlobenebidalustreznihrezultatovalikersesnemalcem»notranježivljenje«nizdeloposebejpomembno,zizjemonekaterihdružinskihfilmov,predvsemdr.AlojzijaKunsta.Vsebinofilmovlahkorazdelimovvecjesklopeinmednjimistanajvecjajavneprireditveindružinskifilmi.Prireditvesoraznovrstne,otvoritvespomenikov,spominskihplošc,javnihstavb,tombole,blagoslovitevjadralnihletal,množicnizbori,mladinskidneviterevharisticniingasilskikongresipatudipogrebizna­nihoseb,obletnicekulturnihinstitucij,zboriborcevprvesvetovnevojne,vtokategorijolahkoštejemotudicerkveneslovesnostisprocesijamitermnožicnetelovadne,predvsemsokolskeprireditveinzboredelavstva.Vserijidružinskihfilmov se lahko skriva vse mogoce,od »nastavljanja kameram« na domacem dvorišcuinprikopanjudoposnetkovspotovanjinizletovpobližnjiindaljniokolici,patudizladjamipoSredozemlju.Pogostakategorijasofilmiomestihinturisticnihsredišcih,pozaslugiBožidarjaJakcamedtesodijotudiameriškamesta,BerlinpapozaslugiMariaFoersterja.Gledenabogatosmucarskotradi­cijosofilmiosmucarskihskokihinPlanicijasnoopredeljenaskupina.Posebnakategorijanajbibilitudifilmiošportu,npr.avtomobilizmuinkolesarstvu,te­lovadnihnastopih,zatemosejmihinrazstavah,velikihgradnjah,natogorniškifilmi,etnološkifilmi,filmiokmetijstvuingozdarstvu,vkljucnoskmetijskimašolamainkmeckimishodizrazstavamiživineinkonjskimidirkami,oizseljen­cihv Ameriki, filmi o nesrecah,modi,lepotnih tekmovanjih,reklame,filmioživalstvu,šolstvu.Filmiprikazujejotakopodeželjekotmesto,delavceinkmetepatudiinteligenco,slovesnostiinprireditve,zabavo,potovanja. Izvsegategajeresmogoceizlušcitiodbleskživljenjamedobemasvetov­nimavojnamanaSlovenskem. »Novi stari filmi« Leta 1988 je izšla bogata monografija z naslovom V kraljestvu filma,s podnaslovom Fotozgodovina slovenskega filma, filmografija 1905–1945. PolegodlicnihclankovSilvanaFurlana,ZdenkaVrdlovca,BojanaKavcicainStojanaPelkao»percepciji«posameznihfilmovizstarejšegaobdobjajevnjejtudiFil­mografijaslovenskegafilma,kijojepripravilaLilijanaNedic,filmskazgodovi­narkaindolgoletnasodelavkaSlovenskegagledališkegainfilmskegamuzeja,kasneje,poosamosvojitvifilmskegadelainustanovitviSlovenskekinoteke,pavodjamuzejskegaoddelkavtejnovoustanovljeniinstituciji.Nedicevajezbralapodatkeovsehfilmihstarejšegaobdobja,kisojihsnemalislovenskiavtorjiinsobilihranjenivrazlicnihslovenskihinstitucijah,najvecvArhivuRepublike,patudinaRadiotelevizijiLjubljanainMuzejuNOBvLjubljani.Vsitipodatkidržijoinpredstavljajo»klasicninabor«najstarejšeslovenskefilmskededišcine«,naj­starejšegafilmskegaarhivskegagradiva,kisogaposnelislovenskisnemalci.Obtemveljaomeniti,dastapredletiTelevizijaSlovenijainMuzejnovejšezgodovi­nedalavsestarejšefilme,kisoopisanivomenjenimonografiji,vhramboArhi­vuRepublikeSlovenije,Slovenskemufilmskemuarhivu(SFA),takodaimajotifilmi»skupendom«naenemmestu,vnacionalnemfilmskemarhivu.Vtejpu­blikacijije121filmovizobdobja1905–1941.Nekateremednjimisomojstrsko,takokotdosedajšene,analiziraliSilvanFurlan,ZdenkoVrdlovec,BojanKavcic Filmski kolut, foto Roman Marinko, Arhiv Republike Slovenije inStojanPelko.Caspatece.Leta2005jeSlovenijapraznovalastoletnicofilma,povezanozGrossmannomintakratjebilvLjubljanitudikongresFIAF,svetov­neorganizacijefilmskiharhivovinkinotek,kistagaskupajorganiziralaArhivRepublikeSlovenije/SlovenskifilmskiarhivinSlovenskakinoteka.Zamisel,dabipotekalkongresobstoletnicislovenskegafilmavLjubljani,sejeporodilaleta2000nakongresuFIAFvLondonu,kosvaseotempogovarjalastakratnimdirektorjemSlovenskekinotekeSilvanomFurlanom.Obstoletnicislovenskegafilmastabiliizvedenitudiprvarestavracijaindigitalizacijaslovenskihfilmov,Grossmannovihseveda.Doleta2020jeSlovenskifilmskiarhivpridobilkarne­kajfilmov,kipredstavljajopomembnodopolnitevobstojecezbirke»starejšihfilmov«,karbomorebitipripomogloknovemudojemanjuslovenskegafilmavnjegovemzgodnjemobdobju.Edina»sprememba«medfilmi,navedenimivpublikacijiV kraljestvu filma, jeenaspremembanaslova.Ponajdbizacetkagor­ljivega,nitratnegadelafilmskegatrakuinogledule-tegajebilougotovljeno,dajeprvotninaslovfilma,kijebilpoznanpodnaslovomPogreb Judenburških žrtev pravzapravZadnja pot narodnih mucenikov v domovino.24 Novopridobljeni»starifilmi«vSlovenskemfilmskemarhivusopredvsemdružinskifilmi,vkljucnosposnetkizizletovinpotovanj,javnihprireditevinšportnihtekmovanj,predstavitevposameznihmest,potovanj,patudireklamniinizobraževalnifilmi. ObnovihodkritjihlahkozacnemozBožidarjemJakcem,enimizmednaj­bolj znanih filmskih snemalcev pred drugo svetovno vojno. Arhiv RepublikeSlovenijejeleta1989,torejletopoizidumonografijeV kraljestvu filma,izdal knjigofilmskegaarhivistainvodjeSFAIvanaNemanicaznaslovomFilmski za­pisi Božidarja Jakca,kjersopodrobnejeopisanivsidotedajznaniJakcevifilmi.TodapoznejesosodelavciSlovenskegafilmskegaarhivapriJakcevivdoviTatja­ 24 SIAS1086/28Zadnjapotnarodnihmucenikovvdomovino niodkrilišeenajstnjegovihfilmov,kijihjeposnelpreddrugosvetovnovojno,leta1930,insicersoto:Ameriška parada,25zgodbo,vozovisprikazommlekar­stvainindijanskevasi,policistinakonjih,ženskamizzastavamiinmaškaraminahoduljah;Detroit,26kjerprikazujevožnjozavtomobilomprotimestu,indu­strijsko predmestje in mestni vrvež z neboticniki in svetlobnimi reklamami; Pittsburgh,27spanoramomestaobvožnjizvlakom,vožnjozavtomobilomskozipredor,gradnjoneboticnika,prodajalcicasopisov,cerkvijo,snežnimmetežem,zbožicnimiokraski,ssvetlecimireklamniminapisi;San Francisco,28zvrstni­mihišamivpredmestju,zlokalislovenskihizseljencev; San Francisco Golden Gate29jefilmzmorskoobaloindomomnajstarejšegaslovenskeganaseljencaJudnicha,predelom,kisezaradištevilnihslovenskihnaseljencevimenujekarKranjskihrib,narodnimdomominskupinskoslikoslovenskihizseljencev;Wa­shington D. C.,30kiprikazujevožnjozavtomobilompomestu,živalskivrt,stavboKapitola,otrokevparku,ognjemet;Anny Kiki31jeKikiPoženelvmodnioblekinaCevljarskemmostuvLjubljani,kiprikazujegasilskiavtovNovemmestuinAnySirkizPrage,kiobišceslikarskorazstavoB.Jakca;Znanci Božidarja Jakca v Združenih državah Amerike,32kjerJakacobhišiprijezeruportretiražensko,greskupajznjimivmesto,pleskarpaprenavljastanovanje;Božidar Jakac na obisku pri prijateljih v Združenih državah Amerike,33kjersejepeljalskozimanjšamestainpodeželjekdružini,kjerjebilnakosiluinnaredilvecskupinskihfilmskihportretov,kjer»sejeujel«tudisam…,indvafilmaizleta1940:Planica,34kjerjeJakacposnelromarskosvetišceBrezje,pogreb,moške,kigredovgostilno,za­tempavožnjovlakaprotiJesenicammimoStola,izstopanjepotnikovssmucmi,panoramoskakalniceinsmucarskihskokov; Družinski film Božidarja Jakca,35 posnetvTivoliju,kjerseotrocisankajo,smucajoinigrajohokej,tamstatudiJakcevoceinženaTatjanazotrokom. Drugi veliki avtor, prvi slovenski šolani filmski delavec, od katerega je Slovenski filmski arhiv pridobil filme iz medvojnega obdobja, je Mario Foer­ster,sserijofilmovizobdobja,koseješolalvBerlinuleta1935intifilmiso: Prikljucitev Posarja,36onacisticnihzborovanjihvBerlinuobprikljucitvi,zatem Skozi razstave v Berlinu,37kiprikazujeavtomobilskisalon, Berlinska reporta­ža38outripuvelemesta,kjerjeprikazano»vse«,avtomobilskipromet,kulturneznamenitosti,arhitektura,prodajalne,letališce,železnica,recnipromet…,doBerlinaponoci,vkljucnozvarieteplesalkami,Skladanovsky bioskop39opionir-jihnemškegafilma,Jugoslovanska delegacija v zapušcenem Harbinu,40 Letalski miting v Berlinu,41 Mednarodni filmski kongres v Berlinu,42 Otvoritev avtoceste Frankfurt Darmstadt43infilmznaslovomPosebni dogodki,44kjerprikazujeme­ 25 SIAS1086/3541Ameriškaparada 26 SIAS1086/3539Detroit 27 SIAS1086/3540Pittsburgh 28 SIAS1086/537SanFrancisco 29 SIAS1086/3538SanFranciscoGoldenGate 30 SIAS1086/3535WashingtonD.C. 31 SIAS1086/3636AnnyKiki 32 SIAS1086/3542ZnanciBožidarjaJakcavZdruženihdržavahAmerike 33 SIAS1086/3637BožidarJakacnaobiskupriprijateljihvZdruženihdržavahAmerike 34 SIAS1086/3548Planica 35 SIAS1086/3552DružinskifilmBožidarjaJakca 36 SIAS1086/2538PrikljucitevPosarja 37 SIAS1086/2536SkozirazstavevBerlinu 38 SIAS1086/2531Berlinskareportaža 39 SIAS1086/2541Skladanovskybioskop 40 SIAS1086/2534JugoslovanskadelegacijavzapušcenemHarbinu 41 SIAS1086/2539LetalskimitingvBerlinu 42 SIAS1086/2535MednarodnifilmskikongresvBerlinu 43 SIAS1086/2533OtvoritevavtocesteFrankfurtDarmstadt 44 SIAS1086/2532Posebnidogodki stoinživljenjevBerlinu,otvoritevavtoceste,LeipziginHamburg.Dveletipo­zneje,kojebilževSloveniji,jeposnelšeklasicnidružinskifilmSpomini na lepše dni45ogradnjiprizidkaprinjihovihišivLjubljaniinklasicniDružinski film46 o življenjunanjihovemvrtu,pocitnicahvTrstuinavtomobilskidirkivLjubljani.Leta1940jeposneltudifilmNaše železnice.47 Prvivodja Slovenskega filmskegaarhivaIvanNemanicjepriValentinuHvaliodkriltrifilmeMetodaBadjureoKranju,insicersotofilmiProslava ob 70. letnici Kranjske mestne citalnice48inOdkritje spomenika kralja Petra Prvega osvoboditelja v Kranju,49obaizleta1926,terLepotno tekmovanje za Miss Kranja 1930,50kijepotekalonaterasirestavracijeEvropa. Kotjebiložeomenjeno,jeNotranjskimuzejizPostojnedalSlovenskemufilmskemuarhivuvhrambodvapomembnafilmaPostojna z okolico,kiprikazu­jetudiprihodvlakaingadatiramovleto1909,infilmPostojnska jama izleta 1926,kipredstavljaprvosnemanjevpodzemnemsvetu. Izleta1930jefilm Kmetijska šola na Grmu,51kigajenarocila Kmecka knjiga inkjerprikazujejoplemenskebike,osuševanjamocvirjazgeodetskimideli,sejanje,sajenjeinokopavanjepridelkovnaposkusnempolju,credokravnavisokogorskempašniku,ruvanještorovpripripravipašnikovingradnjoka­mnitihograj. PosebejobseženjeciklusfilmovznaslovomDružinski film Merku,52kiob­segaveckottridesetmanjšihkolutovodleta1929doleta1935vTrstu.Vfilmih,kijihjeposnelPietroMerku,soprikazanipocitniceterobiskisorodnikovinprijateljevvTomaju,Pustriškidolini,OpcinahnadTrstom,Gorici,Ajdovšcini,Divaci,Koroški,birmePetraternjegovihbratrancevinsestricen,kijihopravlja­taškofaLuigiFogarinAntonioSancin,pustovanja,igranjevioline,igrevnaraviinpredhišo,posnetkiburjevTrstu,izletizladjo… FilmSpomini iz mladosti Borcicevih,53kijesestavljenizvecfilmovingajeposnelJakovBorcic,obsegaobdobjeodleta1931doleta1933.Vecinaposnet­kovjezizletov,naGorenjsko,vMedvode,naŠmarnogoro,Velesovoinvvišjehribovje,tudinaTriglav,potovanjezladjopoSredozemlju,odBenetk,LibijedoGrcije. Sokolski nastop v Ljubljani54neznanegasnemalcajeizleta1933injepo­svecensedemdesetletniciLjubljanskegasokola. Nadaljesotušefilmiizleta1934,pravtakoneznanegasnemalca,kijihjearhivuizrocilJožeHausmanzBleda,insicer:Sokolske manifestacije v Sofiji,55 kjersobilitudislovenskiobiskovalci,vsajsodecponarodnihnošah,Konjske dir­ke na Bledu,56tudizvozovizapravljivcki,kjerjebilatudijugoslovanskakraljicaMarijassvojimitremisinovi,infilmPlanica,sposnetkiskokovinpadcev,kipaježalslabekakovostiinjeprakticnonegledljiv. FilmZapiski gozdarja,57kigajearhivuizrocilIgrSmolej,jeizleta1935.Tojeedenizmednajboljšihmedvojnihizobraževalnihfilmov,neznanegasne­malca,pomembenzlastizaŠtajerskoinPrekmurje,sajprikazujedrevesnicevMurskiSoboti,RadecahpriZidanemMostuinRacahpriMariboru,vzgojosadik 45 SIAS1086/2550Spomininalepšedni 46 SIAS1086/2549Družinskifilm 47 SIAS1086/2556Našeželeznice 48 SIAS1086/1852Proslavaob70.letniciKranjskemestnecitalnice 49 SIAS1086/1850OdkritjespomenikakraljaPetraPrvegaosvoboditeljavKranju 50 SIAS1086/1853LepotnotekmovanjezaMissKranja1930 51 SIAS1086/1900KmetijskašolanaGrmu 52 SIAS1086/5905DružinskifilmMerku 53 SIAS1086/5144SpominiizmladostiBorcicevih 54 SIAS1086/7SokolskinastopvLjubljani 55 SIAS1086/11705SokolskemanifestacijevSofiji 56 SIAS1086/11704KonjskedirkenaBledu 57 SIAS1086/10790Zapiskigozdarja gozdnegadrevja,odsemendogodnihsadikzapogozdovanje,plantažnenasadetopola,javorja,jelše,bora,macesna,crnegaoreha,duglazije,ameriškegajesena,gozdnopoljedelskogospodarjenje,kjervmladihgozdnihnasadihmeddrevesigojijošekoruzoindrugepoljšcine,natogolicaveinpogozdovanjenaPohorju,kjersovospredjuotrocipri»decjemdnevuzapogozdovanje«. EdiniohranjenifilmVilkaMazijaje Ljubljana izleta1935,kiprikazujeznamenitostiLjubljanemedvožnjostramvajem,gradnjoNeboticnika,regulaci­joLjubljanicezdelavciskompresorjiinpriminiranjuterzvlakomzvagonckivsuhistrugiLjubljaniceingradnjoškarpe. Izleta1936jefilmPlanica58CvetaŠvigljasprikazomvožnjevlakaprotiGorenjski,dopostajeRatece,kjerizstopajossmucmiprotiPlanici,terasepridomuskakalnegadomaIlirija,pripravnatekmo,ogrodjaskakalnice,obnavlja­njanapisaPlanicanaletalnimizi,konstruktorjaskakalniceStankaBloudka,pa­noramskegapogleda,pogledazvrhaskakalnice,treningovskakalcev,gledalcevinstojnic,skokaSeppaBradla,kijeprvinasvetussmucmipreskocil100me­trov, tocneje101meter …FilmjeSlovenskifilmskiarhivpridobilspomocjo Slovenskekinoteke. RudiOmotajeleta1940posnelfilmPraznik Marije Pomocnice na Rakov­niku.59 JankoBalanticjeistegaletaposnelfilmKrst prvega jadralnega letala 6. oktobra 1940 v Kranju,60kigajeodkrilIvanNemanicpriValentinuHvali,skupajstremidrugimifilmioKranju,kotjebiložeomenjeno. Izobdobjamedobemasvetovnimavojnama,medleti1935in1940,jetudireklamnifilmESVE nogavice Vidmar,61kiprikazujetrgovinovsredišcuLju­bljane,obMagistratu,oblacenježenskihsvilenihnogavicinanimiraniposnetek,kopticiraztegujetablago,pricemerjeprikazanapriznanablagovnaznamka.FilmjeodkrilJanezMeglicingazaupalarhivu. Velikjetudiopusdružinskihfilmovdr.BožaŠkerlja,16filmov,kisopre­sneti,šezlastipomembnozazgodovinojedejstvo,dajevsefilmekomentiralahcerkadr.Škerlja,DagmarSlekovec.Vecinafilmovimaugotovljeneletnice,zadrugepaimamopodatek,dasobiliposnetivobdobjumedobemavojnama.Najnavedemnasloveinletnice:Potovanje na Golnik,621938,Norveška,1932, Smucarski skoki v Planici,1940, Pocitnice na Ceškem,1933–1934,Izpopolnje­vanje na visoki šoli za telesno kulturo CIWF v Varšavi,1935, Dunaj,631938, V Ljubljani in Tivoliju,641935,Družinski prazniki družine Škerlj,651932–1940,ter filmibrezugotovljenihletnic:Na pocitnicah v Sukošanu,66 Škerlj s sodelavci v Pragi,67 Letalstvo,68 V Brežicah,69 Na dvorišcu Resljeve 13,70Nadrsališcu,71Pri Katrci72 inNedelja družine Škerlj.73FilmisobilipridobljenispomocjoSloven­skekinoteke. 58 SIAS1086/375Planica 59 SIAS1086/2348PraznikMarijePomocnicenaRakovniku 60 SIAS1086/1854Krstprvegajadralnegaletala6.oktobra1940vKranju 61 SIAS1086/6734ESVEnogaviceVidmar 62 SIAS1086/2946PotovanjenaGolnik 63 SIAS1086/2951Dunaj 64 SIAS1086/2952VLjubljaniinTivoliju 65 SIAS1086/2956DružinskipraznikidružineŠkerlj 66 SIAS1086/2954NapocitnicahvSukošanu 67 SIAS1086/2955ŠkerljssodelavcivPragi 68 SIAS1086/7769Letalstvo 69 SIAS1086/7770VBrežicah 70 SIAS1086/2958NadvorišcuResljeve13 71 SIAS1086/7771Nadrsališcu 72 SIAS1086/7772PriKatrci 73 SIAS1086/7773NedeljadružineŠkerlj JanezKorencanjevletihod1939do1940posnelDružinski film,74 na ka­teremsoposnetkiTržica,vzponnaplaninoinkoconaKofcah,obiskpriTišlerjuvKovorjuinnatemfilmujecelotelovadba,»bodybuilding«vgorah. OdIgorjaHavlickajebilpridobljenfilmBirma Jelke in Vere Lapajne75iz leta1941,kiprikazujepredvsempripravodružinenatadogodek. ZgodovinskiarhivCeljejeodkrilbarvnifilmRogaška Slatina,kiizviraizobdobjamedobemavojnamainprikazujehotele,parkinsprehajalce. DedicJankaRavnikarja,MatejRavnik,jeArhivuRepublikeSlovenijezau­palvhrambofilmPogreb Antona Maleja v Bohinju76izleta1930inšetridruge filmeizmedvojnegaobdobjaznasloviHrastnik,Trbovlje inPlanica,kisovnega­tivuinšenisostrokovnoobdelani. BolnišnicaGolnikjemeddrugimArhivuzaupalavhrambotudidvapred­vojnafilmaznaslovomaSlicice iz sanatorija na Golniku77inTorokalne operacije 78 na Golniku. Torejlahkorecemo,dajebilopoletu1988odkritih100filmovslovenskihavtorjevdoobdobjadrugesvetovnevojne,kisobiliposnetinarazlicnihfilm­skihtrakovih,odamaterskega8mmdoprofesionalnega35mmtraku. Obvsemnapisanemofilmih,kisobilinanovopridobljeni,veljaomenititudivecjozbirkofilmovIvanaBolleta,kijenanovoodkritaterjevzasebnilastiinjeSlovenskemufilmskemuarhivuniuspelopridobiti. Filmi dr. Alojza Kunsta, kronska pridobitev zadnjega casa PomojemosebnemmnenjusoenaizmednajvecjihpridobitevSlovenske­gafilmskegaarhivavzadnjemcasuDružinskifilmidr.AlojzijaKunsta,79posnetiodleta1929doleta1936.Filmesmopridobilileta2018.VhrambonamjihjezaupalaLidijaDolgan,potemkojihjenaelektronskidigitalninosilec,naDVD,sfilmskegatrakupresnelJanezMeglic,kijeDolganovimtudipredlagal,najjihshranijovarhivu.Zaradiizrednepovednostiindokumentarnostisemseodlocil,dajihpodrobnejeopišeminpodamsvojkomentar. Pomembnisotudizaradi tega,kerjihjeposnelznamenitiSlovenec.KotlahkopreberemonaWikipediji,sejesedr.KunstrodilnaPolzeli3.aprila1890.MedicinoještudiralvPragi.Kosejeodlocilzaradiologijo,sejeizpopolnjevalnaDunaju,vBerlinu,Frankfurtuin Hamburgu. V Sloveniji, v Ljubljani, je bil zacetnik radiologije, primarij inpredstojnikRentgenološkegainštitutazaSlovenijoinIstro,odleta1938doleta1940 pa je bil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Doživel je lepostarost.UmrljevLjubljani31.maja1970.Ohranjenihfilmovjepetinsobogatodokumentirani,takorekocjeobvsakemposnetkutudibesedilo,kjeinkdajsedogaja.Avtorjeimelženazacetkujasennacrtzasnemanje,karizvemoizzapisa:Filmizživljenjadr.Kunsta,njegoveženeAdeinhcerkeLilian.Vedeloseje:vglavnivlogiigraLilian,rojena22.maja1928,zatosezgodbazacnenadvorišcu,kojebilahcerkastaratrinajstmesecev,zmamoAdoinšenekajnjeni­miprijateljicami.Tojebilposebendogodek,sajseigrazmajhnosrnico,natošeistopoletje,leta1929,sledikopanjenakopališcunaSorivŠkofjiLoki,kjerLili­anzmamoveselocofota,kopalcisedijonaobalikopališca,tamseigraskosma­timpsickominocejoponosnodrživnarocju.Vsekaže,dasosižekupilimotorprikolicar,sajsezocetompeljezdvorišcainnanjemveselopozirazmamo.MogocesošliznjimnaBled,sajLilianopraviprviskokvjezeropripetnajstih 74 SIAS1086/8932DružinskifilmJanezaKorencana 75 SIAS1086/12350BirmaJelkeinVereLapajne 76 SIAS1086/11963PogrebAntonaMalejavBohinju 77 SIAS1086/8442SliciceizsanatorijanaGolniku 78 SIAS1086/8441TorokalneoperacijenaGolniku 79 SIAS1086/12362DružinskifilmiAlojzijaKunsta mesecih,kotjezapisanovkomentarju.Sevedajopri skoku v vodo ujame mama Ada. Posneti sotudi množica kopalcev na tamkajšnjem kopali-šcu,pogumniskakalecsstolpainljudjepricol­narjenju.Liliansetudiigra,insicervpeskuobjezeru. Sledi kratek posnetek letala, ki vzleta.Tudiocejebilponosennase,sajsejezveseljemposnelnabalkonusvojehiše.Železniškezapor­nicesedvigujejo,mamaAdapagrezLilianinimdedominhcerkonasrediveselo,brezskrbnopoulici.Leta1930jebilaLiliana,staradveleti,po­snetavmalembazenunakopališcuIlirijavLju­bljani,kjerseigraskanglico.IzSplitasejeohra-nil posnetek, kako se dr. Kunst veselo kopa insoncinamorskiobalizženoAdo.Dveletikasne­je,navelikonoc,jeposnelhcerkovplašckuinspleteno torbico na obali blejskega jezera, podtamkajšnjocerkvijo,kjerseAdapogovarjazdve­maznankama.NaBledujenapraviltudiskupin­skosliko,onjenasredini,nalevistaženski,nadesnipaLilianzmamo.Natoslediznamenitipo­snetek, na katerem tri deklice plešejo v krogu»ringaraja«,natoenaizmednjihstojiprimirunasredini, strmi v kamero, drugi dve pa plešetaokolinje.PrizorspominjanaGrossmannovfilm Na domacem vrtu.Slediposnetekzmamoinba-biconaizletunadBegunjami.Tamjenastalaza­nimivaslika,kososevsizobrazinagnetlioble­senokvirvograji.Pozimi1932sobilivKranjskiGori,kjerjemamaAdasmucalanadvasjo,kojeskupinasmucarjevšlacezmajhenhrib.Presene­tljivi so tudi posnetki mednarodne smucarsketekme,nevPlanici,temvecvKranjskiGori.Istegaletasošlizvlakom(mesecamarca!)nasmucar­skiizletnaBled,kjersosmucalikarpozasneženicesti,podhotelomParkspogledomnazasneže­nojezeroizrestavracijenadnjim.Naslednjipo­snetekprikazujeskupino,verjetnozdravnikov,kiodhajajoizstavbe.MamaAdainLilianstanaza­sneženi ulici, nasproti slašcicarne Petricek naCankarjeviulicivLjubljani.Slediposnetekvhoda v Okrožni urad za zavarovanje delavcev na Mi-klošiceviulicivLjubljani.NedeljskiizletnaGo­renjskosezacnezvožnjoavtomobilaizgaraže.Iznjegaizstopitadr.KunstinLilianterseponosnopostavitapredvozilo.AdainLiliansesprehajatanatravnikunadnaseljem,spodajjecerkev,vda­ljavipašeena.TaprizorjebilmogoceposnetkjevokoliciKamnika.Dr.KunstjepostalclanAvto­mobilskegaklubainbilzdružinonaJezerskem,kjerstaavgusta1932potekaladruženjeavtomo­bilistovinblagoslovklubskegaprapora.Dr.Kunstjeobtejpriložnostinapravilšeposneteksvojihdekletnatraviinhcerkenajasi,medvršaci.Slediserijaposnetkovskokovsstolpavvodo.Septem­bra1932sošlinaizletAvtomobilskegaklubana Lisco,kjersoimelipravozabavo,kjerjihjezaba­vala harmonikarica in so napravili kakovostnoskupinsko fotografijo pod svojim praporom. ZavtomsosepeljalipoLjubljaniinsnemali,odBa­varskega dvora, kjer vidimo tirnice in tramvaj,konjske vprege, parkirane avtomobile, naprejproti Neboticniku, Prešernovemu spomeniku,cez Tromostovje, do Magistrata, kjer je še stalspomenikjugoslovanskemukraljuPetruPrvemuZedinitelju.Tusevožnjakonca.Potemsledijoše»normalni«posnetkiulicepredGlasbenomatico,DramoinKongresnimtrgom,kjersekameranaj­prejpribližaNeboticniku,seobrneprotiUršulin­skicerkviinnakoncuprotiFilharmonijizgra­dom v ozadju. Sledi prizor z Lilian in Hanko vTivoliju,staroštiriletainpol:napromenadi,po­temtecetapoparku,seigratainplešeta»ringa­raja«.Potemstašedva,zeloredkaindragocenaposnetkadružinskegaživljenja,»znotraj«,vhiši,kjermamaAdaberecasopis,potemhcerkiLilianv narocju bere iz slikanice, hcerka nato samasplezavstolcekinjeizkrožnika,natojomamada spat in zapre posteljo s pregrado, Lilian paskacepoposteljikotvsakrazposajenotrok.Dr.Kunstsstarimastaršemasvojehcerkeigradomi­ne,ženaAdapaigranaklavir.Edenizmeddaljšihposnetkovnosipreprostnaslov Iz potovanja po Sredozemlju.SpotniškoladjoKraljicaMarijasoodpluliprotiKrfu,kjersosiogledalikipstarogr­škega junaka in med plutjem tudi trdnjavo. Naladjisosesoncili,igraliigro,kocezmrežoedendrugemumecejokroge,igrališah,sekopalivba­zenuinenaizmedkopalkjeimelaceloposebennapihljiv »šlauf« v podobi stiliziranega konjica.PredenpridejovBarcelono,jeprikazanašemno­žicagalebov.Vmestusosiogledalipristanišcezmnožicopotniškihladij,dr.Kunstjeposneltudikapitanainmornarje,spomenike,mestnivrvež,zobatoželeznico,šezlastisogazanimalebiko­borbe.SlikeizAlžirainTunisavfilmusoressli­ke: portreti posameznih domacinov v njihovihznacilnihdolgihoblacilih,sturbaniinfesi,ženskzzakritimobrazom,prizorovstržnice,posame­znihzanimivihstavb.Potemsespetpreselijonadeželo,verjetnovokolicoNovegamesta,kjersestarejšisprehajajopopoljuinmedkmeckimihi­šami.Natovidimodr.Kunstapriplavanju.Videtije,dasodobilinovavto,vozigaženaAdapatudidr.Kunst,pogledatgapridetudistarejšaženska.Spetslediplavanjevbazenu,vsedružine.Nado-macemvrtuAdaležinaležalniku,Liliansevoziskolesom,gatudicistiinzalivarožeterdelastojena trati, z ocetom cistita avto, mama ga potem vozi.TakokotPotovanje po Sredozemlju jedaljši film tudi z naslovom Zimska zabava na Vršicu. Ocitnososepozimizavtomobilomodpravilina hrib,naposnetkujekomentar:Sneginledenacestaprisilikonjskesile,daseustavijoinzmrznejo.Slediprizor,nakateremodkopavajoavtoizsnegaingaposkusijoodpeljatiskonjem,natosledikomentar:Obrnjen,aževplankah.Po­temsonajelidvakonja,možakipotiskajoavtoinšelenatojimgausperešiti,karjepospremljenoskomentarjem:PošesturnemdelujebilavtospetnatrdnihtlehvKranjskiGori.Zakljucekfilmovjebarveninprikazujekarnevalskopovor­kovLjubljani,zgodbo,pustnimivozoviinnakoncucelozvelikanskoribo(aliletalom),vbistvuzvelikoovalnostvarjo.Obstajatudiposnetektramvaja,mno­žiceindr.Kunstavavtu,nakateremjenapisFotokino.Zadnjiprizornafilmuprikazuje,kakoAdadomareževrtnice,seusedenapletenstolnadvorišcu,berecasopisJutro,oceizgaražepripeljeavto,Lilianpasesprijateljicoskolesomvozipodvorišcu. Tonajbibilpodrobenopisfilma,pripravljentudiznamenom,dadou­memo,kolikoinformacijizživljenjavdolocenemobdobjuselahkoskrivanadragocenih»starihfilmskihposnetkih«. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI • SI AS 1086 Zbirka filmov: http://arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx (do­stop:5.10.2020). LITERATURA Nedic,Lilijana:Filmografija1905–1945.V:Vkraljestvufilma(ur.SilvanFurlan).Ljubljana:ZaložilSlovenskigledališkiinfilmskimuzej,1986/87,str.66–77. Stibilj,TatjanaRezec,Suncic,Vladimir,Tršan,Lojz:FilmskogradivoSlovenskegafilmskegaarhivapriArhivuRepublikeSlovenije.Ljubljana:ZaložilArhivRepublikeSlo-venije,2002. https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojz_Kunst(dostop:5.10.2020). STARRINGLILIAN… FILMCREATIVITYONTHESLOVENIANTERRITORYBEFORETHE SECONDWORLDWARATTHEARCHIVESOFTHEREPUBLICOF SLOVENIAWITHANEMPHASISONACQUISITIONSINTHEPERIOD BETWEENTHEYEARS1988AND2020 Sincetheircreationin1895,whentheLumierebrothersorganizedthefirstfilmshowinParis,movingpictureshaveexcitedthehumanimaginationandfundamentallymarkedthe20th century.TheSloveneswerenotfarbehind. In1905and1906,dr.KarolGrossmann,alawyerfromLjutomer,shotthefirst threefilmsDismissal from Mass in Ljutomer,In the Family Garden andThe Lju­tomer Fair.In1968theSloveneFilmArchiveswasestablishedandstillfunc-tionsintheframeworkoftheArchivesoftheRepublicofSlovenia,whereitcol­lectsandprotectstheSlovenianfilmarchivalmaterial.ThankstotherelativelyearlyestablishmentoftheSlovenianFilmArchives,morethat90%ofSlovenianfilmshavebeenpreserved.Intheyears1986and1987,amonographentitled“In the Kingdom of Film”waspublished,whichpresentedthefilmographyfrom SUMMARY 1905untiltheendoftheSecondWorldWar.AllthesefilmsarekeptattheAr­chivesoftheRepublicofSlovenia,intheSloveneFilmArchivessector,inthefondsSIAS1086Collectionoffilms.Informationaboutafilm,title,carrier,timeofcreation,scopeandshortcontentarerecordedindigitalformandavailable at http://arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx.Since1988,theemployeesmanagedtoacquireahundred“newoldfilms”fromtheperiodbetweenthebothworldwars.Thosearemostlyfamilyfilms,includingrecordingsfromex­cursions,travels,publicandsportevents,presentationoftowns.Alsoadvertise­mentsandeducationalfilmsarepreserved.AnanalysisofcontentshowsthatSlovenianfilmsfromthementionedperiod,asinmoderntimes,coveralllayersofthesociallife,fromeconomic,cultural,sport,religiontofamily.Theearlyfilmhadthesamepurposeastoday,namely,tomostlydocumentbutatthesametimetocreate,educateandentertain.Thegoalofthepresentpaperistopresentinformationonthenewlyacquiredfilmsfromtheoldestperiodinoneplaceandwhichcanbeusedbyarchivistandusersoffilmarchives.Asanexampleoftherichnessofinformationandpictures,whichcanbederivedfromthesevastma­terials,Ipresentedfilmsbydr.AlojzijKunst,thepioneerofSloveneradiology,who,in1929,withhisdaughterLilian’sfirststeps,begantorecordthelifeofhisfamily,whichlivedinLjubljana.Thesedocumentedrecords,fromclassicalfam­ilyrecordingstotravelsaroundSloveniaandcruisesintheMediterraneanontheQueenMariaship,showthelifestyleofawell-off,butnotrichfamilyfromLjubljana,acity,whichwasanexcellentsceneofthosehappytimesbetweenthebothworldwars. 1.04Strokovniclanek UDK7.025.4:091 Prejeto:12.10.2020 Konserviranje in restavriranje rokopisne knjige iz Škofic DARJAHARAUER,samostojnakonservatorsko-restavratorskatehnica, NATAŠAPETELIN,ANJAPROPS,konservatorka-restavratorka,višjakonservatorka-restavratorka, STANKAGRKMAN,konservatorsko-restavratorskasvetovalka, MATEJAKOTAR,višjakonservatorsko-restavratorskasodelavka,LUCIJAPLANINC,konservatorsko-restavratorskasvetnica, ArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,SI-1000Ljubljanae-pošta:lucija.planinc@gov.si Izvlecek RokopisnaknjigaizŠkoficcelovškegaškofijskegaarhivajebilaprecejpo­škodovanainzatoposledicnonedostopnauporabnikom.Vclankustapred­stavljeni metodologija izbora konservatorsko-restavratorskih posegov innjihovaizvedba.Poškodovanamestasmoustreznorestavriralitako,dasmoohraniliinprilagodiliobstojecestrukturneelemente,kisobilivezavidoda­niskozinjenobstoj,injihvkljucilivrekonstrukcijovezaveterrestavriraliraztrganineinmanjkajocedelenalistihknjižnegabloka.Stemiposegismorokopisni knjigi vrnili uporabnost. Konservatorsko-restavratorske posegesmo opravili v Centru za konserviranje in restavriranje Arhiva RepublikeSlovenije. Abstract CONSERVATIONANDRESTORATIONOFTHEŠKOFICEMANUSCRIPT TheŠkoficemanuscript,keptbytheDiocesanArchivesinKlagenfurt,wasseverelydamagedandthusnotavailableforusers.Thepaperpresentsthemethodology of choosing the correct conservation-restoration treatmentsandtheirexecution.Damagedpartswererestoredinsuchmannerthattheexistingstructuralelements,whichhadbeenaddedtothebindingthroughtime,were kept, adjusted and includedintothe binding restoration. Torn andmissingpartsofthepagesofthebookblockwerealsorestored.Afterthesetreatments,thebookisagainavailableforuse.Conservation-restora­tiontreatmentswereperformedattheRestorationandConservationCentreoftheArchivesoftheRepublicofSlovenia. Kljucne besede: rokopisi,knjiga,Škofice,Celovec,konserviranje,restavriranje,papir,usnje Key-words: Manuscripts,book,Škofice,Klagenfurt,conservation,restoration,paper,leather 1. UVOD RokopisizŠkoficobVrbskemjezeruizvirazzacetka19.stoletja.Vsebu­jepredelavonemškegaprevodaspisaMystica Ciudad de Dios španskeredovniceMaríedeJesúsdeAgreda(1602–1665).BesedilogovorioJezusoveminMariji-nemživljenju,vendarzgodbospremljamoizzornegakotaMarije.Pisanojevkra­jevnemnarecju,znacilnemzažupnijoŠkofice,inpravzatopredstavljapomembendelpisnekulturnededišcine,šeposebejzaSlovencenaavstrijskemKoroškem. Rokopisnaknjigazaradipoškodbzauporabnikevcelovškemškofijskemarhivunibiladostopna,zatosmoseskrbnikiodlocili,dajokonserviramoinrestavriramo.ZatadelasmoizbraliCenterzakonserviranjeinrestavriranjeAr­hivaRepublikeSlovenije,kjersmoopravilivsepotrebnekonservatorsko-resta­vratorskeposege1znamenom,darokopisniknjigivrnemonjenouporabnostinjoohranimonašimzanamcem. 2. STROKOVNI PREGLED IN OCENA STANJA KNJIGE PRED KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKIMI POSEGI Rokopisnoknjigosmopredposegomfotografskodokumentiraliinizdela­liosnovnopisnodokumentacijo,kismojomedposegomšesprotidopolnjevali.Rokopisniknjižniblokjebillevstavljenvplatnico,brezvidnihsledistrukturnihelementov,kiobicajnopovezujejoknjižnibloksplatnico.Platnicajeimelaopo­roizlepenkeintaninskokozjousnjenoprevleko,zatosmodomnevali,dajene­kocpripadalaknjigistrdovezanoknjižnovezavo.Knjižniblokmerivvišino302mminširino196mm,zaradislabegastanjavezavepasmoizmerililepribližnodebelino50mm.Knjižniblokjebilsestavljenizkakovostnegarocnoizdelanegapapirjabrezopaznihvodnihznakov.Vseh128listovvsebujezapisscrnilom. Obtemeljitempregledurokopisneknjigesmoocenili,dasopoškodbepo­sledicapogosteindolgotrajneuporabeterneustreznehrambe.Nanjejsonasta­lemehanskepoškodbe,kotsoraztrganineobrobovihlistovinvpregibihpoltermanjkajocidelinalistihknjižnegablokainnaplatnici,prisotnisobilitudiraznimadeži,prah,naprvihlistihtudisaje(Slika1).Zaradiizpostavljenostizunanjimvplivomizokoljajebilamocnopoškodovanapredvsemprvalega,izzadnjelegepajebiloizrezanihzadnjihdvajsetlistov. KNJIŽNIBLOK Knjižniblokobsega64pol,združenihvdesetleg.Drugoinšestolegose­stavljasedempol,desetolego20pol,drugelegesosestavljeneizšestihpol.Knjižniblokjesestavljenizdvehvelikosti;listizadnjelegesopoširini5mmkrajšiinpovišini6mmdaljšioddrugihdevetih.Knjižniblokjebilzašitnadvaplatnenatrakovazdebelejšovrvjo(Slika2).Šivanjejepotekalonavpicnoskozilisteinneskoziveznik. Kosmoknjižniblok razvezalinaposameznepole,smo ugotovili, datavezavanibilaprvotna.Vveznikihpolsobilesledivbodovprejšnjegašivanja,kisopokazali,dajebilknjižniblokzašitnaštirienojneveziceternazacetniinkoncnišiv.Materialnihsledivezicnismonašli.Vendarsmougotovili,dasojosprevezavo,takratverjetnomocnopoškodovanerokopisneknjige,ohraniliinpreprecilinepopravljivepoškodbe. Konservatorsko-restavratorskodelonaobravnavaniknjigisopolegnavedenihavtoricbesedi­laopravilešekonservatorkerestavratorkeMarjanaCjuha,mag.BlankaAvguštinFlorjanovicindr.JedertVodopivecTomažic. PLATNICA Platnicapovelikostiniustrezalaknjižne­mubloku,sajjebilavzetaznekedrugeknjige.Povišiniinširinijebilapremajhna,vhrbtnemdelupaprevelika.Danoplatnicosestavljaoporaiz lepenke, ki je prevlecena z rjavim taninskimkozjimusnjem.Nahrbtusobilevidnesledipe­tihenojnihvezic.Vspodnjemhrbtnemdelujebildelprevlekeodtrgan.Usnjejebilotogo,izsušenoternapregibihinvogalihobrabljeno.Nanotranjistraniplatnicestabilaohranjenasprednjiinza­dnjinalepljenspojnilist(Slika3). 3. OPIS POSAMEZNIH KONSERVATORSKO­RESTAVRATORSKIH POSEGOV Na osnovi pregleda stanja rokopisa smodolociliustreznekonservatorsko-restavratorske posege:razvezknjižnegabloka,suhocišcenjepo­vršin,merjenjepH-vrednostipapirja,dolocanjevlaken,identifikacijocrnila,restavriranjelistov,šivanjeknjižnegabloka,restavriranjeplatniceinrekonstrukcijovezave. RAZVEZKNJIŽNEGABLOKA Rokopisni knjižni blok je imel v veznikupoškodovaneliste,enlistzmanjkajocopagina­cijopajebiliztrganinvloženvknjižniblok.Pritemsejepojaviladilema,kampravilnoumestitiomenjenilist.Konservatorjirestavratorjinepro­ucujemovsebine,vendarjetapogostovpomocpridolocanjuvrstnegaredastrani.Dilemosmorešili s pomocjo strokovnjakinje,2 ki se ukvarjas proucevanjem tovrstnih besedil. S sledenjembesedilu je uredila pravilni vrstni red strani iniztrganilistustreznovložilavknjižniblok,mipasmogaoznacilizustreznopaginacijo. SUHOCIŠCENJEPOVRŠIN Porazvezuknjižnegablokajebilprviko­raksuhocišcenjelistov.Zacišcenjesmoupora­bilidvevrstirestavratorskihradirk3inrazlicne mehkecopice(Slika4).Usnjenoprevlekoplatni­ 2 Dr.AndrejkeŽejnjeasistentkazdoktoratomnaInštitu­ tuzaslovenskoliteraturoinliterarnevedeZRCSAZU. 3 RadirkaMilan2012ovalingobicoizkavcuka(DryClea­ ningsootsponge,Arbsorber®). cesmoocistiliskonservatorsko-restavratorskim premazom4zausnje. MERJENJEpH-VREDNOSTI Z merjenjem pH-vrednosti površine pa-pirjasmoželelidolocitinjegovokislost.pH-vre­dnostipovršinepapirjasobileizmerjenezravnoplošcatoelektrodoSENTIXSURinpH-metromINOLABpH720.5Meritvesmoizvedlinavecli­stihinnavecmestihistegalista(Slika5).Izmer­jenevrednostimed5,88in6,27kažejo,dapapirnitolikokisel,dabitovplivalonanjegovodegra­dacijo.Predtemsmotudižepovidezuocenili,dajebilpapirdobroohranjen. DOLOCANJEVLAKEN Mikroskopskopreiskavovlakninskesesta­vepapirjanavzorcih,odvzetihizodpadlihkošck­ovpoškodovanihlistov,smoizvedlinaopticnemmikroskopu Zeiss Axioskop 40 pod 100-kratnopovecavo.SledilojeobarvanjevGrafC.Primer­jalnaanalizavrstevlakenjepokazala,dasobilakotsurovinazaizdelavopapirjauporabljena lelanenavlakna.Kersobilizaanalizouporabljeniodpadni košcki iz poškodovanih predelov, se vpreiskanihvzorcihvidijotudipoškodbenavla­knih.6Gledenacasnastankaknjige,navizualnipregledinnasvojeizkušnjesmotakšenrezultatpricakovali. IDENTIFIKACIJACRNILA Domnevalismo,dagrezaželezo-taninskocrnilo,kijebiloprevladujocecrniloodkoncasre­dnjegavekainvsedozacetka20.stoletja.Zanjjeznacilno,daprosevaskozipapirnadrugostran.Grezakorozivnocrnilo,kivcasihunicujepapirnamestih,kjerjezapis.7 Opravilismotestzdvemaindikatorjema,kireagiratasprisotnimiželezovimiinbakrovimiioni,takodaseobstikuscrnilomobarvataro­žnatooziromamodro.Testsmoopravilinatrehrazlicnihmestih:naizbranidelbesedilaoziroma naizbranocrkosmopoložili5x10mmvelike, 4 BalzamzausnjeLederbalsam,natural,Maroquin. 5 PreiskavosmonaredilivCentruzakonserviranjeinre­ stavriranjevArhivuRepublikeSlovenije. 6 PreiskavosmonaredilivCentruzakonserviranjeinre­ stavriranjevArhivuRepublikeSlovenije. 7 Železoviinbakroviionizlastiprivisokivlagipospešuje­jorazgradnjopapirja. zdestiliranovodonavlaženeindikatorskelistice,insicertako,dajedelindikatorjapokrivalcrni-lo,delpajebilpoložennamesto,kjerbesedilani(dasmolahkoopazovalirazliko).Ceježelezovcrniluprisotno,seindikatorobarva.Vnašemprimeru so rezultati na vseh treh mestih testi­ranjpotrdiliprisotnostželezo-taninskegacrnila,vendarsmoobkonservatorsko-restavratorskem pregleduocenili,dacrnilošenirazgradilopapir-ja.Nujnajenadaljnjahrambavustreznihpogo-jih,kotje,naprimerravnopravsuhprostor(Sli­ka6). KONSERVIRANJEINRESTAVRIRANJELISTOVKNJIŽNEGABLOKA Konservatorsko-restavratorske posege na listih knjižnega bloka smo izvedli s postopkomrocnegadopolnjevanjamanjkajocihdelovinle­pljenjemraztrganinzizbranimjaponskimpapir­jem,kijebilpovidezu,barviindebelininajboljpodobenpapirjuknjižnegabloka. Obrabljeneinodpogosteuporabe»zaob­ljene«vogalelistovsmonaželjotervdogovorusskrbnikomdopolniliinobrezalinapravikot,naoriginalnoobliko,kakršnajevprvotnemstanjutudibila. Namesta,kjersobililistiizrezani,smodo­dali»nove«(prazne)listeizjaponskegapapirjainstemknjižnemublokupovrniliustreznode­belino. Prirestavriranjuknjižnegablokasmoupo­rabilimešanicoškrobnegalepila8inmetilcelulo­ze.Namernosmouporabilizelogostolepilo(cimmanjša vsebnost vode), da smo zmanjšali mo­žnostmigriranjanecistocvpapirjuinposledicnonastajanja»cekinov«namestihlepljenja.Resta­vriranelistesmosušiliinravnalimedlesenimi deskami, rahlo obtežene. Pravilno sestavljenepolesmozdružiliševlege(Slika7). ŠIVANJEKNJIŽNEGABLOKA Obrazvezusmozavsakolegoposebejiz­delališablono,nakaterismooznacilimestavbo­dovprvotnevezave.Šablonanamjebilavpomocprirekonstrukcijišivanjaknjižnegabloka. Sestavljenelegesmopredšivanjemzakraj-šicasobtežilimeddeskami.Zaboljšotrpežnostpovezaveknjižnegablokasplatnicosmonaprvoinzadnjolegovširini5mmzarobilibombažno PšenicnoškrobnolepiloDomofix,Helios®. tkaninobatist. Sestavljenelegeinustreznoraz­porejenesmonanapenjaluzašilivknjižniblokposledehizvirnegašivanjanaštirienojnekono­pljinevezice.Zašivanjesmouporabiliknjigove­škilanenisukanecnaravnebarve(Slika8). RESTAVRIRANJEPLATNICE Platnica, ki ni bila del izvorne vezave, jebilapoširiniinvišinimanjšaodknjižnegabloka.Kljubtemusmoseodlocili,daplatnicozusnje­noprevlekovcelotiuporabimo.Oporosmozatomoralidopolnitisceluloznimivlaknidovelikosti,kijeustrezalavelikostiknjižnegabloka.Oporoizlepenkesmonajprejprevidnolociliodusnjeneprevleke. Lepenko smo razslojili in na sredinoumestilikarton,9nanjsmozobehstraniizmenic­nododajalijaponskipapir,10doklersenismopri­bližalidebeliniopore.Zalepljenjesmouporabilimešanicometilcelulozeinškroba.Kertolepilonidovoljmocno,dabizlepilovelikoplastijapon­skegapapirja,smovzelomajhnikolicinidodajalidisperzijskolepilozapapir.11Dodanideljebilve­cji,zatosmoga,kojebilpovsemsuh,odrezalidovelikosti,kijeustrezalaknjižnemubloku. Usnjenidelplatnicevhrbtujebilširšiodknjižnegabloka.Omenjenivišekusnjeneprevle­kenamjeskupajzusnjemnazavihkihomogocil,dasmoistousnjenoprevlekolahkouspešnona­mestilinapovecanooporo. REKONSTRUKCIJAVEZAVE Štiri konopljine vezice smo razcesali injihnanotranjostranpovecaneoporenalepili s škrobnim lepilom (Slika9). Hrbtnidel knjižne­gablokasmoojacalizbombažnimitrakoviingaprekriliznovim,pobarvanimkozjimusnjem.Nanovododanousnjesmonahrbtuprilepiliizvirnousnjenoprevleko(Slika10),kismojonatona­mestilišenaoporo.Dodatnopovezavoknjižne­gablokasplatnicopredstavljatatudinalepljenaspojnalista. 4. ZAŠCITA GRADIVA PO POSEGU Za konservirano in restavrirano knjigosmonaredilišepomeriizdelanozašcitnoškatlo 9 TrajnoobstojnikartonHahnemühle,debeline1mm. 10 JaponskapapirjaPaperNao642181inJapicoRK02. 11 DisperzijskolepiloMekol1413/G,Mitol®. iztrajnoobstojnelepenke,kijenamenjenatrajnihrambi dragocenega arhivskega gradiva. Sesta­vljenajeiztrehdelov:izspodnjegadela–škatle z izrezi za lažje rokovanje s knjigo, pokrova inhrbtnegadela,kijupovezuje.Škatlajeprevlece­naskakovostnimnaravnimbombažnimplatnom(Slika11). 5. PRIPOROCILA ZA TRAJNO HRAMBO Priporocenatemperaturainrelativnavla­gavprostoru,kjersehraniarhivskogradivo,šeposebejtisto,kijenarejenoizrazlicnihmateria-lov,stanajvec18°Cin40–50%relativnevlage.Pomembnoje,datevrednosticezdanincezletonenihajo,cedotegavseenopride,jepomembno,danihajo,karsedapocasi.Rokopisnoknjigojetrebahranitivtemi. 6. ZAKLJUCEK Zvidikatrajnegaohranjanjaslovenskekul­turne dedišcine je bilo s konservatorsko-resta­vratorskimposegomnarejenopomembnodelo,sajsmokljubrazlicnimvelikostimlistovinpla­tnice, ki prvotno ni pripadala knjigi, s konser­viranjem in restavriranjem knjigo povezali vhomogeno celoto in uredili za trajno hrambo.Materialnosmo zanjoposkrbeli,vendarsiželi-mo,dabisevednonašelnekdo,kibotovsebinoznalprebrati,sajjenapisanavslovenskemnare-cju,kinipoznanovsakomur. LITERATURA IFLA Nacela za hrambo knjižnicnega gradiva in za ravnanje z njim.(ur.JedertVodopivec,JožeUrbani­ja).Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzabiblio­tekarstvo:ArhivRepublikeSlovenije,2000. Vodopivec,Jedert:Vezave srednjeveških rokopi­sov.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2000. VIRIINLITERATURA SUMMARY CONSERVATIONANDRESTORATIONOFTHEŠKOFICEMANUSCRIPT TheŠkoficemanuscriptoriginatesfromthebeginningofthe19th century andcontainsthemodificationoftheGermantranslationoftheessayMystica Cuidad de Dios,whichdescribesthelivesofJesusandMaryandwaswrittenbyaSpanishnunMaríadeJesúsdeAgreda(1602–1665).Themanuscriptiswritteninthelocaldialect,typicaloftheŠkoficedioceseandisthereforeanimportantpartofthewrittenculturalheritage,especiallyforSlovenesintheAustrianpartofCarinthia. Becauseofthedamage,themanuscriptwasnotavailableforuse.AtthesuggestionoftheDiocesanArchivesinKlagenfurt,theRestorationandConser­vationCentreoftheArchivesoftheRepublicofSloveniarestoredthebookandthusmadeitavailableforuseagain. Thebookblockis302mmhigh,196mmwideandabout50mmthick.Itcontains128pages,foldedin10quires.Thecontentiswrittenwithanirongallink.Thebookblockisenclosedwithaleathercover,whichevidentlybelongedtoanotherbook.Weassumethatthemanuscripthadastiff-boardbinding. Athoroughexaminationofthemanuscript’sstateprovidedforthefol­lowingconservation-restorationtreatments:untyingofthebookblock,surfacedrycleaning,measurement ofthepaperpH,definingfibretypes,identifyingink,restoringthebookblockpagesandretyingofthebookblock.Areconstruc­tionofthebindingwasmadeandthecoverofthebookblockwasremodelled.Forpermanentprotection,themanuscriptwasequippedwithacustommadeprotectivebox. Conservation-restorationtreatmentsaretheresultofknowledgeandex­perienceoftheteamofconservators-restaurateursattheRestorationandCon­servationCentreoftheArchivesoftheRepublicofSlovenia. ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJEONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIA Aškerceva nagrada in Aškercevi priznanji za leto 2020 KomisijazapodeljevanjeAškercevihnagradinAškercevihpriznanj(da­lje:komisija)jebilazaštiriletnimandatizvoljenanarednemobcnemzboruAr­hivskegadruštvaSlovenije(dalje:ADS)22.marca2018.Komisijosestavljajo:ElizabetaErženPodlipnik (zapisnikarica),IvanFras,dr. AndrejNared(pred­sednik),AleksandraPavšicMilostinKatjaZupanic(namestnicapredsednika). Vletu2020sejekomisijasestalanadvehrednihsejah,enosejojeopravi­lakorespondencno.ClanikomisijesosodelovalitudipripripravinovegaPravil­nikaopodeljevanjuAškercevihnagradinAškercevihpriznanj,kijebilsprejetnazboruclanovkonecmarca2020. Skorespondencnosejo,kijepotekalapoelektronskipoštimed22.in28.julijem2020,jekomisijapotrdilabesedilojavnegapozivazapredložitevpre­dlogovkandidatovzaprejemnikeAškercevenagradeinAškercevihpriznanjvletu2020. Javnipozivjebil10.avgusta2020objavljennaspletnistraniADS,pravtakojebilposlannae-nasloveclanovdruštvainnaarhivskodopisnolisto.Zjavnimpozivom,kijebilodprtdo9.septembra,smozbiralipredlogezapreje­mnikeeneAškercevenagradeindvehAškercevihpriznanj. Na4.seji(11.septembra2020)jekomisijaodprlainpregledalaprispelepredloge.Prispelojedesetpredlogov;vsisobilipopolniinsoprispelipravocasno. ZaAškercevonagradosoprispelitrijepredlogizapravtolikokandida­tov, zaAškercevopriznanjepa sedempredlogovzašest kandidatovoziromaizvedenih projektov. V imenu komisije in društva se zahvaljujem ustanovam Predsednik Komisije za podeljevanje Aškercevih nagrad in Aškercevih priznanj dr. Andrej Nared predstavi predloge in utemelji izbor nagrajencev Prejemnici Aškercevega priznanja mag. Hedvika Zdovc in Vesna Gotovina inposameznikom,kisoposlalidobroutemelje­nepredloge.Velikoštevilopredlogovsevedaniolajšalodelakomisiji,kipajekljubtemunaseji 16.septembradvaodtrehprejemnikovizbralasoglasno, prav tako je izvršni odbor ADS izborkomisijesoglasnopotrdil. Aškercevi priznanji Vesni Gotovina in mag. Hedviki Zdovc za pripravoZbirnegakatalogarokovhrambedoku­mentarnegagradivavjavniupraviinstemzaod­mevenprispevekkrazvojuslovenskearhivistikenapodrocjudelazustvarjalciarhivskegagradivaterodbiranjaarhivskegagradivaizdokumentar­nega. VesnaGotovinajeleta1986diplomiralaizzgodovineinsociologijenaFilozofskifakultetivLjubljani.Majaleta1986sejezaposlilavArhi­vuRepublikeSlovenije,kjerježevrstoletvodjaSektorjazavarstvoarhivskegagradivaupravepoletu1945. TudiHedvikaZdovcjekoncalaštudijzgo­dovineinsociologijenaFilozofskifakultetivLju­bljani.Leta1985sejezaposlilavZgodovinskemarhivuCelje,kjerskrbizafondespodrocjaupra­veoddrugepolovice19.stoletjadalje.Magistri­ralajeleta2005. Priobehveljaizpostavitivelikopredanostdeluzustvarjalciarhivskegagradivainvrednote­njudokumentarnegagradivadržavnihupravnihorganovinorganovsamoupravnihlokalnihsku­pnosti.Prisvojemdelustapripravilivrstopisnihstrokovnihnavodilzaodbiranjearhivskegagradi­vaizdokumentarnegazaupravneorganenadr­žavniinlokalniravni.Šeposebejstaseizkazalipripripravipisnihstrokovnihnavodilzaustvarjalce,kiimajosedežvLjubljani,obmocneenotepaporaznihkrajihSlovenije,inkiveljajotakozaArhivRepublikeSlovenijekotzavseregionalnearhive. Leta 2018 ju je minister za kulturo ime­noval v delovno skupino za pripravo predlogaspremembPravilnikaodolocanjurokovhrambedokumentarnega gradiva v javni upravi iz leta2009.Kotrezultatdelajebilleta2019objavljennov Pravilnik o dolocanju rokov hrambe doku­mentarnegagradivavjavniupravi(Ur. l.RS,št.49/19)inkotprilogaZbirnikatalogodolocanjurokov hrambe dokumentarnega gradiva v javniupravi.Slednjisevcelotinanašanapredpisaniobvezni okvir nacrta klasifikacijskih znakov izpriloge Uredbe o upravnem poslovanju iz leta2018terveljavnihposameznihinenotnihnacr­tov klasifikacijskih znakov organov v Republiki Sloveniji. Zbirnikatalogobsega296straniinjerazdeljennaštiripoglavja.Vprvempoglavjusopodaniokvirnirokihrambezadokumentarnogradivo,vdrugemsonavedenikonkretniprimerirazdelitvespecificnihfunkcijinupravnihnalogsposameznihpodrocijjavneuprave,vtretjemsodoloceniokvirnirokihrambedokumentarnegagradivazaupravneenoteinvcetrtemrokihrambezalokalneskupnosti(obcine).Konceptpravilnika,uvodnobesedilo,prvoindrugopoglav­jejepripravilaVesnaGotovina,tretjeincetrtopoglavjepaHedvikaZdovc. Pravilnik o dolocanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javniupravizzbirnimkatalogomizleta2019jezelokoristensplošnipripomocekprit.i.zunanjislužbi,hkratipapredstavljavzorceninvzorenprimersodelo­vanjamedslovenskimiarhiviinvkljucevanjaslovenskearhivistikevizjemnopomembnopoljedelazustvarjalciarhivskegagradiva. Nataši Budna Kodric zakriticnoobjavoarhivskihvirovvdeluKorespon­denca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) instemzapomembenprispevek kpopularizacijiarhivovinarhivskegagradiva. NatašaBudnaKodricjeodleta1992zaposlenavZgodovinskemarhivuLjubljana.Najprejjeskrbelazaarhivskefondespodrocjagospodarstvainnatodružbenihdejavnosti.Vletih2006–2011jebiladirektoricaarhiva,odleta2011jearhivistkazapodrocjeuprave. Dejavnajenaraziskovalnempodrocjuterobjavljavrazlicnihstrokovnihinlokalnihpublikacijah.VsvojihprispevkihodkrivarazlicneplastidružbenegaživljenjamešcanstvanaKranjskemmedobemavojnama.Pravtakojepomem­bennjenprispevekkpopularizacijiarhivskedejavnosti.Jesoavtoricanekajar­hivskihrazstavintrehknjigoMiškiMicizaotroke. VpublikacijiKorespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) (Viri,št.41,Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2018)jeNatašaBudnaKodricob-javiladelobsežnekorespondence,kijohraniZgodovinskiarhivLjubljanavfon­duGrašcinaFužine.Zaradiobsežnostijekorespondencovsebinskorazdelilanadvadela:družinsko(primarno)inostalo(sekundarno).Vpublikaciji,kiimakar383strani,jeobjavljenaledružinskakorespondenca. Prejemnica Aškercevega priznanja Nataša Budna Kodric Skoznjosepredbralcem(raziskovalcem)odprerazgibanoživljenjeeneizmednajboljprepoznavnihljubljanskihdružin.Družbenaingospodarskavpe­tostzakoncevTerpincvljubljanskoinširšesrednjeevropskookoljenamskozipismarazkrivatudigospodarskeindružbenerazmeretegaprostora,sajstabilaTerpincevaenaizmedglavnihprotagonistovpredmarcnedobenaSlovenskem.Korespondencapasevedazrcalitudinjuneosebnepogledeinrazmišljanjaotakrataktualnemdogajanju. VuvodništudijiBudnaKodricnajprejpredstaviživljenjskopotFidelijainJožefineTerpincternjuneposvojenkeEmilije,vnadaljevanjupašedružinoJožefininega brata Valentina Ceška, Fidelijeve gorenjske sorodnike, poslovnepartnerjeinnekateredrugeposameznike,kisenajveckratomenjajovpismih.Osnovnimpodatkomotranskripcijipisemsledirazlagauporabljenihkraticinokrajšavterprepispisem,kisorazvršcenakronološko. Družinskakorespondencašteje210pisem,pisanihvnemšciniingotskikurzivi,kijihjetranskribiralainopremilaspotrebnimznanstveno-kriticnim aparatom. Na koncu dodana seznama oseb in krajev obsegata vec kot 2.200 imenposameznikov,družininkrajev. DelojeNatašiBudnaKodricodlicnouspelo,arhivisti,zgodovinarjiindru­giljubiteljipreteklostipasmodobilivrokeobjavoprvovrstnihzgodovinskihvirov.Vzornopripravljenaedicijajepomembenprispevekkpoznavanjuinra-zumevanjuživljenjavLjubljaniinnaKranjskemvpredmarcnidobi,hkratipaodlicnapromocijaarhivskedejavnostiindelasprimarnimiviri. Aškerceva nagrada Mariji Hernja Masten zaživljenjskodelonapodrocjuvarovanjainohra­njanjaslovenskearhivskededišcineterposredovanjale-tejavnosti. MarijaHernjaMastenjebilarojena20.novembra1950vOrmožu.Po­klicnopotjeleta1971zacelavZgodovinskemarhivunaPtuju,kimujeostalazvestadoleta2011,kosejeuradnoupokojila.Svojpoklicsicerdoživljakotpo­slanstvo,kigazveseljemopravljatudivpokoju. Vptujskemarhivusejespoprijelazvsemiizzivi,kijihprinašaarhivskodelo.Nazacetkunjenekarieresejemodernaslovenskaarhivistikašeleuvelja­vljala,porajalasoseštevilnastrokovnavprašanja.Sodelovalajevraznihprojek­tnihskupinah,kisouvajalestandardenapodrocjuvodenjaevidenc,popisova-nja,delazustvarjalci,arhivskezakonodaje,razstavinstikovzjavnostmi.Delalajenapripravimetodološkihmerilzaizdelavovodnikov,inventarjevindrugihpripomockovzauporaboarhivskegagradiva.»Doma«jebilatudivcitalniciinprideluzuporabniki.Vodilajemajhnoknjižnicoarhiva,njenaskrbjebilovode­njearhivskihevidenc.Izvajalajearhivskopedagoškodelo,sodelovalajesšola­mivsehstopenj,jihobiskovalainimelaštevilnapredavanja,uciteljempanudilastrokovnopomocprididakticnoprilagojenihrazstavahinštevilnihprojektih,vkateresobilivkljuceniucenci. Vecino delovne dobe je posvetila skrbi za starejše arhivsko gradivo. Vokviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovineormoško-ptujskegaobmocja,jeizvedlaštevilnapredavanjainznanstvenesim­pozijeterpripravilavecrazstav.Njenoraziskovalnodelojedalopodatke,kisopripomoglikcelovitejšemupoznavanjulokalneinširšeslovenskezgodovine.Mednajpomembnejšeprojekte,kijihjevodila,spadaraziskovanjeobehohra­njenihptujskihstatutov(izlet1376in1513),kistabilaizdanatudivoblikifa­ksimila.RaziskovalajepecateingrbmestaPtuja,ptujskemešcane,mestnohišo,njenazadnjaobsežnaraziskavapajebilaposvecenazgodovinidominikanskegasamostana.Gledenavecletnosodelovanje,kigajeimelptujskiarhivsKasaškimklubomLjutomer,jeMarijaHernjaMastenpostavilaMuzejljutomerskikasac.Zbralajenekajtisocdokumentovinpredmetovterustvarilanajvecjozbirkoar­ hivskihvirovzarejointekmovalnišportkasacevnaSlovenskem.Skupajskole­gicoNadoJurkovicjevletih2012–2015uredilaarhivminoritskegasamostanainslovenskeminoritskeprovincesv.JožefassedežemnaPtuju.Njenbibliograf­skiopussešenaprejdopolnjuje. BilajeenaizmedglavnihsodelavkprojektaArhivskifondiinzbirkevSFRJ(SRSlovenija)izleta1984terurednicaobehvodnikovpofondihinzbirkahZgo­dovinskegaarhivanaPtuju(1985,2009).Vptujskemarhivujezacelatudiziz­dajoarhivskihvirov(npr.Vpisna knjiga mešcanov mesta Ptuja 1684–1917 izleta 1995,Urbar gospošcine Gornji Ptuj 1597 izleta2008)ininventarjev(dvazvezka Urbarji gospošcine Hrastovec 1555–1848 izleta1993). Znanjaspodrocjaarhivistikejedopolnjevalainpoglabljalanaštevilnihizobraževanjihvtujini,pridobljenoznanjeinidejepajevednonesebicnodelilamedsvojekolegeinbilamentoricamlajšimgeneracijamarhivistov. Vzpostavilainohranjalaještevilnepovezavezarhivivtujini.Pomembenjenjenprispevekprievidentiranjuzaslovenskozgodovinopomembnegaarhi-vskegagradivavŠtajerskemdeželnemarhivu,šezlastizapotreberestitucijegradivaizAvstrije. Vletih1996–1998jebilapredsednicaADS.TudivdruštvujepripomoglakprepoznavnostiSlovenijevmednarodniharhivskihkrogih.Navezalajestikesštevilnimistanovskimidruštvi,zlastiizsosednjihdržav.PosebejveljaomenitimednarodnikolokvijDelovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev,kigajenaPtujuorganiziralaleta1996.Znanapajebilatudipotem,dajepripravi­lainvodilavecstrokovnihekskurzij,kisozbližalekolegeizrazlicniharhivov,hkratipaomogocileogledetujiharhivovnaneformalen,sprošcennacin. Njenodelojebilovednousmerjenovjavnost,vseznamenompopula­rizacijearhivskestroke,spoštovanjapisnekulturnededišcineterseznanjanjajavnostispomembnostjoarhivovpriprevzemanju,urejanjuinohranjanjuarhi­vskegagradiva.MarijaHernjaMastenjeoseba,kiješenaprejpredanasvojemustrokovnemudelu,brezpreracunljivihinteresov,sajjoobtemvodistrastdozgodovineinarhivskegagradiva.Jenavdihštevilnimgeneracijam,obcudovanjavrednistanjenapripadnostarhivuinarhivskistrokiterširinanjenegaznanja. Prejemnica Aškerceve nagrade Marija Hernja Masten ZaAškercevonagradosobilivletu2020nominiraniše: • mag.VladimirKološazaživljenjskodeloin • mag.MilicaTrebšeŠtolfazaživljenjskodelo. ZaAškercevopriznanjepasobilepredlaganitudi: • dr.ZdenkaSemlicRajhzakriticnoizdajosejnihzapisnikovobcinskegaod­boraMestneobcineMariborvzbirkiGradivozazgodovinoMaribora, • dr.TatjanaHajtnikzaprispevekkpopularizacijiarhivovinarhivskede­javnosti,zaodmevneprispevkekuveljavljanjuinrazvojuslovenskearhi­vistikenapodrocjuvarovanjaarhivskededišcine,strokovnegaizobraže­vanjainarhivskezakonodaje, • Pokrajinski arhiv Maribor za projekt Mednarodni arhivski raziskovalni taborter • Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušic in Judita Šega za razstavo Slovenci, zacenjajo se novi casi … (1918–1920). Podelitev Aškerceve nagrade in Aškercevih priznanj za obdobje 2019–2020,kijihADSbienalnopodeljujezaposebnedosežkenapodrocjuarhivistikeinpopularizacijearhivskedejavnosti,jebiložetradicionalnovVelikisejnidvo­raniljubljanskeMestnehiše,insicervpetek,16.oktobra2020.Strogeomejitve,kijihjeletospovzrocilaepidemijanovekoronavirusnebolezni(Covid-19),sopodelitvižalvzeleslovesenznacaj,sajsobilinavzocilenagrajenkeinpodelje­valci.SlavnostnigovornikjebilcastniclanADSinAškercevnagrajenecizleta2010prof.dr.FranceDolinar.Nagradoinpriznanjistapodelilapredsednikko­misijedr. AndrejNaredinpredsednikdruštvaMatejMuženic,dogodekpajepovezovaldr.GregorJenuš. dr.AndrejNared Skupna fotografija vseh udeležencev podelitve Slavnostni nagovor na podelitvi Aškercevih nagrad Leta2014jedesetslovenskiharhivovnarazstavispomenljivimnaslo­vom Arhivi – zakladnica spomina ponudiloslovenskijavnostinaogled»jago­dniizbor«,kotsejeizrazilurednikpriložnostnegakatalogadr.AndrejNared,najlepšega,najpomembnejšegainnajdragocenejšegaarhivskegagradiva,kigahranijoslovenskiarhiviodsrednjegavekadodanes. Naomenjenirazstaviinvpriložnostnemkataloguprikazanogradivove­dnoznovatrka na našo zavest,daslovenskiarhivihranijoneprecenljivokul­turnodedišcinonašepreteklosti,kinasnakulturneminznanstvenempodrocjukotnarodbrezsramuinbrezkompleksamanjvrednostipostavljaobboknaro­domzahodneEvrope.Nic zato,cesmoštevilcnomajhniinceimamozaraditegaustreznomanjdragocenihlistin,rokopisov,dokumentovrazlicneprovenienceinizpovednemocitermaterialnihdokazovsvojekulturneinznanstveneustvar­jalnosti.Tuditarazstavadokazuje,dato,karimamo,posvojikakovostiinpo­membnostini manj vredno odtistega,karhranijoarhivit.i.velikihnarodov poEvropi.Tisto,kar nam manjka,jemordakancekponosainsamozavesti,dasmotudiSlovenciplodnoinucinkovitosooblikovalikulturnoinduhovnopodo­boEvrope,vkateroseuvršcamozdragocenimidokumentisvojelastnesamo­bitnosti.Tisti,kisetesvojesamobitnostizavedajo,tisti,kijoznajopravceniti,sostorilivse,dajetasrcikanarodovekulturneinduhovnededišcinepreživelaburneviharjepreteklostiterdazanjoskrbijoustreznousposobljeniinvdanihrazmerah–upamsireci–naravnostidealisticnozavzetistrokovnidelavci. Kakšen je odnos nosilcev oblasti do slovenske in s tem tudi do dela evropskekulturnededišcineprinas,namrazkrivažepoglednasramotnopo­dobonekdanjevojašnicenaPoljanskicestivLjubljani,kiježepredolgopredvi­denazaosrednjidržavniarhiv,takodolgo,dajezaArhivSlovenijepredvidenidelpostalpreprostopremajhen.PodobnoveljazaparkirišcenakrižišcuZoi­soveinSlovenskeceste,kjernajbivsajtakodolgože stalaosrednjaslovenskanacionalnaknjižnica.Obaprojektastavoblakihžetolikocasa,danaobrazihodgovornihniveczaznatirdecicesramuzaradineizpolnjenihobljubzanjunouresnicitev.Intošezdalecnistanajboljkricecaprimeranapodrocjuvarovanjaslovenskekulturnededišcine,predvsemtiste,kijerazglašenaza»kulturnispo­menikdržavnegapomena«.Ocitnosoodgovorniprevec dobesedno vzelibese­deuciteljaJermanavCankarjevidramiHlapci:»Narodsi bo pisalsodbosam!«inprelagajosvojoodgovornosttudinapodrocjuvarovanjakulturnededišcinevnekonedolocenoprihodnost.Ne vnekinegotoviprihodnosti,polnineznank; narodsi piše sodbosamdanes,pišesijovvsakokratnisedanjosti,pišesijotudinapodrocjuohranjanjakulturnededišcinekotnajžlahtnejšegadelatistekultu-re,kijogovorcinadržavnihproslavahtakoradipoudarjajokotvirslovenstvainnosilkoobstojaslovenskeganarodaskozinjegovoburnopreteklost.Številneponepotrebnembega,dajeslovenskemunarodušeleleta1991uspelouresnicitisvojolastnodržavnost.Ne pozabimo,danamjojeomogocilanašadolga,pe­strainbogatazgodovina,omogocilanamjojenezlomljivažilavost,omogocila namjojeneizcrpnakulturnainznanstvenaustvarjalnost našihljudivprete­klosti,omogocilanamjojezavest,kajSlovencismoinkajzmoremo.Dokazeotemhranijonašearhivskeustanoveinknjižnice.Vsebrezizjeme.Žalsebesedeslavnostnihgovornikovnaprireditvah,kipovelicujejonašokulturnopreteklost,veckotocitnonedotaknejosrcodgovornih.Ti,šepredenzapustijoprireditveniprostor,pozabijonaroko,kinasjevodilaodkoreninnašepreteklostidotistihkulturnihprelomnicvnašizgodovini,kijihpovelicujemozdržavnimiprazniki.Ocitnozmorejoodgovornibrezposledicprenesticeloobcasnokritiko,sajjoženaslednjitrenutekodnesejonjihovedrugacneprioritete. NaslovesnostipodelitveAškercevenagradezaživljenjskodelonapodro-cjuarhivistikeinAškercevihpriznanjzaizjemnedosežkevarhivistikivzadnjihdvehletihgredosevedamojeiskrene cestitke –inupam,dagovorimtudiv Govor dr. Franceta M. Dolinarja imenuvsehtistih,kisedanesžalnemorejoudeležititeslovesnosti–najprej vsem štirim nagrajenkamzanjihov izjemen prispevek napodrocju arhivske dejavnosti:znagradoza življenjsko delo bomoobenempocastilicastitljiviži­vljenjskijubilej(praznovalagabo20.novembra)legendeZgodovinskegaarhivaPtujMarije Hernja Masten,vkateremjebilazaposlenavsosvojoaktivnode­lovnodobo(1971–2011).Onjenibogatistrokovniinznanstveniustvarjalnosti,posveceni vveliki merinajstarejšemuslovenskemu mestuPtuju,pricanjena obsežnabibliografija. Izborkandidatovza Aškercevo priznanje jezakomisijonavadnozelonehvaležnodelo,todautemeljitevizborazaletošnjenagrajencenibilatežka.ObprebiranjuZbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi,kistagaleta2019objavilivULSlovenijevodjasektorjazavarstvoarhi­vskegagradivapoletu1945vARSVesna Gotovina inarhivskasvetnicamag. Hedvika Zdovc izZACelje,clovekpolegneoporecnestrokovnostiobcudujena­ravnostneverjetnopotrpežljivostinvztrajnostprinastajanjutegadela. Arhivskasvetnica Nataša Budna Kodric pajevzbirkiVIRI(41/2018) objaviladel korespondence zakoncev Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858),lastnikovgraduFužine,kinamizbogatezakladniceZALpolegnatancnegavpo­gledavživljenjerodbinezvzornonatancnostjonudidragocenepodatkeodoga­janjuvLjubljanivtemcasu.Vsemštirimnagrajenkammojeiskrene cestitke. Najseobtejpriložnostizahvalimše vsem drugim kolegicaminkolegomvarhivskistrokizanjihovopredanostdelu,kigaopravljajo,intonazavidljivistrokovniinznanstveniravni,kljubvcasihneravnonaklonjenimrazmeram,vkaterihdelajo,incepravzasvojedelonedobijovednoustreznegapriznanja.Onjihovipredanostiinstrokovnosti pricajo njihovabogatastrokovnainznan­stvenabibliografijaterštevilneodmevnerazstave,številnemednjiminatakozavidljiviravni,dabiznjimilahkogostovalikjerkolivtujini.Temkolegicaminkolegomsemoramo zahvaliti,dakljubobcasnemunerazumevanjuinneugo­dnimrazmeramzaupanojimgradivoskrbno varujejo,gazvsonatancnostjo proucujejo,ssvojimistrokovnimiinznanstvenimiizsledkiredno obvešcajo zainteresiranojavnost,predvsempazvsoodgovornostjoskrbijo,da to srciko našekulturnededišcine,tosrcikonašekulturneinnacionalneidentitete,kismojopodedovaliodnašihprednikov,naprimerennacinodstirajo strokovnijavno­sti,predvsempajonepoškodovanoinprimernozavarovanoohranjajo našim zanamcem. Vsemiskrenazahvalazželjo,dabienakopogumnodelovališenaprej. dr.FranceM.Dolinar Spoštovane nagrajenke, drage kolegice, spoštovani prisotni! VimenuzbranihnagrajenkseiskrenozahvaljujemArhivskemudruštvuSlovenijeinkomisijizapodeljevanjeAškercevihnagrad,šeposebejpavsemti­stim,kisonaspredlagalitersovnašemdeluindosežkihnaarhivskempodrocjuspoznaliinocenili,dasile-tozaslužipriznanjeinnagrado. Zaarhivistekužneepidemijenisoneznanka.Kolegica,dr.EmaUmek,1 s katerosvavdruštvudobrosodelovali,jeobdelalatovrstnevireinnavajaukrepekužnihkomisarjev,kisoobsegalizapiranjedeželnihmeja,prepovedprirejanjacerkvenihobredov,procesijinvsakovrstnegazbiranjaljudi,šeposebejtrgova­nja,celopomocnikivandravcisosemoralizanekajcasaustaliti. Torejnekako,Dejavústanje,kinasjedoletelovletu2020.Vendartido­godkinesmejozameglitipomenadanašnjeslovesnosti,sajpoantanivnasalikolikonasjezbranih,temvecvsporocilnostipriznanjinnagrade,daprejemamopriznanjazapodrocjeohranjanjaarhivskekulturnededišcine. Grezato,dajenekdoleta1943,20.oktobra(od1976našstanovskipra­znik),zapisalinspoznal:»dagrenagraduTurjakuvizgubomnogoarhivskega gradiva iz arhiva Turjacanov,daimagradivogotovomnogodragocenihpodat­kovopreteklosti,ingajepotrebno rešiti in ohraniti.«Zapisanjedovoljmocanargument,kipricaozavedanjupomenaarhivskegagradivaternjegovizašcitiinvarovanju.Grenamreczanajpomembnejšiintemeljnidelzgodovinopisja–gre zavarovanjearhivskegagradiva. Deloarhivskestrokemedletoma1970in1991boverjetnozgodovinaslo-venskearhivistikeovrednotilainpoimenovalakotmlajšoutemeljiteljskofazointenzivnegarazvojainuveljavitveslovenskearhivskestroke.DruštvojezaceloizdajatisvojorevijoArhivi,Vire,katerihurednikjebildanašnjislavnostnigo­vornikdr.FranceDolinar,dobilismoprveucbenikespodrocjaarhivskestroke,arhivistikajeprišlanauniverzo.PritemenormnemprojektujeADSodigralopomembnovlogomediatorjamedslovenskimiarhivi,znanstvenimiinstitucija­miinpolitiko.Sajnedabibilikdajenotni,todaleprekizkušenjinpraksevsehslovenskiharhivovjebilomogocezapisati,poenotitiindatiteoreticnetemeljeslovenskiarhivskiznanosti. Arhivisokulturnikapitalinmorajohoditivkorakznovimikonceptiinpogledomdelazaprihodnost.Kakobomouredilivseokrogarhivovodvarstvapriustvarjalcih,prevzemanja,urejanja,uporabedodostopnostiarhivskegagra-divavokvirumednarodnegakontekstadigitalneprihodnosti,pabodelonasle­dnjemlajšegeneracijearhivistov. Umek,Ema:KuganaŠtajerskemvletih1679–1683.V:Kronika VI(1958),št.2. Aškerceve nagrajenke skupaj Upam,dabodovašerazpravevsajtakokonstruktivneinpolnenasprotij,kotsobilenašeinbododaleodlicnerešitveinrezultate. Cebotemutako,bodoštevilnizasvojedeloprejelienakopriznanjeinnagrado,kakršnostedanesVinamenilinam. MarijaHernjaMasten OSEBNEVESTIPERSONALIA IN MEMORIAM Marija Oblak Carni (1932–2020) Avgusta2020sejeodnasposlovilaMarijaOblakCarni.Odnasjeodšlastarostaslovenskearhivistike,kijessvojimneprecenljivimznanjem,prizadev­nostjoinenergijopomagalapostavljatinjenetemelje.Arhivistikijebilapredanavseodleta1960,kojeopravilaarhivskistrokovniizpit. Vslovenskiharhivih jeopravljalavsestrokovnenaloge,odzbiranjaarhivskegagradiva,urejanjainpopisovanjadoizdelavepripomockovzanjegovouporabo.Sodelovalajepriar­hivskihrazstavah,priizboruinobjaviarhivskihdokumentovvedicijahvirovtervzpostavljanjuizobraževalnihprogramov,kisodalinovrodslovenskiharhi­vistkinarhivistov. ObvstopuvarhivskoslužbojeMarijaOblakCarnipostalaclanicaArhi­vskegadruštvaSlovenijeinzelokmalupostalaenaodnjegovihgonilnihsil.Kotpredsednicagajevodilamedleti1968in1976.Vcasunjenegapredsedovanjajedruštvodoživeloštevilnemejnike.Spodbudilojejavnorazpravoonujnostiobjavljanjaarhivskihvirov,dostopnostigradiva,šeposebnotistega,kisenana­šanaSlovenijoinSlovencevtujiharhivih,terpomenupopularizacijearhivovinarhivskekulturnededišcine.ArhivskodruštvoSlovenijejepodnjenimvod­stvommeddrugimzacelozizdajanjemarhivskestrokovnerevijeArhivi (1975) insprejelosklep,da20.oktoberpostanedanarhivov(1976). Medleti1974in1984ter1988in1993jebilaMarijaOblakCarnidirek­toricaArhivaSlovenije.Kotdirektoricaosrednjegaslovenskegaarhivasejespo­prijemalaspovsemnoviminalogamiintežavami.Obstrokovnemdelusotakovospredjestopilapredvsemvprašanjaarhivskezakonodaje,reševanjaprostor­skihinkadrovskihstisk.PrizadevalasijezaprostorskosanacijoArhivaSloveni­je,dodelitevnovihprostorovinnjihovoustreznotehnicnoopremljenost.VcasunjenegadrugegamandatajeArhivSlovenijepridobildelstavbenekdanjevoja­šnicenaRoškicestivLjubljani,kitudipotridesetihletihševednocakanasvojodokoncnoureditev.Prizadevalasijetudizaureditevkonservatorsko-restavra­torskedejavnostivarhivuinureditevstatusafilmskegaarhivskegagradiva. Posebno pozornost je Marija Oblak Carni posvetila kulturno-prosvetnidejavnosti,založniškidejavnosti,popularizacijiarhivskeslužbeinsodelovanjuvmednarodnemprostoru.PodnjenimvodstvomjeArhivSlovenijenavezalstikesštevilnimiarhivskimiinstitucijamivJugoslavijiintujini.TakojespodbujalastrokovnoizmenjavoznanjazarhivivJugoslaviji,Nemciji,Italiji,Avstriji,VelikiBritaniji,Španiji,naPoljskem,Ceškem,SlovaškeminMadžarskem. Mednarodnosodelovanjeinšeposebnopoložajarhivskegagradiva,kisenanašanaSlovenijoinSlovencevtujiharhivih,jeenaizmednajpomembnejšihzapušcinMarijeOblakCarni.Velikopomembnegadelajeopravilaprieviden­tiranju invracanju arhivskega gradivapo mednarodnihpogodbah zAvstrijo,ItalijoinnekdanjoJugoslavijovslovenskearhive.Imenovanajebilavmešanojugoslovansko-avstrijskokomisijozapogajanjaovracanjuarhivskegagradivaizAvstrijeposporazumuizleta1923,mešanojugoslovansko-italijanskokomisi­jozavracanjearhivskegagradivapoOsimskihsporazumihinpoosamosvojitviSlovenijetudivdelovnoskupinozanasledstvoporazpadliJugoslaviji. ZasvojedejavnodelovanjeinstrokovneuspehejeMarijaOblakCarniprejelaštevilnapriznanjaindržavnaodlikovanja:leta1978jebilaodlikova­nazRedomdelazzlatimvencem,leta1987jebilArhivSlovenijetudizaradinjenegadolgoletnegauspešnegavodenjaodlikovanzRedomzaslugzanarod zzlatozvezdo,pokoncanihpogajanjihonasledstvuporazpadliJugoslavijipajijeposebnopriznanje25.junija2001izrocilotudiMinistrstvozazunanjeza­deve.ZaradisvojegadoprinosakprepoznavnostivrhniškekulturnededišcineinksplošnemuugledutakoVrhnikekotSlovenijejeleta2012postalacastnaobcankaobcineVrhnika.PriznanjezanjenodelojijeizkazalotudiArhivskodruštvoSlovenije.Leta2004jepostalanjegovacastnaclanica,leta2014pajezaizjemenprispevekkrazvojuslovenskearhivistike,varovanjuinohranjanjuarhivskededišcineinnjenemupredstavljanjujavnostiterzadolgoletnozaslu­žnodelovArhivskemdruštvuSlovenijeprejelaAškercevonagradozaživljenj­skodelo. dr.GregorJenuš IN MEMORIAM Ivan Lovrencic (1954–2020) Vponedeljek,24.avgusta2020,smoseposlovilioddolgoletnegaravnate-ljaZgodovinskegaarhivanaPtuju.Soncendan,podreberpoloženopokopališceTrnovskevasijebiloobnašemprihoduprazno,sajtakonarekujejopredpisiobkoronavirusu.Vladalajetistatišina,kizaradiglasnostiboliinbibilazelopovoljipokojnegaIvana. IvanLovrencic,zadomaceJanko,sejerodilvdelavsko-kmeckidružini.OceFrancjedelalnavodnemgospodarstvunaPtuju,matiMarija,rojenavznanidružiniŠalamunovih,jeskrbelazadružinoindelalanakmetiji.Lovrencicevastaimelasedemotrok,dvojckastaumrlastaralenekajtednov.Ivanjebilrojenkotpetizapovrstjo,leta1954.StaregašestmesecevstastaršavstiskidalakLovren-cicevemudedkunaGrajenšcak.Ocejemoralkvojakom,matipasamadomanizmogla.DomovvTrnovskovassejevrnilšele,kojebilotrebavosnovnošolo.SestraMarijainbratFranc,kistašlaponj,sespominjata,kakosejeupiralinjokal,kojemoral»oddoma«nekamktujcem. LovrencicevisoimelihišovBišu,streljajodTrnovskevasizžupnijskocer­kvijosv.Bolfenkainosnovnošolo,karjeodtakratnaprejpredstavljalonjegovnovisvet.Kakorhitrojeznalprebratiprvecrke,sejezanjsvetodprlinrazširil.Hitrojeprebralšolskoknjižnicoinkotvzorenministrantdobildostoptudidožupnikove.PokoncaniosnovnišolisejenapriporocilodomacegažupnikaDra­gaŽižkavpisalvSrednjoverskošolovVipavi(ustanovljena1950kotSlovenskomalosemenišce).Družinajeodlocitevsprejela,sajsicernadvsenadarjenemuJankustaršašolanjanebimoglaomogociti.Leredkojegovorilocasusvojegaži­vljenjavVipavi.Nekocmijedejal,dajebiledenizmednjegovihnajtežjihtrenut­kovinnjegovapotvCanosso,kojeobkoncucetrtegaletnikašelkpredstojnikuinmupovedal,dasenebovpisalnaštudijteologije,dasenepocutipoklicanega,temvecboubralsvojo,lastnopot.ŠtudijenopredmetnezgodovinenaFilozofskifakultetivLjubljanijekoncalindiplomiral27.junija1978.ZadiplomskonalogojeprejelštudentskoPrešernovonagrado. Že15.avgusta1978jezacelzdelomvZgodovinskemarhivunaPtuju,kijepravtakratimelrazpisanodelovnomestoarhivista,pripravnika.Kotmladzgo­dovinarsiježelelsicerdelativprosveti,vendarjeslužbonujnopotreboval,dajelahkozagotovilživljenjesvojimladidružini.PtujskiarhivjetakratštelosemdelavcevintakratniravnateljAndrejFekonjajezvelikimoptimizmompred­stavilnovegastrokovnegasodelavca,vkateregajepolagalvelikeupe.ZaletojenjegovostrokovnodeloprekinilosluženjevojaškegarokavSrbiji,kijetrajalood4.decembra1979do21.novembra1980.Obvrnitvinadelovptujskiarhivjepostalodgovorenzanajobsežnejšegradivoupravnihfondov. Zakrajšeobdobjejezapustilarhivinodšeldelatvprosveto.Pedagoškodelozmladimigajeveselilo,naSrednješolskemcentruPtujjeod1.septembra1982do31.decembra1985poucevalzgodovino.VtemcasujepriRepubliškemkomitejuzavzgojoinizobraževanjetertelesnokulturoopravilpedagoškistro­kovniizpit. Vobdobju1984–1985jeposlevršilkedolžnostiravnateljiceptujskegaar­hivaprevzelaKristinaŠamperlPurg,kipritakratnipoliticnistrukturisamanebidobilapodporezavodenjearhiva.PriiskanjumožnihkandidatovjijeuspeloprepricatiIvana,nekdanjegasodelavca,kijepoznalproblematikoarhivskestro­ke,ptujskegaarhiva,predvsempajebildomacin,kijedodobrapoznallokalnerazmere,daseprijavinamestoravnatelja.IvanLovrencicsejeprijavilnarazpis,dobilpodporokolektiva,obcinskekonferenceSZDLPtuj,kijetakratpodeljevalamnenjeokandidatihzavodilnadelovnamesta,inpostalravnateljZgodovinske­gaarhivanaPtuju.Natejfunkcijijeostalenaindvajsetlet,od21.januarja1985do28.februarja2006. Vmajhnemkolektivu,kotjeptujskiarhiv,jeveljalopravilo,damoravsakdelativseinpoznativsapodrocja.Vletu1979jebilaizvedenaorganizacijskasprememba,uvedenihjebilopetreferatovinIvanujebildodeljenreferatzaobsežnogradivoupravnihfondov.Karieroarhivskegastrokovnjakasijezgradilzurejanjemupravnihinsodnihfondov,spoznavanjemdelaingradivaArhivaRepublikeSlovenijeindelomzustvarjalci.Leta1988jebilimenovanzapredse­dnikakomisijezapreizkusstrokovneusposobljenostizadelozdokumentarnimgradivom,vletu2009jepridobilstrokovninazivarhivskisvetovalec. NjegovodelovarhivujepustilovZgodovinskemarhivunaPtujutrajenpecat.Menjalasejegeneracijaarhivarjev,kisejepomladilainpovecala.Njegovaintelektualnaširinainodprtoststadelavcemomogocilisodelovanje,izobraže­vanje,lastnovkljucenostvtokoveslovenskearhivistike,kijebilatakratvvelikirazvojnifazi.Arhivjepestilakronicnaprostorskastiska.Dajeomogocilnemo­tenodeloarhiva,mujevletu1992uspeloadaptiratikletipodarhivominstano­vanjevprizidku,scimerjearhivpridobilprostorzadelosstrankami,innekajskladišcnegaprostoravkleti,zakaterosmovsivedeli,dajelahkolezacasnarešitevtežave.Vletih2004in2005jezacelpogajanjazMinistrstvomzakulturoRepublikeSlovenije,dajearhivudodeliloprostorevstariopušcenivojašniciindajebilaizdelanagradbenadokumentacijazaadaptacijostavbe. Kotzgodovinarjeimelobcutek,kdajinzakajjecaszapoliticnospremem­bozrel.Medletoma1989–1990sosezaceleustanavljatiprvestranke,ustvarjatisosezacelitemeljinoveslovenskedemokraticnedružbeinIvanLovrencicjeskupajssomišljeniki,intelektualnimjedromPtuja,bilmedustanoviteljiSloven­skedemokraticnezvezenaPtujuinnekajcasatudinjenpredsednik.Leta1990jebilnavolitvah8.aprilaprvinalistiSlovenskedemokraticnezveze,nakaterijebilizvoljenvobcinskidružbenopoliticnizbor.ŽenakonstitutivnisejijebilzvecinoglasovizvoljenzaprvegapredsednikadružbenopoliticnegazboraPtujSkupšcineobcinePtujinpredsednikakomisijezalokalnosamoupravo. Tudiobvzpostavitvilokalnesamoupraveinupravno-teritorialnihspre­membahsejedejavnovkljucilvpolitiko.KosobilenaPtujskemzreferendumomleta1994nanovooblikovanenekatereobcine,jeIvankandidiralkotkandidatLDSzažupananoveobcineDestrnik-Trnovskavas.Svojprogramjepredstavil,dabiobcinoinnjenovlogooblikovaltako,dabiohranjalidentitetovsehkrajev­nihskupnosti.Vnjemlastnemslogu,kratkegainjedrnategaizražanja,jevoliv­cemnamenilnaslednjomisel:»Dabiuresnicilisvoježelje,sejenajprejpotrebnoudeležitivolitev,sajjeletampravomestoinpriložnost,dasiizberetežupanaposvojivolji.«ŽupanskimandatjedobilFrancPukšic,IvanLovrencicjepostalprvipredsednikobcinskegasvetaDestrnik-Trnovskavas.Kasnejejesfunkcijeodstopilinsespolitikoniukvarjalnikolivec. Vnjegovihzadnjihletihdelavarhivustasezamenjalašedvadirektorja– IvanFrasinKatjaZupanic.Njegovodelopajebiložezaznamovanozboleznijo, kigajezacelapocasiinvztrajnonacenjati,zatojebilinvalidskoupokojen31.decembra2012,s1.januarjem2013pamujeprenehalodelovnorazmerjevZgodovinskemarhivunaPtuju. ZaIvanaLovrencicazagotovovelja,dajebiledenizkrogaomikanihinizobraženihSlovenjegoricanov,kimuživljenjenibiloprizanesljivo.Biljeclovekvelikeljubezni,kijeveljalapredvsemnjegovidružini. MarijaHernjaMasten IN MEMORIAM Jože Žontar (1932–2020) Napredzadnjisoncenintopeloktobrskidansmoizvedeli,dajesvojobo­gatoživljenjskopotv89.letusklenilnašsodelavecindolgoletnidirektorZgodo­vinskegaarhivaLjubljanadr.JožeŽontar.Odšeljetihoinbrezpozdravaterbrezmožnosti,dabiseodnjegaposlovilivsi,kismogapoznaliinspoštovali. Obtakihtrenutkihprivrejonadannajprejosebnispomini,povezanizdr.JožetomŽontarjem.Mojisošetolikoboljprijetni,kersopovezanisprvozapo­slitvijotakojpozakljuckuštudijazgodovine.Predenaintridesetimiletimijedalpriložnost,dasvojopoklicnopotzacneminupam,dajobomtudizakljucila,vZgodovinskemarhivuLjubljana,EnotivIdriji.Povsembrezizkušenjsemvstopi­lavpraznopisarnoarhiva,kijetakratdelovalševgrajskihprostorihMestnegamuzejaIdrija.Vnjejnibilonešefanesodelavca.Navoljosemimelamizo,stolinomaro.NamizistabilapisalnistrojOlimpijaintistazelenaknjiga,kijopoznavsakslovenskiarhivist,znaslovomPrirocniki in karte o organizacijski strukturi do 1918. Cepravsembilazeloveselaslužbe,jemojtakratnidirektorcutilmojostiskoterstistimipomirjajocimiinspodbudnimibesedamiolajšalprvekorakenasamostojnipoti.Vtehdnehsepogostospomnimtistihnjegovihbesed,»no, kako je kaj«,komejepoklicalpotelefonu.Žetakratsemsezavedala,damijepreprostozaupalinravnozaraditegasembilavelikokratvstiski,dalenebišlokajnarobe.Ssvojoumirjenostjoinpotrpežljivostjomejespodbujalinšeenkratsemuzahvaljujemzatopriložnost.Dr.Žontarjebilmojnadrejenisamotrileta,zatotežkosuverenopišemonjem.Vnjegovspominbomizštevilnihzapisovsvo­jihpredhodnikovpovzelanjegovobogatopoklicnopot.Vendarsemprepricana,dajemednamiševelikozgodbinspominov,povezanihznjegovimdelovanjeminsodelovanjemznjim,dabilahkonapisaliknjigospominovnadr.Žontarja. Dr.JožeŽontarsejerodil15.marca1932vKranjuvdružinizgodovinarja dr.JosipaŽontarja.Pokoncaniosnovnišolileta1945ješolanjenadaljevalnakranjskigimnaziji,kjerjeleta1950maturiral.VpisalsejenaPrirodoslovno-fi­lozofskofakultetovLjubljaninaOddelekzazgodovino.Šeistegaleta,1955,pouspešnemzagovorudiplomskenaloge,sejezaposlilvDržavnemarhivuSlove­nije.Svojepoznavanjezgodovinejespretnoinuspešnoprepletelzarhivistiko.Spoprijelsejeznovimiizziviarhivskeproblematikeinzastavilpravilnoreše-vanjearhivskihstrokovnihvprašanjterstempostavilnovetemeljeslovenskearhivistike. Kojeleta1964postalvodjazunanjeslužbeinpostaviltemeljesodelova­njazustvarjalciarhivskegagradiva,soslediliprevzemivelikihkolicinarhivske­gagradivaustvarjalcev,kisoprenehalizdelovanjempoletu1945,zatosijedr.Žontarzastavilcilj,dajetrebavzpostavitipravnovarstvoarhivskegagradivaoziromarazvitimetodevarstvaarhivskegagradivaspoudarkomnazavarova­njuinohranitviarhivskegagradivavsehustvarjalcev. VsodelovanjustedanjimravnateljemMestnegaarhivaLjubljanadr.Ser­gijemVilfanomjeleta1966nastalprvirepubliškiZakon o arhivskem gradivu in arhivih,kijepostaviltemeljeorganiziranearhivskedejavnostiinarhivskemre­ževSloveniji.Temustasledilašedvapodzakonskaakta,Navodilo o nacinu iz­vajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva leta1969in Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz registraturnega gradiva leta1970. Natojesodelovalpri pripravivsehnaslednjihrepubliškiharhivskihzakonovinpodzakonskihaktovleta1973,Zakonu o naravni in kulturni dedišcini izleta 1981teriznjegaizhajajocihpodzakonskihaktih.Prislednjemjevložilzeloveli­koenergije,sajsoizneznanihrazlogovavtorjizakonaizpustiliarhivskogradivo.Kerjezmanjkovalocasa,mujelevnekajintenzivnihdnevihdela,brezmožnostiposvetovanjaskolegi,uspelozakondopolnitizdolocbamioarhivskemgradivu.Nazadnjejesodelovalpripripravi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih leta 1997,stem,daseješevsedosvojeupokojitveleta1999ukvarjalsteoreticnimiinprakticnimivprašanjiarhivistike. Zaradiprevzemavsevecjihkolicinarhivskegagradivasejedr.Žontarza­vzemalzaizdelavopregledovarhivskegagradivainnjegovopredstavitevjav­nosti.ŽesredišestdesetihletjebilpobudnikinvodjapripripraviVodnika po arhivih Slovenije,kijeobsegalpregledarhivskegagradivavarhivih,muzejihinknjižnicah.IstocasnosejezacelaakcijazaizdelavoserijearhivskihvodnikovpovsehrepublikahJugoslavije,kijepomenilazacetekuspešnegasodelovanjadr.ŽontarjaskolegipoJugoslavijiinaktivnimdelovanjemvZveziarhivskihdelav­cevJugoslavije.Izkušnjenatempodrocjusogavodilevpripravopotizauvedbomednarodnihstandardovurejanjainpopisovanjaarhivskegagradiva. Medintenzivnimdelovanjemnapodrocjuarhivskezakonodajejedr.JožeŽontarfebruarja1972sprejelnovizzivinsezaposlilvMestnemarhivuLjublja­na.Prevzeljemestoravnateljainzacelosejenjegovozelodelovnoobdobje.PodnjegovimvodstvomjeMestniarhivLjubljanapostalnajvecjiregionalniarhivvosrednjiSloveniji,sajsejenjegovodelovanjerazširilonacelotnoosrednjoSlo­venijoinzvelikotrudamujeleta1973uspelo,dasogapreimenovalivZgodo­vinskiarhivLjubljana.Zaceljeuresnicevatisvojovizijorazvojaarhivskeslužbeinarhivaterskupajzzaposlenimiposkrbelzastrokovniinkadrovskinapredekarhiva.Žalžepokojnisodelavecmag.JanezKopacmijevelikokratpripovedoval,kakosopogostomodrovalitakovarhivskihprostorihkakortudiizvendelovnihprostorov,izvendelovnegacasa,karpomeni,dajedr.Žontarresznalmotiviratizaposlene.Naslednjicilj,kisigajezastavildr.Žontarvnovislužbi,jebilaure­ditevzunanjeslužbe.Imenovaljeekiposodelavcevzunanjeslužbe,kijeskrbelazapospešenoprevzemanjearhivskegagradivapoterenuinstemrešilavelikoarhivskegagradivapredunicenjem.Starejšikolegi,kisosodelovalitudizzapo­slenimarhivistomvidrijskienoti,somipripovedovali,kakosejeekipasstarimrumenimFiatovimkombijemvozilapoterenunaIdrijskeminCerkljanskemterosvojihštevilnihprigodahinanekdotah. Velikekolicinenovoprevzetegaarhivskegagradivasoposledicnozahteva­lereševanjeproblematikeurejanjaarhivskihskladišc.Vprašanje,kakozagoto­vitinoveprostore,kibodoustrezalimaterialnemuvarstvuarhivskegagradiva,jedr. ŽontarjapovezaloznemškimikolegiizBavarskegadržavnegaarhivavMünchnu.Njihoveizkušnjeinstrokovnopomocjeskoristjouporabljalnado­macihtlehtermutudinenehenbojspoliticnimiinupravnimiorganiSlovenijezareševanjeprostorskeinfinancneproblematikearhivovnivzelvoljedoure­snicevanjazastavljenihciljev.Alinambodanašnjimrodovomarhivistovuspelodokoncatinjegovodelonatempodrocju? Naslednjeobsežnodelo,kijebiloopravljenovcasuŽontarjevegavodenjaarhiva,stabilaizdanadvaobsežnavodnikapofondihinzbirkahZgodovinske­gaarhivaLjubljanaleta1980inleta1992.PravtakojeimelvelikezaslugepriizdajanjupublikacijizserijeGradivo in razprave.Vsekakornesmemopozabitinjegovihzaslugpripostavitvizeloodmevnerazstaveob500-letnicidelovanjaidrijskegarudnikaživegasrebraleta1990.Znanoje,dajeprisvojemdeluvednosledilnovostiminmeddrugimjenjegovazasluga,dajeimelZgodovinskiarhiv Ljubljanaprvimikrofilmskilaboratorijindajezelozgodajodprlvrataracunal­niškiobdelaviarhivskegagradiva. VZgodovinskemarhivuLjubljanasosepodnjegovimvodstvomkalilište­vilniarhivisti,kisotudipoodhodudr.Žontarjananovodelovnomestostrokorazvijalinaprejinkotsosamizapisali,jebil»arhivitis«povsod. Polegštevilnihdelovnihobveznostijevednonašelcasšezazgodovino.Leta1977jedoktoriralnaFilozofskifakultetistemoStruktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1948.Dr.Žontarsejezavedalpomenaizobraževanjaprihodnjihdelavcevvarhivu,zatojekmalupodoktoratu,obpod­poriArhivskegadruštvaSlovenijeinSkupnostiarhivovSlovenije,dosegel,dasovštudijskiprogramOddelkazazgodovinonaFilozofskifakultetivLjubljanivpeljaliarhivistikokotpredmet.Všolskemletu1978/1979jebilizvoljenvna­zivdocenta,leta1985zaizrednegain1990zarednegaprofesorjanaFilozofskifakultetinaOddelkuzazgodovino,scimerjepomembnoprispevalkrazvojuarhivistikekotsamostojnevede.Vsedokoncašolskegaleta1999/2000jepre­davalarhivistikoinupravnozgodovinoterznjopovezanrazvojznacilnihzvrstiarhivskegagradiva. Izpodnjegovegaperesasonastalaštevilnatemeljnadela,pokaterihstro­kovnidelavciposegamošedanes,zatomuupravicenopripadamestoprvegapo­klicnegastrokovnjakazamodernoarhivistiko.Skupajsprof.Vilfanomstaizdalaprviprirocnik Arhivistika.PodpisalsejepodnekaterepublikacijeArhivskegadruštvaSlovenije,meddrugimpodprirocnikzadelavce,kidelajozdokumen­tarnimgradivom,inucbenikArhivistika za srednje šole leta1984.Publikacijaiz leta1988Prirocniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranj-ski, Primorju in Štajerski do leta 1918 pajedoberprimerŽontarjevegamedna-rodnegasodelovanjainpomembenpripomocekarhivistom. PodvajsetletnemslužbovanjuvZgodovinskemarhivuLjubljanasejeleta1992ponovnovrnilvArhivRepublikeSlovenije.PostaljesvetovalecvladeRe­publikeSlovenijezaarhivskastrokovnavprašanjainvodjaSlužbezamaticnearhivskestrokovnenalogepriarhivuterstemševelikoprispevalkširjenjuinpoglabljanjuarhivskihteoreticnihinprakticnihvprašanj. Dr.Žontarjebilvsestranskaosebnostinneumorendelavecnarazlicnihpodrocjih.VescassvojegaslužbovanjajebildejavenclanArhivskegadruštvaSlovenije, med drugim tudi njegov tajnik in predsednik. Sodeloval je v Zvezi društevarhivskihdelavcevJugoslavije,kjerjeopravljalrazlicnezadolžitve.Vle­tih1979–1992jevodilkomisijozašolanjeinizobraževanjearhivskihdelavcev.Leta1988jepostalšeclansekcijezašolanjeMednarodnegaarhivskegasveta,kjerjezastopalobmocje»VzhodneEvrope«.Svojeznanjeinizkušnjejedelilinpridobivalnaštevilnihdomacihinmednarodnihstrokovnihsrecanjihtervtujiharhivih,predvsemnemškihinavstrijskih.Postaljetudidopisniclanmednaro­dnegaarhivskegacasopisaArchivium. Spretnojepovezovalzgodovinoinarhivistiko.Vletih1972–1978jebilurednikKronike.Medtemjeleta1976vZgodovinskemdruštvuSlovenijepre­vzelševodenjesekcijezakrajevnozgodovino,kijojeleta1982zadveletizame­njalsprevzemomfunkcijepodpredsednikadruštva. VednojenašelcastudizasvojrojstniKranj.Vnjegovibibliografijilahkonajdemoštevilnadela,povezanazlokalnozgodovinoKranjainokolice,stem,dajetudipoupokojitviobjavilštevilneznanstvenerazpraveinmonografije. Celotenopusdr.Žontarjajereszelobogat. Zasvojeustvarjalnodelojebilveckratnagrajen.ŽemedštudijemsoopazilinjegovoznanjeingadvakratnagradilisPrešernovonagradozaštudente.Natojeleta1984zasvojedelovZgodovinskemarhivuLjubljanaprejelŽupancicevonagradomestaLjubljanezaposebnedosežkenapodrocjukultureinževnaslednjemletumujezasode­lovanjepriurejanjuKranjskegazbornikaobcinaKranjpodelilavelikoplaketoobcine.Leta2002mujeArhivskodruštvoSlovenijepodeliloprvicpodeljenoAškercevonagradozaživljenjskodelo. Kajpajenagrada?Vsekakor,daizkažemonekomupriznanjezanjegovodelo.Vendarmislim,dajenajvecjanagrada,dasebomodr.Žontarjaspominjalikotspoštovanegaincenjenegastrokovnjaka,direktorja,sodelavcainprijatelja.Spominjalisegabomokotzelovztrajnega,potrpežljivegainprijetnegacloveka.Dr.ŽontarjeobsvojiosemdesetletnicivintervjujuzacasopisKronika povedal, dajebilonjegovoživljenjskovodilo»delati, ravnati tako, da ne oškoduješ druge­ga in si ne na racun drugega pridobiti tega, kar si želiš«. ZavednosejeustavilumirjenkorakgospodaŽontarja,aostalnambospominnanjegovprijazninasmeh. MiraHodnik PRIDOBITVEARHIVOVACQUISITIONSOFARCHIVES Pridobivanje javnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SIAS1139,ZavodSRSzastatistiko,serijapopisiprebivalstva,1931–1971,109mapin3škatle,14,5tm,izrocitelj:StatisticniuradRepublikeSlovenije SIAS1164,Inštitutzanarodnostnavprašanja,1919–1999,147škatel,16,2tm,izro-citelj:Inštitutzanarodnostnavprašanja SIAS1464,RepubliškikomitezakulturoinznanostSRS,1955–1987,72škatel,8tm,izrocitelj:MinistrstvozakulturoRS SIAS2026,MinistrstvozašolstvoinšportRepublikeSlovenije,serijaIzobraževanjebegunskihotrok,1990–1996,1škatla,0,1tm,izrocitelj:OŠdr.VitaKraigherjaLjubljana SIAS2107,CenterRSzamobilnostinevropskeprogrameizobraževanjainuspo­sabljanja;podfondNacionalnaagencijazaprogrameEvropskeunije,2000–2011,52škatel,5,8tm,izrocitelj:CenterRepublikeSlovenijezamobilnostinevropskeprogrameizobraževanjainusposabljanja SIAS2128,ZvezavodnihskupnostiSlovenije,podfondVodnaknjiga,serijaPrimor­ska,1950–1987,146škatel,1kartotecnaškatla,16,4tm,izrocitelj:DirekcijaRSzavode SIAS2132,ZavodzapokojninskoininvalidskozavarovanjeSlovenije,1926–1989,101mikrofilmskikolut,0,4tm,izrocitelj:ZavodzapokojninskoininvalidskozavarovanjeSlovenije SIAS2159,VaruhclovekovihpravicRS,podfondStrokovnaslužba,1994–2011,404škatle,44,9tm,izrocitelj:VaruhclovekovihpravicRepublikeSlovenije SI AS 2190, Slovenski državni holding, serija Dokumentacija v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, 1991–2017, 1070 škatel,118,9tm,izrocitelj:Slovenskidržavniholding SI AS 2197, Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije,2001–2010,11škatel,1,2tm,izrocitelj:Javništipendijski,razvojni,invalidskiinpreživninskiskladRS Gradivo,kinivpisanovevidencofondovinzbirk: SIAS2057,UradVladeRepublikeSlovenijezainformiranje,1991–2005,27škatel,655kosov(11škatel)TDK-kaset,21kosov(16škatel)VHS-videokaset;3tm,izrocitelj:UradVladeRSzakomuniciranje ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZAC/1669KrajevnaskupnostVransko,1941–1996,1tmUpravnaenotaCelje,SI_ZAC/1036SkupšcinaobcineCelje(Premoženjskopravneza-deve1990–1993,dodatniprevzem),168a.š.,16,8tmUpravnaenotaCelje,SI_ZAC/1666OkrajnavolilnakomisijaCelje1998–2014,56a.š.,5,6tm UpravnaenotaLaško,SI_ZAC/1039,SkupšcinaobcineLaško(Zapisnikisejskupšci­neobcineinizvršnegasvetaskupšcineobcineLaško),13a.š.,1,3tmOkrajno sodišce vŽalcu,fond: Okrajno sodišce Žalec(SI_ZAC/0466),1979–1994, 144š.in7knjig,17tmOkrožnodržavnotožilstvovCelju,fond:VišjedržavnotožilstvoCelje(SI_ZAC/1311),1999–2003,11a.š.in19knjig,1,5tm OkrožnosodišcevCelju,fond:OkrajnosodišceCelje(SI_ZAC/0611),1919–1927,1š., 0,1tmJuteks,d.o.o.,LožnicapriŽalcu,SI_ZAC/0775JuteksŽalec,1945–1998,3,4tm,JavnopodjetjeKomunala,d.o.o.,Sevnica,SI_ZAC/1661KomunalaSevnica,1967–2016, 0,4tm KomunalaZagorje,d.o.o.,SI_ZAC/1667KomunalaZagorje,1862–2018,0,8tm,Simbio,d.o.o.,Celje,1951–1996,1,5tmNomago,d.o.o.,Ljubljana,SI_ZAC/1652IzletnikCelje,1946–2003,0,6tmUpravnaenotaLaško,SI_ZAC/1653TuristicnogostinskopodjetjeSavinjaLaško,1947– 1991,0,1tm GlasbenašolaSlovenskeKonjice,1962–2012,2,0tmOsnovnašolaGustavaŠilihaVelenje,1921–2000,4,1tmOsnovnašolaPlaninapriSevnici,1817–1996,1,4tm(delniprevzem)Zasavski muzej Trbovlje, SI_ZAC/1649 Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje, 1876– 1972,4,5tm Osnovna šola Toncke Cec Trbovlje, SI_ZAC/1655 Osnovna šola Toncke Cec Trbovlje, 1920–1995,2,9tm OsnovnašolaFranaKocbekaGornjiGrad,SI_ZAC/1657OsnovnašolaFranaKocbeka GornjiGrad,1894–1997,2,4tmOsnovnašolaMihePintarjaToleda,SI_ZAC/1660OsnovnašolaMihePintarjaToleda Velenje1829–1995,3,1tmJVIZMozirjeOEVrtecMozirje,SI_ZAC/1665VrtecMozirje,1973–2000,2,0tm,SI_ZAC/0845I.gimnazijavCelju,1928–1929,0,1tmSI_ZAC/0242KnjižnicaTonetaSeliškarjaTrbovlje,1962–2011,0,8tmSI_ZAC/1204KulturnorekreacijskicenterHrastnik,2000–2005,0,1tmSI_ZAC/1138ValvazorjevaknjižnicaKrško,1992–2006,0,4tmSI_ZAC/0900SlovenskoljudskogledališceCelje,2012–2018,0,4tmSI_ZAC/1550InštitutzahmeljarstvoinpivovarstvoSlovenije,1941–1970,2,8tmSI_ZAC/1648DruštvozapodvodnedejavnostiTrbovlje,1981–2014,0,1tmSI_ZAC/1060Zbirkacasopisovinrevij,1903–-2019,0,3tmSI_ZAC/1224Zbirkagradivapoliticnihstrankinsindikatovtervolitev,2018–2019,0,1 tm SI_ZAC/1345ZbirkaKomisijezaizvajanjezakonaopopravikrivic,2017–2019,0,3tmSI_ZAC/1406Zbirkagradivarazlicnihdruštev,1994–2019,0,1tm POKRAJINSKI ARHIV KOPER UpravnaenotaPiran,SI_PAK/0036/001,SkupšcinaobcinePiran,1962–1994,125te,12,5tm,delniprevzemodškatle467–592UpravnaenotaPiran,SI_PAK/0036/726,ObcinskiljudskiodborPiran/Comitatopopo-laredelcomunediPirano,1961–1962,1te,0,1tm UpravnaenotaPiran,SI_PAK/1031,ObrtnopodjetjeBrivnicaincesalnicaPiran,1955–1990,7te,0,7tm OkrajnosodišceSežana,SI_PAK/0488,ObcinskisodnikzaprekrškeSežana,1955–1994(2004),55te,6tm POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_PAM/2007OsnovnašolaGustavaŠilihaLaporje,1828–1971,1,1tm,11AŠSI_PAM/2008OsnovnašolaBrezno-Podvelka,1874–2001,78AŠOkrožnosodišce v Murski Sobotikot imetnik/pravni naslednikje predalo naslednje gradivo:SI_PAM/2010GalerijaAnteTrstenjakLjutomerinMuzejLjutomer,1893–2018,19AŠ,1,9tm SI_PAM/2013,JavnizavodKoroškovišjeinvisokošolskosredišce,2004–2019,0,4tm;gradivojebiloprevzetozaradilikvidacijezavoda.Gradivojebilourejeno,popi­sanoinvnesenovscope. Gradivonekdanjihpremogovnikovinbratovskihskladnic,vkolicini16knjigoziroma1,5tm,kigajepredalaobmocnaenotaZPIZRavne.Gradivojevfaziurejanjainevidentiranjavprogramscope. SI_PAM/0973TVTBorisKidric,1977–2016,18AŠ,1,8tm,prevzemarhivskegagradivaspopisomgradiva,izdelavohistoriataustvarjalca,historiatafondainpripravodokumentacijezavpisvregister,akc.št.2/19 SI_PAM/0459SkupšcinaobcineRavnenaKoroškem,1962–1994,29AŠ,2,9tmSI_PAM/1693Zbirkafotografijinrazglednic,19.st.,0,1tmSI_PAM/2002KinopodjetjeMaribor,1947–2013,37AŠ,3,7tmSI_PAM/0640OkrajnosodišceMurskaSobota,1871–1978,27AŠ,2,7tmSI_PAM/0713TemeljnosodišceMurskaSobota,1979–1994,87AŠ,2K,2,9tmSI_PAM/1891SplošnabolnišnicaSlovenjGradec,1898–1980,20knjig,2tm POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA PANG108SkupšcinaobcineTolmin,1962–1980,230škatel(23,0tm)PANG373GimnazijaNovaGorica,1947–2017,56škatel(5,6tm)PANG503OsnovnašolaMilojkeŠtrukeljNovaGorica,1986–2014,40škatel(4,0tm)PANG733PrimorskodramskogledališceNovaGorica,1986–2008,3škatle(0,3tm)PANG752AvtoprometGorica,1948–1994,12škatel(1,2tm)PANG756ZavodzasocialnomedicinoinhigienoGorica,NovaGorica,1980–2013,13 škatel(1,3tm)PANG763Državneželeznice,1901,1kos PANG 913 Krajevna organizacija Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Vipava, 1940–1980,152fotografijPANG934KrajevnaskupnostCol,1957–2004,4škatle,6knjig(0,5tm)PANG966DruštvoprimorskiharhitektovNovaGorica,2005–2012,40panojev,2zgo­ šcenki PANG1055OdbojkarskiklubSalonit-AnhovoKanal,1977–2016,2škatli(0,2tm)PANG1229NovakreditnabankaMaribor(NKBM),PodrocjeNovaGorica,1957–2011, 639škatel(64,0tm)PANG1231GoriškalekarnaNovaGorica,1947–2005,18škatel(1,8tm)PANG1236ObcinaBate,1921–1926,2knjigiPANG1238StrelskazvezaobcineNovaGorica,1972–1981,1mapaPANG 1239 Društvo za varstvo okolja in kulturne dedišcine Vipavske doline, 1990– 1993,1škatla(0,1tm)PANG1240RodModregavalaTrst-Gorica,1968–1982,1škatla(0,1tm) ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ SI_ZAP/0041,MaticneknjigeKLOinKUnaobmocjuUpravneenoteOrmož,1941–1960,10škatel,1tm.(28knjig),dopolnitevfonda(izvenprograma)SI_ZAP/0064,GeodetskaupravaPtuj,1877–2003,188škatel,18,80tm,dopolnitevfon­da. SI_ZAP/0137,DelavskoprosvetnodruštvoSvobodaPtuj,1956–1991,1škatla,0,1–do­polnitevfondaSI_ZAP/0139,GlasbenašolaKarolPahorPtuj,1945–2016,11škatel,1,1tm.–dopolni­tevfonda SI_ZAP/0245,ProjektainženiringPtuj,1955–2012,50škatelin6fotografijvokvirjih,5,0tm(in3manjšiin1vecjipredalnik) SI_ZAP/0252,Kmetijskikombinat(KK)JeruzalemOrmož,1957–1999,33škatel,3,30 tm.,dopolnitevfondaSI_ZAP/0000,GeodetskapisarnaOrmož–SLP,1945–1960,3škatle,0,3tm(59knjig)SI_ZAP/0288,ZvezakulturnihorganizacijobcinePtuj,1958–2017,34škatel,3,40tm, dopolnitevfondaSI_ZAP/0531,LjudskauniverzaOrmož,2013–2017,11škatel,1,10tm,dopolnitevfon­ da SI_ZAP/0622,KreditnabankaMaribor,poslovnaenotaPtujinnjenipredhodniki,1920– 1995,359škatel,36tm SI_ZAP/0624,KrajevnaskupnostRogoznica,1962–1997,12škatel,1,20tmSI_ZAP/0625,PerutninaPtuj,1934–1997,138škatel,13,8tmSI_ZAP/0626,KrajevniuradKidricevo-VojnabolnišnicaSternthal,1914–1918,2škatli, 0,20tm(izvenprograma)SI_ZAP/0627,KmetijskazadrugaPtuj,1945–1993,14škatel,1,40tmSI_ZAP/0628,PekarnePtuj,1947–1991,21škatel,2,1tmSI_ZAP/0632,KrajevnaskupnostDolena,1964–2010,19škatel,1,90tm(izvenprogra- ma)SI_ZAP/0633,KrajevniuradDolena,1974–1983,1škatla,0,10tm(izvenprograma)SI_ZAP/0634,KrajevnaskupnostPodgorci,1954–2003,20škatel,2tmSI_ZAP/0637,ObmocnaobrtnopodjetniškazbornicaOrmož,1925–1995,5škatel,0,5 tm SI_ZAP/0636,CenterzasocialnodeloOrmož,1956–2003,26škatel,2,6tm ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota v Ljubljani Imetnik:UpravnaenotaCerknica,fond:SI_ZAL_CER/0086,SkupšcinaobcineCerknica,1960–1979,137š,1kt,13,8tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:UpravnaenotaCerknica,fond:SI_ZAL_CER/0086,SkupšcinaobcineCerknica,1955–1967,409š,40,9tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:UpravnaenotaLogatec,fond:SI_ZAL_LOG/0012,ObcinskiljudskiodborLoga­tec,1955–1982,11š,1,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik: Upravna enota Logatec, fond: SI_ZAL_LOG/0039, Skupšcina obcine Logatec,1953–2006,247š,24,7tm(dopolnilniprevzem)Imetnik: Obcina Logatec, fond: SI_ZAL_LOG/0039, Skupšcina obcine Logatec, 1974–1990,24š,2,4tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OkrajnosodišcevLjubljani,fond:SI_ZAL_LJU/0717,OkrajnosodišceLjubljana –okolica,1949–1955,68š,6,8tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OkrajnosodišcevLjubljani,fond:SI_ZAL_LJU/0086,OkrajnosodišceLjubljana,1933–1994,397š,39,7tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OkrajnosodišcevCerknici,fond:SI_ZAL_CER/0005,OkrajnosodišceRakek/Cerknica,1945–1994,83š,16,6tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OkrajnosodišcenaVrhniki,fond:SI_ZAL_LOG/0052,SodnikzaprekrškeLoga­tec,1964–2004,16š,1,6tm(novifond)Imetnik:OkrajnosodišcenaVrhniki,fond:SI_ZAL_VRH/0069,SodnikzaprekrškeVrh-nika,1955–2004,19š,1,9tm(novifond)Imetnik:OsnovnašolaVodmat,fond:SI_ZAL_LJU/0831,OsnovnašolaVodmat,1952–1992,34š,3,4tm(novifond)Imetnik: Brane But, fond: SI_ZAL_LJU/0186, Poljanska gimnazija v Ljubljani, 1933–1938,6knjig,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:BraneBut,fond:SI_ZAL_LJU/0195,ZasebnauršulinskarealnagimnazijavLju­bljani,1938–1940,3knjige,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:BraneBut,fond:SI_ZAL_LJU/0199,ZasebnoženskouciteljišcepriUršulinkahvLjubljani,1940,1knjiga,0,1tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:BraneBut,fond:SI_ZAL_LJU/0198,UciteljišceLjubljana,1937–1940,4knjige,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:Osnovnašoladr.VitaKraigherja,fond:SI_ZAL_LJU/0453,Osnovnašoladr.VitaKraigherjaLjubljana,1944–2013,47š,4,7tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:Osnovnašoladr.VitaKraigherja,fond:SI_ZAL_LJU/0834,ŠolazaodraslepriOŠdr.VitaKraigherja,Ljubljana,1959–1967,3š,0,3tm(novifond)Imetnik:VrtecNajdihojca,fond:SI_ZAL_LJU/0846,VrtecNajdihojcaLjubljana,1961–1993,7š,0,7tm(novifond)Imetnik:VrtecNajdihojca,fond:SI_ZAL_LJU/0848,VVZMilanMajcenLjubljana,1949–1993,4š,0,4tm(novifond)Imetnik:VrtecNajdihojca,fond:SI_ZAL_LJU/0847,VVZSpodnjaŠiška,1916–1972,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:VrtecNajdihojca,fond:SI_ZAL_LJU/0849,VVZLitostroj,1964–1990,5š,0,5tm(novifond)Imetnik:VrtecPodGradom,fond:SI_ZAL_LJU/0839,VVZPoljane,1973–1997,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:VrtecPodGradom,fond:SI_ZAL_LJU/0840,VVOPrule,1949–1974,2š,0,2tm(novifond)Imetnik:VrtecPodGradom,fond:SI_ZAL_LJU/0806,VVOLjubljanaCenter,1948–2002,3š,0,3tm(novifond) Imetnik:OsnovnašolaherojaJanezaHribarjaStaritrgpriLožu,fond:SI_ZAL_CER/0047,OsnovnašolaBabnoPolje,1927,1988,1š,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OsnovnašolaherojaJanezaHribarjaStaritrgpriLožu,fond:SI_ZAL_CER/0049, OsnovnašolaIgavas,1920–1966,9š,0,9tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:OsnovnašolaherojaJanezaHribarjaStaritrgpriLožu,fond:SI_ZAL_CER/0053,OsnovnašolaherojaJanezaHribarjaStaritrgpriLožu,1926–2003,26š,2,6tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:OsnovnašolaherojaJanezaHribarjaStaritrgpriLožu,fond:SI_ZAL_CER/0084,NižjarealnagimnazijaStaritrgpriLožu,1939–1947,1š,0,1tm(dopolnilnipre­vzem) Imetnik:GlasbenašolaKamnik,fond:SI_ZAL_KAM/0139,GlasbenašolaKamnik,1952–2003,48š,3,8tm(novifond)Imetnik:Osnovnašola27.julija,fond:SI_ZAL_KAM/0140,Osnovnašola27.julijaKa-mnik,1975–1995,16š,1,6tm(novifond)Imetnik:Osnovnašola27.julija,fond:SI_ZAL_KAM/0141,Dijaškidom27.julijaKamnik,1958–1985,2š,0,2tm(novifond)Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0022,OsnovnašolaJavorje,1944–1963,1š,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0026,OsnovnašolaMamolj,1948–1965,1š,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik: Osnovna šola Šmartno, fond: SI_ZAL_LIT/0028, Osnovna šola Primskovo,1943–1965,1š,0,1tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0030,OsnovnašolaFrancRozman– StaneŠmartnopriLitiji,1944–1963,42š,4,2tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0031,OsnovnašolaŠtangarskePo­ ljane,1945–1965,1š,0,1tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0033,OsnovnašolaVelikaKostrevni-ca,1929–1963,2š,0,2tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:OsnovnašolaŠmartno,fond:SI_ZAL_LIT/0050,OsnovnašolaŠmartno,Odde­lekzaodraslepriDelavskiuniverziLitija,1979–1984,1š,0,1tm(novifond)Imetnik: Vrtec Kurircek Logatec, fond: SI_ZAL_LOG/0054, Vrtec Kurircek Logatec, 1959–1992,7š,0,7tm(novifond) Imetnik: Kulturno umetniško društvo France Prešeren, fond: SI_ZAL_LJU/0832, Kul­turnoumetniškodruštvoFrancePrešerenTrnovo,1953–2017,344r,62o,4tm (novifond) Imetnik:Cankarjevdom,fond:SI_ZAL_LJU/0249,KulturnidomIvanCankar,Ljubljana,1974–1986,38š,3,8tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:DomstarejšihobcanovLjubljanaBežigrad,fond:SI_ZAL_LJU/0842,Domsta­rejšihobcanovLjubljanaBežigrad,1975–2011,39š,3,9tm(novifond) Imetnik:VarstvenodelovnicenterTonckeHocevarLjubljana,fond:SI_ZAL_LJU/0843,VarstvenodelovnicenterTonckeHocevarLjubljana,1968–2017(2019),18š,1,8tm(novifond) Imetnik:Zdravstvenidomdr.BožidarjaLavricaCerknica,fond:SI_ZAL_CER/0087,Zdra­vstvenidomdr.BožidarjaLavricaCerknica,1967–1995,10š,1tm(novifond)Imetnik:GradisskupinaGd.d.–vstecaju,fond:SI_ZAL_LJU/0613,Gradbenoindustrij­skopodjetjeGradisLjubljana,1941–2012,28š,2f,3tm(dopolnilniprevzem)Imetnik:JavnokomunalnopodjetjeGrosupljed.o.o.,fond:SI_ZAL_GRO/0126,Javnoko­munalnopodjetjeGrosuplje,(1896)1964–2010(2018),38š,3,8tm(novifond) Imetnik:KIKKemijskaindustrijaKamnikd.o.o.–vstecaju,fond:SI_ZAL_KAM/0068,DržavnasmodnišnicaKamnik,1945–2007,1001š,2f,23map,6predalnikov(znacrti),102,5tm(dopolnilniprevzem) Imetnik:JavnopodjetjeKomunalnopodjetjeVrhnikad.o.o.,fond:SI_ZAL_VRH/0080,JavnopodjetjeKomunalnopodjetjeVrhnika,1913–1996,22š,2,2tm(novifond) Imetnik: Mestna zveza društev za tehnicno kulturo, fond: SI_ZAL_LJU/0534, MestnazvezaorganizacijzatehnicnokulturoLjubljana,1949–2016,116š,4r,12,8tm(dopolnilniprevzem) Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto Imetnik: Obcina Šentrupert, fond: SI_ZAL_TRE/0085, Krajevna skupnost Šentrupert,1970–2007,15š,1,5tm(novifond)Imetnik: Obcina Metlika, fond: SI_ZAL_MET/0047 Skupšcina obcine Metlika, 1969–1996,45š,4,5tm Imetnik:MestnaobcinaNovomesto,fond:SI_ZAL_NME/0315,Univerzitetnoinrazisko­valnosredišceNovomesto,2006–2014,33š,3,3tm(novifond)Imetnik:OkrajnosodišcevTrebnjem,fond:SI_ZAL_TRE/0034,OkrajnosodišceTrebnje,1902–1988,70š,8k,7,4tm Imetnik:OkrajnosodišcevTrebnjem,fond:SI_ZAL_TRE/0033,OkrajnosodišceMokro­nog,1939–1943,1š,0,1tmImetnik:OkrajnosodišcevCrnomlju,fond:SI_ZAL_CRN/0018,OkrajnosodišceCrno-melj,1947–1954,9š,0,9tmImetnik: Okrajno sodišce v Crnomlju, fond: SI_ZAL_CRN/0066, Notariat Crnomelj,1882–1943,15š,2k,1,7tm Imetnik:OkrajnosodišcevCrnomlju,fond:SI_ZAL_MET/0013,OkrajnosodišceMetlika,1913–1961,118š,11,8tm Imetnik:OkrajnosodišcevCrnomlju,fond:SI_ZAL_MET/0006,NotariatMetlika,1929–1943,8š,0,8tm Imetnik:VrtecMavricaTrebnje,fond:SI_ZAL_TRE/0086,VrtecMavricaTrebnje,1964–2005,7š,0,7tm(novifond) Imetnik:TGH,Trgovskogradbenahišad.o.o,fond:SI_ZAL_CRN/0088,Delovnaorgani-zacijazagradbeništvo,obrtinkomunaloGOKCrnomelj,1977–1996,6š,0,6tm(novifond) Enota za Gorenjsko Kranj Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0140,KrajevnišolskisvetBled,1870–1942,7š,0,7tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr. JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0138,OkrajnišolskisvetRadovljica,1869–1939,6š,0,6tm(novifond) Imetnik:OkrajnosodišceRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0050,SodnikzaprekrškeRado-vljica,1999–2004,75š,7,5tmImetnik:UpravnaenotaRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0050SodnikzaprekrškeRado­vljica,1958–1971,12š,1,2tmImetnik:UpravnaenotaRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0128,Obcinskisodnikzaprekr­škeBohinj,1956–1961,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:UpravnaenotaRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0129,Obcinskisodnikzaprekr­škeBled,1955–1961,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:OsnovnašolaDavorinaJenkaCerkljenaGorenjskem,fond:SI_ZAL_KRA/0267OsnovnašolaCerkljenaGorenjskem,1852–2004,53š,5,3tmImetnik:OsnovnašolaDavorinaJenkaCerkljenaGorenjskem,fond:SI_ZAL_KRA/0270OsnovnašolaZalog,1880–1976,1š,0,1tm(novifond) Imetnik:OsnovnašolaDavorinaJenkaCerkljenaGorenjskem,fond:SI_ZAL_KRA/0271NižjagimnazijaCerkljenaGorenjskem1950–1957,2š,0,2tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0143Osnovna šolaBled,1857–2002,92š,9,2tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0133,OsnovnašolaBohinjskaBela,1880–1971,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0142,OsnovnašolaGrad,1858–1912,5š,0,5tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0141,Nižjagim­nazijaBled,1946–1966,6š,0,6tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0032,Obrtnana­daljevalnašolaBled,1898–1943,1š,0,1tmImetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0139,OsnovnašolaZasip,1867–1962,6š,0,6tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0135,StrokovnanadaljevalnašolaBled,1946–1959,1š,0,1,tm(novifond)Imetnik:LjudskauniverzaRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0131,LjudskauniverzaRado­vljica,1962–1992,6š,0,6tm(novifond)Imetnik: Mestna knjižnica Kranj, fond: SI_ZAL_KRA/0262, Mestna knjižnica Kranj,1945–2009,40š,4tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0134,Zdravstve­nizastopBled,1911–1920,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr. JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0137,DruštvoJadranskastražaBled,1928–1936,1š,0,1tm,(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0136,RdecikrižBled,1929–1938,1š,0,1tm(novifond)Imetnik:Osnovnašolaprof.dr.JosipaPlemljaBled,fond:SI_ZAL_RAD/0084,SokolskodruštvoBled,1914–1941,5š,0,5tm Imetnik:UpravnaenotaRadovljica,fond:SI_ZAL_RAD/0130,PartizanskidomVodiškaplaninanaJelovici,1961–1968,2š,0,2tm(novifond) Enota v Škofji Loki Imetnik:UpravnaenotaLogatec,fond:SI_ZAL_ŠKL/0320,SkupšcinaobcineLogatec-ži-rovskidel,1962–1971,1š,0,1tmImetnik:OkrajnosodišcevŠkofjiLoki,fond:SI_ZAL_ŠKL/0173,OkrajnosodišcevŠkofjiLoki,1939–1978,51š,5,1tmImetnik:ZgodovinskiarhivLjubljana,fond:SI_ZAL_ŠKL/0284,Zbirkaplakatov,1914–2019,547ks,dopolnitvezbirke,34ksImetnik:ZgodovinskiarhivLjubljana,fond:SI_ZAL_ŠKL/0281,Zbirkadrobnihtiskov,2018,1š,0,1tmImetnik:LoškimuzejŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0283,Zbirkazemljevidov,1951–1957,7ks Imetnik:LoškioderŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0238,LoškioderŠkofjaLoka,1951–1964,2mapi Imetnik:ProstovoljnogasilskodruštvoGodešic,fond:SI_ZAL_ŠKL/0464,ProstovoljnogasilskodruštvoGodešic,1911–2008,13š,1,3tm Enota v Idriji Imetnik:UpravnaenotaIdrija,fond:SI_ZAL_IDR/0203,SkupšcinaobcineIdrija,1983,1f,0,10tm Imetnik: Okrajno sodišce v Idriji, fond: SI_ZAL_IDR/0237, Okrajno sodišce v Idriji,1946–1995,99š,9,90tm Imetnik:Komunalad.o.o.Idrija,fondSI_ZAL_IDR/0280,KomunalaIdrija,1948–2016,53š,5,30tm(novifond) Imetnik: Krajevna skupnost Dole, fond: SI_ZAL_IDR/0157, Kmetijska zadruga Dole,1928–1968,11š,1,10tm Imetnik:AvstrijskidržavniarhivnaDunaju,fond:SI_ZAL_IDR/0055,1700–1992,Ru­dnikživegasrebraIdrija,2242mikrofilmskihposnetkovizfondaInnerösterre­ichischesMünz -undBergwesen-InnerösterreichischeMiszellen,Notranjeav­strijskirudnikživegasrebraIdrija,(fascikelšt. 138(1656–1668),fascikel139(1669–1687)).MFsehranijovZALpodoznakoD-153,D-154,D-155,D-156. Pridobivanje zasebnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SIAS96,PaternostMetod,1870–2007,1škatla,0,1tm,izrociteljica:SonjaBojadžiev,darilo(G.Šmid)SIAS358,Zbirkazvocnihzapisov,ok.1950–1960,45kosovgramofonskihplošc,0,2tm,izrociteljica:ManjaAnderleLjubic,darilo(T.RezecStibilj)SIAS358,Zbirkazvocnihzapisov,1981,7magnetofonskihtrakov,0,1tm,izrociteljica:SplošnaknjižnicaLjutomer,darilo(T.RezecStibilj)SIAS1074,Zbirkaurbarjev,1kos,1687,0,0tm,izrocitelj:ZuckermanLibreriaAntiqua­riaTrst,nakup(L.ŽnidaršicGolec) SIAS1201,SplošnazbirkafotografijArhivaRepublikeSlovenije,1981,159diapozitivov,0,1tm,izrociteljica:SplošnaknjižnicaLjutomer,darilo(T.RezecStibilj)SIAS1462,KulturnodruštvoB-51,1991–2015,22škatel,43kosov,3tm,izrociteljica: SilvaBakovic,darilo(D.JuricicCargo)SIAS1589,CentralnikomiteZvezekomunistovSlovenije,1971–1990,40škatel,4,3tm,izrocitelj:BorisMuževic,darilo(M.Tušar)SIAS2022,SlovenskicenterPEN,1962–2008,13škatel,2knjigi,1,4tm,izrocitelj:Slo-venskicenterPEN,darilo(D.JuricicCargo)SIAS2151,ZbirkaPavlaCelika,1981–2015,1škatla,0,1tm,izrocitelj:PavelCelik,da­rilo(A.KacicnikGabric)SIAS2160,CebuljAlbert,1940–2006,2škatli,0,5tm,izrociteljica:MojcaŽerovec,da­rilo(A.KacicnikGabric)SIAS2187,ValencicDušan,1903–2001,12škatel,2knjigi,1,5tm,izrociteljica:JanaValencic,darilo(A.KacicnikGabric)SIAS2193,BremšakFrance,1907–2011,30škatel,3,8tm,izrociteljica:MojcaŽerovec,darilo(A.KacicnikGabric)SIAS2194,Ljubljanskaborzavrednostnihpapirjev,1989–2017,328škatel,36,5tm,izrociteljica:Ljubljanskaborza,d.d.,darilo(A.Mrdavšic) Gradivo,kinivpisanovevidencofondovinzbirk:ValencicJana,arhivdenacionalizacije,1947–2000,2škatli,0,2tm,darilo,izrociteljica:ValencicJana(B.Smole) Tehnicnapomocpriprevzemiharhivskegagradiva:D. Knez,P. Žakelj,B.Radulovic,J. Komac. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZAC/1395ZbirkafotografijSherpa(2019);sprotnoprevzemanjefotografijFotograf­ skeagencijeSherpa;okoli266fotografijvdigitalnemzapisu.SI_ZAC/0226PšenicnikMiloš,1927–1992,58fotografij,SI_ZAC/0999CrnejJanez,1945–2015,0,1tm,SI_ZAC/1061HorvaticIvanSlavko,1949–1950,0,1tm,SI_ZAC/1484GrdinaIgor,1985–2019,0,2tm,SI_ZAC/1487LišaninMihailo,1996–2019,0,2tm,SI_ZAC/1498PrislanJanko,1918–1919,1kos,SI_ZAC/1572FerantVencelj,2006–2019,0,2tm,SI_ZAC/1582WagnerTone,1978–2008,3kosi,SI_ZAC/1612ObrezJanko,1942–1992,0,1tm,SI_ZAC/1643MedvedDrago,1917–2014,2,8tm,SI_ZAC/1647CadaVaclav,1930–1947,0,1tm,SI_ZAC/1650LebicMaksimiljan,1953–2004,0,1tm. Obrazložitev: ustvarjalcisosaminenapovedanoponudiligradivovprevzemalipasobili prevzemiplodstikovznjimi.SI_ZAC/1656DružinaRudenšek,1916–1989,0,3tm,SI_ZAC/1658DružinaAntloga,1942–1943,0,1tm.SI_ZAC/1651KulturnodruštvoCeljskioktet,1946–2019,1,0tm.SI_ZAC/1615AstronavticnoinraketnodruštvoCelje,1948–2018,1,7tm.SI_ZAC/1642DruštvonogometnihsodnikovCelje,1953–2011,0,5tm,SI_ZAC/1644KrajevnaorganizacijaSZDLRadvanje,1941–1967,0,2tmSI_ZAC/1646KrajevnaorganizacijaZvezezdruženjborcevnarodnoosvobodilnevojne DolgoPoljeCelje,1973,0,1tm POKRAJINSKI ARHIV KOPER / POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_PAM/2006KolesarskiklubBranikMaribor,1969–2008,8AŠ,0.8tm(novifond,da­rilo,akc.št.1/19)SI_PAM/2001SapacIrena,1950–2018,24AŠ,2.4tm(dopolnitevfonda,darilo,akc.št.3/19,prevzetih11AŠ)SI_PAM/1782GlaserEdvard,1952–2003,16AŠ,1.6tm(dopolnitevfonda,darilo,akc.št.7/19–fondšenipreloženvškatle)SI_PAM/2009 Družina Faninger, 1878–1969, 1 AŠ, 0.1 tm (novi fond, darilo, akc. št. 9/19)SI_PAM/2011GodinaJožef,1898–2011,1AŠ,0.1tm(novifond,darilo,akc.št.10/19)SI_PAM/2012 Družina Kercmar, 1 AŠ, 0.1 tm, 20. stoletje (novi fond, darilo, akc. št. 16/19) POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA PANG81MarušicTomaž,1943–1993,1škatla(0,1tm)PANG281Varia-zbirkadokumentovizosebnihzapušcin,1942–1994,2kartotecniškatliPANG667Zbirkarazglednickrajev,1920–1982,48kosovPANG701AvcinFrance,1929–1985,1mapaPANG760MarušicBranko,do2019,102škatli(10,2tm)PANG779PreprostAnica,1960–1983,1mapaPANG838Zbirkaplakatov,letakovinraznihtiskov,1945,1kosPANG1002HumarJožko,1958–2002,1škatla(0,1tm)PANG1023VukMarko,1948–2017,1mapaPANG1034LušinaBranko,1958–2019,3škatle(0,3tm)PANG1108VukAnton,1918–1996,1mapaPANG1133BesednjakEngelbert,1913–1951,1mapaPANG1168VukStanko,1954,1mapa;PANG1169VukZala(Rozalija),1923–1994,1mapaPANG1170VukJela(Gabrijela),1927–1996,1mapaPANG1187BonuttiKarl,dr.,1935–2018,1škatla,1mapa(0,1tm)PANG1230BenkoAlojzij(Vekoslav),1896–1985,1mapaPANG1232ButkovicDrago,1896–2000,3škatle(0,3tm)PANG1233ButkovicPeter,1913–1984,1mapaPANG1234Alojzijevišce,1901–1987,2škatli(0,2tm)PANG1235MakucKarlo,1901–1960,1škatla(0,1tm)PANG1237RodmanMagda,1981–2018,2škatli(0,2tm) ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Izven programa: SI_ZAP/0623,MartinPrašnicki,20.st.,10škatel,1tmSI_ZAP/0630AvtomotodruštvoPtuj,1956–2008,3škatle,0,3tmSI_ZAP/0635,KulturniforumPtuj,1990–1991,1škatla,0,1tmSI_ZAP/0614,ZgodovinskodruštvonaPtuju,1997–2016,4fascikli,0,4tm–dopolnitev fonda Nerealizirani prevzemi iz Programa dela 2019 – pojasnila: ZvezasvobodnihsindikatovSlovenije,SpodnjePodravje,1991–2010,okoli3tm,niso zaceliodbirati. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota v Ljubljani Imetnik:JožeMohoric,fond:SI_ZAL_LJU/0347,Zbirkarisb,slikingrafik,1970–1990,4kosi(dopolnilniprevzem,odkup) Imetnik:MarkoPodrekar,fond:SI_ZAL_LJU/0342,Zbirkafotografij,1900–1940,22ko­sov(dopolnilniprevzem,darilo) Imetnik: Mišo Goric, fond:SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, 1898–1941, 27 kosov (dopolnilniprevzem,odkup) Imetnik: Ela Velkovrh, fond: SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, cca. 2010, 95 kosov (dopolnilniprevzem,darilo) Imetnik: Ela Velkovrh, fond: SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, cca. 2010, 53 kosov (dopolnilniprevzem,darilo) Imetnik:JureUlcar,fond:SI_ZAL_LJU/0302,DružinaTaufferer,Ljubljana,1722–1752,31kosov(dopolnilniprevzem,odkup) Imetnik:JureUlcar,fond:SI_ZAL_LJU/0439,ZbirkaUlcar,Ljubljana,1918–1949,4mape,0,1tm(dopolnilniprevzem,odkup) Imetnik:AntonSuhadolc,Ljubljana,fond:SI_ZAL_LJU/0662,DružinaSuhadolc,Ljublja-na,1kos(dopolnilniprevzem,darilo) Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto Imetnik:KarelRustja,fond:SI_ZAL_MET/0025,Zbirkabelokranjskaželeznica,1844–1914,8š,0,8tm(odkup) Imetnik:BorutKincl,fond:SI_ZAL_NME/0114,TekstilnatovarnaNovoteksNovomesto,1946–1971,34š,3,4tm(darilo) Imetnik:BoštjanPucelj,fond:SI_ZAL_NME/0195,KronistNovegamesta,2019,340ksdigitalnihfotografijizleta2019(odkup) Imetnik: Marko Špelic, fond: SI_ZAL_NME/0212, Zbirka nacrtov in zemljevidov, ok.1882–ok.1896,1nacrt,0,1tm(darilo) Enota za Gorenjsko Kranj Imetnik:DarjaOkorn,Kranj,fond:SI_ZAL_KRA/0058DružinaPirc,Kranj,1š,0,1tm,darilo Imetnik:Marjana Finžgar, Kranj, SI_ZAL_KRA/0274BidovecViktor, Kranj, 1š,47CB fotografij,1m,0,1tm,odkup(novifond) Imetnik:ZdruženješoferjevinavtomehanikovKranj,fond:SI_ZAL_KRA/0275Združe­nješoferjevinavtomehanikovKranj,3š,1m,12videokaset,0,5tm,darilo(novifond) Imetnik:MiloradVidovic,fond:SI_ZAL_TRŽ/0061TovarnapilTriglavTržic,20š,2tm(novifond) Imetnik:MilanVajda,fond:SI_ZAL_KRA/0263TriglavkonfekcijaKranj,72f,5tm(novifond) Imetnik:TomažZavršnik,fond:SI_ZAL_KRA/0272TomažZavršnik,Kranj,1š,0,1tm(novifond) Enota v Škofji Loki Imetnik:CilkaBohinc,Gorenjavas,fond:SI_ZAL_ŠKL/0268,ZbirkaNOB,1994–2009,6map,darilo Imetnik: Boštjan Debeljak, Škofja Loka, fond: SI_ZAL_ŠKL/0268, Zbirka NOB, 1921–2009,1š,0,1tm,darilo Imetnik: mag.Gregor Dolenc,ZDA,fond: SI_ZAL_ŠKL/0466, Ivan Dolenec, Sopotnica, 1893–1970,6š,0,6tm,darilo Imetnik:MišoGoric,Ljubljana,fond:SI_ZAL_ŠKL/0279,Zbirkafotografijinrazglednic,1903–1967,38ks,odkup Imetnik:JanaHafner,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0279,Zbirkafotografij,ok.1930–1960,7ks,darilo Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0005,HranilnicainposojilnicavGore­njivasi,1908,1knjižica,odkup Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0055,KrajevnišolskiodborTrata(Go­renjavas),1902–1912,1mapa,odkup Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0076,SokolskodruštvoŠkofja Loka,1934–1939,1knjižica,odkup Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0090,TovarnaklobukovŠeširŠkofjaLoka,1936–1940,1mapa,odkup Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0165,Zasebnedekliškešolepriuršu­linkahvŠkofjiLoki,ok.1935,1ks,odkupImetnik: Anton Kavcic, Kranj, fond: SI_ZAL_ŠKL/0252, Obcina Javorje, 1917–1920, 1mapa,odkupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0252,ObcinaJavorje,1.pol.20.stoletja,1knjiga,odkupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0279,Zbirkafotografij1899–1942,20ks,odkupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0291,Zbirnifond,1910–1949,3ks,od­kupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0316,TrgovinainžganjarnadružineŽigon,ŠkofjaLoka,pred1914,1knjižica,odkupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0457,Zbirkanacrtov,ok.1925,1mapa,odkupImetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_ŠKL/0465,AnteGaber,ŠkofjaLoka,1894–1941,1š,0,1tm,odkupImetnik:MilanKopac,Žiri,fond:SI_ZAL_ŠKL/0279,Zbirkafotografij,1919,8digitalnihposnetkov,dariloImetnik:mag.ToneKošir,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0268,ZbirkaNOB:partizanskitiskiizzapušcineFilipaŠmida,1944–1945,1mapa,dariloImetnik:mag.JurijKumer,Hotavlje,fond:SI_ZAL_ŠKL/0463,Mlekarskainprodajnaza­druganaHotavljah,1934–1940,1š,0,1tm,dariloImetnik: Margareta Mlinar, Škofja Loka, fond: SI_ZAL_ŠKL/0293, Rodbina Heinrihar,ŠkofjaLoka,1930–1940,1mapa,dariloImetnik:MetodPotocnik,Hotavlje,fond:SI_ZAL_ŠKL/0462,ProsvetnodruštvonaTrati(Gorenjavas),1929–1940,1š,0,1tm,dariloImetnik:ZdenkaPrimožic,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0291,Zbirnifond:spominskaknjigaJ.Kisovec,1946–1948,1knjiga,dariloImetnik:JuditaŠega,Godešic,fond:SI_ZAL_ŠKL/0291,Zbirnifond,1931–1934,1mapa,darilo Imetnik:MirjanaŠifrar,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0283,Zbirkazemljevidov,s.d.,1ks,dariloImetnik:MirjanaŠifrar,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0291,Zbirnifond,DiplomaAnto­naKašmana,1927,1ks,dariloImetnik:MirjanaŠifrar, Škofja Loka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0108,Karl Strahl, StaraLoka, 1929,1ks,dariloImetnik:dr.FranceŠtukl,ŠkofjaLoka,fond:SI_ZAL_ŠKL/0407,RodbinaGrundner,Ško­fjaLoka,1892–1980,1mapa,dariloImetnik:MartaTriler,Ljubljana,fond:SI_ZAL_ŠKL/0113,UršulinskisamostanvŠkofjiLoki,1914–1918,2mapi,dariloImetnik:MartaTriler,Ljubljana,fond:SI_ZAL_ŠKL/0165,Zasebnedekliškešolepriur­šulinkahvŠkofjiLoki,1891–1919,2mapi,darilo Enota v Idriji Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_IDR/0177,OsnovnašolaJankaPremrlaVoj-kaCrniVrhnadIdrijo,1894,1dokument(odkup)Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_IDR/0026,OkrajnahranilnicainposojilnicaIdrija,1913–1915,1dokument(odkup)Imetnik:AntonKavcic,Kranj,fond:SI_ZAL_IDR/0279,ZbirnifondIdrija,1915,1917,1930,1950,4dokumenti(novifond,odkup)Imetnik: Anton Kavcic, Kranj, fond: SI_ZAL_IDR/0218, Zbirka razglednic in fotografij Idrija,1950,10razglednic(odkup)Imetnik: Anton Kavcic, Kranj, fond: SI_ZAL_IDR/0053, Rudarska bratovska skladnica Idrija,1917,3dokumenti(odkup) Imetnik:MarijaOsredkar,Idrija,fond:SI_ZAL_IDR/0274,JanezKavcic,Idrija,1š,0,10tm (podaritev)Imetnik:SamoBericic,Idrija,fond:SI_ZAL_IDR/0278,KošarkarskiklubIdrija,1987–2000,6š,0,60tm(novifond,podaritev)Imetnik:SamoBevk,Idrija,fond:SI_ZAL_IDR/0281,SamoBevk,Idrija,1994–2014,102f,7,10tm(novifond,podaritev)Imetnik:SlavkoKobal,Idrija,fond:SI_ZAL_IDR/0273,DružinaKobal,Idrija,1919–1939,1š,0,10tm NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA NŠAL30,Beatifikacije(A.Majcen),1,6tmNŠAL59,Škofijskiodborzamladino,1,5tmNŠAL100,Zbirkalistin,6kosovNŠAL224,Združenjekatoliškihštudentov,2tmNŠAL225,SkupnostkatoliškemladineSKAM,14tmNŠAL484,ZapušcinaLambertEhrlich,0,1tmNŠAL531,ZapušcinaJanezVodopivec,9,5tmNŠAL624,ZapušcinaJožefGodina,0,3tmNŠAL645,ZapušcinaJanezBelej,0,2tmNŠAL646,ZapušcinaMirkoKozina,0,1tmNŠAL647,ZapušcinaVladimirBavdaž,0,7tmNŠAL1202,SlovenskakatoliškamisijaMannheim,0,8tmNŠAL1203,SlovenskakatoliškamisijaEssen,2,5tmNŠAL1204,BeguncipoII.svetovnivojnivRimu,3,8tmNŠAL1205,ZavodSlovenikinzapušcina,MaksimiljanJezernik,12tmŽABucka,0,1tmŽAHomec,1tmŽAHotedršica,4tmŽAIhan,0,1tmŽAJavor,3tmŽAKolovrat,0,1tmŽAKranjskaGora,0,1tmŽALjubljana–Sv.Peter,0,1tmŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,0,1tmŽANaklo,0,1tmŽAPodbrezje,0,1tmŽARadovica,0,1tmŽASava,0,5tmŽASelca,0,1tmŽASv.Duh-VelikiTrn,0,1tm ŽASv.Križ–Podbocje,0,1tmŽASvetaGora,1,5tmŽAŠentjanž,0,1tmŽAŠentožbolt,0,1tmŽAŠmartnopriLitiji,0,1tmŽAVavtavas,0,1tmŽAVišnjaGora,4tmŽAVranjaPec,2tm NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR NŠAM0037,Dramlje,1kNŠAM0043,GornjaPolskava,1k NŠAM0062,Kamnica,1kNŠAM0075,Kozje,1kNŠAM0080,LenartvSlovenkahgoricah,1kNŠAM0102,Maribor–Sv.Magdalena,3knjige NŠAM0103,Maribor–Sv.Marija,2knjigi NŠAM0147,Ptuj–Sv.PeterinPavel,1kNŠAM0122,Ormož,1kNŠAM0163,Ruše,0,3tmNŠAM0173,SlovenskaBistrica,1kNŠAM0178,SredišceobDravi,1kNŠAM0182,Stranice,1kNŠAM0185,Sv.AnavSlovenskihgoricah,2knjigiNŠAM0187,Sv.AntonvSlovenskihgoricah,1kNŠAM0199,Sv.JernejpriLocah,1kNŠAM0220,Sv.MarkonižePtuja,1kNŠAM0221,Sv.MartinnaPohorju,1kNŠAM0233,Sv.RupertvSlovenskihgoricah,1kNŠAM0236.Sv.TrojicavHalozah,1kNŠAM0237,Sv.TrojicavSlovenskihgoricah,1kNŠAM0240,Sv.VidnaPlanini,1kNŠAM0251,ŠmarjepriJelšah,1kNŠAM0263,Št.JanžanaDravskempolju,1kNŠAM0276,VelikaNedelja,2knjigiNŠAM,Dvojnikimaticnihknjig1945–,0,5tmNŠAM4008,Bogoslovnosemenišce,1,7tmNŠAM2086,Zapušcineduhovnikov–Rajhman,Jože,0,6tm Pridobivanje filmskega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Skupajfilmskoarhivskogradivo,zbirkavideokaset,izrocitevpozakonu,dariloalikot depozit(hramba):Film/številonaslovov:318Video/številonaslovov/številokosov:531 SI AS 1086, Zbirka filmov (A.Teršan,T.RezecStibilj)Filmskoarhivskogradivoizrocenonapodlagidolocil43.clenaZVDAGA(30filmskih naslovov,2LTO,65.950datotek): • Astral,1film,22datotek,153.586.891.488bytes • AtalantaLjubljana,1film,43datotek,119.701.958.601bytes • BelafilmLjubljana,1film,52datotek,529.162.463.646bytes • CasablancaLjubljana,1film,14datotek,356.672.972.963bytes • DecemberLjubljana,1film,51datotek,3113.401.180.228bytes • DruštvoEnabanda,1film,14datotek94.767.753.589bytes • FilmservisŠentjernej,1film,30027datotek,150.640.339.876bytes • FilrougeLjubljana,1film,4datoteke,73.396.568.468bytes • InvidaŠkofjaLoka,Ljubljana,2filma,222datotek,19.488.256.555bytes • KUDCenterLjubljana,1film,10datotek,18.239.559.543bytes • MitjaMancekRakek,1film,2datoteki,876.107.546bytes • MakusMaribor,1film,49datotek,559.949.867.406bytes • MonooLjubljana,1film,53datotek,92.714.282.028bytes • PetraPanfilmLjubljana,1film,47datotek,602.882.7721.574bytes • SencastudioLjubljana,1film,123datotek,611.084.294.501bytes • StrupprodukcijaLjubljana,1film,13datotek,103.254.188.286bytes • StaragaraLjubljana,1film,165datotek,379.643.162.114bytes • TriglavfilmDomžale,1film,31datotek,22.463.896.372bytes • VertigoLjubljana,3filmi,122datotek,2LTO,285.363.193.130bytes • ZVVIKSLjubljana,8filmov,25.149datotek,163.195.409.168bytes Zasebnofilmskoarhivskogradivo(288filmskihnaslovov,88kolutov,1LTO,5BR,69 DVD,1CD,837338datotek): • IztokAlidicLjubljana,1film,1dvd • ManjaAnderleLjubicBled,43filmov,64kolutov,34dvd • ArkadenaLjubljana,1film,17datotek,61.880.785.904bytes • CasablancaLjubljana,1film,2datoteki,32.583.004.633bytes • NikoCajicVelenje,1film,2datoteki,882.248.559bytes • EnaBandaLjubljana,1film,2datoteki,4.078.959.400bytes • FakultetazašportLjubljana,32filmov,38kolutov • GorenjskimuzejKranj,1filmov,5dvd • GozdnogospodarstvoBled,1film,2datoteki,2.375.073.737bytes • Grosmannov filmski festival Ljutomer, 13 filmov, 1 datoteka, 10.030.056.549 bytes • GustavfilmLjubljana,1film,10datotek,43.417.236.409bytes • IBELjubljana,1film,2datoteki,357.677.243bytes • InštitutzaradiologijoLjubljana,29filmov,29kolutov • IridiumfilmLjubljana,2filma,22datotek,129.440.564.328bytes • ŽoelKastelicLjubljana,1film,2datoteki,136.099.689bytes • KawkastudioLjubljana,1film,4datoteke,34.673.773.843bytes • KinoateljeGorica,5filmov,5dvd • JanKrevatinKozina,1film,2datoteki,881.748.704bytes • KulturnodruštvoSlamnavas,1film,1dvd • MitjaMancekRakek,1film,1datoteka,630.924.439bytes • MavricaRadomlje,57filmov,57kolutov • MrakMatjažIdrija,1film,1kolut • AlešLajovicLjubljana,2filma,2koluta • PerfoLjubljana,1film,2datoteki,7.355.776.983bytes • BorkoRadešcek,Ljubljana,2filma,2dvd • SeverSeverLjubljana,1film,13datotek,73.916.282.118bytes • DavidSipošLjubljana,1film,1dvd • ŠkucForumLjubljana,61filmov,13dvd • TelevizijaSlovenijaLjubljana,1film,2datoteki,597.020.743bytes • PetraTrampužBocevskaLjubljana,1film,2datoteki,2.852.474.957bytes • TriglavfilmDomžale,3filmi,17kolutov,3dvd,25datotek,70.276.539.931bytes • Univerza v Novi Gorici, Umetniška akademija, 14 filmov, 81 datotek, 84.031. 730.342bytes • IgorVrtacnikLjubljana,1film,3koluti SI AS 1287, Zbirka videokaset (A.Teršan): • VHS-videokasete,500kosov,razlicniizrocitelji • Betakasete,31kosov,razlicniizrocitelji BIBLIOGRAFIJAARHIVSKIHDELAVCEVVLETU2019BIBLIOGRAPHYOFARCHIVISTSIN2019 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE CANKAR, Tadej Dr.LjubaDornikŠubeljinnjenživljenjskijubilej.V:Arhivi 42(2019)št.1,str. 224–228. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronskivir]:[raz­stavnikatalog(marec–junij2019)]. CVELFAR, Bojan Foreword.V:Works of art on parchment and paper: interdisciplinary approa­ches. Ljubljana,ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,ArhivRepublike Slovenije,2019,str.9–10. DOMAJNKO, Boris Izmenjavaizkušenjindobrihpraksnapodrocjuarhivskezunanjeslužbe:de­lovniobiskArhivaRepublikeSlovenijevosrednjemdržavnemarhivuCeškerepubli­kevPragi.V: Arhivi 2(2019),št.2,str.363–369. GOTOVINA, Vesna Kakobomoponovemdolocalirokehrambedokumentarnemugradivuvjavniupravi.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih [Elektronski vir]:knjigapovzetkov=Personalandothersensitivedataatrecord'screatorsandin thearchives:bookofabstracts,str.57–58. 30.obletnicaodlocneganemitinguresnicevLjubljani[Elektronskivir]V:Ar­hivalija meseca,december2019. HAJTNIK, Tatjana E–ARH.si: javni e-arhiv pod upravom slovenske javne arhivske službe. V: Upravljanje elektronickim gradivom i suvremena arhivska praksa [51.savjetovanjehrvatskiharhivista,23.–25.listopada2019,SlavonskiBrod,Zagreb:Hrvatskoarhivi­stickodruštvo,2019,str.263–290. E-repozitorij:kdajbozaupanjavredensistemdolgorocnee-hrambe.V:Arhivi v službi cloveka – clovek v službi arhivov,7.znanstvenakonferencazmednarodno udeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!,Maribor,AlmaMaterEuropaea –ECM, 2019,str.53–66. Doseganjekazalnikovuspehapriprojektue-ARH.si:ESS2016–2020.V:Oseb­ni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih [Elektronskivir]:knjigapov­zetkovPersonalandothersensitivedataatrecord'screatorsandinthearchives: bookof abstracts,str.23–24. Digitalage:timetotransformof[!]publicarchives.V:Atlanti 29(2019),št.2, str.49–65. e-ARH.si:javnie-arhivpodupravljanjemslovenskejavnearhivskeslužbeinrešitveza ranljiveskupine.V:Prvih 100 let šole za slepe: 1919–2019.Ljubljana:Arhiv RepublikeSlovenije:CenterIRIS,2019,str.79–87. Kako narediti nacionalni e-arhiv:[predavanjena9.konferenciarhivovslovan­skihdržav,kijepotekalavokviruznanstvenekonferencezmednarodnoudeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!Arhivivslužbicloveka–clovekvslužbiarhivovv trajnostnemrazvoju,AlmaMaterEuropaea,Maribor,14.3.2019]. E-repozitorij: kdaj bo zaupanja vreden sistem dolgorocne e-hrambe:[predava­njena7.znanstvenikonferencizmednarodnoudeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!,AlmaMaterEuropae,Maribor,16.3.2019]. Predstavitev vseh zakonskih zahtev, ki so potrebne za sodobno brezpapirno poslo­vanje (ZVDAGA, UVDAG, ETZ ...):[predavanjenasrecanjuznaslovomIzzivibrezpapirne­gaposlovanja,Pomurskagospodarskazbornica,MurskaSobota,5.3.2019]. Prvageneracijaslovenskegaelektronskegaarhivazaustvarjalce,arhiveinkonc­neuporabnike:[predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana]. Kakšne novosti prinaša novi Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah? [predava­njena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana]. Digitizacija arhivskega gradiva: zakaj to ni in ne bo dostopno v javnem racunal­niškem oblaku:[predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana]. Digital age: time to transform public archives:[predavanjenakonferenci29thIn­ternationalArchivalDay,Koper,21.–22.10.2019]. Developing Slovenian electronic archives: [predavanjenakonferenciArchivaland SourceStudies–TrendsandChallenges,Tbilisi,26–28September2019]. Project e-ARH.si: toward trusted sustainable Slovenian electronic archive: [preda-vanjenakonferenciArchivalandSourceStudies–TrendsandChallenges,Tbilisi,26–28 September2019]. Notranja pravila – novi pravilnik ETZ: predstavitev pricakovanih novosti in spre­memb enotnih tehnoloških zahtev:[predavanjena11.konferenciMikrografije,Ljubljana, 9.10.2019]. Projekt e-ARH.si: kaj nam je že uspelo in kaj nam še bo do zakljucka projekta?:[pre­davanjenaZAUHkonferenci2019,Ljubljana,25.4.2019]. Project e-ARH.si as an additional opportunity for cooperation with archival Sta-keholders:[predavanjenaArchivalEducationandResearchInstitute2019,Liverpool,8.–12.7.2019]. JENUŠ, Gregor Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva:zbornikreferatov29.zbo­rovanjaArhivskegadruštvaSlovenije,Maribor,3.in4.oktober2019.Ljubljana:Arhi­vskodruštvoSlovenije,2019(urednik). Arhivi:glasiloArhivskegadruštvainarhivovSlovenije42(2019)št. 1–2(ure­dnik). 4.mednarodnakonferencaprojektae-ARH.si:2016–2020,AustriaTrendHotel,20.–21.november2019.V: Arhivi 42(2019)št.2,str.375–379. Izzivi prizagotavljanju dostopnostiinuporabe arhivskega gradiva varhivih – pogledarhivov:predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana. Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Repu­blike Slovenije:[predavanjenaposvetuDružbeniingospodarskividikiuporabedigita-liziranekulturnededišcinevSloveniji,16.in17.maj2019,NUK,Ljubljana](soavtor). JERAJ, Mateja TekmovalnoporociloSindikalnepodružnicehotelaUnionvLjubljanizadrugopolletje1951.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,november,2019. Javniarhiviinnjihovavlogavtrajnostnemrazvoju.V:Arhivi v službi cloveka – clo­vek v službi arhivov,7.znanstvenakonferencazmednarodnoudeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!,Maribor,AlmaMaterEuropaea–ECM,2019,str.35–42(soavtorica). London, Velika Britanija. Foreign Office, Political departments: General corre-spondence1906–1966.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.2,str. 18–296(soavtorica). Uvod.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.2,str.7–17(so­avtorica). Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronskivir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki](soavtorica,urednica). Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019](soavtori-ca,urednica). JURICIC CARGO, Danijela Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.[Elektronskivir]V:Moderna arhivistika 2(2019),št.2,str.197– 213(soavtor). Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih [Elektronskivir]:knjigapovzetkov=Personalandothersensitivedataatrecord'screa­torsandinthearchives:bookofabstracts,str.44(soavtorica). Augsburg,Nemcija:SlovenskokulturnoinšportnodruštvoDravaAugsburg.V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1str.7–8(soavtorica). München,Nemcija.SlovenskokulturnodruštvoLipaMünchen.V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1str.9–11(soavtorica). Arhivi – zakladnice spomina:potujocarazstavaslovenskearhivskededišcine:25.6.2019(ArhivSrbije,Beograd)(soavtorica). KACICNIK GABRIC, Alenka Bilojeresgrozljivo,bobneloingrmelojeprednami:brežiškipotres1917(av­torjaštudijDušanNecakinInaCecic;uredilJožeŠkofljanec).Ljubljana:Znanstvenaza­ložbaFilozofskefakultete,2018(zbirkaBrežiškeštudije;5).V:Kronika 67(2019),št.1, str.175–178. Preddvor–podobeminulihcasovinljudiV:Kronika 67(2019),št.1,str.172–175. CrnanaKoroškem=SchwarzenbachV:Kronika 67(2019),št.2,str.330–333. PopisiknjigŽigeZoisa.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,oktober,2019. KOGOVŠEK, Jasmina Izmenjavaizkušenjindobrihpraksnapodrocjuarhivskezunanjeslužbe:delovniobiskArhivaRepublikeSlovenijevosrednjemdržavnemarhivuCeškerepublikevPragi.V:Arhivi 42(2019),št.2,str.363–369(soavtorica). KLASINC ŠKOFLJANEC, Andreja Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.[Elektronskivir]V:Moderna arhivistika 2(2019),št.2,str.197– 213(soavtorica). Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih [Elektronskivir]:knjigapovzetkov=Personalandothersensitivedataatrecord's creatorsandinthearchives:bookofabstracts,str.44(soavtorica). Augsburg,Nemcija:SlovenskokulturnoinšportnodruštvoDravaAugsburg.V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.7–8(soavtorica). München,Nemcija.SlovenskokulturnodruštvoLipaMünchen.V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.9–11(soavtorica). KOMAC, Jernej Italijanskavojaškaoblastnazasedenemslovenskemozemljupokoncuprvesve­tovnevojne.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,september2019. KONCILIJA, Žiga Prikaz nadaljnje uporabe prevzetega digitalnega arhivskega gradiva s pomocjo programskih orodij, razvitih v projektu – Virtualna arhivska citalnica (VAC):predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana(soavtor). Ženske v prvi svetovni vojni:e-razstavavprostorihUstanoveFundacije»PotimiruvPosocju«vKobaridu,odapriladooktobra2019(soavtor). KOSI, Mojca Projekte-ARH.si2016–2020:rešitvezaranljiveskupine.V:Atlanti 29(2019),št. 2,str.133–145. e-ARH.si:javnie-arhivpodupravljanjemslovenskejavnearhivskeslužbeinreši-tvezaranljiveskupine.V:Prvih 100 let šole za slepe: 1919–2019.Ljubljana:ArhivRepu­blikeSlovenije:CenterIRIS,2019,str.79–87. Prilagajanje arhivskega gradiva za dostopnost ranljivim skupinam:predavanjena 4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana. Podporna zaposlitev slepe osebe v arhivu:predavanjenaREHAdnevih,Portorož, 25.9.2019(soavtorica). Solutions for vulnerable groups: predavanjenakonferenci29thInternationalAr­chivalDay,Koper,21.–22.10.2019. Rešitve projekta e-ARH.si za ranljive skupine: predavanje na ZAUH konferenci 2019,Ljubljana,25.4.2019. KOŠIR, Matevž Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronskivir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki](soavtor,urednik). Devetdesetletdr.EmeUmek.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.215–218. BorisZarnikilancanarec9.juna1919.V:Ars Regia.(6019[i.e.2019]),str.284– 289. Dr.MilanVidmar.V:Jedan vek velike lože SHS »Jugoslavija«.Beograd:Regularna VelikaLožaSrbije,2019,str.254–256. Dr.BorisFurlan. V: Jedan vek velike lože SHS »Jugoslavija«.Beograd:Regularna VelikaLožaSrbije,2019,str.257–260. Mozart,prostozidarstvoinCarobnapišcal.V:Gledališki list SNG (2019/2020),št. 1,str.23–28. Decline of the Grand Lodge of Yugoslavia 1940–1947:fromself–sleeptoNaziandcommunistrepression:predavanjenakonferenciFreemasonryinSouth–EastEuropefromthe19thtothe21stcenturies,Belgrade,InstituteforEuropeanStudies,October12,2019. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019](soavtor,urednik). The secret of the lodge /InternationalSymposium»FreemasonryinCentralEuro­pe«,Ljubljana,11.maj2017.Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2019(urednik). KRIŽAJ, Jernej Izmenjavaizkušenjindobrihpraksnapodrocjuarhivskezunanjeslužbe:delovniobiskArhivaRepublikeSlovenijevosrednjemdržavnemarhivuCeškerepublikevPragi.V:Arhivi 42(2019),št.2,str.363–369(soavtor). MRDAVŠIC, Aleksandra ZrcalocasavzapisnikihorganovLjubljanskekreditnebanke:protokolioplenar­nihsejahupravnegasvetaLjubljanskekreditnebanke1926–1932.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,julij2019. Izzivi pri upravljanju digitalnega arhivskega gradiva pri ustvarjalcih in njegovem izrocanju v e-arhiv: predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.novem­ber2019,Ljubljana. NARED, Andrej MihaKosi:SpopadzaprehodeprotiJadranuinnastanek»deželeKras«:vojaškain politicna zgodovina Krasa od 12. do 16. stoletja. Thesaurus memoriae. Opuscula;6.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2018,264strani.V:Kronika 67(2019),št.2,str. 326–330. NatašaGolob:Srednjeveškirokopisiinrokopisnifragmenti:ArhivRepublikeSlo­venije.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,ArhivRepublikeSloveni­ je,2018.V:Zgodovinski casopis 73(2019),št.1-2,str.233–236. Arhivalija meseca [Elektronskivir](urednik). Nacela dostopnosti arhivskega gradiva [Elektronskivir]:sprejetonaletnigene­ralni skupšcini MAS-a, 24. avgusta 2012. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2018(prevajalec). PAULIC, Anja Vzponljudskihjezikov:orisdogajanjanazgodnjenovoveškemjezikovnemparke­tu.V:SLO 21(2019),str.24–29. EvropskihorizontalnigradnikeArhiviranje.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih /MednarodnakonferencaTehnicniinvsebinskiproblemiklasicnegainelektronskegaarhiviranja,3.–5.april2019,Radenci,Slovenija.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019,str.27(soavtorica). Nacela dostopnosti arhivskega gradiva [Elektronski vir]:sprejetonaletnigeneral-niskupšciniMAS-a,24.avgusta2012.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2018(pre­vajalka). GradnikeArhiviranje–eArchivingBuldingBlock:porocilooaktivnostihvletih 2018/2019.V:Arhivi 42(2019)št.2,str.381. eArchiving Building Block:izgradnjaeuropskihhorizontalnihrješenjazapotpo­ruarhiviranjudigitalnihpodataka:predavanjenaletnemsrecanju5.daniICARUS-auHrvatska&23.ICARUSgodišnjakonvencijaInteractiveArchives:DigitalChallenges&Collaborative Networks,Pula,27–29March(soavtorica). PETELIN, Nataša RescuingThewomaninWhitebyGabrijelStupica.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani:Ar­hivRepublikeSlovenije,2019,str.205–208(soavtorica). RescuingTheWomaninWhitebyGabrielStupica.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete:ArhivRepublikeSloveni-je,2019,str.37(soavtorica). PIVK, Olga »…sedemjajczadvakgrižaincetrtkgkave…«:tihotapstvoinkontrabantobmejizItalijo.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,marec2019. GlavnadirekcijausnjarskeindustrijeLjudskerepublikeSlovenije.V:Usnjarstvo na Slovenskem.Šoštanj:MuzejVelenje,MuzejusnjarstvanaSlovenskem,2019,str.125– 136. Nacela dostopnosti arhivskega gradiva [Elektronskivir]:sprejetonaletnigene­ralni skupšcini MAS-a, 24. avgusta 2012. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2018(prevajalka). PLANINC, Lucija Vizualnapreiskavafotografiježupnijskecerkvesv.Kancijanazdelomglavnega trgav Kranju.V:Arhivi 42,št.1(2019),str.189–205. AmpelografskigvašibratovKreuzer:analizaincelostnazašcita.V:Zbirka ampe­lografskih upodobitev Vinzenza & Conrada Kreuzerja.Maribor:UmetniškikabinetPri­možPremzl,2019.str.287–305(soavtorica). KonserviranjeinrestavriranjefotografijfondaSIAS1931,sekretariatzanotra­njezadeveSocialisticnerepublikeSlovenije,Nagodetovproces.V: Konservator–resta­vrator (2019),str.76. POVALEJ, Maja Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.[Elektronskivir]V:Moderna arhivistika 2(2019),št.2,str.197– 213(soavtorica). Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih /MednarodnakonferencaTehnicniinvsebinskiproblemiklasicnegainelektronskegaarhiviranja,3.–5.april2019,Radenci,Slovenija.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019,str.44(soavtorica). Izmenjavaizkušenjindobrihpraksnapodrocjuarhivskezunanjeslužbe:delovniobiskArhivaRepublikeSlovenijevosrednjemdržavnemarhivuCeškerepublikevPragi.V:Arhivi 42,št.2(2019),str.363–369. RAHOVSKY ŠULIGOJ, Tatjana Technicaldrawings:conservationtreatments.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani:ArhivRepublikeSlovenije,2019,str.177–180(soavtorica). Technicaldrawings:conservation–restorationtreatments.V:Works of art on par­chment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjub­ljani:ArhivRepublikeSlovenije,2019,str.38. Situacijski nacrt Save pri Krškem XII/5–6, l 1850. V: Konservator–restavrator (2019),str.75. REZEC STIBILJ, Tatjana ArhivskasnemanjaVibafilma1967–1975:zapiskiMilanaLjubica:Kronika1969(AntonIngolic)[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,april2019. RUPNIK, Vanja ZapušcinaValentinaVodnika(1758–1819).V:SLO 24(2019),str.14–19. Prikaz nadaljnje uporabe prevzetega digitalnega arhivskega gradiva s pomocjo programskih orodij, razvitih v projektu – Virtualna arhivska citalnica (VAC):predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana(soavtorica). Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Repu­blike Slovenije:predavanjenaposvetuDružbeniingospodarskividikiuporabedigitali-ziranekulturnededišcinevSloveniji,16.in17.maj2019,NUK,Ljubljana(soavtorica). SMERDEL, Antun Prilagajanje arhivskega gradiva za dostopnost ranljivim skupinam:predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana(soavtor). Podporna zaposlitev slepe osebe v arhivu: predavanje na REHA dnevih.Portorož, 25.9.2019(soavtor). STARMAN ALIC, Alenka Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.[Elektronskivir]V:Moderna arhivistika 2(2019),št.2,str.197– 213(soavtorica). Evidentiranjeinurejanjearhivskegagradivaprislovenskihizseljeniškihdruštvihvzamejstvuinposvetu.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih /MednarodnakonferencaTehnicniinvsebinskiproblemiklasicnegainelektronskegaarhiviranja,3.–5.april2019,Radenci,Slovenija.–Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019,str. 44(soavtorica). Izmenjavaizkušenjindobrihpraksnapodrocjuarhivskezunanjeslužbe:delovniobiskArhivaRepublikeSlovenijevosrednjemdržavnemarhivuCeškerepublikevPragi.V:Arhivi 42,št.2(2019),str.363–369(soavtorica). ŠKOFLJANEC, Jože Novomeškisamostaninprovinceredamanjšihbratovv15.in16.stoletju.V:Prva desetletja novomeških franciškanov: simpozij ob 550. letnici prihoda franciškanov v Novo mesto.Novomesto,6.november2019.Novomesto:Franciškanskisamostan,[2019], str.10. Pokušajkorakapremastvarateljimadigitalnoggradiva(primjenakonceptasub­missionagreementauslovenskimarhivima).V:Upravljanje elektronickim gradivom i su­vremena arhivska praksa /51.savjetovanjehrvatskiharhivista,23.–25.listopada2019,SlavonskiBrod.[Zagreb]:Hrvatskoarhivistickodruštvo,[2019]str.101–109. S.Amata(Pavla)Rožman,CFM,vzgojiteljicainljubiteljicalepega:1913–2005.V: Štirje elementi.3.3,Zemlja,Earth.Brežice:Posavskimuzej,2019,str.112,113. P.PeterKrizolog(Andrej)Marchisetti,OFM,prviravnateljmestnešolevBreži­cah:1744–1826.V:Štirje elementi.3.3,Zemlja,Earth.Brežice:Posavskimuzej,2019, str.114–115. EvropskihorizontalnigradnikeArhiviranje.V:Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih/MednarodnakonferencaTehnicniinvsebinskiproblemiklasicnegainelektronskegaarhiviranja,3.–5.april2019,Radenci,Slovenija.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019,str.27(soavtor). eArchiving Building Block: izgradnja europskih horizontalnih rješenja za potpo­ru arhiviranju digitalnih podataka:predavanjenaletnemsrecanju5.daniICARUS–auHrvatska&23.ICARUSgodišnjakonvencijaInteractiveArchives:DigitalChallenges&CollaborativeNetworks,Pula,27–29March(soavtor). V zavetju sv. Lenarta: pet in pol stoletij novomeških franciškanov:stalnarazstava, FranciškanskisamostanNovomesto. ŠKORO BABIC, Aida Pismoceškoslovaškegaministrazapravosodjedr.Neumanazveznemusekretar-juzapravosodjeSFRJglederehabilitacijeVekoslavaFigarjainIvanaRanzingerja.[Elek­tronskivir]V: Arhivalija meseca,februar2019. Zbornikprispevkov/4.znanstvenoraziskovalni,študijskiinizobraževalnisim­pozijArhivi v službi cloveka – clovek v službi arhivov v trajnostnem razvoju [vokvirupri­reditve]7.znanstvenakonferencazmednarodnoudeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!.Maribor:AlmaMaterEuropaea–ECM,2019(urednica). Kazenska evidenca kot arhivsko gradivo:predavanjena7.znanstvenikonferencizmednarodnoudeležbo»Zaclovekagre:prihodnostzdaj!«,AlmaMaterEuropae,Ma­ribor,16.3.2019. Kako vam delavnice v organizaciji slovenskih arhivov lahko pomagajo pri vzpo­stavitvi sistema e-hrambe:predavanjena4.mednarodnikonferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana. Rethinking and reframing the approach to archival science:predavanjenakonfe­renci29thInternationalArchivalDay,Koper,21.–22.10.2019. Izazovi arhiviranja elektronicke grade slovenackog pravosuda:predavanjenakon­ferenciTuzlanskiarhivskidani,Tuzla,27.–28.septembar2019. Podhody k provedeniju èkspertizy cennosti èlektronnyh dokumentov:predavanjena26.MednarodniznanstvenikonferenciDokumentacijavinformacionnomobšcestve:deloproizvodstvo i arhivnoe delo v uslovijah cifrovoj transformacii, Moskva, 8. nov.2019. Project e-ARH.si as an additional opportunity for cooperation with archival sta-keholders:predavanjenaArchivalEducationandResearchInstitute 2019,Liverpool, 8.–12.7.2019. ŠMID, Gašper KomendapriKamniku:komendaMalteškegaviteškegaredainedenizmednje­nihurbarjev.V:SLO 23(sep.2019),str.32–39. Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019)(urednik). SI AS 2058: zbirka stenografskih bilješka sednica predstavnika senata i skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca odnosno Kraljevine Jugoslavije, 1919–1939, 1.2 t. m.: predavanjenakonferenciTuzlanskiarhivskidani,Tuzla,27.–28.septembar2019. Digitalizacija negativa na staklenim panelima iz SI AS 1138, Geodetska admini­stracija Republike Slovenije: predavanje nakonferenci Tuzlanski arhivski dani, Tuzla, 27.–28.septembar2019. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronskivir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki]. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019]. ŠTRUMBL, Žarko DigitalizacijanegativanastaklenimpanelimaizSIAS1138,Geodetskaadmini­stracijaRepublikeSlovenije:predavanjenakonferenciTuzlanskiarhivskidani,Tuzla,27.–28.septembar2019. TANKO, Primož AnjaMoric:Globokovsrcujocutimo–Deepinourheartswefeelit–TiefimHer­zenFühlenwirsie,ZavodPutscherle,Kocevje2018,videoDVD.V:Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59(2019),št.1,str.93–94. Digitizacija arhivskega gradiva: zakaj to ni in ne bo dostopno v javnem racunal­niškem oblaku:predavanjena 4. mednarodni konferencie-ARH.si, 20.–21. november 2019,Ljubljana. TOMINŠEK CEHULIC, Tadeja »VodjapartizanovTitoidentificiranBrozJosip–––»:Titovaidentitetavarhivskihdokumentihizobdobja2.svetovnevojne.V:SLO 24(nov.2019),str.51–55. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronski vir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki]. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019]. TROBEC MLAKAR, Polona Slovenskacentralnavojnapartizanskabolnicainkonspiracija.[Elektronskivir] V: Arhivalija meseca,junij2019. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronski vir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki]. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019]. TUŠAR, Mojca Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronski vir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki]. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019]. VODOPIVEC, Jedert Prahinplesenvarhivih.V:Zbornik prispevkov /4.znanstvenoraziskovalni,štu­dijskiinizobraževalnisimpozijArhivivslužbicloveka–clovekvslužbiarhivovvtrajno­stnemrazvoju[vokviruprireditve]7.znanstvenakonferencazmednarodnoudeležboZaclovekagre:prihodnostzdaj!,Maribor,16.3.2019.–Maribor:AlmaMaterEuropaea –ECM,2019,str.29–34. Herberstein‘sGrataeposteritati(1560)inPtujandBrno:comparisonoftheco­louringmaterialsusedonwoodcuts.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete:ArhivRepublikeSlovenije,2019,str.26. PreiskavafotografijeKranjanasteklu(1860)zmetodoPIXE.V:Arhivi 42,št.1 (2019),str.173–188. Works of art on parchment and paper: book of abstracts :[Internationalsymposi­um],Ljubljana,6th–8thJune2019.–Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete:ArhivRepublikeSlovenije,2019(sourednica). Herberstein‘sGrataeposteritati(1560)inPtujandBrno:comparisonofthecolo­uringmaterialsusedonwoodcuts.V:Works of art on parchment and paper. Ljubljana: ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani:ArhivRepublikeSlovenije,2019,str.135–141(soavtorica). RescuingTheWomaninWhitebyGabrielStupica.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete:ArhivRepublikeSloveni-je,2019,str.37(soavtorica). RescuingThewomaninwhitebyGabrijelStupica.V:Works of art on parchment and paper.Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani:Ar­hivRepublikeSlovenije,2019,str.205–208(soavtorica). AmpelografskigvašibratovKreuzer:analizaincelostnazašcita.V:Zbirka ampe­lografskih upodobitev Vinzenza & Conrada Kreuzerja. Maribor:UmetniškikabinetPri­možPremzl,2019,str.287–305(soavtorica). PreiskavanajstarejšefotografijeKranjazmetodoPIXE.V:Konservator–restavra-tor (2019),str.140. VOLCJAK, Jure CerkvegoriškenadškofijenaKranjskemvcasunadškofaKarlaMihaelagrofaAt-temsa.Del1,Bistrski,gorenjskiinmetliškiarhidiakonat.V:Acta historiae artis Slovenica 24(2019),št.1,str.135–185,192. OpecatihnaSlovenskeminosnovnipregleddosedanjihraziskav=Ontheseals ontheterritoryofmodern–daySloveniaandabasicoverviewofresearchtodate:sigillonostrofecimusroborari.V:Zbirka pecatov v Narodnem muzeju Slovenije /JernejKotar. Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2019,str.8–71. Oživljenju,karieriinškofovskemgrbutržaško-koprskegaškofaMatevžaRavni­karja(1776–1845).V:Kronika 67(2019),št.3,str.447–464(soavtor). UstanovitevfranciškanskegasamostanavNovemmestuinnjegovaprvadese-tletja.V:Prva desetletja novomeških franciškanov: simpozij ob 550. letnici prihoda fran-ciškanov v Novo mesto,Novomesto,franciškanskisamostan,6.november2019.Novo mesto:Franciškanskisamostan,[2019],str.5. PodelitevtrehletnihinživilskihsejmovtrškiobciniŽirivletu1840.V:Žirovski obcasnik 40,št.49,str.151–153. Trst,Italija.ArchiviodellaDiocesidiCapodistria,protocollidiGeronimo/Girola­moRusca(1620–1650);ProtocollidiGeremiaPola(1420–1424);ActaordinatorumetbeneficiorumEpiscopiJacobiVallaresso(1482–1503).V:Evidentiranje arhivskega gra-diva v tujini 15(2019),št.1,str.34–46(soavtor). Videm,Italija.ArchivioArcivescovileUdine(AAU),ArchiviodellaCuriaArcive­scovile(ACAU),ActaCuriae;Ordinazioni sacre.V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.47–74(soavtor). Celovec,Avstrija.ArchivderDiözeseGurk–ArhivškofijeKrkaV:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.12–21. Dunaj,Avstrija.Adelsarchiv–Plemiškiarhiv.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.22–33. Zur Auswertung der Kirchenvisitationen des Görzer Erzbischofs Attems:predava­njenadelavniciVisitationsaktenalsQuellefürKirchen–,Sozial–undBaugeschichteinderNeuzeit,1.7.2019,Wien,UniversitätWien. From Vladivostok to the Adriatic: the fates of Slovenians and Russians after 1918 and their connection:predavanjenakonferenci IIIInternational ArchivalConference»HumanitarianproblemsoftheperiodbetweenthetwoWorldWars:documentaryhe­ritage«,Moscow,9–10April2019. ZAVRŠNIK, Tine Infrastrukturni izzivi pri vzpostavitvi e-ARH.si:predavanjena4.mednarodnikon­ferencie-ARH.si,20.–21.november2019,Ljubljana. ŽNIDARŠIC GOLEC, Lilijana Kariere duhovnikov na Slovenskem v zgodnjem novem veku: vzvodi, okolišcine, (samo)reprezentacija. Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2019. PrimožTrubar–servitorincommissusspecialistržaškegaškofaPetraBonoma:prispevekkTrubarjevibiografiji.V:Kronika 67(2019),št.3,str.383–394. KonfesionalnamobilnostnaSlovenskemvzgodnjemnovemveku:katolicani,lu­terani,kalvinci,judje.V:Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2019,str. 407–445. NovooPrimožuTrubarjuintržaškemškofuPetruBonomuvnotarskilistiniizsredejunija1541.V:Stati inu obstati 15(2019),št.30,str.45–51,211–213. NarocilonotranjeavstrijskedvornekomorenadzornikomacesarskegadvornegašpitalavLjubljani,najpošljetaporocilovzvezizzadolženostjošpitala.[Elektronskivir]V: Arhivalija meseca,januar2019. Trst, Italija. – Naslov evidentiranega fonda: Archivio della Diocesi di Capodi­stria,protocollidiGeronimo/GirolamoRusca(1620–1650);ProtocollidiGeremiaPola(1420–1424); Acta ordinatorum et beneficiorum Episcopi Jacobi Vallaresso (1482–1503)V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.34–46. Videm, Italija. – Naslov evidentiranega fonda: Archivio Arcivescovile Udine(AAU),ArchiviodellaCuriaArcivescovile(ACAU),ActaCuriae;Ordinazionisacre.V:Evi­dentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str.47–74. Sedemdesetletmag.AleksandreSerše.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.218–223. ŽOHAR, Tanja Uvod.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.2,str.7–17. London,VelikaBritanija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019), št.2,str.18–296. Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije [Elektronski vir]:[razstav­nikatalog(marec–junij2019)velektronskiobliki](soavtorica). Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije:[razstavaArhivaRepubli­keSlovenije,parkpredArhivomRepublikeSlovenije,april–september2019]. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE ARISTOVNIK, Bojana Oblikovanjedržavne/javnezdravstveneslužbe.Zdravstvo.V:Dekade: petdeseta: 1950–1959@Celje.Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.80–97. BATAGELJ, Borut Odmnožickprvakom.Šport.V:Dekade: petdeseta: 1950–1959 @Celje.Celje:Zgo-dovinskiarhivCelje,2019,str.108–117. Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje. Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019(sou­redništvokataloga). Beograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019),št.1,str. 150–154. Ženskesocudovite.Somatere,soproge,sestrein–kolesarke.V:Polet:magazin DelainSlovenskihnovic.[Tiskanaizd.].13.jun.2019,leto18,št.6,str.4–[7]. Nacrtnoinspontano:ZgodovinskiarhivCeljeinumetniškacetrt.V:U4 za zmer: 15 let delovanja umetniške cetrti v Celju.Celje:Kulturnoumetništvodruštvo567,2019, str.10–11. HIMMELREICH, Bojan Vsezadvigdelavskekulture.Kultura.V:Dekade: petdeseta: 1950–1959 @Celje. Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.98–107. Komunistismoavantgarda.Družbenopoliticneorganizacije.V:Dekade: petdese­ta: 1950–1959 @Celje. Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.34–53. JAZBEC, Sonja Ljudskiodbori,komune,uradi.Uprava.V:Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje. Celje:ZgodovinskiarhivCelje2019,str.11–24. KOCEVAR, Vesna Šolskimreformamnaproti,Vzgojainizobraževanje.V:Dekade: petdeseta: 1950– 1959 @Celje.Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.68–75. KRANJEC, Jože »Tovarnedelavcem«.Gospodarstvo.V:Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje. Ce­lje:ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.54–63. PRŠA, Anja Tisodnizaostanki.Pravosodje.V: Dekade: petdeseta: 1950–1959 @Celje. Celje: ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.24–33. ZDOVC, Hedvika Ljudskiodbori,komune,uradi…V:Dekade: petdeseta 1950–1959 @ Celje.Celje: ZgodovinskiarhivCelje,2019,str.10–23. »Štajerskavborbi«:V:Dekade: petdeseta 1950–1959 @ Celje.Celje:Zgodovinski arhivCelje,2019,str.41–51. ŽIŽEK, Aleksander Vajeništvo–vstopnicavsvetcehovskeobrti.V:Zgodovina za vse 26(2019),št.1, str.18–27. Dnobedensininhcinecnedobi:materialnovslovenskihoporokahizfondovkrajevnihsodišcZgodovinskegaarhivaCelje;V:Mimohodblaga:materialnakulturapo­trošniškedružbenaSlovenskem/uredilAndrejStuden;Vpogledi 22,Inštitutzanovejšo zgodovino,Ljubljana,2019;str.9–24(soavtor). Arhivzaenega.ZgodovinskiarhivCelje.V:Dekade. Petdeseta: 1950–1959 @Celje; Celje:Zgodovinskiarhiv,2019,str.118–124. Dekade. Petdeseta: 1950–1959@Celje,Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2019(ure­dnik). ZdenkaSemlicRajh:SejnizapisnikiobcinskegaodboramestneobcineMaribor1853–1863(Kriticnaobjavaarhivskihdokumentov);GradivozazgodovinoMariboraXL–XLIII;PokrajinskiarhivMaribor,2015–2018;108+180+228+207strani.V:Arhivi 42 (2019),št.1,str.231,232. POKRAJINSKI ARHIV KOPER BONIN, Zdenka Oskrbovanje s kožami v severozahodnih istrskih mestih,zaobjavovzborniku2.medunarodnogznanstvenogskupaIstarskogospodarstvojucer,danasisutra,kijebilovsoorganizacijiDržavnogarhivauPazinu,SveucilištaJurjaDobrileuPuliinSveucilištaCa‘FoscariuVeneziji,str.135–161. Ko zatonejo sanje romanticnega Jugoslovana – izseljenski dnevnik dr. Bogumila Vošnjaka /[ureditevintranskripcijavira,avtorspremneštudijeinkazal].V: Viri 42, Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2019,[Ljubljana](odgovornaurednica). Delovanje koprskih dobrodelnih ustanov: prehrana otrok v vrtcu in sirotišnici ter bolnikov v bolnišnici v 19. stoletju.Koper:Pokrajinskiarhiv,2019. CIBEJ, Nada Upravljanjedokumentarnegagradivainnjegovahrambapriizvajalcihzjavnimpooblastilom,V:Prirocnik za ravnatelje.Ljubljana:ForumMedia,2019. Kdosoustvarjalciarhivskegagradiva?V:Vzpostavitev Registra ustvarjalcev arhi­vskega gradiva:zbornikreferatov,Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2019,str. 7–13. Cudovitisvetpodzemlja,zanimivostiizknjigeVoda – vir življenja.V:Svetilnik – kulturniobcasnikzamladezanesenjake,letnikXII,št.3(februar2019),str.12–13. Potiizobraževanjavslovanskemsvetu,V:Svetilnik –kulturniobcasnikzamlade zanesenjake,letnikXII,št.4(junij2019),str.12–13. Kotsardinevkonzervi…V:Svetilnik –kulturniobcasnikzamladezanesenjake, letnikXIII,št.1(september2019),str.12–13. Dobrodelnismo ….ali:otrocisonašenajvecjebogastvo,V: Svetilnik –kulturni obcasnikzamladezanesenjake,letnikXIII,št.2(december2019),str.12–13. KONTESTABILE ROVIS, Mirjana RazvojšolstvavSlovenskiIstrispoudarkomnamatematikiinizobraževanjuuci­teljev. V: Matematicarke in matematiki slovenske Istre /Matematicidell‘IstriaSlovena1945–2010.Koper:Društvomatematikov,fizikovinastronomov,2019,str.15–35. MEZEK, Luka Naobiskuprisosedih–Zapisioulicnemgledališcuvarhivih.V:Zbornik prispev­kov: Arhivi v službi cloveka – clovek v službi arhivov, Maribor:AlmaMaterEuropaea– ECM,2019. MUŽENIC, Matej Pocitnikovanje delavskega razreda, prezentacija praks iz obdobja socialisticne Ju­goslavije na primeru obcine Piran,elaboratprojekta(razstave)/projektnaskupinaPe­traKavrecic...[etal.],Koper:UniverzanaPrimorskem,2019[Spletnaizd.]. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR FRAS, Ivan Gradivo za zgodovino Maribora.Fras,Ivan.Maribor:Pokrajinskiarhiv,1975(od­govorniurednik). Moderna arhivistika:casopisarhivsketeorijeinprakse[Spletnaizd.]Maribor:Pokrajinskiarhiv,2018(glavniurednik). GOSTENCNIK, Nina Valorizacija pravnih oseb javnega in zasebnega prava ter fizicnih oseb, ki sonosilcijavnihpooblastilaliizvajalcijavnihslužb.V:Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva: zbornik referatov.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2019,str. 14–20. Maribor v casu mestnega nacelnika dr. Franja Lipolda: (1931–1935):[znanstvenamonografija],(ZbirkaStudiahistoricaSlovenica,19).Maribor:Znanstvenoraziskovalniinštitutdr.FrancaKovacica,2019,cop.2018(urednik). Gradivo za zgodovino Maribora.Maribor:Pokrajinskiarhiv,1975(urednica). Moderna arhivistika:casopisarhivsketeorijeinprakse.[Spletnaizd.]Maribor:Pokrajinskiarhiv,2018(glavnaurednica). Osebniindrugiobcutljivipodatkipriustvarjalcihinvarhivih:knjigapovzetkov =Personalandothersensitivedataatrecord´screatorsandinthearchives:bookof abstracts.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019(urednik,prevajalec). ZapušcinskiinventarpoJanezuJakobugrofuKhisluizleta1690.V:Gradivo za zgodovino Maribora,zv.44.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019(prevajalec). Piranskenotarskepergamentnelistine.Del1,Predbeneškoobdobje1173–1283.Koper:Pokrajinskiarhiv,2010–.Zv.1(prevajalka). HORVAT, Mojca Arhivi – zakladnice spomina:potujocarazstavaslovenskearhivskededišcine:25. 6.2019(ArhivSrbije,Beograd). MACEK, Jure Arhiviinosebezasebnegapravasstatusomdelovanjavjavneminteresu.V:Vzpo­stavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva: zbornik referatov.Ljubljana:Arhivsko društvoSlovenije,2019,str.34–43. MIKEC AVBERŠEK, Leopold Moderna arhivistika: casopis arhivske teorije in prakse. [Spletnaizd.]Maribor:Po­krajinskiarhiv,2018(urednik). NOVAK, Miroslav Methodsoflinearandhierarchialsequencesinarchives.V:Atlanti 29(2019),no. 1,str.26–40. Archivalinformationsystem:abridgebetweenpast,presentandfuture.Die Zu­kunft der Vegangenheit in der Gegenwart: Archive als Leuchtfeuer im Informationszeital­ter,(VeröffentlichungendesInstitutsfürÖsterreichischeGeschichtsforschung,Bd.71).Wien:Böhlau.cop.2019,str.[213]–222. Moderna arhivistika:casopisarhivsketeorijeinprakse.[Elektronskivir]Mari­bor:Pokrajinskiarhiv,2018(urednik). SEMLIC RAJH, Zdenka Arhivskepodatkovnezbirkeinoblikovanjenormativnihzemljepisnihimen=Cre­ationofauthorityrecordsforgeographicheadingswithinarchivaldatabase.V:Zbornik prispevkov = Proceedings book.Maribor:AlmaMaterEuropaea–ECM.2019,str.16–28. Atlanti.Maribor:ArhiveCentreforProfessionalandTechnicalProblems,1991– (urednica). SKITEK, Vinko Zgodnjisledovišolstvanaobmocjuguštanjskežupnije.V:JUKIC, Greta (ur.). 200 let šolstva na Prevaljah: 1819–2019. Prevalje: Obcina: Osnovna šola Franja Goloba. 2019,str.14–31. IreneKubiskaScharlinMichelPölzl:DasRingenumReformen,DerWienerHofundseinPersonalimWandel(1766–1792),MitteilungendesösterreichischenStaatsar­chivs,Wien:ÖsterreichischesStaatsarchiv,Generaldirektion,2018.V:Arhivi 42(2019), št.1,str.232–234. Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek.RavnenaKoroškem:Zgodovin­skodruštvozaKoroško,2019. ŠÖVEGEŠ LIPOVŠEK, Gordana XXIX.arhivskiraziskovalnitabor2019=XXIX.NemzetköziLevéltáriKutatótábor 2019.GlasiloOrség,jul.2019,št.58,let.19,str.8–9. ArhivskogradivooprikljucitviPrekmurja1918–1924vslovenskihinmadžarskiharhivih=ArchivalSourcesontheIncorporationofPrekmurjeintotheKingdomofSerbs,CroatsandSlovenes(1918–1924)KeptinSlovenianandHungarianArchives.V:ZWIT-TER,Žiga(ur.).»Mi vsi živeti šcemo«:Prekmurje1919,okolišcine,dogajanje,posledice: povzetki=»Weallwanttolive«:Prekmurje1919,circumstances,events,consequences:summaries.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti.2019,str.15–18. »Radüjtese,SlovencinaVogrskem,rešenjejetü!«:slovenskainmadžarskapro­pagandavPrekmurju1918–1929=»Rejoice,SlovenesinHungary,WeHavetheSoluti­on!«:SlovenianandHungarianPropagandainPrekmurje1918–1929.V:ZWITTER,Žiga(ur.).»Mi vsi živeti šcemo«:Prekmurje1919,okolišcine,dogajanje,posledice:povzetki= »Weallwanttolive«:Prekmurje1919,circumstances,events,consequences:summari­es.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti.2019,str.27–30. ZAJŠEK, Boštjan »Rajepahocemonemškoumreti,kakorlaškoalislovanskotrohneti«–maribor­skiNemcivletu1918.V:Studia Historica Slovenica 19(2019),št.2,str.419–466. BoštjanZajšek:»Jugoslavijaprihaja«.Kakosejeodvilaprevratnadoba1918/19vMariboruindrugjenaslovenskemŠtajerskeminKoroškem,Maribor:Pokrajinskiar­hivMaribor,2018,100strani.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.234–238. Moderna arhivistika:casopisarhivsketeorijeinprakse.[Elektronskivir]Mari­bor:Pokrajinskiarhiv,2018(urednik). Osebni in drugi obcutljivi podatki pri ustvarjalcih in v arhivih: knjiga povzetkov = Personal and other sensitive data at record´s creators and in the archives:bookofab­stracts.Maribor:Pokrajinskiarhiv,cop.2019(urednik,prevajalec). GRAHORNIK, Matjaž. Zapušcinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690,(GradivozazgodovinoMaribora,zv.44).Maribor:Pokrajinskiarhiv,2019(pre­vajalec). POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA URŠIC, Ivanka »Vašedragopismomijeprinesloduhvijolicincvetjavašihvrtovintopeldihvašepomladi«,PismaKarmeleinAniceKosovelAlbiniCerne.V:Marušicev zbornik: zgodovi­nopisec zahodnega roba: prof. dr. Branku Marušicu ob 80–letnici,Ljubljana:ZRC,2019, 2019. ZvezaKulturnoprosvetnihorganizacij1964–1977.V:Vesela Goriška: Zbornik o ljubiteljski kulturi.NovaGorica:Zvezakulturnihdruštev,2019,str.74–93. PismaMirkaRenerjakomenskemudekanuViktorjuKosu(1950–1954).V:Kole­dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2020.Gorica:GoriškaMohorjevadružba,2019,str. 207–216. ROSA, Jurij Ljudskaprosvetainkulturanapotiobcinskepovezave–prvadoba:1955–1963, Vesela Goriška – zbornik o ljubiteljski kulturi, Zveza kulturnih društev Nova Gorica,Nova Gorica,2019,str.48–71. Arhivskadedišcina»vodopivcev«vnovogoriškemPokrajinskemarhivu,V:Arhivi 42(2019),št.1,str.207–214. PAVŠIC MILOST, Aleksandra Nekateravprašanjavrednotenjaustvarjalcevarhivskegagradiva,kiizvajajojav­napooblastilaaliopravljajojavnoslužbonapodrocjugospodarstva,Zbornikreferatov29.zborovanjaArhivskegadruštvaSlovenije:V:Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhi­vskega gradiva,Maribor2019,str.50–57. ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ CUŠ, Monika Težaveinizkušnjespridobivanjempodatkovinurejanjemregistraustvarjalcev,kiurejajojavnoslužbo,invrednotenjetehnapodrocjugospodarstvavpristojnostiZgo­dovinskegaarhivanaPtuju.V:Vzpostavitev Registra ustvarjalcev arhivskega gradiva,29. zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije,Ljubljana,2019,str.26–33. JAMBREK, Aleš NeuspelipoizkusobnovegraduVurberk1945–1952inadaptacijaostalin1978–1979(9.12.2019).V:Arhivi 42(2019),št.2,str.247–269. Dolocitevstatusajavnopravnih oseb in valorizacijaarhivskega gradiva napri­merukrajevnihskupnostizaobmocjeZgodovinskegaarhivanaPtuju.V:Vzpostavitev Registra ustvarjalcev arhivskega gradiva,29.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije, Ljubljana,2019,str.21–25. MAJERIC KEKEC, Nataša Težaveinizkušnjespridobivanjempodatkovinurejanjemregistraustvarjalcev,kiopravljajojavnoslužboinvrednotenjeletehnapodrocjuprimarneinsekundarnezdravstvene dejavnostiv pristojnostiZgodovinskega arhiva na Ptuju. V: Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva:29.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije, Ljubljana,2019,str.26–33. ZADRAVEC, Dejan DejanZadravec,BorisGolec:VzponinzatonDienerspergov:ŠtajerskopotomstvoJanezaVajkardaValvasorjavlucisvojihgenealoško-biografskihinspominskihzapisov(1278–1908),Ptuj:ZgodovinskiarhivPtuj,2017,255strani.V:Arhivi 42(2019),št.1, str.229–230. Hišasslikarskopravico:nekdanjahišaptujskihslikarjevalikratkazgodovinahišenaPrešernoviulici24.V:Ptujcan 25(1.feb.2019),št.1,str.19. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA HVALA, Dejan Fotografskazapušcinainž.AntonaSedejaizDolov,V:Oglar št.39,december2019 (KulturnodruštvoZavratec). ERŽEN PODLIPNIK, Elizabeta Arhivski kuharski rokovnik [urednicaDunjaMušic;avtoricetranskripcijbesedilElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,DunjaMušic,BarbaraŽabota;iz­borslikovnegagradivaDunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik],Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2019. HABJAN, Hana Arhivski kuharski rokovnik [urednicaDunjaMušic;avtoricetranskripcijbesedilElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,DunjaMušic,BarbaraŽabota;iz­borslikovnegagradivaDunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik],Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2019. HODNIK, Mira Arhivski kuharski rokovnik [urednicaDunjaMušic;avtoricetranskripcijbesedilElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,DunjaMušic,BarbaraŽabota;iz­borslikovnegagradivaDunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik],Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2019. MUŠIC, Dunja UporabaindostopdodigitaliziranegaarhivskegagradivanaprimeruZgodovin­skegaarhivaLjubljana:arhivskogradivovdigitalnemsvetu.[Elektronskivir]V:Moder­na arhivistika II.(2019),št.1,str.96–103. DanielBrkic:Reformacija deformacije [povzetekarhivskegaviraizgoticeDunja Mušic],Novomesto2019,str.89.Dunaj,Avstrija:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019)št.1,str.155– 157,158–160. ŽivetivsocialisticniLjubljani:mestnoživljenjevprvihdvehdesetletjihpodrugisvetovnivojni:DavidPetelin[prevodvnemšcinoinanglešcinoDunjaMušic],Ljubljana,2019. Arhivski kuharski rokovnik /[urednicaDunjaMušic;avtoricetranskripcijbesedilElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,DunjaMušic,BarbaraŽabota;iz­borslikovnegagradivaDunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik],Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2019. Slovenci,zacenjajosenovicasi(1918–1920).V:Belokranjec XXII(2019),št.10, str.32–33. Napociljeodrešenjadan!V:Novo mesto: piše prihodnost:glasiloMONM(2019), št.3,str.30–31. Novomestonaprehoduizstaregavnovivek.V:Prva desetletja novomeških fran-ciškanov: simpozij ob 550. letnici prihoda franciškanov v Novo mesto,Novomesto,fran-cišcanskisamostan,6.november2019.Novomesto:Franciškanskisamostan,[2019]. SADEK, Mitja Odkrivanje ceško-slovenskega filmskega in gledališkega igralca: Jožef Bláha,zvezdnikzRadohe.V:Rast 30,št.2(september2019),str.38–44. ŠEGA, Judita ArhivskogradivooFranjiTavcar,kigahraniZgodovinskiarhivLjubljana,EnotavŠkofjiLoki.V:Loški razgledi 65,ŠkofjaLoka2019,str.294–299. ArhivskazapušcinaAntonaSedeja.V:Železne niti 16,Železniki,2019,str.371– 378. ŽABOTA, Barbara Porocilooevidentiranjuarhivskegagradivavtujini–Dunaj,Avstrija.V:Evidenti­ranje arhivskega gradiva v tujini 15(2019)št.1,str.161–180. Arhivski kuharski rokovnik [urednicaDunjaMušic;avtoricetranskripcijbesedilElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,DunjaMušic,BarbaraŽabota;iz­borslikovnegagradivaDunjaMušic,ElizabetaErženPodlipnik],Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2019. »Udarci kladiva sonapovedali spremembe«: govorna slavnostniprireditviob dnevureformacije.V:Trobla: glasilo obcine Velike Lašce 25(2019),št.7,str.25–27. NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA CIPIC REHAR, Marija Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana.Ljubljana:NadškofijskiarhivLjubljana, 2019(soavtor). Franciškanivkolesjupoliticnihsistemov20.stoletja.V:Kronika 67(2019),št.1, str.121–140. DOLINAR, France M. Marija Magdalena Gornik (1835–1896).Ljubljana:Družina,2019. »Odlicnejšemesto«LjubljanainnjenprviškofSigismundgrofLamberg(*1420,škof1463–1488).V: Odlicno mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg 1420–1488.Ljubljana:Narodnagalerija,2019,str.11–38. ZwischenErwartungundpolitischerRealität:dieBischöfederKirchenprovinzGörzwährenddesErstenWeltkriegesunddanach.V:Blick ins Ungewisse: Visionen und Utopien im Donau–Karpaten–Raum 1917 und danach.Regensburg:VerlagFriedrichPu­stet,2019,str.117–152,ilustr.VeröffentlichungendesInstitutsfürdeutscheKulturundGeschichteSüdosteuropasanderLudwig–Maximilians–UniversitätMünchen,Bd138. LuigiTavano(1923–2018),duhovnikincerkvenizgodovinar. V: Koledar 2020, Gorica:GoriškaMohorjevadružba,2019,str.239–241. KRAMPAC, Tone Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana.Ljubljana:NadškofijskiarhivLjubljana, 2019(soavtor). OTRIN, Blaž Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana.Ljubljana:NadškofijskiarhivLjubljana, 2019(soavtor). 100 let organiziranega delovanja cebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravce. Ljubljana:Slave,2019(glavniurednik). Besedaurednika,V:100 let organiziranega delovanja cebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravce. Ljubljana:Salve,2019,str.7–8. UstanovitevCebelarskepodružnicezabrdskisodniokrajinprvaletadelovanja. V:100 let organiziranega delovanja cebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lu-kovica in Moravce. Ljubljana:Salve,2019,str.25–35. ZgodovinaCebelarskegadruštvaKrtinaDob.V:100 let organiziranega delovanja cebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravce. LjubljanaSalve, 2019,str.83–96. FotografijaKranjanastekluizleta1860–predstavitevarhivalije,procesraziska­veinzgodovinskikontekstnastanka.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.115–129.»Boljevzakonstopitikotvpeklugoreti«.V:Družina 68(18.8.2019),št.33,str. 15. »Bodifantical‘deklina,botrigrejona‘npolcvina«.V:Družina 68(25.8.2019), št.34,str.15. »Odprtenocindansogrobavrata«.V:Družina 68(1.9.2019),št.35,str.23. VISOCNIK, Julijana FrancKsaverLukman–profesor,dekan,rektor,urednik.V:Ucitelji Teološke fakul­tete za ustanovitev in ohranitev Univerze v Ljubljani.ActaEcclesiasticaSloveniae,št.41. Ljubljana:Teološkafakulteta,2019,str.77–111. ArhivarjivPetovioni.V:Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj.2019,[št.]6,str.11– 27. Rimskinapisiizslovenskegaprostora,hranjenivTrstu.V:Kronika 67(2019),št. 3,str.349–366. Kooumrlihspregovorijokamni:obicajiprednikov–odzibelkedogroba.V:Dru­žina 68(8.9.2019),št.36,str.23. Kožlickarjinisovecžlickarji:alicesavsesmosenaucilinakulturno-izobraževal-nihvecerihKatoliškegadruštvadr.AntonaMurka.V:Hoce Slivnica 19(2019),št.3,str. 26–27. »Syrians«inCeleia.V:People abroad: abstracts.Tübingen:EberhardKarlsUni­versitätTübingen,Philosophischefakultät,2019,str.9. Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana.Ljubljana:NadškofijskiarhivLjubljana, 2019(soavtorica). Priloga.V:Odlicno mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg 1420– 1488.Ljubljana:Narodnagalerija,2019,str.85–96(transliteracijainprevod). NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR URLEP, Lilijana Cerkevincivilnoprebivalstvovvojnihrazmerahinnaprelomu:prelomnido­godkivocehLavantinskeškofije,Rušanovinokolice.V:Prelomna obdobja. Ruše:Lira –Društvozarazvoj,str.49–69. Našekalvarije.V:Kalvarije. Ruše:Lira–Društvozarazvoj,str.44–66. Die Quellen zu den Kirchenvisitationen im Archiv der Erzdiözese Maribor [preda­vanjenadelavniciVisitationsaktenalsQuellefürKirchen–,Sozial–undBaugeschichteinderNeuzeit,Dunaj,1.7.2019]. Moj poklic je ljubezen – Drobci iz življenja Cvetane Priol: razstava:avlapredSlom­škovodvorano,Slomškovtrg,Maribor,15.12.2019–5.3.2020. Naši duhovniki in njihova dela: razstava: Knjižnica Janka Glaserja Ruše, 21. 3. 2019–10.4.2019. OCENEINPOROCILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAHREVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONANDEXHIBITIONS Publikacije||Publications Grzegorz Górny, Janusz Rosinkon: Vatikanski tajni arhiv: neznane strani cerkvene zgodovine Ljubljana:Družina,2020,351strani. Vatikanskitajniarhivhranigradivavskupnidolžini 85km.Avtorjaknjigepredstavitanekajdokumentov,kijihnajdemovarhivu,injihupora­bitazaiztocnicozarazlagozgodovinskegaozadjaposameznegaobdobja,izkateregadokumentiizhajajo. Vuvoduavtorjaponuditasprehodskoziprvearhive,kisosepojaviliževIndiji,Egiptu,GrcijiinRimu.Medtemkososeuradnikiinvladarjime­njavali,sodokumenti,kisonastalivnjihovemcasu,ostali.Svojarhivjeimelnajverjetnejetudiprvipapež –svetiPeter. Lokacijapapeškegaarhivajevprihodnjihdesetletjihbilaenaizmedboljvarovanihskrivnosti.KristjanisonacinarhiviranjaprevzeliodRimljanov,sajsobilinekateripapežipredizvo­litvijouradnikitersoposledicnopoznaliarhiviranjefinancnihinupravnihdokumentov. Avtorjavnadaljevanjuopisujetaširjenjeinmenjavolokacijearhiva.Arhiv,kakršnegapoznamodanes,jenastalleta1612,kojepapežPa-velV.zbralcerkvenedokumente,kisobilirazpršeniporaznihkoncihRima,injihshranilnaenemmestuvVatikanu.Vatikanskitajniarhivmeddrugimhranidokumente,kisenanašajonapapeškedržave,rimskosodišce,apo­stolske nunciature, starodavne rimske družine, papeško korespondenco scesarji,kralji,knezi,predsedniki,registreodpustkov,sodneizjave,porocilainkvizicijeidr.Odoktobra2019searhivneimenujevecVatikanskitajniar­hiv,ampakVatikanskiapostolskiarhiv. Avtorjanajprejpoudaritadokumente,vezanenasodniprocesvsre­dnjemveku,kisejekoncalzrazpustitvijoredatempljarskihvitezovinusmr­titvijo njegovih voditeljev, ob tem podata oris nastanka in delovanja tem­pljarjev. Nadaljeomenitaenoizmednajstarejšihzbirkdokumentovvarhivu,kisegavcaspontifikataInocencaIII.(1198–1216)inobsegašesttisocpi­sem,vkljucnozobsežnokorespondencozevropskimivladarji.JanezPavelII.jeleta1998odstraniloznakozaupnostiizdokumentov,kisenanašajonainkvizicijo,inustanovilmednarodnokomisijo,kijedokumenteproucilainpripravilaizcrpnoporocilo. IzobdobjaosvajanjaAmerikeavtorjapoudaritadvadokumenta–apo­stolskopismoPastorale Officioum inokrožnicoSublimis Deus, obojeizleta1537,kijujerazglasilpapežPavelIII.Vle-tehjepapežopozoril,dasotudistaroselci ljudje, ki se jim ne smeta odvzeti svoboda in zasebna lastnina,kljubtemudaneživijoponaukihCerkve.Kersotorejljudje,sejimlahkoverapribližainjihspreobrne. Vatikanskitajniarhivhranitudidokumentacijo,vezanonasodnipro­cesprotiGalileju.PapežJanezPavelII.sejekmalupoizvolitviodlocilrazja­snitinekaterevidiketegasodnegaprocesa.Zatojeleta1982ustanovilpo­sebnokomisijoscerkvenimiinlaiškimistrokovnjakiterjimdovolildostopdovsehvatikanskihdokumentov,vezanihnasodniprocesprotiGalileju. VnadaljevanjusprehodaskozizgodovinoseavtorjadotaknetaNapo­leonaBonapartainfrancoskezasedbeRima.Ukinjenesobilevsepapeškeustanove,vkljucnozvatikanskimarhivom,kisogapovsemizprazniliinvse dokumentaleta1810odpeljalivPariz(poNapoleonovempadcujebiladoku­mentacijadelnovrnjenavRim).Edenizmedredkihdokumentoviztegaobdo-bja,kijihhranivatikanskiarhiv,jenpr.pismoMarijeAntoniete,kigajeposlala izzaporasvojisvakinjileta1793. AvtorjasevnaslednjempoglavjudotaknetašpanskedržavljanskevojneinraziskovalnegadeladuhovnikaVicentaCárcelaOrtíja,kijesproucevanjemdokumentov,vezanihnašpanskodržavljanskovojno,želelprispevatikboljše­murazumevanjuomenjenevojne.Plodnjegovegaraziskovanjajeobjavasedmihzvezkovdokumentov,kisoizhajalimedleti2011in2018. Knjigasezakljucispoglavjem,posvecenimpapežuPijuXII.,nakateregasomeddrugimleteliocitkioravnodušnostidoholokavsta.PapežPavelVI.jezatopredcasnoumakniloznakozaupnoizdokumentov,vezanihnadrugosve­tovnovojno,intakoomogocilskupinizgodovinarjev,dasproucevanjemome­njenihdokumentovorišetakratnodogajanje. Knjiga jezasnovanazelodinamicno,sajsprehodskozizgodovinoinli­stineVatikanskegatajnegaarhivadopolnjujepesternaborslikovnegagradivalistin,krajevinportretovglavnihakterjevdolocenegaobdobja. MartinaFekonja International Archives Week Challenge: Choose a Year and find a Document! 1820, #IAW2020 – International Archives Week 2020: 8th – 14 th June 2020 Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2020,12strani. Cebodoleta2220predstavljalidvestoletstarearhivskedokumente,bomednjimizagotovokakšen,vkaterembodozapisanebesedekorona,Covid-19,pandemija…,kajtileto2020bomopomnilišedolgo!Tonileto,kotjebilovsakodrugo,tojeleto,kijezaznamovalovsesvet!Tojeleto,kibovzgodovinozapi­sanopoizbruhukoronavirusainukrepihzazajezitevle-tega.Tojeletostrahu,negotovosti,dvomovinsprememb. Vendarjetudileto,vkateremjelucsvetaugledaladrobnaknjižica,skate­rojeZgodovinskiarhivCelje,sskupnimprojektomenajstihevropskiharhivov,obeležilMednarodniarhivskiteden,kisogaarhivipovsemsvetupraznovalimed8.in14.junijem2020. Idejaotem,kakoobeležitipraznikarhivovvletu2020,jenastalavpogo­vorihmeddr.BorutomBatageljemizZgodovinskegaarhivaCeljeindr.Rikom OpsommerjemizArhivamestaIeperizBelgije.Besedajedalabesedoinporo­dilasejimajeideja,dabivsakarhivobjavilenzanimivdokument,kijenastalnatankopreddvestoleti,tojeleta1820.Kmalupodogovorustaidejnanosilcaprojektaspoznala,dabilahkoprojektzmalovectrudainangažiranostišedru­giharhivovdosegelprecejvecjiucinekinprepoznavnost.Takostakprojektupovabilašenekajarhivovizevropskihdržav,skaterimižepotekavzpostavljenosodelovanje,pritempastaupoštevalamerilo,daarhiviopravljajojavnoslužbonarazlicnihstopnjah,državnih,regionalnih,mestnih,vkljucenisotudiarhivi,kidelujejokotoddelkidrugihjavnihslužb. Vprojektsejetakovkljuciloenajstarhivov,polegZgodovinskegaarhivaCeljeinArhivamestaIeperšeArhivprovinceSevernaHolandijaHaarlem(Ni­zozemska),DržavnizgodovinskiarhivvRigi(Latvija),DržavniarhivvGorici(Italija),DržavniarhivvZagrebu(Hrvaška),MuzejinarhivMontafon(Avstrija),MestniarhivDetmold(Nemcija),DržavnipokrajinskiarhivUppsala(Švedska),ArhivskioddelekknjižniceSaint-Omer(Francija)inMestniarhivTallin(Estoni­ja).Cepravsosiarhivskeinstitucijepofunkcijizelopodobne,pavsakazasehra­ Oporoka podložnika Janeza Sušca, po domace Jegra Malo pred 17. XI. 1820, [Šalek], Šaleška dolina, Štajerska, Slovenija Odsluženi vojak Janez Sušec že zaradi svoje vojaške kariere ni bil povsem obicajen podložnik – izviral je iz razmeroma premožne družine, po vrnitvi iz vojske je prijateljeval s precej uglednimi ljudmi (gospošcinski upravitelj, kaplan), v domaci Šalek (danes del Velenja) pa je prinesel tudi za podeželje malo neobicajne predmete – žepno uro, denarnico (listnico), vojaški križ (medaljo, svetinjico?), uhane in skrivnostno »srebarno pokro od fajse«, pa kar koli je že mislil s tem. Sušec je oporoko narekoval pred tremi pricami. Na zacetku je del imetja namenil cerkvi za opravljanje maš, zatem je omenil svoje upnike in dolgove, ki jih je bilo treba poplacati. Glavna dedinja je bila njegova mati, ostanek denarja pa je v enakih deležih namenil svojim trem bratom Tomažu, Jožefu in Martinu, ki so si morali razdeliti tudi njegovo obleko – razen uniforme, ki jo je bilo treba prodati. Med dedici osebnih predmetov sta tudi velenjski gospošcinski upravitelj (dobil je »soldaški križ«) in kaplan (uhane, skrivnostni srebrni predmet in rumene hlace). Oporoka je zapisana v slovenšcini, datirana pa je glede na zapis v priloženem spisu, ki navaja, da je Sušec umrl 17. novembra 1820. SI_ZAC/0556/002/00041 Krajevno sodišce gospošcine Šalek in Turn nineprecenljivoinraznolikokulturnodedišcino,karjerazvidnoizvsebinskeravnipredstavljene­gaarhivskegagradiva.TakojebilzadaniciljIzbe­ri leto in objavi dokument dosežen! Knjižica je predstavljena v angleškem je­ziku in obsega 12 strani, vsaka stran pa je na­menjena predstavitvi dokumenta posameznegaarhiva,kijenastalpreddvestoleti.Takosomeddokumentipredstavljenaraznapisma,oporoke,izvlecek iz obracunske knjige, rojstni list, kata­strskamapa,uredba,dopis…Izbordokumentov sijemogoceogledatitudinaspletnistraniZgo­dovinskegaarhivaCelje. Idejaopredstavitvidvestoletstarihdoku­mentovizrazlicnihevropskiharhivovjeposrece­nainnenakljucna,sajstaZgodovinskiarhivCeljeinArhivmestaIepertudivletu2019sodelovalapriobeleževanjumednarodnegaarhivskegadneinprepricanasem,dabonjunosodelovanjedalošekakšnoizvirnoidejo. SonjaJazbec Vlatka Lemic: Arhivi in digitalna doba Zagreb:Ljevak,2019,219strani. KnjiganaslovaArhivi in digitalna doba jedrugaavtorskaknjigadr.Vlatke Lemic.Njenaavtorskakompetencaizhajaizdolgoletnegaukvarjanjastematikokotprepoznavnapropulzivna,strokovnainznanstvenadelavkatakonaHrva­škemkakortudivtujini.Lemicevajebilanamrecodleta1998doleta2018zapo­slenavHrvaškemdržavnemarhivu,kjerjevodilarazlicneorganizacijskeenoteinstrokovnekomisijeteropravljalafunkcijodirektoriceisteustanove.Odleta2003jerednapredavateljicanadodiplomskemštudijuarhivistikenaFilozofskifakultetivZagrebu.Onjenimednarodniangažiranostiinpoklicnemugledupri­cajoclanstvoinpoložajivštevilnihpoklicnihzdruženjihterdela,kijihjeobjavila. Na219natisnjenihstranehjeLemicevaposkušalapredstavitidružbenoinstrokovnopomembno,vecplastnotemo,takodajojeprilagodilapotrebamštudentovinformatike,zlastiarhivistov,samiharhivistovpatudiširšikulturnipubliki,željnispoznavanjapotiarhiviranjavsvetuinnaHrvaškem.KnjigapolegobicajnegaUvodavsebujepetvecjihenot,kisorazdeljenenaveckrajšihpoglavij. PrvaenotajeSodobno arhivsko okolje,vkateremavtoricagovoriorazvojudigitalnihtehnologijininformacijskidružbi,kijovidikotenoizmedvodilnihgonilnihsilinnelekulturnihspremembsodobnegaokolja,kioblikujejoinvpli­vajonaarhivskodejavnost.PrekteenotebobralecizvedelosnovneinformacijeoMednarodnemarhivskemsvetu,arhivskimrežinaHrvaškem,evropskiharhi­vskihtrendih,pricemerICARUSoznacujeposebnomestosodobniharhivskihkorakovvsmeripovezovanjainuporabenovihtehnologij.Govorajeomedna­rodnemzdruženju,ustanovljenemleta2007,kijedodanessvojeclanstvoraz­širilonanašoregijo,zaradicesarimamonekakšnopodružnicospredsednico,avtoricoteknjige. Digitalizacija kulturne dedišcine na Hrvaškem jenaslovza­dnjegapoglavjaprveenote,kiimasvojeizziveterkigovoriozacetkihdigitalnihtehnologij,njihovemrazvojuinstanjunašihdržavniharhivovdoleta2018,kojebilaglavninarokopisateknjigezakljucena. Vdrugemdelu(Odprti arhivi in javni programi)namavtoricapredstavivrstodejavnostihrvaškiharhivov,njihovejavneprograme,kijihodpirajoširšijavnosti.Splošnosprejetopojmovanjearhivovkotinstitucij,kizdružujejotradi­cionalnovlogoskrbnikovspominazinformacijskovlogoindejavnimservisira­njemuprave,sessvojimidelinapredstavitvijavnostiinpovecaniprepoznavno­stivskupnostiširi,zlastivzadnjihpetnajstihletih.Trebajepovedati,dasonašiarhivižeodsvojihzacetkovdelsvojihdejavnostiusmerjalivzaložniškeinraz­stavnedejavnosti,dabibilidostopnejši,vendartudizašciteni.Avtoricanavajakonkretneprimerenekaterihpomembnejšihizdajterobjavljadesetletjastareserijeosrednjihinregionalniharhivov.Stemsopovezanetudidrugekulturnedejavnosti,kipovezujejoarhivezdrugimidedišcinskimiustanovami.Lemicevanezanemarjanitiizobraževalnegainpedagoškegadelaarhivistov,karsekaževvrstidelavnic,kijihvecinomaorganizirajovHrvaškemdržavnemarhivu. TretjidelznaslovomArhivi in skupnost – arhivi v skupnosti avtoricaupora­bljazapoudarjanjeskupnodeloarhivovpriširjenjupartnerskihmrežinvklju­cevanjevrazlicnekulturneprogrameinplatforme,kikrepijonjihovoprisotnostvskupnosti.Rezultatsoštevilnadejavnasodelovanjainpovezavemedarhiviinuporabniki,dabizgodovinskoinkulturnodedišcinopribližalivsemobcanom.Specializiraniarhiviinnjihovaposebnavlogasopojasnjenivposebnempoglav­ju.Imajotudisvojastrokovnaspecializiranazdruženja,zatojeprimertakegazdruženjanaevropskiravniAssociazione Archivistica Ecclesiastica zakatoliške cerkvenearhive,skaterimijevecnašihdržavniharhivovkakovostnosodelo­valonavecprogramihinravneh.Polegtegasejeenaizmeddokazanoplodnihobliksodelovanjamedarhiviinskupnostjouresnicilavprojektuco:op,vokviru kateregasobiliorganiziranirazlicnijavniprogrami.Avtoricaupravicenopo­sebnopozornostposvecapraznovanjumednarodnegadnevaarhivov,kisoganaHrvaškemprvicobeležilileta2009.Vzadnjemdeluenotesopredstavljenestrokovneinznanstvenedejavnostiarhivovtervplivustvarjalneindustrijevarhivskemsvetu. VokviruDigitalni arhivi in arhivske platforme avtoricapredstavljaEvrop-ski arhivski portal kot najvecji spletni katalog arhivov na svetu. Nato piše okartografskemportaluMapire,kijearhivskiportalzapregledzgodovinskihze­mljevidov,zlastizobmocjanekdanjehabsburškemonarhije.ZadnjidvetukajpredstavljeniarhivskiplatformistanastaliizICARUS-a.Grezadigitalnoplat­formoMonasterium,kijeevropskivirtualniarhivsrednjeveškihinsodobnihdokumentov,nakaterijebilodokoncaleta2018objavljenihveckot650.000listinizdvajsetihevropskihdržav.TopotekajekotnajmlajšaplatformaICARUS--ainnaHrvaškemzelorazširjenoorodjezaustvarjanjemrežnegaarhivalokalnezgodovineterspodbujanjenoohranjanjeinraziskovanje.Celotozakljucujespoglavjemnatemodigitalizacijevhrvaškiharhivihteropozarjananjenera­zvojnetežaveinuspehe. Cepravsesintagmeosodelovanjuinmreženjuarhivovpogostopojavljajovvsehpoglavjihknjige,jihzadnjiodsek(Sodelovanje in mreženje)obravnavazgošceno.Vtempoglavjunajdemopojasnilaokonceptuinterdisciplinarnostivhrvaškiarhivskipraksi.Polegtegaavtoricapredstavljaoblikoskupnegade­lovanja akademskih institucij v podporo razvoju nove generacije akademskoizobraženihstrokovnjakov,kiseukvarjajozizobraževanjeminraziskovanjemnapodrocjuarhiviranjatervodenjaevidence,znanopodkraticoAERI.TukajjepredstavljentudiprojektPERSIST,kigajeUnescozacelzadolgorocnoohra­njanjedigitalnihinformacijinsodelovanjenapodrocjudigitalnezašcite.Zadnjivelikiprojekt,kigaLemicevapredstavlja,jeTime Machine: Big Data of the Past. Omenjenivseevropskiprojektjenamenjenrazvojuvelikedigitalizacijeinracu­nalniškeinfrastruktureterumetneinteligenceznamenompovezovanjaevrop­skekulturnededišcineinnjenedostopnostinaspletnihstranehinaplikacijah.Knjiganatotemobibilapomanjkljivabrezvpogledavpodrocjestrokovnegarazvojahrvaškiharhivistov,kijeobravnavanovzadnjempoglavjuteenote. Knjigozaokrožajopriloge:seznamstrokovnihtelesMednarodnegaarhi­vskegasveta,seznammrežedržavniharhivovprinas,izbormedstrokovnimiizdajaminašiharhivovterizbortiskanihindigitalnoobjavljenihrazstavnihka­talogovhrvaškiharhivov. Uporabadigitalnihtehnologijpriarhiviranjujesodobnapotreba,patudiarhivskomedinstitucionalnomreženje,povezovanjezdrugodedišcino,znan­stvenimiinizobraževalnimiinstitucijamitersplošnoodpiranjejavnosti.Izvse­gategaekonomskogledanoizvirajokoristi arhivskestrokeindržavljanov,kartaknjigadr.Lemiceveplasticnopojasnjujeinprikazujeskonkretnimiprimeri. GovorajeodragoceniinformativnointeoreticnopremišljenipredstavitvideladigitalnegaarhivskegaokoljavsvetuinnaHrvaškem. dr.ElvisOrbanic Vrhniški razgledi urednici:MarijaOblakCarniinTatjanaOblakMilcinskiVrhnika:Vrhniškomuzejskodruštvoletniki18–20,2017–2020. MuzejskodruštvonadaljujeustaljenopraksozizdajanjemzbornikaVrh­niškihrazgledov,vkateremobjavljazgodbeodogodkihinosebahizpreteklostiVrhnikeinnjeneokolice.Medtemkostaprvidveštevilkizbirkarazlicnihtema­ tikinjujeuredilaMarijaOblakCarni,jezadnja,poduredništvomTatjaneOblakMilcinski,posvecenadogajanjuvCankarjevemletu2018. Številka 18 jeizšlavletu2017inobsega311strani.Uvodu,vkateremMarijaOblakCarnipredstavikratkovsebinozbornika,slediclanekOlgePivk,posvecenstotiobletniciMajniške deklaracije.Vizjavi,kisojovdržavnemzborunaDunajumaja1917podalislovenskiposlancizdr.AntonomKorošcemnacelu,sozahtevalizdružitevSlovencev,HrvatovinSrbovvAvstro-Ogrskivsamostoj­nodržavnotelo.Temujesledilovednomocnejšegibanjemedljudmi,kijenazborovanjihpodprlozahtevoposamostojnostiterhkratidodalotudizahtevopomiru,svobodi,gospodarskihindružbenihspremembah.VdeklaracijskemgibanjustasezaaktiviranježenskposebejzavzeliFranjaTavcarinCilkaKrek,kistaspodbudiliposameznikeindruštvakzbiranjupodpisovzaMajniško deklara­cijo.Vkratkemcasujebilozbranihokrog200.000podpisov,kisojihzvezanevsedemknjignaslovesnostivhoteluUnionizrociledr.Korošcu.Medtemisotudiizjavain1.494podpisovženaindekletizobcineVrhnike.VnadaljevanjuclankasoobjavljenetudiprvestranipodpisnihpoltrgaVrhnikainokoliškihvasi. TudiclanekMarijeOblakCarnijepovezanzokroglimaobletnicama,insicer:160letjužneželezniceDunaj–Trstin70letprogePreserje–Borovnica,kijenadomestilamedvojnoporušenborovniškiviadukt.AvtoricaopisujerazlicnerazlicicetraseLjubljana–Trst,kisojihproucevali,izzive,kijihjegradbincempovzrocalpotektrasecezBarje,prednosti,kijihježeleznicaprineslaBorovnici,inškodo,kijeprizadelaVrhniko.Kerjebilmeddrugosvetovnovojnoborovni­škimost,kibibiltudisicerpotrebensanacije,porušenintudinemškaobvozni­canibilaprimernazarednopovezavosTrstom,sopovojnizacelinovogradnjoželeznicePreserje–Borovnica,kisojokoncalidecembra1947.Zanimivobranjepopestrišebogatslikovnimaterial. TatjanaHojan,kismojosicernavajeniprebirativzvezispredstavitvijovrhniškihuciteljev,sejetokratlotilaGostilnicarskezadrugenaVrhniki.Kersoskozikrajteklepomembneprometnepoti,sosetuustavljalištevilnipotniki,kisosiželeliokrepcila.Vprvipolovici20.stoletjajeimelaVrhnikakakšnih20gostiln,vkaterihsoposkrbelizalacneinžejnepopotnike.Gostilnicarjisousta­novilizadrugo,kijezasvojeclanepripravljalastrokovnapredavanja,patudiprakticenpoukizserviranjaindrugetecaje. Vnaslednjihtrehclankihistaavtoricanadaljujesvojostalnorubriko:vrh­niškiucitelji.PredstavinamuciteljiceAnoPleško,MarijoJurjevcic,IvanoDekle-va,OlgoHorvatinPavloKosmacBricelj,kisoslužbovalenaVrhniki,vLigojniinŽažarju. Vprispevku JankaJarcav slikiinbesedispoznamo JožetaFurlana, va­rilskegastrokovnjakaininovatorja.Avtorgaopišekotclovekaštevilnihdarov.Predvsemjebildejavennapodrocjuvarilnetehnike,kjerjepoznanpoštevil­nihpatentihininovacijah.Gojiljetudivelikoljubezendogledališcainumetno­sti,kotclanvrhniškegaorlovskegadruštvapajedosegalleperezultatetudinašportnihtekmovanjih. O Industriji usnja Vrhnika smo v Vrhniških razgledih lahko že veckratbrali.TokratjeNatašaOblakJapeljpripravilaintervjusTonetomRožmancem,kijepripovedovalozacetkihusnjarne,kojekototrokopazovaldogajanjenatovarniškemdvorišcu,poslušaloceta,kijetamdelalkotkovac,insekasnejekotstrojnikljucavnicartudisamzaposlilvIUV,kjerjepostopomanapredovalvvodjovzdrževalnihslužb. SledidrugidelprispevkaJanezaŽitkaovrhniškihznackah.Prvideljebilobjavljenželeta2012,tokratjedodanihšenekajnaknadnonajdenihznackizzasebnihzbirkinpopisbojnihspominskihznakov,kijihjezaslužnimpodelilaSlovenskavojskapoosamosvojitvi. VrubrikiHiše se spreminjajo, sledovi ostajajo PolonaZalokartokratpred­staviPodlipskodolinoinživljenjenjenihprebivalcev,odprveomembev13.sto­letjudodanes.Zgodovinskemupregleduslediopisposameznihdomacij,kisov glavnemdelvrhniškeobcine,karnekajjihspadatudivobcineDobrova-PolhovGradec,LogatecinHorjul.ŠevecpodatkovoposameznihdružinahPodlipskedolinedobimovprispevkuJanezaŽitka,kijenastalnatemeljumaticnihknjigzaobdobje1790–1970. Ob100-letnicirojstvaklekljariceinsoustanoviteljiceMuzejskegadruštvaVrhnikaJulkeFortuna,roj.Gantar,jedruštvopripravilorazstavoLe klekljaj, de­kle, klekljaj inobtemjenastalzapisKatarineOblakBrown.Julkajebilazanimivaoseba.Kljubnapornemuživljenjunakmetijiinsštevilnodružinojenašlacasinenergijozadelovanjenaštevilnihpodrocjih.Bilajepravaambasadorkasloven­skegacipkarstva,kojesvojeznanjerazdajalanacipkarskihtecajih,pripravljalarazstave,naraznihdomacihsejmihprikazovalavešcinoklekljanja,cipkarskotradicijopajepredstavljalatudizunajnašihmeja.Ustvarjalajekotpesnicainizdalavecpesniškihzbirk.BilajetudipobudnicaobnovekapelicevDolinipriLipici,kjersojivzahvalozatrudpostaviliobeležje. ZbornikkotobicajnozakljuciGašperTominczVrhniško kroniko zaminulo leto.CistonakoncuješekratekzapisKatarineOblakBrownozgodovininek­danjelokalneželezniceLjubljana-Vrhnikaindejavnostihzaohranitevzadnjestavbe,kispominjanatacas–stavbeželezniškepostajeVrhnika. Številko 19,kijeizšlaleta2020inobsega230strani,kotobicajno,skrat­kimpovzetkomvsebin,predstavinjenaurednicaMarijaOblakCarni.Istaavto­ricajeprispevalatudiuvodniclanekoVrhnicanuKarluMožini,kijebiledenodžrtevspodletelegavojaškegauporavJudenburgu.Možinajebilnazacetkuvoj­nešemladoleten,kasnejepamobiliziraninposlannaruskofronto.Tamjepadelvujetništvo,poBrest-LitovskemmirusejezdrugimiujetnikipridružilJuden-burškemupehotnemupolku.Kosojihnameravalispetposlatinabojišce,soseuprli.Pozadušitviuporajebilšespetimitovarišiobsojennasmrtinustreljen. 19.številkarazgledovjenastajalavletih2018–2019,zatojebilaoble­tnicaprvesvetovnevojneševednoaktualna.Naslednjatemajeposvecenapri­morskimbeguncem,kisonavrhniškemkoncunašlistrehonadglavoindelo.AvtoricaOlgaPivkjenakratkoorisalaproblematikobegunstva,kijebilopove­zanozvsakimnovimvojnimžarišcem.TakosejeVrhnikaželeta1914srecalasprvimibegunciizGalicije.ZaPrimorcejebilanajusodnejšaSoškafronta,kisejeodprlaleta1915.Izobjavljenegaseznamavidimo,dajebilopriposameznihdružinahnaVrhniškemnastanjenihokrog460beguncev.Bilisovglavnemslo­venskikmetjeinnekajFurlanov.Prevladovalesoženskezotrokiinstarejšimo­ški.VecinajeprihajalaizBiljinGorice,nekajtudiizdrugihprimorskihkrajev. VojnotematikoobravnavatudiJanezKosvprispevkuTalci z vrhniškega obmocja 1941–1945,kjerpredstavi12naVrhnikirojenihžrtev,kisojihokupa­torjiustrelilikottalce,patudidruge,kisobiliustreljeninavrhniškemobmocju. OkemikuBaltazarjuBeblerju,kijedelsvojemladostipreživelnaVrhniki,govoriclanekMarijeOblakCarni.NjegovocejepoovinkihprišelizŠvicevLju­bljanoinzaceliskatigostilnozanakupalinajem.Kojeizvedel,daimanaVrhnikimanjšokavarnovdovapo»nekemŠvicarju«,sejepodalnaogledinostal.Porocilsejez12letstarejšolastnicokavarnepriCrnemOrluinrodilosejimajevecotrok.MednjimitudiBaltazar,kijedoštudiralkemijonadunajskiuniverzi.Poštudijusejevrnilkdružini,kisejemedtemcasompreselilavIdrijo,insezapo­slilkotprofesornaidrijskirealki.Napisaljeenoizmedprvihucnihknjigzasvojostroko,biljetudiodlicenpraktikinsejezelozavzemalzauvedboprakticnihvajpripouku.Kosejepoprvisvetovnivojniuprlpoitalijancevanjurealke,jemoralzbežativJugoslavijo,kjersejenajprejzaposlilvCinkarniCelje,popreselitvivLjubljanopajevodilpredstavništvofarmacevtskegapodjetjaISSISizZagreba. TatjanaHojanponovnopredstavljašopekvrhniškihuciteljicinuciteljev:TerezijoDrašler,AlojzaLuznika,kijeizumildidaktofon,DavorinkoDežela,Jeli­coVukSadar,JulijoSpitzerterzakoncaHinkainMarijoRavbar. Olitoželeznidedišcinivdrugipolovici19.inprvemdesetletju20.stole­tjanaVrhnikiinStariVrhnikiizvemovclankuSimoneKermavnar.Ohranjenih predmetovniveliko,jihjepaprecejvezanihnanapeljavovodovoda.Najboljreprezentativenjevodnjakznimfo,kiodleta1904stojipredšoloIvanaCan­karjainkrasitudinaslovnicorazgledov.Takevodnjakesopodarile»tvrdke«obzakljuckuvodovodnegaprojektakotzahvalozanarocilo.IzdelanjebilnaMora­vskem.Ohranjenihjetudikarnekajlitoželeznihventilnihpitnikov(podomaceštirn),vodnihcrpalkinumivalnikov.Kerjelitoželezohvaleženmaterialzaobli­kovanje,lahkošedanespoVrhnikiobcudujemozanimivestvaritveizdelovalcevvrtnih,balkonskihinstopnišcnihograjternosilnihkonzol.Tudipriopremipo­kopališcjeimelolitoželezopomembnovlogo.Polegograjsogauporabljalitudizakriže,nagrobneplošce,svetilkeinsarkofage.Iztegamaterialajebiltudileta1888zgrajenimostcezLjubljanico,kijebiledenizmedprvihtovrstnihobjektovprinas. NikoNikolcicMatužinovnaspopeljeskozialejokozolcevvBlatniBrezo­vici.Tavrstakulturnededišcine,kidanesmarsikjeizgubljasvojonamembnostinpropada,je,kotpraviDušicaKunaver,»visokapesemljudskegastavbarstva«.VzapisuspoznamozgodovinoinvrstekozolcevvBlatniBrezovici(nekaterisostari200inveclet),nacinegradnje(vezanja)terposameznekozolcevslikiinbesedi. ObrazstaviMalarjevredenvsehvaleincastijenastalzapisavtoriceMar­teRijavecosoboslikarskitradicijinaVrhniki,oposameznihdružinah,kisoseukvarjalestoobrtjoinotehnikah,kisojihpritemuporabljali.Izbogatoohra­njenezapušcineJanezaSuhadolnikaindrugihlahkoobcudujemoslikovitoroc­notehnikoposlikavterbarvitostinraznolikostslikopleskarskihmotivov. CirilPetricnamvsvojihspominihodkrivaživljenjskozgodbo,kijepodob­nazgodbammarsikateregamladenicaprinas.Želelsejeizucitizakljucavnicar­ja,vendarnimogeldobitimojstra,kibigavzelzavajenca.Zatojenašeldelovopekarni,naželezniciinnatovtiskarni.Cirilovispominiseprepletajozdogaja­njemnaVrhnikiintakomimogredeizvemošemarsikajzanimivegaodelovanjuvrhniškihžag,opekarn,pivovarne,o»špitalu«,gradnjiRupnikovelinijeinotem,kakosoživeliljudjevcasugospodarskekrize. SonjaMalovrhjepripravilarazstavoinclanekob90.letnici IvanaMa­lavašica,vsestranskegaumetnikaizPodlipe.Možnostizaizobraževanjezaradirevšcineinvojneniimel,ajeposvojemocetupodedovalveseljedoslikanjainpisanja.VusnjarniVrhnikajeopravljaldelonianserja,tj.pripravljaljereceptu­rezabarvnemešanicezabarvanjeusnja.Obdružinskemživljenjujepocelševelikodrugihstvari.Kotsamouksejenauciligranjarazlicnihglasbil,vcerkvijeigralorgleinvodilvecpevskihzborov.Biljetudipritrkovalec.Prištiridesetihjezacelpisatiinobjavljatisvojezgodbevrazlicnihglasilih,poupokojitviparoma­neopreprostihljudehvdomacemkmeckemokolju,vaškihposebnežihinnava­dahbližnjihkrajevterzgodbeoizseljencih.Naslikaljeveckottisocslik,sampajeilustriraltudisvojaknjižnadela.Pisaljepesmi,kisoizšlevštirihpesmaricah,velikojetudiuglasbenih.Napisaljevecskeceviniger,kijihjetudirežiral.Vestaobsežniopusjepredstavljenvclanku,skupajsštevilnimipriznanji,zahvalamiinnagradami,kijihjeprejelvsvojembogatemživljenju. ZbornikzakljucitaGašperTomincskronikozaleto2018inporociloodeluMuzejskegadruštvavtemletupredsedniceKatarineOblakBrown. Vrhniškirazgledi številka 20 zaokrožujejojubilejnoCankarjevoleto,vkateremsoseustvarjalcikulturnegaživljenjanaVrhniškempoklonilispominuna100.obletnicosmrtivelikegarojakaIvanaCankarja.StemibesedaminasurednicaTatjanaOblakMilcinskiuvedevvsebinozbornika,kijevcelotiposve-cendogodkom,povezanimstoobletnico.Prviprispevekjestrnjenafotografska razstava Zdaj naj sneži, naj brije veter,kijenastalapomotivihizdelIvanaCan­karja,vsodelovanjuFotoklubaDiana,MuzejskegadruštvaVrhnika,CankarjeveknjižniceVrhnikainZavodaIvanaCankarjaVrhnika.TemusledipredstavitevCankarjevegakoledarja2018,kijojepripravilaNatašaOblakJapelj,nakateremsoupodobljenipisateljeviprvotiskiizdomoznanskezbirkevrhniškeknjižnice inodlomkiiznjegovihdel.KoledarimazaozadjestarerazgledniceVrhnike,mo­tivizrazlagoprizorovpaseponovijonahrbtnistraniposameznihlistov. DogajanjeokrogpostavitveCankarjevegaspomenikanaVrhnikiinvLju-bljaniimadolgozgodovinoinpospremilogajevelikonasprotujocihidej,propa­dlihnatecajevinnezadovoljnihkomentarjev,objavljenihvraznihcasopisih.Vsetojezbranovprispevku Ljudstvu je spomenik všec…še vedno,kakorjebilanaslo­vljenatudidopolnjenadokumentarnarazstava,kisojopripraviliMuzejskodru­štvo,ZavodIvanaCankarjainCankarjevaknjižnicaVrhnika.Cepravsosežepopisateljevismrtioblikovalipripravljalniodborizapostavitevspomenika,jetospomocjoameriškihSlovencevuspelonaVrhnikišeleleta1930,vLjubljanipašeprecejkasneje,leta1982.ClanekdopolnjujetudipredstavitevdelakademskihkiparjevAlenkeVidrgarinBojanaMavsarja,kijihjenavdihnilvelikiVrhnican. TatjanaHojanjeizpedagoškerevijePopotnik zbralazapise,vkaterihoce­njujejoCankarjevadelazlastizvidikaprimernostizapoucevanjemladineinnjegovodnosdouciteljstva.Doklerjebilživ,sonekateripisciprecejkriticnoocenjevalinjegovodelo,potemsogasamošehvalili. PrispevekO Cankarju po naše prinašarazmišljanjaTareMilcinski,kiso izhajalavŠolskih razgledih.Bralcempriporoca,kjevselahkoberejooslavnemliteratu, hkrati nam skozi njegove crtice hudomušno predstavi enajsto šolo;Cankarjeveženske,kijih»nibilomalo«;zbirkoljubezenskihpesmi,kisozaradi»predrznihmest«koncalenagrmadi;cankarjanskomater,kisežrtvujezane­hvaležneotroke;knjige,kijihjezveseljemprebiralintakšne,kjerjezaspodbu­dopotrebovalzravenšerumscajem;njegoveposkusevpolitiki,kijebilaboljeplacanpoklickotpisateljevanje;Vrhniko,precudenkraj,kijepolnilaIvanovosrcezdajzbridkostjozdajssladkostjo;njegovglasbeniokus;»štrbonclje«,kijihjemaliIvanradjedelinjimnacastzložiltudisvojoprvopesem…in tako se je zacela moja trnjeva pismarska pot. JožeJurcasevclankuO Cankarju malo drugace spominjasvojegapreži­vljanjacasavenajstišolipodmostom,kjersejedružilzvrstnikiizsosešcine.NjegoviprednikisodobropoznaliCankarja,kisejeveckratoglasilvnjihovigo­stilniNastarišrangi.Tamjespoznalenooddomacihdeklet,kisemujeusedlavsrceinjojeupodobilvsvojihcrticah.Jurcevded,kijebilCankarjevsošolec,jebilpredsednikodborazapostavitevCankarjevegaspomenikanaVrhniki,kijetudiuspešnoizpeljalprojektdokonca.Cepravjebilanjihovaodlocitevdeležnahudihkritikraznihstrokovnjakov,takogledeizbranegakiparjakotlokacije,jebilljudstvu spomenik všec. SlediponatisspominovenegaizmedCankarjevihsodobnikovStankaSa­jovica,skaterimstaleta1915nekajmesecevskupajpreživelavstražnistotnijivJudenburgu.Stotnijaoziromanjen»umetniški«del,kisogasestavljalislikarIvanVavpotic,kiparSvitoslavPeruzzi,vcasihpasejimjepridružiltudislikarHinkoSmrekar,niimelakajdostiopravitizvojno.Prijateljskadružba,katereclanjepostaltudiCankar,jevecerepreživljalapogostilnah,karjedalopovodzaraznedogodivšcine,skaterimisosikrajšalicas. ŠtevilniVrhnicaniinokolicanisoizgubiliživljenjenabojišcihprvesvetov­nevojne.MuzejskodruštvoVrhnikasijedolgocasaprizadevalozapostavitevspomenikavnjihovspomin.CelotnozgodbojepredstavilaNatašaOblakJapeljpodnaslovomAli je mogoce, da se je to res primerilo?.NaslovjevzetizCankar­jevegadelaPodobeizsanj,vrezanpajetudinaplošci,podseznamompadlihingovoriogrozivojne. MartinaHorvatinJanezJerebstaraziskalapisateljevoporeklopomate­rinistraniingapredstavilapodnaslovomIvan Cankar in njegovo sorodstvo na Žirovskem.OdtamnamrecprihajaNežinoceMartinPivk.RodovniksezacnezIvanovimprapradedomUrbanomPivkom,kimujedodanessledilo13generacij. ZakonecstadodanašekoledardogodkovinkronološkipregledCankarje­vo leto 2018 na Vrhniki,kigajepripravilaTatjanaOblakMilcinski. Prednamijetorejvelikozanimivegabranjazavse,kijihzanima,kajvsese jenekocdogajalonaVrhniškem,ljubiteljiCankarjapanajnespregledajo460stra­niobsežnegazbornika,kjerbodogotovonašlikajnovegaovelikemustvarjalcu. OlgaPivk Peter Omersel: Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev Celje:ZgodovinskiarhivCelje,2020,171strani. PodokriljemZgodovinskegaarhivaCeljejeleta2020izšlaknjigaznaslo­vom Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev.Na171stranehinvštirih poglavjihjeavtormag.PeterOmerselpredstavilzanimivozgodboraketarstvanaCeljskem.PrinastajanjuknjigestasodelovalatudipionirceljskihraketarjevAleksanderKersteinindirektorZgodovinskegaarhivaCeljeterzgodovinardr.BorutBatagelj.Vizualnapodobaknjigejeizrednoprivlacna,bogatoslikovnointabelaricnoopremljena.Knjiga,zakaterojeavtoržedljecasapredizidomzbiralgradivo,jesestavljenaiztrehdelov–kronološkegapregledadelovanjaceljskihraketarjev,pregledatehnicnihvsebinposameznihprojektovindelazosebnimispominividnejšihceljskihraketarjev.Ssistematicnimpregledomjebralcupo­drobnopredstavljenazgodovinaceljskihraketarjevvseodzacetkovdodanes.Nakoncupublikacije,vzadnjempoglavju,jeavtorpriložilgraficniintabelaricnipregledglavnihamaterskihraketodleta1962doleta2012,kidajecelotnipo­dobiknjigepikonai. Pouvodnihbesedahsoavtorjevoziromasoustvarjalcevknjigesezgodbaceljskihraketarjevzacneskronološkimpregledomdogajanja.Poglavjejerazde­ljenonaosemobdobijodleta1961doleta2019.Prvoobdobje,1961–1968,opi­sujezacetketerprveposkusesestavljanjainizstrelitvemalihraket.Kotnajstnikiinraketarskientuziasti,kisosespopadalistakratšenepopolnimsrednješol-skimtehniškimznanjeminpomanjkanjemstrokovneliterature,soraketesesta­vljalivdelavnicienegaizmedprijateljev.Prviposkusiizstrelitvemalihraketnisoprinesliuspehov,kakršnesijeskupinaželela.ObnjihovihzgodnjihneuspehihjepoCeljukrožilašala,daceljskiraketarjiišcejonafto,sajsoraketenamestovnebopoletelevtla.Boljkotvmodelarstvososeceljskiraketarjiusmerjalivna­crtovanjeinizdelavolastnihraketnihmotorjev.Kmalusospoznali,dajekljucdouspehavskupinskemdeluinvmultidisciplinarnemznanjuvectehnicnihstrok.ZustanovitvijoRaketnegaklubaCeljeleta1963sejezacelodrugoobdobjerazvojaceljskihraketarjev(1963–1968),kigazaznamujeuspešnaizstreliteveksperi­mentalneraketeARS-1.IstegaletapouspešniizstrelitviARS-1jebilaustanovlje­naAstronavticnainraketnasekcijaCelje,kijedelovalavokviruAeroklubaCelje.RdecanitdelainrazvojaceljskihraketarjevjepostalprogramraketSIRIJ,kibidoseglevisokeslojeZemljineatmosfere.VelikuspehjeAstronavticniinraketniklubCeljedoživelleta1968,komujeSkupšcinaobcineCeljepodelilazlatopla­ketoinnagradoSlavkaŠlandrazanajvecjoamaterskoraketo,kisojoizstrelilinaFruškigorivNovemSaduobzakljuckumednarodnerazstaveKozmosmiruIvBeogradu.Tauspehjeklubuprineselprveklubskeprostoreinminimalnoobcin­skodotacijo,kijeomogocalavzdrževanjeinrazvojraketarskedejavnosti.Celjskiraketarjisomedsvojimklubskimdelovanjemsodelovalipriraznihprojektihzindustrijoindrugimidruštvi.Konecšestdesetihletstazaznamovalapovezova­njeinreorganizacija.Leta1968jeAstronavticnainraketnasekcijapostalasamo­stojniklub.Kotsamostojniklubsosezacelipovezovatizdruštviizvenslovenskihmeja.Odmevniuspehisopovzrocilimnožicnapridruževanjaznanstvenihinsti­tucijinnovihclanovtersodelovanjezlokalnimiindustrijskimivelikani,kotsobiliCinkarnaCelje,EMOCelje,LibelaCelje,ŽelezarnaŠtore...Organiziralisoraz­ staveastronavtikeinraketnetehnike,sodelovalisospredstavnikivojaškegaRa­ketnegašolskegacentraizBatajnice,seudeleževaliraketarskihrazstav,kongre­sovinstrokovnihsrecanjvmednarodnemokolju.Kljubvsemreorganizacijam,spremembamimena,izgubidruštvenihprostorovjebilardecanitdelovanjacelj­skihraketarjevvescasprisotna,tj.programraketSIRIJ.Leta1991sominimalnaobcinskadenarnasredstvakomajzadostovalazapokritjeosnovnihstroškovzadelovanjedruštva.Društvojepoukinitviobcinskegafinanciranjaformalnopre­nehalozdelovanjem,vendarsonjegoviclaninadaljevalizdelovanjemposvojihdomovih.Leta2012soceljskiraketarjipraznovali50-letnicosvojegadelovanjainzacelizbiratigradivozaknjigo,kibipovzelanjihovaprizadevanjazarazvojraketarstvanaCeljskem.ZbranoslikovnoinfilmskogradivosopredaliZgodovin­skemuarhivuCelje(fondSI_ZAC/1615AstronavticnoinraketnodruštvoCelje),kjerjenavoljozainteresiranimraziskovalceminvsem,kijihraketarstvozanima. Vnadaljevanjuknjigesopredstavljenivsiraketniprogramipoprojektih.Ovsakemodpetihraketnihprogramov(SIRIJ,Poštnerakete,Vega,Raketeprotitoci,Obrambnerakete)sopredstavljenizgodovinanastajanjaprojekta,konceptrazvojarakete,rezultatiposkusov…,karjeopremljenostehnicnimipodatkiinpredstavljenonatakšennacin,dajerazumljivotudilaicnemubralcu. KnjigoŽeleli smo do zvezd; Zgodovina celjskih raketarjev spremljatudiraz­stavanaprostem,kijebilavmesecuseptembrunaogledvsredišcumestaCelje,prednovimTehnoparkom,karjevelikpoklonceljskimraketarjemzanjihovovseživljenjskodelonapodrocjuraketarstva. AnjaPrša Janez Mlinar: Urbarji belopeškega gospostva (Thesaurus memoriae. Fontes; 14) (Novejši urbarji za Slovenijo; zv. 2) Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2018,222strani. JanezMlinarjevletu2018zaizdajopripravilkriticnoobjavodvehurbar­jevgospostvaBelapecizlet1498in1636tersestemprikljucilštevilnimrazi­skovalcem,kisevzadnjemcasuzanimajozaurbarialnogradivo.Avtorvuvodupoudarjatopovecanozanimanje,kigapripisujedelomanacrtnimevidentira­njemurbarjevzacelotenslovenskiprostorinobjavamvodnikov,kijihvzadnjemcasuizdajajoslovenskiarhivi,obenempazobjavodopolnjujemonografijoUr­barji na Slovenskem skozi cas,nastalonatemeljupredhodnegasimpozijaDolga zgodovina urbarjev,kisejevprostorihZRCSAZUodvijalvoktobru2015. Urbarjikotzgodovinskivirimajošedanesvelikovlogovraziskavahgo­spodarske,upravnopravne,demografsketerdružbeneinkulturnezgodovine.Obabelopeškaurbarjaraziskovalcemsicernistabilaneznana,nakaropozarjatudiavtorsam.Obtempoudarikarnekajrazlogovzanjunokriticnoobjavo.PrvirazlogjezagotovosvojevrstnageografskaingospodarskalegagospostvaBelapec,kisejerazlikovalaoddrugihkranjskihgospostevingospostevvšir­šemalpskemprostoru.GospostvosejeosamosvojilozizlocitvijoizgospostvaRadovljicašelevtridesetihletih15.stoletja,torejdokajpozno,geografskopajebilostisnjenonaseverumedKaravankeinnajugumedvisokeJulijskeAlpe.Pricakovalibi,damubogeografskautesnjenostškodovala,vendarmuni,celonasprotno,bilajenjegovavelikaprednost.Prekoozemljabelopeškegagospo­stvasonamrectekleglavnetrgovskepotimedFurlanijo,KoroškoinGorenjsko.Narokosomušlatudibogatanahajališcaželezoverude,karjevodilovkoloni­zacijotegaodmaknjenegaprostorainrazcvetneagrarnihdejavnosti.Vsetojepoganjalonjegovrazvojinživljenjevecstoletij. Prviurbarjebilspisanleta1498vokvirureformedavcneupravekraljaMaksimilijanaI.Habsburškega.Nekdajsoobstajalitrijeizvodi,danesjeohra­njenlešeizvod,namenjenkranjskemuvicedomskemuuradu.Urbarjebildolgocasanapacnodatiranvleto1598,zatoganinajtimedsrednjeveškimiurbarjivstarejšiliteraturi.Kljubpoznemunastanku,dobrih50letpooblikovanjusamo­stojnegagospostva,pajevsebinskoizjemnopomemben.Dokumentiranamrecrazmerepoznekolonizacijetegaprostoravcasuprehodaizsrednjegavzgodnjinovivek.Drugiurbarjebilspisanvletu1636,ohranjenjevdvehizvodih,polegtegapaimamoohranjentudikasnejšiizvlecek.Nastaljevcasuprodajedeželno­knežjegagospostvaBelapecrodbiniEggenberg.Obaurbarjaskupajtakoprina­šatavrstopodatkovokolonizacijiinizkorišcanjutegaodmaknjenegaalpskegaprostora,orazvojuželezarstva,prinašatatudiobilodemografskihpodatkov,vnjihnajdemobarvitopaletopoznosrednjeveškihinzgodnjenovoveškihnacinovmerjenja,spoznamopatudidenarnisistem,znacilenzaKranjskoobkoncusre­dnjegaveka,kisejeohranilšeglobokovzgodnjinovivek.Natemprostorusejenamrecprepletalovecvrstvalutinrazlicnihštevnihsistemov.Objavljenaurbar­japrikazujetatudipestrosocialnostrukturopodložnikov. Knjigo Urbarji belopeškega gospostva jeavtorsicerrazdelilnaštiripo­glavja. V predgovoru nam Mlinar na kratko poda zgodovino preucevanja inizdajanjaurbarjevnaSlovenskemdodanašnjihdni,smiselnopatudiutemeljiobjavoobehbelopeškihurbarjev.Prvisklopzakljucujetanavedbaneobjavljenihinobjavljenihvirovinseznamliterature,pojasnipatudivknjigiuporabljenekratice.VdrugemsklopuavtorbralcupredstavizgodovinskirazvojgospostvaBelapecdoleta1636,torejdoprodajegospostvaEggenbergom,casinokolišci­nenastankaobehurbarjev,podrobnotudiobarokopisa,daljerazlicnevurbarjuuporabljenemere(žitne,površinskeinpreostale),denarnisistemskonca15.stoletjainzzacetkazgodnjeganovegaveka,podložniškeobveznostiindajatve,predstavitudiedicijskanacelaobjave.Predobjavonajdemotudipetstraniinpol nemškega povzetka. Osrednji del knjige predstavljata objavljena urbarja,prviizleta1498,drugiizleta1636.Avtorsejepriobjavizavestnoodpove­dalobicajnipraksitabelaricnegaprikazavsebine.Obveznostipodložnikovsoprikazanepoposameznihvaseh,obkoncunajdemopovzetekskupnihpravicinobveznostiitd.Avtorjeobjavoopremilzznanstvenimaparatom,vkateremjerazrešilvecinotoponimov,hidronimovinoronimov. Odprtajeostalalelo­kalizacijanekaterihledinskihimen.Knjigaobkoncuprinašatudipriloge,kjerzainteresiranibraleclahkonajderazlicnetabele(oprihodkih,naturalnihda­jatvah,zemljevidgospostvaponajstarejšemurbarju).Iskanjepoknjigiolajšapodrobnoimenskoinkrajevnokazalo,dobrodošlopajetudistvarnokazaloznemškimiizrazivizvirnioblikiinslovenskimiprevodi.Obkoncuknjigejenajtitudivecslikovnihprilog. Avtorjenasvojedelolahkoupravicenoponoseninlahkosamoupamo,dabodopodobnadelaizhajalatudivprihodnje. dr.JureVolcjak Alojz Cindric: Ljubljanski izobraženci skozi cas. Izobraževanje Ljubljancanov na dunajski univerzi 1392–1917 Ljubljana:ZRCSAZU,Inštitutzakulturnozgodovino,2019,524strani. Enaizmedprvih,ceženeprvamisel,kiclovekaprešine,kopolistapoza­dnjivvrstiknjigAlojzaCindrica,je,dadrživrokahzrelodelo,kijelahkonastalolenatemeljuvecletnegaraziskovanjainpremišljevanja.Potrditevtemisliprina­ šaseznamCindricevihmonografijizobdobja2009–2019nanotranjistraniza­dnjeplatniceknjige.Tumeddrugimizvemo,dajedr.Cindric–docentzanovej­šozgodovinoinvodjaknjižnicenaOddelkuzasociologijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani–zamonografijoŠtudenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848 (izšla2010)prejelpriznanjeJav­neagencijezaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije»Odlicnivznanosti«.Tudidrugaštiridelazomenjenegaseznamakažejo,dasejeavtorsproblema­tikoizobraževanjanašihprednikovnaDunajuukvarjaldaljšicasinzrazlicnihvidikov;posebejnajomenimobiografskega.OsredotocenjenaLjubljancanevmonografiji,skaterobralcaseznanjamovnadaljevanju,dr.Cindricutemeljujezbesedami:»KerraziskujemkulturnozgodovinoSlovencevinsemtudimešcanLjubljane,bližapase100.obletnicaustanovitveUniverzevLjubljani,semseodlocil,darazišcem,kdosobilitistiLjubljancani,kisovpreteklostiiskaliuce­nostnatujihuniverzah,predvsemnadunajski,kakosossvojomislijoindelo­vanjemsooblikovalinaškulturni,znanstveniingospodarskiprostorterkakosovplivalinaustanovitevprveslovenskeuniverze«.ZosredinjenjemnaštudenteiznekdanjegaglavnegamestadeželeKranjske,zdajpaprestolnicesamostojneslovenskedržave,inširokim,veckotpetstoletijobsegajocimcasovnimokviromjeknjigavsekakorlephommage stoletniciobstojaljubljanskeuniverze. Razsežnostraziskaveizpricuježepodatek,dajeavtorvanalizozajel1.330študentovinštirištudentke,plasticnostprikazaraziskovalnihrezultatovpanadrugistranidobroponazarjadejstvo,dajevknjigikar43tabel,15grafikonovin189slik.Prvaoseba,kijeprivpisunauniverzonaDunajukotkrajizvorana­vedlaLjubljano,jebil»MartinusdeLawbaco«.Martinsejevpisalnadunajskouniverzovzimskemsemestruleta1392,karjedobrih27letpotem,kojevojvo­daRudolfIV.Habsburškiizdallistino,skaterojeustanoviltonajstarejšošeob­stojecouniverzovnemškemjezikovnemprostoru.ZavpisninojeMartinodštel2groša.Kotzadnjasejevpreucevanidobi,katerezgornjamejajepostavljenavcasrazpadaAvstro-OgrskeinoblikovanjaDržaveSHSoziromaKraljevineSHS,nauniverzonaDunajuvpisalaLjubljancankaElzaSoss.Obvpisunaštudijme­dicinevštudijskemletu1916/17jebilastara26let.Gledeobdobjasrednjegaindelazgodnjeganovegavekanajdodamo,daavtorvknjigonivkljucillepredsta­vitvezgodnejšegarazvojadunajskeuniverzeinštudijaLjubljancanovnanjenihštirihfakultetah–artisticni/filozofski,medicinski,pravniinteološki.Krajšipo­glavjijedr.Cindricnameniltuditemam,povezanimzuniverzitetnimšolanjemLjubljancanovšepredustanovitvijodunajskeuniverzeinvprašanju,kjesoti –polegDunaja–študiralivcasuprotestantskereformacijeinvnovicneprevladekatolištvav16.oziroma17.stoletju.Takodenimoizvemo,dasejeskorajstoletpredMartinomizLjubljane,leta1294,nauniverzovBolognivpisalLjubljancanRudolf,»dominusRodulphusdeLeybech«.Medpogostejeobiskovanimi(nem­škimi)protestantskimiuniverzami,vzveziskaterimiavtorpoudarjatakoboljznanakottudimanjznanaimenaLjubljancanov,soposebnovdrugipolovici16.stoletjaizstopalauniverzitetnasredišcaTübingen,Wittenberg,Strassburg(Strasbourg)inJena.Nakatoliškeuniverzesepodrugistraninavezujevpraša­nje,vkolikšnimerijestarejšidunajskiuniverziodleta1586konkuriralauniver­zavGradcu,kijebilaLjubljancanombližjeinjeomenjenegaletasprejelaprveštudente.Tabelaspodatkigledenasmeralistopnjoštudijanaobehuniverzahvletih1586–1782nampove,dasoljubljanskištudentivglavnemmestudeželeŠtajerskev(veliko)vecjemštevilukotnaDunajuštudiralifilozofijointeologijo.Predvsem,karzadevaštudijprava,stamedkatoliškimiuniverzamiostajalipri­ljubljenialma mater vBologniinzlastivPadovi,intonegledenaveroizpovednopripadnostštudenta.VelikdelzgodnjeganovegavekajebiladobroobiskanatudiuniverzavSalzburgu. Jedromonografijedr.AlojzaCindricasicersestavljaanaliticno-sinteticnaobravnavasocialnestrukturetergmotnihindrugihpogojevštudijaLjubljanca­novnaDunaju.Pritemjesnovokvirnorazdeljenanacasdokonca18.stoletja oziromaleta1803incasodleta1804doleta1917oziromaleta1919.Nadalj­njizareziznotrajtegacasovnegalokapredstavljataletnici1623,kojeprišlodozdružitvedunajskeuniverzestamkajšnjimjezuitskimkolegijem,in1848,kojerevolucionarnodogajanjepospešiloreorganizacijo75letpredtemnazadnjereformiranegaštudijskegasistema(1773/74).Polegkorenitejšihspremembnapoliticni,družbeniinduhovniravnisotakšnorazdelitevsnovinarekovali(arhi­vski)viri,natancnejekolicinainnaravapodatkovvnjih.Kotosrednjivirsoav­torjuslužiletakoimenovaneglavneuniverzitetnematrike,Hauptmatrikel (do­slejžeobjavljenezaobdobjedoštudijskegaleta1776/77),kijihhranidunajskiUniverzitetniarhiv.Vtemarhivujedr.Cindricuporabiltudigradivoposameznihfakultet,gradivoakademskihnacij(zaLjubljancanepravilomanatio Australis/ natio Austriae),gradivo»študentskihdomov«(burs,koderij,kolegijev),zacasod srede 17. stoletja doktorske matrike s podatki o opravljenih rigorozih inpromocijah,odštudijskegaleta1866/67naprejpatiskanevpisnicezdodanimirubrikami,medkaterimistabilinaprimermaternijezikinkoncanašolapredvpisomnauniverzo.Vecinavirovmujedovoljevalakvantitativnoobdelavopri­dobljenihinformacij,pricemerjebilavtorvescaspozorentudina»kvalitativnepodatkebiografskihvrednosti«.Pravkombiniranjezgodovinskih, sociološkihinstatisticnihmetodtervpreucevanjeskupinin(izstopajocih)posameznikovusmerjeniraziskovalniinteresstadr.Cindricuomogocila,dajeoblikovalargu­mentiranopodobopomembnegasegmentaljubljanskegaizobraženstvatakonakolektivnikotnaindividualniravni.Individualno-biografskipristop»zgošcuje«predvsempoglavjeznaslovom Znani Ljubljancani, ki so študirali na Dunaju v obdobju 1804–1917, in njihova poznejša študijska pot. Ker je knjiga vsebinsko prebogata, da bi jo lahko ustrezno povzeli, sidel raziskovalnih izsledkov in njihov modus praesentandi oglejmo na prime­ruavtorjevihkomentarjevknekajizbranimgrafikonomintabelam.Relativnomajhenvzorec,kiprikazujedružbenostrukturoljubljanskihštudentovvletih1392–1804,avtordenimokomentira:»Izgrafikona7jerazvidno,dasejevtoskupino uvrstilo105študentov, pri preostalih525 študentihpanipodatkov[…],ajevzorecvendarledovoljvelik,dasilahkoustvarimopribližnosliko.«Av­tornatopoudarja,dajenajvecLjubljancanov,45odstotkov,vpisanihnadunaj­skouniverzovnavedenidobi,pripadalonižjemuplemstvu.Z29odstotkisledijoštudentiizmešcanskihdružin(cives),z12odstotkipripadnikivišjegaplemstva,z8odstotkištudentiizvrstduhovnikovinredovnikovters6odstotkištudenti,kisošepredimatrikulacijonaDunajudosegliakademskinaslovnakakidrugiuniverzi.Družbenoinsocialnooziromapremoženjskostrukturozacasdoleta1804dodatnoosvetljujetabela3,kijojeavtorizdelalnaosnovinavedbovišiniplacanihvpisnihindrugihpristojbinterpodatkovosocialnempoložajuinaka­demskemnazivuštudentov.Vdaljširazlagidr.Cindricmeddrugimugotavlja,dajevecjidelobravnavanihštudentovpripadal»bogatejšemuljubljanskemusrednjemu sloju«. Glede Ljubljancanov, ki ob vpisuniso placali takse in so v matrikahvecinomaoznacenikotpauper,avtoropozarja,danezmožnostplace­vanjatakssamaposebinipomenilarevšcinevprimarnemsmislu.Vecinatehštudentovje»verjetnoživelavstabilnihrazmerah«;imeliniso»nevecnemanj,kotjebilonujnopotrebnozapreživetje«,pricemerimatrikulacijskaindrugepristojbinesevedanisobilenujenpreživetvenistrošek.Nastarejšeobdobje,odleta1365doleta1803,senanašatuditabela9,kiprinašaodgovornavprašanje,kolikoštudentomizLjubljanejeuspelonaDunajupridobitidoktorat.Številke,podanezaposameznastoletjainzaprvaleta19.stoletja,kažejo,dajemed630vpisanimiljubljanskimištudentipromoviralo73osebalidobrih11odstotkov.Zaprimerjavo:vobdobjumedletoma1804in1917jenadunajskiuniverzidok­toriraladobrapetinavsehimatrikuliranihLjubljancanov. Karzadevatabele(inkomentarje),nanašajocesena»pomarcno«dobo, se kratkopomudimo pritistih,kigovorijoostarostištudentovvcasuvpisa,starostidoktorantovindolžiništudija.Gledestarostivpisanihštudentovtabela 17razkriva,dajebilonajvec,nekajmanjkot70odstotkov,ljubljanskihštuden­tovobimatrikulacijistarihod18do20let,kolikorjevistemobdobjuznašalatudipovprecna»zacetna«starostvecjegadeladrugeštudentskepopulacijenadunajskiuniverzi.Nekolikovišjopovprecnostarostsodosegaleštudentke,insicer22let.Avtornamvkomentarjuktabelipostrežezvecimeni.NajstarejšištudentizLjubljanejebilnaprimerkaplanFrancPavšic,kimujebilo33let,kosejevštudijskemletu1910/11imatrikuliralnadunajskipravnifakulteti.Letomanjstašteliizredništudentkifilozofskefakultete:stotnikovahciChar­lotteMlady, vpisanavštudijskemletu 1902/03,inMarija Freud,roj.Drenik,vpisanavštudijskemletu1913/14.Najvecjideležzvidikastarostiobprejemudoktoratapredstavlja –takotabela39 –30oziromacetrtinaodskupno120 študentovzdosegodoktorskega naslovapri24letih. S16,7odstotkasledijo25-letniintemz11,7odstotka27-letnidoktoranti.2,5odstotkaLjubljancanovjebiloobpromocijistarihnad41let.Kotjevidnoiztabele40,je57alidobrih47odstotkovljubljanskihdoktorantovnauniverzinaDunajuštudiraloodšestdoosemlet,45alidobrih37odstotkovpaodenegadopetlet.Primalomanjkot7odstotkihdoktorantovseještudijskadobazavleklana11letinvec.Medskorajpolovicoljubljanskihdoktorantov,katerihštudijjetrajalodšestdoosemlet,sejihje29posvecaloštudijuprava,26študijumedicine,dvapastaobiskovalafilozofskofakulteto.Zanimivepodatkeoštipendistih,segajoceševpredmarcnodobo,vsebujetabela 41.Iznjeizvemo, daje odskupaj 704ljubljanskihštu­dentovvobdobju1804–1917znamenitoKnafljevoalipolegKnafljevešekakodrugoštipendijoprejemalo155študentovali22odstotkov,506ali71,9odstot­kapajihještudiralobrezštipendije.KarzadevadoktoranteizLjubljanevtemobdobju–vsehjebilo152(90spodrocjaprava,40medicine,21filozofijeinenteologije)–,stabilištipendijskepodporedeležnidobratretjinaprihodnjihdoktorjevpravainmedicinetermaloveckotpolovicaprihodnjihdoktorjevfi­lozofije.EdiniLjubljancan,kijevnavedenihletihdoktoriralizteologije,štipen­dijeniimel.Natemmestuveljaopozoritišenagrafikon15sprikazomgibanjavpisaljubljanskihštudentovnaDunajugledenamaternijezikzacasodleta1860doleta1917.Vkomentarjuavtorpoudarjazlastidvoje:prvic,daješteviloslovenskogovorecihštudentovvtehletihrasloindoseglovrhnaprelomuiz19.v20.stoletje;drugic,daseštevilonemškogovorecihštudentovizLjubljaneniizrazitejespreminjalo.DeležLjubljancanov,kisovletih1848–1917kotmaternijezikobvpisunavedlinemšcino,jebilsicerza17odstotkovvišjiodpovprecja,izracunanegazaštudenteizcelotneKranjske. Monografijidr.AlojzaCindricadajejodragocenindividualnipecatportre­tneindrugeupodobitveoseb,kisestavljajoskorajtretjinoslikovnegagradiva,med katerim najdemo reprodukcije univerzitetnih stavb, imatrikulacijskih ininskripcijskihzapisov,spriceval,promocijskihdokumentovipd.tercelojedilnihlistovdvehdunajskihrestavracijizleta1905.MedumetniškimiupodobitvamiomenímovsajbakrorezniportretGašperjaŽitnika(ok.1535–1585),vplivnegastricaljubljanskegaškofaTomažaHrena,medfotografijamipafotografijoprveLjubljancankezdoktoratomnaDunajuMilenePerušek(1893–1978),kijevslo­venskemprostoruoralaraziskovalnoledinonapodrocjuboleznirastlin.Vkaza­luslikovnegagradivasicerpogrešamonavedbestraniposameznihslik,karveljatudizakazalitabelingrafikonov.Spodbudokraznovrstnimnovimraziskavaminskrbzapreverljivosthkratiizražajoregistriimatrikuliranihštudentovinpo-sebejimatrikuliranihštudentk(vpisanihmedletoma1897in1917)vDodatku hknjigi(Apendix. Arhivsko gradivo – viri).Zvelikoskrbnostjosonarejenapoja­snilainrazlageuporabljenihkrajšavvregistrih.Ljubljanski izobraženci skozi cassonedvomnoknjiga,kijojetrebavzetivrokeveckrat. Doc.dr.LilijanaŽnidaršicGolec Razstave||Exhibitions Sonja Jazbec: Bistrica ob Sotli v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje BistricaobSotli,junij2018in Luce v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje Luce,december2019 »Arhivvregiji«jekontinuiranprojektZgodovinskegaarhivaCelje,kiseosredotocanapredstavitverazlicnihvsebinskihzvrstiinkategorijarhivskegagradivanakonkretnemobmocju.Namenprojekta,kistagaleta2018postaviladirektorarhivadr.BorutBatageljinarhivskasvetovalkaSonjaJazbec,jepribli­žatizakladnicoarhivskihdokumentovdomacinomvokolju,kjersole-tinastali,inutrditiposlanstvojavnearhivskeslužbevregionalnihokvirjih. Razstave se osredotocajonapredstavitvepestrepaletezvrstiinkategorijarhivskegagradi­va,vezaneganapodrocjeizbraneobcine,kijevpristojnostiarhiva. KotprvavserijiArhivvregijijebilarazstava Bistrica ob Sotli v doku­mentih Zgodovinskega arhiva Celje. Razstavajebilapostavljenavsodelova­njuzObcinoBistricaobSotli,otvoritevpajepotekalavokviruprireditevvpo-castitevobcinskegapraznikajunija2018. KrajsejeprvotnoimenovalLeskovec,natoSv.PeterpodSvetimigorami,odleta1952daljepanosiimeBistricaobSotli.Venajstihzaselkihbiva1.350prebivalcevinjeenaizmedmanjšihobcinvSloveniji.SevernomejinaobcinoPodcetrtek,južnonaobcinoBrežice,zahodnonaobcinoKozjeinvzhodnonasosednjoHrvaško,intonasticišcurekeBistricevSotlo(poobehrekahjekrajdobilime).Vpreteklostijekrajvelikosodelovalzobmejnimhrvaškimobmo­cjem,sajjujedružilaskupnaturisticnainspominskapot,posvecenatakratne­mupredsednikuJugoslavijeTitu,SpominskiparkKumrovec–Trebce.Poosa­mosvojitviobehdržavjesodelovanjeposledicnoupadlo,asedaneszopetkrepi. Razstavajepostavljenakronološko.Najstarejšidokument,predstavljennarazstavi,jeurbaržupnijeSv.PeterpodSv.goramiizleta1598,zanimivisotudinacrtiposameznihhišingospodarskihposlopij.Narazstavistamedizsto­pajocimgradivomtudinacrtobstojecestarecerkveSv.PetrapodSv.goramiizleta1821insituacijskinacrtcerkvezvrisanonovogradnjoizleta1826. Krajjebilgospodarskoinkulturnosredišce,najmocnejšemedBrežicamiinŠmarjemterRogaškoSlatinoinjenekocspadalmedrazvitejšekrajevsvojiregiji,všestdesetihinsedemdesetihletihprejšnjegastoletjapajebilmedboljzaostalimivšmarskiobcini.Povprecnavelikostposestvajebila2do3haobdelo­valnihpovršin.Zaradineugodnekonfiguracijeterenajebilomodernointenzivnokmetijstvoonemogoceno,kerjebilonedostopnozatežkokmetijskomehaniza­cijo,dohodkivecinekmetijpasobiliprenizkizanakupprimernemehanizacijeinpreživljanjedružin.Zaraditegainsplošnegaslabegastanjavkmetijskide­javnostisomladizapušcalidružinskekmetijeinsepodajaliviskanjezaposlitvevindustrijskoboljrazvitasredišca.Vprocesu,kijeskozizadnjadesetletja20.stoletjaširilindustrializacijotudinapodeželje,jekrajevnaskupnostBistricaobSotliželeta1975vzpostavilastikzvelenjskotovarnoGorenjezželjo,dabivBistriciobSotliprišlodoizgradnjedislociranegaobrata.Podolgotrajnihoblju­bahinpogovorihjeGorenjevsodelovanjuzIskroleta1981vstariosnovnišoliuredilodveucilnici,zaposlilookrog30delavcevinzacelozmontažonekaterihizdelkov.Leta1987sejeobratizstarešolepreselilvnovoproizvodnohalo.Leta1979jebilauspešnozakljucenagradnjaosnovnešoleMarijeBroz,katereotvori­ tvesejeudeležiltudipredsednikJugoslavijeJosipBrozTito,sajješoladobilaimeponjegovimateri.VosemdesetihletihsovBistriciobSotlizgradilibencinskocrpalko,novotrgovinoinmrliškove­žico.Asfaltiralisoveccest,urediliplocnike,avto­busna postajališca, zgradili telefonsko omrežje,obnoviliindogradilivodovod. TudiraznadruštvaimajovBistriciobSotlibogatozgodovino,sajsoživelassvojimipriredi­tvamiinštevilnimiclani.VdokumentihZgodo­vinskegaarhivaCeljenajdemokarnekajustanov­nihzapisnikovinseznamovclanovposameznihdruštev,kisonašlisvojemestonarazstavi. Eden od namenov projekta je tudi doda­tnospodbuditiposameznikeizlokalnihokolijkraziskovanjuinodkrivanjukulturnededišcinevarhivih.Zodkrivanjemarhivskegagradivalahkonamrecprepoznavamovsebine,kisovezanebo­disinaosebnezgodbeposameznikovbodisinazgodbe, vezane na širšo lokalno skupnost. Žu-panobcineBistricaobSotliFranjoDebelakjenaotvoritvirazstavepovedal,dajepocašcen,dajebilanjihovaobcinaizbranakotprvavserijiAr­hivvregijiinponosen,dajimjeskupajzavtoricouspeloprecesatizgodovino,popisatiinpoudaritinajpomembnejše dogodke in prelomnice, ki sozadomacineizrednozanimivi. Leta2019jelucsvetaugledaladrugaraz­stava Luce v dokumentih Zgodovinskega ar­hiva Celje.Razstavajebiladecembra2019po­stavljena kot zunanja panojska razstava. Desetpanojev je postavljenih v idilicnem okolju na­brežja Savinje tik pred zacetkom bolj strnjeneposelitveLuc. PrinastajanjurazstavestasepovezalaZgo­dovinskiarhivCelje,kijeposkrbelzavsebinskidelrazstave,inObcinaLuce,kijesodelovalapriizboruširokeganaboradokumentovinumestitviteedinstvenerazstavevprostor,kibokotstalnarazstavanagovarjalatakodomacinekotturiste. Narazstavisopredstavljenereprodukcije75originalnihdokumentoviz15razlicnihfondovinzbirkZgodovinskegaarhivaCelje,kiodsevajoznacilnosti,spremembeinzanimivostiizzgodo­vineLuc.Razstavajezasnovanakronološko.Naj­starejšidokumentjeizsekizurbarjaGospostvaGornjiGradmedleti1775–1776,nakateremjepredstavljen popis dajatev podložnikov za na­seljeKarnica.MedstarejšimidokumentiizstopaKolorirangraficnilist–bakrorez(datiranokrog1848),kiprikazujeIglo,zanimivskalnisamotar,kiležimedLucamiinSolcavovnajožjemdeluso­seske,kijojeSavinjavrezalamedstrmapobocjaRaduheinDleskovškeplanote. Lucanisobilinekdajznanikotodlicnigoz­darji,zatojenarazstaviprikazanihkarnekajfo-tografijgozdarjevprispravilulesa.Zanimivesofotografijekrajaizrazlicnihcasovnihobdobijinohranjeni plakati, ki so vabili na razne dogod­ke.RazstavljenidokumentiizfondaObcinskegaljudskegaodboraMozirjepredstavljajoogromnozanimivihpoudarkovizrazvojaLuc. Reprodukcijespisovnihdokumentovopo­zarjajo na urbanizacijo naselja (prenos lastni­štev zemljišc, gradnja objektov), nastajanje in-frastrukture (gradnja cest, mostov, vodovodnaoskrba, elektrifikacija, napeljava telefonskegaomrežja),prinašajovtiseizorganizaciješolskegadelaterkulturnegaindružabnegautripakraja. Nabordokumentovnarazstavijeobsežen,ceprav jepredstavljen le del raznolikega gradi­va,kigavZgodovinskemarhivu CeljehranimovpovezavizLucami.Medizboromzeloizstopalokalnopogojenadejavnost,predvsemvezananagospodarski(spraviloinplavljenjelesa)inturi­sticni(planinarjenje)utripLuc. Vsapovojnaletajebilo v Lucah prisotnomocnoodseljevanje prebivalcevv vecja urbana inindustrijskasredišcatertudivtujino.Kasne­jesejeodseljevanjenekolikozaustavilo,kersomladividelivecmožnostiinpriložnostivkme-tijstvu,postavljenjebilobratElkrojavStrugah,nekajzaposlitevjebilovgozdarstvu,pravtakososekazalemožnostizaposlitvevturizmuingo­stinstvuterobrti.Glavnagospodarskapanogapajeostajalokmetijstvozgozdarstvom.Konecse­demdesetihletprejšnjegastoletjajebilovLucah167kmetij,odtegajebilo92tržnousmerjenih,povprecnavelikostkmetijejebilamalomanjkot40ha,povprecnanadmorskavišinakmetijjebila759m.Glavnakmetijskapanogajebilaživinore­ja.Vecinakmetovjerednooddajalamlekoinle­tnosogaoddalitudipomilijonlitrov.Vsikmetjesobiliclanizadrugeinsoznjoimelisklenjenedolgorocne kooperacijske pogodbe. Sonaravnokmetijstvo,samotnekmetijenastrmihpobocjihin kmecki turizem so od nekdaj nacin življenja prebivalcevLuc. Ob otvoritvi je Ciril Rosc, župan ObcineLuce,povedal:»Zatobomotudivprihodnjeda­jalipoudarekprvobitnosti,zgodovini,tradicijiinkulturi ter zavezanosti trajnostnemu alpskemuturizmu,karvseskupajdolgorocnoprinašakon­kurencnoprednosttehnaših,šedesetletjanazajzeloodmaknjenihkrajevzaužitekinpocitek,zapostanekinobstanek.« Razstavanazornoinpreglednozrcalipre­teklostLuctertudiutrjujedanašnjopredstavoinusmerjanjeobcinevsonaravniintrajnostnira­zvoj,kijepogojenzlokalnimiznacilnostmi. Arhivsetakossvojimivsebinamidejavnovkljucujevsedanjostterpripomorekboljšemu poznavanjupreteklostivlokalnemokoljuinmupomagapripodporivsebin,kijihlahkousmerivturisticnopromocijokraja. BojanaAristovnik France Bevk, književnik in politik (1890–1970) RazstavaPokrajinskegaarhivavNoviGorici,1.september– 30.november2020 LetosminevataokrogliobletnicirojstvainsmrtiFrancetaBevka,pisate-lja,politika,prevajalca,velikeganarodnjakaindomoljubaternasplohvsestran­skegacloveka.VPokrajinskemarhivuvNoviGoricismonjemuvspominpri­pravilipriložnostnorazstavo,kijeod1.septembradaljenaogledvpreddverjuarhiva.Nadvanajstihpanojihjerazstavljenihokolišestdesetdokumentov,kisehranijovfondihinzbirkaharhiva(vosebnihfondih,fondihspodrocjauprave,izobraževalnih, kulturnihinpoliticnihorganizacijter v zbirkifotografij).Grezauradnedokumente,pismainfotografije,kiželijoobiskovalce popeljati poBevkoviživljenjskipotiingaprikazativrazlicnihvlogah,prirazlicnihdelovnihnalogah.NanaslovnempanojujeBevkovapodobavlesorezu,kijojeleta1939ustvarilslikarJožeSrebrnic,Bevkovsodobnikinprijatelj.Sledijodokumenti,nastalipredprvosvetovnovojno,vBevkovihdijaškihletih,kojemedleti1908in1913obiskovaluciteljišcevKopruinGoriciterzatemnekajcasapoucevalvOrehkupriCerknem.Zrazglednice,kijojeleta1916pisalprijateljuAlojzijuResu,jerazvidno,dajevOrehkuustvarjalnoveloKajn incakalnapozivvvojsko.Konecprvesvetovnevojnejedocakalnavzhodnifrontiinseodtamsrecnovrnildomov.Casmedobemavojnamajeodleta1920daljepreživljalnaPrimorskem,kjerjebil,kotveliknarodnjakinneutrudljivboreczaosvoboditevPrimorskeizpodfašizma,nenehnopodpolicijskimnadzorstvominveckrattudizaprt.Ve­likosejeukvarjalzuredniškimdelom.Iztegaobdobjajerazstavljenotudiza­ nimivoBevkovopismoglasbenikuSreckuKumarju,vkateremBevk,takrature­dnikrevijeMladika,spregovoriosprejemanjukritike:»…opazujemžedolgo,dajetržaškikrogsilnoobcutljivindatežkoprenesekritiko.Tojenedostatek.Odvsakegamnenja,cetudiizviraizosebnosti,sedaizlušcitinekajzdravegajedra.SajnismosamiGregorcici./…/Ne,nismonedotakljivi,ravnoraditegane,kernismobrezpregreškavsi,odprvegadozadnjega./…/Menejesram,cemekdohvali.Edinoenoimamo,tegasinesmemopustitivzeti,toje,dasmopridniindadelamovdobrivoljiinveri.Vsedrugojebežno,komajtemeljsmozastavbo,kajšelestavbasama!«(PANG892KumarSrecko,t.e.1,a.e.4).Najvecrazsta­vljenihdokumentovjeizobdobjadrugesvetovnevojneintakojponjej,kojeBevkigralpomembnovlogovslovenskempoliticnemživljenju.PokapitulacijiItalijeleta1943jeodšelvpartizane,biljepredsednikPokrajinskeganarodnoosvobodilnegaodborazaSlovenskoprimorjeinTrst,pokoncuvojnesijezeloprizadevalzaprikljucitevPrimorskekJugoslaviji.Biljegovorniknaštevilnihljudskihzborovanjih,udeležilsejezasedanjaprvepovojneslovenskevladevAj­dovšciniintudipariškemirovnekonference.IzraznihkrajevSlovenijejetakratprejemalštevilnapismapodporevbojuzaslovenskonacionalnomejo.ZaradikrivicnopostavljenemejeinizguberegijskegasredišcaGoriškejedoživljalve­likobolecinoinupal,dasebodorazmerespremenile.ObproslaviprikljucitvedelaPrimorskekJugoslavijileta1947jenashoduvŠempetrupriGoriciizre­kelznamenitistavek:»ZgradilibomoNovoGorico,todastarisekljubtemunebomonikdarodrekli,«kijedobilmestotudinanaslovniciprveštevilkeglasilaNovaGorica,izdanemnovembra1947obzacetkugradnjenovegasredišca.Da­nesvemo,dasepricakovanjaFrancetaBevkainštevilnihdrugihljudi,dasebomejaspremenila,nisouresnicila.Razstavljenidokumentikažejotudi,dasosenaFrancetaBevkakotpolitika,književnikainjavnoosebnostnasplohznanciinprijateljitertudiljudje,kigaosebnonisopoznali,pogostoobracalisprošnjamizapomocvrazlicnihživljenjskihsituacijah.Iz njegovihodgovorovje zaznatiposluhzatežaveljudi,ahkratizavezanostpravicnosti.Leta1954sejenaprimernaprošnjodvehžensk,kistamuzaupalisvojostanovanjskostisko,obrnilnaObcinskiljudskiodborBranikzbesedami:»…priporocam,dabiimelivevidencinjunprimeringacimprejvzelivpretres,kolikornisodrugiboljpotrebniinupraviceni,dabisejimprednjimaugodilo.«(PANG87ObcinskiljudskiodborBranik,t.e.3,a.e.27).FranceBevk,edenizmedvidnejšihustvarjalcevsloven­skemladinskeknjiževnosti,jebiltudivelikprijateljmladih.Vželji,dabijihcimvecnavdušilzabranje,jeskupajzdrugimiknjiževnikipogostoobiskovalšole,sesrecevalzucenciinjimbralsvojadela.Njegovobiskjebilzašolepomembendogodek,kisogaobicajnozabeležilevšolskihkronikah,karjerazvidnotudinarazstavi.PravtakojeBevkpogostonastopalkotgovorniknajavnihprireditvah,kamorsogakotvsestranskegakulturnegadelavcavabileštevilneorganizacijeinustanoveizraznihkrajev.Razstavasezakljucujezdokumenti,nastalimipo Bevkovismrti.Umrlje17.septembraleta1970,pravnasvoj80.rojstnidan,vljubljanskemklinicnemcentru.Odborkulturnikovinpolitikovjeposkrbelzadržavnipogreb.PožalnikomemoracijiinslovesuvLjubljanisokrstopripeljalivNovoGorico,kjersotudiorganiziraližalneslovesnosti.IzobcinskestavbejemnožicaljudipospremilaBevkakzadnjemupocitkunasolkanskopokopališce.Razstavljenihjevecfotografijpogrebneslovesnostitertudidokumentiopoi­menovanjugoriškeknjižnicepoFrancetuBevkuinpostavitvispomenikanjemuvspominvNoviGorici.FranceBevkjeimelradGoriško.ObsvojembivanjuvRožniDolini,kjerstasizženozgradilahišo,jeradzahajalprekomejev»staro«Goricoinobujalspominenasvojedolgoletnoustvarjanjevtemmestu,skorajdnevnojeprihajaltudivNovoGorico.Rednojeobiskovalknjižnico,podpiralnjenrazvojinjipoklanjalsvojadela.Delovnaskupnostknjižnicejezatožedanponjegovismrtipredlagalapoimenovanjeknjižnicepopokojnempisatelju,karjeSkupšcinaobcineNovaGoricanemudomastorila.Žemarca1971jebilime­novantudiodborzapostavitevspomenikaFrancetuBevku,kijepretresalvec možnihlokacijspomenika.KotneprimernojeocenilpostavitevobBevkovihišivRožniDoliniinponudilštirimožnosti:predtrgovskimsredišcemnavogalumedKidricevointakratnoLeninovoulico(danesBevkovtrg),predgimnazijoinosnovnošolo,vparkuobavtobusnipostajiinobmagistrali.Goriškaknjižni­cajepredlagala,dasenamestospomenikaBevkuvspominzgradistavbazaknjižnico,asetotakratnizgodilo.Leta1973jebilvparkuobKidriceviulici(magistrali)Bevkupostavljenkip,kigajeizdelaldomacinBorisKalin.KalinovodelojetudiBevkovdoprsnikip,kikrasinjegovgrobnapokopališcuvSolkanu.Nazadnjemrazstavnempanojusoprikazanidokumenti,nastaliseptembraleta1990,kojebilavBevkovirojstnivasiZakojcaosrednjaprireditevvpocastitevstoletnicepisateljevegarojstva.TadanjebilaBevkovaobnovljenadomacijakotkulturnispomenikodprtajavnosti.Vnjejjepredstavljenoznacilnobivalnooko­ljebajtarskedružinenazacetku20.stoletjaterprekknjig,fotografijinpredme­tovorisanapisateljevaživljenjskapot. Razstavabonaogledpredvidomadokoncanovembra2020. AleksandraPavšicMilost Slovenci, za zmiraj gre! Razstavaob100.obletnicikoroškegaplebiscita,NarodnimuzejSlovenije,10.oktober2020–11.april2021 Razstavainspremljajocamonografija(vslednjisopolegvsehrazstavlje­nihdokumentovobjavljenitudiprispevki,kiopisujejodogajanjevobravnava­nihobdobjih)stazastavljeninatanacin,daseneosredotocatasamonaizvedboplebiscita10.oktobra1920.Osvetljujetatudidogodke,dejanjainvzroke,kisoprivedlidotegausodnegamejnikavslovenskizgodovini.KoroškiplebiscitjenamrecvmarsicempokvarilkonceptZedinjeneSlovenije,kijebiltemeljsloven­skenacionalnepolitike19.indobršnegadela20.stoletja–posledicaplebisci­tnegaizidajebilaizguba11%ozemljain10%prebivalstva. Narazstavijepredstavljenih243arhivskihdokumentovinfotografijter29muzejskihpredmetov.Velikavecinagradivajejavnostipredstavljenaprvic. Cevzvezizdokumentipovzamemonajvecjesklopegradiva,kijepred­stavljenonarazstavi,lahkougotovimo,daprihajaarhivskogradivovecinomaizArhivaRepublikeSlovenije,pricemerglavninaizviraizdvehfondov–Fonda InštitutazanarodnostnavprašanjaSIAS(1164)inosebnegafondaLojzetaUde­ta(SIAS1193).Tadvafondastaodrazsistematicnegapridobivanjaarhivskegagradivainraziskovanjakoroškegavprašanjavobdobjuporazpadumonarhije –takoInštitutazanarodnostnavprašanjakotLojzetaUdetaosebno.Udejebilkotdolgoletnidirektoromenjenegainštitutainkotudeleženecbojevoziromaagitacijskihplebiscitnihnaporovtudiosebnoizrazitomotiviraninangažiranprikasnejšempridobivanjuarhivskegagradivaoziromaspominovtakratšeživecihudeležencevprelomnihkoroškihdogodkov.Gradivo,kijezarazstavoizbranoiznjegovegaosebnegafonda,senanašapretežnonaobdobjebojevinkrhkegapremirjanajužnemKoroškemodprevrataleta1918dosredeleta1919.Ve-cinadokumentov,izbranihizfondaInštitutazanarodnostnavprašanja,pricaoobdobjujugoslovanskeupraveodjulija1919dojulija1920inobdobjunad­zoraMednarodneplebiscitnekomisijevconiA(21.julij–18.november1920).Propagandnogradivovzveziskoroškimplebiscitom(takoavstrijskegakotju­goslovanskegatabora)jevSlovenijinajcelovitejšeohranjenovZbirkiKoroškiplebiscit(SIPAM1760)izPokrajinskegaarhivaMariborterjetemuprimernoobsežnoinizcrpnonarazstavitudipredstavljeno. Fotografije, ki ucinkovito slikovito dopolnjujejo arhivsko gradivo, so vglavnem iz dveh virov – iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije (fond Srecko Vojaki Kraljevine SHS v strelkih jarkih pri Velikovcu. (Fond Stane Rovtar, Muzej novejše zgodovine Slovenije) KristaninfondStaneRovtar)terfotografije,kismojihpridobiliizKoroškegadeželnegaarhivavCelovcu–fondSammelarchivGeschichtsverein.FondSrecka Kristanajeposebejzanimiv,sajjezapušcinafotografijudeležencabojevnaKo­roškem,fondStanetaRovtarjapaobsegazbirkooriginalovnasteklenihplošcah.FotografskogradivoizCelovcajeprvicpredstavljenovslovenskemprostoruinpomenipomembnoobogatitevprivživljanjuvvzdušjecasa,okateremgovori razstava–vprvivrstinatemobegunskeproblematikeinživljenjavconiA. Vsebinskorazstavasledikronološkemudogajanjuodnovembra1918donovembra1920.ZacnesessklopomorazpadumonarhijeinnastankuDržaveSHS,kiprikazujerazmerekaosa,pomanjkanjainepidemije.Grezacas,kosejestiskavsakdanjikamešalazobcutkiolajšanjaobkoncuštiriletnemorijeinveli­kimipricakovanji,kinajbijihprineslaprihodnostpo»pobegu«izhabsburškejecenarodovvsvetpravicnosti,kjerveljajopravilademokraticnesamoodlocbenarodov,kotjihjeobljubljalameriškipredsednikWilson. Drugi del razstave osvetljuje razvoj dogodkov novembra in decembra1918,kosejeodprlocasovnooknozavojaškozasedboCelovca,skaterobibilepodanerealnemožnostizapripojitevvecineslovenskegaetnicnegaozemljanaKoroškem.Prikazanisodokumenti,kipricajoolahkovernostitakratnihvodil­nihslovenskihpolitikov,kisoblokiralivsaprizadevanjainsamoiniciativnostnekaterihslovenskihcastnikovnaceluzMaistrominMalgajem,dabikoroškovprašanjerešilinanacin,nakateregajebilzaSlovenijorešenMaribor.Naivna veravnaklonjenostantante,kibodalaSlovencemozemljenaKoroškem,kolikorgabodohoteli,incakanjenasrbskovojskostaseodražalatudivpolovicarskihinmlacnihpotezahslovenskevlade.Vtemdeludokumenteinfotografijeboga-tijoodlomki–pricevanjaudeležencevbojevnaKoroškemvfilmuRTVLjubljana»Bojzasevernomejo«,posnetegaleta1968. Vtretjemsklopurazstavejepredstavljenogradivo,kipricaotem,kakososlovenskobrezvoljnostizkoristilikoroškiNemci,kisovjanuarju1919izvedliuspešnoofenzivoinSlovencepotisniliizRoža.Veljapoudaritigradivo,kiprica oogorcenihbojihzasevernivhodvpredorPodrošca,kjersoumiralitudi16-,17-letniotroci –prostovoljciKoroškelegije,sajsoseodrasli,izkušenivojakinapozivzaobramboslovenskeKoroškeodzivalivvelikopremajhnemštevilu.Meddrugimgradivomiztegadelarazstavejeposebejzanimivakopijazapisni­kapogajanjmedslovenskoinkoroškovladovGradcujanuarja1919.Rezultattehjebilsporazumoposredovanjuameriške,t.i.Milesovekomisije,kijepo­temssvojoanketonajužnemKoroškeminporocilomovecinskinaklonjenostiljudstvaterenotnostiCelovškegabazenausodnoškodilaslovenskiminteresom.Pripravilajenamrecosnovozato,dasejesplebiscitomodlocalovpokrajini,kijojevsajpetdesetletpoliticnoingospodarskopovsemobvladovalanemškona­cionalnapolitika. Cetrtidelrazstavejeposvecentrpljenjucivilnegaprebivalstva,kijebilotakomedbojikotvcasukrhkegapremirjaizpostavljenoterorjuvojaštvainpoli­cijskihorganovobehmladihdržav.Gradivoodslikavabarvitomavricoodtenkovnasilja–verbalnegainfizicnega,odgroženj,žalitev,poniževanj,izgubeslužbe,izselitevizstanovanj,izsiljevanj,kraj,ropov,požigov,zapiranja,internacij,iz­gonov, barbarskega mrcvarjenjatrupel vojakov pred ocmi civilistov, mazanjazidovzmrtvaškimiglavamiinnapisovzgrožnjamissmrtjodofizicnihnapadov,pretepovinubojev.Nasiljejerdecanit,kijepredstavljenavarhivskemgradivutudivdrugihdelihrazstave–zlastitikpredinpoplebiscitu,kostasestrastnosovraštvoinmašcevalnostrazvneladoskrajnosti. Mejna kontrola Bistrica v Rožni dolini. Ob avtu stojijo Kraigher, König in Steinacher. (Fond Sammelarchiv Geschichtsverein, AT-KLA 123-F-20 St, Deželni arhiv Celovec) Petidelrazstavegovorioobdobjušestihtednov,kososemedkoncemaprilainzacetkomjunija1919zvrstilekartriofenzive.Zacelosejezneuspešnoslovenskoofenzivokonecaprila1919,kisejeizkazalazanepremišljenoavan­turoskatastrofalnimiposledicami–zuspešnonemško-avstrijskoprotiofenzi­vonazacetkumajainizgonomslovenskevojskescelotnegaozemljaKoroške.Temujesledilpresenetljivohiterinucinkovitodgovor– ofenzivaslovensko-srbskihenot,kisopregazilesovražnikainzasedlece­lotnoslovenskoetnicnoozemljezizjemoziljskedoline.Vseskupajprepozno,dabiSlovencemprineslojužnoKoroško.VParizusožedolocili,daboodlocilplebiscit.Arhivskidokumentiiztegasklopasenanašajonavojaškeakcije–zla­stizanimivisoukazizaslovenskoofenzivo,porocila,zakajjeprišlodovojaškekatastrofe,kijihjeterjalgeneralSmiljanic,teroriginalnipodpisankonceptpre­mirjamedavstrijskimiinjugoslovanskimipogajalcizdne6.junija1919soiz­medtehmordanajboljzanimivi. V šestem sklopu je razstava v celoti posvecena jugoslovanski upravi vconiA.Dokumentisobiliizbranizlastizmotivom,dacimboljprikažejovsak­danjetegobemalihljudi.Porocilalokalnihslovenskihagitatorjevinzaupnikovsopristna,iskrenaindojugoslovanskeupravekriticna.Odsevajoslabostinovedržave,kinibilasposobnavzpostavitiznosnihpogojevzaživljenjeprebival-stvaoziromanadomestitiCelovcainBeljaka,kistaostalaizvenozemljaconeA.Prometnonepovezanostozemlja,kjerkmeckoprebivalstvoniimelovectrgovzaprodajosvojihpridelkov,nitimožnostizanabavoosnovnihobrtno-tehnicnihpredmetovzavsakdanjorabo,slabazdravstvenaoskrba,pomanjkanjezdravil,premaloživinozdravnikov–posledicnopoginjanježivine,zlastikonj,unicentu­rizem,zlastiobVrbskemjezeruinšeštevilnedrugeslabosti,jedobroizkoristilapropagandanemškihKorošcev. Tajezlastidokazovala,daconaAbrezsvojihsredišcnemorepreživeti.PosebejjebilaavstrijskapropagandaagresivnaodustanovitveHeimatdienstavmarcu1920,kosejeudejanjalavilegalnimrežiagitatorjevzanemškoKoroško.PodkrepljenaznasiljemingrožnjamizavednimSlovencemsejenaozemljuconeAširokorazmahnilainpovsemrazbesnelapoodprtjudemarkacijskecrtemedconoAinconoBavgusta1920.Izporocilcla­novkrajevnihnarodnihsvetovjemogocerazbrati,dasejevecinakoroškihSlo­vencevznašlavtaboruomahljivcev–nacionalnoizrazitoneopredeljenihljudi,kisonihalimedodlocitvijozaenoalidrugostraninoprezali,kateradržavabijimlahkonudilaboljšepogojezapreživetje.Tataborjebilposebejdojemljivzagrožnjestarihnemško-nacionalnihgospodarjev,vecinomaveleposestnikovalilokalnihveljakov,odkaterihsobilinavadniljudjeodvisni,sajsoodlocalionjihovemzaslužku. SedmideljeposvecenobdobjuMednarodneplebiscitnekomisije,kijetrimesecepredplebiscitomprevzelanadzornadconoA.Izbranidokumentipri-kazujejoizrazitonaklonjenostantantnihzastopnikovrepublikeAvstriji,kisejeizkazalavvrstiukrepov,skaterimijeplebiscitnakomisijaspodkopavalajugo­slovanskooblast,rušilanjenoavtoritetoterzmožnost,dabiohranjalanadzorinrednaozemljuconeA.Posebejsozanimividokumenti(vpretežnemdelutajnakorespondencainzapisnikisej),kigovorijoorazcepljenostimedslovenskimiinsrbskimipolitiki,nasprotnihinteresihbeograjskeinljubljanskevlade,nemociinneodlocnostislovenskepolitiketerbegupredsprejemanjemodlocnihpotezvsmisluzoperstavljanjaplebiscitnikomisijioziromasprejemanjuodgovorno­stivodlocilnihtrenutkih.Beograjskavladajebilapripravljenapopušcativsemzahtevam plebiscitne komisije (odprava demarkacijske crte med obema ple­biscitnimaconama –prostvstopzaavstrijskeagitatorje,umikjugoslovanskevojske, odpust »nekorošcev« iz žandarmerije,odprava državnega nadzorstva naveleposestvih,kisobilavrokahNemcev),cepravjebilojasno,dajestemplebiscitzaJugoslavijovnaprejizgubljen.Slovenskipolitikisetemuniso(z)moglizoperstaviti. Vzakljucnemdelurazstavapredstaviagitacijskiboj,kigalahkorazberemo Slovenski predplebiscitni shod v Velikovcu - protesti zoper odpravo demarkacijske crte med conama A in B, 25. 7. 1920. (Fond casopisa Slovenec, Muzej novejše zgodovine Slovenije) vpodobiohranjenegabarvitegapropagandnegagradiva,skaterimjevsakaodobehstranipoudarjalaargumente,zakaterejeverjela,dabodoprepricalivoliv-ce.Posebnokljucenjebiltuditu(kotževescasbitkezajužnoKoroškoodkonca1918naprej)prispeveksocialdemokracije,zakateregaštevilniverjamejo,dajebilodlocilenzazmagoRepublikeAvstrije.Voblikiplakatovinletakovsenizajoargumenti,daAvstrijanimavojneobveznosti,KraljevinaSHSpa,dajezaKorošceneprivlacnamilitaristicnamonarhijanaceluspravoslavnimkraljem,kijekultur-nozaostalainkjerdelavcivprimerjavizAvstrijonimajozagotovljenihpravic,jejugoslovanskastranodgovarjalapretežnoznacionalnimiparolamiinpozivi,najkoroškiSlovenciizberejoskupnoživljenjezdrugimdelomsvojeganaroda. Vzakljuckurazstavesoobplebiscitnivolilniskrinjicipredstavljeniori­ginalnivolilniizidi,popestrenisporociliotistihobupanihkoroškihSlovencih,kisosezaJugoslavijoprevecizpostaviliinsozatomoralibežati.Taporocilasopopestrenazvestmiosurovemmašcevanjuzmagovalcevnadpremaganci,kinipušcalodvomaonadaljnjiusodiSlovencevnaKoroškem.Nakoncurazstavejeumešcenpregled»spominjanja«naplebiscit,kisejevstotihletihohranjalvoblikispomenikovinobeležij. Pregled fondov, iz katerih je arhivsko gradivo predstavljeno na razstavi Arhiv RS • SIAS60/83ZapisnikisejNarodnevladeSHSvLjubljaniinDeželnevladezaSlo­ venijo,1918–1921. • SIAS1193OsebnifondLojzeUde. • SIAS1164FondInštitutzanarodnostnavprašanja. • SIAS660FondNarodnisvetzaKoroškovVelikovcu1919–1920. PAM • SIPAM1691ZbirkaprevratnihdogodkovnaslovenskemŠtajerskeminvPrek­ murju,PokrajinskiarhivMaribor. • SIPAM1587FondLavricAlfred. • SIPAM1760ZbirkaKoroškiplebiscit,PokrajinskiarhivMaribor. Vojaški arhiv Srbije • FondArhivabivšesrpskevojske,Vojniarhiv,MinistarstvoodbraneRepublikeSr­bije MNZS • FondSreckoKristan,MuzejnovejšezgodovineSlovenije • FondStaneRovtar,MuzejnovejšezgodovineSlovenije • FondcasopisaSlovenec,MuzejnovejšezgodovineSlovenije Koroški deželni arhiv, Celovec, Avstrija AT-KLA123-FFondSammelarchivGeschichtsverein, • FondNationalpolitischesAusschuss,SüdslawischeUmtriebeimnichtbesetztenGebiet,Koroškideželniarhiv,Celovec,Avstrija • FondKriegsschaedenKoroškideželniarhiv,Celovec,Avstrija NUK • NUKZbirkaupodobitevznanihSlovencev Narodni muzej Slovenije • Fondfaleristika Zasebne zbirke: • FotografijeMilanŠkrabec • MuzejskogradivoMarkoLicina dr.DraganMatic ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1 telefon: (01) 241 42 86 e-posta: tajnik@arhivsko-drustvo.si predsednik@arhivsko-drustvo.si domaca stran: www.arhivsko-drustvo.si ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 1102 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1, p.p. 523 telefon: (01) 241 42 00 e-posta: ars@gov.si domaca stran: www.arhiv.gov.si INŠPEKTORAT RS ZA KULTURO IN MEDIJE 1000 Ljubljana, Metelkova 4 telefon: (01) 478 79 01 e-posta: gp.irskm@gov.si NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 1000 Ljubljana, Krekov trg 1 telefon: (01) 234 75 70 e-posta: arhiv.lj@rkc.si domaca stran: www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/ NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Slomskov trg 20 telefon: (05) 90 80 120 telefaks: (02) 252 30 92 e-posta: skofijski.arhiv@nadskofija-maribor.si domaca stran: www.nadskofija-maribor.si/nadskofija/ index.php/skofijska-kurija POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6000 Koper, Kapodistriasov trg 1 telefon: (05) 627 18 24 e-posta: tajnistvo@arhiv-koper.si domaca stran: www.arhiv-koper.si Enota Piran 6330 Piran, Savudrijska 5 telefon: (05) 673 28 40 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Glavni trg 7 telefon: (02) 228 50 00 e-posta: info@pokarh-mb.si domaca stran: www.pokarh-mb.si Enota za Koroško 2390 Ravne na Koroskem, Cecovje 12a telefon: (05) 994 29 43 e-posta: vinko.skitek@pokarh-mb.si Enota za Prekmurje 9000 Murska Sobota, Cvetkova ulica 1 telefon: (02) 228 50 31 e-posta: gordana.soeveges@pokarh-mb.si POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefon: (05) 335 87 60 e-posta: pa-ng@pa-ng.si domaca stran: www.pa-ng.si ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER Trg Brolo 11, p. p. 114, 6001 Koper telefon: (05) 611 72 04 e-posta: arhiv.kp@rkc.si domaca stran: http://kp.rkc.si/skofijski-arhiv ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 telefon: (01) 241 85 80 telefaks: (01) 241 86 60 domaca stran: www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/ univerzitetni_arhiv.aspx ZGODOVINSKI ARHIV CELJE 3000 Celje, Teharska cesta 1 telefon: (03) 428 76 40 e-posta: info@zac.si domaca stran: www.zac.si ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1001 Ljubljana, Mestni trg 27, p. p. 1614 telefon: (01) 306 13 06 e-posta: zal@zal-lj.si domaca stran: www.zal-lj.si Enota za Gorenjsko 4000 Kranj, Savska cesta 8 telefon: (04) 280 59 00 e-posta: zal.kra@guest.arnes.si Enota za Dolenjsko in Belo krajino 8000 Novo mesto, Skalickega ulica 1 telefon: (07) 394 22 40 e-posta: zal.nme@guest.arnes.si Enota v Škofji Loki 4220 Skofja Loka, Partizanska c. 1c telefon: (04) 506 07 00 e-posta: zal.skl@guest.arnes.si Enota v Idriji 5280 Idrija, Prelovceva ulica 2 telefon: (05) 372 22 70 e-posta: zal.idr@guest.arnes.si ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU 2250 Ptuj, Vicava 5 telefon: (02) 787 97 30 e-posta: tajnistvo@arhiv-ptuj.si domaca stran: www.arhiv-ptuj.si