—*
GLAS MODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
A
Štev. 48.
Is
3 15. jn ~n i j a, 1901.
Leto
Parnika ponesrečila.
Prevozni parnik „Northfield" se je potopil.
Pri pomolu št. 5 newyorške luke T Kast K i ver zadela sta dne 14. t. m. oh .}ti. uri paruika „Northfieldkt iu ,, Munch Chunk". Pryi jarnik roii i« Ntw Yorka ua Stateu Island, doftim drugi i z .J^rs^y City v New-York. P rvoimenovaui parohrod, ua kterem je bilo Set ato potnikov, se je kmalu ua to potopil. Koliko potnikov je utonilo de ni znano, nekteri zatrjujejo, d% je ponesrečilo kacih 50 osob, dočim zopet drugi pravijo, da je število žrtev le majhno.
Več malih parnikov je takoj priplulo nesrečnim parnikom na pomoč. Kljub temu pa rešilno delo ni dovolj hitro napredovalo in potnikom ni preostalo drugo kot plavati iu Čakati rešitve. Prizori, ki •o se na potapijajočem parniku vršili, bili so uprav strašni, nastala je nepopisna zmešnjava. Ženske in otroci hiteli so ua drugi krov, od tu so poakakali v morje. Možtvo parnika „Cattasanqua" rešilo je61 osob.
Novost o nesreči se je tudi na Statnn Islaud hitro razširila. Tuje zavladal strah iu trepet, ko se je prvotuo poročalo, da je več sto odob utonilo. Konečno se je uradnikom prevožne družbe posrečilo ljudstvo pomiriti.
Prvi rešeni potniki prišli so na Stateu Island s parnikom ,,Catta-saiHjun", vai so bili premočeni iu v konjake odeje zaviti. Izvoščeki so jih odpeljali brezplačno domov.
Mrtvi in ranjeni.
Tovorni paruik vojne mornarice „lugalla," k ter i bi moral dne 29. juuija odpljuti ua Filipine seje dne 14. t. m. popoludue v newyorfiki luki ob Robinovwm pomolu, South Brooklyn prevrnil na levo stran. Mnogo osob je uamrteuih in nud50 teško in lahko ranjenih.
Parnik je suažilo 240 mož, trideset Italijanov je delalo na dnu lad i je, kteri so uajbrža utonili.
Zdravniški vozovi ra2nih bolnic ro bili takoj na lici mesta in odvedli ranjene delavce v bolnico.
Nezgoda na poulični železnici.
Na Broadway progi „Metropolitan" pouličue železnice v NewYor-ku, je dne 13. juuija pri Great Jones St. zadel železniški voz ob tovorni voz tvrdke ,,Brown & Sanovich" a tako silo, da se je sleduji zdrobil na drobne kose. Konj je bi na mestu ubit, štiri osobe so težko ranjene. Neprevidnega motormana so zaprli.
70 osob v smrtni nevarnosti.
St. Johns, N. F , 13 junija. Ribiška jadrauka ,,Czar", s ktero so potovali ribiči iu njihove rodbine — kacih 70 osob — na obrežje polotoka Labrador, je vsled goste megle iu viharja ua severnem obrežju otoka New Found land ponesrečila Po dolgem bojevanju z valovi so ribiči srečno s ženami iu otroci pri veslali ua obrežje, vendar so pa pri tem utonili štirje ribiči. Ladija ni več za rabo; ruloiue so zgubile vse svoje imetje. Brez hrane in stanovanja taborili so nesrečni ribiči dva dui na divjem obrežju, konečno so se vkrcali ua slučajno memovozečo jadranko, ktera jih je prepeljala na ameriško obrežje, od kjer se bedo s poštnim paruikom podali v domovino.
V Trepassey, 15 milj zapadno od Cape Race, prišla je ribiška ladija, ktera je na svojem potu vlovila 48 velicih desk. Najbrža se je v bližini potopil koji parnik.
0 nesreči v Port Royal.
Port R yal, Pa., 13. junija. Poročila uekterih časnikov, daje dražba pustila z vodo zaliti goreči rov, niso resnična. Pač se pa bode to v kratkem zgodilo. Danes ob 10. uri dopoludne podalo se je 10 premo-garjov v goreči rov, da rešijo tvoje tovariše. Vspehi rešilnega moštva še niso znani.
Umori in samomori.
Morilčevo plačilo.
Dne 11. t. m. je znani lopov in morilec svojega laBtnega očeta Patrick Coyle pred gostilno ,,Hickory" na vogalu 9 Avenue in 16 ulice v New Yorku našel svojega maščevalca. Petintridesetletui Patrick Coyle, ki je pred 3 leti umoril svojega očeta iu jedva prišel iz državnih zaporov, se je pred označeno gostilno sporekel s GOletnim John Hampsonom, kteri je po kratkem prepiru z britvijo Patricka Coyle tako ranil, da je umrl preduo je prišel bolniški voz. Morilca, ki je po Btorjeuem umoru bežal, so dau kasneje zaprli.
Umoril svojo soprogo.
Minoli četrtek je Martin J. Tighe v svojem stanovanju na 108.zapad-ni cesti v New Y« rku zaklal svojo lOletuo soprogo Mary Tighe roj Murphy. NeareČnica je bila šele 15 mesecev poročena, toda valed ljubosumnosti bil je ii'un zak n nesrečen. Morilca so zaprli.
Umor v zamorskem okraju.
Dne 13. t. m. popoludue bilo jn v stanovanju zamorke „Ducky4 Jackson št. 218 zapadna 64. ulica v New Yorku slišali več strelov. Takoj nato je zamorec William H. Connors oatavil označeno hišo in jel bežati; vendar bo ga pa takoj vjeli. V stauovanju krasne kreol-ke,,Ducky,14 našli so ustreljenega zamorca Ulysses Gaines, dočim je ,Ducky" bila lahko ranjena. Ulysses je najbrže ob nepravem času obiakal „Duckyt4 in avojo nepaz-noat plačal a življenjem.
Umoril 7letno deklico.
Cleveland, O., 13. junija. Mino-lo sred j zvečer je neki mladenič na Wataon St. pomolu umoril 7let-uo deklico Terezo Stewanaik. Deklica je šla z dvema tovarišicama k jezeru lovit ribe. Kmalu na to je prišel nepoznani zločinec, zgrabil dekletce za vrat in je vrgel v vodo. Daairavuo eo vsled kričanja ostalih dveh deklet ljudje takoj prihiteli na lice mesta, niso zamogli deklico več rešiti. Morilec je všel.
Zlatoiskalec obupal.
Portcheater, N. Y., 12. junija. William Gardner, ain tukajšnjega bogatina in bivšega trgovca, ae je danea ua verandi očetove hiše ustrelil. Mladenič je bil v Klondike, Alaska, kjer je iskal zlato, toda nič našel. Vsled tega sta se z očetom prepirala, kar je mladega zlatoiskalca gnalo v smrt.
Usmrtila se, ker ni bila lepa.
Worcester, Masa , 11. junija. Včeraj zvečer ae je 261etua Ellen Mo-berg v avojem stanovanju z revolverjem uatrelila. Pred izvršitvijo samomora Be je večkrat svojim prijateljicam pritoževala, da se mladeniči za njo ne zanimajo in je bila za trdno prepričana, da bi, aso bi bila lepa, gotovo dobila ljubčeka. V zadujem času je bila vedno otožua.
Žensko truplo brez glave.
Lowell, Mass., 12. juuija. Včeraj so našli tudi glavo umerjene ženskr, o kterej smo v zadnjfj številki ,,Glas Naroda44 poročali. Umerjeno žensko so spoznali za gospo Margaret Blondin, ki je soproga f rt n joskega Kanadčana Fred Blon-dina. Gospa je prišla b svojim možem početkom aprila v Lawrence, se tu nastanila na Greene Str. in takoj na to zginola. Blondin je hišnemu goepidaiju dejtl, da je odpotovala v Kanado, na kar je tudi on odpotoval v Boston in od tu zginol. Poročenca sta živela v vednem prepiru, d&Biravno sta se j Se lo v februvarju poročila.
Velikanske prevare.
častniki varali vlado.
San Francisco, Cal., 12. junija. Kjerkoli se našim častnikom nudi prilika vlado ogoljufati, tam jo gotovo tudi porabijo, da napolnijo avoje žepe. Danes so zopet zasledili več prevar, ktere so izvršili častniki v oskrbovalnem uradu voja škega tabora v Presidio. Vlada je ukazala zapreti dva trgovca, ki sta bila v zvezi z častniki. Oba sta imela nedavno pri vojaškem taboru svoje trgovine iu kupovala od častnikov ukradeno blago. Med drugim sta kupila tudi 200.000 funtov ovsa in Bicer tako po ceni, da sta napravila izvrstno kupčijo.
Sodnik Burning je dejal, da je zopet pričakovati veliki častniški škandal.
Hoteli varati naselnike.
V pristanišču hamburške paro-brodne družbe y Hoboken, N. J , aretiral je dne 13. t. m. detektiv Mei nthal tri lopove, kteri so hoteli novodošlim naseljencem vsiliti po-narejeu denar. Ko so jih na policijski postaji preiakali, uašli so pri njih več zavitkov ponarejenega papirnatega denarja. Ysi trije so poljski Židje.
0 vremenu.
Početkom tega tedna je naenkrat zavladala vročina in ljudje so drug drugemu pripovedovali — da je vroče. Vendar nam je pa pričakovati š« večjo vročino, proti kterej ne pomagajo pritožbe, kletve in razne govorice.
Dne 13. t. m. zjutraj kazal je toplomer 70 stopinj in je opoludne dosegel 85 et piuj toplote. Tekom dneva pripetili so Be 4 aluouji soln-čarice.
V Panameriki.
BulFalo, N. Y., 12 junija. V novejšem času obiskale so paname-riško razBtsvo znamenite osobe naše vlade. Danes je prišel državni tajnik Hay, jutri pridejo admiral Dewey, general Miles in stotnik Ilobson. Nadalje je v tukajšnjih hotelih cela vrsta governerjev, senatorjev in sličnih ,,prominentnih" državljanov.
Dauašuji razstavni dan je bil posvečen trgovcem premoga, kteri imajo jutri syoje letno zborovanje v Buffalo.
Sodno postopanje proti policijskim komisarjem CharleB A. Rupp in John H. Cooper je Bodišče ustavilo. Slednja je namreč W. Chapin tožil, ker sta dovolila, da je razstava tudi ob nedeljah odprta. Sodišče je mnenja, da ob nedeljah odprta razstava nikakor ne moti verskih čuvstev prebivalstva.
Poskuševalna vožnja vojne ladije »Illinois."
Boston, Mass., 12. jun. Nova vojna ladija je pri danes se vršečej vožnji za poskučnjo dosegla izborue vBpe-he in dosegla maksimalno hitroBt 17 31, vrst na uro. ..Illinois44 je toraj naša najhitreja ladija te vrste. Ladijo so zgradili v ladjedelnicah v Newport News.
Carnegie — častni doktor.
Glasgow, 13. juuija. O priliki 450 letuice tukajšnjega vseučilišča, podelilo je ravnateljstvo Carnegieju diplomo častnega doktorata. Za denar je pač vse dobiti.
Sužnjištvo v Carolini.
Anderson, S. C., 13. junija Grand Jury Anderson Countyja je obtožila 8 farmerjev, ker so imeli na svojih nasadih sužnje. Zamorske sužnje so pretepali bad kakor je to bilo pred državljansko vojsko „mo-demo44.
40.000 novih
naselnikov.
V državi Washington.
St. Paul, Min., 13. junija. Tekom minolih treh mesecev odšlo je skozi naše mesto najmanj 40.000 naselnikov v državo Washington. V Manitobo in Dakoto je odšlo le par tisoč" naselnikov. Naselniki seveda niso vsi iz Evrope prišli, temveč vičiuoma njih so rodom Američani iz južnega Wiscon*ina, Minnesote, Illinois, Ohio in Michi-gana. Naseljevanje je tako organizirano, da vozi vsaki teden jed n naseluiški vlak proti zapadu. Novo naseljevanje sta uvedli .»Northern Pacific" in ,,Great Northern"-želez-nici in sicer na sledeči način :
Kakor hitro najde neseluiški oddelek te ali one železnice v kakem Countyju nezadovoljno ljudstvo, odpošlje v dotični kraj takoj svojega agenta, kteri čedalje bolj hvali državo WaBhingon. Sadjerejceni hvalijo tamošnjo zemljo kot sposobno za sadjerejo, poljedelcem je opisujejo, kot izvrstna tla za poljedel stvo. Ko konečno agent pridobi ženske na svojo stran, prično iar-merji kmalu prodajati svoja posestva iu se skupno podajo proti zapadu. Agentje naselnikom seveda ne smejo lagati, kar se do sedaj tudi še ni zgodilo, kajti naselniki so v državi Washington v obče zadovolueji, kar privabi zopet nove naseljuike.
3700 Evropejcev na Ellis Island.
Dne 11. t. m. izkrcalo seje v na-fcoiniškem uradu na Ellis Island v newyorški luki 3700 evropejskih potnikov medkrovja.
S parnikom ,,Grosser Kurfurat" prišlo je 1525, s ,,Southwark" 700, s „Tartar Prince" 10J) in z„Mont-serrat" 450. Razuu teh je še 2000 potnikov v karanteni; slednji so prišli s parnikoma ,,Trave" in ,,Isola di Levanzo".
Zviti Kitajci.
Victoria, B. C., 13. junija. Dan za dnevom prihaja več Kitajcev skozi angleško ozemje v Zjedinjene države. Sicer je na meji 200 detektivov, kteri love Kitajce, toda to število detektivov nikakor ne zadostuje. Kitajci, kteri hočejo po dolgoletnem bivanju v Zjed. državah, zopet potovati v svojo domovino, se puste po detektivih vjeti in potujejo na ta način brezplačno domov.
$50.000 odškodnine za pokvarjeni parobrod.
Archibald H. Full in Henry F. Knowlton sta v imenu delničarjev vložila proti ,,Bath Iron Works" tožbo na izplačilo odškodnine v zneBku §100.000. Imenovana družba gradila je za tožnike parobrod „Wi-nifred" in se pogodbeno zavezala, da bode v jednej uri prepljul daljino desetih milj, ktero hitrost pa parnik kljub večkratnim popravam ni dosegel. Sodišče je tožnikom prisodilo $50.000 odškodnine.
Predsednik Schwab v Monte Carlo
Clevelaud, Ohio, 11. junija. Ma yor tukajšnjega mesta Tom L. John son pripoveduje zanimivi podatek iz življenja predsednika biljonskeg trusta za jeklo, Schwaba. Mayor se je sledeče izrazil: ,,Nekoč sem Schwaba imenoval ,,neumnež", in sicer je to bilo, ko Bem ga videl Monte Carlo. Sedel je meni nasproti in stavil $1000 na vsaki okret ruletnega kolesa. Vsi navzoči gostje govorili so francoski, samo jaz sem v angleščini vskliknil: „To je norec". S tem Bem mislil namreč Schwaba. Kasneje mi je dejal, da je preje dobil, toda ko sem ga jas opasoval je hitreje izguboval kakor sedaj služi."
Iz delavskih krogov.
Osem mesecev brez plače.
Dne 12. t. m. prišli so delavci James A. Woodward, W. T.Hump-herey, John Hill in John A. Bell iz otoka Navassa v New York, kjer so zahtevali od posestnika imenovanega otoka, Wyatt Owen, plačo za osemmesečno delo. Dobili niso nič iu sedaj morajo pri Bodišču iskati pravice. Owen je porlal ozua-čeue delavce na otok Navassa (med Hayti in Jamaica), da izkoriščajo tamošnja polja fosfata. Ker je pa Owen za fosfat dobil manj denarja, kakor je pričakoval, je stvar jedno-stavno pozabil in prepustil delavce OBodi. Nesrečneži so se osem mesecev preživeli s kozjim mesom in živili, ktera so dobili od ladij, koje so se na otoku preskrbele s pitno vodo. Neprostovoljni Robinsoui so poslali McKiuleyju, vladi, kongresu m drugim uradom več pisem, s kterimi so opisali svoj žaloBtni položaj, toda nihče se ni usmilil nesrečnikov. Konečno je vzel kapitan paruika ,,Andes" delavce seboj v New York.
Skabje pridružili se štrajkarjem.
Wheeling, W. Va., 12. junija. Tukaj štrajka 1000 premogarjev, ki zahtevajo povečanje plače. Družba je najela več sto skabov, ktere bo pa štrajkarji pregovorili, da bo odšli cd kjer so prišli. To je družbo tako vjezilo, daje štrajkarje uemu doma zapodila iz stanovauj, kterb so družbena laat. Sedaj stanujejo štrajkarji v šotorih, ktere po dobili od .,United Mine Workers".
Pol milijona dolarjev za boj proti štrajkarjem.
Konvencija tovarnarjev za stroj«-se je dne 12. t. m. popoludue ob 4. uri zaključila oziroma prenesla na kasneji čas. Mr. Chalmers je na-znauil časniškim poročevalcem, ds so zborovalci sklenili ustanoviti posebno glavnico v znesku $500.000, za vspešui boj proti štrajkarjem O načinu, po kterem bodo upotre bili označeno glavnico, Chalmer? ni hotel povedati, pač pa je zatrdil, da se bode upotrebila proti delav cem in sicer za dovažanje skabov in nagrado onim delavcem, ki ne štrajkajo. Med štrajkom livarje* železa v Clevelandu delalo je 325 mož, ki so dobivali $4 na dau ; ,,ba£ tako bodemo sedaj postopali." K društvu tovarnarjev je isti dan pristopilo še 114 tovarnarjev zapadnih držav.
Kljub tem grožujam se pa štrajkarji ne zmenijo mnogo za sklepe tovarnarjev. Zastopuiki centralne unije bo prepričani, da nameravajo tovarnarji unije svojih delavcev uničiti, kar je pa zelo težavna stvar, kajti štrajkarjem bodo priskočile tudi unije ostalega delavstva v pomoč. Ze sedaj prihajajo centralnem odboru štrajkarjevbrzo-javi, s kterimi so razue unije oblju bile podporo. Ako tovarnarji b svojo trdovratnostjo ne prenehajo, pri družili se bodo štrajkarjem tudi vsi strojevodje železnic, livarji, elektri-karji itd., s čemur se doseže, da bode 650.000 mož praznovalo.
Newport News, Va., 12. junija. Superintendent tukajšuje ,,New port News Ship Building & Dry-dock Co." je objavil, da bodo tovarno na nedoločen čas zaprli, ako štrajkujoči delavci strojev z delom v kratkem ne prično. Ako se to obistini, bode 7000 delavcev moralo praznovati.
Toledo, O., 12. junija. „Baker Brothers Machine Co." je ugodila zahtevam svojih delavcev, kteri so danes * delom pričeli.
Cleveland, O., 12. junija. Zastopniki delavcev „Cleveland, Lo rain & Wheeling Railroad Co." «o pri včerajšnji seji sklenili z delom ftopet pričeti.
štrajk vsled zamorcev.
Baltimore, 12. junija. Danes je pričelo štrajkati 100 delavcev tukajšnje ,.Structural Iron and Steel Co.", ker je družba vzela v službo osem zamorcev. Družbeni uradniki zatrjujejo, da dotično delo beli delavci ne morejo izvršiti.
Proti Kitajcem.
Washington, 12. junija. Knights of Labor nameravajo pričeti z agitacijo proti Kitajcem, s ktero hočejo vlado prisiliti, da obnovi tako-zvani ,, ki tajski zakon", kteri prepoveduje Kitajcem naseljevanje v Zjed. državah. Dotični zakon postane dne 8. decembra 1904 neveljaven, na kar zamorejo Kitajci z naseljevanjem v Zjed. državah zopet pričeti. Imenovano društvo bode tudi vladi predlagalo naj uvede slični zakon proti Japoncem, Filipincem in ostalim orijental-skim narodnostim.
Za unijske delavce.
Indianapolis, 12. junija. V delavnicah ..Standard Wheel Co." pričelo je 350 delavcev štrajkati, ker je družba odslovila 11 unijskih delavcev. Unijo so delayci nedavno ustauovili, toda družba je baš vse unijske odbornike odslovila.
Štrajk mesarjev v Frisco.
San Francisco, Cal., 12. junija. V Frisco je pričelo 1100 mesarskih pomočnikov in voznikov štrajkati. Štrajkarji zahtevajo, da prodajalci meBa razobesijo v svojih prodajal-nicah uuijske liste, kar bi trgovci tudi radi storili, toda veletržci se hranijo trgovcem prodajati meso, ako imajo slednji opraviti z unijo. Bosi so štrajkarjem skrajšali delavni čas in povečali plačo, toda z unijami nečejo imeti opraviti vsled česar se štrajk nadaljuje.
Vsled požara 135 delavcev brez dela.
Ballston, N. Y., 12. jun. Danes je zgorela delavnica tvrdke ,,American Axle and Tool Works". Uzrok požaru je neznau, škoda znaša -S20.OC0. Vsled oguja je 135 delav-" cev brez dela. Tvrdka se namerava oreseliti v Glassport, Pa.
Viharji in tornado.
Adrian, Miun., 11. junija. Danes zjutraj divjal je v tukajšnji pokraji-ui tornado, ki je mnogo hiš in iruzih poslopij poškodoval. K sreči ni bil nihče uBmrten.
Larchwood, Ia., 11. junija. V okolici Lester je napravil danes dopoludne vihar veliko škodo. Mnogo jsob je ranjenih, jeden otrok usmrten.
Cleveland, O., 11. junija. V mestu in okolici je danes razsajala ne-/ihta. V Bank St. je udarila strela v voz poulične železnice, kteri ae je vnel. Potnik, general Isaac R. Sherwood iz Pittsburga bo je vsied udarca onesvestil.
Pittsburg, Pa., 11. junija. Med Pittsburgom, Toledo in Clevelsn-lom razsajal je daneB vihar. Tudi ▼ Cumberland, Md. je vsled nevihte mnogo škode.
Vojaško veselje.
Chicago, 111., 12. junija. Vlada je med vojake tukajšnje posadke Fort Sheridan razdelila včeraj 10 tisoč dolarjev. Vsaki vojak je dobil najmanj $200. Kakor hitro so vojaki dobili denar, odšli so v gostilne, igrišča in plesalue dvorane, kjer so večino denarja-še isti večer zapravili. Na večih mestih vrfiili so se pretepi s posledicami, da je daneB vojaška bolnica polna ranjencev.
je denarje pošiljati po posredovanju F. Saksek, 109 Greenwich St. New York, ker to stori najhitreje in najsolid-Mje.
NAJBOLJE
____ _ . '- _________:.......
_ ^-------^^

T" " ------ • - , "
Entered at second classmatterat the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893
„GLAS NARODA".
ld«t slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
txdajaUlj in urednik: Published by
F. SAKSER. 1(39 Greenwich 8t. New York City.
tfa leto velja list za Ameriko $3.—,
•a pol leta.............. $1.60,
la Evrope sa VBe leto . . . glč. 7.—,
n n pol leta...... 3.50,
, „ „ Četrt leta . . . „ 1.75
9 Evropo pošiljamo list skupno dve številki,
,Glas Naroda" iihaja vsako i-ed'
in souoto.
GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■o ne natisnejo.
Deu&r naj se blagovc i poslati po Monjy Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje uajde-mo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam uaredite aaslovom:
„Glas Naroda
109 Greenwich Ft. New York City.
Telefon 3795 Cortlandt.
,,Obljubljena dežela1' Izraelcev.
Gibanje Zionistov, s kterim bc se prvotno kristjanje in cel" Zidovi sami norčevali, zavzelo je tekom zadnjih let povsem resno lice. Razgovor Mojzesovega naslednika in sedanjega vodnika ,,izvoljenega ljudstva", dr. Herzla ter turškega sultana, o kterem emo v štev. 44 ,,Glaa Naroda" poročali, je vzbudil med vesoljnim Izraelom vseobčne zanimanje. Dnevna govorica v židovskih kavarnah newyorške ,,Gu-lj&š Avenue44 se eufte v novejšem času edino le krog novega Dorada v Palestini. Dosedanja „Corned Beef and Cabbage", kakor tudi t* snova atmosfera iztočuih mestnih okrajev se je umaknila z nadami c Mesijevem rojstvu napolnjenem ozrafiju, kajti pravoverni Izrael je uverjen, da bode v kratkem po milosti preko glave zadolženega sultana osvojil deželo prorokov, čudežev, Rebek in procentov. O&etje ortodoksnih židovskih rodbin že ■edaj vpletajo v svoje vsakdanje molitve svetopisemski izrek : ,,Danes tukaj, prihodnje leto pa v Jeruzalemu" — Bkratka, za Zidove je napočila doba veselja in radosti, doba rešitve in selitve v domovino svojih pradedov.
V Palestini je zemlja že pripravljena, da sprejme Zioniste. Tamkaj, v »veti dežili je že sedaj mnogo židovskih naselbin, že sedaj žive ob Jordanu nasledniki onih bojevnikov, ki so ,,na povelje J&hove" osvojili deželo; na Libanonskih gorah rastejo novi cedrovi gozdi, ki popolnoma nadomeščajo one, o kterih je pel kralj David, da „bo jih sadili možje, v kojili žilah se pretaka ona ista kri, ktera je tekla za državo duhovnov" in ob starodavnih cestah židovskega kraljestva cveto nove vasi, v kterih prebivajo nasledniki onih, kteri so premagali filistre in Kananejce. Devet odstot-kov vsega prebivalstva Palestine, 60.000 osob, tvorijo Zidovi, dasi-ravno turška vlada naseljevanje Israelcev zelo ovira. V teoretičnem smislu se v Palestini Ž dovi ne smejo naseljevati, kajti postava Osmanlije Židom izrečno prepove duje nad pol leta v Palestini prebivati. Seveda je pa v Turčiji beseda podkupljivost ali ,,bakšiš" — baš istega pomena kakor v našej blaženi republiki, in ako je „bakšiš" dovolj velik, potem se tudi v cesarstvu Abdul Hamida vse doseže.
Židovsko prebivalstvo Palestine te množi naravnim potom in z na-
seljevanjem ter leto za letom raBte. Razun posamezno naseljenih in v Jeruzalemu živečih Židov je doBe-daj v Palestini 23 židovskih kolonij, kterih prebivalstvo se bavi v prvej vrsti s poljedelstvom. V naselbini Rišon el Zion in petih podružnicah imenovanenaselbioe,pridelajoZidje vsako leto za pol miljona dolarjev vina. V Mikve Israel — „Izraelsko upanje" — ustanovili so Izraelci poljedelsko šolo, ktero obiskujejo razun Židov tudi kristjanje in mo-hamedanci; šola je izvrstno vrejena in zadošča vBem zahtevam modernega naprednega poljedelstva. V Jeruzalemu so leta 1882. ustanovili Zidj9 obrtno šolo, v kterej se podučujejo ujihovi otroci v modernih strokah obrti in rokodelstva. Javne židovske zavode denarno podpira Alliance Israelite" ali svetovna zveza Izraelcev in ,,židovska kolonizacij-ska družba", ktero je baron Hirsch ustanovil. Imenovani dve družbi sicer nista zioniBtičnega značaja, ali vendar je v njunih odborih več odbornikov-Zionistov.
Da se konečno spolnijo želje in nakane Zionistov, spremeniti Pale-Btino v židovsko državo, mora postati sultan tem nakanom naklonjen. Da bodo Židje to dosegli, prijeli bodo sultana na najobčutljive-jem mestu — za njegovo denarnico, ktero tudi sultan čez vse ljubi. Zuano je namreč, da podkupljivost v Yildiz Kiosku ni nič izvanredne-ga, temveč uprav kronična, kajti sultan je neprestano v ,,trenotni denarni stiski". V novejšem času še celo svojih inozemskih zastopni kov ne more plačati, vsled česar sta poalanika v Londonu in Madridu pričela — štrajkati. Brezdvomno so se že pričela pogajanja med tur ško vlado in cdborom Zionistov, koliko naj slednji plača za posebne privilegije Zidov v Palestini in sul-tau bode za denar gotovo VBe storil, kajti on že sedaj dobro ve, da bode potem dobil iz Palestine še enkrat toliko davkov kakor sedaj.
Seveda tudi ZioniBti niso brez sovražnikov, kajti Grki iu Armenci bodo storili vse, da preprečijo Izra elcem pot v ,,sveto deželo'4, vendar pa bode njihov trud brezvspešen, ker dandanašnji premaga denar tudi najsvetejša čuvstva.
V znamenju mačka.
Po dolgej dobi „razširjevanj evropejske kulture" na skrajnem istoku, se je inozemsko, na Kitaj skem zaposleno vojaštvo napotilo i domovino in pozabilo medsebojne sovražnosti ter nasprotstva. Težavo roparskih ekspedijcij in barbarskega življenja so pozabljene. Ko so se evropejski „nosilci kulture" v cesarskem Pekingu poslavljali, priredili so na stroške Kitajcev pojedine in veselice, ob kterej priliki so plačani sužnji evropejskih ,,vladarjev" v Obliki Walderseejev in sličnih junakov, hvalili jeden dru-zega in sami sebe, kot rešitelje evropejske časti in ugleda.
Temu veselju in pijanosti pa mora brezdvomno sledeti tudi,maček,* iu ako le površno opazujemo sedanji položaj na Kitajskem, se takoj uverimo, da evropejsko posredovanje na skrajnem istoku ne vredi niti piškavega oreha. Ker je evro-pejoko vojaštvo tako nenadoma ostavilo kitajsko ozemlje, bo sed&j Kitajci o slabosti evropejskih vele-vlasti popolnoma prepričani in nikakor ni izključeno, da se bodo v kratkem času nemiri minolega poletja z pet obnovili in pojavili z dvojno silo.
S svojim .delovanjem' na Kitajskem Evropejci niso prav nič dosegli; njim se ni posrečilo obuditi v Kitajcih zaupanje in spoštovanje do Evropejcev, kajti Blednji so s svojim barbarskim početjem baš na Kitajskem, neštetokrat dokazali, da so v resnici barbari kakoršne so si Kitajci predstavljali. To dejstvo v prvej vrsti škoduje trgovini, kajti kitajski trgovci le neradi sklepajo kupčijo z — divjaki.
Splošni vspeh evropejskega posredovanja je le negativnega pomena ; velevlasti so vstvarile nov ,,bolno državo", ktere politično življeuje je jovsem slično onemu obnemogle Turčije Kedo bode postal politični zdravnik ogromnega
kitajskega cesarstva je Bedaj še za-gonetka. Med tem ko Be bodo velevlasti v tem pogledu prepirale, nastali bodo novi konflikti, kterim b^de, nolens-volens, sledila delitev Kitajske. Da bode Rusija pri vsem tem imela glavno vlogo in največe koristi je gotovo, Nemčija tudi ne bode ostala neutralna in tako se bodo nadaljevale kitajske homatije prej ali alej na evropejskih tleh.
Kolika bode odškodnina, ktero mora plačati Kitajska Evropejcem in kako se bode odškodnina plačevala, je le stranskega pomena. Glavno vprašanje v tej zadevi je le, bodo li hoteli Kitajci plačati. In kaj potem? Kaj bodo nejedine velesile potem počele, ako Kitajska bode zamogla, oziroma hotela dati poroštva za plačilo odškodnina? Brezdvomno bodemo tudi v nadalje večkrat Blišali o ,bliskanju, na političnem obzorju skrajnega zapada in večkrat se bode govorilo o poskusu ,,končati" kitajsko vprašanje, kar bode vselej prouzročilo strah vsemu „kulturn9mu" svetu Ljudje, ki direktno s Kitajci občujejo, si z rešitvijo kitajskega vprašanja ne obetajo mnogo, kajti slednje bode evropejskim narodom več škodovalo nego koristilo.
Dopisi
Homatije na Kitajskem.
Revolucija v Chili, 20.000 vstašev.
Peking, 12. junija. Jedva je inozemsko vojaštvo saj po nekoliko ostavilo kitajsko ozemlje, že kaže vse na to, da se bodo nemiri v krat kem ponovili.
Potovanje cesarskega dvora v Peking je zelo nevarno, kajti člani neke zarote, ki namerava sedanjo dinastijo pognati, so neovirano uvažali orožje. Z uvažanjem orožja so še le ponehali, ko so se tudi z to povi preskrbeli.
Vsled tega bode cesarski dvor potoval v Peking po drugem potu, kakor je bilo prvotno določeno.
Vstašem se je pridružilo najmanj 20.000 osob, ktere se povsem resno pripravljajo na vojsko. Da razženo vstaše, bodo odšli proti njim Fran c >zje.
Peking, 13. junija. Večina inozemskega vojaštva ostavi te dni Kitajsko. Le v Tien Tsinu OBtane 1200 Italijanov, po 3000 Francozov in Nemcev ter 150 Američanov.
London, 13. junija. V Tien Tsinu so Be stepli indijski in francoski vojaki. Sedem možje usmrtenili in ranjenih.
Pariz, 14. junija. Inozemski poslaniki so predlog Zjed. držav glede znižanja kitajske odškodnine, jed-noglasno odklonili.
Iz naših ml kolonij
Vojakom ugaja življenje na Filipinih.
Washington, 12. junija. Vajaška poročila iz Planile jed noglasno trdijo, da vojakom n^aja življenje na Filipinih. General McArthur je brzojavno proBil vlado naj dovoli, da nekteri vojaki, ki so že odslužili, ostanejo na Filipinih, v kar je vlada privolila.
„R e p u b 1 i k a" Cuba.
Washington, 13. junija. Vojni ur&d objavlja, da bodo o prihodnjem božiču ustanovili novo kubansko vlado. Prvi korak ustavnega odbora bode odredba glede načina volitev, pri kterih bodo izvoljeni novi uradniki ,,republike Cube". Volitve se bodo vršile 90 dui po pravomo^nosti volitvenega zakona. Kakor hitri bodo Kubauci ustanovili svojo vlado, bode ameriško vojaštvo oBtavilokubansio ozemlje.
Kubanci sprejeli Plattov predlog.
Havana, 12. junija. Danes se je vršila seja ustavnega kubanskega odbora, pri kterej so odborniki brez preustrojhe in komeutarov sprejeli Plattov predlog. Šestnajst odbornikov glasovalo je za in 11 proti predloga. Radikalci Bprejetju pred-l "ga niso ugovarjali, kajti bili si. prepričani, da bi v tem slučaju tndi samostojnost otoka b'la v nevarnosti. Več Kubancev, Š janjolcev in Američanov upa, da bode Plattov predlog prišel kmalo ob veljavo, iu da se bode Kuba pridružila k Zjed. državam kot država.
Darovali ao: Gregor Oblak in Ivan Oblak po $5 ; Anton Primožič, Jakob Oblak, Jakob Bogataj, Ivan Zubic, Martin Kumer, Gašper Potočnik in Ivan Jerelc po 82; Andrej Nagode, Ivan Klemenčič, Jurij Previč, Frančiška Kofov, Josip Je-ran, Gašper Peternelj, Frank Šif-lar, Jakob Dekleva, Blaž Kalan, Josip Oblak, Matevž Pivk, Tomaž Previč, Tomaž Felanda, Pavelj .Gu-zelj, Frank Sedlak, Ivan Potočnik, Jakob Guzelj, Ivan Dekleva, Jakob Kocin, Jakob Bežen, Ivan Dolenc, Matija Petend in Anton Zaletu po 81; Jakob Flonder 75 centov; Josip Nagode, Štefan Bole, Josip Se-lak, Anton Bole, Frank Debelak, Peter Bogataj, Anton Težar, Ivan Podobnik, Peter Kosmač, Ivan Bogataj, Peter Jerom, Auton Kocin, Peter Mlakar, Jakob Vičič, Jakob Mlakar, Ivan Perme in Jakob Bur-nik po 50 centov; Ivan (''adež in Anton Slabe po 30 centov; Pavelj Mlinar, Ivan Selak, Josip Gredenc, Frank Vouk, Josip Garatič, Ivan Fabjan, Martin Šmit, Frank Režen, Johu Svigelj, Frank Vidmar, Jakob Podobuik, John Pivk, Ivan Gervat, Josip Gervat, Anton Kebe, Jakob Ofianc in Anton Skebe po 25 centov ; Mike Pužgar 10 centov.
Delo v tukajšnjih premogovih rovih še dosti dobro napreduje. Pozdrav rojakom širom Amerikt J Gregor Oblak.
Buffalo, N. Y., 12 ju'iii®
Gospod uredniki Z^lo me veaoli, da se 7aniniat » :a pohod Fan-Act e-riške razstave in rojakt) njkako osr določite; prav je, da se i.aš narod zanima za to kulturno deio in d »feaiuje njegov napredek, j ri nas v stari domovini si naš drlavec pač ne more dovoliti kaj tac°£ra. Ker se, kolikor je meni zi ano, dostdaj še ni ustanovil nikak definitiven odbor za sprejem, ali kažipot za sem dospele rojake si drznem sam ponuditi svojo moč in sem tudi po nekterih hotelih popraševal gledč prenočišča, in zvedel, da se od 50 centov naprej dobi čedno prenočišče, jed se pa dobi povsodi v vsakej restavraciji. Tedaj name lahko računate kadar sem pridete, da bo dem Vam kakor drugim isti dan dospelim rojakom postregel. Tudi kasneje bodem rad postregel koli kor mi bode dopuščal čas. Ako bi še kteri drugi rojaki kaj sodelovali dneve 30. junija, 1. in 2. julija, bi me zelo veselilo in naj Be le k meni potrudijo.
Razistavo dosedaj tujci le še bolj po malem obiskujejo, hoteli so še precej prazni, ali kakor hitro končajo šole in nastane toplo vreme, potem se je nadejati obilega obiska, saj je pa tudi prostora dovolj bodisi v hotelih kakor tudi na razstavi. Toraj na svidanje rojaki iz Forest City in g. urednik dne 30. junija in 1. in 2. julija. Vaš
Frank Primožič, 52 Rich St., BulYalo, N. Y
Pittsburg, Pa., 10. junija.
Dne 8. junija priredilo je naše tukajšnje društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. veselico, ktera se je vršila v cerkveni dvorani na 57 cesti. V vspeh izborne zabave pri pomoglo je v prvi vrsti jfdva ustanovljeno „Slovensko- narodno pevsko društvo", ktero je ob tej priliki prvič javno Dastopilo.
V imenu stvari naj se na tem mestu zahvalim brezimnemu do pisniku, ki je v št. 45 ,,Glas Naroda'4 omenil naše društvo, v kterem se omenjajo tudi pevci.
Kot predsedniku in zastopnika našega ,,Slovenskega narodnega in cerkvenega pevskega društva'4 mi je dolžnost sporočiti, da smo pri cerkveni seji dne 9. junija za-
ključili, da se takoj sprejme orga- Nova tovarna 2a čistenjesladkorja.
Krajsko slov. katol. podp. društvo
sv. Barbare
FOREST CITY, - - - PA.
ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin MuhiČ, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar,	Jurij Zupan,
Frank Skubic, John Drašler
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo „Glas Naroda".
Rock Springs, Wyo., 10. junija Minolo nedeljo dne 9. junija imeli smo redno meBečno sejo tukajš jega podpornega društva sv. Alojzija št 18, pri kterej bo se vršile tudi vo litve novega društvenega odbora.
Ker je dosedanji društveni za stopnik A. Juitin odpotoval v Mo xico, izvolili smo na njegovo mesto dosedanjega tajnika Fr. Keržišni • ka. Maks Keržišnik izvoljen je prvim tajnikom, Matija Stalič pod-tajnikom in Josip Damfar pregle-dovalcem knjig.
Z ozirom na pramembo v društvenem odboru, prosim rojak ■ in društvenike, da se v društvenih zadevah v nadalje obrnejo na sedanjega prvega tajnika.
Pozdravljajo rojake širom Ame rike želim ,,Glas Narodu" stalni napredek
Maks Keržišnik, P. O. Box 55, Ruck Springs, Wyo.
nist, kteri se nam je priporočil ako se le potom ^spričeval izkaže sposobnim. Pevsko društvo, ki obstoji iz aktivnih in častnih članov prav dobro napreduje in ima že nekaj zelenobarvnih ,,flik" stric Samove šivalnice. Ako le vlada tudi v naprej med nami taka sloga, kakor do sedaj, nadejati se je obilnega vspeha. Naj topleje t ^raj priporočam rojakom slrg j!
Glede stavka v že imenovanem dopisu št. 45 „(jlas Narodav kterem dopisnik omenja s kir:ce (note), „fovš" petje itd , pripomnim, da je veČina naših pevcev bila iz-vt.žbana že v stari domovini in sicer od zmnožaih in dobsih pevo.odij ter organistov. Od Vel:ke r.^'i nadalje, pojo pevci vsako nedeljo pri prvi maši v slovenskem jeziku in Bicer brezplačno. Kakor hitru pa dobimo organiata, izvežbali se bodemo tudi v latinskem cerkvenem petju in v novejših slovenskih pesmih. Seveda pa tudi še ni pozabljeno, da je takozvani kvartet iz Allegheny ob priliki svojega nastopa v slovenski cerkvi takoj po dovršenem bogosluž^ vprašal ,,kedo bode plačal".
V ostalem je pri nas dovolj dela ; vročina še ni nastala, dasiravno v ,, Steel Works" dobro kurijo.
Želeč,Glasu Naroda' obilni vs^eh, pozdravljam vse rojake v Z jedi njenih državah.
A. J. Krashowitz, 5102 Butler St., Pittsburg, Tu.
Trestle, Pa., 12. junija
Rojakom je gotovo znana nesreča, ktera je obiskala Gorenj o ves po požaru, znano jim je kaka revščina vlada sedaj tam, zato prosim rojake, da naj po mogočosti kaj da rujejo nesrečnikom; vai zneski naj se blagovolijo poslati g. uredniku ,,Glas Naroda" in ta bode iste že na pravo mesto odračunal.
Zajedno Vam pošiljam za pogo-relce v Gorenji vasi avoto $61.75, ktero so zložili tukajšnji rojaki.
Albany, 12. junija. Tukajšnja vlada je danes inkorporirala novo tovarno za Čistenje sladkorja „N. W. Taussig Co " iz New Yorka. Ka p-tal novega podjeta znaša 8300.-000, ktere svote polovica je nalože na v prioritetah s 7 odstotnim diVidendnim jamatvom.
Prodali livarne jekla.
Philadelphia, 13. junija. Vero dostojna poročila zatrjujejo, da je ,Pennsylvania železnica' kupila livarne, ki so last ,,Pennsylvania Steel Co." Imenovana železnica namerava tudi livarne „Cambria Steel Co." kupiti.
Manipulacije trusta za premog.
Scranton, Pa., 13. junija. Neodvisni posestniki rovov trdega premoga se pritožujejo, da jim premogov trust, v kterega lasti so vse tukajšnje železnice, napravlja čedalje večje ovire. Ob koncu velicega štrajka sklenili bo Bamostojui podjetniki s trustom pogodi o, da bode slednji za 5 odstotkov ceneje prevažal premog neodvisnih posestnikov. Na to pogodbo pa trust ne jemlje ozirov, temveč je podjetnikom predlagal, naj prodajo svoj pridelek trustu, kar pomenja, da bodo podjetuiki postali navadni trustovi služabniki. Vsled tega bo Be pričele očitne sovražnosti med obema strankama. Neodvisni podjetniki so se organizirali in bodo pričeli boj proti trustu.
Nemirni Indijanci.
St. Paul, Minn., 12. junija. Iz Red Lodge, Mont., se brzojavlja, da se Arrapachoe Indijanci na Shoshone rezervaciji pripravljajo na boj in nameravajo prekoračiti meje države Wyoming. Na ve&ih krajih so priredili že „solnčne plese" Vlada je poslala vojaštvo proti Indijancem ; belo prebivalstvo je v nepopisnem straha, kajti Indijancev je 10—12krat več kakor belih.
Nameravani roparski napad.
Ch'-y«une, Wy » , 12 junija Pri Green River ob Union Pacific železnici našli so železniftni služabniki pred par dnevi S00 funtov dina-mita. Brezdvomno so lop »vi nameravali razstreliti vlak. Delavci bo dinamit prenesli na drugo m^sto in pustili stražo na kraju, kjer so našli dinamit. Vi-eraj vefcpr prijezdila sta dva dubro oborožena roparja na dotično mpsto, ko pa nista več dinamita našla, sta hitro odjezdila in zginola v gorovju.
žalostna osoda jugoameriškega naselnika.
San Francisco. Cal., 13. junija. S paruikom „CoInmbiau prišel je iz Chili Louis Vuilyamoz ki-seje pred mnogimi leti raselil ob chi-leuflko-argentinskpj m^ji in je imel tu svoj raneho. V novejšem *a?u bo ga roparji in Indijanci neprestano nadlegovali, proti kterim pa ni mogel ničbsar opraviti, kajti governor pokrajine INI irt-luno, v kterej je imel po3estvo, b i je z roparji v zvezi. Nedavno jo pričt la goreti govemerjeva palača, nas^lu kov sin pohitel je v urade, da reši vla-diue spise, kar pa governerju ni bilo všeč in je ukazal za nesrečnikom vrata zapreti. Sedemnajstletni mladenič je vsled goveruerjeve krivde zgorel. Vuilyamoz, ki je rojen v Švici, ni mogel na naselbini ve6 ostati in je prišel v San Francisco.
Zvesta sužnja.
New Orleans, La., 12. junija. Louisa Grant je bila pred oslobo-denjem sužnjev najdražja sužnja gospe Grant, po kterej je tudi sedanje ime dobila. Ko so sužuje oprostili, odšla je L->uisa v New Orleans, kjer se je s pranjem preživela iu prihranila lepo svoto denarja. Ona je vedno govorila o svofej bivšej Se živeči pos^stnici. Minoli teden je sužnja umrla in oatavila 812 000 svojej nekdanji pjsestnici, dočim njeni sorodniki niti centa nito dobili.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli: ,,Lahn" 12. junija iz Bremena s 769 potniki. ,,Karamania" 12. junija ii (ienove s 642 potniki.
,,Oceanic" 13. junija iz Liverpoola s 1240 potniki.
„Auguste Victoria" 14. junija iz Hamburga s 553 potniki.
,,St. Paul" 14. junija iz Southaniptona. Dospeti i-a* jo:
,,Umbria" iz Liyerpoola. ».Rotterdam" iz Kotterdaina. ,,L'Aquitaine" iz Havre. ,,Vaderland" iz Antwerpena. „Kaiser Wilhelm der ti. osse" iz Bremena. ,,Hohenzollern" iz Genove. ,,\Verra" iz Genove.
O d p 1 j u 1 i 10:
,, Fried rich der Grouse" 13. junija v Bremen* ,,Deutschland" 13. junija v Hamburg. ,,La Lorraine" 13. junija v Ilavre. „Trave" 15. junija v Genovo. ,,Furnessia" 15. junija v Glasgow. „Graf VValdersee" 15. junija v Hamburg. „Campania" 15. junija v Liverpool., „Maasdam" 15. junija v Rotterdam.
O d p 1 j ul i bodo:
,,Lahn" 18. iunija v Bremen. ,,Southwark" 19. junija y Antwerpen. ,,Oceanic" 19. junija v Liverpool. „St. Paul" 19. junija v Southampton. ,.Grosser Korfiirst" 20. junija v Bremen. »»Auguste Victoria" 20. junija y Hamburg. „L*Aquitaine" 20. junija v Ilavre. ,,Hohenzollern" 22. junija v Genovo. »>Bulgaria" 22. junija v Hamburg. „Umbria" 22. junija v Liverpool. ..Rotterdam" 22. junija v Rotterdam.
r
,,Kaiser Willielm der Grosse" od-pljuje iz New Yorka v Bremen dne 25. junija ob 10. uri.
Pmrnilki listki so dobiti po izvirnih en ah pri FR. SAKSER & CO Uf Grwawlsh Sl, N«w York.

-•.T.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
il)
>
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S>uth 13th St., Omaha, Neb. ;
I.	tajnik: Jožef AgniC, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn.
IMENA ZASTOPNIKOV.
Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zborovanju Jugoslov. katol. Jednote:
. Za društvo bv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mihael Štrukelj.
Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz Za društvo bv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., .John Germ in Josip Gorišek.
Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., JoBip Videtich Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Aguitch, Josip Skala in Janez Loushin.
Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce.
Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich , Mihael Zunich.
Za društvo sv. Barbare štev. 3, La Salle, II!., Daniel Badovinac. Za društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr., in za društvo sv Jožefa štev. 14, Crocket, Cal., Frank Vlahovich.
Za društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišuik.
Za društvo sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika : J o e A g n i 6 Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Deu arne pošiljatve naj Be pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, dly, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Dedič knežjega prestola umrl v zaporu.
Washingtau, D C., 11. junija. Te dui je umrl v mestni jeGi v Winchester, Va., Edward de Duphane, ki je bil dedič neke kneževine v Franciji. Pravo ime knežjega jetnika je Edgar de Chambard. Prišel je pred par meseci v Winchester, kjer je hotel ustanoviti umetniški konservatorij, kar se mu pa ni posrečilo. Kneza bo minoli petek vsled pij&učevan a zaprli in je v ječi ftmrl. Pokojnik je sin umrlega grofa Charles de Chambard, kteri je moral vsled političnih spletk iz Francije bežati in Be je v Angliji nastauil. -
Linčanje na debelo.
New Orleans, La., 13. junija. Zamorec ,,Prince" Edward je umoril 21tetuegaJ. M. Fosterja, ravnatelja „Foster-nasadov" ob Red River pri Shrevefort. Takoj bo prebivalci imenovanega mesteca ustanovili linčarski odbor, vjeli tri mcžke zamorce, osem že ud in več otrok ter jih zaprli. Lončarji nameravajo jetnike obesiti, vendar pa bodo še par dni počakali, da, ako mogoče vjamejo ubeglega morilca. Uzrok umora še ni docela znan, pač pa se je dognalo, da je Foster zahajal v hišo zamorke Amande Edwards, kjer ga je mo» rilec ustrelil.
Danes je 25 oboroženih mož od-vtdlo zaprte zamorce baje v Benton v ječo, najbržje pa v gozde, kjer jih bodo obesili. Vlada se za nedolžne zamorce ne zmeni.
V Arizoni našli zlato.
Phoenix, Ariz., 12. junija. Nedavno sta se napotila zlatoiskalca Daniel Johnson in William Edger-ton v gorovje, kjer so bivši Vulture zlati rudniki. Iskala sta par tednov v gorovju po zlatu, toda ves trud je bil brezvspešen. Konečno sta sklenila vrniti se zopet med ljudi in sta pred odhodom hotela pokaditi zad nji tobak v divjini. Ko sta v grmovju sedela in kadila, skočil je velik kuščar ali takozvani ,,Long Swift" raz drevo baš na Johnaonov vrat. Slednji ae je okrenil in videl kako je kuščar xlexel v zemljo. „Tega moram imeti I" vzkliknil jt Johnson, vzel svojo motiko in pri čel razkopavati, kjer je kuščar zlezel v zemljo. Toda jedva je par lo pat prsti odkopal, ko mu je tovariš ▼elel prenehati. Edgerton je pričel po prsti iskati in takoj našel kos zlate rude, ktera je bila takorekoi polna ilata. Zlatoiskalca sta se veselja poljubila in pričela na mestu radosti plesati. Takoj v prvih dneh nakopala sta za $1200 zlata. Neka družba jima je ponudila za ,,Claim" $40.000, kar sta pa hvaležno odklonila.
Anarhisti zopet vjeli italjanskega detektiva.
Barre, Vt., 12. junija. Tukajšnji anarhisti so zopet vjeli detektiva, k terena je poslala italjanska vlada v Barre, da izda „državi nevarne tajnosti". Detektiv se imenuje Eu-genio Ruplio. Takoj ko je prišel v Ameriko, pričeli so anarhisti sumiti, da ga je poslala rimska vlada semkaj. Včeraj zvečer so ga vjeli in odvedli v anarhistično dvorano na Granite ulici, kjer so ga prisilili, da je svoje, oziroma vladine tajnosti priznal, na kar so ga čez noč zaprli. Ko ga je predsednik anarhističnega društva danes zjutraj izpustil, pričel je detektiv tako razsajati, da ga je policija takoj zopet aretirala in odvedla v ječo, kjer ima čas premišljevati tajnosti kraljeve italijanske vlade.
„< arovnica" v Indiani.
Indianapolis,Iud., 13.jun. Gospa Katarina Ferry, soproga nemškega farmerja v Dubois County, morala je včeraj ostaviti svoje domovje in bežati, kajti sosedje so prepričani, da je Katarina čarovnica, ktera je prouzročila razne nesreče. Sosedje so jo že pred več l«ti pričeli zasledovati, toda še le včeraj postala je nevarnost za ubogo čarovnico tolika, da je morala bežati. Včeraj popoludue ni hotel sosedov konj slušati svoj ga gospodarja, kteri je bil takoj uverjen, da je Katie začarala ubogo žival. Vzel je toraj bič, se parkrat prekrižal in jel čarovnico pretepati.
Katarina-čarovnica, ki je stara 60 let, prosila je sosede za varstvo, toda Blednji so se ž njo le norčevali. Tudi tamošuji sodnik jej ni dal pomoči, kajti on veruje istotako v čarovnice kakor njegovi podložni.
Lakota v Johannesburgu.
Johannesburg, 12. junija. Med tukajšnjim angleškim in boerskim prebivalstvom vlada lakota. Minoli
teden umrlo je lakote samo v jednem
dnevu 12 boarskih žena in otrok. Tu di vokolici vlada beda in lakota, kte ra zahteva vedno več žrtev.
London, 12. juuija. Kralj Edward je danes v prisotnosti kraljice in drnzih „visocih dam" razdelil 3000 spomiujskih svetinj iz Afrike iofilim vojakom.
Kako postopajo Angleži zvjetimi Boerci, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da je od 3125 vjetih Boercev tekom minolih treh tednov 80 jetnikov umrlo.
Avstrijski cesar na (^škem.
• Praga, Caška, 12. junija. Podp. aetletnej odsotnosti prišel je danes avstrijski cesar Fran Josip v Prag
njegovega obiska Češke je pospešiti spravo med češkim in nemškim prebivalstvom. Da ne pride do zo-peti-ih nasprotstev med Č;hi in Nemci, je Bprejemni odbor vkrenil vse potrebno. Vabila ksoarejubila so tiskana v francoskem jeziku, vendar so pa Čehi razobesili sajno češke narodne, a Nemci avstrijske črnožolte zastave.
Nemški dijaki so raz okra svoje društvene dvorane razobesili ,f rank-furtarico' ali črno-rudečo-zlato zastavo ; takoj se je pred hišo zbrala velika množica razburjenega Ijud-stva, na kar so dobili dijaki ukaz zastavo odstraniti Ker pa to niso hoteli storiti, so Čehi nemško zastavo sneli in je med kričanjem ,,Pereat Prusija" na drobne kose raztrgali in vlačili po blatu.
Vlada je takoj na to izdala prepoved razobešati nemške trobojnice.
Slavnosti se bodo vršile 5 dni in sicer po vsporfdu, s kterim so Čehi in Nemci zadovoljni. Vprašanje, ktero gledišče naj cesar najprvo obišče, je bilo težavno, konečno so se Č^hi in Nemci sporazumeli, da bode Fran Josip obiskal češko narodno gledišče (Narodni divadlo), v kterem se bode predstavljala Dvorakova nova opera „Rusalka".
Evropejske in druge vesti.
Varšava, 12. junija. V Varšavi so več osob iz političnih vzrokov zaprli.
Madrid 12. junija. Poslanec Rafaele Labra je svetoval vladi, naj se pri ostalih evropejskih vladah pritoži proti Zjed. državam. Sled je so namreč pri sklenitvi miru s Španijo obljubile, podeliti Španjolcem v Zapadnji Indiji in na Filipinih pos?bne privilegije, za kar se pa sedaj niti ne zmenijo. Ministerski predsednik je obljubil v tej zadevi vkreniti vse potrebno.
Dunaj, 12. junija. V Randers, na Tirolskem, se je podrl tamošnji jez. Voda je preplavila vso vas. Voda je Begala do Btreh, 18 osob se pogreša.
Paris, 12. junija. Bivši poslanec Laur nabira podpiBe za prošnjo, b ktero prosi francosko vlado, da uvede varnostno carino proti izdelkom ameriškega trusta za jeklo.
Berolin, 12. junija. Draždanska kreditna banka je na pragu banke-rota. Zgubila je ua borzi 50 milijonov mark.
Kiel, Nemčija, 12. junija. Ko so danes Bpustili novo vojno ladijo ,Z;ihringen" v morje, zlomil se je velik vzdigovalni steber in ubil dva delavca. Trije bo težko, večje lahko ranjenih.
Grenoble, Francija, 13. junija. V La Molte in D'AveillauB rudnikih nastali so nemiri, ker je družba najela več italjanskih delavcev. Francoski delavci so napadli in opleuili hiše svojih italjanskih tovarišev. Vlada je odposlala vojaštvo nad „uporuike".
Berolin, 13. junija. Iz raznih krajev Nemčije se javlja o nevihtah, ktere so napravile mnogo škode. V Berolinu je vihar odtrgal Btreho poslopja, v kterem je gasilniška razstava.
Metliki; Janez Logar iz Windbsre, Pa., v Grahovo pri Cirknici; Frank Opeka iz Chicago, 111., ua Vrhniko.
Umrli. V Škofji Loki je umrl dne 30. maja Fidel V e r n i g, po sestnik in kovač star 71 let. — V Litiji je umrl dne 30. majaLudovik T re o, c. kr. poštar, star 60 let. — Isti dan je umrl na Vidmu Franc Ar n 6 e k, uradnik južne Železnice Btar 25 let. — Dne 1. junija je v Ljubljani umrla Pavlina Pajkov a, stara 47 let. Pokojnica je jako veliko pisala v „Zoro," „Kres" ,,Ljublj. Zvon", „Dom in Svet", ,.Družbo sv. Mohora", ,,Slovensko knjižico"; menimo, da je Bkoraj VBak Slovenec, ki se le količkaj zanima za našo literaturo bral saj nekaj njenih mičnih spisov. Naj v miru počivajo 1
Drobnosti.
Poroke v naselniškem nradu. Na
Eli is Island ali v newyorškem naselniškem uradu vršilo se je meseca maja 27, a v prvej polovici juuija 12 porok.
* *
*
V staro domovino so se podali: Martin Marinšek iz Braddock, Pa., v Črešnjice; Tomaž Balaško iz Pittslmrga, Pa., v Slabetič; John StebJaj iz Pittsburga Pa., v Ljubljano; John Kiepac v Podstevje, Josip Janeš v Okvirje, Johan Sti-mac v Okvirja, Anton Oswald v Bezgovice, Blaž Oswald v Mandlje, Josip Krulič v Bezgovice, Anton Marjetič in Iym Elad v Vrbovsko, vsi iz Loeland, Miss.; Frank Repar na Ig, Jakob Tomazin v Logatec, Andr. Mulec v Kožaršce, vsi iz Eveletha; J žef Hrovatič v D >lž pri Stopčah, Jakob Eržen v Staro Oslico, Blaž Kalau v Gorenjo vas, vsi iz TreBtle, Pa.; Martin Grošel iz Claridge, Pa., k sv. Trojici; Ana Škof z detetom iz Steeltona, Pa., v Boldraš pri Metliki; Jure Pezdirc
-	r . - ' "S",	f"	>	A c*uire gujiiuuu,	bo je ona ujeala v
'kjer bo ga svečano aprejeli. Namen i« Steeltona, Pa., y Vidošice pri občinsko samoupravo občine Vrgo-i
Letošnja sadna letina po Dolenj skem bode tako slaba, kakor te zdavno ne tako. Orehovo drevje je po nižavah tako pozeblo, da nekte-ra drevesa niti ozelenela ne bodo Draga zelene šele zdaj, pa razume se, ne da bi kazala kaj plcda. Ja-bo ka cvetela niso skoro nič, jih torij tudi nič ne bode. Hruške cvetele bo boljše, deloma prav dobro, pa — zdaj odpadajo hruškice tako, da jih že skoraj nič več na drevju ni. češnje cvetele so jako obilo, nastavile so tudi čuda ploda, pa zdaj je drevje že zelo prazno, češnice spremenile bo se v ovalenke ter padajo raz dreveB. Bode jih jako malo. Češplje cvetele bo že krasno in dobro tudi ocvetele. Zdaj ima pa že skoro sleherna po eno, tudi po dve luknjici na sebi, kajti uničuje jih črv takozvanega slivuega Žagarja. Kaj da bode na njih glivica naredila, ktera tako-zvaue rožičke prouzročuje, se še ne ve. To se ve pa že zdaj, da, ako se tudi češplje čisto ničorožičile ne bodo, bode jih vendar le malo, ne pa obilo, kakor se jih je bilo po cvetenju nadejati. Breskve in ma-relce pozeble so popolnoma. In tako ostane resnica, da tako slabe sadne letine, kakoršna bode letoš nja po Dolenjskem, že davno ni bilo.
»
Slabo leto. Iz Mokronoga Be ,,Slov. Narodu" piše 30. maja: Pri nas v Mokronogu imamo dan za dnevom hude nevihte. Toča bije daneB tu, jutri tam, ter je prouzročila že ogromno škodo. Pri nevihti dne 29. maja je treščilo v poslopje Karola Kovačiča v Slep-ščeku pri Mokronogu, kteremu je zgorelo vse posestvo in ima škode za 5000 K, proti kteri je pri graški zavarovalnici na 2720 K zavarovan. Sadja bode letos jako malo. Stare trte po vinogradih nimajo Badu, ker so večinoma povsod pozebljene. Mlajše trte pa, kar imajo sadu, so vsakdanji nevihti in toči izročene, tako da bode že itak dovolj revno
ljudstvo letos občutilo hud udarec. • *
Raznotero. Na občnem zboru deln Čarjev južne železnice dne 30. maja so predlagali, da se toži upravni svet v smislu trgv. zakona. Zahtevajo povrnitev 49.000 gld., ali predlog je bil odklonjen. — V Gročani si je prerezala na polju 78-letna kmetica Neža Racman po nesreči trebuh. Ni upanja, da bi okrevala. — V Kopru je zblainel Seb. Gal, fin. stražnik v pokoju. Po noči je hotel ubiti Bvojc> ženo in otroka, ki sta pa pobegnila. Na to se je Gal pot streho obesil.
Ogenj v Dobrnnjah. je nastal ravno tedaj, ko je bila sodna kom sija tam. Škode je lO.f 00. kron. Bre* dvoma je tudi ta pož&r prouzročili. hudobna roka. Gašenja so se razeii vojakov udeležili tudi soeedni gasilci in oddelek ljubljanskega gasilnega društva.
* * *
Požar. Dne 20. maja je pogorela hiša Lovrenca Ilerja v Podragi pr Tržiču. Zažgal je Ilerjev Sletn, nečak, ki se je pod streho igral s žveplenkami, potem pa se ni mogel rediti in je zgorel.
* *
*
Dalmatinski panama. Pred po rotniki v Spljetu je končala te dni razprava, ki je pokazala grozno gnjilobo, ktera se je bila ujedla
rac v Dalmaciji. Razprava je trajala 20 dnij iu porotniki so dobili 103 vprašanja Obsojenih je c d 19 obtožencev 8, in sicer: J. Kukulj, občinski tajnik in blagajnik, na 3 leta težke ječe, den Joso Luetič, župnik v Dusini, ki je bil 17 let predsednik gospodarskega odbora te občine, na 5£ leta težke ječe, Mijo Radonič odčinski odbornik, na
5	let ječe, Mate Prvan istotako na
6	mesecev ječe, ter še drugi od 3 mesecev do 5 let težke ječe. To je bilo ,,gospodarstvo" z občinskim premoženjem I — Vsakogar preseneti med obsojenci ime župnika-dekana dcna Luetiča. Nikakor ne smemo metati vbo odgovornost
na dona Luetiča.
* * *
Pismonosec je ntekel. Pismcno-sec Falday v Budimpešti je pobeg-uil z razuimi pismi in z denarjem. Odnesel je 40.000 K. En dan Be je mudil v Raabu pri Bvoji materi,
nato pa izginil brez sledu.
• *
. •
Roparski nmor. Blizu Berolina se je izvršil nedavno strahovit roparski umor. Na nekem polju so uašli truplo moža, kacih 40 metrov od trupla pa glavo I Truplo je imelo več ran, o morilcih pa ni doslej sledu.
Slovo. Zadolženi častnik: „Vi odidete toraj domov narednik, mogoče se š j vidimo, ko bodete — civilist." — Narednik: „ Vse mogoče, kajti jaz poBtauem itak — sodni sluga."
Posestvo na prodaj.
John M. Vertin proda svoje POSESTVO V DOBLICAH na Dolenjskem. Poslopje je
bilo zidano preti tremi leti, vse zemljišče meri ( i stertina; gojzda bukovega in jelovega je 5 johov 65 stirjaških sežnjev. Več o tem pove: Math. G r a h e k, 430 7th St., Calumet, Mich.
KDOR VE
kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Janezu Povžin-u, kteri se je pred kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista, [jlj
rz:



priredi
slov. podp. društvo,Slovenija*
štev. 44 S. S. B. P. J. v nedeljo dne 23. junija 1901
v Lake Side Grove (preje Casino Grove) na 96. in Ewing ulici V SOUTH CHICAGO, ILLS.
Listnica uredništva.
R oj ako m odpošljemo sedaj za $20.55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Poslednji odgovor „Am. Slov." Vse zavijanje in denunciranje necega človečeta, kte-
Igrala bode slovenska godba in za veselo zabavo bode vse preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
VABILO
_ — k —
VESELICI,
ktero priredi
podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 na Calumetu, Mich.,
o priliki glavnega zborovanja Jugoslovanske Katol. Jednote
dne 4. julija 1901 v Italjanski dvorani na 7. ul. Začetek ob 2. uri popoludne.
Igrala bode slovenska godba naj-uovejše skladbe. K obilni udeležbi vabi ODBOR.
Naznanilo.
Podjxjrno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od iS. do 50. leta in je plačati vstopnino po sta-
' - -----. . -T '- ---*>- -----T rosti: plačati je vstopnine od iS. do 25. leta
rega newyorski m brooklynsk. rojak, tako S5; od 25. do 35. leta S6; od 35. do 45. leta dobro poznajo kakor on njih, m so mu tla v S7: od 45. do 50. leta S9. Kdor hoče čakati New \ orku zelo vniča postala, je neresnično. tri mesece, da je opravičen do podpore mora Stavci ,,(jlas IS,aroda" (Zimmer in Fleisch- j plačati od iS. do25. teta $2" ml 25 do « mann, prvi prt nas sedem let, drugi štiri leta) leta $3: od 35. do 45. leta S4; od 45.* do 50.
leta $-, Društvo plača v slučaju I>olezni $1 na dan in to kolikor dni je kdo l>oIan: v slučaju smrti pa S200. Prispevke je plačevati po 5°_ centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da:
J. TELDAN, tajnik, (*• jan.)	Box 607, forest City, Pa.
so že pred trefni leti pristopili k ,,Progressive Typographical Union" in dobivali takrat zaslužek kakor je ta Unija predpisovala, celo ure na dan so manj delali, samo 9 ur, Unija pa je predpisovala takrat ur. Od lani 15. maja ko smo tiskarno povečali zaradi kupa nemškega lista, so vstopili štirje nemški stavci Unije štev. 7 in dobivali za Surno delo po $3 na dan ; sedaj ko je list stavljen s strojem Margenthaler Linotype, dobiva pa operator za vsako noč ur dela $5 in dela 5 dni v tednu, drugi pa S3 na dan. Isti čas, to je od 15. maja 1900 so stavci ,,Glas Naroda" (Zimmer, Fleischmann in Ursini) pristopili so k ,,International Typographical Union" štev. 131 in dva dobivata za Surno delo na dan po $12 na teden, prvi pa po $14. To je faktum, kterega ne omajuje noben intrigant. Da urednik sam ni 1 il pri Uniji, ko je list stavil in tiskal, je naravno, saj Unij® ne sprejemajo gospodarjev, ampak delavce, kterih interese zastopa. Toraj so naši delavci že tri leta organizirani. Dalje kdo je skab ? Skab je oni, kteri gre delati v kako delalnico, v kterej je štrajk napovedan in dela pod štrajkom. Da nemarno label-na in ga ne bodemo rabili na nobenem listu, dasi smo opravičeni, je pa iskati v tem, da je redek newyorški list, kteri bi tiskal label, dasi so stavci pri Unijah, ter to ni v navadi, pa poglejte liste po vrsti. Tako je in nič drugače. Gradiva je tudi pri nas obilo, ali z umazanostmi se ne pečamo radi. Znamenito pa je, da človeče, ktero je nad leto dni pri nas kruhek jedlo, nas sedaj obrekuje in opravlja in to uporablja. ,,Am. Slov.", pa dovolj pove; mogoče tudi njemu še kedaj ta ko povrne; kaj ne: ,,den Verrath liebt man, aber den Verrather nicht, der ist geachtet !"
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo
prodajalnico,
7 kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. I^alje oskrbujem tudi
[pogpreloe
in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar spada v to 3troko. Govori se tudi slovenski tn nemški. S spoštovanjem
IKE. E. GLEASON,
ELY, MINN.
Osnreci s-^oj dom. >
s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Bok). Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godl>eni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrad za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni l njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabit" doma za zabavo otrok, pri društvih in vsako-
_ vrstnih družbenih zi,ir;iliščih. Izplača se v jednl noči, ko oskrbuje
godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pe^mi, koračnice, valčekc, polke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za božič.
Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6.00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3.00 in vsakovrstne orgije pray po ceni.
Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa pla-2a5 ob sprejemu instrumenta.
Standard Manufacturing Co., f
Punt Nn 4.5 V«spiy St.r New York P 0. Bn* 3853-
j] fj f. ij |T1|~

Jacob Stonich
89 £. Madison St., Chicago, 111.!
Slika predstavlja tiro za gospode (l6 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase)in so vsakoma znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
Za obile naroČbe se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonlchv
89 B. Madison St., Chicago, IIL
paMSSBgHK«

Jemeljan Piljaj.
(Spisal Maksim Gorki.)
.(Dalje.)
Bil je večer. Na morju je nastala temainkakor temuomodri pajftolan zakrila Sumeče valove. Tam, kjer je postajalo mračno, nakopičili bo se kakor da bi iz morja prišli mo-drorumeni rudeče in zlato obrobljeni oblaki, kteri so tirali pred Beboj temo proti stepi. Na stepi pa, daleč tam, na njenem skrajnem robu, videti je bilo velikanski škrlatasti sjaj, ki je v svetlorudefiej Bvetlobi odseval od zemlje in neba. In valovi so neprestano šumeli, prihajali in odhajali, morje z rudečimi in temuomodrimi progami bilo je divnokrasno in velečastuo.
„Sedaj bodeva kadila. Vrag vas vzemi, kokolji!" Brezdvomno je bil Jemeljan s paetirji gotov, kajti pri teh besedah se je zadovoljuo oddahnil. ,,Hočeva li dalje iti, ali tukaj prenočiti?"
,,Ostaniva tukaj 1" sem jaz odločil.
,,Dobro!'* in takoj se je vlegel na zemljo, ter pričel nebo opazovati.
Oba sva molčala. Jemeljan je kadil in med tem vedao pljuval, dočim sem jaz gledal na vse etrani in vžival krasoto večera. Po etepi so se railegali jednolični glasovnob obrežju razbijajočega se valovja.
,,Reci kar hočeš," pričel je naenkrat Jemeljan, ,,toda kacega bogatina po glavi udariti, mora biti vendar prijetno. Samo vsa stvar se mora previdno pričeti/'
„Dovolj s takim besedičenjem,'' dejal sem jaz jezno.
,,Besedičenje? Kako besedičenje! Bodi uverjen, to se bode zgodilo. Sedaj sem Btar Bedeminštirideset let in že dvajset let imam to misel v glavi! Pasje življenje — brez ko^ če, brez kruha — še elabeje, kakor pasje življenje! Ali sem ša človek? Ne, brate moj, ne, jaz nisem človek, še slabji nego žival, nego črv! K9do me zamore razumeti? Nihče! Ako pa vem, da je mnogo ljudi, ki dobro žive, čemu ne bi tudi jaz živel? Kaj? Vrag vas vzemi! Vražja zalega 1"
Potem se je okrenil proti meni in hitro rekel:
„Veš, enkrat Bem že bil tako da leč. . . . zmotila me je samo neka malenkost. . .. Proklet naj bodem jaz osel, imel sem usmiljenje.... Hočeš, da ti pripovem?"
Naravno, da sem v to takoj privolil.
Jemeljan je zopet pričel kaditi in pripovedovati:
„Bilo je v Poltavi, brate moj, tako pred kakimi osmimi leti. Bil sem pomočnik pri nekem trgovcu, lesnem trgovcu. Pri njem sem bil leto dni. Vse je bilo dobro. Potem Bem pričel s pijačevanjem in sem konečno zapil 60 gospodarjevih rubljev. No — prišel sem k sodišču in tu bo me obsodili za tri mesece k jetniškej sotniji itd., vse kakor mora biti. Potem sem svoj čas odsedel; bil sem prost. Kam sedaj? V mestu me VBi poznali, v drugo mesto iti — s čem? Kako? Poiskal sem necega meni poznanega človeka dvomljivega značaja, ki je imel gostilno; tatovi so 89 imeli pri njem dobro in ukradeno blago je bilo pri njem popolnoma na varnem prostoru. Skratka bil je dober človek, ki je veljal za uzomega poštenjaka. Ou je mnogo čital in mnogo vedel o življenju. Sel sem k njemu: Pavelj Petrov, tako in tako, ti- moraš
pomagati!---- „Zakaj ne I" dejal
je on. »Človek mora vedno pomagati ljudjem, ako so jedne vrste. Lahko pri meni živiš. Pij, jej in se oskrbi." Da, brate, bila je pametna glavica ta Pavelj Petrov ! Spoštoval sem ga zelo in tudi on me je jako ljubil. Po dnevu sedel je za gostilniško mizo in čital knjige o francoskih roparjih. Imel je same povesti o roparjih. In jaz sem ga poslušal. To bo ti bili izvrstni ljudje in kako krasne stvari so počenjali. In zdaj — zdaj — potem pa naenkrat ,,šnap!(-Da koncu knjige—sodišče in basta! V§e zaman 1 To ti povem — prava TsraianoBt!
„Toraj pri tem Pavlu Petrovu sem stanoval jeden in dragi mesec ter '
poslušal kaj je čital in pripovedoval. Tu pa tam so prihajali k nam čudni ljudje, resni ljudje, ki so prinašali krasne Btvari, ure, zapestnice in drugo blago. Toda jaz sem uvidel, da to ni prav, in da s tem ne bode nič. Ah, Pavelj je bil poštenjak ; ako je kedo kaj prinesel — sem b Btvarjo! takoj je plačal polovico vrednosti! In potem se je pričelo življenje! Žganje sem I In petje in pijača in vpitje iu — potem ni nič več ostalo ! Slabi posli brate! Sedaj je moral ta, sedaj oni k bo-dišču....
,,In čemu? Vsled sumnje, da je ulomil in ker je zmaujkalo 100 rubljev! Sto rubljev! Ali človeško življenje res več ne vredi? O tem vendar dvomim.... Nekoč sem toraj dejal Pavlu Petrovu:
Veš kaj Pavelj Petrov, vse to je Btrašno neumno in se istinito ne izplača za to ganiti prsta."
„Hml" dejal je, ,.kakor se vzame! Vidiš, kokoš pobere zrno za zrnom. Toda iz druzega stališča imaš pa zopet prav, pri tem o samospoštovanju ne more biti govora. To je! Bi li kedo, ki sebe spoštuje omadeževal svojo osobo z ulomom in tatvino dvajsetih kopejk. Gotovo ne! Jaz, na primer, kot mož, ki ima vsled svojega razuma pri civi-lizirnnej Evropi svoj delež — bi se li prodal za 100 rubljev? Kaj?" In pričel mi je razlagati, kako je pričeti in kako početi onemu, ki samega sebe spoštuje in razumi. Tako sva dolgo čaea govorila. Potem sem mu rekel: „Veš kaj Pavelj Petrov, že dolgo premilšjujem, kako bi na ta način pcskusil svojo Brečo. Vi sto pameten človek in pozuate življenje, pomagajte mi toraj z vašim nasvetom, kako in kaj?" ,,IIm," je dejal, „to bi že šlo! Toda bodeš li zamc-gel tako brez tuje pomoči, sam, na svoj račun in nevarnost, zvesti? Vidišnaprimer, Obojmov," je dejal, ,,pride s svojim vozom cd lesnega skladišča onBtran Vorksle, popolnoma sam domov. Dobro veš, da ima on vedno pri sebi denar, kterega dobi v luki. Vse tedenske dohodke. In vsaki dan dobi 300 rubljev in več. Kaj porečeš ti na tc?" Jel sem premišljati. Obojmov je bil oni trgovec, pri kterem Bem bil jaz pomočnik. Stvar je bila dvojno dobra: lahko bi se osvetil in lepo svotico pridobil. „Da, da," dejal sem jaz, ,,to moram dobro premisliti." - „To je glavna stvar!" odvrnil je Pavelj Petrov. . ..
Jemeljan je obmolknil in si zmo-tal cigareto. Večerna zarja je skoraj zginola, le mali bledorudeči rob, ki je p<«3tajal od trenotka do tre-nctka elabeji, obdajal je lahek oblaček, ki je nekako brez moči obvisel na otemnelem nebu. Na stepi je bilo tiho in žalostno in šumenje ter šepetanje valov je storilo, da sem tiš no in žalost še bolj občutil Na vseli straneh vzdigovale so se čudne, dolge sive sence in se bližale nima po gladki, mirni in vsled dnevne vročine utrujeni in spečej stepi. Nad morjem pa, po temno-modr^m žametastem nebu bo pričele blesteti zvezdice jedna za drugo, tako sijajno in novo, kakor da bi bile še le narejene.
.... Da, da, brate, premislil sem toraj, iu še isto noč sem se skril v grmovje ob Vorksli, seboj s^m imel žele2ni drog, tako kacih dvanajst funtov težek. Bilo je kancem oktobra. Noč — izvrstna, temna, kakor človeška duša. Kraj iz-boren. Boljšega se sploh ne more želeti: v neposredni bližini most, n kjer se konča, je manjkalo par desk, mora toraj poSasno voziti ako prida semkaj. Jaz sem ležal in čakal. Povem ti, brate moj, bil seru takrat jezen in hud — za deset trgovcev sem imel jeze. In tako strašno jednostavi.o se mi je vsa stvar do.devala. Težak udarec in basta!"
Jemeljan je vstal.
(Konec prihodnjič.)
Slovencem in Hrvatom naznanjam kot
Slovan Ceh, da sem otvoril lastno
NOTARSKO PISARNO
615 Chestnut Str., Allegheny, Pa.
ter liodeni izdeloval pooblastila, prodajalne listine, oporoke, Toike, listine glede vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. Dalje zavarujem ]>roti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajam parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. Weitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem
F. VEVERKA, notar, (15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa,
adLuaflL
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženBke in otroke. Dalje -VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po nainižii ceni. '
■lllipiUlUI|p|Ui-.l|J|llll..|JJ|IUH|JlU I
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: ^
Nils. Radovich^
702 VermontSt.,San Francisco, Cal
MATIJA POGORELO,
prodajalec
ir, verižic, uhanov in druge zlatnine,
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam poš t n i 11 e prosto. Pišite po-nj!
Cene uram so naslednje :
Nikel ure 7 Jewels $6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels S15.00 Srebrne ure z enim j ,, 15 ,, $18.00 pokrovom - $12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokroyoma $16.00 16size 7 Jewels $25.00 in višje.	j „17 „ $30.00
Cpcmfca. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D.
EP" Vst moje blago jk garantirano!
V svoji zalogi imam tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah.
CENA :
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111,

SVOJI K SVOJIM!
J. GLOBOKAR, M. P. CO.
ELY. MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
TBaOVIUO.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO;
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA,
Vedno sveže
fe.
K
n
I m.
Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371.
Pošilj am denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.	4 S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja ii pošilja ma Tie dele sveta den&rne aakaniee. Mealier, i a dolžna pisna
Ixposlnje im ixterjvje zapuščine in dolgove.
Slovanskega naroda sin giasoviti in proslavljeni zdravnik
TDzc. Gk X^T^ZDsT POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. 10th & WalnutStr., in N. W. Central & Park St,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
r>K. Ct. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega*v"zdravljenju žensk in otrok J
v tem je nedosegljiv.
--VSI ONI -
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim, Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ, Joliet, HL
Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizina, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala,	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste m« dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.	*
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kana.
Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vasi pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrosil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj po. treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj doma« zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo Časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Barač, Roslyn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi Če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, .da so mi vaša zdravila pom ogla in sem popolnoma zdrava-	Stffan Petrašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nat
DR. G. IVAN POHEK,
Razprodaja.
Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer:
Carniolia Beauty tisofc......... $1S
11	»» »» ......... $13
Vržinke z slamo „ ......... SIS
Heralda Havana „ ..........$25
Novce, Čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite podati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem
f. a. duschek.
Compapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
_
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIH I	SO:
,,La Lorraine", na dva vijaka...............................12.000	ton,	25 too k •	moči.
,,La Savoie", ,, ,, ,, ......................12.000	,,	25 000	,, ,,
,, La Touraine", ,, ,, ,, ..................................10.000	,,	12 000	,, ,,
,,L'Aquitaine", ,, ,, ,, ...............................10.000	,,	16.000	., ,,
„La Bretagne",...................................................S.000	,, 9." 10	,, ,,
,, La Champagne",.............................•»	8.000	,,	9.<*x>	,,
„l-a Gascogne", .............:........................S.000	,,	9.000	,, ,,
ČW Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10.
uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North Riv^r, oi Morton Street:
L'Aquitaine	20. jun. 1901.' La Gascogn^	11. julija 1901
La Bretagne	27. juu. 1901. ! La Normaudie 18. julija 1901,
La Champ'gne 4. julija 1901. J La Bretagi.e	25. julija 1901.
Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK.
jRjED S 7 A L,Ij\IS
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
„VADEBLAND", na dva vijaka, 12000 ton.
,,ZEELAND"............ ton.
,.KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton.
,.SCUTHWA£K' , na dva vijaka, ^>07 ton.
„FRIESLAND"...............
,,WESTEBNLAND",. . . . S7& um. ..NOOEDLAND'*......57121011.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana,
najboljša postrežba
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORK. — 0or. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN fRANCISCO- — Third & Pine Strs.. ST. LOUIS, ali na iijene zastopnike.
M&- Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, .	12500 ton.
STATENDAJt, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
EQTTERDAU, parnik x dvojnim vijaku«,
8300 ton.
Parniki: MAASDAM, SPAAENDAK "» WEEESKDAH.
Foat Offic« Boxes 553 & 563
KANSAS CITY, M0. U, g.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: I« JŽOTTERDAMA rsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 1Q. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zutopaik to iražb* j« trti FR. SAKSER, 109 Grmwieb Str New Ysrt.