PoÜBinA plačana v gotovini Cena 1.50 dim Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z do~ stavo na dorn po raznašalcih 550 din, za inozcmstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayer]eva u!. 1, pritličje,desno // Telefon St. 65 // Racun pri poStnem Cekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 jj Leto XX. Celje, petek 7. januarja 193S Slev. 2. Težak položaj naše pivovarske industrije Nasa pivovarska industrija je v aelo težkem položaju. ker je bila naäa mroznct carina na inozemsko pivo zni- žana od 30 na 20 zlatih dinarjev ter s tem znatno olajšan uvoz piva iz ino- zemstva. Medtem pa je pri nas splošni notranji konzum piva nadalje nazado- val, vsled česar so naše pivovarne pri- niorane zmanjäati svojo proizvodnjo in temu primerno tudi kapaciteto pro- izvodnje. Konzura piva je padel lani v primeri z letom 1927. za 70%. Zaradi pretirano visokih davščin in trošarin je postalo namreč pivo, ki je bilo pred vojno pijača revnejäih slojev, danes samo še pijača imovitejših ljudi. Dr- žavne, banovinske in občinske trošarine podražujejo pivo v toliki meri, da je poatalo nedostopno širokim plastem naroda kot ljudska pijača, kakršna je na primer v Nemčiji, Belgiji in Ceško- slovaški. Te davščine so bile uvedene ob času, to je nastopila splošna gospodarska kriza, vsled Cesar so s podvojeno silo vplivale na zmanjšanje konzuma piva. Zviäanje davščin in trošarinskih daja- tev na pivo pa državi ni prineslo za- željenega uspeha, ker donaäajo višjo trošarine vsled stalnega padanja kon- zuma piva državi manjše dohodke nego jih je prejemala poprej pri nižjih da- jatvah, toda večjem konzumu. Ce pa bi se pri nas znižale trošarine na isto vi- sino, kakor so na primer na Ceškoslo- vaSkem, bi se pivo pocenilo v toliki me- ri, da bi postalo zopet pijača širokih ljudskih mas. V tem primeru bi se brez dvoma konzumiralo desetkrat toliko pi- va kot daneg, država pa bi imela pri nižjih trošarinah mnogo višje dohodke nego jih ima sedaj pri stalnem nazado- vanjü konzuma piva. Cene pivu v prodaji na drobno regu- lirajo trije činitelji: fiskus, gostilničar in pivovarna. Ti trije činitelji bi morali sporazumno delati na to, da bi se zni- žala cena pivu pri prodaji na drobno za 50%. Na ta način bi se prodajala čaša piva po 1.50 din namesto po 3 di- narje, kar bi povzročilo nenavaden po- rast konzuma piva. Dviganje konzuma pi*a pa bi ne imelo blagodejnih posle- • die samo za pivovarsko industrijo, ki j danes propada, temveč tudi za potroš- njo naših kmečkih pridelkov pivovar- skega ječmena in hmelja, nadaljo za potrošnjo premoga, pivskih steklenic, sodekov in drugih industrijskih proiz- ˇodov, ki so v zvezi s to industrijsko panogo. Strah, ki ga ima jo naši merodajni fcyogi, da bi znižanje trošarin in poce- nitev piva vplivalo kvarno na konzum ˇin», je brez vsake podlage. Zato je že skrajni čas, da se popravi velika kri- yica, ki se godi pivovamam in konzu- mentom piva ter trošarine na pivo zni- žajo ˇ toliki meri, da bo postalo pivo zopet pijača industrijskih delavcev in srednjih slojev. Regulacija Savinje ˇ sredo 5. t. m. dopoldne je bila na «lestnem poglavar3tvu anketa o regu- ^ciji Savinje. Poleg podbana, ki je vo- jfcl auketo, so bili navzoči tudi zastopni- fj *ehničnega oddelka banske uprave, *ele*nižke uprave, mestne občine celj- Ke ter celjskega in laškega sreskega ce»tnega odbora. Anketa se je v zvezi s strokovnixn poročilom nadz0 mfe. njerja g. Murse bavila s tehnično in fmančno platjo regulacije gavi -e Regulacijska dela v tretji . go bila oddana za 2,215.898 din. K tem stroäkom sta prispevala mestna občina celjska 450.000 din in sreski cestni od- bor v Celju 300.000 din, ostanek pa kanaka uprava. Proračun za regulacijo Savinje v četrti etapi od konca Polul nekako do Grenadirjeve brvi znaša 2,256.433 din, za peto etapo do drugega aetexniskega moatu 2,022.943 din, za gesto etapo pod Starim gradom do mestnega parka 8 in pol milijona din in za sedmo etapo 3,220.603 din. Skup- ni proračun za vsa ta dela znaša okrog 16 milijonov din. Da se nadalje van je regulacijskih del zagotovi in čim bolj pospeši, bo banska uprava najela poso- jilo za regulacijo Savinje v znesku 16 milijonov din. Anuiteta bi znašala za dobo 10 let 2,080.690 din, za dobo 20 let 1,512.315 din in za dobo 30 let 1,137.785 din. Iznešena je bila tudi zahteva, naj bi tudi država redno prispevala za regu- lacijo Savinje. Mestni finančni referent pa je ugotovil, da ima Celje najvišje občinske doklade med vsemi slovenski- mi mesti, in izjavil, da je mestna občina doslej prispevala za regulacijska dela 17 odstotkov, kar je za Celje preveliko breme. Vprašanje pričetka gradnje novega železobetonskega mostu čez Savinjo in ureditve velikega kopališča v Savinji bodo še študirali. Ker je tretjina bano- vinske ceste I. reda Celje—Laško izpo- stavljena poplavam, nameravajo cesto dvginiti in razširiti na 7 metrov. Prora- čun znaša 140.000 din; stroške bi krili iz fonda, ki je naložen v Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Politični pregled X »Nova Doba« jim gre na živce! Naše ugotovitve v novoletni ätevilki o klerikalni gonji proti nacionalnemu ča- sopisju so zadele v živo. »Slovenec« in »Slovenski gospodar« sta smatrala za potrebno, da nam odgovorita. Ker jima pa manjka stvarnih argumentov, sta začela na način, ki smo ga pri teh »bra- niteljih reda, morale in verskih svetinj« že vajeni, razburjeno opletati okoli se- be, psovati in zavijati. Ni naš običaj, da bi na tak način časopisne borbe re- aerirali, ker je škoda časa in prostora. Ugotavljamo samo, da so bile naše na- vedbe točne, saj so se lahko čitatelji klerikalnih časopisov sami prepričali, kakšno borbo vodijo naši nasprotniki proti našemu časopisju. Nervoznost klerikalcev zaradi dejstva, da se Je »Nova Doba« vsebinsko izpopolnila in pridobila izredno mnogo novih narocni- kov in prijateljev tudi na deželi, pa nam je najboljši dokaz, da smo na pra- vem potu, in obenem tudi močna pobu- da, da nadaljujemo in še podvojimo svoje delo ob sodelovanju številnih na- ših prijateljev iz vseh slojev in iz vseh krajev. X »Bi*anitelji reda in morale« v bor- bi proti vsakomur, »ki mu ni mar do slo- venske zemlje in slovenske kulture.« Ta lep besedni program nam »Slove- nec« oznanja in maha po nas in nam izprašuje vest. Mi izkoreninjenci pač ne razumemo, da je v katoliški cerkvi prižnica namenjena dnevni politiki in reklami za časopisje. V drugih cerkvah tega ni. To opaža tudi narod na deželi. Vera peša, podivjanost in surovost na- raščata. To pa ni v korist slovenski zemlji, ne v cast slovenski kulturi. Mi izkoreninjenci iz sračjega gnezda, pa iz mrtve JNS itak med narodom nic nismo in nič ne pomenimo, saj so nas že večkrat položili v grob — mi torej ne moremo nič zato, če vera peša, ljud- stvo pa drvi na grešna pota in zapušča cerkev, ki je zagrešila svoj namen in služi kraljestvu od tega sveta. Farizeje in pismouke je Kristus pognal iz temp- lja; kdo bo iz naših cerkva pregnal po- litiko in cerkve spet posvetil Bogu? X Novi rumunski ministrski pred- sednik Goga je izjavil, da hoče rumun- ska vlada osvoboditi Rumunijo od ino- zemskega židovskega kapitala in razši- riti prijateljstva z drugimi državami. X Srbom se godi predobro! Tako mo- druje »Slovenski gospodar«. Z nami katoliki so slavili novo leto, sedaj bodo slavili pa še svoje novo leto. Tako do- bro se jim nekdaj v Srbiji ni godilo. kakor sedaj v Jugoslaviji. — Ker pa je »Slov. gospodar« za enakopravnost vseh »jugoslovanskih narodov ali ro- dov«, bo na pristojnem mestu zahteval, da bomo tudi Slovenci začeli slaviti pravoslavno novo leto poleg katoliške- ga, ali pa se naj Srbom prepove, da z nami slavijo! Tudi Belgrad naj to zna in čuje! Domače vesti — Za afriške misijone so v Ljubljani ustanovili posebno misijonišče, kjer bodo vzgajali mlade misijonarje za po- ganske misijone v Afriki. — »Slovenec« meni, da je tako dana priložnost, da tudi Slovenci sodelujejo pri pokristja- njevanju črnega kontinenta, in vabi slovenske fante, naj bi se posvetili tej vzvišeni misiji. Ni pa dovolj, da gredo na to delo slovenski fantje, treba je tudi slovenskega denarja. Slovenci smo zares srečen narod, malo nas je po šte- vilu, neki črnogledi celo pravijo, da smo revni, vendar pa zmoremo človeš- ke in denarne žrtve za Bengalijo in Ai'riko. Ko smo v skrbeh za versko vzgojo poganov po raznih kontinentih sveta, nas prav nič ne moti beda reve- žev doma, ki stradajo in prezebajo, ne moti nas dejstvo, da naša deca na Ko- roškem in v Primorju ne čuje božje be- sede v materinem jeziku. Za te našo brate nam je treba slovenskih misijo- narje v, sioer se bodo po prizadevanju katoliške cerkve pogreznili v poganstvo — Premišljevanje o grešnem razve- seljevanju. V Sloveniji smo versko in moralno že toh'ko napredovali, da zna- mo delati razlike med pregrešnim in veselim, pa poštenim razveseljevanjem. Ni vselej lahko natanko začrtati me jo. katoliški časopisi pač to najboljše za- denejo. Tako v splošnem pač naj velja pravilo, da je sokolsko razveseljevanje pregrešno, katoliško rajanje pa pošte- no in Bogu dopadljivo. Ce se bodo ver- niki ravnali po tem, ni nevarnosti, da bi se pregrešili, zato nosi odgovornost pred Bogom »Slovenski gospodar«. — Iz poštne službc. Za pogodbeno poštarico na Polzeli je imenovana Fra- nja Rudenškova iz Celja. — Iz prosvetne službc. Razveljavljen je ukaz o upokojitvi učitelja Leopolda Kovača v Slovenjgradcu. Imenovanje sreskega šolskega nadzornika v Ptuju Martina Skerta za učitelja na narodni soli v Ptuju je razveljavljeno in je se- daj Martin Skert premeščen kot sreski šolski nadzornik v Krško. Prav tako je razveljavljeno imenovanje sreskega šol- skega nadzornika Antona Finka za uči- telja na narodni šoli v Smarju in je se- daj Anton Fink premeščen kot sreski šolski nadzornik v Kočevje. Razveljav- ljena je tudi upokojitev učitelja Ljude- vita Komarja, ki je sedaj zopet učitelj narodne sole na Polzeli. -- Nenadno je umrl v nedeljo v St.. Vidu pri Grobelnem tamkajšnji šolski upravitelj g. Franjo Pogačnik, odličen šolnik in kremenit značaj. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! — 25 let Legatove sole. Dne 3. janu- arja je preteklo 25 let, odkar je bila ustanovljena v Mariboru Legatova so- la. V nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne bo v razredu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, proslava s petjem, deklamaci- jami in predavanji. Govorili bodo stro- kovni učitelj g. Janko Pirc, ravnatelj g. Legat o razvoju in pomenu Legato- ve sole in profesor g. Jan Sedivy o temi »Ravnatelj Legat kot Stenograf«. Po- vabljeni so vsi absolventi in absolvent- ke, učitelji in profesorji, ki so pouče- vali na zavodu, zastopniki oblasti In tiska ter prijatelji sole. — Poročila sta se v Juršincih pri P^uju g. Duäan Spindler, učitelj v Mo- zirju, in gdč. Gizela Kosijeva, učiteljica na Marija Reki nad St. Pavlom pri Pre- boldu. Priči sta bila ženinova brata gg. dr. Metod Spindler, banovinski zdrav- nik v Juršincih, in Bogdan Spindler, artiljerijski podporočnik v Slovenski Bistrici. Mlademu paru iskreno česti- tamo! '¦' i"j ¦ ¦" ? N :¦:* Celje in okolica c Značiino za razmere. »Slovenski dom« je te dni priobčil, kakor sam pravi, osebne podatke, ki jih je moral pri nekem celjskem uradu podati kot stranka pri zaslišanju neki Celjan. Oöi- vidno je padel ta Celjan pri uradu v nemilost, ker je povedal, kakor beremo v »Slovenskem domu«, da je pravoslav- ne vere in da je Jugosloven. »Sloven- ski dom« je vso izpoved tega Celjana pri nekem uradu priobčil pod naslovom »Brez pristavka«, mi pa registriramo vse to brez kritike in brez dostavka. c Silvestrov večer Sokolskega druÄ- tva Celja-matice v Narodnem domu jc bil izredno dobro obiskan. Pripadniki in prijatelji sokolstva so napolnili veli-' ko dvorano in ostale prostore do zad- njega kotička. Po pestrem sporedu pred pomočjo je opolnoči društveni stareši- na br. dr. Milko Hrašovec v tempera- mentnem govoru očrtal glavne dogodke preteklega leta in prisrčno čestital vsem udeležencem k Novemu letu. Po splošnem čestitanju se je razvila pri- jetna zabava s plesom ob zvokih Jonny jazza, ki je trajala do jutranjih ur. Na Novega leta dan in v nedeljo je pohite- lo zelo mnogo smučarjev in smučark k Celjski koči, na Golti in na druge viäi- ne, kjer so se navžili krasot belega sporta in zimske prirode. V mestu sa beležile zelo dober obisk kavarne in vsi trije kinematografi, posebno tudi novi, na Silvestrovo otvorjeni velemestna preurejeni kino »Union« v Celjskem domu. c Gibanje prebivalstva, tojskl pro* met in brezposelnost. V preteklem letu se je v celjski župniji poročilo 185 pa« rov (nasproti 190 v letu 1936.). Ro- dilo se je 721 otrok (nasproti 615 v letu 1936.) in sicer 385 dečkov in 336 deklic, meS temi 315 domačih (179 dečkov in 136 deklic) in 406 tu jih otrok! (206 dečkov in 200 deklic). Umrlo je 514 oseb (nasproti 440 v letu 1936.) in sicer 264 moških in 250 žensk, med temi 277 domačih (139 moških in 138 žensk) in 237 tu jih (125 moških in 112 žensk). V decembru je umrlo v Celjtf 43 oseb in sicer 16 v mestu in 27 ˇ javni bolnici. V preteklem letu je obi- skalo Celje 13.208 tujcev nasproti 13.542 v letu 1936. V preteklem decem- bru je obiskalo Celje 934 tujcev (834 Jugoslovenov in 100 inozemcev) na- sproti 1020 v lanskem novembru in 798 v predlanskem decembru. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 790 brezposelnih (696 moških in 94 žensk) nasproti 651 (573 moškim in 78 žen- skam) dne 20. decembra. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 10. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole v Celju g. prof. Viktor Petkovšek iz Ljubljane o »Našem nar rodnem parku«. Vse kulturne države si prizadevajo, da bi ohranile svoje najzanimivejše prirodne posebnosti v prvotnem stanju ter jih obvarovale pred uničevanjem, s katerim jim grozi napredujoča civilizacija. V ta namen se . stavijo pod zaščito cela obširna ozem- lja, na katerih ne sme izvršiti človeška roka nobene izpremembe. Pri nas je ta- ko zaščiteno ozemlje naš Triglavski park, ki se širi po roniantični Komni tja do vrha Triglava. Posebna zname- nitost Triglavskega parka je njegovo bogato rastlinstvo, kar je planincem do- bro znano. G. predavatelj nam bo b mnogimi, krasnimi skioptičnimi slika- mi predočil vse znamenitosti našega narodnega parka ter nam povedal mno- go zanimivega o žitju in bitju na tem ozemlju, Vabimo občinstvo, da se ude- leži predavanja v čim večjem številu. c Dr. Anton Schwab — 70-letnik. Višji zdravstveni svetnik v p. in skla- datelj g. dr. Anton Schwab v Celju je danes dopolnil 70. leto svojega življe- nja. Odličnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k jubileju in mu že- limo še dolgo vrsto let zdravja, zado- voljstva in plodonosnega javnega u~ dejstvovanja! Slraii 2. »NOVA DOHA« Stw. 8. č" Dr. Zoran Jošt f. Iz Gradca je prl- spela vest, da je v četrtek tamkaj ne- nadoma preminul odlični sokolski dela- vec brat dr. Zoran Jošt. Pokojni je bil za časa svojega bivanja kot zdravnik v Zälcu načelnik žalskega Sokola, clan strokovnega odbora in uprave celjske sokolske župe in župni zdravnik. Po- kojni brat je bil zelo uvaževan pisec sokolskih znastvenih razprav in Član- kov. Posebno pozornost je vzbudil nje- gov nazorni pregled Tyrsevega telovad- nega sestava v tabelah. S pokojnikom je izgubilo sokolstvo dragoceno moci, posebno, ker mu ravno v zdravniških krogih tako zelo primanjkuje tehničnih Äodelavcev. Idealistu bratu dr. Zoranu JoŠtu sta v sokolskih vrstah zagotovlje- na trajen spomin in hvaležnost za izvr- šeno požrtvovalno sokolsko delo. Težko prizadeti rodbini nase iskreno sožalje! c Predavanje o Trbovljah. Jugoslov. akademsko društvo v Celju bo priredi- lo drevi ob osmih v dvorani Delavske zbornice v Celju predavanje o Trbov- tjah. Predaval bo pisatelj in novinar g. L. Mrzel iz Ljubljane. Predavanje je tudi oa širšo javnost. KINO DOM CELJE Od 7. do 10. t, m.: »Zabava na skednju«. Od 11. do 13. t. m.: »Alarm v Pekingu« c Celjskl šahovski klub razpisuje glävni türnir za leto 1938. Prvi na tur- riirjü si pribori nasldv »Prvak CSK« ili dobi prehodno darilo, pravtako dobi 25'% udeležencev, ki si pribore prva mesta, spominska darila. Pravico ude- lefcbe imajo tisti ölani, ki so vpisani v fclulbski knjigi. Zrebanje in določitev razporedä bo v petek 7. t. m. c Jotri ob pol 9. zvečer bo v Narod- neih domu 3. akademski pies »Sloge« pod pokroviteljstvom damskega komi- teja is sodelovanjem akaderaskega Ada- micevega jazza iz Ljubljane. Dosedanji I plesi »Slöge« so sijajno uspeli in glede | na letošnje priprave upravičeno skle- j paino, da bo tudi letošnji pies zadovo- !jil vsökega obiskovalca. c Glcdališka prcdstava v francoskeni jeziku. Osmošolke in osmošolci drž. re- alrie ghnnazije v Celju bodo vprizorili pod okriljem Francoskega krožka v če- trtek 13. t. m. ob 20. v Mestnem gleda- lišču v Celju v francoskem jeziku vese- Joigro »Ces dames aux chapeaux verts«, ki jo je priredil Albert Acremant. e. Maturantski pies bo v soboto 15. ft) m. ob 20.30 v Narodnem domu. Igra akademski Ronny jazz. Cisti dobiček je namenjen za osmošolsko ekskurzijo na morje: c Celjsko pevsko društvo bo imelo j dr^vi pevsko vajo ža ves meäani zbor. Od prihodnjega tedna dalje pa bodo «opet redne pevske vaje ob torkih za zenski, ob sredah za moški in ob petkih sra mešani zbor. Odbor vabi vse nekda- nje pevce in pevke ponovno v svoj krog; prav tako so dobro došli novi dobri pevci in pevke. J"e Snežne razmere za smučanje po pTaninah so že od božiča zelo ugodne. Vse planinske postojanke imajo dovolj gostov. Včeraj je precejšnje število fceljskih smučarjev obiskalo Celjsko kočo, Smohor, Sveto pianino in Mrzlico. Velik obisk beleži tudi Mozirska koča, kjer je stalno po 15 do 20 smučarjev. Gostom koče je smuški učitelj stalno ma razpolago. Poldrugi meter debelo snežno odejo pokriva 10 cm visoka plast pršiča, ki nudi idealno smuko. n. CELJSKI KARNEVAL bo 12. februarja. Največja maskeradna prireditcv. Konkurcnca mask. Krasna darila, Opozarjamo na datum! G Najemno pogodbo za okrožno sodi- fcfce v grofiji je mestna občina podalj- Sala do konca januarja 1939. Letna na- jemnina znaša 54.000 din. c Kanalizacija Gosposke ulice. Mest- na občina bo kanalizirala zapadni del Gosposke ulice. Proračun znaša 6.300 j dinarjev. c Krozno cesto na hribu sv. Jožefa okrog cerkve in posestva lazaristov je začela pred kratkim graditi mestna občina. Proračun znaša 43.200 din, Otroški pa bodo večji, ker bo treba raz- streljevati lapor na terenu. c Nov most čez Voglajno bo zgradila občina v lastni režiji v podaljšku Preč- ne ulice v Gaberju blizu tovarne Metal- ne d. d. Most bo širok 4.50 m. Proračun znaša 63.000 din. c Gradnja poslopja OUZD. Kakor znano, namerava SUZOR zgraditi na Vrazovem trgu za gledališčem poslopje za pisarne in ambulatorij OUZD. Mest- na občina je dala SUZOR-ju zemljišče brezplačno na razpolago pod pogojem, da prične graditi poslopje do 1. januar- ja 1938. Sedaj pa je občina podaljšala ta rok do 1. maja t. 1. c Posojilo za mestno avtobusno pod- jetje. Mestna občina bo kupila na Sp. Lanovžu 2750 m2 za mestno avtobusno podjetje. Stroške za lani izvršeno grad- njo novc garaže pri Sp. Lanovžu v znesku 283.976.50 din in za naknadna dela v znesku 68.465 din mora prevzeti avtobusno podjetje. Denar za gradnjo in kupnino za zemljišče bo posodila za- časno mestna občina, ki pa bo zaradi kritja vseh omenjenih stroškov najela za avtobusno podjetje posojilo v znesku 500.000 din z amortizacijsko dobo naj- več 15 let. c Nov most čez Podsevčnico na Lopa- ti bo zgradila občina. Proračun znaša 2.290 din. Obnovila bo tudi brv Čez Sušnico na Pesanovem posestvu; stro- ški bodo znašali 2.200 din. c Najemno pogodbo za Celjsko koßo je občina podaljšala Savinjski podruž- nici SPD v Celju samo za I leto. c Elektrifikacija dela Ložnice. ObČina bo podaljšala električno omrežje v del vasi Ložnice, ki leži med Savinjo in potokom Ložnico, tamkajšnjih šest in- teresentov pa mora prispevati k stro- škom za prosto napeljavo po 610 din. c Obvezne telesne vzgoje mestna ob- čina celjska ne bo uvedla, ker itak vsa moška mladina, ki spada pod zakon o obvezni telesni vzgoji, uživa telesno vzgojo pri Sokolu in drugih organi- zacijah. c Zaradi varnosti prometa na ozkem prehodu z Glavnega na Slomškov trg bo imel odslej na tern prehodu ob sejm- skih in tržnih dneh, ob ostalih dneh pa le po potrebi, službo policijski stražnik. c Javcn studcncc bo zgradila občina na zemljišču posestnika Josipa Boste- leta ob Cesti na Dobrovo. Proračun znaša 9.600 din. c Zamenjava parcel na hribu sv. Jo- žefa z misijonsko družbo sv. Vincencija in zavodom šolskih sester je odobril mestni svet in sprejel nekatere podrob- nosti. c Lastniki motornih vozil, koles ter fijaltarskih in poliijakarskih xoz v ob- močju mestne občine celjske se opozar- jajo, da morajo prijaviti svoja vozila najpozneje do 31. t. m. pri predstojni- Stvu mestne policije v Celju. Lastniki omenjenih vozil v drugih krajih mora- jo v istem roku prijaviti vozila pri pri- stojnih občinah odnosno na sreskem načelstvu. c Urad za pospeševanje obrta v Ce- lju. Vse obrtne strokovne organizacije in obrtniki se obveščajo, da je s 1. ja- nuarjem začel v Celju poslovati urad za pospeševanje obrta v okviru Zborni- ce za TOI in sicer v dosedanjih prosto- rih okrožnega odbora v Obrtnem domu. Opravljal bo med drugimi tudi vse po- sle dosedanjega okrožnega odbora. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 8. t. m. ob 16. v posebni sobi uradniške zadruge. Predaval bo izku- šen šolnik o zanimivostih iz svoje šol- ske prakse. c Kongres čevljarjev dravske bano- vine bo v nedeljo 16. t. m. s pričetkom ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju. Vsa že povab- ljena čevljarska, oblačilna in skupna združenja, ki imajo inkorporirane čev- ljarje, so vabljena, da se zanesljivo udeleže kongresa po svojih delegatih. c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. s pričet- kom ob 9. dopoldne v Narodnem domu. c Tragična smrt občinskega reveža. V ponedeljek je padel 71-letni občinski revež Anton Vabič z Dobrove pri Celju doma tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v četrtek podlegel poškodbam. c Zetev smrti. V sredo je umrla v Ipavčevi ulici 6 v starosti 72 let vdova po državnem nameščencu Amalija Hor- vatova, v četrtek pa je umrla v Zavod- ni 39 v starosti 43 let žena cinkarniš- kega železostrugarja Marija Arzenško- va. V celjski bolnici so umrli: v pon«- deljek neki Viljem Vrhovnik, ki so ga bili našli na cesti pri Podsredi s poče- no lobanjo, in 26-letni Gavro Kajkut iz Jagor pri Banjaluki, kaplar 39. pp. v Celju, v sredo 53-letni dninar Jakob Kamenšek iz Lisc pri Celju in v četrtek 52-letna posestnikova žena Neža Smo- nova iz Podkraja pri Veliki Pirešici. N. p. v m.! c Nesreča pri smučanju. V četrtek je padel 16-letni trgovski vajenec Ivan Ferlež iz Celja pri smučanju pri Celj- ski koči tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. c Dražba gnoja v mestni klavnici. V ponedeljek 17. t. m. ob 9. dopoldne bo mestna občina na javni ustni dražbi prodala najboljšemu ponudniku v letu 1938. v mestni klavnici celjski pride- Ian gnoj. Dražba bo v pisarni mestne klavnice v Klavniški ulici St. 2. Izklic- na cena je določena na 4.000 din. Pod izklicno ceno gnoja ne bodo oddali. c Trgovske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niške potrebSčine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goricar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. c Nočno lekarniško službo ima od 8. do 14. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 9. do 15. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo častni predsednik g. Jellenz. Gospodarstvo Tožbe za narlure. Pod tern naslo- vom smo priobčili v božični številki na- šega lista iz obrtniških krogov članek, ki v podrobnostih razpravlja o dolžno- plačevanja nadurnega Säj bfskpzh stih, ki jih imajo mojstri obrtniki na- pram svojim ])omočnikom v pogledu plačevanja nadurnega dela. Smatrali smo to za primerno, zlasti še tudi za- radi tega, ker je iz tega službenega razmerja prišlo do mnogih nepotrebnih tožb ter sodnijskih in odvetniških stroškov, ki so težko zadeli marsikate- rega mojstra obtnlka. Ta naS Clanek pa ni po volji dopisniku > Delavske po- litike« iz Celja, ki so prav po nepotreb- nem zaganja v nas in v obrtnike moj- stre. Mi smo slej ko prej mnenja, naj se podobni spori in nesporazumi rešu- jejo brez advokatov in brez sodišč, ker obrtnik pri vseh današnjih socialnih in davčnih dajatvah nima še odvišnega denarja, da bi zmagoval še te nepotreb- ne izdatke. Naša obrt se mora v ten težkih gospodarskih prilikah boriti z največjimi težkočami za svoj obstoj. kar uvidevni obrtniški pomočniki tudi prav dobro vedo, pa je zato prav, ako se z dragimi tožbami ne ubija obrtv.i stan, ki daje vendarle tolikemu številu mladega naraščaja delo in kruh. Nad resničnimi in stvarnimi interesi pomoč- nikov pa se prav nič ne pregrešimo, ako priporočamo v smislu socialne za- konodaje poravnavo sporov brez advo- katov in sodišč, ker cilj in namen soci- alne zakonodaje niso drage tožbe, pač pa pravična ureditev službenega raz- merja med mojstri in pomočniki. Ako dopisnik »Delavske politike« iz Celja zasleduje morda še kake druge postran- ske namene, mu ne moremo pomagati in se z njim ne bomo prerekali. = PhČilo II. obroka PHvlUgirani agrarnl bank! odloženo. Prvi obrok je zapadel v plačilo v I. 1936. Ta obrok davčne uprave izteriuieio. Sodišča še niso re§i!a proSeni za znižanie dolpa po uredbi o kmečki zaSčiti. Tako bi morali kmetje ptačati tudi II. obrok v nezmanjgani viSini. Ker so pa davka- rije dobile obvestilo, naj z izterjeva- njem II. obroka počakaio do poletja, je prčakovati, da bodo razsodbe so- dišČ glede vi§ine dolga do tedaj že re- šene. = Lovci! Kožuhovino vseh vrst že sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana — velesejem v zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga že pri- pravljenega, ga takoj odpošljite. Ino- zemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben. Cim več bo inozemskih kupcev, tern boljše cene za naše krzno bo mogoče doseči. — Dunajska vremenska napoved za soboto 8. t. m.: Negotovo vreme, na hribih toplejše. Kino METROPOL Celje pr,n. J 7. in 8. januarja : fl MADAME BOVART 1 Ta film priknzuje ženo, katere umetnost zna^f doživljaj, ki se nikdar ne pozabi. Pola Negr^f 8. ob 20.30, 9., 10., 11. in 12. januarja: ~fl Gospod podnalemnlk 9 (Besuch am Abend) ^ Film poln humorja, komičnih zaplctljajcv/1 lepih pesmi in plesov. Salve smehal O pro- ' kuristu, ki je silno pedanten, ki pa končno le uvidi, da |e v življenju dosti Iep§ h štvarf kakor kontroliranje računov. NajboljSe vloge Liane Haicl in Pavla Hörblgerja, kor ste jih dosedaj videli 10. januarja zaradi prosvetnega veCcra predstava ob 20.30 odpade. Predstave dnevno ob 16.15 in 20.30. Oh nedeljah in praznikih ob 16.15, 18.15 in 20.30. Matineje ob 10.15 in 14. •f* Jurij Krašovic V toiek 4. t. m. zvecer je umrl v 2al- cu veletrgovec Jurij Krašovic v 66. letu starosti. Pokojni se je udejstvoval tudi v javnem življenju, zavzemal je mesto podpredsednika Savinjske posojilnice t Zalcu, občinskega odbornika trške ob- čine žalske itd. in je bil svetel vzor ne- umorne delavnosti in podjetnosti. Bil je pravi Selfmademan, kakrsnih najde- rao le malo v naših poslovnih in prido- bitnih krogih. Rodil se je 24. aprila 1872. v prQaj!- nih Braslovčah kot sin kovača in po- sestnika. Po končani ljudski soli Jc vstopil v uk kot trgovski vajenec pri uglednem žalskem trgovcu Jakobu Ja- niču, po dovršeni učni dobi pa je delo- val kot trgovski sotrudnik pri rečjih tvrdkah v Ljubljani in se končno osa- mosvojil kot trgovec na Jesenicah v času gradnje karavanškega predora. S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo pridobiti si toliko prihrankov, da je kupil 1. 1906. od svojega bivsega öefa Jakoba Janiča v Zalcu staro in upelja- no trgovino z mešanim blagom, železni- no, razstrelivi itd. Tako je nadaljeval svojo trgovsko kaiiero v hiži, kjer je prejel nekoč svoje prve nauke kot tr- trovaki vajpnpf Z izredno Rnereiio. ži- lavostjo in spretnostjo je vodil avoje trgovske posle in v teku let dvignil bvo- jo trgovino na zavidljivo višino. Za življenjsko družico si je febral svojo braslovško rojakinjo iz ugledne in narodne rodbine Plaskanove, ki mu je bila vea čas njegovega plodonosne- ga živlienja zvesta in krepka opora. V srečnem zakonu se mu je rodilo 5 otrok, od katerih živita dva einova Branko in Milan ter hčerka Nada. Svo- je otroke je vzgojil v odločno narod- ^ nem in naprednem duhu. ^ Pred dvema letoma je zgradil v Bra- slovčah na mestu, kjer je stala prej rojstna hiša njegove soproge Marice, moderno, komfortno urejeno trgovsfeo hišo, ki jo je posetil še na dan Hvoje smrti. Tarn mu je postalo nenadoma slabo in se je zgrudil nezavesten. Pre- peljali so ga takoj z avt.omobilom t 25a- lec, kjer se je pred večerom še enkrat zavedel, nato pa ob 20.30 za vedno za- tisnil svoje oči. S pokojnikom lega v grob markantna trgovska osebnost, kakršnih le le ma- lo na našem podeželju, mož, ki mu je bilo vse njegovo življenje en sam de- lo vni dan, posvečen trgovini in ljubije- :J| ni rodbini. Uglednega pokojn^ka so spremili v četrtek ob 16. ob ogromni udeležbi k zadnjemu počitku na pokopališče pri sv. Kancijanu. Po cerkvenem obredu so žalski pevci pred hišo žalosti zapeli »Vigred«, nato pa je krenil veličasten žalni sprevod na pokopališče. V sprevo- du so stopali člani žalskega občinskega odbora z županom g. Rudolfom Lorber- jem, predsedstvo Savinjske posojilnice s predsednikom g. Josipom Lorberjem, vodstvo Hmeljarne z ravnateljem g. Vilkom Senico, narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, g. ravnatelj Drago Kralj kot zastopnik Celjske posojilnice d. d., deputacije združenj trgovcev \z Celja, Ljubljane in drugih krajev, po- kojnikovi stanovski tovariši iz Zalca, Celja, Ljubljane in vseh večjih krajer Savinjske doline, članstvo raznih dru- PrnfJ innwtin Ogiat red S br. 3/36 tfnc 19. II. t«36. f*&v'I*Z »yYtrfifi Stov. 2. »NOVA DOBA« Straa 3. ätet, med njimi žalski Sokoli in gasilci v krojih ter ogromno naroda iz Zalca, Celja, Petrovč, Braslovč, z Vranskega in mnogih drugin krajev. Po cerkve- nem obredu na pokopališču so pevci zapeli 2>Pomladi vse se veseli«, nakar so sacele padati grude prsti v sveži Nepozabnemu pokojniku bodi ohra- njen trajen in časten spomin, težko pri- aadetim svojcem naše iskreno sožalje! Iz občinstva »*K«lacijska dela na Ostrožnem. Pre- jeli amo: Star in še vedno veljaven šta- jerflki vodopravni zakon nalaga meja- iJexn Crne mlake in že zasipane ter ne- *ako pred 100 leti opuščene struge Suš- aice, da poglobijo in razširija strugo, aamesto da bi jo popolnoma zasipali, iakor so nekateri mejaši že delno sto- rili, Ustno sporočilo in terenski znaki pričajo, da so naši predniki na Lopati s približno 200 metrov dolgim preko- pom fez travnik napeljali potok Pod- aevčnico, ki izvira pri Galiciji, v potok SuSnico, ki pritcka od Smartnega v Rožni dolini, da so pridobili več vode za zarino in za majhen ralin, ki ga pa mi ret-. Susnica s Podsevcnico izstopa ob vsakem večjem deževju iz svoje viju- gaate struge, preplavlja polja in trav- nike in povzroča občutno škodo. V pre- teklem letu je voda uničevala poljske pridelke tako, da ni bilo niti dovolj za seme. Pristojni činitelji bodo storili do- bro delo, če bodo z izdatnimi sredstvi pospešili poglobitev nekdanje struge Sušnice od Reharja mimo Dimca, Ve- denika, Jazbeca, Dirnbergerja in Vi- ranta do vile Jasne ter od Jezernika mimo Breznika do lanovškega travniku v obcestni jarek. S tem se bo razmočvi- ril tako zvani ostrožniški »Majland«. Pri tem pa se naj ne pozabi na nada- Ijevanje regulacije Sušnice od tovarne »Pyrote« navzgor, da se tako razvodi tudi gornji del Ostrožnega in prepre- čijo nadaljnje poplave. Sport : Smu.ski dan v Celju preložen. Smuške tekme za prvenstvo Ceija v iz- vedbi vseh celjskih klubov, ki so bile razpisane za nedeljo 9. t. m., so zaradi neugodnih snežnih razmer, zlasti glede skakalnice v Zagradu, odpovedane. Te tekme bodo ob priliki banovinskega in podsaveznega slaloma, ki bo 23. t. m. pri Celjski koči. Iz nasih krajev Vojnik Odhod Pera Jankoviča P*ed kratkim nas je zapustil upoko- jeni feolski upravitelj, znan vojniški kulturni in nacionalni delavec, g. Pero Jankovič in se preselil v Zagreb. Z njim je Vojnik izgubil klenega in delavnega moŽB in bodo vrzeli, ki so nastale za ttjim, ostale neizpoljnjene. Go«pod upravitelj je priSel v Vojnik 1. 1919. in prevzel vodstvo tukajšnje na- rodne sole. Samo delo v šoli pa rau ni büo dovolj. Njegova delavnost, ambi- cija iß požrtvovalnost so ga gnale ven med narod, kjer je obilo delil plodove avojega znanja in življenjskih izkušenj. Udejstvoval se je v vseh nacionalnih, ixilturnih in gospodarskih organizaci- }ah. Prav posebno je posvetil svoje anožnoati sokolstvu. Bil je pravi Soko], vedno v sprednjih vrstah. Kot soustano- vitelj Sokolskega društva Vojnik, je 1. 1922. prevzel tajništvo, ki ga je vodil do I 1937. Medtem je moral prevzeti krmilo društva in to v časih, ko ni bilo sokolstvu postlano z rožicami. Posvetil se je tudi gasilstvu. Mnogo let je bil odbornik in tajnik gasilske čete v Voj- niku in član župne gasilske uprave v CeljuL Udejstvoval se je tudi kot tajnik in pozneje blagajnik sadjarske podruž- nice in tajnik čebelarske podružnice. Učiteljstvu celjskega in ostalih srezov je znan kot iniciator in predsednik ve- üke ereske učiteljske razstave v Celju. SÜ je odličen vrtnar, čebelar in perut- ninar. V nedogled se vrstijo odlike nje- govega dela in udejstvovanja in težko , ^Vf* °meniti in Popisati. V naj- lepsih letih in na višku svojega ude-_ «T°VTiQŠmOral ^it[ Srenko kupo. Bil je L 1936. razreäen kot šolski upra- vitelj, ob koncu 1. 1937. pa upokojen. Gospod upravitelj je odšel. VojniČani ga bomo težko pogrešali, kajti spletel 3i je med nami velik venec zaslug. Ze- limo mu na njegovem novem domu v Zagrebu obilo veselih in srečnih dni in mnogc neskaljenega zadovoljstva. vo Se k posebni davščini v Vojniku. ° Posebni davščini, ki je bila vpeljana cali06^^110^ orLanista< smo že poro- čeval • dGVa je vzbudila med davkopla- odmer^nÜ0^? ** niB° h°teU plaČaU kveni brgagnaistdavVka- Z^° je stopil cer- kor cujemo? TZ^° ^"l K&" . ,. H • ut-rKveni organist od- tevljen i, 1 Januar B ocl ta dalo kako napraviti, da bi ait in koza cela? ˇo Agilno draštvo kmetskih fantov ¦ki deklet v Vojniku pripravlja v rež-.. g. Prana Felicijana zanimivo in sodob- ao burko v 4. dejanjih »Skedenj«. Dve lepl, veliki P •*» i n i s o b i Be oddata. Naslov v upravi lista . Nova cerkeir n Krvav spopad. V Socki se je v to- rek sprlo več fantov. Prišlo je do spo- pada z noži, pri katerem je dobil 23- letni dninar Franc IOajner iz Socke osem vbodljajev v ramo in levo roko, 22-letni najemnikov sin Maks Skoflek iz Socke poškodbe na glavi in telesu, 31-letni dninar Franc Iskrač iz Socke l pa vbodljaj v levo ramo. Poškodovanoc so oddali v celjsko bolnico. Petrowce p Silveslrovanje Sokolskega društva v Petrovčah je privabilo v obäirno Vo- denikovo dvorano izredno lepo število prijateljev sokolstva, ki so z zanima- njem in odobiavanjem sledili dobro uspelim telovadnim točkam dece, nara- ščaja in članstva. Predvsem pa je uga- jala »Ceška beseda« v pestrih narodnili nošah, ki bi bile prišle še do večje ve- ljave, da ni nagajala na odru električ- na razsvetljava. 0 polnoči sta nam »ko- vaška pomočnika« pod vodstvom »moj- stra kovača« kovala srečno novo leto, nakar je mladina ob zvokih znane god- be zarajala v veselo novoletno jutro. V častnem številu so nas posetili člani in članice šentpavelskega sokolskega dru- štva. Vsem našim prijateljem obilo sre- če v novem letu! p Nov grob. Dne 29. decembra po- poldne so pokopali na pokopališču pri sv. Kancijanu uglednega posestnika g. Matijo Gorška iz Drešinje vasi, tasta i obratovodje libojskega premogovnika | g. Mirka Adamčiča v Libojah. Pokoj- j nik, ki je dosegel 81 let, je bil vedno I vnet hmeljar in je nekajkrat v intere- su spodnjesavinjskih hmeljarjev poto- val v Nürnberg. Naj mu bo lahka zem- ijica po trudapolnem delu! Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Zalec ž Zrtev napadalcev. Pri Sv. Pongracu Pri Grižah so v nedeljo štirje fantje a stoli napadli 26-letnega sina posestnice Josipa Poteka iz iste vasi ter mu priza- dejali 12 cm dolgo rano na čelu in po- škodbo pod levim očesom. Poteko se zdravi v celjski bolnici. Št. Peter v S. d. št Cestna razsvetljava. Marsikomu gotovo ni znano, da tavamo Sentpetr- čani sedaj v dolgih in temnih večerih po cesti v trdi egiptovski temi. Zakaj ne bi bila državna cesta skozi Doberte- šo vas in St. Peter razsvetljena kakor je bila pred leti? v St. Pavel p. P. pa Tragična smrt. V novoletnem ju- tni so našli mladega domačega kaplana Draga Pepelnaka obešenega v zakristiji šentpavelske župne cerkve. Pokojni, ki je bil med prebivalstvom zelo priljub- ljen, si je končal življenje očividno v hipni duševni zmedenosti. Vransko vr Silvestrovanje »Vranske vile«. Ce- prav v »kotu«, pa vendarle nismo zad- nji. Imamo peščico delavnih in zmožnih ljudi, ki nam leto za letom pripravljajo prijetna presenečenja in prinašajo no- vega duhä. Vendar nam bo letošnje silvestrovanje dalo tudi misliti, kajti še vedno je na Vranskem nekaj takih, ki bi na odru rajši videli »Bucka v stra- hu«, kakor pa slišali duhovito satiricno predavanje g. »prof, iz Ljubljane«, ali pa se sprijaznili z dovršenim »Prolo- gom« kupletista. Spored Silvestrove- ga večera je bil zelo pester in tudi iz- vedba je bila posrečena. Rutinirani igralci CMD so mestoma prav dobro prikazali burko »Dve tašči«. Odlična je bila gč. Lauričeva v vlogi zaljubljene babice. Moški pevski kvintet je moral ponavljati. Naj bi nas še večkrat raz- veselil s tako dovršeno in občuteno po- dano pesmijo, kakor je bila n. pr. Vo- dopivčeva »Ob Savk. Predavanje g. »prof, iz Ljubljane«, ki ga je podal g. Jakše, je bilo dovršeno. Skoda samo, da ga zaradi »tehničnih nedostatkov* ni mogel na skioptikonu ilustrirati g. Skok, kakor pred dvema letoma. G. Se- dej je nenadomestljiv interpretator dr. Gračnerjevih »priložnostnih«. Harmo- nisti so bill letos nekoliko bolj šibki; morda na račun intonančno težjega »šlagerja«. Najefektnejša točka vecera pa je bil vsekakor nastop Fregollija (g. Skok) in Retta (g. Kladnik), ki je tra- jal dobre pol ure in neprestano izvab- Ijal salve smeha. Smehljaje smo se po- slovili od dobrega stareg?. leta ter upa polni stopili v novo. vr Božičnico revnim otrokom je tudi letos priredila tukajšnja narodna šola. Prisrčni slavnosti, ki je bila združena z obdaritvijo, je prisostvoval tudi g. župan kot zastopnik občine, nadalje g. župnik in g. kaplan ter vse učiteljstvo. Vso hvalo in priznanje izrekamo mar- ljivi gdč. M. Puncerjevi, kateri je & pomočjo vranskih dobrotnikov — ki jim izrekamo iskreno zahvalo — tudi letos uspclo izpolniti vse želje in nade revnih otroških srčec. vr Smučarska sezona je na višku. Smuka je odlična; vsak dan prinaša smučarjem, ki jih je tudi na Vranskem že lepo število, novega veselja. Idealni tereni v bližnji in daljni okolici bi ob primerni reklami lahko privabljali tudi številne tujce, vsaj toliko, kolikor jih imamo v poletnih mesecih premalo. Društvu, ki bi naj o ^em skrbelo, pri- poročamo da začne — oziraje se na »stare šege in navade«—ssejamiinde- batami že sedaj, da bomo do zaključka letošnje poletne sezone imeli razširjeno vsaj staro kopališče. vr Nesreča na lovu, o kateri je poro- čal »Slovenec«, zavzema po zaslugi pri- zadetih nekoliko večji obseg, nego se je prvotno med resnimi lovci sploh misli- lo. Zelimo, da bi »Slovenčev« dopisnik poročal tudi o zaključku preiskave. Da se »hudomušneži« še bolj uveljavijo, naj nikar ne pozabi tudi tisto: le čevlje sodi naj kopitar! Slovenjgradec s Velik požar v Slovenjgradcu. Na Novo leto je ob 5.15 zjutraj predramil Slovenjegradčane gasilski rog in v bli- žini glavnega kolodvora so visoki ognjeni zublji strahotno razsvetljevali mirno novoletno jutro. Pri glavnem ko- lodvoru se je bila vnela velika parna žaga g. Franca Marčiča, ki je bila po- stavljena komaj pred desetimi leti. Opremljena je bila z najmodernej- šimi stroji in je bila vredna preko 400 tisoč din. Zaga zadnja štiri leta za- radi izredno slabe lesne konjunkture ni bila v obratu in jo je vsled tega lastnik baš prodajal. Na Silvestrovo je prispel iz Vukovara kupec in bi morala biti sklenjena kupna pogodba na Novo leto, kar je pa preprečil nesrečen požar. Za- ga je pogorela popolnoma do tal in so bili tako tudi uničeni vsi dragoceni stroji. Kljub neposredni bližini so pri- speli slovenjegraški gasilci na kraj po- žara šele četrt ure po prihodu Vaše- ga dopisnika in pol ure po pričetku po- žara, toda iudi takrat zaradi slabega funkcioniranja motorne brizgalne niso mogli pričeti z gašenjem. V neposredni bližini žage so tudi tri velika skladišča lesa, več stanovanjskih his in glavni kolodvor z vsemi skladišči in le mirne- mu jutru brez vetra se moramo zahva- liti, da se ta požar ni izpremenil v pra- vo požarno katastrofo. Po izjavah oci- vidcev je nastal požar hkrati na štirih straneh in je bil očividno podtaknjen. Tukajšnje orožništvo je uvedlo strogo preiskavo in upamo, da bodo požigalci kmalu padli v roke pravice. Do pred- lanskega leta je bila žaga zavarovana za 350.000 din, lani pa je lastnik znižal zavarovalno premijo na 250.000 din, ta- ko da je škoda samo delno krita z za- varovalnino. s Osebna vest. Z Noviih letom je opu- stil naš priljubljeni in popularni bivši župan g. Franjo Cajnko svojo restav- racijo, ki jo je dolgih 18 let vodil ˇ Slovenjgradcu s svojo skrbno in mar- Ijivo ženo. 2e odhodnica na Stefanovo je dokazala, kako zelo priljubljen je bil g. Cajnko in vsa njegova rodbina v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva. Vsa povojna leta je predstavljala Cajn- kova restavracija pravo zbirališče vseh nacionalistov in v ten najtežjih časih so se tukaj reševala največja narodno- stna vprašanja. Pri Cajnku so se zbirali naprednjaki, zelena bratovščina je ime- la tukaj svoje stalno zbirališče, kmetje so prihajali k svojemu dobremu sveto- valcu po vse nasvete in za vsakogar je imel naš dobri Cajnko prijazno besedo in nihče ni neuslišan zapustil njegove gostoljubne hiše. V zadnjih letih pa je bila Cajnkova restavracija tudi tesno zvezana z zgodovino jugoslovenskega kolesarstva, kajti odkar je naš priznani kolesarski prvak in agilni organizator g. Vinko Cajnko prevzel vodstvo kole- sarjev v naši Koroški, ni skoraj nobe- nega jugoslovenskega kolesarskega pr- vaka, ki že ne bi bil užival gostoljub- nosti pri Cajnku. Zlasti naša nacionalna in sportna mladina bo najtežje pogre- šala Cajnkovo restavracijo, v kateri je vedno našla prijetno zavetišče. Zaradi tega se tudi naša mladina ponovno za- hvaljuje g. Cajnku in njegovi dobri mami za vse dobrote, ki jih je imela tolikokrat priliko uživati pod njihovo streho. Sinu Vinku, našemu zvestemu nacionalnemu sodelavcu in voditelju, pa želimo sedaj, ko se je osamosvojil, da bi tudi svojo trgovino tako srečno in z uspehom vodil, kakor vodi nas sportnike in mladino. s Gradnja mostu. V jeseni so na tu- kajšnji banovinski cesti podrli atari leseni most in na njegovem me- stu pričeli graditi nov železobetonski most. Stari most, ki je bil zgrajen iz dragega macesna, je bil dolg 32 in äi- rok 6 metrov ter so zanj izkupili reci in piši 470 dinarjev. Mislimo, da je bila že vrednost samega lesa precej ve^ja in bi bili lahko izkupili precej večjo vsoto, če bi bili prodajo mostu objavili, kakor je to bil vedno običaj. Ako pa res ni bilo večjega ponudnika, naj bi bili odgovorni činitelji pač rajši podarüi les ubogim siromakom, da bi jim ne bilo treba prezebati v zimi. s Veselo silvestrovanje v Sokoiskem domu. Tudi letos se je v nabito polni dvorani Sokolskega doma poslovil ves nacionalni Slovenjgradec od starega leta. Ze po prvih poskočnih zvokih na- šega priznanega jazz orkestra se je dvignilo razpoloženje, ki pa se je ob pestrem sporedu stopnjevalo od točke do točke in je doseglo svoj višek ob na- stopu pevcev, ki so morali svoja krasno KinQ UNION Celje prioaSa: 8. januarja: Vzoren soprog (Der Mustergatte) Vesela in zabavna filmska igra, polna hu- morja in glasbe. Heinz Rühmann, Helll Flnkenzeher, Hans Söhnker 9., 10., lt. in 12. jaiumrja: Življpnje Etnila Zole VEST ČLOVE$TVA Pretresljiva drama o borbi in konCnem tri- umfu človeka-borca. Emil Zola kot zago- vornik v Dreyfusovi aferi. — V tem filmu je iznešen potret velikega književnika, cigar dela so ostavila trajpn spomin v kulturnem življenju ne samo Francoske, temveč vseh kulturnih narodov. V glavni vlogi - Emila Zole - nastopa Paul Mnnl. Gloria Holden, Joseph Schiidkraut,VladimirSukolov Predstave dnevno ob 1830 in 2030, ob nedeljah in praznikih ob 16., 18.30 in 20.45, ruatineje ob 10.15 in 14. Stran 4. »NOVA D O B A« Stew, f. podana humoristična izvajanja zapore- doxna ponavljati. Ob prehodu starega ˇ novo leto je staresina br. Ivan Roj- >ik v globokih in izklesanih besedah orisal pot sokolstva v starera letu in dal novih smernic za novo leto. Po obi- čajnih voščilih se je v vseh prostorih razvila neprisiljena zabava in je staro in mlado rajalo do ranega jutra v Novo leto. s Scsto kolo prvenstvenega zimskega šahovskcga turnirja ni prineslo poseb- nih presenečenj, razen zmage Kavsa nad mladim in talentiranem Kraljem. Zmagali so Pušenjak proti Debelaku, Lupine po težki in zamotani pozicijski igri v lepi končnici nad Zupančičem, mladi Hajtnik proti dr. Poharju, Her- naus je bil prost. Prekinjeno partijo med dr. Poharjem in Kavsem je dr. Pohar že v srednji igri odločil v svojo korist. Stanje po 6. kolu je sledeče: Pušenjak 4, Debelak, Hajtnik, Lupine 3, Kralj, dr. Pohar 214» Hernaus 2 (1), Zupančič 2, Kavs 1 (1). s Sokolska božičnica. Kakor vsako leto, je tudi letos priredilo slovenje- graško sokolske društvo bogato božie- nicö za revne otroke. Vsi tukajšnji pri- dobitni krogi so se z radodarnimi roka- mi odzvali prošnji sokolskega društva in je bilo obdarovanih 120 otrok, od tega 60 najrevnejših z obleko in obut- vijo. S tern je slovenjegraški Sokol zo- pet dokazal, da pravilno doumeva svo- je visoko poslanstvo in posveča tudi vso skrb blagoru naäega revnega prebi- valstva. Vsem številnim darovalcem, ki so pripomogli naši revni deci vsaj do malega božičnega veselja, naša naj- iskrenejša hvala! s Lep čin. Tudi letos se je naš ugled- ni in spoštovani tovarnar g. Karel Köllner spomnil svojega delavstva in mu priredil lepo božičnico ter ob tej priliki obdaroval vse svoje marljive dc- lavce. Na ta način je g. Köllner zopet dokazal svoj socialni cut in razuraeva- nje za potrebe nažega delavstva, za kar se mu vse delavstvo najiskreneje za- hvaljuje in obljublja, da se mu bo z marljivim delom oddolžilo za njegovo dobrosrčnost. Laško 1 SHvestrovanje v Sokolskem domu. Na Silvestxov večer se je, kakor je bilo pričakovati, zbralo lepo število narod- nega občinstva v našem Sokolskem do- mu in 8e v dobrem razpoloženju poslav- ljalo od starega leta. Telovadci in telo- vadke so skrbeli, da se je občinstvo ob docela novem sporedu vživelo v neko brezskrbnost in živahno odobravalo ša- ljive nastope. Zlasti cirkus br. Zadrav- ca s prvovrstnimi klovni je vzbujal ve- liko veselja. Br. Gobec nam je prihitel na pomoč z raznimi komičnimi nastopi in domislicami, srečolov je v polni meri ustregel občinstvu, pa tudi društvu, dame v paviljonu (ss. Firmova, Drol- čeva in Zadravčeva) so imele polne ro- ke posla s svojimi gosti. 1 Planinsko lovski pies, ki je bil do- ločen za 15. t. m. je zaradi nepričako- vanih ovir preložen na poznejši čas. 1 Smrtna nesreča v falskem transfor- matorju. Na Novega leta dan je bil v v glavnem transformatorju falske elek- trarne v Laškem kot pomožni delavec zaposlen 29-letni Anton Drnovsek p. d. Strovs, doma iz Knozdola pri Trbovljah. Snažil je strojne naprave, pri čemer mu je spodrsnilo in se je skušal vjeti, da ne pade na tla. Pri tern je prišel v stik s tokom visoke napotosti, ki ga je vrgel na tla. Drnovšku se je takoj vnela obleka. O nesreči so obvestili njegove- ga svaka g. Plaznika, gostilničarja v Debrem. G. Plaznik je odredil, da so poklicali reševalni avtomobil iz Cclja in odpeljali Drnovška v celjsko bolnico, kjer pa je naslednjega dne podlegel strašnim opeklinam. V sredo so ga po- ložili na pokopališču v Laškem ob ve- liki udeležbi občinstva k zadnjemu po- čitku. Pokojnemu Drnovšku bodi ohra- njen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! 1 Požar pri tovarni podpetnikov v Oračnici. V ponedeljek 3. t. m. zvecer je prispela v Laško telefonska vest, da je tovarna podpetnikov v Gračnici pri Rimskih toplicah v ognju. Hitro so se zbrali naši gasilci in v hudem mrazu z avtomobili odbrzeli v Gracnico. V »za- 3eki« so došli gasilce iz Rimskih toplic. Ko so skupno prispeli v Gračnico, so se jim pridružili še gasilci z Zidanega mo- sta z motorno brizgalno, ki so bili pri- speli s tovornim vlakom. Zal niso mogli stopiti gasilci v akcijo, ker je medtem že pogorela stanovanjska baraka. Le gasilci z Zidanega mosta so spravili v obrat svojo brizgalno, da so pogasili večje ostanke poslopja. V baraki so stanovale 4 delavske družine ki so še pravočasno znosile svoje pohištvo iz gorečega poslopja. Baraka je bila zgra- jena v vojnem času, ko je bilo v Grač- nici glavno skladišče lesa za soško fron- to. Zgradili so jo ruski ujetniki, ki so tudi nekaj časa stanovali v tej baraki. Lastnik ima okrog 20.000 din škode, ki je delno krita z zavarovalnino. K sreči v času požara ni bilo vetra, ker bi bilo sicer težko ubraniti ostala poslopja in tovarno ognja ter bi bilo v tern primeru ostalo precejšnje število delavcev brez dela in brez zaslužka. i Zima v Laskem. Ceprav smo proti severu zaščiteni s Humom in Maličem, si je vendar tudi v našo dolino utrl pot pravi sibirski mraz. Pretekle dni smo imeli 15 stopinj in še več pod ničlo. Kmetje pravijo, da bo zima prav stori- la, mesarji in gostilničarji hitijo polnit ledenice, otroci se sankajo, smučarji pa hodijo na Smohor iskat razvedrila. Le naši klerikalni agitatorji in priganjstfi se jezijo in hudujejo nad mrazom, ki jih drži pri pečeh in jih ovira pri huj- skanju kmetov proti meščanom. 1 Iz zdravstvene službe. Sreski zdrav- stveni referent dr. Fran Delak je pre- meščen iz Tomislavgrada v Laško. 1 Lopatilo za snaženje bazenov pri rudniku TPD očividno ne deluje vec, ker je desni breg Savinje že dalje časa tako črn, kakor že dolgo ne. Nekaj do- bre volje bi bilo treba, pa bi se vse to spremenilo in bi ne bilo stalnega zabav- ljanja in kritiziranja. 1 Kino Laško predvaja v soboto 8. t. m. ob 20.30 in nedeljo 9. t. m. ob 16.30 in 20.30 šaljiv in zabaven film »Inkog- nito«. V tem filmu boste videli, kaj se godi, če mlad milijonar in prodajalec brez službe zamenjata svoje dokumente. Igralci: Hansi Knoteck, Gustav Fröh- lich, Hilde Krüger. Zvočni tednik. Hraslnik Hrastniško pismo Hrastnik, 7. januarja» Pravijo, da se je gospodarski po'o- žaj v preteklem letu v primeri z dru- gimi leti izboljšal, da se je gospodarsko stanje našega delavca in kmeta neko- liko obrnilo na bolje. Vemo, da je to stanje nastalo vsled višje sile in da je samo začasno. Cene kmetskih pridel- kov so se primerno dvignile. Obenem so se pa dvignile tudi cene industrij- sWih izdelkov. Vse tri hrastniške indu- striie obratujeio s polno paro. Pri rud- niku, kjer so že več let delali z ome- jenim Stevüom dni, se od druse polovice lanskega leta dela skoraj vse dni. Poleg tega so pa Sp sprejeli na delo nad sto delavcev. Cene so poskočile, le place delavstva so ostale neizpre- menjene. Treba bi bilo upoštevati, da bi se v razmerju s povišanjem cen dvignile tudi place. Kdo se bo v tej zadevi zganil? Kie so oni, ki pravijo, da so res pravi zastopniki delavstva in sc'tijo njegove interese? Ni dovolj kandidirati in biti izvoljen za delavskega zaupnika, temveč je treba tudi v polni meri braniti in ščititi interese prizade- tih. V tem pogledu se čuje že itak dovolj kritike. Če pogledamo na naše politično življenie v preteklem letu, moramo ugotoviti dva važna dogodka: dobro obiskani občni zbor občinske organi- zaeije JNS in ustanovitev krajevne OJNS. Občni zbor občinske organiza- cije JNS nam je prinesel utrditev član- stva v nacionalni politiki, obenem pa tudi razčiSčenje v lastnih vrstah. Ugo- toviti se da, kdo je res pravi pristaš stranke in njenega programa in kdo ne. MIadini, ki je bila Se neopredeljena, pa se je želela politično udejstvovati, smo nudili vso moralno oporo, da si je ustanovila svojo organizaciio, v ka- teri deluje in se izživlia. OJNS šteje že okrog 100 članov. Pod težo časa in razmer, ki jih preživlja danes nacio- nalni živelj, pribijemo, da so vsi, ki so do danes ostali trdni v svojem pre- pričanju, svojih pogledih in besedah, sijajno prestali težko preizkušnjo. Prireditve, predvsem na rojstni dan Nj. Vel. kralja in na praznik zedinje- nja, je organiziral in vodil naš Sokol v svojem domu. Te prireditve, ki so zahtevale mnogo truda in dela, so pod sokolskim krovom združevale in kre- pile ljubezni do kralja in domovine v vseh, ki so prihajali na ta kraj z ob- čutkom in spoznanjem, da se v Sokolu vzgaja rod, zdrav na duhu in telesu, ki bo znal ceniti in braniti s krvjo priborjeno narodno svobodo in ki se zaveda svojega poslanstva. Širši javnosti bodi povedano, da se do lani ni nudila prilika, da bi v ča- sopisih stalno objavliali svoje delova- nje in se branili proti napadom naših političnih nasprotnikov. Letos pa, ko je »Nova Doba« razSirila svoj delokrog, je tudi tu pri nas v Hrastniku-Dolu dobila lepo število naročnikov. Tudi v bodoče, ko se bo krog dopisnikov še povečal, bo treba poskrbeti, da bo vsak dosedanji naročnik pridobil več novih, ksjti »Nova Doba« bo vedno zagovarjala koristi delavca, kmeta in obrtnika. Ker bodo postajali dopisi še zanimivejši, bo treba prijatelje opozoriti na list, da si ga naročijo, ker bo vsa- kemu služ 1 v uteho in razvedrilo v težkih in veselih dneh novega leta. h Sllvestrovo v Sokolskem domu. Čas in razmere so povzroiile, da so letos silvestrovali v Hrastniku bolj kot običajno. Skoraj vsi gostilniški JokaS so bili dobro obiskani. Naiboljša ude- ležba je pač bila v Sokolskem dornn, kjer se je sokolsko silvestrovanje prH čelo ob 20. v najlepšem razpoloženjn, ki ga je na man Se dvignil jazz orke- ster Najdič iz Ljubljane. Pozneje so sledile zanimive točke sporeda. Ome- niti moramo težki, a zelo dobro Szve- deni skupini devetorice in petorice čla- nov. Tudi ostale zabavne točke programs so žele obilo pohvale. Po alegoriji p& je zabučala ob nastopu novega Seta naša sokolska koračnica in pesem so- kolskih legij, ki jo je ob spremljeva- nju godbe pela vsa dvorana. Po no- voletnem čestitanju se je razvil pies. Prireditev ie bila zaključena v ntjlep- šem razpoloženju. h Stanovanja so delili. Stanovanja v novi delavski stanovanjski hi5i, ki jih je 18, so razdeljena. Govori se, d& je odbor, ki je imel nalogo, da razdeli stanovanja med prosilce, ki jih je bilo nad 50, v prvi vrsti upošteval zveste »socialpatriote«. Ugotavljamo, da po- znamo nekatere siromaSne rudarske vdove z otroki, ki so nujno potrebne stanovanja, pa niso bile uslišane» ce- prav bi jih bilo treba v prvi vrsti za- Sčititi. Takoj dobite (ali pozneje) opretnljeno «obo, sepaHmno^ zračno, solnčno in toplo, v mestu. Pustite naslov pod »Din 200« v upravi lists, prodam posteljo, noCno omarico in omaro, belo ple- skano, zaradi pomanjkanja prostora. Cene 500 din. Celje, Oajeva u. 8/11. (nov2 vUc pri mestni garaži). „Tesla žarnica" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabl malo tcka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Pefra c. 17 - pri ,Zvonc& TRGOVSKE KNJIGE odjemaine knjižlce, paplr, potrebačlne za plsalne stroje In celotno opremo » ptanrnc hupltc UgUUnO pri IVTQK? Franc LeskovšeK knjlgarna in veletrgovina s pa pi rj end Celje, Glavnl trg 16 Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacüe •trelovodne naprave Prevzema na v zgora] navedine stroke jpada|oča del«ft. popravila — Cene ztnerne — Poitrežba totna la tolldni Oglcite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših pri Radio aparatov, šivalnih strojev n biciklov >ri A. BremeC.Celje, Mikložičeva ul. 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovnol Nizke cene Vsem sorodmkom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je ncnadoma umrl v četrtek dopoldne v Gradcu celiski rojak gospod Dr. ZORAN JOŠT santlctni kopeian I Kl. v rezervl in bivši rudniški ter želczniški zdravnik v Žalcu in Celju. Pokoj duši blagega narodnjaka. Celje, 7. januarja 1938. Žalujoča rodbfna Franjo lost «ova Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Rupuje In pro- dajo devize in volute Izdaja nverenje za izvoz blajja Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nndi za nje popolno var* nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik - Ze Zvez no tiskaxno v Celju Milan öetina - Oba v Celju