*iwi«uu**fn
paro&ntaa listu: —
ìtterillca siane §0 vinarjev.	r
atMaant9M«BiBiBi»a«^^

ieto
leta . ' i .	» 2Ö*—
ieta . .	, 13*—
kraal Jugoslavi!® t Celo leto . .	, 66.—
^©saatcznc Slsvilke te aiirlh straneh 60 v.
jJSrssiništvo Lupravništvo:
'Mad'-JOr, Korošica ulica ■& S. — Telefon št 22Ü.
K 50*—
Inseraü ali oznanila
se računajo , po K 1.80 od enoredne pc litvrste: pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Siraža“ izhaja v pom deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračaja
r**1
Neodvisen poHiilSeii Usi za slovensko ljudstvo.
■te—"»»: 'i........t'mrmrriw n ji iwmiipteteP «pulirmi—w—
Maribor, dne 20. februarja 1020.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan m 11. do 12. ture ckmclda®
Letnik XIL
imswmmsmmsmmMm
Demokratska «lasia in obrnejni Slovenci.
Demokrati so se z nekim posebnim ponosom i-menovali edino državotvorno stranko. To pa je samo pavovo perje, s katerim se je hotela okititi liberalna «raka. Nadeli so si naslov: sol Jugoslavije. Pa jih ni večjih političnih neslancev in pustolovcev kakor »o demokralje. Maskirali so se z narodno krinko, pod masko pa bije sebično srce, ki hrepeni le po stran -karski oblasti in politični nadvladi, za zahteve prave sa odnosti pa nima ne čuta ne brige.
Od te splošne karakterizacije JDSarjev ne iz -vzamemo ljubljanske liberalna vlade pod komando iniadinsko-liberamega dr. Žerjava. Obmejni Sloven ai moramo odločno obsojati način, kako se na meji po ’ stopa z državnimi interesi. Vlada ne stori ničesar, da bi se na Štajersko importiranim hujskačem pre -prečilo njih delo, ki rianizuje hujskanje na hujskanje, J« zabavljanje na zabavljanje in stremi za razdiranjem. Hujskači v taboru socijalne demokracije in samostojne Kmetijske stranke ser kosajo med seboj, kdo bo drugega nadkrilil v ojačen ju nemškutarstva in razrahlanju državnih vezi. Ljubljanska vlada tem destruktivnim elementom daje potuho in jih ščiti pred vsakim omejenjem njih svobode, to je, njihove brez -mejne drznosti v, hujskanju in razdiranju. Domokrai-sko-socvjalistična samostojna zveza je že rodita sadove. V obmejnih krajih nekdanji zagrizeni nemškutarji že zopet kažejo rogove in z' nesramno drznostjo nastopajo zoper ljudi, ki so vedno čutili narodno. V čem pa je pozitivno delo’ ljubljanske vlade za našo severno mejo? Kaj je storila vlada kot pripravo za to, da bo mednarodna komisija, ki bo končnoveljavno določila mejo, izpolnila naše upravičene narodne zahte -v«? „Murska/Straža“ piše v svoji 7. številki:
„Preteklo je že nekaj Časa, kar je državni poslanec dr. Hohnjec v posebni interpelaciji na mini -«trškega predsednika Ljubo Davidoviča opozoril vlado na njeno dolžnost napram: mednarodni komisiji in na njeno nalogo, ki jo ima že zdaj vršiti kot pripravo za to komisijo. Ministrski predsednik je v svojem odgovoru priznal velik pomen te komisije in h krati izjavil, da bo vlada v tem oziru storila! svojo dolžnost.
Obmejni Slovenci ne bi mogli reči, da je vlada to svojo obljubo izpolnila, marveč moramo odkrito izjaviti, da nas je ljubljanska vl^da, z dr. Žerjavom kot predsednikom in prej kot podpredsednikom, v naših nadah docela razočarala. Nekateri listi, zlasti mariborska „Straža“ je svojčas dr. Žerjavu očitala, da pri znanih februarskih pogajanjih preteklo leto v Mariboru ni dovolj uveljavil slovenskih! interesov, zlasti kan se dostaje uradniških in upravnih razmer v Radgoni in drugih obmejnih krajih in dvojne de -markacijske črta v apački kotlini. In sedaj moramo zoper dr. Žerjava dvigniti javno pritožbo, da se ni dovolj zavzel za upravičeno zahtevo obmejnih Slovencev, naj se z ozirom na šentžermensko pogodbo, ki določa Muro kot našo državno mejo, apacka kotlina, ki je ognjišče protidržavnega hujskanja, od naše države vojaško zasede. To zahtevo je tudi podpiral ljutomerski okrajni glavar. Zahteva po vojaški zasedbi se ni izpolnila, ljutomerski glavar pa je bil prestavljen na Kranjsko.“
Ce upoštevamo, kaj storijo nacionalistični krogi v Avstriji s svojo vlado vred zato, da se obmejno vprašanje ugodno reši. za, Nemce, se nam postopanje ih brezdelje naše vlade še le pokaže v pravi luči. Povestnica naše države bo delovanje demokratske vlade v Beogradu in v Ljubljani, zabeležila kot kvar« no in škodljivo našemu narodu v vsakem oziru, zlasti še tudi v narodnem. Ti veliki narodnjaki ki se kaj radi drapirajo z narodno trikoloro, niso skoraj nič storili, pač pa so veliko zamudili,in zavozili. Navdajo nas nada, da se bo več storilo za ojačitev v resnici slovenskega življa ob meji, in za pravično rešitev državno-obmejnega vprašanja, ko več Žerjav v Ljubljani žerjavil ne bo, in Kramar v Beogradu tramami ne bo.
Dvogovor z „Deutsche Grenzwacht“.
„Deutsche Grenzwacht“ odgovarja zelo obširno na članek priobčen,v Straži dno BO. p. m. Ako tukaj omenimo dotični odgovor, storimo to v zavesti, da pelji jemo popolnoma brezploden dogovor, kajti med Nemci ! in med nami je še veliko prevelik prepad v naziran-I ju, da bi bilo mogoče potom časnikarskih pogovorov
razviti debato z razvidnim uspehom, Povdarimo še enkrat, tri reči so, ki bi morale biti podlaga sporazuma in dobrih odnošajev: 1. potegniti se mora etno ’ grafska meja; 2. Nemci, ki žive v naši državi, sa morajo priznati k naši državni misli; 3. Nemci se morajo odreči nemškutarjev.
„Deutsche Grenzwacht“ je čisto logično postavila tretjo točko kot najvažnejšo v ospredje. A’ ravna to je poglavje, v j kateremu se z) Nemci ne bomo spo-razumeli, dokler bo še kak nemškutar na naši zem «
1 ji. Razprava o nemškutarjih je tujim narodom ne -razumljiva in treba jim jo je dolgo tolmačili, a še ja. ,ne zapopadejo. Vzrok tiči v tem, da’ pri drugih na -rodili ni te vrste pojavov. Ne boste našli „nemško mislečih“ Poljakov ali Italijanov, „rusko mislecih“ Fin-cev ali Litvinov ali „angleško mislečih“ Ircev. Nem-škutarija je pri nas čisto poseben pojav, plod tisoč -letnega čisto posebnega nasilja in poglavje o nemšku-tariji bo tvorilo največjo oviro k prijateljskemu spo -razumu med nami in Nemci. Vsakdo bo uvidel, da i-uiamo prav,) ako hočemo izbrisati ta žalostni in sra« motni pojav, ki nima primere na svetu. Razumemo pa tudi mi, da se je Nemcem težko odreči ako številnim i in zvesto udanim duševnim robom, ki so bili trajni ! plod in ekspanzivna sila germanizma. Toda od naš» strani je to neizogibni pogoj in na tej točki se bo naš boi nadaljeval, dokler ne bo izvojevan. Popolnoma brezpredmetno je, kakšne postave in odredbe bodo veljale za narodnostne manjšine. Nemškutarji namre« niso narodnostna manjšina, ampak samo del našega naroda. Zanje tudi ne veljajo načela o samoodločbi naroda, ker to načelo ne pravi, da ima vsak posa -meznik odločevati, h kateri narodnosti hoče pripadati, ampak da ima vsak narod pravico, da sam odločuje o svoji osodi, ne pa, da je suženj druzega. Ravno načelo samoodločevanja zahteva, da nemškutarji odločujejo sami in niso pod nemško komando.
Toda vprašanje je, kdo je nemškutar iti „Deutsche Grenzwacht“ se najobširneje peča ravno s to definicijo, ter hoče, iz nje dokazati, kako obsurdne so naše zahteve. Dokazuje, da imajo velikokrat Slovenca nemška, Nemci pa slovenska imena, ne' da bi jih radi tega zamogli imenovati renegate, ker/je morda samo njegov praded v osmem rodu bil druge narodnosti. V tem oziru ima „Deutsche Grenzwacht“ popolnoma prav in ta del članka podpišemo popolnoma — sama da ni v nobeni zvezi z obravnavano; tvarino. Mi tr -
LISTEK.
Franjo Éebot:i
Oh 10 letnici hoja sa obmejni Št» lij.
(Dalje.)
Da, začel se je boj na življenje in smrt! Na slovenski strani sveta borba za pravico; na nemški za krivico. Naš boj je bil samo odbijalen, defenziven. Slovenski svet je sicer čutil z nami, ko smo mu poročali, da podležemo, ako nam ne pridejo rojaki na pomoč. Slovenski rodoljubi so sier radi prišli v St. Ilj na veselice in slavnosti, ker je Št. Ilj znan že po svoji žlahtni vinski kapljici, a dejanske podpore prva leta borbe za naš St. Ilj ni bilo od nikoder. Ce smo pismeno ali osebno prosili premožne slovenske veljake in denarne zavode, naj kupijo to 'ali to posestvo, ki je na prodaj, nihče se ni zganil. Sami smo pa bili prešibki, preslabi. Na prodaj je bilo eno naj-IepŠih veleposestev v St. liju,: ” Wagner-Minidlovo v Zmrzleku, in sicer celo po ugodni ceni. Pisarili smo na vse štiri vetrove, a nihče ni pokazal tolike koraj -že, da bi z nakupom tega posestva zajezil nemške valove. A kmalu je stegnila Südmarka svoje kremplje nad tem posestvom in tako je sedaj gospodar na tem vabljivem dvoru, ki leži tik ob cesti Št. Ilj-JaT renina, Švab-luteran /Friderik Scholl. Enako je bilo z mnogimi drugimi posestvi. Nihče iz sredine Slovenije ni maral k nam, ker so se vsi bali hudo nevarnega narodnega boja. Bili smo prepuščeni lastni u* sodi! A udali se nismo!.
Tri vsenemška ponemčevalna društva so kon -centrirala svoje sat,ansko hudobno delo na naš ob -mejni Št. Ilj: Schulverein, Südmarka in Heimstatt . .Od leta 189Ó pa do preobrata leta 1918, torej/celih 28 let, so spravljale te organizacije svoje ljudi iz Nem-
čije k nam. Danes šteje germanska kolonija v Sent ! liju okoli 400 duš. Samo Südmarka je žrtvovala za • näseln iško delo v Št. liju in okolici okoli 2 milijona f kron. (Glej : Izvestje Südmarke leta 1913, 1914,1915.) j Schulverein jé ustanovil za šentiljsko župnijo kar tri j šole : trirazrednico v Št. liju, trirazrednico na Slad- f kem Vrhu in enorazrednico v Ceršaku. Südmarka je postavila v bližini nemške šole veliko stavbo „Süd-markhof“, katero so domačini imenovali „kobaca.“ V 1 tej hiši so si Nemci ustanovili svojo gostilno z veliko dvorano. V Südmarkhofu so imeli kletarsko zadrugo, nemško posojilnico, Turnverein, kmetijsko podružnico in molilnico za lutrovske Štabe.
Kupili so lepo Koudellejevo posestvo tik šentiljskega kolodvora. Na tem prijaznem hribčku so na -meravali postaviti cerkev za lutrovsko službo božjo. Südmarka je dajala občinam, ki so imele nemške župane, n. pr. Cirknici, podpore za ceste. Slovenskim fantom, ki so hoteli iti v kako nemško šolo se nadalje izobraževat, so vsenemške organizacije ponujale ; lepe štipendije. Delavci in viničarji, ki so pošiljali o-1 troke v schulfereinsko šolo, so dobivali obleko, obu- I vaio, knjige in vse druge življenjske potrebščine. V j gostilnah je bilo viničarjem, pa tudi drugim nezave- ' dnim ljudem slovenske krvi na razpolago žganja in vina, kolikor so ga hoteli. Na plesnih zabavah in na' drugih prireditvah je bilo tem ljudem vse zastonj . Peklensko drzen je bil načrt naših narodnih sovra gov: Zavedne slovenske kmete so hoteli s silo pregnati iz rodne zemlje, nezavedne in neimovite pa so nameravali pokvariti in za-se pridobiti s pijačo in z Judeže vinti groši.
Do zadnjega se je še upirala nemškemu navalu občino Ceršak, kjer je županoval vzoren krščanski mož Anton Haue in za njim sedanji župan Jož. Raj-ter. Istotako sta tudi uspešno kljubovala Selnica ob’ Muri in občina Dobrenje nemškemu nasilju. Posebno pohvalo zaslužijo vzgledno narodni občani občine Ceršak ob Muri. Ko je nemški Schulverein leta 1912 ustanovil v tej občini svojo šolo, je bila narodna disciplina teh obmejnih stražarjev tako vzgledna, da še niti en otrok iz domače občine ni obiskoval te vsilje-
ne šole. Slovenski starši so raje tudi v najhujši zi -mi pošiljali svoje otroke v Št. Ilj v slovensko šolo , nego da bi dali svoji deci iztrgati iz src najdražjo dedščiuo: materni jezik in ljubezen do slovenske domovine.
Dasiravno so se vse peklenske sile zaklele tukaj proti nam: smrt nam je pobrala predčasno naše najboljše može: Špari, Ferk, Cimperc, Zorko, Haue, Fluher, Celcer itd., vendar smo se uprli sovražni sili z vso močjo. Klicali smo rojakom:
Ne vdajmo se, ne vdajmo se, kliče naša majka Slava: za menoj! Jaz bom zmagala!
Svoboda nam bo sijala. -Slavjani, ne vdajte se!
Ne vdajmo se, ne vdajmo se!
Sreča nam je bila mila, da smo imeli vso to nevarno dobo narodnozavedno duhovščino. Ce ne bi katoliški župniki in kaplani vodili v Št. liju narodno-brambnega dela' bi danes ti obmejni kraji ne bili več slovenska last. Kar so storili župnika Kelemina in Vračko ter kaplani Štrakl, Roškar, Rauter itd. o-stane zapisano v povestnici obmejnih Slovencev z zlatimi črkami.
Leta 1892 sta župnik Kelemina in kaplan Štrakl ustanovila Kmetijsko bralno društvo, ki je krog sebe zbralo sicer malo, a čilo četo narodnih delavcev-pi -jonirjev. Ti naši pijonirji so imeli veliko nalogo, da sproti podirajo most, ki ga je gradila velika germanska organizacija. Na stotine slovenskih knjig, „Slov. Gospodarjev“ in drugih katoliško-narodnih listov je romalo iz Bralnega društva v slovenske hiše. Ne -šteto predavanj, shodov In veselic je priredilo Bralno društvo v Št. liju. ,
Največji uspeh Bralnega društva pa je bila u-stanovitev Mladeniške Zveze leta 1903. Mlad. Zveza se je z veliko vnemo lotila podrobnega narodnega dela ne samo v šentiljski, ampak tudi v okoliških župnijah. Naše geslo je bilo: Z Bogom za narod! Mia« deniška Zveza v Št. liju v Slov, gor. je Štela do 100 Članov.
dirao še veliko več, kot „Deutsche Grenzwaolit“. Jako veliko Slovencev ali Cehov nosi nemška imena, če prav nima v svojih žilah niti po pradedu v osmem kolenu kapljice nemške krvi. Kakor sedaj misijonarji v ATriki dajejo Črnim otrokom evropska imena, tako so tudi nemški gospodje po naših krajih dajali Slo -vencem nemška imena in priimke. Ako najdete Zamorca z imenom White ali Black, ne boste iz tega skleda so starši bili Angleži, ali ako se ruski Zid piše Kronstein, ne bo nikdo trdil, da ima vsaj po nekem pradedu nekaj nemške krvi. Bolj verjetno je, da je Nemce, ki ima slovensko ime, vsaj po pradedih slo -venskega pokolenja, ker drugače' ni razloga, kako da bi prišel do svojega imena. Toda to razpravljenje je čisto brezpredmetno, ker mi ljudi, ki so germani -zirani, ne smatramo več za nemškutarje, ampak za Nemec. Nemškutar je samo oni človek, ki še ni germaniziran, često niti nemško ne zna, pa hoče biti Nemec ali vsaj „nemško misleč“. To je neka duševna absurdnost, nasprotje samo v sebi, ki se je razvilo iz tisočletnega gospodarskega, političnega in kulturnega pritiska. Sedaj je ta pritisk večinoma prenehal, nemškutarji a bo pa še dolgo časa ostajala, dokler se polagoma ne raztopi. „Deutsche Grenzwacht“ dela velike poklone onim osebam, ki še sedaj, ko nhnajo več nobenih koristi, : vstrajajo pri nemškutariji. .V resnici
je pa samo še nevednost, duševna indolenca in topost, svojeglavnost in trma, ter podobni,- razlogi, ki še zadržujejo mnogo oseb v nemškutarskem tabora, kamor jih je zapeljala nekoč nevednost, koristoljubje in ca -stihlepje. Taki pokloni so torej čisto nezasluženi, toda nas tudi nič ne ženirajo.
Slednjič navaja „Deutsche Grenzwacn “ razne podatke o narodnostih na podlagi stare avstrijske Statistike. Skoda za trud in; papir, ker tako dokazovanje je brez vsake vrednosti. Saj ni Avstrija nikdar delala Statistike o narodnosti, ampak samo o občevalnem jeziku, a to je velika razlika. Pisec toga članka je dožiml, kar se spominja, v Avstriji tri ljudska štetja, prvič se je vpisal za Slovenca, drugič za Nemca, tretjič za Poljaka, pa je bil vedno ene m iste vrste, toda moral se je ukloniti avstrijski postavi. Kamnikar in Mravljak sta se najbrže vpisala za Nemca, a sta vkljub temu kremenita Slovenca. Tako so se eni mo’ rali vpisati za nemški občevalni jezik, ker so od razmer prisiljeni morali govoriti nemški, drugi so se posluževali nemščine prostovoljno, mnogi so morali vpisali nemški občevalni jezik, dasiravno so v resnici govorili slovenski. Toda to nima ničesar opraviti z narodnostjo, ki je nekaj objektivnega, česar si človek ne more izbirati po prosti volji ali prisiljeno.
Obli pen položaj begucev — krivda saciJalisiiS-
nega g®spadsrst*»a. _
Med begunci — govor je samo o beguncih v pravem pomenu, o onih nesrečnežih, katere je privlekla Avstrija iz podrtih vasi, po katerih je divjala vojska — je zavladal obupj Beda je naravnost nepo-pisljiva Kdor je kaj imel, se je vrnil domov. Ostali so večinoma taki, ki nimajo nikamur, so za delo popolnoma nesposobni, ali pa je doma tako porušeno, da ne vedo kaj početi. Kaj pomaga,) če mu da vlada prosto vožnjo kot živinčetu s tovornim vlakom, če pa nima \ m ar ja, da se preživi med potjo/ in da ima doma življenje vsaj za prvo silo? Ali naj koj po prihodu umrje lakote na goriškem cestnem tlaku. i-Atrebu-je tudi nekaj denarja, da tukaj poplača dolgove in uredi drugo potrebno prah odhodom.
Begunske podpore niso dobili že štiri mesece. Preje je begunske zadeve imelo poverjeništvo za so -cijaino preskrbo, katero je bilo izključno domena socijalnih demokratovi ki je pa — kot pravijo — tako gospodarilo, da je že meseca maja izčrpalo vse kredite, kateri bi morali zadostovati do konca leta. Kor glavarstvo ni dobivalo več denarja iz Ljubljane, je jemalo iz drugih blagajen. in tako je mariborsko glavarstvo naredilo na račun beguncev že do konca ok-
tobra 75.000 kron dolga. Okrog Božiča je dovolila vlada v Beogradu nove begunske kredite, ki se paše doslej niso izplačali. Z dvema kronama :.a dan človek ne more razkošno živeti. Dobro, 5e ne umrje lakote. A še tistih ne dobi, čeprav ima zanje naka -žilo na mizi! Begunci niso krivi, če je socijabstično poverjeništvo za socijalno skrb pod vodstvom sodru-gov Prepeluha in Jakliča slabo gospodarilo. Vsak človek ima pravico, da ne< umrje lakote, toliko bolj ti ljudje, ki so prišli brez lastne krivde in volje v te kraje. Izplačajte jim begunsko podporo, saj to ni mt~ loščina. ampak del odplačila onega dolga, katerega ste jim dolžni. Potem pa omogočite, da se vrnejo domov. A za to je potrebno nekaj več, kot proste vožnje, reba je tudi primerne odpravnine. Na vsak način se ne sme pustiti, da bi ti reveži med nami lakote pomrli, zato, ker je socijalno poverjeništvo lani slabo gospodarilo. Njihov položaj je v resnici obupen do skrajnosti. Naj bi vsaj v najnujnejših slučajih občine priskočile na pomoč. Saj spada skrb za reveže v delokrog občin. Co drugače ne, naj dajo posojilo na račun begunske podpore 'in obračunajo pozneje z vlado.
i*olillcne vesti.
Jugoslavija.
R e g e n t A 1 e k s a n d e i* je poveril sestavo nove vlade Stojanu Protič. Protič je sprejel mandat, in se je začel posvetovati z opozicijo glede novega kabineta in njegovega programa. V programnem oziru se je sklenilo, da se dovrši volilni red in načrt u-stave v dveh mesecih, da se rešijo potom državnega zbora krediti, proračun, vprašanje Narodne banke , mirovne pogodbe, novi občinski volilni red in druge tekoče zadeve. Na ta program so se zedinile vse opo-zicijonalne stranke z zavezo, da vstopijo v novi ka -binet. Brž ko se rešijo osebna vprašanja, bo predložena regentu Aleksandru lista nove vlade. Protič je regentu že poročal o sporazumu glede nove vlade. .
Od vlade odstavljeni demokrati in socijalisti skušajo onemogočiti sestavo opozicijske vlade potom vesti češ, da vlada med opozicijo nespora-zumljenje glede razdelitve portleljev, da bo zavladal zopet absolutizem, da so se razbila pogajanja in da je vrnil Protič poverjeni mu mandat.
Verodostojna beograjska poročila nam zagotavljajo, da so vse vesti o kakem prepiru in nesporazumu med opozicijo izmišljotine demokratov in socijalistov, ki pretakajo mačkije solze po izgubljeni vladi. Osobito se jim toži, ker so izgubili nadupliv pri bodočih volitvah, ki bi jih naj bile potom volilnega nasilja obdržale pri vladnem krmilu. Absolutizem je z demisijo demokratično-socijalistične vlade sedaj prenehal.
V parlamentu bodo glasovale za vlado tele parlamentarne skupine: Opozicija, ki je razdeljena v: Radikalce z 77 poslanci, Jugoslovanski klub z 19, Narodni klub z 26, Ribaracova skupina 6, Medako viceva 5, izven strank 5. Skupaj 138 parlamentarnih glasov. Opozicija računa tudi na Črnogorce in na poslance iz po Italijanih zasedenega ozemlja.
Načelniki opozicije so se že sestali k skupni seji, kjer sta se obravnavala delo in program nove opozicijonelne vlade. Jugoslovanski in Narodni klub sta izrekla mnenje, da zahtevata, da se mora zamenjati krona z dinarjem al pari, stari dinar pa z novim kronskim bankovcem v razmerju 1:4. Glede te rešitve valutnega vprašanja se baje ne strinjajo srbski radikali z ostalimi opozicijonalnimi strankami.
Ukaz o razlastitvi velikih posestev v državno ter občinsko korist in v svrho zidave uradniških hiš je podpisan od regenta.
Noto sta sestavila na Wilsona Lloyd George in, Millerand glede jadranskega vprašanja . Nota zagovarja stališče, da zavezniki ne mislijo Ev -rope oropati ameriške pomoči. Načelniki zavezniških
Avstrija.
Avstrijska krona se na denarnem trgu v zadnjih dneh malo dviga. Stala je že na 1% vinarja, a sedaj se je dvignila, da velja nekaj 'čez 2 švicarska vinarja. Opomogla si je na ta način, da Dunaj razprodaja vse: cesarske palače, umetniške zbirke, državne monopole, sploh vse, kar je. Lahko se reče: Dunaj je na razprodaji. Seveda bo to pomoglo samo za nekaj časa. Trajna pomoč bi bila samo, ako dobi velika, dolgoletna posojila in sirovine, predvsem premog in bombaž. V tem oziru je v znatni meri od -visna od dobrega sosedstva z Jugoslavijo. Ako jo bogovi ne mislijo popolnoma uničiti, jo bo morda srečala pamet.
Dunaj na p r e v ž i t k u. Ravnokar se je vršil v Salcburgu shod zastopnikov dežel, kjer se je obravnavala avstrijska ustava. Dogovorili so se, da bo Avstrija obstajala kot zvezna republika. Posamezne deželice bodo tvorile male republike za-se, nekdaj tako ponosni Dunaj bo pa igral vlogo starega očeta, ki je oddal gospodarstvo sinovom in živi sedaj pri njih na prevžitku.
Madžarska.
Predsednikom narodne skupščine v Budimpešti je bil izvoljen s 126 od 183 oddanih glasov. Stefan Rakovszky, ki je krščanski nacijonalist.
Bolgarija.
Bolgarija je ratificirala mirovno pogodbo.
Turčija.
Turčija je začela z oboroženo silo proti Armeniji. Mustafa Kemal paša je začel prodirati s svojimi četami proti Armeniji. Na tem vojnem pohodu zmagujejo po poročilih turške čete.
V Kurdistanu poveljuje Enver paša ar -mado 70.000 mož. Organizira se vstaja zoper Anglijo.
Dnevne vesti.
II. sinfonični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godba priredi v koncertni dvorani pivovarne Götz dne 6. marca t. 1. ob 20. uri (ob 8. uri zvečer; pod vodstvom g. kapelnika Ferdo Herzog II. sin-fonični koncert. Sodelujejo: virtuozinja na gosli gdč. Fanny Brandi, koncertna pevka prof. gdč. Jelica Sadarjeva iz Ljubljane in skladatelj profesor g. Emerih Beran. Spored: 1. Beran: Idila (dirigent skladatelj). 2- Betlioven: I. Sinfonija. 3. Mendelsohn: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra (solistka gdč. Fanny Brandi). 4. Elgar: Sea Piktures (Morske slike). Ciklus pesmi za kontra-alt s spremljevanjem orkestra . (Poje koncertna pevka gdč. Sadarjeva. : a) Sea Slu -ber Song (Morska uspavanka), b) In Haven (Capri), (V pristanu), c) Sabbath Morning et Sea (Nedeljsko jutro na morju), d) Where corale lie. (Kjer zlati blesk kor ai žari.) e) The Swimmer. (Plavač.) 5. Berlioz: Rimski karneval, ouvertura. Kdor je slišal zadnji
vlad vstrajajo na dogovoru, ki se je sklenil v Londonu in ki se je predložil Jugoslaviji. V slučaju, da se ne sprejme ta dogovor, bi se moral izvesti londonski pakt. S to noto se pa ni strinjal Millerand, bržčas ne bo odposlana v Ameriko.
Italijani dovolili slovenske paralelke t 7-—-—.	., v ,....,	,,	- , „	„ .
v Gorici. Na eni izmed italijanskih šol se otvorijo slo-1 koncert mariborske divizijske godbe, gotovo ne bode venske vzporednice že v tekočem šolskem letu. To I zamudil prilike, da poseti tudi ta koncert, ki obeta nu-
naredbo je naznanil generalni civilni komisarijat go-riškemu magistratu, ki bo skrbel, da se udejstvi naredba brž ko brž z ozirom na politične odnošaje med Jugoslavijo in Italijo.
Francija.
Ministrski predsednik je podal demisijo kabineta, ki je pa ni sprejel predsednik Des -chanel.
MilLerjandov k a bji n e t je izrekel biv -šemu predsedniku Poincareju zahvalo za njegovo delovanje in zasluge v prid in procvit francoskega naroda.
Nemčija.
Zaveznika so zahtevali izročitev nemških vojnih krivcev v posebni in ostri noti. Nemška vlada se je zedinila s svojim narodom in podala zaveznikom izjavo, da je izvršitev te zavezniške zahteve od strani Nemčije nekaj preveč ponižujočega in nemogočega. Kljub tej odklonilni izjavi pa je ponudila nemška vlada zaveznikom predlog (katerega žigosa nemško časopisje kot nekaj dosedaj v zgodovini še neznanega in kar se ni nikdar priznalo od strani premaganca), da bo Nemčija sama postavila pred najvišje sodišče v Lipskem vse od zaveznikov zahteva -ne vojne krivce. Zavezniki so pritrdili temu predlogu Nemčije. Sestavila se bo posebna komisija iz zavez -niških članov, ki bo zbirala obtožni materijal nemš -kih vojnih krivcev, ki bo objavljen in predložen tudi nemški vladi. Pač pa zahtevajo zavezniki od nemške vlade, da vojnih krivcev né oprosti, ampak jih obsodi po postavi. Ako bi Nemčija vojne krivce oprostila, bodo vršili zavezniki pravo in pozvali vojne krivce —• pred svoje sodišče.
Cehoslovaška.
Ustavni odbor čehoslovaški je razprav -ljal o ločitvi cerkve od države. Stavljena sta bila tozadevno dva predloga: 1. Država in cerkev sta ločeni. 2. Razmerje med cerkvijo in državo se naj uredi na temelju cerkvene samouprave z ozirom na državno korist. Sprejel se je samo drugi predlog, o kate -rem še bo odločeval parlament.
Papež je zagotovil praškemu nadško-fu, da sv. .Stolica ne bo popustila glede celibata in da ne more1 pristati na nove reforme Cehoslovaške.
diti izvanreden umetniški užitek. Cisti dobiček je namenjen mariborskim mestnim ubožcem. Predprodajo vstopnic se bode pravočasno objavilo.
Kako uraduje naš magistrat. Naš magistrat pošilja take-le pozive: Mestni magistrat Maribor. Gospa (to je tiskano v slovenskem jeziku, dalje pa pisano v nemščini) Stefania Dragutinoviö, Schauspielerin v Mariboru Kaiserstrasse 8, „Poštnine prosta služ -bena stvar.“ — Na drugi strani pa: Maribor, 16. 2. 1920. St. 0. Vabite se, da se dne 21. Februarja 1920, dopoldne 9—10 uri zglasite pri mestnem magistratu, referat rotovški trg, št. 9. L za voli repljenje. Dr. Leonhard m. p.“ — Seveda sei ne bo nobeden pameten človek zglasil na pozivnico, či je besediio popolnoma nerazumljivo. Izraza ,„zavoli repljenje“ ne ve razložiti nobeden jezikoslovec. „Repljenje“bi utegnilo po pravilih slovenske slovnice pomeniti: delati repe. Besede „zavoli“ ne ve raztolmačiti nihče.
Nemčurska zagrizenost. Dne 12. t. m. sem prišel službeno v Maribor. Bil semi večkrat v slaščičarni Marije Pelikan, rojene v Varaždinu, katera ima svojo prodajalno v Gosposki ulici. Omenjena se prišteva pristnim germankam. Ko sem bil prvič v njeni prodajalni, mi na slovensko vprašanje reče, da ne razume slovenskega jezika. V nedeljo 15. t. m. som bil zopet tam. Pri odhodu hočem plačati,. a gospa Pe-likan-ova mi po vsej sili hoče zaračunati 1 komad več kot sem jih imel v istini in to v navzočnosti mnogih kupcev. Dvakrat je trdila, da imam 1 kos več, kot sem jaz sam trdil. To žaljenje je bilo očividuo le na-meroma, ker je vedla, da sem Slovenec. Tudi visi v trgovini tabla z dvojezičnim napisom, toda najpoprej nemško: „Es wird ersucht, hier nicht zu rauchen“, potem slovensko: „Tukaj je prepovedano kaditi“. — Nemci so na prvem mestu prošeni, a Slovencem se šele na drugem mestu prepove kajenje. Nesramnost nemčurjev v Jugoslaviji že v resnici presega vse meje in ne vem zakaj da odjedajo taki ljudje kruha Slovencem, ki morajo radi nemških zagrizeneev, kateri nečejo ali ne znajo slovenskega jezika, trpeti precej’ šnjo, škodo.
Narodni čut je pri voditeljih JDS padel zadnji čas zelo nizko, pod ničlo. Mariborska generala JDS šolnik Voglar in odvetnik dr. Koderman, z Mermol-jem in Schnuderlom kujeta'naklepe,/kako bi lepše in ftnejše organizirala samostojne zagrizene nemškutar-ska kolovodje, ala Pascolo, Kresnik, Hojnig, Smonig, Andarle itd. Pod solncem menda ni bolj zagrizenega
sovraga slovenskega imena nego je Pascolo in njegova čedna: družba, a patentiranim narodnjakom v 'JDS pa se, celo dopade, če, najbolj/divji narodni nasprotniki z veliko vnemo „delujejo“ v njihovi Samo -stojni Kmetijski stranki.	'	,
Liberalna brca dr. Gorišeku. Obmejni JDSgelerai dr. Gorišek je vtihotapil v „Delavca“ ono od nas dovolj običano prilogo. „Delavec“ je na naš to zadevni članek takoj zajavkal in izjavlja, da se je priložila ta priloga listu brez vednosti in brez volje uredništva in upravništva „Delavca.“ Puhli ter duševno votli „Delavec“ sam se sramuje duševnega pro izvoda liberalnega generala. G. Gorišek, Vaše pridigarske talente obsojajo Vaši mariborski politični bratje. Le čevlje sodi naj kopitar! G. Gorišek, za pridigarja bi Vas lahko izvežbal šolnik „retorike“ — g. Voglar !
Soc. demokratom v album. Slovenci, bivajoči na Dunaju, doma iz Maribora, ki so člani socijalne demokracije, nas naprošajo, da izročimo vodstvu soc. demokracije v Mariboru pismo, katero se dobesedno glasi sledeče: „Vic. socijaldemokratska stranka v Mariboru! Kakor smo mi Slovenci, ki smo tudi socijalni demokrati tukaj na Avstrijskem, čitali v časnikih: „Arbeiterwille“ in „Tagblatt“, da bo socijaldemokratska stranka v Mariboru pomagala ubogim otrokom na Dunaju, je zelo lepo za stranko, da kaj daruje za o-troke. Pa še lepše bi bilo, če bi se slovenskim otrokom pomagalo in svojemu narodu, ne pa tujim Nemcem. Ker je toliko slovenskih domačinov tuka'1 v in ubogih otrok, ki si ne morejo pomagati in ki bi radi šli v svoje domače kraje, pa ne morejo, ker je spravljanje zelo drage in z velikimi težavami zvezano, in bomo morali najbrž tukaj od glada umreti: Socijaldemokratska vlada na Avstrijskem ne pusti Slovencev domov. Morajo silno dosti plačati do gra -,.-(ìlice. Ker je Slovencev v Avstriji malo, se morajo u-skloniti nemškemu nasilju. Apeliramo in prosimo soc.-demokratsko stranko, če ima kakšno moč, da bi se Slovencem pomagalo in slovenskim otrokom in da bi se lahko v domače kraje preselili. Na Dunaju Nem -cem naj Germani, „Reichsdeutsche“, pomagajo. Pa kakor se nam vidi in čitamo, se socijaldemokratska stranka bolj briga za Nemce, da bodo kmalu zopet na Slovenskem nemške šole in bodo Slovenc; zopet pod nemškim jarmom. Slovenci, doma iz Maribora , tdani socijaldemokratske stranke na Avstrijskem. (0-riginal pisma je socijalistom na ogled v uredništvu „Straže.“)
Socijalisti uporabljajo državne begunske podpore v svoje strankarske namene. Poverjeništvo za socijalno oskrbo v Ljubljani je bilo v rokah socijalnih demokratov PrepeluhaJn Jakliča. Država je naklonila beguncem v Sloveniji miljonski kredit za podpore. Ta kredit so izčrpali gospodje socijalisti že mairi ika! meseca. Kam je izginil ta pomoči potrebnim beguncem namenjeni denar — znaj Bog in pa socialistična malha! Beguncem se ne more izplačevati denarnih podpor že cele štiri mesece, ker so tozadevne blagajne prazne. T,emu so krivi sodrugi socijalisti, Id imajo toliko usmiljenja do beguncev,, da rajši porabijo beguncem odkazani denar zase. Lepu bratska ljubezen ! Socijalisti bi radi pomagali celo nemškim otrokom iz Avstrije,' pa . zapravljajo denar bratskih .sirot v domovini. Tako socijalistično gospodarstvo je jasen dokaz, da so internacijonalcem ljubši avstrijski otroci kot bratske sirote. Glejte socijalistično laži-bratstvo do lastnorodnih, a po vojni usodi osirotelih bratov in sester iz Primorji in Goriške!
Zrelega ptička so ujeli. Dne 18. t. m. se je priklatil v gostilno Wilson na Tegetthoffovi cesti v Mariboru-mož, ki je nosil .obleko kot orožniški stražmoj-sler. Odvzemal je ljudem klobase in druga jedila, češ, (ia jih hočejo vtihotapiti v Avstrijo,) toda odvzetih re-»či ni oddajal, ampak jih je pridržal zase. Enak kšelt je namera! napraviti tudi v imenovani! gostilni Toda spodletelo mu je. Prizadeti so poklicali poiieijo, katera je dognala, da je bil prijeti orožniški stražmojster navadni lopov, ki se je spreoblekel za, orožniškega stražmojstra, ter je kot tak bil iprava nadloga za mariborsko okolico, ošobito krog Gornje Kungote. Laži-(■orožnika so spravili na varno.
Prijeti roparji. Mariborska policija je te dni aretirala štiri osebe, bivše narednike tržaškega pešpolka, ki so osumljeni, da so v zvezi z znanimi vlomi in roni pri Robiču v Limbušu, pri Sv. Marjeti in pri roparskem napadu na župnika v Kalobjn. Upamo, >da so prišli pravi tički v roke pravice!
Požar. Včeraj, dne 19. t. m., popoldne ob treh je nastal v gozdu Stražun na Pobrežju pri Mariboru požar, ki je nekaterim posestnikom uničil steljo in anala drevesa. Hitremu in točnemu delovanj« prostovoljne požarne brambe na Pobrežju se je zahvaliti, «da se ta požar ni razširil in uničil celi gozd. Vzrok požara je najbrž igranje naše mile mladine.
V Mariboru se začne zadružni tečaj v pondel-jek,- dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldan. Ciani načel -stva Kmetijskih zadrug se opozarjajo,, da se v veli -kem številu udeleže tečaja zadnji dan, to je dne 1, marca.
Jugoslovanska Strokovna zveza, služkinj v Mariboru priredi v nedeljo, dne 22. februarja t. 1. ob
4.	uri popoldne v Narodnem domu gledališko predstavo „Lurška pastirica“. Predprodaja vstopnic v soboto od 3. ure naprej v Flosarski ulici štev. 4 in v nedeljo od 9. do 10. ure predpoldne, v Narodnem domu ter tudi popoldan. Pridite v iobilnem Številu!
Likvidacija dravske havbične divizije. Ker likvidira dravska havbična divizija, naj se obrnejo vsi bivši vojaki te divizije za civilne obleke na polkovno «krožno komando Maribor. Invalidi naj prosijo podpore iz sklada vdov in sirot, ker je ta oblastno zasežen.	1
Petrolej za občino Krčevino pri Mariboru se prodaja pri trgovcu F. Starčiču v Lutrovi ulici št. 9. Za občino Leitersberg pa pri trgovcu Palucu v Tegetthoffovi cesti. Nakaznice se oddajajo po torkih in petkih od 9. do 10. ure v pisarni' šolskega vodstva v Krčevini. Družinsko polo mora prinesti vsak seboj!
Zenski škod v Hočah. V nedeljo je bil po. rani službi božji v Hočah sijajno obiskan ženski shod, na katerem je krščansko' kmetsko ženstvo protestiralo proti občinskemu volilnemu redu za Slovenijo. Zahtevalo je žensko volilno pravico, protestiralo proti šolskemu načrtu, manifestiralo za versko nravno vzgojo otrok in odločno nastopilo zoper nameravano iz -menjavo krone z dinarjem v razmerju 4:1. To so vam socijalni demokratje usta in oči odpirali, ko so videli, da se je’naše ženstvo kakor roj bnčel iz panja u-su lo v šolo! Bog živi naše blage m amici in dekleta!
¥ Cirknici nad Mariborom se je dne 18. t. m. vršilo dobro obiskovano zborovanje zaupnikov Kmetske Zveze. O položaju in o pripravah za volitve . je poročal tajnik Zebot. Na volitve smo dobro pripravljeni.
Z Mermoljevega shoda v Pesniški dolini nam piše udeleženee-somišljenik : Za kake tepce mia Mer-mc-lja svoje poslušalce severno od Maribora, se vidi iz tega, kako se jih upa farbati, ne da bi se bal, da jih dobi od katerega po zobeh. N. pr.: pri duhovnih ' ajah, ki jih imajo vsako leto duhovniki za se,, škof obdeluje župnike, kako se morajo vsepovsód v politi -ko vsiljevati. Mnogim baje ni za to, pa jih škof, ali pa kaplane župniki, prisilijo k temu! Dr. Korošec bi bil kot minister lahko pokupil žito v Banatu, da bi cela država imela zadosti ; pa je pustil, da so vse pokupili. Židje (pametni ljudje vedo, da je to zakrivil li-beralno-socijalistični naslednik Koroščev, ker dr. K. takrat ni bil več minister, ampak je mora! kakor je vedel isti Mermolja povedati — iz Beograda srà -motno pobegniti, ko se mu je njegovo ministr •vanj — Vojne so bili krivi škofje in duhovniki (ker jim je toliko nesla ! ) Avstrijo so vladali škofje in cesarica Zita, ki je že na zemlji hotela biti svetnica. (Za kristjana bi bil seveda smrtni greh, če se trudi sveto ži veti!) Zato so pa menda hodili brunmi možje: Ornig, Paskolo in drugi romat na Dunaj, da bi ja za vedno ostali pod tisto blaženo Avstrijo .... In take otrobe je vezal Mermolja vernim backom blizu 3 ure. Zdravi želodci — dober tek!
¥ Spilju so zaprli trgovino Hacke, ker se je lastnik trgovine preveč javno in na debelo pečal s tihotapstvom. Zaplenili so mu tudi velike količine blaga, katero je brez carine spravljal čez mejo in je ve-rižil na vse pretege. Hacke je zbežal čez Muro.
Časniški — veleum. „Nova doba“ si jemlje sama povračilo iz „Delavca“. V „Malih novicah“ smo zaupali javnosti, kako je rezal svojčas „Delavec“ kar cele članke iz „Nove dobe“ in jih porival v svoj list pod drugim naslovom. Danes je jasno, da se je godila ta časnikarska kroja v sporazumi’, z celjsko sestro „Novo dobo“. Sedaj si vrača „Nova doba“ kar sama, kar je svoj čas posodila, bratcu „Delavcu“. „Nova doba“ ne striže iz „Delavca“ člankov, ampak podlistek. Castitamo duševnim votlinam naše celjske znanke !
Tolažba, s prihodnjostjo. V sedanjosti gre slabo zato se tolaži, da bo s prihodnjostjo1 boljše — celjska „Nova doba“ namreč. Sedaj jo vse zapušča in vse zabavlja čez njo: kmet, delavec, uradnik, samo trgovec in obrtnik — tisti, ki si je v. vojni opomogel namreč, je sedaj njen zadnji steber. Tako /toži „Nova doba“ in s tem priznava, da je v /esnicš’ samo stranka vojnih dobičkarjev. Potem napoveduje, kot prerok Jeremija, splošno pokoro in spreobrnjenje k JDS vseh slojev in strank — seveda izvzemši vojne dobičkarje, katerim takega izpreobrnjenja ni potreba. Nas te Je-remijade malo zanimajo, samo ena točka V dotičnem članku je, kateri moramo odločno oporekati. „Nora doba“ piše namreč, da se morejo vsi izpreobrniti k JDS, ker je to edina državotvorna /stranka in vsi, ki stoje zunaj nje, ne stoje na stališču naše državnosti. Ako bi bilo to res, da t je samo malo številce ljudi,1 ki imajo, za glavno oporo samo vojne dobičkarje, državotvorni element, vsi drugi so pa protidržavni, bi stali v jako čudni luči in v 'slabem kreditu pred ceiim svetom. Zato moramo pribiti,-da za državo! so vsi, tisti, In so zanjo trpeli, ravnotako, kakor tisti, ki imajo od nje dobiček.
¥ Celju se je pričel zadružni tečaj dne 12. t.
m.	Otvorit je tečaj predsednik pododbora Zadružne zveze v Mariboru dr. Hohnjee, ki je razpravljal o zgodovini in pomenu zadružništva za slovenski na -rod. Tečaj vodita gg. Vlad. Pušenjak in Jožef Fer -Jančič; udeleženci slede z veliko vnemo predavanjem in izdelujejo vaje v knjigovodstvu. Zelo obilna udeležba se obeta za zadnja dva dneva tečaja 18. in 19. februarja.
Poroka. Pri Sv. Trojici v Slov, gor. se je vršila. poroka Tomaža DolajŠ, veleposestnika v Partin-ju, z Antonijo Welle, hčerko veleposestnika in bivšega načelnika okrajnega zastopa g. Welle-ta. Starešina sta bila naša pristaša Fažmon in Kurnik. Novo-poročencema obilo nebeškega blagoslova!
Zamenjavanje kronskih basnkovcev avstro-ogr-ske banke za kronsko-dinarske bankovce. Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razven podružnic avstro-o-grske banke v Ljubljani! in Mariboru tudi ti le de -narni zavodi in sicer v Mariboru: Mariborska es-komptna banka, Podružnica Ljubljanske'kreditne banke,) Podružnica Jadranske banke, Občinska hranilnica mesta Maribora, Posojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska hranilnica in Podružnica 'Anglo -avstrijske banke; v Celju: Mestna hranilnica, Južnoštajerska hranilnical Podružnica Ljubljanske kroditne banke, Ljudska hranilnica in posojilnica in Posojil-
. ca v Celju. Ti zavodi zamenjavajo le kronske ban-: ovce po 20, 50 in 100 kron ; tisočake pa sprejema v Ljubljani edino le deželna finančna blagajna, izven Ljubljane pa samo davčni uradi.
Ponarejeni kolki na tisočakih. Ker krožijo v prometu tisočaki avstro-ogrske banke s ponarejenimi icolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da. svoje tisočake čim preje zamenja in sicer v Ljubljani pri finančni deželni blagajni izven Ljubljane pa pri s ojem pristojnem davčnem uradu. Ponaredba je presenetljivo dobro uspela, zato naj bo občinsiv6 s tem posvarjeno.
Frešcmurske navice*
Politieno-poučni shodi. Dne 15. februarja sta se vršila dva poučna shoda. Prvi je bil v Turnišču pod milim- nebom pri cerkvi, drugi pa v Bogojini v šoli in pred šolo. Ljudstva, moških in ženskih je bilo na stotine. Govorili so na obeh shodih dr. Kočar, namestnik civilnega; komisarja v Dolnji Lendavi, mestni gereut Doljne Lendave, Božidar Sever, in prof. dr. Slavič o politiki, upravi in gospodarskih vprašanjih.
Nakupovalnica. Po prizadevanju civilnega, ko-misarijata se je ustanovila nakupovalnica za govejo živino, svinje, perutnino, jajca itd., ki bo spravljala te stvari v Ljubljano. Zato je bil že skrajni čas. Ljudje niso mogli skoro ničesar vec prodati poštenim potom. Gojilo se je s tem le tihotapstvo^ Jajce n. pr. je stalo samo 40 vinarjev v Prekmurju.	,
Cerkveno petje. V Prekmurju je še jako razvito ljudsko cerkveno petje. Cerkve so natlačeno polne, in vse te množice pojejo skupno cerkvene pesmi, ki so ponekod jako stare-in vrlo lepe. Opozarjamo cerkvene glasbenike, naj gredo nabirat teh starih cer-k enih pesmij. Nove organiste pa, ki so se ponekod že .nastavili, pozivljemo, naj skrbno gojijo io lepo ljudsko petje v cerkvah, naj jih nikar ne zamenjajo s praznimi okroglimi melodijami, ki jih čivka samo po par pevk!	i
Uradni zdravniški službi v IX. činovnem razpredli sta razpisani za Mursko Soboto in Doljno Lendavo. Interesenti se opozarjajo na razpis zdravstve -nega odseka v „Uradnem listu.“
9BUYSIEIW!
Pripravljalni odbor za veliki Orlovski tabor., \ nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob 2. uri bode v dvorani JSZ (Flosarska ulica) seja, katere se udeleže odposlanci glavnega odbora iz, Ljubljane. Vsi na zadnji seji izvoljeni predsedniki raznih odsekov so naprošeni, da se te seje udeleže. Po možnosti naj pmdejo tudi člani posameznih odsekov. Odposlanci iz Ljubljano bodo poročali o dosedanjih predpripravah in podali natančni program. — Glavni odbor.
JI«|l§Sf.
Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši dopoldne od 10. do 12. ure glasovanje upravičencev v zadevi 190% občinskih doklad za leto 1920.
Hoče. Na vseslavni dopis iz Hoč v „Ljudskem glasu“, z dne 6. februarja ne odgovarjamo. In to iz dveh vzrokov ne. Prvi je ta, da naše-može, kakor so županov očka in Gselman in Florjančič vsak dobro gozna. Vseskozi pošteni, krščanski in blagi ljudje. Imajo čisto» mirno vest, brez vsakega madeža. Drugi vzrok je pa, da ta laži-dopisnik ni vreden, da bi se m- ž njim pričkali. Boljše bi bilo, da si enkrat svojo vest pošteno očisti, pa lepo mirno doma zdaj za pečjo kašlja, ko vidi, da politiko toliko razume, kakor zajec na boben.; Stric svetujemo vam, da ostanete prav lepo mirni, drugače bomo začeli z vami „domino špilat po cajtngah.“
Najnovejše.
Nova triads imenovana.
Belgrad 19. februarja. (Izvirno.) — Zvečer je bil podpisan ukaz o imenovanju novega mi-nisterstva, ki je sestavljeno takole: Ministerski predsednik: Stojan Protié. Želežnice: dr. Anton Korošec. Zunanje zadeve: dr. Trumbič. Brez portfelja ia namestnik ministra za zunanje zadeve: dr. Spalajkovič. Notranje zadeve: Marko Trifkovič. Finance: dr. Velizar Jankovič. Verstvo: dr. Fran Jankovič. Prosveta: dr.Trifunovič. Pravosodstvo: dr.Momčilo Ninčič. Trgovina in industrija: Stojan Ribarac. Agrarna reforma : dr. H a n ž e k. Kmetijstvo : Ivan Roškar. Šume in rude: dr. Hrasnica. Pošta, telefon in brzojav: dr. Matko Drin-k o v i č. Javna dela: Joca Jovanov ič. Socialna politika : dr. Krnic, Prehrana in obnova zemlje: dr. Stanišič. Vojska: Branko Jovanovi č.
Za mnogobrojne in prisrčne dokaze izkrenega sočutja ob bolezni in povodom smrti naše nepozabne matere, stare matere in tete,
JULIJANE STUPAH
posestnice,
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti izrekamo zahvalo mil. gospodu arhidiaionn Francu Hrastelj za obisk in tolažbo drage nam ranjke za časa bolezni, ža vodstvo sprevoda in za ginljivi nagrobni govor, č. g. kaplanu Francu Tovornik za večkratne obiske ter podelitev svetotajstev, mladeniču Francu Napotnik p. d. Šmonov za poslovilni nagovor pri hiši žalosti, rodbinam Kovač-Planinc za vso, ranjki izkazano liubav, za darovane krasne vence in šopke ter sploh vsem, kateri so na katerikoli način počastili pokojnico.
Drago rajnko pa priporočamo v molitev in blag spomin !
Tepanje pri Konjicah, dne 16. svečana 1920.
Ž^lsgfSBii «IStiSSf i«
Mariborski nožni red.
Vleki vocila I* Hwifeara:
Proti Ljubljani	3 08 zjutraj	in 4 30 popoldne.
„ Gradcu	12*59 po noči	„ 3*40	„
., Ljutomeru '10*38 predpoldne.
„ Kotoribi 8 33	,,	„ 614 zjutraj.
„ Koroški 3 29 popoldne.
(mešanec s koroškega kol.)
W Maribor pflpàilsla tr?!* ^Hkì
Iz Ljubljane „ Gradca „ Ljutomera „ Kotoribe „ Koroške
ia 2 15 zvečer, (mešanec s koroškega kol.)
Ekspresi Trojimi:
Iz Trsta v Maribor torek in soboto doh. -48i pepel.
in odi). 3*08 „
Iz Dunaja „ pondel. in petek doh. 1*42	„
izborna !, hleve
«»£
«iiVMVbMvrAVhiv it:

IC^rsIka «fista21
» mi	Vi UK IftOAMfttf U) « • «W»
i w«r« «i» I


c mm}
Plmrn
®«#©sirS*8«
elfte
tato!
LJUBLJANA]
liarllfeofsfa
Mariboru,
Teaatthof m m
ulica štev 11.
Telefon štev. 16.
Pc»oi*Snje** i MURSKA £©101
Spreleifea ■ Vloge na knjižice, na, tekoči ia žiro-račan proti »s-jh ugodnejšemu obrestovanju.
Kupile In pr«dai®; Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Izdale : Čeke, nakaznice in akreditive na vša ta* in Inozemska mesta»..
Dale prèdutoie: Na vrednostne papirje in na blago, ležeč» v
javnih skladiščih.
Dale kredite : Pod najogodnejšemi pogoji. ■	. :>.»■
Prevzeme s Borzna .naročila.in jih. izvršuje.»ajkalantuej.Gf
I Malanaznanila |
--------
(B«S§||ä>agi ali pekarijo vza-
-------'i—---O. mem ▼ najem.
Gostilno vzamem tudi na račun, Več pove uprava lista.	140

JOSIPI
tesarski mojster in stavbeni podjetnik » j Mozartovi ulici 59
v Mariboru
se priporoča za popravila ia za napravo nov h stavb za točno izvršitev
laisek ■■■•ax *fr„-
njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več seŠDjev mehkih drv je na prodaj v Lozar tovi ulici št. 68, Maribor.
143
. 2 kelbiti
j težki, po S leta stari, so prodajo ali zamenjajo za konje. Matija Obraa, Fischergasse 9, Maribor. 101
Alojzij Gniušek
kom. skladišča Ife'Éor,
CÜsiVIii trg ■ 6« 1 srajca,
m.- -
lepe
ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 n. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sekanec po dnevnih cenah.
.tiiwsr« S f*x IOMR4Ü®»w«w <f .•«•JKJV/uvrrvri.vv
Mjggg (IffUt* »At»»*'»..« i&ttUjr**/* V#»vvt»ow
%» ViBkl
adda
■;	! 39
fiK&OO ina
m #>d« sata «	*	„	-
«aaos-a m eksportna tvrdk
Fere Serf,

Slovenci širite „STRMO“
Kupi se s
Kusi» večje posestvo, pla-
...	.....i—čare na željo tudi
z dinarji. Ponudbe pod „Srbski agronom, na npravništvo lista.
112
It. Svinlska mast
po najmnejši dnevni ceni se dobi pri
IVO GIGOVIC, MARIBOR,
Glavni trg štev. 21.	130
Bakrene ko tie
za kuhanje žganja izdeluje solidno in po najuižji ceni. Kotlar
Lovro Tomažič, Maribor,
Sodnijska ulica 24.	119
Bened. samostan
ima več sto metr. okrog-

; Veletrgovina
Ludovik Kuhar ič
Ormož
i OöisrrWiS
Kuoiti želim oosesfvo ■ le?a lesa (hlodov)za ž»g° °» pr»-
nuiilll tc  |UI363tVU, j daj. Ponudbe na: prijovat bened.
j samost. Dobrlavas, Koroško. 141
! „Wm rda r”
lisina im na Melo in Irete!
glacirana in neglacirana odprta v vrečah,kakor tudi glaeira na v zavoj. po 200in 600 gpoljnbnomnožinope najnižj. diev. cen. prodaja
Jvo filsorii.
Glavni trg štev. 21
podružnica MARIBOR.
ki bi ležalo v bližini farne cerkve kakega trga na Štajerskem ter «bstalo iz hiše in hleva za goved in svinje, vrta, sadonosnika ter nekaj travnika in njiv v obsegu 2—4 orale lepo arondirano. Cenjene ponudbe prosim pod „Upokojenec“ poštno ležeče Podčetrtek.
116
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Eušah pri Maribora.	1796
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. [Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev.!— Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega
Si Piva»
1149
pri Pesnici
naznanja, da je zopet preskrbljen s premogom in da melje vse vrste žita ter se p. n. prebivalstvu najtopleje priporoča
Naznanjava «enjenemu občinstvu, da sva z današnjim dnevom prevzela gostilno 8 sobami za tujce
, K PLASINCU“
MARIBOR, Koroška cesta štev- 37 in jo bova pod imenom GOSTILNA
„K SVOBODI«
dalje vodila Potrudila se bova z dobrimi jedili iu izvrstnimi vini zadovoljiti obiskovalce.
Za obilen obisk se priporočata
A. Vicel & G. Bastelič
MICA POHIŠTVA IN MIZARSTVO
Peter Hoclnepger in dugovi, Maribor
ZtfÌÌFtIt¥f% fea-W t«d» pffA^ttAa
siri im «rta mlinska sila
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrstfse dobe v trgov.
Ammusi ©ade?» Ljubija *ap
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišierjevo .gostilne“
&#trèbui st®, t?gse3w9
• ! esile! «
Fidesa sl oglejte vallko"zaIogö pri
Jakobu Maribor, ami ;r? ■>,
tara dobite zanesljivo močne, rsakoratae é'ifije, oo najuižji eni tako tudi gaiant»-rijsKo blago, torbice za trg, potne kolara itd.

Cene hr as kmkarams 3
SCoreika cesta št. 46 in 53
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela, po tvoraiških cenah.
Podpisana priporočava najuoijsa vina, mrzla in topla jedila, prenočišča za tujci za konje ter se kar najtopleje priporočava za obilen obisk.
Z odličaim spoštovanj em
Ašoisil in Marila NeMrop
1S3	15B*4
„ZLATEM KONJU« Vetolssls&a aiSSc» §4« 8» MARIBOB.
ra
1
ra
m
ra
I
venci sirite naše liste!
Izdajatelj in založnik:, Konsorcij »Straža.“
'Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
iTisk tiskarne sv. Cirila v Maribor’.:1,