16. avgust 2011 | številka 102 4 Praznik Mestne občine Murska Sobota 7 Šesta redna in druga izredna seja mestnega sveta 11 Slovesnost ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije 10 Kmalu prenova drevoreda Rakičan - Murska Sobota 14 Dogodki v krajevnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota 20 Počitniško dogajanje v Murski Soboti 33 Šesti festival sodobnega plesa Front@ 38 Mura v Prvi ligi napolnila Fazanerijo 44 80 let gasilstva v Veščici SOBOŠKI DNEVI 2011 2 Foto: Tadej Kirinčič ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Smo v času dopustov, ko ljudje običajno vsakodnevne skrbi in obveznosti zamenjamo za sprostitev, zabavo, počitek. Čeprav je pozornost v tem času usmerjena drugam, pa na lokalnem političnem parketu v naši občini poteka pomembna kadrovska kombinatorika. Poleg imenovanja direktorja Zavoda za kulturo, turizem in šport sta v teku še dva razpisa: za direktorja Mladinskega informativnega in kulturnega kluba (MIKK) ter za direktorja Javnega podjetja Komunala. Politična kupčkanja okrog teh imenovanj, ki so po mojem mnenju osnova koalicije programsko in nazorsko povsem nesorodnih strank LDS, in SDS, ki smo jim priča v mestnem svetu, sem že napovedal in si jih lahko preberete na internetnem naslovu http://www.stihec.si/nesorodna_koalicija_sorodnih_kadro-vskih_interesov.php. Napovedal sem tudi, da bom njihovo kadrovsko kuhinjo javno predstavljal občanom MO Murska Sobota. Na moji internetni strani (www.stihec.si) tako že lahko najdete prve tortice iz te napovedane kadrovske torte. V pismih občanov in številnih pogovorih mi ljudje odkrito povedo, da so sicer strankarsko opredeljeni (levo ali desno), kljub temu pa so na županskih volitvah glas dali meni in da naj ne pustim, da občino iz ozadja vodijo županski kandidati, ki večinske podpore za župana niso dobili. Volivci in simpatizerji levih strank so ogorčeni, da njihovi predstavniki v mestnem svetu zdaj nameravajo podpreti odslužene kadre SDS. Volivci in simpatizerji desnih strank pa si niti v sanjah niso predstavljali, da bo stranka SDS na stolčke pomagala levim menedžerjem, ki so jih lastniki podjetja v njihovi prejšnji službi, odslovili. Vsem tem volivcem in simpatizerjem, enim in drugim, odgovarjam, da imajo škarje in platno v svojih rokah, saj so pred vrati državnozborske volitve, kjer bodo lahko izrazili svojo podporo/nepodporo tovrstnemu početju in tovrstnim nenačelnim koalicijam. Glede na omenjene razpise bomo torej že v kratkem videli, ali drži moja napoved, da bo direktorja MIKK-a (ki je sicer odlično delal, a ni več zaželen, ker je bil kandidat Modre liste) zamenjala kandidatka LDS-a. Glavna kandidatka za mesto direktorja Zavoda za kulturo, turizem in šport je iz stranke SD. Njihov je tudi kandidat za direktorja Komunale. Na Komunali je apetitov sicer še več, saj tudi SDS želi tja umestiti svojega kandidata ali pa vsaj tam zaposliti svoje ljudi. Glasovalni stroj soboškega mestnega sveta (LDS, SD, SDS in posamezniki) je pripravljen, da dogovorjeno strategijo potrdi. Nikoli, v celotnem obdobju mojega županovanja, stranke, ki so me podpirale, niso imele večine v mestnem svetu. Pa so svetniki v prejšnjih mandatih potrjevali predloge župana in občinske uprave in sprejemali večinoma soglasne odločitve. Zato smo v preteklosti skupaj izpeljali mnogo velikih projektov, saj smo vsi znali presoditi, kaj je tisto, kar je za našo občino dobro. Zakaj v tem mandatu ne gre tako gladko? Zupan je isti, občinska uprava tudi. Ah, res, tokrat je v ozadju koalicija (LDS, SD in SDS), ki jo na vse kriplje trudijo skriti. Tokratna večina v mestnem svetu, po mojem mnenju skupnih interesov nima v prvem planu. Osnovi cilj jim je (poleg že omenjenih kadrovskih interesov) čim bolj onemogočati najavljene projekte. To smo doslej videli že pri sprejemanju odločitev okrog graditve poslovnega centra v centru mesta, garažne hiše, uvedbe označevanja pomembnejših objektov v mestu, umikanju točk z dnevnega reda - recimo o letalskem muzeju...). Čeprav so občinske strokovne službe iste kot v prejšnjih mandatih, zdaj kar naenkrat za to koalicijo ne znamo pripraviti dovolj kvalitetnega gradiva za seje mestnega sveta. Pa se na strani občinarjev ni nič spremenilo. Edina sprememba je nova sestava mestnega sveta in nova nenačelna koalicija, ki si očitno obeta, da bodo z blokado projektov, predlaganih s strani vodstva občine, na naslednjih županskih volitvah v boljšem izhodišču, saj bodo lahko glasni, kako se nič ni naredilo. Razumem njihovo silno željo, da s to strategijo poskušajo zmagati na naslednjih županskih volitvah. Pozabljajo pa, da so v tej strategiji kolateralni talci njihovega početja občanke in občani naše občine, ker se načrtovani projekti ne bodo izvajali zaradi blokade v mestnem svetu. Žalostno je tudi to, da so v tem dokazovanju njihove politične moči pripravljeni javno blatiti delo strokovnih služb občine in zunanjih sodelavcev, ki delajo profesionalno in odgovorno. Zaradi politikantstva pa se v javnost potem lansirajo kritike o slabo domišljenih projektih, ki jih je zato v dobrobit občanov treba zaustaviti. Kdo od občanov razume, zakaj so omenjene stranke preprečile informiranje občanov o letalskem muzeju (t.i. piramida)? Ni šlo za potrjevanje projekta, ampak za prvo informiranje o projektu. Seveda je lažje med ljudi spuščati politične floskule, če ljudje projekta ne poznajo. Zato je bilo treba preprečiti tovrstno informiranje in točko umakniti z dnevnega reda. Tisti, ki so to izglasovali, so zdaj verjetno ponosni, kako so občane obvarovali pred informiranjem - po njihovem »nedodelanega« projekta. Pa so nekateri celo sami bili med pobudniki, da to točko uvrstimo na sejo mestnega sveta. Predvidevam, da ste tudi občani »zadovoljni«, da so vas »obvarovali« pred to informacijo, kaj naj bi letalski muzej sploh bil, če bi se sploh kadar koli odločili za njega. Moja napoved omenjenim strankam »kadrovske koalicije«, ki jo stranke LDS, SD in SDS javno ne upajo potrditi, potrjujejo pa jo pri čisto vsakem glasovanju v mestnem svetu, da bom na njihove namere in dejavnosti javno opozarjal, je omenjene napeljala tudi do tega, da morajo s svojim glasovalnim valjarjem spremeniti tudi Odlok o Soboških novinah, ki je bil vrsto let doslej primeren, zdaj pa kar naenkrat več ni. Nastavili bodo svojega urednika, ki ne bo z občine, čeprav gre za občinsko glasilo. Nastavili bodo svoj uredniški odbor, kjer bodo oni imeli večino. Kljub temu mi pravice do javnega izražanja svojega mnenja ne bodo mogli odvzeti. Županov kotiček je rubrika, kjer aktualni župan predstavlja svoja osebna razmišljanja. Gre za komentar. Noben urednik nima pravice diktirati, o čem naj nekdo piše v svojem komentarju in o čem in kako naj razmišlja. Verjetno bo potem nov uredniški odbor demokratično z (njihovo) večino sprejel sklep, da se rubrika Zupanov kotiček v občinskem glasilu Soboške novine ukine. Besede si kljub temu ne bom pustil vzeti in bom še naprej kritično opozarjal na dejavnosti nekaterih strank oz. posameznikov v mestnem svetu, da »svojim« ljudem priskrbijo službe ali pa proračunska sredstva (kar brez razpisa) »svojim« društvom, pa četudi samo za plače »njihovim« strankarskim članom v teh društvih. Če mi že ne bodo omogočili svojega mnenja povedati v občinskem glasilu, bom to povedal v svojem blogu ali na tiskovnih konferencah. Morda je moj današnji komentar že eden izmed zadnjih v rubriki »Županov kotiček«. Naj vseeno zaključim v bolj optimističnem tonu. Drage občanke in občani, želim vam, da čas dopustov čim bolje izkoristite in si naberete novih moči za delo. Želim vam tudi, da vam politika ne bi preveč omejevala vaših pravic, potreb ali želja po napredku. Zagotavljam vam, da se tako sam kot tudi občinska uprava trudimo v to smer. Spoštovane občanke in občani! Pred nami je naš državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po lanskoletnem sklepu Vlade, bodo državne proslave ob tem prazniku organizirane na vsakih pet let, torej bo naslednja komaj leta 2014. Zato sem dal pobudo prekmurskih županom, da ta praznik obeležimo z osrednjo proslavo, ki jo bomo izmenično organizirale občine v Prekmurju. Večina županov je to pobudo pozdravila in tako bo letošnja osrednja prekmurska proslava v Murski Soboti v torek, 16. 8. 2011 ob 19.00 v Gledališču Park. Vljudno vabljeni! Drage Prekmurke in Prekmurci iskrene čestitke ob našem prekmurskem prazniku. _Vaš župan 3 AKTUALNO Častni občan postal Andrej Gerenčer špela Horvat Na slavnostni seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota 15. julija so podelili zahvalne listine, plaketo in naziv častnega občana. Poleg podžupana Jožefa Časarja je spregovoril tudi mag. Radovan Žerjav. Mestna občina Murska Sobota je dan pred svojim občinskim praznikom 16. julija v Grajski dvorani priredila slavnostno sejo mestnega sveta. Ob tem je zbrane nagovoril podžupan Jožef Casar, slavnostni govor pa je pripravil mag. Radovan Žerjav, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. “Zagotovo se imamo v Sloveniji povsod, tudi občanke in občani Murske Sobote ravno občini zahvaliti, da so razmere znosne vsaj na mikro ravni,” je povedal Žerjav, ki je hkrati vse pozval k večjemu sodelovanju, tako na državni kot lokani ravni. “Ne v Murski Soboti ne v prekmurski regiji in ne v Sloveniji kot celoti ni več prostora za delitve apriori. Za konflikte zaradi nagajanja, zgolj zaradi nekih ideoloških razhajanj. Sam, če ne že naglas, si zagotovo potihem priznavam, da ta preživeti način vladanja ne pije vode,” je le izsek iz njegovega slavnostnega govora, v katerem je poudaril povezanost, ki veje med občankami in občani Murske Sobote. Prav iz slednje bi morali graditi našo prihodnost, je povedal Žerjav. Na slavnostni seji so bila podeljena priznanja, o katerih je mestni svet odločil na svoji šesti seji, 7. julija. Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota je prejel Andrej Gerenčer. Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota in kot so povedali predlagatelji, je Andrej Gerenčer s svojim življenjem in delom pomembno zaznamoval življenje in razvoj občine. Od leta 1963 je bil zaposlen v poštni dejavnosti, kjer je leta 1980 postal direktor Podjetja za PTT promet Murska Sobota. Takrat se je veliko vlagalo v razvoj telefonije in Pomurje je pomembno zmanjšalo zaostanek za ostalimi deli Slovenije. Gerenčer je bil v letih 1978 do 1980 predsednik občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota, od 1984 do 1986 Družbeni pravobranilec samoupravljanja za Pomurje, leta 1986 pa je bil izvoljen za predsednika Skupščine obči- ne Murska Sobota in delegat Zbora občin Skupščine RS. Maja 1989 je bil pobudnik in soorganizator srečanja treh županov in prebivalcev obmejnih krajev Slovenije, Madžarske in Avstrije na tromeji. Odmevnega srečanja so se poleg množice prebivalcev udeležili zunanji ministri in veleposlaniki teh dežel. V letu 1990, ki je bilo zaznamovano z velikimi spremembami in prehodom v nov družbeni sistem, je bil ponovno izvoljen za predsednika 129 članske skupščine. Takrat je s sodelavci največ pozornosti posvečal policentričnemu razvoju, asfaltiranju cest in gradnji novih šolskih poslopij. V osamosvojitvenem letu 1991, ima s svojimi sodelavci pomembne zasluge, da ob napadu jugoslovanske vojske ni bilo človeških žrtev, da materialna škoda ni bila velika in da je življenje v občini potekalo nemoteno. Po spremembah lokalne samouprave je bil Gerenčer izvoljen za prvega župana Mestne občine Murska Sobota. V obdobju županovanja je bil uspešno izpeljan natečaj za ureditev 4 AKTUALNO mestnega jedra, ki je temelj današnje izgradnje mesta. Leta 1996 je bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbora RS, v naslednjem mandatu pa je bil predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje. Kot poslanec si je prizadeval predvsem za avtocestno povezavo s Slovenijo. Posebej se je zavzel za izgradnjo knjižnice in porodnišnice v Murski Soboti. Maja 2002 je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije za Madžarsko, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino s sedežem v Budimpešti. Tudi po upokojitvi leta 2006 je ostal aktiven, med drugim je predsednik sveta zavoda Splošne bolnice Murska Sobota in že drugi mandat predsednik Društva seniorjev Pomurja, kjer deluje 45 upokojenih vodilnih delavcev Pomurja, organizira številne razprave, posvete in obiske podjetij in občin. »Zame je to eno pozitivno presenečenje. Na vodilnih položajih sem, ali po svoji zaslugi ali zaradi usode, bil v prelomnih trenutkih, recimo ob propadu preteklega sistema, potem vojna za Slovenijo, ustanovitev mestne občine in potem tudi moja pot v Ljubljano in kasneje v tujino. Ampak sem poskušal, kjer koli sem bil, delati v dobro teh ljudi, te občine,« je ob nazivu povedal Andrej Gerenčer. Plaketo Mestne občine je prejela Marija Gruškovnjak, specialna pedagoginja, ki je s svojim pionirskim strokovnim in prostovoljnim delom postavila temelje za vzgojo, izobraževanje in zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v občini Murska Sobota. V zgodnjih 60. letih je začela odkrivati in v proces izobraževanja vključevati otroke z motnjami v duševnem razvoju, k temu je pritegnila tudi svojega moža dr. Stefana Gruškovnjaka, ki je kot zdravnik v zdravstveni skupnosti zelo dobro poznal življenje ljudi na terenu. Na podlagi statističnih podatkov je ugotovila, da je veliko otrok z motnjami v duševnem razvoju vključenih v redne oddelke osnovnih šol, kjer niso učno uspešni. Na njeno pobudo so se leta 1964 odprli prvi oddelki osnovne šole s prilagojenim programom na OŠ III. To so bili prvi zametki Posebne OŠ. Marija Gruškovnjak je najprej bila pedagoški vodja, pozneje ravnateljica in je do upokojitve, več kot 20 let uspešno vodila šolo. Na pobudo Gruškovnjakove se je odprl 1. razvojni oddelek v vrtcu Murska Sobota, prav tako je dala pobudo za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji, ki so se pozneje razvile v danes uspešni Varstveno delovni center. Zahvalne listine so prejeli podjetje Saubermacher Komunala Murska Sobota, ki letos obeležuje enega od večjih mejnikov v zgodovini podjetja, in sicer 20. obletnico delovanja. Podjetje je v okolju, kjer deluje, pustilo močan pečat. Tudi danes ima podjetje jasno določeno vizijo, točno začrtano strategijo razvoja, in so zvesti svojemu poslanstvu in vrednotam. Podjetje zaposluje visoko usposobljene, strokovne in kompetentne sodelavce, ki imajo veliko znanja, izkušenj, sposobnosti in motivacije, za realizacijo konkretnih projektov. Zahvalno listino Mestne občine so prejeli za pomembne uspehe in dosežke na področju odvoza ter ločevanja odpadkov ter za svoj prispevek k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Zahvalno listino je prejela tudi leta 1992 ustanovljena lokalna Televizija AS Murska Sobota, ki je listino prejela za kakovosten in zanimiv lokalni televizijski program ter 5 AKTUALNO prispevek k ugledu in razvoju Mestne občine. Zahvalno listino je prejela tudi Elizabeta Rožman. Že dobrih sedem let kot upokojena učiteljica deluje v Društvu upokojencev Murska Sobota na področju kulture, s svojimi bogatimi izkušnjami, ki jih ima pri delu z ljudmi in s svojo strokovnostjo, pa uspešno in prostovoljno deluje kot vodja komisije za kulturo in izobraževanje. Je povezovalka in vodja kulturnih dejavnosti, v katerih je združeno zborovsko petje, likovna sekcija, literarna sekcija in sekcija ročnih del. Je članica Komisije za kulturo pri Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev, kot prostovoljka aktivno sodeluje pri izvajanju programov Hiše sadeži družbe, poleg tega pa vzorno in skrbno že nekaj let vodi kroniko Društva upokojencev. V glasbenem delu prireditve sta nastopila mlada Murskosobočana Erik Kranjc, dijak Umetniške gimnazije Velenje in Tomi Došen, študent Umetniške akademije v Gradcu. 6 MESTNI SVET Šesta redna seja, njeno nadaljevanje in druga izredna seja mestnega sveta Murska Sobota Špela Horvat V sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota je 7. julija potekala šesta redna seja mestnega sveta. Po dvourni razpravi o prvi točki, tj. potrditvi dnevnega reda, se je seja nadaljevala s spremenjenim dnevnim redom. Njeno nadaljevanje je sledilo 21. julija, po končani drugi izredni seji. Šesta redna seja mestnega sveta Murska Sobota se je po predstavitvi dnevnega reda nadaljevala z njegovo potrditvijo, kjer pa se je nekoliko zapletlo. Vodje svetniških skupin S D (Goran Miloševič), SDS (mag. Robert Celec), LDS (mag. Marjan Gujt), Zares (Jožef Recek) ter samostojna mestna svetnica Cvetka Škafar in romski svetnik Darko Rudaš so se namreč zavzeli za umik štirih izmed 17 točk z dnevnega reda. Med drugim tudi predstavitve projekta Piramida, katero bi izvedel povabljeni poslanec Državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti. Svetniki so podali obrazložitve o razlogih za podajanje predloga. Kot so povedali v omenjenih svetniških skupinah, so točko štiri, tj. odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota, iz dnevnega reda želeli umakniti, ker zaradi obsežnosti gradiva in omejenosti s časom na seji mestnega sveta o tako pomembnem projektu ne bi mogli odlo- čati. Njeno obravnavo želijo na naslednji seji, ki bo v avgustu. Pri točki o ustanovitvi javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan so navedli, da je iz posredovanega gradiva razvidno, da gre za ustanovitev novega zavoda, ki naj bi nastal s preoblikovanjem iz obstoječega zavoda RIS Rakičan. »Za to je potrebno pridobiti soglasje vseh ostalih soustanoviteljev in ker je ta postopek še v teku, bi bila obravnava slednjega smotrnejša na naslednji seji,« so zapisali. Prav tako so se zavzeli za umik že omenjene osme točke, tj. predstavitev projekta Letalski muzej zahodnoevropske unije (Piramida), saj na podlagi informacij, podanih na sestanku (svetniške skupine so se s predlagateljem projekta sestale 3. junija, na sestanku pa je bilo predstavljeno stanje na projektu), ocenjujejo, da je projekt v idejni fazi, ko še ni zrel za resno obravnavo na mestnem svetu. Prav tako so opozorili na pomanjkljive študije izvedbe, vprašljive investitorje in reference. SD, SDS, LDS, Zares, samostojna svetnica in romski svetnik so se zavzeli tudi za umaknitev 15- točke dnevnega reda, v kateri je Komunala d. o. o. Murska Sobota prosila mestni svet za podajo mnenja za zaposlitev. Odločitev so pojasnili, da podajanje mnenja za zaposlitev posameznih delavcev v javnih podjetjih ni v pristojnosti ustanovitelja, temveč se morajo o tovrstnih zadevah odločati organi podjetja, v prvi vrsti direktor in v skrajni sili nadzorni svet podjetja. Dodaten predlog pri umikanju točk z dnevnega reda je podal župan Anton Štihec, ki je izvzel prvo alinejo v 14. točki - kadrovskih zadevah, tj. soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Davor Škorjanec iz Slovenske nacionalne stranke je v razpravi pojasnil, da se v njegovi stranki z umikom osme točke ne strinjajo, razlogov za umik namreč ne vidijo: »Pred več kot mesecem smo imeli sestanek, na katerem smo se strinjali, da bo ta točka danes na dnevnem redu, o tem smo tudi glasovali,” je povedal Škorjanec, ki edini vzrok za umaknitev točke vidi v 'nekih drugih interesih'. Simona Varga iz svetniške skupine Modra lista Antona Štihca je povedala, da so v njihovi svetniški skupini proti umiku odloka o ureditvi cestnega prometa: »Smatramo, da je potrebno v dobro občank in občanov ta odlok čim prej sprejeti. Ker pa smo gradivo za sejo dobili v zakonsko določenem roku, smo vsi imeli dovolj časa, da to gradivo pregledamo, se o njem pogovorimo, čeprav nekateri pravijo, da tega časa niso imeli. Mi v naši svetniški skupini smo ga imeli.« Kot je povedala, obsežno gradivo kaže na kvalitetno in dobro opravljeno delo mestne uprave. Pri tem jo je korigiral Mitja Slavinec iz LDS, kvantiteta gradiva namreč ni vedno sorazmerna s kvaliteto, opozoril pa je tudi na neaktual-nost predloženega gradiva. Kritiko obsežni razpravi ob dnevnem redu je podal podžupan Jože Casar: “Zelo uspešno smo začeli tole sejo. Hvala kolegice svetnice in kolegi svetniki, ki skrbite za moje in naše zdravje, da ta agonija v mestnem svetu ne bi predolgo trajala, da odpadejo nekatere točke dnevnega reda. Le ena stvar me zanima: kako ste se odločili ravno za te tri točke? Z žrebom ali kako drugače?,” je povedal Casar, ki je pobudnike pozval, naj podajo alternativo izvzetim točkam, naj predlagajo gospodarske inovacije, ki bi si jih želeli v Murski Soboti. Moti ga, da svetniki niso pokazali niti volje do razprave. Kot je povedal, Pomurje ni v položaju, kjer bi si investitorje lahko izbirali, ampak moramo biti veseli vsakega, ki pride med nas. “Določitev dnevnega reda je politični proces, s katerim mi kot politični akterj, dokazujemo oz. izkazujemo politično moč in s katero določamo potek sej mestnega sveta. Glede na razpravo, ki se je razvila, lahko povem, da je prišlo do konflikta interesov med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v tem mestnem svetu. Posledica tega je konflikt, ki meji zelo visoko. In ko ni dialoga, kot ga nimamo mi, postaja konflikt. Poseganje po dialogu po konfliktu pa je prepozno,” je po skoraj dvournem obravnavanju prve točke dnevnega reda povedal mestni svetnik z najdaljšim mandatnim stažem Darko Rudaš. S tem se je strinjal tudi župan Anton Štihec, vendar je poudaril, da je pomembno, da do dialoga pride z obeh strani. Marko Martinuzzi iz SDS je povedal, da veliko vlogo pri tem igrajo politične koordinacije, ki so v murskosoboškem mestnem svetu premalo efektivne, njegovo mnenje sta kasneje podprla tudi Jožef Recek iz Zares in Mitja Slavinec iz LDS. S tem pa se ni strinjal župan Anton Štihec. Na koordinacijah ne prihaja do želenega dialoga, zato jih tudi niso sklicevali. Ob tem je poudaril količino dela, včasih šteto v mesecih, ki ga mestna uprava vloži v pripravo določenega pro- 7 MESTNI SVET jekta, ki pa je nato na seji zaradi t. i. nestrokovnosti umaknjen z dnevnega reda. “Ponujam vam roko, ampak dajte jo tudi nazaj,” je povedal Štihec. Dopolnitev dnevnega reda oz. dodatno točko je predstavil Marko Martinuzzi, in sicer predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega glasila Soboške novine. Ker pa predlog ni vseboval vseh v poslovniku določenih delov, župan te točke na dnevni red ni uvrstil. Po več kot uro štirideset dolgem postopku sprejemanja se je seja nadaljevala s predlogi dopolnjenim dnevnim redom, pri čemer so svetniki ob drugi točki dnevnega reda sprejeli zapisnik zadnje, pete redne seje, sledila je točka, ki obravnava merila in postopke za določitev nevzdrže-vanih objektov v mestni običini Murska Sobota. “Občini se s sprejetjem odloka omogoči, da se določijo merila za nabor takih objektov, določitev vzdrževanih del, ocena stroškov in način izvedbe,” je povedala višja svetovalka za prostorsko in urbanistično načrtovanje mestne občine Angelca Dokl Mir, ki je poudarila, da se bo posebej obravnavalo tudi varovane objekte po kulturno varstvenih pogojih. Nekateri svetniki so izrazili zaskrbljenost glede nastanka protiustavnih posledic pri poseganju v lastninsko pravico, “predvsem v členu, ki predvideva prisilno izvedbo vzdrževalnih del, izvršbo in zaznambo hipoteke v primeru, da lastnik nevzdrževanega objekta ne opravi ali plača prenovitvenih del,” je povedala samostojna svetnica Cvetka Škafar, ki se je zavzela, da se odlok ne sprejme, saj socialno ogrožene osebe ne upošteva v zadovoljivi meri. Da lahko posameznik prosto razpolaga s svojih premoženjem, se je strinjal tudi Marko Martinuzzi. Pri tem je pristojni odbor odgovoril, da se v ta namen odlok sprejema v dveh delih, v prvem glede meril in postopkov ter v naslednjem glede izvedbe omenjenega od- loka. Omenjeni odlok je s predlaganim amandmajem o ustanovitvi posebne komisije bil v drugi obravnavi sprejet. Svetniki so sprejeli tudi sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja v vodovodno omrežje sistema B. Ob tem so sprejeli tudi sklep, s katerim so pooblastili župana, da podpiše korigirano investicijsko zasnovo, ki bo usklajena z danimi pripombami Ministrstva za okolje in prostor in popravki seznama ukrepov, danimi s strani mestne občine in upravljalca vodovoda, če obveznosti mestne občine ne bodo višje. “Pred nami je odlok, s katerim bi se omenjena javna služba izvajala na način podelitve koncesije osebi zasebnega prava, kar je po našem mnenju tudi sprejemljivo tako za izvajalce teh storitev kot tudi za občane,” so povedali v Modri listi, svetniki pa so odlok o načinu, s katerimi se bodo izvajale obvezne javne službe pristojne za obdelavo, odlaganje in odstranjevanje komunalnih odpadkov v prvi obravnavi sprejeli. Pri točki prerazporejanja sredstev proračuna za leto 2011 so se svetniki nadalje dotaknili predvsem prerazporeditve sredstev iz postavke, namenjene za tehnično kulturo za prenovitev kuhinje Osnovne šole I. Murska Sobota. Pri tem sta svetniški skupini LDS in SDS nasprotovali prerazporejanju iz omenjene postavke, v LDS so predlagali črpanje sredstev iz postavke študije izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring in postavke za hidravlično gasilsko lestev. Svetniki so predlog sprejeli v prvotni obliki, prav tako pa so sprejeli tudi sklep o podelitvi nagrad ob občinskem prazniku. Predlog soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota za šolsko leto 2011/2012 je predstavil Štefan Cigan, svetniki pa so ga sprejeli. S tem se je zaključila šesta redna seja, njeno nadaljevanje pa je sle- dilo 21. julija po končani drugi izredni seji. Na drugi izredni seji mestnega sveta so svetniki imeli na mizi le eno točko dnevenega reda, vendar so se tudi pri tej zadržali slabe tri ure. Govorili so o odloku oz. ureditvi cestnega prometa v občini. Situacija na celotnem področju prometa, vključno z mirujočim prometom, zahteva čimprejšnje sistematične urejevanje, predpogoj temu je sprejetje odloka o ureditvi cestnega prometa, vključno z elaboratom ureditve mirujočega prometa za obdobje 2011 -2013, je v vabilu na sejo zapisal župan Anton Štihec. V predstavitvi odloka je Hugo Maučec pojasnil, da prva ura parkiranja na posebej za parkiranje določenih mestih odslej ne bo več zastonj, ampak plačljiva, uvedeni bodo parkomati, nepravilno parkirana vozila pa bodo čakale tudi lisice ali odvoz vozila. Na območju ožjega mestnega središča ter na območju gimnazije, srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti bo v času prometnih konic prepovedano učenje vožnje motornih vozil, na območju srednje zdravstvene šole in bolnišnice v Rakičanu pa je prepoved učenja vožnje motornih vozil časovno neomejena. Občankam in občanom je treba reči bobu bob, je bil oster Robert Celec iz SDS, kjer so kljub temu, da nasprotujejo plačljivemu parkiranju, predlogu dali zeleno luč za drugo obravnavo. »Mi v SDS plačljivega parkiranja nismo imeli v načrtu, zato smo do te rešitve zadržani. Ocenili pa smo, da če župan vidi rešitev v tem, ga bomo pri tem podprli«. Tako Iztok Zrinski (LDS) kot Dušan Bencik (SD) sta se zavzela, da projekt izgradnje garažne hiše v odloku ni zajet. »Oba danes predstavljena dokumenta vsebujeta vsebino gradnje garažne hiše - elaborat o tem smo obravnavali na eni izmed prejšnjih sej in ugotovili, da ni primeren in ga zato zavrnili. Moti nas, da se ta vsebina zdaj ponovno pojavlja v tem elaboratu,« je vztrajal Zrinski in zahteval, da se o usodi garažne hiše odloča ločeno. Na seji je poleg predloga odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota bil obravnavan tudi elaborat ureditve mirujočega prometa 2011 — 2013. »Zakaj želim, da se elaborat sprejme skupaj z odlokom? Da se vsi skupaj zavežemo, da začnemo urejevati mirujoči promet. Odlok je normativni dokument, elaborat pa predvideva, kako bomo to situacijo vzpostavili po štirih korakih. Če elaborata ne potrdite, nimamo načrta, kako po fazah izvajati projekt,« je nekaterim svetniškim skupinam pojasnjeval Štihec. Ta je na koncu sprejel kompromis in v glasovanje podal sklep, da se predlog odloka v prvi obravnavi sprejme, enako tudi elaborat, pri čemer se do druge obravnave pripravi varianta elaborata z in brez upoštevanja izgradnje garažne hiše na Kocljevi ulici - pri pripravi odloka predlagatelj upošteva predloge odbora za urbanizem, predloge iz razprave, pisne predloge in jih argumentirano zavrne ali vključi v odlok. Sklep je bil soglasno sprejet. Po končani izredni seji je sledilo nadaljevanje šeste redne seje. Svetnikom so preostale le tri točke dnevnega reda. Najprej so obravnavali kadrovske zadeve, pri tem so pozitivno mnenje k imenovanju direktorja Doma starejših Rakičan podali Zoranu Hoblaju, prav tako so imenovali predstavnike ustanovitelja v svet zavoda Galerija Murska Sobota, kar so postali Izidor Beseda, Marjeta Gomboc in Dezider Šoš. V svet javnega zavoda Pokrajinski muzej pa so bili imenovani Miran Forjanič, Geza Kištfalvi in Dominik Šteiner. 8 AKTUALNO Visoki predstavniki zgornjega doma ruskega parlamenta v Murski Soboti Vida Lukač V odsotnosti župana je podžupan Jožef Casar sprejel predstavnike visoke delegacije zgornjega doma ruskega parlamenta (Svet federacije), ki so se dan poprej udeležili tradicionalne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Na pobudo sekretarja Državnega sveta Marjana Maučeca so obiskali tudi Mursko Soboto. Na srečanju v uradu župana, ki so se ga udeležili tudi državni svetnik Rudi Cipot in predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec ter predstavnika odbora za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje, je podžupan Casar izrazil veliko zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem Mestne občine Murska Sobota s predstavniki veleposlaništva Ruske federacije, ki se v Murski Soboti tradicionalno udeležujejo spominske slovesnosti ob dnevu zmage, in dejal, da si tako dobrih odnosov želi tudi na gospodarskem področju. Vodja ruske delegacije, general Vladimir Kulakov, predsednik Komisije za nadzor nad zagota- vljanjem delovanja sveta federacije, je poudaril, da je izjemno vesel, da so dobili priložnost obiskati tudi ta del Slovenije in naše mesto, o katerem je slišal veliko pohvalnih besed. Po predstavitvi posameznih članov delegacije je izrazil hvaležnost do prizadevanja mestne občine za ohranjanje spomina na padle sovjetske vojake na našem ozemlju. V nadaljevanju obiska so predstavniki obeh delegacij položili venec ob spomeniku zmage na Trgu zmage ter se poklonili padlim rdečearmejcem na murskosoboškem pokopališču. Tehnocolor - vaš prijatelj pri gradnji! TEHNOCOLOR, d. o. O., Lendavska ulica 29, 9000 Murska Sobota t: 02 521 44 61, f: 02 521 44 63 b.kuhar@tehnocolor.si KALCER TRGOVINA, d. o. o., MARIBOR Na Bohovi, Tržaška 89, 2000 Maribor t: 02 320 74 20, f: 02 320 74 22 info@kalcer-mb.si, www.kalcer-mb.si Gradite ali obnavljate? če načrtujete gradnjo ali obnovo stanovanjske hiše ali stanovanja, vam bo prihranilo veliko časa in denarja, če boste vse potrebno kupili na enem mestu. Potrebovali ne boste samo materiala, ampak tudi in predvsem dober nasvet. Nasvet o pravem materialu, vse potrebno orodje, strokovna navodila, naslov dobrega izvajalca in, če je treba, tudi prevoz. Preurejate podstrešje? Potrebovali boste izolacijo: če bo pod -strešje služilo samo občasno za dostop na streho ali odlaganje predmetov, potem boste verjetno izolirali tla na podstrešju. Uporabite izolacijo v rolah, čez njo pa foli -jo za zaščito pred prašenjem in kot vetrno zaporo. Kjer je treba, izdelajte lesen pod iz OSB-plošč nekaj cm nad izolacijo. Bo podstrešje bivalno? Če je streha nizka in vsak centimeter pomemben, uporabite bolj kakovostno izolacijo, ki je zadošča že 20-25 cm. Take izolacije imajo toplotno prevodnost od 0,032 do največ 0,035W/m2K, ponujajo pa jih proizvajalci Isover, Knauf Insulation in Urša. Dobra izolacija se ne pozna samo pozimi, ko varčujemo s kurjavo, ampak predvsem poleti, saj bi nam bilo pod slabo izolirano precej vroče. Da se izolacija ne navlaži s spodnje strani, potrebujemo folijo - parno oviro. Da ne bi voda v izolacijo pritekla čez poškodovano kritino, pa to zavarujemo s folijo, ki služi kot rezervna kritina in vetrna zapora. Bolj kot kjer koli je tu pomembna prava kakovost materialov in izvedbe, zato se držimo strokovnih navodili Za oblogo ostrešja in za izdelavo pre -delnih sten se najpogosteje uporablja različne gradbene plošče. Impregnirane -zelene - mavčne za kuhinje in kopalnice, protipožarne plošče za obloge dimnikov, posebej trde plošče za hodnike in otroške sobe, plošče za zunanje površine ali univerzalne plošče, ki imajo vse te lastnosti združene. Nova predelna stena? Uporabimo lahko vse opisane gradbene plošče in pazimo na dobro zvočno izolacijo: izberemo gostejšo, namenjeno vgradnji v stene in vsaj 2 sloja mavčnih plošč na vsaki strani. Vse stike po obodu podložimo z gumijastim tesnilnim trakom, da bo zvočna izolacija res dobra. Vse, kar potrebujete za gradnjo ssu-homontažnimi ploščami, z bogato izbiro notranjih in zunanjih barv, strešnih oken ter ogrevalnih sistemov vred, dobite v trgovini Tehnocolor. 9 AKTUALNO REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO PROJEKT 3 PARKI - 3 PARK: REVITALIZACIJA DREVOREDA MED MURSKO SOBOTO IN RAKIČANOM V okviru projekta »3 Parki - 3 Park« bomo predvidoma konec avgusta oziroma v začetku septembra pričeli z revitalizacijo drevoreda med Mursko Soboto in Rakičanom. Investicija v revitalizacijo tega drevoreda je namenjena ohranitvi drevoreda ter sočasni zagotovitvi prometne varnosti na eni najpomembnejših vpadnic v mesto. Celotna dolžina drevoreda od Murske Sobote do Rakičana je 1400 metrov, v njem je trenutno 110 dreves, ostala rastišča pa so zaradi sprotnega odstranjevanja dreves zaradi bolezni, propadanja in ogrožanja prometne varnosti prazna. Obstoječa drevesa so zasajena na vsakih deset metrov, naj tej razdalji bodo zasajena tudi nova. Konec avgusta oziroma v začetku septembra bomo najprej odstranili stara drevesa. Pričakujemo, da bomo že konec sep- tembra lahko pričeli z zasaditvijo novega drevoreda, kjer bomo ponovno zasadili vrsto Populus nigra 'Italica' oziroma jagned ali laški topol. Z revitalizacijo drevoreda bomo za obdobje treh desetletij rešili problem varnosti, ki ga dotrajana drevesa povzročajo s propadanjem in lomljenjem. V prihajajoči jeseni nas torej čaka velik poseg, ki bo za nekaj let spremenil podobo krajine med Mursko Soboto in Rakičanom. Drevored je spomeniško zaščiten, zato je pred posegom Mestna občina Murska Sobota morala pridobiti kulturnovar-stveno soglasje, ki je bilo izdano pod pogojem, da se ponovno zasadijo topoli. soboška Zelena pout Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno finantira Evropska unija Evropski sklad ya regionalni razvoj 10 AKTUALNO Ob 20. obletnici samostojnosti zasadili lipo Špela Horvat Drugi dan festivala Soboški dnevi je zaznamovala osrednja občinska prireditev ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Kot drugje po Sloveniji, je tudi v Murski Soboti ob 20. obletnici samostojnosti potekala slavnostna prireditev. Zupan Anton Stihcec je v svojem govoru izpostavil, da bi se ponosa, da smo Slovenci, morali zavedati pogosteje. Takšen ponos bi namreč morali čutiti na vsakem koraku. Kot slavnostni govornik je nastopil tudi dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbeno političnega zbora skupščine Slovenije v letih 1990 do 1992. »Iz Bruslja nas opozarjajo, daje nesladnost slovenskega narodnega prostora dosegla takšno stopnjo, da slednje ogroža integriteto Slovenije,« je v svojem govoru izpostavil Toplak in nadaljeval: »Zavedati se moramo, da je skladen razvoj slovenskega nacionalnega razvoja pravična porazdelitev dobrin ter varčevalna in razvojno naravnana vlada, da to družbo vodi v družbo blaginje, trajnostnega razvoja in miru.« Program je popestril godalni kvartet Calisto. Ob tej priložnosti sta govornika po končani proslavi pred novo dvorano zasadila lipo. Dvanajst mladih lip v naši občini Vida Lukač Ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so v Službi za državne proslave predlagali, da ob tem jubileju v Sloveniji posadimo čim več lip - simbolov slovenstva. V Murski Soboti je pred Gledališčem Park lipo posadil župan Anton Štihec skupaj s slavnostnim govornikom dr. Toplakom po slovesnosti na predvečer državnega praznika. Enako so storili tudi predsedniki in člani vseh krajevnih skupnosti v naši občini v sklopu svojih prireditev ob tej slovesni priložnosti. AKTUALNO POSADILI SO LIPE , V- ■v’ -.1 ■ i 12 20 LET SAMOSTOjNOSTI REPUBLIKA SLOVENIJA AKTUALNO 13 Nemčavci AKTUALNO Dan krajanov v Markišavcih Geza Grabar Druga nedelja v juniju je že vrsto let namenjena druženju vseh krajanov Markišavcev, ter tudi tistih, katerih korenine so pred mnogimi leti pognale prav vtem kraju. Po tradiciji je bil prvi del programa ob kapeli v središču vasi v znamenju ekumenskega bogoslužja duhovnika evangeličanske cerkve Evgena Balažiča in katoliškega župnika Srečka Frasa, spremljala pa sta ju cerkvena pevska zbora. V drugem delu so v neposredni bližini kapelice domači moški zasadili spominsko lipo in simbolno zaznamovali 20. obletnico samostojnosti Slovenije. Družabno srečanje se je nadaljevalo pri domačem va-ško-gasilskem domu. Kot je v nagovoru dejal Milan Horvat, predsednik krajevne skupnosti, krajane druženja povezujejo in jim dajejo novih moči za skupno delovanje in uspehe na različnih področjih. »Delovanje krajanov za skupno dobro se kaže tudi letos, ko se v teh težkih časih družno lotevamo obnove vaško-gasilskega doma, okolice ter drugih stvari, ki smo jih v prejšnjih letih zaradi izgradnje pločnikov in ostale infrastrukture prestavili,« je poudaril. Spomnil je, da prvi zapisi o Markišavcih segajo že v pozni srednji vek, natančneje v leto 1365. Da so se številni zapisi o kraju zbrali in združili, tudi iz arhivskega gradiva v številnih krajih, je zaslužen domačin Štefan Glavač. V kraju so ponosi tudi na športnika Toma Kološo, ki je na tekmovanju v Grčiji lani postal evropski prvak v kickboksu. Zato je svet krajevne skupnosti odločil, da priznanji letos podeli prav omenjenima gospodoma. »Zahvala pripada tudi vsem krajanom in krajankam, ki se nenehno trudite, da dobivajo Markišavci podobo vedno lepšega in urejenega kraja ter da nas imajo drugi, ko se peljejo skozi vas ali pa samo slišijo za nas, v prijetnem in dobrem spominu,« je še dejal, ob tem pa ni pozabil omeniti domačink, ki so tudi letos poskrbele za pletenje okrasnih vencev, rož, čiščenje kapele in peko peciva, s katerim so se posladkali udeleženci srečanja. Zbrane je nagovoril tudi podžupan mestne občine Jože Casar. Krajevni praznik v Bakovcih Aleksandra Grah V Bakovcih je letos potekalo že osmo praznovanje krajevne skupnosti in župnije. Krajevna skupnost Bakovci in župnija sta tudi letos združili moči in na četrto junijsko nedeljo pripravili prav poseben dan za vse krajane in krajanke, ki so se najprej udeležili skupne nedeljske maše. Tradicionalna prireditev, ki je letos potekala pod sloganom »Ljubezen bogati«, se je pričela s sveto mašo, kjer je navzoče nagovoril zaporniški duhovnik Robert Friškovec, v drugem delu pa so se Bakovčani sprostili ob zabavno-kulturnem programu. Vsakoletno druženje krajanov in župljanov Bakovcev je dokaz dobrega sodelovanja in solidarnosti, kar je izpostavil tudi župan mestne občine Anton Štihec, ki je pozdravil Bakovčane. Letos je sveto mašo daroval zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je znan po rockerskem videzu in zelo realnem pogledu na svet. Navzočim je spregovoril o vsakdanjih težavah, ki pestijo vsakega človeka, ter pri tem izpostavil, da mora vsakdo storiti nekaj, da bi skupnosti bilo lepše: »Nihče ne more spremeniti drugega, lahko pa izboljša veliko stvari sam pri sebi, če le želi.« Prireditve se je udeležilo veliko krajanov Bakovcev, ki so se po končanem programu družili ob skupnem kosilu, kasneje pa še ob športnih igrah, ki so potekale na igrišču. Kulturni program so pripravili otroci s katehistinjama, učiteljicami iz šole in vzgojiteljicami iz vrtca, društva pa so pripravila športno-družabne igre, na katerih je ekipa župnijskih sodelavcev dosegla prvo mesto. 14 AKTUALNO Dogajanje v krajevni skupnosti Krog Ob 20. obletnici samostojnosti smo na osrednjem vaškem prostoru v drevored Slovenije posadili lipo. Ob njej je postavljeno tudi obeležje, ki opisuje pomen in simboliko zasaditve. Na vpadnicah v naselje Krog so zaposleni v podjetju Komunala postavili tri pozdravne panoje, ki so postavljeni ob cestah iz smeri Satahovcev, Bakovcev in Murske Sobote. Na panoju je ob pozdravu natisnjena silhueta kroškega broda, na drugi strani pa je buča, saj se turistično društvo imenuje »Kroške tikvi«. Pri izdelavi so sodelovali mestni svetnik dipl. ing. arh. Iztok Zrinski z zasnovo silhuete broda, Gorazd Flisar in Ana Praprotnik z izrisom buče ter sitotiskom slik in besedila, Franček Lukač z izdelavo ko- Štefan Flisar vinskih podstavkov ter nosilec projekta in izdelovalec lesenega dela panoja Stefan Flisar, ki mu je pri pokrivanju panojev s tegolo pomagal Alojz Žvorc. 32. ribiški piknik pri Soboškem jezeru Po ocenah organizatorjev se je največjega sladkovodnega ribiškega piknika v Sloveniji tudi letos udeležilo med 8 in 10 tisoč ljudi. Prva nedelja v avgustu je bila pri ribiškem domu pri zelo priljubljenem Soboškem jezeru ob Bakovski cesti tudi letos v znamenju vsakoletnega ribiškega piknika, tradicionalnega družabnega dogodka, ki vselej privabi veliko število obiskovalcev. Tem je bilo tudi letos na voljo 500 litrov ribje juhe oziroma kot rečejo ribiči — ribje čorbe, po izbiri pa so udeleženci lahko posegli tudi po 900 kilogramih na žaru pečenih ali ocvrtih sladkovodnih rib (postrv, krap, tolstolobik), poleg tega pa so organizatorji pripravili tudi 250 kilogramov pečenih piščancev in 300 kilogramov odojkov. Zbrane, ki so se na prizorišču menjavali skozi ves dan in zvečer, sta letos zabavala glasbena skupina Blue planet in pevec Vladimir Kočiš-Zec. Da postreže ribiški piknik vsako leto z vrsto novosti, je vredno omeniti postavitev stojnic s ponudbo izdelkov domače obrti, najmlajšim pa je bil prav tako krstno na voljo otroški kotiček z animacijami. Kot je povedal predsednik ribiške družine Martin Karoli, sodi Geza Grabar njihova družina s 300 člani, ki delujejo v štirih temeljnih enotah - Murska Sobota, Bakovci, Beltinci in od letos tudi Goričko, med največja tovrstna društva v državi, teh pa je več kot 60. Dohodek, ki ga s prostovoljnim delom vsako leto ustvarijo na pikniku, s pridom porabijo za svoje delovanje, v prvi vrsti za nakup oziroma obnovo ribjega zaroda. Te količine se v skladu z zakonom in ribiškim gojitvenim načrtom na letni ravni gibajo med štiri in petimi tonami, vložijo pa jih v tiste stoječe vode, s katerimi gospodarijo. Sicer pa ribiči v tem koncu Prekmurja — od mejne reke Kučnice na zahodu, do reke Mure, lendavske upravne enote ter na celotnem Goričkem, skupaj gospodarijo s kar 300 hektarji vodnih površin. Tako kot po članstvu, so tudi po območju delovanja ter obsegu vodnih površin med največjimi v Sloveniji. Karolija in številne ribiče moti po novem obvezno plačilo koncesnine za vodne površine, kar v njihovem primeru znese 5.500 evrov. 15 AKTUALNO Projekt o brezplačnih pomočeh Geza Grabar Projekt, v katerem so sodelovali številni partnerji, je prvi iz niza brezplačnih pomoči in podpor, s katerim naj bi Pomurcem olajšali reševanje vsakdanjih stisk. Različne informacije o brezplačnih pomočeh in drugih podporah je mogoče poiskati po elektronski poti. Pri vzpostavitvi spletne strani o organizacijah, ki v Pomurju ponujajo brezplačno pomoč, je glavno vlogo odigralo Svetovalno središče, ki deluje pri Ljudski univerzi Murska Sobota. Najprej so na spletni strani združili regijske ponudnike različnih brezplačnih storitev in pomoči. Seznam in podoba spletne strani nista dokončna, saj se bosta glede na potrebe in želje uporabnikov dopolnjevala in nadgrajevala; na željo organizacij, ki jih na tem seznamu še ni, pa bodo vključili tudi nove. Jeseni naj bi luč sveta uzrla še zloženka. Avtor logotipa spletne strani brezplačnih pomoči in podpor je oblikovalec Damir Sijanta, avtorja programske zasnove sta Tadej Kirinčič iz podjetja Netmedia in zunanji sodelavec Bojan Križanič, avtorica oblikovanja je Jasmina Kosednar, urednik besedil pa je Dejan Dravec. Omenjeni projekt pomeni uresničenje ideje, ki so jo predstavniki Andragoškega centra Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Svetovalnega središča oktobra lani predstavili v okviru strokovnega srečanja o brezplačnih pomočeh in podpori za prebivalce pomurske regije. Glavni namen projekta je združiti ponudnike brezplačnih storitev in pomoči na enem mestu, da si bodo ljudje za lažje preživetje lažje poiskali brezplačno pomoč in da bodo bolje seznanjeni z možnostmi, ki so jim na voljo. Potem ko je na predstavitvi rezultatov projekta v Pokrajinski in študijski knjižnici uvodoma župan Anton Štihec ocenil, da je to eden pomembnejših projektov, saj ljudje potrebujejo vse več informacij, še posebej dobrodošlo pa je, če so te na enem mestu, je bil Dejan Bogdan, vodja projektov Zavoda PIP (znotraj njega deluje tudi informacijska točka Europe Direct Murska Sobota), prepričan, da bi lahko omenjeni partnerski projekt pomenil temelj za različne oblike sodelovanja tudi v prihodnje. Direktorica LU Murska Sobota Alenka Kučan je spomnila, da je projekt nastal spontano, prepričana pa je tudi, da lahko z majhnimi koraki prispevamo k izboljšanju kakovosti bivanja. Seznam institucij, ki so vključene v projekt brezplačnih pomoči in podpor: Center vseživljenjskega učenja Pomurje — CVŽU, ISIO, svetovalno središče, Središče za samostojno učenje Murska Sobota, Borza znanja, Projekt: Socializacija Romov (v pri- stojnosti LU Murska Sobota), Društvo gluhih in naglušnih Pomurje, LEA Pomurje, Center za socialno delo Murska Sobota - Krizni center za mlade, RRA Sinergija, Hospic, Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ENSVET, Sklad dela, Lokalna razvojna fundacija za Pomurje, Rdeči križ Slovenije, Mozaik, Sonček, EHO — podpornica, Sožitje, Europe Direct, EURES, Ozara, Zavod PIP, Varna hiša, TOM-telefon, CIPS — Zavod RS za zaposlovanje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Hiša Sadeži družbe (Slovenska filantropija), Karitas in Papilot Murska Sobota. Srečanje z županom ob 60. obletnici mature Vida Lukač Na pobudo Franca Zvera so se maturanti Gimnazije Murska Sobota, ki so maturirali leta 1951, tako kot ob 55. obletnici ponovno zbrali v uradu župana. Bili so prva generacija, ki je maturirala v takratni novi gimnaziji (današnja OŠ I) , zato so se z veseljem in ponosom spominjali, kako so kot dijaki pomagali pri gradnji in selitvi v nove prostore. Od 29 maturantov, ki jih je po uspešno zaključeni gimnaziji življenje poneslo na vse konce Slovenije, jih danes živi še 16, od profesorjev pa še profesori- ca Emrijeva. Na letošnje srečanje jih je prišlo trinajst, najdlje se je pripeljal gospod iz Nove Gorice. V sproščenem pogovoru z županom so se spominjali Murske Sobote iz nekdanjih časov in si v uradu župana z zanimanjem ogledali galerijo nekdanjih županov. Kot upokojenci so pohvalili projekt mestnega avtobusa, ki je zelo dvignil kakovost bivanja v mestu. V upanju na srečanje ob naslednjem jubileju so spomin na tokratno srečanje ovekovečili s skupno fotografijo z županom. 16 AKTUALNO V Rakičanu mednarodni posvet Izzivi, pasti, težave sodobne družbe špela Horvat Raziskovalno izobraževalno središče RIS Rakičan je od 29. junija do 1. julija organiziral prvi mednarodni znanstveni posvet oz. konferenco Izzivi, pasti, težave sodobne družbe. Na njem so se s svojimi prispevki in izdelki predstavili zavodi, ustanove in institucije iz vse Slovenije ter domači in tuji strokovnjaki. Prvi dan trodnevnega posveta je bil namenjen znanstvenemu in strokovnemu nivoju domačih in tujih predavateljev, katerih prispevki so objavljeni v zborniku Izzivi, pasti, težave sodobne družbe, druga dva dneva pa predstavitvi primerom dobre prakse, tj. referatom, projektnim nalogam, strokovnim prispevkom. Posvet, na katerem je aktivno v vlogi pre- davateljev nastopilo več kot 50 poznavalcev tovrstne tematike, je bil namenjen vsem, ki so zaposleni v sodnih in varnostnih institucijah, vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šolah, ustanovah, ki so na kakršen koli način povezane z odnosi in nalogami v družini, z otroci in mladostniki, s starejšimi oz. jih tovrstna tematika zanima. Cilj posveta je bil, da strokovnjaki in posamezniki različnih institucij povedo oz. predstavijo tovrstno problematiko gledano vsak iz svojega stališča in svojih izkušenj ter se med seboj povežejo in si izmenjajo mnenja. Skupno so poizkušali podati sklepe, ki bi lahko pripomogli k hitrejšemu reševanju problemov v različnih situacijah. “Prav tako želimo dokazati posameznikom, ki se soočajo s tovrstnimi problemi, da se lahko z veliko zaupnostjo in brez zadržkov obrnejo na katerokoli institucijo, in skupaj z njo iščejo primerno rešitev,” pravijo na RIS dvorec Rakičan, kjer želijo doprinesti k večjemu zaupanju posameznikov kot uporabnikov različnih socialno-psiholo-ških storitev s strani institucij, ki na teh področjih delujejo. Mednarodni posvet ocenjujejo kot uspešen, hkrati pa se že pripravljajo na naslednjega, ki bo od 19. do 21. septembra na temo Prehrana, gibanje in zdravje. Internet je doma marsikje. Priklopite se prek Mobitelovega omrežja z Instant Internetom. PuttKtt * Hm 3tu*> AKTUALNO Praktično usposabljanje dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Renata Rožanc Januarja 2010 se je šola prijavila na razpis podprograma s projektom »New Challenges for Education«. Izbrani dijaki so se skozi celotno šolsko leto pripravljali na praktično usposabljanje v tujini, izkušnje, ki so jih pridobili tam, pa so neprecenljive. Njihovo delovno mesto v državi gostiteljici je bil dom za ostarele Časa Serena, kjer so uporabili svoja znanja ter pridobivali nova. Poleg oblik in metod dela, Dijaki tretjega letnika Melita Marton, Staša Titan in Tomaž Čontala so opravili tritedensko usposabljanje na Malti. Praktično usposabljanje v tujini je del programa »Vseživljenjsko učenje, podprogram Leonardo da Vinci - mobilnost«. ki so jih tam spoznavali, so utrdili še svoje znanje angleščine, ki je eden dveh uradnih jezikov, ter spoznavali malteščino, naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti in tradicije ter sam utrip življenja v deželi. Na ta način so pripomogli tudi k utrditvi mednarodnih odnosov in povečanju sodelovanja med različnimi institucijami. Ne smemo zanemariti niti osebnostnega razvoja, saj so dijaki prvi teden preživeli v spremstvu koordinatorice Renate Rožanc, preostala dva tedna pa samostojno. Seveda so jim bili dodeljeni mentorji na delu in prav tako tutor, tako da niso bili v celoti prepuščeni samim sebi. V času usposabljanja so bivali pri družini gostiteljici. Dijaki so se nove izkušnje veselili, se na Malti zelo izkazali ter se z neprecenljivimi izkustvi srečno vrnili domov. Regijsko tekmovanje mladih tehnikov Geza Grabar Da so v procesu izobraževanja pomembne ročne spretnosti, se s prirejanjem vrste tekmovanj - tudi s področja konstruiranja in tehnologij obdelav, že vrsto let zavedajo tudi v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). V organizaciji njenega Regionalnega centra Murska Sobota so bili na OŠ III gostitelji tovrstnega regijskega tekmovanja za učence osnovnih šol. Srečanja, ki so ga omogočile Mestna občina Murska Sobota in ostale pomurske občine podpisnice pogodbe o oblikovanju in financiranju tovrstnih programov, se je udeležilo blizu sto učencev iz večine pomurskih občin, kar potrjuje, da ima konstruiranje z obdelavo gradiv med mladimi veliko privržencev. Med učenci različnih razredov osnovnih šol iz mestne občine so bili v konstruiranju z lego kockami najboljši Niko Zver (1. razred) in Žiga Lukač (2. razred, oba OŠ III) ter Mitja Županek (3. razred, OŠ II), v konkurenci izdelava izdelka iz papirja pa Maruša Kovač (OŠ III). Mladi so tekmovali še v izdelavi izdelkov iz lesa, umetne mase in kovine, načrtovanju s programom CiciCAD, reševa- nju problema s konstrukcijsko zbirko ter v konstruiranju s poljubno konstrukcijsko zbirko. Učenci omenjenih šol so osvojili tudi niz drugih in tretjih mest. 19 AKTUALNO 9. ekološko - raziskovalni tabor Polžek Med 27. in 30. junijem je na OŠ III potekal že deveti ekološko-razisko-valni tabor. Udeležilo se ga je 21 učencev od 2. do 6. razreda. S številnimi dejavnostmi so spoznali značilnosti prsti s čutili, pri poskusih, na terenskem delu in tudi pri uporabi v vsakdanjem življenju nekoč in danes. Še posebej sta učence pritegnili eksperimentalno delo ter delo na terenu. V ustvarjalnih delavnicah so med obdelovanjem naravnih materialov razvijali različne ročne spretnosti, ogledali pa so si tudi Prekmursko vas v Filovcih, se preizkusili na lončarskem vretenu in uživali v Termah Vivat. Poučni dan so preživeli v Vrtnariji Murska Sobota. Tabor smo lahko kakovostno izvedli le ob podpori ZOTK Murska Sobota, Mestne občine Murska Sobota in sponzorjev Saubermacher-Komunala, Kema Puconci in Elektromaterial Lendava. Naš namen je bil, da bi učenci pridobljena znanja koristno uporabili v življenju. Gabrijela Mastnak, pedagoška vodja tabora Primož Bajič prejel nagrado na likovnem natečaju — Letošnja tema likovnega natečaja »Otroci odraslim - Energija za življenje«, ki jo že več kot dve desetletji pripravlja Petrol, je vsekakor razburila otroško domišljijo. Med izbranimi je tudi delo našega učenca Primoža Bajiča iz razreda 5. a OŠ II Murska Sobota. Mentorja Jasna Perš, razredničarka in profesorica razrednega pouka, ter profesor likovne umetnosti Matjaž Geder sta temo natečaja in likovni motiv učencu približala s humorno zgodbo Primoža Suhodolčana »Košarkar naj bo!« Učenci so literarni svet povezali s svojim izkušenjskim svetom in oblikovali domišljijsko čutno predstavo dogajalnega prostora. In ni treba posebej omenjati, da našim petošol-cem veliko sprostitev, rekreacijo ter adrenalin povzroča prav ura športne vzgoje — »Športna!!!«, kjer učenci izražajo humor, ki je značilen v športnih dogodivščinah. Učence so zanimale značajske lastnosti, kot so strpnost, prijaznost, sprejemanje drugih, odnos do njih ter odnos do dela in okolja. Energijo, ki se sproža ob gibanju, pre-vevanje športnega duha in predanost igri so poskusili upodobiti v tehniki kartonskega tiska. Zaključnega dogodka s podelitvijo nagrade se je Primož udeležil s profesorjem likovne umetnosti v sredo, 21. junija, na gradu Fužine v Ljubljani. Anita Borovič, OŠ II Murska Sobota 20 AKTUALNO Brez tveganja ni uspeha - zlato priznanje za učence OŠ I »Spominjam se zgodbe nekega moža, ki so ga nacisti zaprli in vedno znova mučili. Nekega dne so ga prestavili v novo celico, ki je imela strešno lino, skozi katero je podnevi lahko videl košček modrega neba in ponoči nekaj zvezd. Ujetnik je bil nad tem tako očaran, da je napisal domov dolgo pismo, v katerem je opisal svojo srečo. Ko sem to prebral, sem usmeril pogled skozi svoja okna. Pred menoj se je razprostirala narava v vsej lepoti. Bil sem svoboden, ne ujet, lahko sem šel, kamorkoli sem hotel! Tedaj sem verjel, da sem našel delček sreče in veselja tega ujetnika.« (Anthony de Mello) Vojna je strah, žalost in obup. Vojna je čakanje v nemiru in tesnobi. Je uživanje in veselje v maloštevilnih lepih trenutkih. Vojna je le čakanje na konec slabega. To so ugotovitve Matjaža Maloka, Lucije Rožman in Saše Črnko, ki smo pod mentorstvom učiteljice Andreje Ošlaj, prof. slovenščine, in somentorice Valerije Dravec, prof. slovenščine, izdelovali raziskovalno nalogo »Dnevnik Anne Frank in Zlatin dnevnik«, ki je bila na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti nagrajena z zlatim priznanjem. Namen naše raziskovalne naloge je bil predstaviti knjigi »Dnevnik Anne Frank« in »Zlatin dnevnik«, in sicer z motivnega vidika. Na začetku smo predstavili avtorici Anno Frank in Zlato Filipovič. Sledila je podrobna vsebina del, ki nam je bila kasneje v pomoč pri motivni analizi. Pripravili smo še predstavitve oseb in se tudi odločili, da bomo anketirali učitelje, druge delavce šole ter upokojene učitelje in se prepričali o njihovem poznavanju obravnavanih del. Cilji naloge so bili: predstavitev avtoric; analiza knjige z motivnega vidika; predstaviti in opisati glavne osebe; določiti pojem dnevnik; določiti pojem motiv; opraviti anketo. Raziskovalne hipoteze, ki smo si jih zastavili: dnevnika obravnavata podobno problematiko; motivi in osebe v obravnavanih dnevnikih so si podobni; anketirani učitelji, drugi delavci šole ter upokojeni učitelji ne poznajo obravnavanih del. Nalogo smo predstavili na regijskem srečanju mladih raziskovalcev na Cankovi. Po uspešnem zagovoru na regijskem srečanju smo se uvrstili na državno srečanje mladih raziskovalcev. Na državnem srečanju smo v močni in pestri konkurenci osvojili zlato priznanje in »vstopnico« na prireditev Zotkini talenti, ki je potekala v organizaciji ZOTKS-a v Cankarjevem domu v Ljubljani v nedeljo, 5. junija. Prireditev je spremljal bogat spremljevalni program, v katerem so nastopili odlična pevka Maja Keuc, improvizacijska skupina Šila urca, plesalca Tjaša Pajer in Matej Starič. Prireditev je povezoval Jure Godler. Prireditve so se udeležili tudi pomembni gostje, kot so dr. Mitja Slavinec, predsednik ZOTKS, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, ki je med drugim povedal, da smo Slovenci lahko ponosni na perspektivno znanstveno mladino, Jani Möderndorfer, podžupan Mestne občine Ljubljana, dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in Antoine van Ruymbeke, predsednik evropskega dela MILSET-a, mednarodnega gibanja za prostočasne dejavnosti na področju znanosti in tehnologije. Vsi so nagrajencem čestitali ter jim zaželeli še veliko uspehov in ustvarjanja. Saša Črnko, Lucija Rožman, Matjaž Malok ter mentorici Andreja Ošlaj in Valerija Dravec Zaključna prireditev na OŠ I Murska Sobota V sredo, 8. junija 2011, se je na OŠ I odvijala slovesnost ob zaključku šolskega leta 2010/2011. V kulturno-športnem programu so zapeli učenci prve in druge triade, nastopila je plesna skupina učenk prve triade, predstavile pa so se tudi učenke ritmične skupine. Spregovorila je ravnateljica Tatjana Cesnik, ki je s pomočnico Suzano Tivadar podelila knjižne nagrade učencem, ki so v šolskem letu dosegli vidne uspehe na različnih področjih. Eko koordinatorja sta razglasila najboljše eko razrede, nato je sledila še košarkarska tekma med učenci in učitelji šole. V nadaljevanju programa so športni pedagogi razglasili še najboljše športnike, izvedli smo licitacijo žoge in srečelov ter znesek namenili šolskemu skladu. Cvetka Savel Kerman, oblikovalka prireditve 21 AKTUALNO Lepša podoba igral v Vrtcu Veverička Rakičan Geza Grabar V akcijo Unicefa Slovenija, ki že vrsto let podpira različne programe za otroke, je bila med sedem slovenskih mest vključena tudi Murska Sobota, letos enota vrtca Veverička iz Rakičana. S pomočjo podjetja OBI, ki je podpornik Unicefovih akcij, so namreč v omenjeni enoti prepleskali vsa zunanja igrala, ki bodo s prijaznejšo podobo v novem šolskem letu pričakala blizu 40 otrok dveh starostnih skupin. Ob tej priložnosti so se predstavniki Unicefa Slovenije, trgovine OBI Murska Sobota in bober OBI družili z malčki in vzgojiteljicami, potekala pa je tudi ekološka urica s poudarkom na varovanju planeta. Zdravstveno letovanje prve izmene v Baški Lili Miloševič Tudi v letošnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje z dvotretjinskim financiranjem letovanja otrok iz upravne enote Murska Sobota mnogim omogočil dvanajstdnevno letovanje v Baški. V prvi izmeni je od 1. do 12. julija letovalo 175 otrok, ki so bili organizirani v 19 skupin. Naši dnevi v Baški so bili zelo pestri, otroci so bili ves čas aktivni in zadovoljni. Jutra smo pod vodstvom izjemno priljubljenega športnega animatorja Alberta Radmana pričeli z rekreacijo, dopoldan in popoldan pa smo preživljali na plaži, kjer smo sodelovali v igrah v vodi, ob vodi in na športnem igrišču. V popoldanskem počitku smo pripravili kreativne in športne delavnice, ob večerih smo izvajali kultur-no-umetniške, športno-rekre-acijske ali zabavne programe, ki so jih sooblikovali prav vsi otroci. Že v spoznavnem večeru so se predstavili z izvirnimi umetniškimi in zabavnimi točkami, nadaljevali smo z večerom plesa v maskah ter prireditvijo »Baška ima talent«. Podili smo se za zakladom, krstili nove voditelje ter otroke, ki so se letovanja v Baški udeležili prvič, ter pripravili smo mini olimpijado, pižama party, disko, večerno kopanje in vožnjo z ladjo. Vreme nam je dobro služilo vseh dvanajst dni in hrana je bila odlična. Manjše zdravstvene tegobe sta odpravljala naš vedno nasmejani zdravnik dr. Hristo Grančarov ter nepogrešljiva medicinska sestra Sonja Kardoš. Ravnatelj doma magister Bojan Nemec nam je bil ves čas v oporo in spodbudo ter je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo otrok. Z letovanja smo se vrnili prijetno utrujeni in polni nepozabnih spominov, ki nas bodo klicala k novim doživetjem v Baški tudi v prihodnjih letih. 22 AKTUALNO 17. srečanje Prekmurcev in Prlekov Reka Mura kot vodotok, ki ga uvrščajo med najbolj vodnate in deroče na Slovenskem, je tradicionalno tretjo nedeljo v juliju tudi letos privabila več kot tri tisoč obiskovalcev, ki so se pri brodu v Krogu in Vučji vasi zbrali na tradicionalnem letnem srečanju. Na 28. in 29- kilometru slovenskega toka je bilo kot po navadi živahno in veselo. Marsikoga je morda črvičilo le spoznanje, da sedaj že skoraj edinstveni rečni brod, ki ob ugodnih razmerah redno drsi po gladini reke, zaradi nizke vode v strugi na prleški strani ljudi ni prevažal z enega na drugi breg reke. Čeprav je bil namen prireditve v prvi vrsti druženje ljudi, sta vsakoletna organizatorja Kajak kanu klub Mura Krog na prekmurski in PGD Vučja vas na prleški strani poskrbela tudi za nekaj tekmovalnosti. Ob plezanju po več kot sto metrov dolgi jekleni vrvi, po kateri se s škripcem med obema bregovoma reke premika brod in pre- važa ljudi, avtomobile in kmetijske stroje, je tudi letos srečanje vrhunec doseglo z vlečenjem 158 metrov dolge in 108 kilogramov težke vrvi, ki so jo z brodom napeli čez gladino reke. Po 25 krepkih mož na vsaki strani, vsi do zadnjega so imeli krepko čez sto kilogramov in so se v skupni masi približali kar trem tonam, je napelo mišice. Za slavo in ponos pokrajine, za katero so se borili. Prekmurci, ki so lani povedli v skupnem seštevku zmag z osem proti sedem, so letos hitro popustili in Prleki so rezultat izenačili na osem zmag. Pred dvema letoma je zaradi narasle reke in poplavljene dovozne ceste na prleški strani vlečenje vrvi prvič odpadlo. To je tudi razlog, zakaj se število srečanj ne ujema s skupnim rezultatom v vlečenju vrvi. V plezanju po jekleni vrvi reko sta se pomerila le dva: Branko Puconja iz Križevcev pri Ljutomeru je bil uspešen, saj je razdaljo preplezal v štirih minutah in pol, Gorazd Stajnko iz Hrašenskega Vrha pa je nekje na polovici omagal v reko. V reševalni čoln so ga seveda pobrali gasilci, ki so skrbeli za varnost. Med številnimi gosti tudi na letošnjem srečanju nista manjkala predstavnika obeh občin, ki v tem delu mejita na Muro - Anton Štihec iz murskosoboške mestne občine in podžupan občine Križevci pri Ljutomeru Bogomir Gaberc. V pozdravnih nagovorih sta bila oba prepričana, da takšne prireditve - slednja se že vrsto let uvršča med najbolj obiskane enodnevne, tudi zaradi širše prepoznavnosti regije potrebujemo in bi jih moralo biti še več. Srečanja so lepa priložnost za skupno druženje in krepitev vezi med pregovorno »večno razdvojenimi« Prekmurci in Prleki. Tudi zato, ker je ljutomerska županja Olga Karba pred nastopom nove funkcije službovala v Prekmurju, je bila v napovedi zmagovalca v vlečenju vrvi zelo previdna in prizanesljiva do obeh strani. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota na Madžarskem Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota se je v Keszthelyju udeležilo sedmega tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v vrtnem kegljanju in šahu. Sodelovale so Slovenija, Madžarska in Hrvaška. Šahisti murskosoboškega društva (Štefan Maučec, Anton Gomboc, Ciril Kavaš in Dervarič Davorin) so osvojili drugo mesto. V vrtnem kegljanju je prva ekipa, ki so jo sestavljale Silva Mlinarič, Marija Jurančič, Milica Pongračič in Verona Holsedl, med desetimi sodelujočimi ekipami osvojila odlično prvo mesto. Dan v mestecu ob Blatnem jezeru je bil za vse udeležence neponovljiv, izkustven, obarvan z izmenjavanjem različnih pogledov, mnenj in izkušenj uporabnikov društev slepih in slabovidnih iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Marjeta Grabar, MDSS Murska Sobota 23 AKTUALNO V petek, 1 .julija, smo v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota sklenili natečaj »Aktivna mobilnost«. Zaposleni Centra za zdravje in razvoj ter Zavoda za zdravstveno varstvo smo ga organizirali v sklopu projekta »Evroregija - zdrava regija«. Natečaj se je začel 21. aprila z izobraževanjem koordinatorjev v podjetjih, kjer smo udeležence seznanili s pomenom gibanja in telesne dejavnosti, jim obrazložili potek natečaja in predali razpredelnice za beleženje prihodov na delovno mesto. Po izobraževanju so koordinatorji predstavili potek natečaja v podjetjih in spodbujali svoje sodelavce, da sodelujejo pri natečaju ter v službo prihajajo aktivno. Aktivne prihode na delovno mesto smo beležili od 16. maja do 16. junija. Vsakokrat, ko je zaposleni aktivno prišel na svoje delovno mesto, se pravi peš, s kolesom ali avtobusom, oziroma če je več zaposlenih za pot v službo organiziralo skupne prevoze do svojega podjetja, seje njihov prihod zabeležil v razpredelnico. Prvega julija smo se nato koordinatorji in nekateri sodelujoči zaposleni zbrali v predavalnici Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, kjer smo udeležence seznanili z rezultati natečaja in jim razdelili simbolične nagrade. Sodelovalo je dvanajst podjetij, in sicer organizatorja ter projektna partnerja Center za zdravje in razvoj ter Zavod za zdravstveno varstvo, Zdravstveni dom Murska Sobota, murskosoboška enota Centra za socialno delo, Podjetje za informiranje, Mestna občina Murska Sobota, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Policijska postaja Murska Sobota, tukajšnja enota Zavoda za zaposlovanje, Dijaški dom Murska Sobota, BBTrading in Ambulanta splošne medicine Leona Langa. V projektu je sodelovalo kar 187 zaposlenih, ki so skupaj zbrali 2661 aktivnih prihodov na delovno mesto. 1252-krat so se pripeljali s kolesom, 995-krat so prišli peš, 279-krat so zaposleni organizirali skupne prevoze v službo ter se 135-krat pripeljali na delovno mesto zjavnim prevozom. Skupaj smo zbrali 17.803,6 aktivnih kilometrov in prihranili 1424,28 litrov bencina (95 - 8 1/100 km). 1424 litrov porabljenega bencina po ogljičnem odtisu predstavlja 39.473 kg C02. Ena bukev potrebuje 2137 let oziroma 2137 bukev potrebuje eno leto, da predelajo takšno količino C02. Izračunali smo tudi, koliko kalorij smo porabili med izvedbo natečaja. Če prehodimo približno pet kilometrov na uro, porabimo v povprečju 300 kalorij. Med natečajem pa smo prehodili okrog 1751 kilometrov in po teh predpostavkah porabili približno 105.060 kalorij. Prav tako smo bili zelo aktivni tudi na kolesu, saj smo prekolesarili 8764 kilometrov. Po podatkih, da pri zmernem kolesarjenju (12-14 km/h) 55 kilogramov težka ženska v eni uri porabi približno 233 kalorij, smo porabili okoli 157.076 kalorij (70 kilogramovtežka ženska pa porabi približno 281 kalorij; preračunano 189.436 kalorij). Aleksander Saša Trajber, proj. vodja 24 AKTUALNO Po Murski Soboti peš ali s kolesom spela Horvat Akcija Centra za zdravje in razvoj vam lahko prinese celotni servis vašega kolesa. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je 18. junija začel z akcijo »V Murski Soboti nakupujmo peš ali s kolesom«, s katero želijo ljudi odvrniti od uporabe avtomobila v mestu. Murska Sobota namreč nudi mrežo kolesarskih in peš povezav, po katerih lahko v 25 minutah pridemo peš iz središča mesta do nakupovalnih središč. Poleg ekoloških in ekonomskih učinkov, ima hoja ali kolesarjenje tudi pozitiven vpliv na človekovo zdravje, kar pa v današnjem času zagotovo ni zanemarljivo. Na otvoritvenem dogodku so tako vsem obiskovalcem, ki so prikolesarili, pripravili brezplačen servis kolesa z Dr. Bike, vsem obiskovalcem pa delili tudi brezplačne Peški nasvete. V njih so obiskovalcem svetovali o izbiri kolesarskih poti v mestu. Poleg servisa koles so pripravili tudi manjši tehnični pregled telesa, pri katerem so vsem zainteresiranim merili krvni tlak, jih stehtali in svetovali o telesnih aktivnosti. Akcija traja vse do 12. septembra, ko bo tudi teden mobilnosti, v njej pa sodeluje 16 trgovin s tehničnimi, tekstilnimi in prehrambenimi izdelki. Vse sodelujoče trgovine imajo kupone, na katerih vsak posamezni kupec, ki nakup opravi peš ali s kolesom, prejme žig. Vsak posameznik se lahko akciji pridruži kadarkoli. Ko kupon napolni z 10 žigi lahko izkoristi 5 ali 10-odstotni popust v trgovinah, ki sodelujejo v akciji. Polni kupon trgovina zadrži, saj gre v končno žrebanje glavne nagrade, tj. celoten servis kolesa. Akcijo izvajajo v okviru projekta Active access, katerega namen je povečati uporabo kolesa ter predvsem hoje za kratke vsakodnevne poti v lokalnem okolju. Akcijo podpira tudi Mestna občina Murska Sobota. Več informacij o akciji na spletni strani Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota (http://www.czr.si). "Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas!" Večetnično usposabljanje na Policijski upravi Murska Sobota Policijsko upravo Murska Sobota sta julija obiskala doc. dr. Staci Strobl iz John Jay Collegea (New York ZDA), in mladi raziskovalec ter doktorski študent Emanuel Banutai iz Fakultete za varnostne vede (Univerza v Mariboru). Obisk je potekal v sklopu projekta, ki ga izvaja dr. Stroblova na območju Evrope na temo večetničnega usposablja v policiji. V sklopu projekta sta obiskala PU Murska Sobota, kjer so jih sprejeli direktor uprave Drago Ribaš, vodja Sektorja uniformirane Policije na Policijski upravi Murska Sobota Slavko Škerlak ter inšpektor SUP Boris Rakuša. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat — Muc, ki je predstavil medsebojno sodelovanje, predsednik sveta Romske skupnosti Marjan Drvarič in odgovorna urednica Radia Romic Monika Sandreli ter vodje policijskih okolišev in udeleženci tečaja romskega jezika, ki je v mesecu marcu potekal na PU M. Sobota. Dr. Stroblova je obisk nadaljevala z ogledom prostorov Zveze Romov Slovenije in Radia Romic, kjer je podala tudi izjavo. Drugi dan obiska je potekal v krajevni skupnosti Pušča, kjer je predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš predstavil medsebojno sodelovanje, ter življenje in delo v krajevni skupnosti Pušča, vrtec, delo in aktivnosti PGD Pušča, ter drugih organizacij in projekte, ki so v delu. Sprejem je potekal v novih prostorih krajevne skupnosti. Na sprejemu, ki je bil v novih prostorih krajevne skupnosti so sodelovali tudi predsedniki Krajevne skupnosti Pušča. Slavko Skerlak 25 AKTUALNO Motoklub Veterani Murska Sobota XX. reli Prekmurje 2011 Jubilejne in za številne tekmovalne, za nekatere pa samo turistične vožnje na 55 kilometrov se je udeležilo 160 starodobnikov iz štirih držav. To je bila obenem prva odmevna prireditev novega vodstva kluba, ki mu poslej predseduje Štefan Ovsenjak iz Mlajtincev. Po volilnem občnem zboru je v začetku aprila klub pripravil tradicionalni sejem rabljenih rezervnih delov za starodobnike, sredi maja je bila v Bodoncih otvoritev sezone z blagoslovitvijo in družabnim srečanjem. Po razstavi starodobne tehnike v okviru junijskih Soboških dnevov v središču mesta in turistični vožnji po Prekmurju jih 13. avgusta čaka prav tako jubilejni, deseti Potujoči muzej po štirih državah. Trasa jubilejnega mednarodnega tekmovalnega relija v juniju je po spretnostni vožnji na poligonu oziroma parkirišču pred podjetjem Murska Transport, ki že vrsto let nudi ljubiteljem starih motorjev, koles z motorjem, motorjev s prikolico ter avtomobilistom primerno zatočišče, tam pa je tudi sedež kluba, vodila po cestah Goričkega in Ravenskega ter je bila razdeljena na štiri različne etape. Udeleženci srečanja iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske so lahko na poti občudovali neokrnjeno naravo, kjer — kot so zapisali v vabilu — dotik so- Geza Grabar dobne tehnologije še ni pustil svojih sledi. V prvi vrsti so kot udeleženci v prometu morali spoštovati cestnoprometne predpise. Čeprav je vsak sta-rodobnik — pogoj za to imajo vsa motorna vozila, ki so stara več kot 25 let, pri številnih gledalcih na poligonu ali ob cesti vzbudil veliko pozornosti med poznavalci in ljubitelji tovrstne tehnike, niti drugi niso ostali ravnodušni med dovršenimi in v pristni podobni obnovljenimi motornimi vozili, ki so bila seveda do potankosti zloščena. Kljub vsemu je največ pozornosti tudi na tokratnem srečanju vzbudil osebni avtomobil Ford iz leta 1917, last Borisa Banka iz Strukovcev. Poleg za sedanje razmere nenavadne oblike ima vozilo polna lesena kolesa, seveda obdana z gumo. Med motoristi je bilo najstarejšega težko izdvojiti, saj jih je bilo veliko z letnico izdelave pred letom 1941, vsi pašo bili legendarne znamke DKW. Ze po tradiciji so na koncu najboljšim v posameznih starostnih skupinah podelili priznanja in pokale. Izkoristite izjemno priložnost ugodnega nakupa peugeota 207. Ob nakupu med 23. 5.2011 in 31. 7. 2011 prejmete eno leto brezplačnega prenosa glasbe iz kataloga Universal Musič. Brezplačno boste lahko prenesli 365 skladb po svojem izboru, vsak mesec 30 skladb in 5 dodatnih skladb v zadnjem mesecu. Pridite v naš salon, izberite peugeot 207 in naj se zabava prične! PEUGEOT 207 PEUGEOT *OTION i EMOTION Poraba (kombiniran način vožnje, l/l 00 km): od 4,4 - 7,2. Izpuh CO2 (g/km): od 171. APMS d.d., AC PEUGEOT Bakovska 29b - 9000 Murska Sobota Tel. 02 530 16 20 26 AKTUALNO Starodobniki zavzeli soboške ulice V Sklopu Soboških dnevov je pote- Razstavo v središču mesta že tra- kala deseta razstava starodobnikov dicionalno organizira Motoklub Veterani Murska Sobota v sode- v Murski Soboti. . . v iovanju z Avto moto društvom Stefan Kovač Murska Sobota in Zveza šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota. Istočasno so potekale tudi »hitrostne« dirke po soboških ulicah. Tradicionalna razstava starodobnikov se z ogledom Smiljan Kuhar WMS’f pričela še v jutranjih urah, in sicer na parkirišču pred Ljubljansko banko. Mimoidoči so si lahko ogledali različne starodobnike na dveh oziroma štirih kolesih. Po koncu razstave so se lastniki s svojimi jeklenimi konjički odpravili na soboške ulice, ki so se prelevile v »dirkališče« in sledila je vožnja s spremstvom policije. Srečanje starodobnikov so s svojim obiskom in prisotnostjo popestrile nekatere legende, kot so Štefe, Jelen, Mrzel, Palikovič, Salobir in domači Edo Berden, ki so svoj čas hrumeli po naših ulicah. ys\\ GOSTILNA GORICA Ko/zJcoVa okutov- Živimo v obdobju, ko se spremembe okoli nas dogajajo vsakodnevno. Zaznali smo, daje čas dozorel, da pripravimo za vas odlično ponudbo, ob kateri se bo čas ustavil in ki bo presegla pričakovanja tudi najzahtevnejšega gosta. Lokalu smo s prenovitvijo dali nov, svež veter, ki je v duhu današnjega časa, predvsem pa se spogleduje s prihodnostjo. Želimo si, da bo ta lokal tudi v bodoče ponujal zavetje ljudem, ki bodo svoja pričakovanja lahko uresničevali pri nas, se s prijetnimi občutki poslavljali in vedno znova z navdušenjem vračali med nas. Gostišče je primerno za različne družabne priložnosti, kot so praznovanja, obletnice, srečanja s prijatelji, poroke in poslovna kosila. KI Pridite in doživite s svojimi najbližjimi, poslovnimi partnerji, prijatelji, nepozabne trenutke ob izbrani odlični ponudbi! Obratovalni čas: od torka do sobote od 10.00 do 22.00 ure, nedelja od 10.00 - 17.00 ure, ponedeljek zaprto Gostilna Gorica Bučečovci 1a, 9242 Križevci pri Ljutomeru, T: (02) 5888 186, F: (02) 5888 460, E: gorica@vipoll.si, I: www.gostilna-gorica.si 27 AKTUALNO Zaključna prireditev natečaja naj prostovoljec/naj prostovoljka 2010 Sandra Fekonja Mladinski svet Slovenije je letos že devetič zapored izbiral najboljše prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte za minulo leto, zaključna prireditev pa je 20. junija potekala na Brdu pri Kranju. Častni pokrovitelj natečaja, ki je namenjen vsem institucijam in posameznikom, prostovoljkam in prostovoljcem vseh starosti ter vsem vrstam prostovoljstva, je bil predsednik države Danilo Turk. Osnovni namen natečaja je promovirati prostovoljstvo ter pomagati drugim organizacijam in posameznikom pohvaliti delo njihovih prostovoljcev. Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, je za javni natečaj naj prostovoljski projekt predlagala projekt Hiša Sadeži družbe ter za naj prostovoljki Marjano Gomboc in Tatjano Fras. Hiša Sadeži družbe je prejela priznanje MSS za sodelovanje v natečaju, in sicer za naj prostovoljski projekt, Tatjana Fras in Marjana Gomboc pa sta prejeli priznanje MSS za sodelovanje v natečaju »Prostovoljec leta 2010«. Posredovalnica prostovoljskih del Na spletni strani Hiše Sadeži družbe www.hisa.sadezi-druzbe.org lahko najdete Posredovalnico prostovoljskih del. Gre za spletni servis, ki omogoča preprost in hiter način posredovanja med prostovoljci, ki iščejo delo, in organizacijami, ki iščejo prostovoljce. Posameznikom ponuja sveže informacije o aktualnih prostovoljskih delih, med kateri- mi lahko izbirate glede na kraj, področje ali vrsto dela, ki ga želite opravljati. Organizacijam, ki iščejo prostovoljce, servis omogoča objavljanje potreb po prostovoljskem delu. Vse informacije o tej posredovalnici ter prostovoljstvu dobite tudi na sedežu Hiše Sadeži družbe na ulici Štefana Kovača 20. MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800. ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe. Štefana Kovača 20. Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne Vljudno vabljeni! 28 JAVNE OBJAVE REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Murska Sobota Slovenska ul. 44, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 535 11 40; Fax: 02 535 11 70 Datum: 28.06.2011 ZADEVA: UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DRŽAVE ŠTIPENDIJE Center za socialno delo Murska Sobota vas obvešča, da je od 17.06.2011 dalje mogoče uveljavljati pravico do državne štipendije za prihajajoče šolsko leto oz. študijsko leto 2011 -2012. Vse informacije lahko pridobite v Javnem pozivu za dodelitev državnih štipendij za šolsko/študijsko leto 2011/2012, objavljenem na spletni strani MDDSZ (http://www.mddsz.gov.si) ali spletni strani CSD Murska Sobota (http://wwrw.csd-ms.si). Dijaki in študenti uveljavljajo pravico do državne štipendije z oddajo vloge na CSD Murska Sobota, ki jo oddajo bodisi osebno ali pošljejo priporočeno po pošti. Vlogo lahko kupite v vseh knjigarnah ali jo natisnete na spletni strani MDDSZ. K izpolnjeni vlogi je potrebno priložiti; - Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šol. oz. študijsko leto 2011/2012. - Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za druge družinske člane, ki imajo status dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih ali študenta za šol. oz. študijsko leto 2011/2012. - Dokazilo o šolskem uspehu (spričevalo) oziroma študijskem uspehu (potrdilo o opravljenih izpitih) Vsi, ki prvič vlagajo vlogo za šolanje v tujini, zraven priložijo še izpolnjen obrazec o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa. Za štipendiste, ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu že prejemali državno štipendijo oz. jim je štipendijsko razmerje mirovalo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 7. september 2011 - za dijake in udeležence izobraževanja odraslih - in 7, oktober 2011 za študente. Če štipendist ne predloži vloge za nadaljnje prejemanje štipendije v navedenem roku, mu štipendijsko razmerje za celo tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje in se ne izplačuje. Za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, rok ni omejen. Vlogo lahko vlagajo skozi celo šolsko leto, pravica do državne štipendije pa se prizna z mesecem vložitve vloge. Obvestilo mladoletnim dijakom: Mladoletni dijaki bodo do štipendije upravičeni do 31.12. 2011, - tistim, ki so letos že prejemali štipendijo bo od 1. 1.2012 štipendija mirovala, ko bodo dopolnili 18 let (če dopolnijo v šolskem letu 2011/2012) pa se bo štipendijsko razmerje po uradni dolžnosti spet aktiviralo, - tisti, ki bodo letos prvič uveljavljali pravico morajo v primeru, da dopolnijo 18 let po L 1. 2012 v Šolskem letu 2011/2012 za nadaljnje prejemanje štipendije vložiti novo vlogo. Za dodatne informacije obiščite našo spletno stran 02-535 11 40. http://www.csd-ms.si ali pokličite na tel: 29 JAVNE OBJAVE Regionalna razvojna agencija Mura na podlagi Pravilnika o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem objavlja JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ »VKLJUČITEV V »RŠS ZA POMURJE 2011/2012« PREDMET POZIVA Prijava na javni poziv omogoča delodajalcem iz Pomurja možnost sofinanciranja kadrovskih štipendij v višini 50 % štipendije za dijake in/ali študente od šolskega in/ali študijskega leta 2011/12 do najdlje 30.9.2015. Sredstva se delno sofinancirajo iz »Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013«. Vključitev delodajalca v Regijsko štipendijsko shemo (krajše: RŠS) za Pomurje 2011 -2012 po tem javnem pozivu omogoča sofinanciranje kadrovske štipendije, ki se izvaja v skladu s Pravilnikom o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem. POGOJ ZA VKLJUČENOST DELODAJALCA V »RŠS ZA POMURJE 2011/2012« • ima sedež ali poslovno enoto na območju Pomurja, • ima potrebo po kadru (poklicni ali tehnični izobraževalni program, do-in/ali podiplomski programi...), • mesečno zagotavlja 50 % sredstev, • kadrovskemu štipendistu po končanju izobraževalnega programa zagotovi ustrezna zaposlitev, ki trajala najmanj za obdobje prejemanja kadrovske štipendije, • ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ter kapitalske neustreznosti, • delodajalec bo izbral kadrovskega štipendista, ki je vpisan v izobraževalni program, ustrezen dejavnosti delodajalca ali programu prestrukturiranja ali pa za nadaljevanje oz. prevzem poslovanja družinskega podjetja ali kmetijskega gospodarstva, • sodelovanje s štipenditorjem (RRA Mura) pri izboru dijakov in študentov ter podpis Pogodbe o štipendiranju. PRIJAVA ZA VKLJUČITEV V SHEMO IN POSTOPEK IZBORA Izpolnjena Vloga je lahko poslana priporočeno po pošti ali oddane osebno na sedež štipenditorja na naslov RRA Mura, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo vloge je 31.8.2011. Odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno najkasneje do 9.9.2011. Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bomo v roku 5 dni od odpiranja pisno pozvali k dopolnitvam. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. Prav tako bodo zavržene vloge, ki bodo prispele prepozno. Vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem javnega poziva, bodo kot neutemeljene zavrnjene. Delodajalce bomo o rešitvi vlog pisno obvestili. Podrobnejši pogoji za podelitev pravice do vključitve v shemo so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem, dosegljiv na spletni strani www.rra-mura.si. Vloga na javni poziv je v nadaljevanju tega poziva, objavljena je tudi na spletni strani www.rra-mura.si. Zbrane potrebe iz vaših vlog bomo objavili v »Javnem razpisu za pridobitev kadrovskih štipendij dijake in študente« v mesecu septembru 2011. Seznam prijavljenih dijakov in študentov vam posredujemo z namenom, da opravite izbore štipendistov, s katerimi sklenemo pogodbo s trajanjem od šolskega ali študijskega leta 2010/2011 do največ šolskega ali študijskega leta 2014/15. Kontaktna oseba, Dunja Velner, Regionalna razvojna agencija Mura, Lendavska ulica 5a, Murska Sobota, tel. 02 53614 61; dunja@rra-mura. si REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Murska Sobota, Slovenska ul. 44,9000 Murska Sobota Življenje je zelo nepredvidljivo. Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v matični družini. Zanje je ena možnih rešitev REJNIŠTVO! Čutite, da želite pomagati staršem, ki ne zmorejo, ne znajo ali iz drugih razlogov ne poskrbijo ustrezno za svoje otroke? Čutite, da želite pomagati otrokom, za katere starši začasno ne zmorejo, ne znajo ustrezno poskrbeti? Rejništvo je oblika pomoči otrokom, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo živeti v matični družini in potrebujejo topel dom, varno zavetje, nesebično ljubezen, nego, vzgojo in spoštovanje. Center za socialno delo Murska Sobota vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati rejniki in želijo opravljati rejniško dejavnost. Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, 2. nadstropje, št. Sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62. 30 POMOČ OBČANU brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: WWW.0bcan.Si/murskas0b0ta brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www. občan, si/ murskasobota. Projekt fazanarija Zanima me kaj se dogaja s projektom Fazanarija? Kdaj bomo navijači Mure imeli prenovljen mestni stadion? »Spoštovani, glede projekta Fazanerija si celovit odgovor poglejte pod rubriko: Fazanerija z dne 29■ januar 2011. Dodam naj samo to, da smo glede projekta Turistični center Fazanerija — Energetika na razpisu bili uspešni in smo v mesecu juliju podpisali pogodbo s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Vkratkem bomo preko javnega razpisa iskali izvajalce. Za projekt Turistični center Fazanerija — bazenski kompleks bomo potrebna sredstva pridobili preko zadolževanja, saj na razpisu Fundacije za šport nismo bili uspešni, Ministrstvo za šolstvo in šport pa sploh ni objavilo razpisa. V jeseni 2011 bomo tako zamenjali dotrajan filtrimi sistem in ga zamenjali z najsodobnejšim. Kar se tiče prenove mestnega stadiona lahko povemo, daje zaenkrat realizacija investicije predvidena (in glede na višino investicije možna) skozi javno-zasebna vlaganja, kot smo predvideli že v idejni zasnovi. Ne glede na povedano, pa je Mestna občina Murska Sobota že začela postopke za prenovo ozvočenja na stadionu, v zahtevanem času pa bo pristopila k investiciji izgradnje razsvetljave (reflektorji) kot to zahtevajo pravila v I. Slovenski nogometni ligi.« Ureditev okolice na Ralzagovi ulici Lepo pozdravljeni, kot stanovalca Razlagove ulice (vrste hiše), me zanima na koga bi se lahko obrnili za ureditev zelenice,saj je na kupe neurejenih drv, katerih nihče ne pospravlja. Sedaj ko se bodo odvijale tekme MURE 05, bi lahko obvestil stanovalce, naj si uredijo zelenico, saj me moti slab izgled. Imam pa predlog, saj bi se lahko te neurejene zelenice, uredile v kakšne klopce in parkirna mesta za vse stanovalce. »Kot upravljavec zelenih javnih površin v Mestni občini Murska Sobota nismo pristojni za urejanje zelenic v zasebni lasti, kar pomeni da ne moremo vplivati na urejenost teh površin. Prebivalci v mestu Murska Sobota morajo za urejenost svojih parcel in okolice stanovanjske stavb skrbeti sami in pri tem upoštevati občinske predpise, ki urejajo vzdrževanje zemljišč v Mestni občini Murska Sobota. Če pa so pod zastavljeno vprašanje mišljene javne površine v okolici Fazanerije, pa te površine redno urejamo, saj gre tukaj za mestni gozd, ki se ureja nekoliko drugače kot zelene površine. Ostanki hlodovine imajo namreč svoj pomen, saj skrbijo za obnavljanje živalskega ekosistema.« Komunala d.o.o., Murska Sobota Trava ob robnikih ceste Že nekaj časa opazujem grme trave ki rastejo ob cestišču ob stikih z pločnikom na relaciji od mosta čez kanal mimo Maximusa pa skozi naselje Cernelavci. Po tej poti se vozijo tudi tujci (MP Gederovci) in si nehote ustvarjajo mnenje o (ne)ureje-nosti mesta. Nenazadnje regija privablja ravno v tem letnem času tudi veliko turistov. 1. Zakaj pločniki niso vzdrževani? 2. Zakaj se ne koristi prejemnike socialne pomoči za t.i.družbeno--koristna dela? »Kot upravljavec javnih prometnih površin v Mestni občini Murska Sobota skrbimo za urejenost občinskih cestnih površin, pločnikov in kolesarskih stez. Na omenjeni lokaciji skrbimo za urejenost pločnikov in kolesarskih stez, medtem ko za to cesto nismo pristojni, saj cesta spada med državne ceste, za vzdrževanje katere je pristojen drug upravljavec. » Dodatno vas obveščamo, da bo mestna uprava Mestne občine Murska Sobota pristojnega upravljavca omenjene ceste opozorila glede ureditve zadeve - odstranitev šopov trave, ki rastejo ob cestišču ob stikih z pločniki. Komunala d.o.o., Murska Sobota VOJAŠNICA MURSKA SOBOTA Vljudno vabi na dan odprtih vrat Vojašnice Murska Sobota, v soboto, 3. septembra 2011 med 10. 30 in 16. uro. Za vas smo pripravili dinamične in družabne aktivnosti, organizirali športne igre in druženje, animacije za najmlajše in vojaško malico. Stotnik Ivan Smodiš Poveljnik vojašnice Murska Sobota 31 POMOČ OBČANU » Za prejemnike denarne socialne pomoči ne obstaja zakonska ureditev, ki bi za njih urejala družbeno koristna dela. Gre namreč za možnost uveljavljanja pravice do nadomestne kazni, ki tistim, ki dobijo kazni (v zakonsko določenih mejah) omogoči, da opravijo dela v družbeno korist.« Center za socialno delo, Murska Sobota Rastilnijak na vrtu Rad bi imel rastlinjak na vrtu velikega cca na obsega 1,5 ara pa me zanima če je potrebna ka-knša dovoljenja in v kakšnem primeru? »Če se postavlja rastlinjak na vrtu ob občinski cesti, je potrebno pridobiti soglasje oz. dovoljenje za dela v varovalnem pasu občinske ceste. Za soglasje oz. dovoljenje obstaja vloga na spletni strani MOMS http://wiviv.murska-sobota.si/ sl/lO.asp (Izdaja dovoljenja / soglasja za dela na zemljiščih in objektih vzdolž javne ceste, ki bi lahko vplivala na stanje javne ceste in varnost prometa na njej). Ali je potrebno pridobiti enostavno gradbeno dovoljenje (glede na dimenzije rastlinjaka), pa je najboljše, da se za informacijo obrnete na Upravno enoto, Oddeleka za okolje in prostor (tel.št.: 02 513 11 90). Kopališče Murska Sobota Veseli me, da se je letno kopališče v Murski Soboti tudi letos odprlo, čeprav je bilo pred odprtjem slišati namigovanja, da temu ne bo tako. Čeprav se že dve leti govori o obnovi, se mi zdi, da se v kopališču v pričakovanju te obnove sedaj urejajo le najnujnejše stvari. Verjamem, da pred redno obnovo kakšnih večjih investicij v kopališče ne bo in jih niti ne pričakujem. Bi pa lastnik lahko vseeno poskrbel za nekaj zelo majhnih sprememb. Prah v kabinah za preoblačenje verjetno ni bil obrisan že nekaj let, za kar je potrebno le nekajurno delo enega človeka. Druga moteča zadeva pa je obratovanje tobogana. Le-ta namreč zaradi neznanega vzroka popoldne obratuje le do 17- ure (tako je bilo tudi lani), čeprav je ravno pozno popoldne število otrok v kopališču največje. Zanima me, ali res ni mogoče obratovanje tobogana podaljšati recimo do 19. ure, ali vsaj zamakniti delovni čas za dve uri? »Čiščenje bazenov, sanitarije, kopalnih površin, kabin za preoblačenje in celotna okolica znotraj kopališča se intenzivno čisti vsak dan zjutraj pred odprtjem kopališča v skladu s poslovnikom čiščenja. Med obratovanjem se kontrolira sanitarije in kopalne površine. Ker so kabine za preoblačenje na prostem in so odprtega tipa, se lahko zgodi, da je v njih prah. Vsak dan jih zjutraj pometemo, očistimo prah in lx tedensko očistimo pajčevino. Lahko se zgodi, da je popoldne v kabinah že prah, ki ga prinese veter. Vsekakor bomo upoštevali vašo pripombo in bomo 2x dnevno počistili kabine za preoblačenje. Zaradi nove zakonodaje, predvsem zaradi varnosti na toboganu, mora biti določen čas obratovanja na toboganu in ves čas obratovanja mora biti prisoten redar, ki dodatno skrbi za bolj varno vožnjo po toboganu. Tako smo se odločili za določen čas obratovanja, da bi zagotovili čim večjemu število otrok veselje z vožnjo po toboganu. Med tednom od ponedeljka do torka potekajo na kopališču plavalni tečaji, razni taborji, športni dnevi.., ki trajajo do 12 ure. Po končanem tečaju, taborju, športnem dnevu imajo potem ti otroci prosto za sprostitev in zato smo za začetek obratovanja tobogana določili 12 uro, da bi omogočili tudi tem otrokom vožnjo po toboganu. Da bi zadovoljili čim večje število obiskovalcev na toboganu smo se odločili, da za vikende v petek, soboto in nedeljo premaknemo čas obratovanja tobogana in bo le ta obratoval te tri dni od 14-19 ure, odponedeljka do četrtka pa ostane utečen delovni čas od 12-17 ure, da bo lahko čim večje število otrok uživalo v vožnji po toboganu.« Komunala d.o.o., Murska Sobota v petek, 19. avgusta PAPIR Ansambel Papir navdih za svoje glasbene mojstrovine črpa iz soula, jazza, bluesa in šansona. Odlična združba glasbenikov v ansamblu je gotovo zagotovilo, da se obeta praznik za ušesa. Pevka je Ana Bezjak, ena najvidnejših mariborskih jazz izvajalk in diplomantka Celovškega konservatorija, poznana na jazz odrih v tujini in v domovini in tudi uspešna glasbena pedagoginja. v petek, 26. avgusta FOLK ETC Glasbeniki v skupini FOLK ETC igrajo pretežno irsko ljudsko glasbo in stremijo za tem, da to glasbo izvajajo v čim bolj avtentičnem slogu, zato se redno udeležujejo in izpopolnjujejo v delavnicah v tujini, največ na Irskem. Na koncertu se jim bodo pridružile plesalke Šole irskega plesa, saj je irska tradicionalna glasba večinoma plesne narave. v petek, 2. septembra FRANKO KRAJCAR & INDIVIA Multiinstrumentalist Franko Krajcar (Pula) s svojo avtorsko glasbo želi predstaviti Istro kot regijo na svoj, originalen način in to mu odlično uspeva z njegovo skupino Indivia. V Murski Soboti se bodo ustavili po turneji na Portugalskem in pred odhodom na turnejo v južno Ameriko. Zadnji album INDIVIA je bil nominiran za nagrado Porin in bil v letu 2010 med tremi najboljšimi etno albumi na Hrvaške. Franko pa je tudi dobitnik nagrade STATUS 2010, kot najboljši instrumentalist Hrvaške v kategoriji izvajalcev na tradicionalnih glasbilih. V času trajanja Soboškega poletja 2010 bomo na Trgu kulture vsak sobotni dopoldan popestrili s spremljevalnimi prireditvami za otroke in odrasle. Programje podrobneje opisan v programski zloženki, ki ste jo prejeli konec meseca junija v vsakem gospodinjstvu v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. 32 KULTURA 6. Front@ sodobnega plesa - festival v Murski Soboti Murska Sobota bo med 24. in 27. avgustom 2011 spet postala evropsko središče plesa. Poleg izjemnih predstav iz Velike Britanije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, si bomo na festivalu lahko ogledali slovensko premiero plesnega filma Wima Wendersa: Pina, prvega evropskega filma, ki je bil posnet v 3D tehniki. Letošnji 6. festival Front@ predstavlja vrhunske plesne predstave, vznemirljive filmske in vide-oprojekcije plesa ustvarjenega posebej za kamero ter nadarjene mlade plesalce. Znani pesniki iz Italije, Bolgarije in Slovenije bodo predstavili ples besed. V pogovorih po predstavah bodo obiskovalci lahko zastavljali vprašanja gostujočim umetnikom. Čez dan bodo potekale različne plesne delavnice z izjemnimi pedagogi iz Nizozemske, Velike Britanije in Slovenije, zvečer pa se bo dogajanje družabno in zabavno zaključilo v legendarnem MiKKu. Cena vstopnic: 5€ za posamezno prireditev, 20€ za celoten program, otvoritev in prireditve na prostem so brezplačne, prost vstop za brezposelne, popusti za obiskovalce delavnic Festival Front@ organizira zavod Flota v soprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Več informacij in program na: www.flota.si/fronta.html IZBERITE SEBI NAJBOLJŠO PONUDBO ... DO PRODAJE ZALOG. 34 KULTURA Mladi umetniki Pomurja na ogled do septembra V Galeriji Murska Sobota so 14. julija odprli razstavo del 26 pomurskih umetnikov - likovnikov, kiparjev, režiserjev. Namen skupinske razstave Mladi umetniki Pomurja je pokazati dela, ki jih ustvarja mlajša generacija pomurskih umetnikov. Pri tem z besedo 'mladi' niso označeni umetniki, ki bi bili mladi po starostni dobi, ampak so mladi v smislu svoje navzočnosti v Galeriji Murska Sobota. »Nekateri so se v naši Galeriji že predstavili s svojimi manj- šimi razstavami ali pa so že sodelovali na kakšnih skupinskih razstavah, nekateri pa se sedaj predstavljajo prvič. Razstava ni ne selektivna ne tematska, pač pa je informativna,” je na otvoritvi razstave povedal direktor Galerije Robert Inhof. Kot pravi, je tokratna skupinska razstava hkrati tudi možnost, da svoja dela pokažejo mlajši likovni pedagogi. Na razstavi sodelujejo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Gorazd Bence, Saša Bezjak, Robert Černelč, Tilen Matej Červek, David Fartek, Mitja Ficko, Marija Flegar, Matjaž Geder, Matej Gider, Doroteja Gomboc, Endre Gönter ml., Ištvan Išt Huzjan, Vitomir Kaučič, Matej Kolmanko, Martina Mihokovič, Jasmina Molnar Urbanič, Katja Pal, Vladimir Potočnik ml., Gregor Purgaj, Robertina Špela Horvat Šebjanič, Luka Frelih, Natalija Šeruga, Aleksander Vukan in Eva Žula. Razstava je na ogled do 14. septembra, strokovno vodstvo bo organizirano 8. septembra ob 10. in 17- uri. Omenjena razstava naj bi bila začetek umetniške poti omenjenih umetnikov in kot taka najverjetneje tudi tradicionalen dogodek v Galeriji Murska Sobota. Džezzvmo prvo leto Skupina uveljavljenih prekmurskih glasbenikov, ki poslušalce očara z značilno zvrstjo glasbe - s sicer manj znanim, a zanimivim džezom, je junija praznovala prvo obletnico. Gre seveda za skupino Džezzva, ki je nastala leta 2010 in deluje v zasedbi Dejan Berden - klavir, Iztok Rodež - kitara, Mojmir Wolf - kontrabas in Miran Celec - bobni. Skupina je 22. junija nastopila tudi v Klubu PAC, kjer so njeni izvajalci občinstvo zabavali z džezom. Člani Džezzve so se združili leta 2010 po spletu okoliščin, in sicer na praznovanju rojstnega dne Jane Rošker, ki se ljubiteljsko ukvarja prav z džezovskim petjem, zato na njenem rojstnem dnevu džezovska glasba seveda ni smela manjkati. Vsi člani zasedbe so uveljavljeni glasbeniki. Dejan Berden je nekdanji član Patetice, nekoč pa je igral tudi pri Be Radiu, Iztok Rodež igra kitaro pri Zdenek Billy Dixieland Bandu, kjer je kontrabasist tudi Mojmir Wolf. Miran Celec, ki se odlično znajde za bobni, je prav tako uveljavljeno ime številnih bobnarskih delavnic in član mnogih slovenskih skupin. Vsi štirje glasbeniki skupaj predstavljajo nov pristop, ki navdihne. Aleksandra Grah Njihovo udejstvovanje v različnih in raznovrstnih zasedbah jim daje širino za pristop do glasbe, ki jo izvajajo. Njihovo glasbeno interpretacijo odražata prepoznavni slog klavirja in močno prepletanje ritemske sekcije. Program, ki ga izvajajo, obsega preplet znanih in avtorskih skladb z močnim prizvokom lastne interpretacije. Poleti jih je bilo mogoče slišati na več krajih — tako so npr. navdušili v štajerski prestolnici, kjer so nastopili na Festivalu Lent, julija so nastopili v Dvorcu Jeruzalem, v začetku avgusta pa jih čaka nastop v Kopru na džez-etno-funk festivalu JEFF. 35 KULTURA Poletna muzejska noč v Murski Soboti Aleksandra Grah V soboto, 18. junija, je bil od 18. ure do polnoči prost vstop v kar 80 muzejev in galerij po vsej Sloveniji. Potekala je namreč Poletna muzejska noč - največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, ki so se ji pridružili tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Akciji seje pridružila tudi Murska Sobota, ki je skupaj še s 30 drugimi mesti in kraji po Sloveniji sodelovala pri izjemnem dogodku, v okviru katerega so pripravili več kot 200 dogodkov za obiskovalce vseh starostnih skupin. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so tako zvečer pripravili veziljsko delavnico, na kateri so ob strokovnem vodenju vezilje obiskovalci lahko izvezli izbrani motiv na kos perila, ki so ga prinesli s seboj. V Galeriji Murska Sobota so pripravili brezplačen ogled samostojne kiparske razstave »France Rotar — Povratek k jedru«. Po razstavi je vodil Robert Inhof, direktor in avtor razsta- ve. Vsem obiskovalcem Galerije je bil na dan Poletne muzejske noči na voljo še 50-odstotni popust na vse galerijske kataloške publikacije. Foto: Aleksandra Grah, Tomislav Vrečič Zanimanje za Pomurske muzejske novine tako veliko, da so že pošle Špela Horvat Pokrajinski muzej Murska Sobota, Galerija Murska Sobota in Galerija-Muzej Lendava so skupaj pripravili in izdali brezplačne Pomurske muzejske novine (PMN), v slovenskem in nemškem jeziku. Namen prvega tovrstnega projekta, Pomurskih muzejskih novin, je ljudi obveščati o dogodkih v pomurskih muzejih in galerijah ter njihova aktivna promocija. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota namreč menijo, da je javnost premalo obveščena o začasnih razstavah, delavnicah, predavanjih in drugih dogodkih v njihovih institucijah, ki se jih čez leto zvrsti zelo veliko. “Zato se nam je utrnila ideja, da bi izdali ta brezplačnik in s tem obveščali pomursko javnost, hkrati pa bi ljudje lahko tudi prebrali kaj zanimivega,” pravijo v Pokrajinskem muzeju. V novinah so predstavljene različne teme, vse pa se dotikajo področja muzejev in galerij oz. zbirk ter njihovega dela. V Pomurskih muzejskih novinah lahko tako preberete različne opise razstav, dogodkov, muzejskega dela in terenskega dela, vtise obiskovalcev, zunanja mnenja, program aktualnih dogodkov, fotogale-rije dogodkov, predstavljeni so nekateri izdelki iz muzejske trgovine. Zanimanje za novine, ki so izšle v tisoč izvodih, od tega 500 v nemškem jeziku, je zelo PomurskeMUZEjSKENovine PomurjeMUSEENNachrichtcn PomurjeMUSEUMNevvs veliko, slovenski del naklade je namreč že pošel. Naslednja številka, ki bo predvidoma izšla konec leta, bo zato tiskana v večih izvodih. Brezplačne Muzejske novine bodo na voljo v vseh treh institucijah. 36 KULTURA Ko nam poletje zaigra Špela Horvat Festival Soboško poletje tudi letos ponuja odlično bero domačih in tujih predvsem alternativnih glasbenih nastopov. Festival Soboško poletje, ki občanke in občane Murske Sobote razvaja s petrim glasbenim programom že od 1. julija, bo z različnimi petkovimi koncerti in sobotnimi dopoldanskimi atrakcijami za mlajše, tradicionalno glasbo in plesi na Trg kulture razveseljeval vse do septembra. Vsak dogodek na Soboškem poletju je v teh letih nekaj drugačnega, saj pri pripravi programa stremimo za tem, da bi bil le-ta zelo raznolik, da bi vsak našel kaj zase - tako glede na starost obiskovalcev, kot na glasbeni okus, je povedala Brigita Perhavec o festivalu, na katerem lahko vsakdo najde nekaj primernega za svoj okus. Organizator, Zavod za kulturo v sodelovanju z mestno občino, je z dosedanjim obiskom zadovoljen. “Ugotavljamo pa, da je velik del publike vedno isti, kar nas pravzprav veseli, saj njihovo vračanje vedno znova razumemo kot potrditev, da jim je program in prostor všeč oz. da nam zaupajo glede programa. Res je bilo doslej zaradi kislega julijskega vremena in za to obdobje zelo nizkih temperatur obiskovalcev nekoliko manj, kot bi jih bilo ob toplih večerih,” pravi Perhavčeva, ki izmed 200 nastopajočih le s težavo izbere tistega, ki ga nikakor ne smemo zamuditi, to je ansambel Papir (19. avgust), v katerem ustvarjajo odlični glasbeniki in poje tudi naša letošnja predstavnica na Evroviziji, Maja Keuc. Prav tako izpostavlja zadnji večer Soboškega poletja, 2. septembra, ko bodo nastopili Frank Krajcar in skupina Indivia. Zadnji album Indivia je bil namreč nominiran za nagrado Porin in bil v letu 2010 med tremi najboljšimi etno albumi na Hrvaškem. Franko pa je tudi dobitnik nagrade Status 2010, ki jo je prejel kot najboljši instrumentalist Hrvaške v kategoriji izvajalcev na tradicionalnih glasbilih. Pri nas se bodo ustavili po turneji na Portugalskem in pred odhodom na turnejo v Južno Ameriko. Premiera dokumentarca o Milanu Kučanu tudi v Murski Soboti Špela Horvat V murskosoboškem Gledališču park so 17. junija premierno predvajali dokumentarni film 20 let Slovenije: Portret Milana Kučana. Dokumentarec, ki ga je v produkciji TV Slovenija pripravila novinarka Mojca Šetinc Pašek, režiral pa Igor Maksim Košir, predstavlja Milana Kučana skozi pogovor z 23 sogovorniki. Film je nastal ob 20 obletnici osamosvojitvene vojne, pripoveduje pa o politiki, vojni in tudi zasebnem Kučanovem življenju. Kot so zapisali v utemeljitvi filma, je Milan Kučan nedvomno najpomembnejši slovenski politik novejše slovenske zgodovine, ki je odločilno sooblikoval podobo slovenske države. V čas njegovega vodenja države, aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika takratnega slovenskega predsedstva sodijo največji zgodovinski trenutki in usodne odločitve za slovenski narod in državo. Čeprav Kučanovo zgodovinsko vlogo nekateri, zlasti na t.i. pomladni strani zmanjšujejo zlasti zaradi partijske kariere, ki je Kučan osebno ne skriva, je nesporno, da je kot predsednik predsedstva prevzel izvedbo slovenske osamosvojitve. Pozneje, ko je bil dvakrat zapored kot najpopularnejši slovenski politik izvoljen za predsednika republike, pa je vplival na izgraditev slovenske države in na relativno blag prehod iz enega gospodarskega sistema v drugega. Milan Kučan za del slovenske politike ostaja kontroverzen, ocenjujejo ga kot prilagodljivega, zvijačnega, politika dveh obrazov,., toda, kot ga je za televizijski portret ocenil France Bučar bo za skrajneže na obeh političnih straneh takšen zato, ker ni skrajnež. Tudi, ali še zlasti v Kučanovem razumevanju politike: da politika ni bojno polje in prizorišče spopada, temveč prostor dialoga in iskanja skupnih rešitev, lahko iščemo del odgovora na vprašanje, zakaj je slovenska osamosvojitev potekala čudežno gladko in zakaj se je Slovenijo ocenjevalo kot zgodbo o uspehu. “Zdaj, ko sem drugič gledal ta film, moram najprej obljubiti, da ga tretjič ne bom. To drugo gledanje me je še bolj prepričalo, da se počutim kot živ muzej,” je povedal Milan Kučan ob murskosoboški premieri. Hkrati je izrazil hvaležnost za vse priložnosti in možnosti v življenju. 37 ŠPORT Uspešen začetek, slabše nadaljevanje Smiljan Kuhar Muraši, ki so se letos po dolgih letih vrnili v Prvo ligo, so uvodoma premagali Koper na nabito polni Fazaneriji, kasneje pa je sledilo nekaj slabših rezultatov. Potem, ko se Interblock in Aluminij nista odločila za vstop med prvoligaše, si je tega s povabilom Nogometne zveze Slovenija zagotovila Mura. Vodilni možje kluba iz Fazanerije so morali hitro poskrbeti za kritična mesta na igralnih položajih, saj se je njihov urnik zaradi nastopa v Prvi ligi skrajšal za skorajda mesec dni. V Mursko Soboto se je tako vrnil Fabijan Cipot, iz Nafte sta prišla Matic Maruško in Simon Pavel, največ pozornosti pa je bilo namenjeno okrepitvama v napadu. Črno-beli so postali močnejši za Bosanca Nusmirja Fajiča, na Fazanerijo pa se je preselil tudi Mate Eterovič, ki je v slovenski ligi že branil barve Maribora in Nafte. Igralski kader je bil sestavljen, evforija v Prekmurju na vrhuncu, nestrpnost pred prvo prvoligaško tekmo pa se je stopnjevala. Prvi krog je Muri namenil Koper, ki tudi letos visoko kotira v Prvi ligi. Toda to domačih nogometašev ni zmedlo, zadetek Damjana Boharja v prvem polčasu tekme je črno-belim prinesel prvo zmago po vrnitvi med najboljše. Sledilo je gostovanje v Gorici, od koder so se nogometaši po zaslugi avtogola domačih vrnili s točko in navesti je bil prvi letošnji prekmurski derbi. Ta je zagotovo postavil nov mejnik, saj je bilo na srečanju rekordno število gledalcev. Ti so videli dobro nogometno predstavo, ki se za pristaše soboškega prvoligaša ni končala tako, kot bi si želeli. Lendavčani so namreč sredi Murske Sobote uspeli priti do zmage in Murašem zadali prvi letošnji poraz. »Zavedati se moramo, da je ekipa mlada in da bo še večkrat prišlo do nihanj v igri. Vsi skupaj moramo verjeti v to ekipo in ji pustiti čas, da dokaže svoje kvalitete, ki niso sporne,« je po prvem porazu povedal predsednik Mure 05 Miroslav Topič. V klubu so se namreč zavestno odločili, da bodo moštvo gradili okrog doma vzgojenih igralcev, v katerih vodilni možje vidijo prihodnost Mure. Eden izmed takih, ki je pred začetkom sezone zapustil Fazanerijo je bil Žiga Kous, preselil se je v Domžale. Toda sledil je ekspresen povratek »domov«, Domžale so ga Muri posodile do konca letošnje sezone. Črno-bele je nato čakalo drugo gostovanje, tokrat v Velenju, ki je prineslo drugi zaporeden, a nesrečen poraz. Prekmurski nogometaši so bili namreč večji del srečanja boljši nasprotnik, toda žoge niso uspeli spraviti za hrbet domačega vratarja. Kljub porazu je bilo v igri opaziti precej dobrih smernic, ki so pred nadaljevanjem prvenstva dobrodošle. Vzponi in padci se bodo dogajali, toda tisto kar je po besedah športnega direktorja Igorja Celeca in Miroslava Topiča najbolj pomembno, je to, »da bodo gledalci znali stati igralcem ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Takrat bo njihova podpora najpomembnejša«, (op.p. - Mura je v nedeljo 14.8. po zaključeni redakciji odigrala srečanje proti Triglavu) Popravek: Vjunijski številki 101 nam jo je na strani 37 v prispevku Mura z novim trenerjem v prvo ligo?, avtorja Smiljana Kuharja zagodel tiskarski škrat. Zadnji stavek, ki ni bil dokončan se glasi: Kakor koli, najbrž bodo pomurski ljubitelji nogometa naslednje leto ponovno spremljali prvoligaški nogometni ples tudi v Murski Soboti. Za neljubo napako se avtorju in bralcem opravičujemo. Uredništvo 38 Župan Anton Štihec gostil mladinske pokalne prvake ŠPORT Smiljan Kuhar V prostorih murskosoboške občine je konec junija potekal slavnostni sprejem za Murine mladince, ki so konec meseca maja osvojili naslov mladinskih pokalnih prvakov. Mladi Muraši so si naslov zagotovili z zmago v velikem finalu, kjer so s 3:1 premagali sovrstniki iz Interblocka. Uspeh ni ostal neopažen in župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec se je odločil, da se igralcem prikloni tudi sam. Na sprejemu je uvodoma čestital vsem igralcem za osvojeno lovoriko, ob tem pa dodal, da so igralci z osvojitvijo naslova postali zanimivi tudi za druge klube. Ravno zato jih je pozval naj svojo pot še nekaj časa nadaljujejo v črno-belem dresu, kjer bi lahko v nadaljnjih letih pustili viden pečat. »Ko sva bila z vodjo mladinske šole na enem izmed seminarjev, so nama govorili dajte vaše mladince v Maribor, od koder se bodo nato prodali naprej. Mislim, da moremo poslati jasen signal, da naj igralci pridejo v Mursko Soboto in se dokažejo pri Muri ter nato gredo naprej,« je na sprejemu povedal predsednik Mure 05 Miroslav Topič in poudaril, da gre za izjemno generacijo mladih nogometašev. »V kolikor bi ta ekipa ostala skupaj še nekaj let, bi se lahko potegovali za sam vrh slovenskega nogometa,« dodaja Topič. Murskosoboški župan je ob koncu sprejema vse igralce še povprašal ali so že kdaj igra- li pod reflektorji, nato pa v isti sapi dodal, da naj bi se bo nogomet tudi na Fazaneriji čez dve leti igral pod žarometi. Pionirski festival v košarki OŠ I prva v državi Na zaključnem turnirju štirih najboljših ekip v Murski Soboti so mlajše pionirke OŠ I (rojene leta 1998 in mlajše) zabeležile dve zmagi in osvojile naslov državnih prvakinj. Za zmagovalno ekipo, ki predstavlja ogrodje mlajše selekcije v okviru Košarkarskega kluba Pomurje, so nastopile Ajda Pejčič, Tina Cvijanovič, Saša Vrečič, Nika Bunderla, Kaja Horvat, Špela Kolbl, Jana Šabjan, Melani Lešnjek, Maja Belec Maja, Blažka Benko, Tea Cvijanovič in Katarina Ostojič, vodja in trener ekipe pa je bil športni učitelj in priznani košarkarski trener Peter Juteršnik. Ob tem izjemnem uspehu, ko so mlade Sobočanke v polfinalu s 57 : 30 premagale vrstnice iz OŠ Grm Novo mesto, v finalu pa z 51 : 45 še OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, velja omeniti, da je bila Ajda Pejčič izbrana za najboljšo igralko, Tina Cvijanovič pa razglašena za najboljšo strelko turnirja. Pejčičeva je bila ob Tei Cvijanovič, Tinini sestri, uvrščena tudi v najboljšo peterko turnirja. V pionirskem festivalu v košarki ali državnem prvenstvu osnov- nih šol, ki je v okviru šolskih športnih tekmovanj tudi letos (že 45.) potekalo pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica, so sodelovali tudi mlajši pionirji OŠ I. Končali so v četrtfinalu in osvojili končno 19. mesto. 39 ŠPORT Glavni poudarek iger treh vasi -Polane, Nemčavcev, Markišavcev - letos so doživele že svojo peto izvedbo, je bilo druženje. A brez tekmovalnega naboja ni pravih iger, pravijo, in prav v igrah so bili dobri gostitelji najboljši. Tekmovalcem treh sosednjih vasi oziroma krajevnih skupnosti so se letos že drugo leto zapored pridružili tekmovalci občinske uprave. Okrog 135 aktivnih udeležencev se je pomerilo v kar enajstih šaljivih igrah (vlečenje vrvi, žaganje drv na mero, skoki v vrečah, zabijanje žebljev, prebiranje zrnja, polnjenje balonov z vodo in prenašanje čez ovire, po- biranje in prenašanje jabolk, igra z balo, prevoz vode s samokolnico, kotaljenje bal med ovirami in igra presenečenja — molža). Čeprav tistega vročega julijskega sobotnega popoldneva rezultati niso bili v ospredju, so sodniška ura in zbrane točke vseeno določile najhitrejše ali najuspešnejše. Tako so bili na koncu domačini z velikim naskokom (kar 14 točk) prvi, Nemčavce in Markišavce pa sta ločili samo dve točki. O kako veliki premoči gostiteljev imamo opravka letos, pove tudi podatek, da so ti zmagali v kar sedmih različnih igrah, dvakrat pa so bili drugi. Nemčavci so bili najboljši štirikrat, Markišavci pa dvakrat. Mestna upava je bila dvakrat druga in trikrat tretja. Poleg pokalov za najboljše je prehodni pripadel tudi zmagovalcem. Tudi na tokratnih igrah že ob Geza Grabar odprtju, ko so po tradiciji spregovorili predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti — Karel Gjergek (Polana), Milan Horvat (Markišavci) in Štefan Barbarič (Nemčavci), igre pa je za odprte slovesno razglasil sam župan Anton Štihec, ki je bil kot član občinske uprave tudi aktivni tekmovalec, ni manjkalo številnih atrakcij. Po lanskem skoku padalcev je tokrat na prireditveni prostor pristal helikopter. Kot je na koncu dejal Karel Gjergek, je bil letos največji uspeh iger prijetno druženje brez nezgod. »Ob dobri pijači, jedači in zvokih glasbe smo se vsi skupaj zabavali dolgo v noč.« 40 ŠPORT Stanko Kerčmar že sedmič predsednik Športne zveze Murska Sobota Geza Grabar Malo je lokalnih skupnosti, ki se lahko pohvalijo s tako številnimi aktivnostmi v kolektivnih in individualnih športnih panogah, pa naj bo to na področju rekreacije, tekmovalnega ali vrhunskega športa. To so bile ob izteku mandata spodbudne besede Stanka Kerčmarja, dosedanjega in kasneje na volitvah tudi novoizvoljenega predsednika Športne zveze Murska Sobota, ki je lani počastila že 50. obletnico uspešnega delovanja. Kot je dejal, so vsi uspehi, ko so športniki iz mestne občine posegali po najvišjih mestih tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih, plod trdega in načrtnega dela, oplemenitenega z nenehnim dokazovanjem. »Ničesar ni mogoče doseči čez noč ali na silo,« je ponovil znano resnico, ob tem pa ob športnikih ni pozabil niti na tiste, ki jim pomagajo in ustvarjajo pogoje za treninge in tekmovanja. Priznal je, da sofinanciranje programov klubov in društev zadošča le za del osnovne dejavnosti, za večje dosežke pa so nujno potrebna dodatna sredstva, ki jih z donacijami in sponzorskimi sredstvi prispevajo gospodarske družbe. Ob končanem mandatu je bil zadovoljen, da so tudi v ŠZ Murska Sobota kljub zaostrenim gospodarskim razmeram uspeli ohraniti vitalne potrebe športne dejavnosti, to sta vzdrževanje športnih objektov in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje osnovnega programa za klube in društva. Pa tudi materialna podpora omenjenim po njegovem prepričanju poteka transparentno z javnimi razpisi in temelji na kriterijih Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v MO Murska Sobota. Posamezni klubi in društva se za različne finančne pomoči in donacije dogovarjajo tudi neposredno z vodstvom občine in županom samim. Kljub manjšim zapletom okrog seznama kandidatov za funkcije murskosoboške športne zveze v novem štiriletnem mandatu — predstavnik Rokoborskega kluba Sobota Stanislav Šernek je imel pomisleke glede neenakomerne zastopanosti posameznih športov oziroma o imenih v predsedstvu, je skupščina predloženi seznam potrdila. Na mestu podpredsednika tudi za naslednje štiri leta ostaja Peter Juteršnik, sekretar pa bo Ludvik Zelko. Člani predsedstva so Jože Stvarnik, Štefan Varga, Roman Ratkai, Zoran Kos, Tonček Gider in Goran Gutalj. Izvolili so tudi nove člane ostalih organov zveze. Med številnimi prireditvami, ki jih je ŠZ Murska Sobota izvajala bodisi sama bodisi v sodelovanju z novo Zvezo za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter klubi in društvi, tudi v lanskem letu velja omeniti Delavske športne igre. Na skupščini so razglasili rezultate v skupnem seštevku desetih špor- tnih panog. Prvi je bil Območni policijski sindikat Murska Sobota, sledita Carina Murska Sobota in Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota. ŠZ Murska Sobota je tudi za leto 2011 posameznikom in klubom za življenjsko delo in izjemne organizacijske uspehe podelila plakete. Dobili so jih Jelka Orban (za tekmovalne dosežke v košarki in rekreacijsko dejavnost v invalidskem športu), dr. Arpad Norčič (za organizacijski in kadrovski prispevek v športni rekreaciji), Vladimir Abakumov (za sodniško delo v odbojki in atletiki), Rolando Horvat (za tekmovalne, organizacijske in strokovne dosežke v karateju), Franc Kramar (za organizacijske in tekmovalne dosežke v šahu), Zoran Kos (za tekmovalne, strokovne in organizacijske dosežke v judu), Janez Sinic (za 40 let dela v namiznem tenisu), Jože Horvat - Didi (za tekmovalne in organizacijske dosežke v nogometu), Jožef Kranjec (za tekmovalne in organizacijske dosežke v rokoborbi), Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota (za 50-letni prispevek v nogometni dejavnosti) ter Rekreacijsko športno društvo Start Polana (za uspešno delo v KS Polana). 41 ŠPORT Deseti Soboški tek pri Fazaneriji Geza Grabar Teklo in hodilo blizu 200 udeležencev. Glavna organizatorja tokrat že jubilejne prireditve Športna zveza Murska Sobota in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota sta kljub poletni vročini z udeležbo zadovoljna, vendar sta prepričana, da bi udeležba na junijski prireditvi lahko bila še številčnejša. Že od lani so termin izvedbe s septembra prestavili na junij. Osemkilometrski planinski pohod okrog Murske Sobote sta tudi letos pripravili murskosoboški planinski društvi Mura in Matica, tekači pa so tekmovali za točke v okviru ciklusa prireditev na nacionalni ravni Slovenija teče ter regijski za pomurski pokal v rekreativnih tekih. Kompleks pri teniških igriščih, kjer je bil startno-ciljni prostor, je kot po navadi ponujal ustrezno infrastrukturo za prireditev takšne ravni, hlad gozdnega kompleksa Fazanerija, ki mu pravimo tudi pljuča mesta Murska Sobota, pa prijetne tekmovalne pogoje za tekače na najdaljših razdaljah. Ti so v kar sedmih starostnih skupinah tekli na deset (moški) oziroma osem kilometrov (ženske). Absolutno najhitrejša sta bila Matej Fujs (ŠD Turbo Team Tropovci) in Vlasta Lunežnik (TS Radenska). Od Sobočanov je bil Boris Kaučič, ki tekmuje za TS Radenska, tretji, Endre Gonter (AK Panvita) šesti, Stefan Buzeti iz Bakovcev (TS Radenska) pa 14. V svoji starostni skupini je bil Kaučič prvi, Gonter tretji in Buzeti četrti. Med članicami je bila Sara Rojnik (AK Panvita) sedma. Udeležba na otroških tekih — v petih starostnih skupinah so se posebej pomerili dečki in deklice, tekli pa po prostranih zelenicah Murinih pomožnih igrišč na južnih obronkih Fazanerije na razdaljah od 400 do 2000 metrov — je bila tudi letos skromna. Skupaj smo jih našteli vsega 32. Večino prvih mest so pobrali mladi atleti in atletinje AK Panvita. Igre na vodi v Bakovcih Aleksandra Grah V okviru Soboški dnevov je potekalo veliko spremljevalnih prireditev, kjer so še posebej izstopale tiste bolj mokre igre. Tako so tudi letos v bakovski gramoznici v igrah na vodi sodelovale ekipa Mestne občine Murska Sobota in ekipe krajevnih skupnosti ter pobratenega Ingolstadta. Najbolje se je odrezala ekipa iz Kroga, drugo mesto je dosegla ekipa iz Satahovcev, domači Bakovčani pa so slavili tretje mesto. Ekipe so se zabavale tudi na igrišču, kjer so se pomerile v odbojki. Julija so v Bakovcih potekale tudi tradicionalne, že šestnajste Igre na vodi, ki so jih popestrili s skoki s padalom. Ob tem je potekalo še osmo prvenstvo v padalskih skokih na vodo. Na vodi so se najbolje znašli Škrjančki iz Malih Bakovcev. 42 ŠPORT Varno v počitnice - varno s kolesom in peš Geza Grabar V okviru preventivnih aktivnosti za varnost v cestnem prometu je Policijska uprava Murska Sobota pripravila rekreativni kolesarski maraton IPA-Maximus, v okviru njega pa tudi številne druge aktivnosti. Na parkirišču nakupovalnega središča Maximus se je zbralo več kot 400 aktivnih udeležencev, ki so bodisi kolesarili, hodili, najmlajši pa so na priložnostnem poligonu tekmovali s kolesi v spretnostni vožnji ter se preizkusili v poznavanju cestnoprometnih predpisov. V okviru kolesarskega maratona IPA (International Police Association) sekcije Slovenija oziroma njegovega regionalnega kluba za Pomurje so bile kolesarjem, okrog 250 so jih našteli, na voljo tri proge: na devet, 20 in 60 kilometrov. Poudarek na najkrajši razdalji je bil na preventivnem kolesarjenju oziroma na pravilih, ki jih morajo kolesarji upoštevati kot udeleženci v cestnem prometu. Pravilom, ki v Športni program za dojenčke in starše Partizan Bakovci je izvedel športni program »DOM« (dojenček, očka, mamica). Program je bil ob sodelovanju Športne unije Slovenije ter v mednarodnem letu družbe in prostovoljstva namenjen dojenčkom in staršem. Pri vadbi, ki jo je vodil Vito Rožman, je sodelovalo dvanajst družin. Janko Rožman jih morajo spoštovati pešci, pa sta bila namenjena preventivna pohoda na sedem oziroma 14 kilometrov. Aktivni udeleženci prireditev in drugi obiskovalci so si lahko ogledali posebno vozilo in opremo, ki ju policisti uporabljajo pri varovanju t. i. schengenske meje, vozilo pri meritvi hitrosti za avtocestah, motorje in druga policijska vozila. Kot pravijo or- ganizatorji, so želeli na prireditvi opozoriti učence osnovnih šol in ostale udeležence na spoštovanje cestnoprometnih predpisov in na lastno varnost ter na drugi strani opozoriti zlasti avtomobiliste na najbolj ogroženi skupini udeležencev, kolesarje in pešce. Število slednjih se v času šolskih počitnic in med samo turistično sezono občutno poveča. 43 80 let gasilstva T V V * v Veščici Geza Grabar Čeprav se Prostovoljno gasilsko društvo Veščica uvršča med manjše in mlajše v Mestni občini Murska Sobota, se lahko v zadnjem obdobju pohvalijo s sodobno gasilsko opremo ter - kar je še pomembnejše - s kar tremi tekmovalnimi enotami. Tudi v kroniki, ki jo je podala tajnica društva Metka Bencik, je poudarjeno, da je prehojena pot osmih desetletij društva na prvi pogled kratka, a vseeno dolga in zanimiva. »Veliko gasilcev se je zvrstilo v tem obdobju. Vedno so bili pripravljeni po svojih močeh pomagati vaščanom in okoličanom v njihovih najtežjih trenutkih, ko so ognjeni zublji ali kaj podobnega ogrožali njihovo premoženje in napore njihovih delavnih rok,« je bilo poudarjeno. Pri vseh pridobitvah od štirikolesne ročne brizgalne s pripadajočo opremo do obnovljenega orodnega vozila so bili gasilci in krajani složni, saj so vsak svoj delež prispevali po svojih najboljših močeh. Sicer zametki gasilstva v tem kraju segajo že v prva leta 20. stoletja, saj je bila že leta 1900 sredi vasi zgrajena gasilska orodjarna z razglednim stolpom, kjer zdaj stoji gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1965 in delno obnovljen v zadnjem desetletju minulega stoletja, v bližnji prihodnosti pa naj bi ga z evropskimi sredstvi in v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo preuredili. Kot smo že poudarili, se gasilci iz Veščice lahko pohvalijo tudi z mladinsko desetino, ki je začela delovati leta 2006, leto zatem pa je bila ustanovljena še ekipa članic. Društvo se lahko pohvali s številnimi priznanji z občinskih in drugih tekmovanj. Društvu so ob jubileju čestitali ter mu zaželeli čim uspešnejšo pot pri uresničevanju zadanih ciljev, izpolnjevanju nalog ter gasilskega poslanstva član predsedstva Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilskega regijskega sveta za Pomurje Bogdan Sajnovič, predsednik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič, direktor občinske uprave Bojan Petrijan in predsednik domače krajevne skupnosti Dezider Šooš. Med številnimi priznanji, ki so jih podelili na obletnici, izdvajamo dobitnike značk za dolgoletno delo: Koloman Bedek za 40 let, Štefan Fujs in Ludvik Flisar za 50 let ter Štefan Kuhar za 60 let. Ob tem sta Jože Titan in Dionizij Sinic prejela še plaketi gasilskega veterana, ki jo podeljuje Gasilska zveza Slovenije. Priznanji Gasilske zveze Slovenije III. stopnje sta prejela predsednik in poveljnik društva Štefan Fujs in Bojan Horvat; s plaketo Gasilske zveze Slovenije I. stopnje je bilo odlikovano tudi društvo. Priznanja Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota III. stopnje so izročili Robertu Kuharju, Dejanu Štefanecu, Branku Flisarju, Jožefu Draškoviču, Simonu Šteslu, Janezu Lazarju in Metki Bencik; Simon Horvat, Tomaž Horvat, Marjan Pozvek in Karel Flisar so prejeli občinska priznanja II. stopnje, Zdenko Oček in Renato Zver pa I. stopnje. 44 GASILSTVO Naši gasilci na Madžarskem Tudi sodelovanje na področju sil za zaščito, reševanje in pomoč je že zdavnaj preseglo državne meje. Tako sta nedavno potekali dve mednarodni vaji, in sicer v Monoštru in Körmendu. Poudarek obeh vaj je bila zaščita pred poplavami, s katero imajo enote iz pomurske regije, zlasti iz Mestne občine Murska Sobota zaradi bližine Mure, veliko praktičnih izkušenj. Sodelovale so tiste gasilske enote v občini oziroma gasilski zvezi, ki mejijo na reko Muro, torej iz PGD Bakovci, Krog in Satahovci. Vaje v Körmendu se je iz omenjenih društev udeležilo 14 članov. Na vaji so se posvetili trem segmentom: povezovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, usklajevanje delovanja opreme in usklajevanje aktivnosti na lokaciji delovanja (tokrat so predpostavili, da je poplavila reka Raba). Treba je še omeniti, da so na omenjenih vajah poleg sil za zaščito, reševanje in pomoč županije Vaš in gasilcev z obeh strani meje sodelovali pripadniki tehnično-reševalne enote Regijskega štaba Civilne zaščite za Pomurje, in sicer s tehniko za prečrpavanje vode. Kot je po uspešno opravljenih vajah poudaril Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite, bosta skupni vaji izvedeni vsako leto, slovenska stran bo vsakič zagotovila okrog 15 gasilcev, vselej pa bo z madžarskim organizatorjem vaje (Uprava za katastrofe Madžarske, izpostava Monošter) potekalo tudi sodelovanje med gasilsko zvezo, občinskim Geza Grabar štabom Civilne zaščite in murskosoboško izpostavo za zaščito in reševanje. Wolf zaključuje, da so bili s predstavljenim na vaji zadovoljni predstavniki obeh strani. »V kratkem času sodelovanja je dosežen občuten napredek na področju enotnega nastopanja ob nesrečah v tem čezmejnem prostoru. Med vajo smo uporabili več načinov obrambe pred poplavami: po elaboratu vaje so bili namreč izdelani nasipi za zaščito pred poplavami, izvajali so se postopki prečrpavanja vode, usklajevali pa smo tudi postopke vodenja in poveljevanja v teh razmerah,« je še poudaril in obljubil, da bodo pridobljene izkušnje vgrajevali v nadaljnje medsebojne aktivnosti, enako tudi v morebitno izvajanje projekta »Rešujmo skupaj«, v okviru katerega načrtujejo nakup sodobne gasilske avtolestve za CD Murska Sobota. Občinsko gasilsko tekmovanje v Satahovcih Geza Grabar Najprestižnejši zmagi pri moških v Rakičan, pri ženskah v Veščico. Markišavci prvi kar trikrat. Pri mladih se tudi letos izmenjujeta Rakičan in Černelavci. Tradicionalno letno preverjanje enot je znova potrdilo visoko usposobljenost in operativno pripravljenost članskih moških kot najbolj udarnih v primeru intervencij. Kot sta po končanem tekmovanju — udeležilo se ga je 29 enot (dve manj kot lani) iz dvanajstih društev iz Mestne občine Murska Sobota (iz objektivnih razlogov s svojimi enotami ni nastopilo edino PGD Pušča), dejala predsednik in poveljnik zveze Stefan Barbarič in Franc Olaj, sta zadovoljna s pokazanim, zlasti pa ju veseli, da imajo v nekaterih društvih zajetno število mladih. Pohvalila sta še odlično pripravo tekmovališča ter izvedbo tekmovanja, za kar gre zahvala gostitelju tekmovanja PGD Satahovci. A je ob tem treba priznati, da se število gasilcev ne povečuje. Prej bi lahko rekli, da stagnira ali celo nazaduje. Rakičan in Černelavci sta namreč edini društvi, ki ves čas skrbita za delo z mladimi. V Markišavcih, Krogu, Černelavcih in Nemčavcih skrbijo tudi za starejše, saj imajo veteranske ekipe. Tudi število članskih enot gasilk se od lanskega tekmovanja ni spremenilo. V Rakičanu in Veščici imajo po dve enoti članov A, v Markišavcih in Krogu po eno enoto članov A in B. 45 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: ATROPIN, UROŠ SLAK, RAB, IKTUS, EM, ECARTE, ULIČNA, PEK, ČRIČEK, JARA, ANDRO KNEGO, RA, OT, BONAPARTE, ON, OŽINA, OM, MOL, VNETIŠČE, AS, NIGEL, SOCIOGRAFIJA, INN, OBORA, ČO, AMEN, RIJA, ROK, AJVAR, UMA, ARANŽIRANJE, DION, NAT, LV, IB, DRAGOST, ON, BENEŠKE PREDALPE, SKLEDICA, LAOS, BOOM, TAST, KOL, JUTA, AGRA. Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: SOBOŠKO POLETJE NA TRGU KULTURE, TADEJ KIRINČIČ Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jasmina Gomboši, Mlinska 8, Bakovci, 9000 Murska Sobota ---------------Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 46 beton z dostavo in črpanjem betonski izdelki cevi robniki kanalete gramoz asfaltne zmesi gramozni in kameni agregati www.sgp-pomgrad.si storitve z gradbeno mehanizacijo asfaltiranje različnih površin avtodvigala prevozi izredni transporti PRIREDITVE, KONCERTI 15.8.- 20.8. 2011 FESTIVAL »ZBÜJDI SE!« Različne lokacije v Murski Soboti torek, 16. 8. 2011 ob 19.00 Osrednja prekmurska slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Gledališče Park Murska Sobota petek, 19.8.2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, ANSAMBEL PAPIR (soul, jazz, blues in šanson) Trg kulture, Murska Sobota sobota, 20.8. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, CIRKUŠKI PIKNIK (predstava - Cirkokrog) Trg kulture, Murska Sobota 24.8.- 27.8. 2011 6. Festival FRONT® SODOBNEGA PLESA podroben program na str. 33 Gledališče Park, Star Max, Odprti oder, Glavno križišče, Mikk četrtek, 25.8. 2011 ob 10.00 OTVORITEV PRENOVLJENIH TRGOVIN V BTC CITY BTC Murska Sobota petek, 26.8.2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, FOLK ETC (ljudska glasba Irske) Trg kulture, Murska Sobota sobota, 27.8. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, ZUMBA (predstavitev - plesni klub Zeko) Trg kulture, Murska Sobota petek, 2.9.2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, FRANKO KRAJCAR & INDIVIA (etno) Trg kulture, Murska Sobota sobota, 3.9. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, SMETIŠČNI ŠKRAT (predstava za otroke - zavod VISTA) Trg kulture. Murska Sobota petek, 9. 9. 2011 ob 11.00 Prireditev ob 100. obletnici naselja Pušča Pušča, različne lokacije RAZSTAVE do 14. 9. 2011 MLADI UMETNIKI POMURJA »Upanje in strah«, skupinska razstava Galerija Murska Sobota do konca septembra ČIST MORAŠ S TEGA SVETA Spodnje perilo, higiena in lepotni ideal v Pomurju Pokrajinski muzej Murska Sobota SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA 16.8.-19.8. 2011 ob 16.00 BREZPLAČNA DELAVNICA ADOBE PHOTOSHOP MIKK Murska Sobota 19.8. 2011 od 10.00-12.00 LIKOVNA DELAVNICA IZ KIPARSTVA: »Gledam, uživam, ustvarjam« (za višjo stopnjo OŠ) Galerija Murska Sobota 20.8.- 22.8. 2011 TEKMOVANJE V IGRANJU RAČUNALNIŠKIH IGER (MIKK LAN #5) MIKK Murska Sobota 22.8.- 26.8. 2011 od 10.00-14.00 MUZEJSKE POČITNIŠKE DELAVNICE Pokrajinski muzej Murska Sobota 26.8. 2011 od 10.00-12.00 LIKOVNA DELAVNICA »Čopič mi nagaja« (za vrteške otroke) Galerija Murska Sobota ZABAVIŠČNI CENTER KEGL CITY vsak petek ob 20.00 Petkov Cosmic Bowling Zabaviščni center Kegl City, BTC, Murska Sobota ZABAVIŠČNI CENTER PARTYMAX 27.6.- 26.8. 2011 med 8.00 in 16.00 MAXILAND - POČITNIŠKI PROGRAM in PLAVALNI TEČAJ Maxiland, Murska Sobota sreda, 17.8. 2011 ob 18.00 Premiera SMRKCI - 3D Starmax, Murska Sobota sreda, 24.8. 2011 ob 21.00 Premiera PINA - 3D Starmax. Murska Sobota Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net