Cena O dl*
^oStnlna platana v gotovini
letnik xi. st. i6	GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE uubuana, n. aprila «52
»e bodo fašisti nikdar več stopili na naša sveta tla
Pismo Itepublišker/a sveta sindikatov xn Slovenijo Pentrahi' tnu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije
V	zadnjem vojnem požaru je bila uradna Italija med zavojevalci in krvniki in v srcih naprednih ljudi še ni zbledel madež krvavih, podlih zločinov, ki so jih italijanski fašistični zločinci izvršili, kamor koli so prišli, pa med drugim tudi po Slovenskem. Zbledel pa tudi ni spomin na to, kako se je zalegla v Italiji fašistična svojat, ki je človeštvu prizadejala toliko gorja in ki je umazala lepo ime svoji lastni domovini.
V	teh zadnjih dneh je po italijanskih mestih in v Trstu završal val enakih nastopov, iz kakršnih se je pred dobrega četrtletja izlegel italijanski fašizem, in spet je slovenski rod, ki prebiva onkraj naših meja, prvi izpostavljen fašističnim napadom in spet je prva ogrožena naša slovenska gruda in spet so se našli ljudje tam na zapadu, ki so pripravljeni barantati s temi novimi izrodki fašizma, zaenkrat na račun naše zemlje. Taka kupčija pomeni ne samo poizkus, da se naši deželi napravi zgodovinska krivica, ampak je to negovanje najbolj surovih in brezsramnih italijanskih fašističnih zavojevalcev, ki so že enkrat pomagali zanetiti svetovni vojni požar.
Slovensko delavstvo že nekaj dni javno protestira na čelu slovenskega delovnega ljudstva proti temu, da se poskuša nekdanje krvnike slovenskega ljudstva nagraditi s slovensko zemljo in proti temu, da odgovorni krogi na zapadu popustljivo dopuščajo razrast osvajalnih apetitov znova porajajočega se fašizma, ki obeta človeštvu lahko samo kaj podobnega, kar je pokazal v minuli vojni: slabega vojnega zaveznika, vendar pa skrajno pokvarjenega vojnega zločinca. Slovensko delavstvo opozarja pred potuhnjenim porajanjem najbolj krvavega in zagrizenega sovražnika delavstva — pred italijanskim fašizmom in glasno govori v svet: na naša sveta tla, dokler bo tu dihal slovenski delavski rod, fašisti ne bodo nikdar več stopili, pa naj jim pomaga pri tem kdor koli od klerofašističnih do kominformističnih strupenih sovražnikov delavstva in njegove lepše bodočnosti.
Republiški svet Zveze sindikatov se v imenu preko četrt milijona organiziranih slovenskih delavcev obrača na vas s prošnjo, da to zagotovilo slovenskih delavcev sporočite vsem naprednim sindikalnim organizacijam v svetu in da te organizacije pozovete, da tudi one ne dovolijo, da bi se na kakršen koli način pomagalo italijanskim fašističnim apetitom. »Smrt fašizmu«, to je geslo naprednega delavstva, ki se bori za solidarno sodelovanje delavstva vseh dežela, za mir in prijateljstvo med narodi in za boljše življenje vsakega naroda!
Smrt fašizmu!. Roke proč od naše domovine! Naj živi mednarodna solidarnost in mirno sodelovanje delavstva vseh dežela na svetu!
Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo
To je bila proletarska sila na pohodu
Prvi znanilci naše revolucije
Delavsko gibanje v Sloveniji si je težko krčilo pot v bodočnost. Nepretrgana veriga spopadov z raznobarvnimi sovražniki im silno prepričanje v končno zmago označujeta njegovo zgodovino. Začetne korake in vzpone so spremljale stotere ovire s strani reakcionarnih oblasti in buržoaznih strank, med katerimi se je po svojem nestrpnem, strupeno - besnem nasprotovanju nedvomno najbolj odlikovala slovenska klerikalna stranka. Klerikalne skupine so že v osemdesetem letu razbijale delavske shode na Kranjskem in ščuvale oblasti, naj še trše in brezob-zirneje preganjajo delavske agitatorje in razpuste delavske organizacije. Delavsko gibanje pa se je kljub temu širilo, kar grozeče naraščalo, številni štrajki za izboljšanje mezdnih in delovnih razmer v tovarnah, rudnikih ip_ v obrti, pa tudi za pridobitev političnih pravic, za soodločanje v državni zakonodaji so postajali vse množičnejši in udarnejši. Težko priborjeni, a stalni uspehi slovenskega delavskega razreda so vladajočo klerikalno
OB 15. APRILU
stranko močno vznemirili; zaslutila je v delavskem gibanju svojega glavnega nasprotnika. Zato je strahoma sledila grozečemu naraščanju ljudskih sil, ki so ogrožale njene pozicije; morala je spoznati in videti, kako se ruši vsa nasilna zgradba. Pripravljala je udarec, ki naj bi z,a vselej strl revolucionarno gibanje med našim delavstvom. Priliko zanj pa je nudila klerikalnim krogom po njih slepem preudarku prav solidarnostna stavka slovenskih delavcev z delavstvom vsega sveta ob madžarski revoluciji in stavka slovenskih železničarjev za njihove pravice. Taiko je poslala Zaloška cesta naravna posledica besnega sovraštva slovenskega klerikalizma proti vsem socialnim gibanjem po naših tleh, proti borbi slovenskega ljudstva za osvojitev oblasti, za strmoglavljenje starega nasil-
Člani delavskega sveta železniške delavnice
rastejo v prave upravljaice podjetja
Med prsti so mi šumele strani zapisnikov zasodan,! delavskega sveta. Listi, popisani s stoterimi črkami in številkami, so vsak zase zgodovin^rasti delavskega sveta mariborskih železniških delavnic. Ni šala voditi tako veliko podjetje, kakor so Delavnice državnih železnic v Mariboru, ki »zdravijo« našo prometno mrežo. V začetku seveda ni šlo vse gladko. V delavnici pravijo, da je v začetku marsikdo izostal od zasedanja ali pa je na njem molče sedel. Toda dolgo to ni moglo trajati in pomenili so se tudi o tem. To je pomagalo. V začetku so seveda malo »drobili«, izgubljali so se v malenkostih. Toda kaj kmalu so doumeli, da so odgovorni za celotno podjetje, ne samo vsak za svoje delovno mesto ali oddelek. Tedaj se je zgodilo tudi to, da niso na zasedanjih govorili le mojstri ali šefi oddelkov, ampak
So stvari, ki jih ne pozabimo
Da, so stvari, ki jih ljudje ne pozabo kar tako hitro. Ena takih stvari
tudi grenki spomin na 6. april leta ‘Hi. Tedaj so našo državo brezsramno napadli med drugimi zavojevalci tudi italijanski fašisti in si proti vsem člo-veškim in moralnim načelom ter proti t>sem mednarodnim postavam s silo, z brutalno silo zahrbtnih zavojevalcev Prisvojili dobršen kos naše domovine, °bčuten kos našega narodnega telesa. Svoj pohlep so prišli v našo deželo uveljavit tako kot pridejo volkovi v stajo °vce klat.
Povsem razumljivo je, da se je vsak Pošten rodoljub v tistih težkih dneh Pridružil uporniškemu delavskemu razredu, ki se je smelo uprl fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem, braneč svoj rod pred iztrebljanjem in svojo rodno grudo pred popolnim oropanjem vseh materialnih in kulturnih dobrin. Ta spopad so izgubili fašisti.
Toda nikdar ne bomo pozabili, da so fašiste od vsega početka krvavega na-
LJUBLJANSKI ŽELEZNIČARJI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ PRAZNIK
V	vseh železniških kolektivih v Ljubljani in v drugih krajih se živahno pripravljajo na proslavo Dneva železničarjev. Vsako leto na la dan obudimo spo-hiin na delavce - železničarje, ki so leta 1920 prelili svojo kri v spopadu s Koroščevimi žandarji na Zaloški cesti.
Člani delavskega društva »Tine Rožanc« in učenci železničarske industrijah e šole pripravljajo pester program. Na Proslavi pa jim bodo kot gostje pomagali *udj solisti ljubljanske Opere.
Razen osrednje akademije pa bo vsak kolektiv praznoval Dan železničarjev tudi v svoji podružnici Tudi tam bodo natopile sekcije društva »Tineta Rožanca« h kulturne skupine kolektivov.
Na postaji v Šiški bodo odprli majhen gledališki oder. Delavski svet bo imel ta dan svečano zasedanje. Železničarjem postaje Ljubljana so železničarji s postaje ®iška napovedali tekmovanje. Kosali se kodo, kdo bo imel lepšo kulturnoprosvet-Oo prireditev, kdo bo bolje in lepše okrasil postajo. V šahu se bodo kosali Oa ljubljanski postaji in industrijski šoli v Šiški. Železničarji iz Šiške bodo sami Prepleskali peron, prostor okoli postaje Pa posuli s peskom.
V	signalni delavnici bodo dan pred Dnevom železničarjev volitve upravnega odbora. Po volitvah pa bo proslava. Za Proslavo se že pripravljajo s svojimi točkami recitatorji, solisti in domači orkester. V strojni delavnici bo nastopila igralska skupina. Podobne proslave pa kodo tudi v kurilnici, sekciji Zalog itd.
pada na našo deželo in za vsa nečloveška in ostudna dejanja blagoslavljali najvišji cerkveni predstavniki rimske cerkve in da je to počela tudi uradna cerkvena gospoda na Slovenskem. Tako je cerkev posvetila pokolj, posilstvo, tatvine in nasilje, kot »sveta« sredstva boja proti ubogemu ljudstvu, ki je pred zgodovino zagrešilo samo to, da je ljubilo svojo rodno grudo, svoj rod in svoje plodove dela.
Zakaj tega ne bomo pozabili? Tega ne bomo in ne moremo pozabiti zato, ker se v Italiji spet prebuja tisto, kar človeštvo pozna pod imenom fašizem in ker ta gospoda steza svojo krvavo roko spet po naši zemlji. Kdo so De Gasperi in njegovi? To so demokristjani, to so oni, ki jim je miselnost rimske cerkve vodilno načelo. Ta cerkev pa je posvetila pokol, posilstva, tatvine in našilja, kadar gre za »svete pravice italijanske države«. Nič naj ne obstane, kar se upre fašizmu
Da, to so stvari, ki jih ne gre pozabiti! Leta so minila r>4 onega grenkega in težkega šestega aprila in v naši deželi se je marsikaj spremenilo. Predvsem se je spremenilo to, da je sedaj šesti april za našo domovino nemogoč. To so povedali delavci in ostali delovni ljudje na nedavnih demonstracijah proti obujenim fašističnim pohlepom uradnih italijanskih krogov po naši zemlji. Danes usoda naše domovine ni več v rokah tistih, ki so se nekdaj »prestrašili rožljanja z orožjem in zariplega kričanja«, ampak je v rokah delovnih ljudi. Ti pa nimajo prav nič slabih živcev, ker nimajo slabe vesti, kot so jo imeli nekdanji oblastniki pred lastnim ljudstvom.
Pa še nekaj! Ali smemo pozabiti sploh kdaj, da je uradna cerkvena gospoda tu na Slovenskem počela v času vojne vse tisto, kar je bilo po godu in v prid tujim zavojevalcem ter da
_____	....	____ nosi veliko breme odgovornosti za težke
na" pohodu, to' je njihova ideologija! | zločine, ki so jih fašisti izvršili nad
Krvave'posledice take ideologije je slovenska zemlja že preizkusila. Toda po zaslugi delavskega razreda jih je preizkusila dostojno in smelo: obstala je in pomagala zrušiti fašizem na pohodu. Marsikdo od Italijanov, ki ga je fašistična gospoda pognala v vojne vihre, bi danes lahko o tem marsikaj povedal.
našim narodom. Tega slovenski delavec ne sme nikdar pozabiti. Ce smo mnogim plemenito odpustili, pa ne moremo dovoliti, da bi bilo potreba še kdaj odpuščati, ker to zahteva od delovnega ljudstva prevelikih žrtev.
To so stvari, na katere nas danes spominja šesti april leta 1941.
vsi delavci. Razprave so zaživele, mnenja so se začela kresati. To je poživelo ves kolektiv, ker so člani sveta uovorili z ostalimi delavci o stvareh, ki jih je načet delavski svet. To je rodilo zdrave sadove. Ob svojem prazniku so delavci mariborskih železniških delavnic lahko ponosni na delavski svet, ki je prehodil dobršen del poti do dobrega delavskega upravljanja.
PLODOVI TREH ZASEDANJ V ENEM MESECU
Napak bi bilo ocenjevati dobro ali slabo stran dela delavskega sveta samo po številu njegovih zasedanj. Pravo sliko o delu dobimo le. če pogledamo, o katerih stvareh so razpravljali na zasedanjih. Kakor rdeča nit se vleče skozi vsa zasedanja in razprave skrb za kakovost dela, znižanje proizvodnih stroškov, varčevanje s surovinami, pomožnim materialom, skratka skrb za donosnost pod,-jetja. Posebno pa je bila vidna ta skrb na zadnjih treh zasedanjih v mesecu marcu.
Prve dni v marcu so na zasedanju resno prerešetali poročilo upravnega odbora o poslovanju delavnic v letu 1951. Prevdarno so tehtali podatke in premišljevali o posledicah. Gospodarski uspeli podjetja to je resna stvar, gre za to, da delavci pokažejo, da znajo gospodariti in to dobro in koristno. Kar upravičeno so na zasedanju grajali upravo eksploatacije železnic, ki vedno vriva v delo izvenplanska dela. Te storitve pa se pozneje ne upoštevajo pri izpolnitvi piana. Povzročajo pa jim razne težave v organizaciji proizvodnje.
Upravičeno so člani sveta zahtevali, da eksploatacija porazdeli delavnicam vozila v popravilo tako, da bodo stalno v eni in isti delavnici na vzdrževanju. Mariborčani stremijo za tem, da bodo dali iz rok samo dobre izdelke. Ne popravljajo pa radi napak za drugimi. Zahtevali so, da je treba izdelati vozovno tehnični pravilnik. V njem naj bo jasno predpisan obseg dela za določeno vrsto popravila. Le tako se bodo izognili primerom, ko je za malo ali srednje popravilo porabljeno enako število delovnih ur. To seveda povečuje režijske stroške podjetja.
Nekaj pomanjkljivosti pa je bilo vendarle opaziti tudi na tem zasedanju. Premalo so se člani pogovorili med seboj, kako in s čim zmanjšati režijske stroške, zn material. Toda to so popravili na izrednem zasedanju delavskega sveta.
To zasedanje je bilo dotedaj verjetno najplodnejše. člani so razpravljali o obveznostih delavnic do družbenega plana in o bodočem poslovanju podjetja. Potem, ko so se pomenili, kakšne naloge ima podjetje pred seboj v tekočem letu, so začeli razpravljati o skritih rezervah v delovni sili, nepravilno zasedenih in odvišnih delovnih mestih, materialu itd.
Ni slučaj, če so se v razpravi najprej pogovorili o »sezonskihi bolnikih, ki navadno zbolijo takrat, ko je delo na polju. Umesten je bil predlog, da je treba za »sezonske« bolnike preskrbeti učinkovitega »zdravila«. To zdravilo bodo obratne ambulante s poste-(Nadaljevanje na 2. strani)
}
Na Zaloški cesti sta se srečali nasprotni sili — napredujoča sila proletariata in razpadajoča sila slovenske reakcije. Delavci so z golimi rokami razorožili orožnike in le s pestjo kljubovali sovražnim kroglam. Zato je Zaloška cesta postala simbol prebujenih in nepremagljivih ljudskih množic
nega izkoriščevalskega družabnega sistema, ki sta ga v bratski slogi branila in vzdrževala krona in talar. Toda Zaloška cesta je postala hkrati tudi simbol prebujenih in nepremagljivih ljudskih množic.
Kakšni zunanji dogodki so spremljali ta notranji zaplet? Pestri in značilni. Po prvi svetovni vojni so se vračali vojaki, prežeti novih preobražajočih idej, ki so takrat do temeljev pretresale staro Evropo. Monarhije so propadale. Ruski proletariat je izvedel revolucijo. Na ruševinah razbite Avstrije so nastale nove nacionalne države. Mogočna cesarska Nemčija je postala republika, madžarski proletariat je pregnal fevdalno plemstvo in prevzel oblast, v Franciji in Nemčiji so bili upori in stavke na dnevnem redu — kapitalistični svet se_ je krepko zamajal. V ta čas je odjeknil tudi enoten glas slovenskega delavstva: pokazalo je, da je dorastlo svoji zgodovinski nalogi. Dvignilo je zastavo upora, dalo dušita svoji borbeni volji in odšlo na ulico, odločeno prekiniti s preteklostjo.	_	<-
Ljubljansko delavstvo je po prvi svetovni vojni mnogokdaj demonstriralo po ljubljanskih ulicah. Klerikalno časopisje je vedno ob takih prilikah grozilo demonstrantom, ki so si drznili kaliti meščanski mir. Zaloška cesta pa je vendar itejvečji dotedanji uspeh vseh takratnih akcij. Nikoli ni bilo delavstvo tako trdno odločeno, iz voj e vati svojo zmago, kakor prav v dneh Zaloške ceste. In do tedaj ni bil noben štra.jk v Sloveniji tako enoten, kot prav t.iste dni. Stavkovni odbor je dobro vedet, da se lahko povsem zanese na zavednost in enotnost vsega delavstva. Klerikalno časopisje pa je delavcem odrekalo pravico do manifestacijakega pohoda po ljubljanskih ulicah. Stavkovni odbor je zato izdal proglas, v katerem je pozval delavstvo, naj se v dokaz solidarnosti z upravičenimi zahtevami železničarjev zbere na Zaloški cesti in od tam krene v mesto. Strnjene množice ljubljanskih delavcev in delavk so se pozivu odzvale. Klerikalni tabor je besnel, klerikalna deželna vlada pa pripravila profiudar. Računala je, da bodo orožnike puške in bajoneti zaustavili množico, jo potisnili nazaj v predmestje in razpršili. Množica pa se je zbrala na Zaloški cesti z jasnim namenom, da odkoraka v mesto. Tako se je tudi zgodilo.
Kako so se odigrali dogodki na Zaloški cesti, je znano. Ljudje, ki so se tisto jutro tamkaj zbrali, niso bili po-'hožno zdihujoča množica božjepotnikov; bili so borci, vedre in odločne volje, polni zanosa in vere v svojo moč in poslanstvo. To je bila proletarska sila. na pohodu. Zavedali so se. da se približuje vas, ki ga je napovedoval Ivan Cankar, ko je pisal, da se bodo zlati gradovi zamajali. Niso bili oboroženi, pa so vendar vedeli, da bodo, čeprav goloroki, prebili oborožen kordon orožnikov in policistov. Politična napetost, ki se je v Sloveniji že pred prvo svetovno vojno vse bolj stopnjevala, je privedla do spopada na Zaloški cesti. Tu sta se srečali nasprotni sili — osnujoča in napredujoča sila proletariata in nazadujoča, razpadajoča sila slovenske reakcije. Delavci so z golimi rokami razožorili orožnike in le s pestjo kljubovali sovražnim kroglam; bili so močni le po številu in zanosu in vendar že predhodniki oboroženih partizanskih čet, ki so enaindvajset let kasneje do-hojevale osvobodilni boj na slovenskih tleh. Na Zaloški cesti se je delavska predstraža naše socialne revolucije hrabro spopadla s silami preteklosti, padle so dragocene žrtve, prebila pa je kordon, vdrla v mesto, preplavila Ljubljano!
Tudi v tej borbi so bili slovenski železničarji najbolj aktivni. Zvesti svojim svetlim tradicijam — saj so bili vedno v prvih vrstah delavskega gibanja — so stali neumorni in neustrašni na čelu štrajka. Svoj boj so tiste dni častno zaključili kljub slepemu besnenju reakcije, ki je mislila, da bo s svinčenkami strla ljudski odpor. Pa je bilo prav nasprotno. Ta odpor je dozorel in se razmahnil v letu 1941 v vseljudski odpor, ki je zajel vso prebujeno Slovenijo.
Sile napredka šo na pohodu — te besede so žrtve, ki so padle 24. aprila 1920, zapisale s svojo krvjo na zaloškem cestnem tlaku.
V UTENSILIJI SO IZVOLILI NOV DELAVSKI SVET
Po razpisu volitev za nov delavski svet so bile v vseh oddelkih Utensilije živahne razprave, koga bodo predlagali v novi delavski svet. O kandidatih so razpravljali na odprtem partijskem sestanku. sindikalna podružnica pa je izvedla anketo. Kolektiv je za kandidate v novi delavski svet predlagal predvsem večkratne udarnike, nova to rje, raciona-Lizatorje in odlikovance dela.
V Utensiliji so začeli z volitvami že ob 5. uri 45 minut. Tovarna in vsa volišča so bila lepo okrašena. Ob 15. uri popoldne je volilo že 91 % upravičencev, uro nato pa so bile volitve zaključene. Volilna komisija je ugotovila, da so volili vsi volilni upravičenci. Volitev novega delavskega sveta se je udeležilo tudi nekaj delavcev in delavk, ki so že deli časa bolni, toda na volitve so vseeno prišli.
Shrb naše socialistične skupnosti
za delavce in uslužbence, ki so začasno izven delovnega razmerja
V	zadnjem času so izdali naši zakonodajni organi vrsto uredb, s katerimi urejajo položaj naših gospodarskih podjetij in posebej položaj posameznih delavcev v zvezi z nastalimi družbenimi spremembami, ki so se v zadnjem času pri nas izvršile. Te predpise lahko razdelimo v dve vrsti. Eni obravnavajo in urejajo gospodarske odnose v našem narodnem gospodarstvu na sploh, drugi pa obravnavajo neposredne pravice in dolžnosti delovnih ljudi. Poleg Uredbe o razdelitvi plačnega fonda in zaslužka delavcev in uslužbencev podjetij, osnovne uredbe o plačah državnih uslužbencev, so v zadnjem času naši organi izdali še dve zelo pomembni uredbi, ki neposredno urejata položaj delavcev in uslužbencev.
To sta Uredba o materialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in drugih pravic oseb, ki so začasno izven delovnega odnosa, in Uredba o organizaciji službe posredovanja dela. V kratkem pa izide še tretja uredba, ki je tesno povezana s prej omenjenimi, to bo Uredba o postopku pri odpovedovanju službe delavcem in uslužbencem. S temi uredbami se ureja položaj delavcev, ki iz kakršnih koli vzrokov menjajo ali prekinjajo svojo zaposlitev. Tudi v teh uredbah se izraža velika skrb za materialno in moralno zaščito delovnih ljudi in zato te uredbe pomenijo družbeno pomembno socialno pridobitev pri urejanju delovnih odnosov pri nas.
V	prvi uredbi je govora o tem, kdaj, kdo, kje in koliko je opravičen delavec ali uslužbenec prejemati materialne dajatve in druge ugodnosti v času, ko ni zaposlen. Tako se del naših sredstev uporabi za materialno oskrbo tistih, ki bi zaradi premikanja delovnih moči v našem gospodarstvu bili sicer materialno ogroženi. Razumljivo pa je seveda, da ne more narodno gospodarstvo nuditi neomejene materialne zaščite začasno nezaposlenim ljudem. Zakaj bi bilo to nepravilno, o tem ni treba posebej govoriti. Če bi recimo neomejeno trošili sredstva za materialno oskrbo tistih, ki niso zaposleni, potem bi lahko občutno oškodovali tista sredstva v našem narodnem gospodarstvu, s katerimi sicer dvigamo in razvijamo splošno raven prebivalstva. Nesmotrno in neomejeno plačevanje trenutno nezaposlenih pa bi imelo za posledico tudi to, da bi marsikdo med temi trenutno nezaposlenimi ne bil zainteresiran, da si poišče primerno zaposlitev ali pa celo da sprejme zaposlitev, ki mu jo organi posredovanja dela oskrbe. Tako bi s tako_ materialno oskrbo pravzaprav odvajali ljudi od tega, da si čimprej poiščejo svoji strokovnosti in svojim fizičnim sposobnostim primerno delo. Končno pa bi bilo dajanje materialnih dajatev trenutno nezaposlenim, če ne bi imelo določenih okvirov, tudi krivično, če hočemo, nesocialno napram tistim delavcem, ki redno delajo, oziroma ki si hitro oskrbe drugo zaposlitev.
Omenjana uredba torej prinaša določila, po katerih je vsakdo, ki je začasno izven delovnega odnosa, opravičen do materialne oskrbo in predpisuje kakšna bodi ta oskrba ter kdo ne more in ne sme uživati ugodnosti te uredbe.
Po tej uredbi ima vsak, ki je trenutno nezaposlen, vse do ponovne vključitve v delovni odnos pravico do materialnih dajatev. Ta pravica pa je vezana na naslednja določila in jo more uživati samo oni:
a)	ki je bil do odpovednega roka nepretrgoma dve leti v delovnem odnosu ali s prekinitvami skupno 5 let zaposlen, in sicer v času od 9. maja 1945 do danes;
b)	ki ni bil odpuščen iz službe po lastni krivdi;
c)	ki se redno prijavlja pristojnim posredovalnicam za delo po posebnih predpisih službe posredovanja dela.
Teh pravic pa ne morejo uživati oni
a)	ki jim je delovni odnos prestal po lastni krivdi (so bili disciplinsko kaznovani s službeno odpovedjo ali pa so sami odpovedali ali zapustili službo oziroma delo);
b)	ki brez opravičenih razlogov odklonijo zaposlitev, ki jim jo ponudijo posredovalnico za delo oziroma podjetja in ustanove in ki odgovarja njihovi fizični in strokovni sposobnosti;
c)	ki uživajo pokojnino ali so prejeli odpravnino, ko so bili odpuščeni za čas, ko jim je bila ta odpravnina izplačana;
d)	ki žive v skupnem gospodinjstvu, v katerem znašajo skupni dohodki več kot ‘2000 dinarjev mesečno na vsakega družinskega člana, brez ozira na izvor dohodkov (dohodki od zemlje, gospodarske dejavnosti vseh vrst, plač in pokojnin ostalih družinskih članov itd.).
Osebe, ki so upravičene do ugodnosti po omenjeni uredbi, prejemajo naslednje stvari:
a)	delavci in uslužbenci, ki so bili odpuščeni iz podjetij ali drugih dejavnosti in so bili plačani po tarifnem pravilniku, imajo pravico do dajatev v višini 50 % od zadnjega obračunanega zaslužka;
b)	delavci in uslužbenci, ki so bili odpuščeni in so prejemali plače po uredbah o državnih uslužbencih (tu so mišljeni tudi oni, ki so bili zaposleni pri družbenih in zadružnih organizacijah ter ustanovah), prejmejo dajatve v višini 50 % zadnje prejete plače;
c)	invalidi prejmejo razliko, ki nastane od višine invalidnine do prejemkov, ki bi jih prejemali v smislu gornjih odstavkov.
Poleg gornjih prejemkov so začasno nezaposleni upravičeni tudi do prejemkov, ki izvirajo iz predpisov o socialnem zavarovanju. (Otroški dodatki, prejemki v slučaju
bolezni, nosečnosti in poroda, brezplačno zdravljenje itd.) Čas, ko uživajo osebe te ugodnosti, se ne smatra, da je prekinjen delovni odnos in torej pripadajo omenjenim osebam vse tiste dajatve, ki so vezane za neprekinjen delovni odnos (pravica na otroške dodatke), vendar pa se ta čas ne šteje v delovno dobo (staž). Osebe, ki so poslane na delo v drugi kraj, imajo pravico 75% popusta za vožnjo na železnici (potniški vlak III. razred) in v kolikor ni v posamezni kraj železnice, tudi do enakega popusta na avtobusih ali ladjah. V izrednih primerih bodo uživali nezaposleni tudi pravico do brezplačne vožnje, ko bodo potovali na novo delo.
Delavci in nameščenci imajo pravico, da se pritožijo na posebno komisijo, če so jim odbite pravice uživanja ugodnosti po tej uredbi. To dokazuje, da te materialne dajatve ne predstavljajo nikakršne miloščine, ampak so zakonita pravica, ki jo daje naša socialistična družba delovnim ljudem.
Druga važna uredba, ki je izšla v zadnjem času, pa je uredba, ki ureja službo posredovanja dela. (Obe glej Uradni list FLRJ štev. 16/1952.) Posredovalnice za delo bodo morale v bodoče skrbeti za materialno zavarovanje delavcev in uslužbencev v času, ko so nezaposleni, in bodo imele pravico, da zahtevajo od onih, ki se prijavijo kot začasno nezaposleni, da z verodostojnimi dokumenti dokažejo upravičenost do prejemkov oziroma ugodnosti po tej uredbi.
Enako važna naloga posredovalnic za delo pa bo, da bodo posredovale pravilno razporeditev delovne sile od tam, kjer jo je trenutno preveč, tja, kjer jo manjka. Pri tem ni mišljeno samo pošiljanje ljudi v gradbeništvo, rudarstvo, težko industrijo, ampak tudi v zadružno in zasebno kmetijsko proizvodnjo, kjer delovnih moči pone-kje občutno primanjkuje.
Posredovalnice za delo bodo morale za osebe, ki uživajo ugodnosti po tej uredbi o materialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev v času nezaposlenosti, vsestransko skrbeti (izdajati bolniške liste itd.), to je prav isto, kot podjetja ali ustanove za one, ki so pri njih v delovnem odnosu.
Tretja uredba, ki je v pripravi in ki je tesno navezana na prvi dve, pa je uredba, s katero, bodo dobile sindikalne organizacije precej široka pooblastila pri odločanju, koga se v podjetju ali ustanovi sme z ozirom na zmanjšanje delovne sile odpustiti. Po tej uredbi bodo morali organi, ki so po obstoječih predpisih pristojni za odpuščanje delavcev .in uslužbencev, nameravani odpust predložiti izvršnemu odboru sindikalne podružnice v obravnavo in to kadar gre za odpust večjega števila oseb, za odpust žena, invalidov ali drugih fizično šibkejših oseb in onih oseb, ki imajo nad 10 let delovne dobe. O teh odpustih potem dokončno sklepa sindikalna organizacija. Sindikalna podružnica bo dolžna razpravljati o pred-
loženih odpustih na sestanku delovnega kolektiva ter na podlagi zaključkov, sprejetih na takem sestanku, predložiti pristojnemu voditelju stališče delovnega kolektiva, njegove pripombe in predloge. Če se izvršni odbor sindikalne podružnice in pristojni za dajanje odpovedi ne moreta sporazumeti glede odpovedi, o sporu dokončno sklepa in odloči sindikalni svet. Seveda pa sindikalne organizacije ne odločajo o tem, koliko naj se odpusti ljudi iz podjetij.
Že iz teh skopih misli lahko na kratko označimo predvideno uredbo. Njen namen je, da zagotovi čim smotrnejšo razporeditev delavcev in uslužbencev na delovnih mestih v samih podjetjih in to po fizičnih in strokovnih sposobnostih, da prepreči vsako nesocialnost pri odpuščanju delavcev in uslužbencev, to se pravi, da jih dejansko zaščiti in da onemogoči vsako samovoljo ter da zaščiti šibkejše in starejše ljudi, da jih bo podjetje vseeno zaposlovalo, kljub temu pa dobro gospodarilo in razvijalo svojo proizvodnjo. S temi uredbami se morajo sindikalne organizacije čimprej temeljito spoznati, ker so predvsem one poklicane, da od napisanih črk postanejo določila teh uredb stvarna zaščita delovnih ljudi.
ŽELEZNIČARSKA INDUSTRIJSKA SOLA V MARIBORU
VZGAJA STROKOVNJAKE
izobražene ljudi in dobre državljane
Poleg železniške delavnice v Mariboru stoji veliko, novo in še neometano poslopje. To je zibelka bodočih strokovnjakov za železniške delavnice — Železničarska industrijska šola. Pred leti tega poslopja še ni bilo. Vzgojitelji in gojenci so ga tako rekoč sami zgradili.
Posebno zgodovino ima ta šola za seboj. Pet let je živela tako rekoč v tajnosti. Vodstvo delavnic državnih železnic v Mariboru si je v stari Jugoslaviji večkrat prizadevalo, da bi tudi v Mariboru ustanovili šolo, kjer bi se otroci železničarjev vzgajali za bodoče strokovnjake. Toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Pri drugih delavnicah so že bile šole, le v Mariboru je ni bilo. Leta 1936 je bil tedanji upravnik šole Juvane premeščen na Generalno direkcijo v Beograd. Delal je skupaj z inženirjem Podbojem, ki je vodil šolski od-
Gojenci železniške industrijske šole Maribor pri praktičnem pouku
ČLANI DELAVSKEGA SVETA ŽELEZNIŠKI DELAVNICE rasieio ? prave upravlfalce podlelia
(Nadaljevanje s 1. strani!
ljami. Tu se bodo zdravili vsi, ki so res bolni. Onim, ki so pa doslej »zboleli« zaradi drugih vzrokov, bo pa postelja kaj kmalu zasmrdela. Takšno zdravilo bo poslej še bolj potrebno, saj bodo kratkotrajna obolenja
Hota Avdo, strugar — večkratni udarnik železniške delavnice Maribor
Kdo bo potrjeval tarifne pravilnike?
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na seji predsedstva 20. marce letos sklenili, kdo je dolžan in upravičen potrjevati tarifne pravilnike gospodar skih podjetij. Pritrditev k tarifnemu pravilniku gospodarskega podjetja da višji sindikalni organ tistega sindikata, v katerem so organizirani delavci in uslužbenci tistega podjetja. To pritrditev da praviloma republiški odbor ustrezajočega sindikata. Izjemoma bodo pri nas potrjevali tarifni pravilnik gospodarskih podjetij krajevni odbori sindikata obrtnih delavcev v Ljubljani, Mariboru in Kranju za vsa obrtna podjetja in delavnice svojega območja.
NOVE PLAČE UČENCEV V GOSPODARSTVU
Dosedanji predpisi o otroških dokladah in plačah učencev v gospodarstvu ne veljajo več. Namesto njih pa je zvezna vlada predpisala novo uredbo o nagrajevanju vajencev, po kateri dobe vajenci v državnih in zadružnih pa tudi v privatnih delavnicSh in podjetjih nagrado za praktično delo. Nagrada se bo izplačevala vsak mesec, in sicer v prvem letu 3000 din, v drugem 3500 in v tretjem letu 4000 dinarjev. Delavski sveti podjetij oziroma pristojni organi drugih gospodarskih enot lahko te mesečne nagrade zvišajo. Višje nagrade se lahko določijo tedaj, kadar opravljajo učenci delo pod posebnimi delovnimi pogoji in to v sorazmerno z urami dela v takih pogojih. Učencem, ki dobe brezplačno stanovanje in hrano, se odbije od mesečne nagrade 2000 do 2500 dinarjev. Nagrada za praktično
težko obremenila plačni fond podjetja. Seveda. so člani sveta ob razgovorih o bolnikih pomislili tudi na tehnično zaščito delavcev. Treba je delavce zaščititi pred nesrečami. Bolezni, nesreče in drugo v delavnicah niso malenkost. Podjetje je zaradi nezgodnih primerov in bolezni izgubilo v februarju 47.000 delovnih ur. Velika večina tega bi lahko odpadlo, če bi to ali ono izboljšali in poostrili nadzor nad namišljenimi »bolniki«.
Pa tudi o delovnih mestih so se pogovorili in so ugotovili, da je marsikatero delovno mesto v podjetju potrebno ali nepravilno zasedeno. Včasih niso imeli dežurnih, ampak le dva kurirja in je to zadostovalo. Tudi
tega materiala gre v nič. Nakupovalci premalo gledajo na kakovost, niso natančni pri nakupu in često nabavijo material nepravih dimenzij. To pa seveda poveča količino odpadkov in podraži proizvodnjo.
Potem so izbrali posebne komisije, ki bodo po obratih pregledale delovna mesta in ki bodo sestavile tarifni pravilnik podjetja.
Na tretjem zasedanju delavskega sveta pa so ugotovili na osnovi načunov, da morajo zmanjšati število delavcev in uslužbencev. Odločili so se, da bodo vse tiste, ki imajo doma zemljo in ki za obdelavo najemajo druge ljudi, poslali domov na kmetije. Večina takih delavcev je tudi bolehala na oni »sezonski« bolezni. Tako bodo uredili dve
je bilo manj in bolj pridne so. bile višanji naenkrat. Za drn7e dobre delavc" 4,7„=edv-‘ f-e 1,1 nu'l' dopoldanske tri de- j j.; pa njso na pravih delovnih mestih ali
ietje prihranilo okrog'120.0M d?MrjeyllePtao: j	nis0 praviIno zapbsleni> pa bodo našli
K	.&re.u
časa redno v službi prebiral romane, neka- Dogovorili iž kmalu so to li”*’	čas2“_8pr_7^a-io.^° £i imajo slab odnos do del
obratu, izgubljajo čas v razgovorih o te mah in nekateri tudi brez vzroka predčasno odhajajo z dela zaradi vaj itd. Člani sveta
~1"1 —M:	---te stvari odpra-
kar nekako usta-jih ne morejo porabiti pri drugem delu, odrinejo v skladišče. Tako je postalo skladišče zavetišče strokovno slabih nesposobnih ljudi in skrivalnica rezervne delovne sile.
Marsikaj so člani sveta še pripomnili glede zalog, nakupa in trošenja materiala.
V	skladišču je nakopičena velika zaloga neizkoriščenega in neuporabnega materiala, ki pri njih ne pride v poštev za proizvodnjo.
V	tem materialu pa je drag denar. Veliko
pa delo.
Odmev teh zasedanj je bilo kaj kmalu “*4 ~ -v—tu ^-'---ci so se v obratih imeli na dlani tiste, imajo slab odnos do dela, ki ne varčujejo s surovinami in drugim materialom, skratka vse tiste, ki so le v škodo in breme podjetju in svojim lastnim tovarišem. Niso bili redki primeri, kot recimo v montaži, kjer je brigada sklenila, da lahko svoje delo opravi tudi, če bi štela 8 članov, ne pa 11. kakor jih je štela doslej. Delavci sami so ob pomoči Članov delavskega sveta in komisij odkrivali skrite rezerve v podjetjih.
Z vsakim zasedanjem postajajo člani sveta bolj in bolj pravi upravljale! podjetja. Posebno zadnja tri zasedanja so bila plodna in so najboljše napotilo novemu delavskemu svetu in upravnemu odboru, kako naj v bodoče upravlja podjetje, da bo le-temu uspeh zagotovljen.
SVOJE IZDELKE BODO POCENILI ZA 10 DO 20%
delo po tej uredbi pripada učencem tudi v času letnega oziroma polletnega odmora. Starši učencev pa ne bodo več dobivali za njih otroškega dodatka.
Predpisi te uredbe veljajo tudi za učence industrijskih šol in drugih strokovnih šol, ki usposabljajo učence za potrebe gospodarstva v šolskih delavnicah ali drugače s praktičnim delom. S posebnimi predpisi se bo določilo, kolik del nagrade se bo izplačeval v industrijskih bonih.
PREDVIDENI SO ZNATNI POPUSTI ZA ODDIH V POČITNIŠKIH DOMOVIH IN GOSTINSTVU
Te dni se razpravlja o tem, koliko naj bi znašal popust za časa letovanja v raznih počitniških domovih in gostinskih obratih. Ker so v letošnjem letu cene nekoliko višje, je Centralni svet načel razgovore z zveznim Gospodarskim svetom o načinu popustov za člane sindikatov, ki bodo svoj dopust preživeli v raznih lepih krajih naše države. Za enkrat se razpravlja o popustu od 30% do 50%, kar zavisi od dobe letovanja. V najvišji sezoni bo popust najnižji, vendar še vedno ugoden za letovanje delovnih ljudi. To je nov dokaz o vsestranski brigi države in tudi naših sindikatov za to, kako bi tudi v pogledu razvedrila mogli nuditi delovnim ljudem čimveč. Ko nam bo o tem kaj več znano, bomo objasnili uveljavljene popuste, kakor tudi cene v domovih ter še druga vprašanja, ki se nanašajo na potrebna denarna sredstva za izvedbo vsega ostalega.
Delavski svet Združenih tovarn svile v Mariboru je imel v nedeljo svoje prvo zasedanje. Nov delavski svet šteje le 17 članov, med njimi je 6 žena, kar je prav malo, saj je v podjetju zaposlenih precej žensk. Člani sveta so za svojega predsednika izvolili Toneta Berlota, člana Partije. Poročilo o delu starega upravnega odbora je podal predsednik Jože Šen.
Tudi lani, kakor vsa povojna leta. je v tovarni svile primanjkovalo osnovnih surovin. Zato so dober del proizvodnje preusmerili na bombažne izdelke. Statve pa vendar izkoriščajo povprečno od 48 do 53 %. Skrbeli so za čim boljšo kvaliteto svojih izdelkov, odpadke pa občutno zmanjšali.
Za letos so Združene tovarne svile oskrbljene s potrebnimi surovinami, tako tla bodo lahko izpolnile naloge, ki jih narekuje družbeni plan. člani delavskega sveta so sklenili, da bodo z boljšo organizacijo proizvodnje, zmanjšanjem odpadkov itd. znižali cene izdelkom za 10 do 20 % od sedanjih cen. Na zasedanju so se pogovorili še o novem tarifnem pravilniku, notranjih rezervah v podjetju in drugem. Sklenili so. da bodo postavili komisijo, ki bo vse leto nadzorovala varčevanje z materialom in ostalimi pomožnimi sredstvi.
Z zasedanja so člani sveta poslali resolucijo tovarišu Kardelju, v kateri obsojajo fašistično pohlepnost po naši zemlji.	Frane Zorko
delek. Tedaj je bilo potrebno za za-četek vsakega šolskega leta posebno dovoljenje, ki ga je podpisal minister Spaho. Ker Beograd še vedno ni hotel dovoliti ustanovitve železničarske industrijske šole v Mariboru, sta tovariša Podboj in Juvancvodlok ministrstva, da naj šole v Zagrebu, Sarajevu itd. začnejo s poukom, pripisala tudi »i Ma7 ribor«. »Sveti Birokracij« se ob to ni spotaknil. Minister Spaho je odlok podpisal, »i Maribor« pa je najbrž spregledal. Sola je bila ustanovljena. D° začetka druge svetovne vojne so iz šole že izšli prvi strokovnjaki.
V sedmih letih je šola dala čez 500 izučenih delavcev. Tukaj se mladina uči vseh mogočih poklicev, od strojnih ključavničarjev in kovačev do mizarjev, električarjev, kotlarjev itd. Vse te strokovnjake potrebujejo železniške delavnice.
Letos je v šoli nekaj čez 400 gojencev. Dnevno imajo štiri ure teoretičnega pouka, štiri ure pa se vadijo 7 delavnicah. Drugo leto pa bodo gojenci imeli več praktičnega, kakor pa teoretičnega pouka. V šolo sprejemajo namreč le tiste, ki imajo tri razrede gimnazije. Ti pa lahko posvetijo več časa praktičnemu delu. Kako potrebna .1® gojencem splošna razgledanost, kažejo učni uspehi v letošnjem letu. Štirje prvi razredi, ki imajo boljšo splošno izobrazbo, imajo najboljše uspehe. M še nekaj drugega vpliva na njihove dobre učne uspehe. Učenci letos sami plačujejo oskrbovalnino. Zato znajo ceniti šolo in prav resno se uče. 85 učencev stanuje doma. Ocena učnih uspehov kaže, da imajo le-ti slabše uspehe. To je pokazala ocena v prvem polletju in tudi pri zadnji konferenci. Lahko Pa rečemo, da se je njihova povprečna ocena ob zadnji konferenci precej izboljšala.
Železničarska industrijska šola v Mariboru vzgaja dobre strokovnjake. V vseh dosedanjih tekmovanjih si j® priborila vedno prva mesta. V šoli imajo štiri prehodne zastave od ministrstva za železnice, eno pa so prejeli v trajno last. Hodnik je poln raznih priznanj in diplom, ki so jih gojenci dobili za uspehe v telesni vzgoji, strokovnem pouku, na kulturno-prosvet-nem torišču itd.
Gojenci imajo svoje mladinsko kulturno izobraževalno društvo in svojo dvorano za prireditve. V društvu imajo godbeno sekcijo, dva pevska zbora, tamburaše in igralsko družino. Pravkar so imeli glavno vajo mladinske igr® »Pastirček Peter in kralj Brilantin«, ki so jo pripravili za šolske otroke. Gojenci tudi zelo radi čitajo. V šolsko knjižnico, ki ima okrog 3000 knjig, zahaja več ko polovica gojencev. Vsak mesec si izposodijo čez 500 knjig. Mnogokrat gojenci opozarjajo vodstvo šole: Izšla je ta in ta knjiga, toda mi J® š® nimamo v knjižnici. Poslej pa bo mladinsko kulturno izobraževalno društvo iz svojih sredstev kupovalo knjige in bogatilo šolsko knjižnico.
Večina gojencev je tudi včlanjena V Ljudsko tehniko. 20 radiotelegrafistov že sprejema 50 besed v minuti. Sami izdelujejo tonske generatorje, detektorje itd. Šoferski tečaj obiskuje okrog 100 gojencev. 12 pa se jih je prijavilo k padalskemu tečaju. Gojenci so s pomočjo vodstva šole zgradili čolnarno, tako da je pomorsko-brodarska sekcija dobila svoje torišče dela.
V šoli pa se gojenci ne uče samo strokovnih predmetov. Tu se vzgajajo tudi v kulturne ljudi. Fantje, ki so prišli s kmetov, se še ne znajo obnašati in niso navajeni na skupno življenje. Sola jih prevzgaja. Toda ne samo to. Gojenci dobivajo tu vso potrebno izobrazbo, ki jo mora imeti dober državljan. Tedensko enkrat se z vzgojiteljem in razrednikom razgovarjajo o gospodarskih vprašanjih, političnih dogodkih, kulturno-prosvetnem delu itd. Gojenci sami povedo, kaj bi radi slišali v razgovoru. česa si želijo. Sedaj jih na primer predvsem zanima tržaško vprašanje. Vedeti hočejo podrobnosti o organizaciji Združenih narodov. Še več bi radi zvedeli, kako je z našim gospodarstvom. Tudi o tem, kaj pomeni za našo državo in za razvoj delavskega gibanja na vsem svetu delavsko upravljanje, kakršnega imamo pri nas, zelo radi govorijo Skratka, železničarska industrijska šola v Mariboru vzgaja strokovnjake, kulturno izobražene ljudi in dobre državljane.
stran ★ n. iv. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
Pred kongresom
V borbi za zgraditev močnega neodvisnega narodnega gospodarstva, čvrstega temelja naše bodoče socialistične družbe, se šola in kali gospodarski ka- devnosti vseh zadružnikov. Admini- skoraj poldrugem letu obstoja je dru-der naprednih in ukih ljudi, kader go- strativni način upravljanja 'gospodar- štvo ekonomistov doseglo na tem pod-spodarstvenikov-ekonomistov. Takoj po stva opuščamo in ves uspeh našega roč ju precej uspehov. Samo v Ljubljani pravični zmagi nad zavojevalnim so- razvoja se kaže v gospodarnostnem ra- je organiziralo 33 predavanj z najzani-vražnikom so naši borci zapuščali svoje čunu. Od dobrega kadra ekonomistov, mivejšo ekonomsko tematiko. Predava-borbene edinice ter v imenu ljudstva ki jim je tuja izkoriščevalska misel- nja so organizirali tudi v drugih krajih vodili obnovo porušenega gospodarstva, nost in so ves njihov smoter koristi Slovenije, kjer so bila ustanovljena Prekaljeni borci so prevzemali nacio- vsega delovnega ljudstva, njihov cilj področna društva. V Mariboru so orga-nalizirana podjetja, ljudstvo jih je de- naši skupni cilj — zgraditev sociali- nizirali sekcije ekonomistov strokov-legiralo za upravljanje preostalih kapi- stične družbe — precej zavisi, kako n jakov, talističnih podjetij do nacionalizacije, ekonomično bomo uveljavili ustvarjal-bili so iniciatorji za ustvaritev prvih nost naših sil in kakšne uspehe bomo njihove praktične dejavnosti v podjet-
zadrug in organizacijo sprva primitiv- dosegli, nih gospodarskih ustanov. Rodoljubni
ki pa so reševali konkretna vprašanja, ki zanimajo ekonomiste 'z jihove pr
jih. V Ljubljani sedaj snujejo posebno _ _	.	Ljudi, ki so po svojem znanju, bo- sekcijo ekonomistov-statistikov. ki bo-
kader gospodarstvenikov starejše šole dud šolskem ali praktičnem, zaposleni do v svojih krožkih poglabljali svoje jim je bil V veliko pomoč. V letih gra- v gospodarstvu ali drugod, ekonomisti, statistično znanje. Tako torej člani raz-ditve našega gospodarstva po petlet- je nedvomno precej. To so ljudje naj- vijajo različne društvene oblike dela in nem načrtu pa prihajajo iz šol že novi različne j šib poklicev — komercialisti, žitja. Vsekakor pa moramo reči, da se kadri, novi ekonomisti, dočim se naši re- ekonomisti, planerji, statističarji, stro- delo pri tem ni ustavilo in da na letoš-volucionarni kadri uspešno izpopolnju- kovnjaki tudi sorodnih ved, profesorji njih občnih zborih podružnic sprejeti jejo v trdi borbi prakse tudi s teorijo, teh predmetov itd. Zato je povsem sklepi nalagajo še saj je vsem gospodarstvenikom dana razumljivo, da čutijo med seboj potre možnost za spoznavanje in proučevanje bo spoznavanja, da bi
marlfcieti^ro ■zn nnneti in nnnrorinih olrn- _• i:	__i__i. „ -_
marksistične znanosti in naprednih eko- menjati medsebojne izkušnje, spozna-nOmskih ved.
obsežnejše nalog® novim društvenim organom. Predvsem tako mogli iz- je društvo postalo strokovno društvo, ki ga zanima tudi okolje, v katerem
vati različna delovna področja, domačo njegovi člani delajo kot ekonomisti in tujo ekonomiko ter tako bogatiti Zato bodo podjetja v društvu ekonorni-
Ta razvoj je šel vzporedno s kore- ...	---------- — ------- .. .
nitimi spremembami v gospodarstvu svoje znanje. Nekje morajo imeti eko- stov lahko našla dobrega svetovalca' samem. V vodstvu gospodarstva imajo nomisti tudi torišče poglabljanja poli- lahko se nanj obrnejo s prošnjo, da b zdaj poglavitno besedo delavski sveti ličnega znanja in razgledanosti. Vse te jim širši krog ekonomistov skušal raz-in kolektivi. V zadrugah je gospodarski potrebe so dale vzpodbudo za ustanovi- vozlati razna pereča vprašanja in sve-uspeh odvisen od dejavnosti in priza- tev društva ekonomistov Slovenije. V tovati k uspešnejšemu uveljavljanju
J/z, hMzMdJk kh&jev nam pišejo*
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA JE STAR PARTIZANSKI BOREC
Zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta tovarne »Franc Leskošek« v Mariboru
Novoizvoljeni delavski svet rudnika živega srebra v Idriji je na prvem zasedanju izvolil za svojega predsednika . tovariša Franca Mohoriča, starega partizanskega borca. V upravni odbor je iz-volil 10 članov.
Na zasedanju je poročal direktor rudnika tovariš Kenda, kakšne uspehe je imelo lani podjetje. Plan po vrednosti so
Lani so imeli okrog 10 milijonov dinarjev dobička
Novi delavski svet v tovarni > F rane Leskošek« v Mariboru šteje 60 članov. Na prvem zasedanju so člani sveta izvolili za svojega predsednika delavca konstrukcijske delavnice tovariša Ivana Mernika. Predsednik starega upravnega odbora tovariš Juriševič je poročal o delu odbora in uspehih v tovarni. Podjetje je imelo Hani 10 milijonov dinarjev dobička. Osnovna sredstva so narasla za 288 milijonov 120 tisoč dinarjev. Vrednost gotovih izdelkov pa j§ bila lani za 36 milijonov 772.000 dinarjev večja kakor v letu 1950.
Delavski svet je izvolil v upravni odbor Andreja Lozinška, Julija Videča, in-
KONJIŠKI DELAVCI IN USLUŽBENCI RADI ŠAHIRAJO
Delavci in uslužbenci podjetij in ustanov v Slov. Konjicah itn Slov. Bistriti zelo radi šahirajo. Lani je bilo več šahovskih turnirjev in tekmovanj. Šahovsko društvo iz Slov. Konjic in Slov. Bistrice sta jih pripravili. Med najuspešnejše šahovske prireditve lahko štejemo prijateljsko tekmo, ki je bila v okviru šahovskega tedna in ki so jo pripravili konjiški šehisti. Med seboj se je pomerilo po 43 Konjičanov in prav toliko Bistričanov. Zmagali so Bistričani. Kakor vidimo, je šah med delavci Bistrice in Konjic zelo priljubljena igra. V. L.
V KRANJU JE DEMONSTRIRALO CEZ 10.000 PREBIVALCEV
Pred dnevi je bila v Kranju velika protestna demonstracija zaradi krivičnega reševanja tržaškega vprašanja. Na Titovem trgu se je zbralo čez 10.000 prebivalcev. Zborovalce je pozdravil tovariš Balderman, član Mestnega komiteja, v imenu borcev, ki so se borili proti italijanskemu okupatorju, pa je spregovoril inž. tov. Janez Perovšek. Tovariš Pagon je v imenu primorskih Slovencev zahteval, naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med Jugoslavijo in Italijo, ne pa da o tem sklepajo v Londonu za zeleno mizo.
HIDROCENTRALA CRNOJEVIC PRI CETINJU OBRATUJE
30. marca je začela obratovati hidro-centrala na reki Cmojevič v bližini Cetinja. Stroje in drugo za hidrccentralo so izdelali v podjetjih Litostroja, Rade Končarja in Iskri. Vgradili so jih strokovnjaki Hidromontaže iz Maribora. — Kmalu bo začela obratovati tudi hidro-centrata Slap Zete, ki bo osemkrat močnejša od hidrocentrale na reki Crnojevič.
A. Z.
ženirja Draga Hartnerja, Franca Un-dorferja, Martina Jagodiča, Viktorja Da-sko, Antona Fuksa in Jožeta Grašiča.
Jože Holer
Kaj vse ie naročil nov „3AVOR" vodstvu in
Takoj ko je bil objavljen pravilnik za volitve delavskih svetov in upravnih odborov, je naša sindikalna organizacija v vseh treh obratih razpisala anketo za izbiranje kandidatov v nov delavski svet. V anketi je sodelovalo 97 % delavcev in
izpolnili s 102.05 %, po količini pa s 105.17 %. V Idriji so dogradili dva stanovanjska bloka in obnovili dve peči v topilnici. Letos bodo začeli z mehanizacijo rudnika in z gradnjo nove mehanične delavnice. Mizarsko delavnico, ki ni bila donosna, so opustili, 14 mizarjev pa premestili na druga delovna mesta. — V idrijskem rudniku so imeli lani 0.08 % neupravičenih izostankov. Člani delavskega sveta so sprejeli več sklepov za bodoče delo. Med drugim so sklenili, da je treba še bolj varčevati z materialom in poostriti nadzor nad tistimi, ki izkoriščajo skupnost in podjetje s kratkotrajnimi bolezenskimi izostanki,
Janez Jeram
delavski svet podjetja upravnemu odboru
Delavski svet je naročil upravnemu odboru in vodstvu podjetja, kaj naj po-krene v obratih Št. Peter na Krasu, Ilirski Bistrici in Prestranku, da bo produkcija nemoteno tekila naprej. Na obratu Št. Peter na Krasu je treba popraviti
V	Poljčanah bodo 27. aprila
odprli kulturni dom
V	Poljčanah so že lansko jesen začeli
preurejati staro skladišče v bodoči kulturni dom. Dela pri preurejanju hitro napredujejo in prebivate! Poljčan računajo, da bodo imeli prvo prireditev v domu že 27. aprila. Pri preurejanju doma pomagajo člani pOljčanskih sindikalnih podružnic, nekatere podružnice pa so prispevale tudi denar.	V. L.
MOJSTRI SE BORIJO ZA »AVTORITETO«
V Predilnici Škofja Loka in v Tovarni klobukov v Škofji Loki hočejo mojstri ostati še naprej v staležu uslužbencev, kakor so bili doslej. Za to seveda nimajo potrebne šolske izobrazbe. To svoje stališče zastopajo češ, če bomo prevedeni v stalež delavcev, potem bomo zgubili avtoriteto. Najbrž ne vedo ali pa nočejo vedeti, da si človek ne pridobi avtoritete z naslovom, marveč le z delom in znanjem.
Ali si že poravnal naročninofi
Nekatere sindikalne podružnice v Idriji so nudile premalo pomoči delavskim svetom
V nedeljo je bil občni zbor okrajnega sindikalnega sveta v Idriji. Na občnem zboru so se delegati pogovoriti o uspehih in pomanjkljivostih dela sindikalnih organizacij. Nekatere sindikalne podružnice so delavskim svetom nudile premalo pomoči oziroma člane sveto opozarjale na dolžnosti. Predsednik delavskega sveta pri trgovskem podjetju Preskrba v Idriji je na nedavni konferenci okrajnega sindikalnega sveta dejal, da se ne spominja, kdaj je bilo zadnje zasedanje delavskega sveta pri njiih. Vodstvo sindikalne podružnice okrajnega Avtopodjetja prav tako ne ve ničesar o delu upravnega odbora podjetja. V gostinskem podjetju »Nanos« so imeli lani nad 70.000 dinarjev izgube. Zakaj je ta izguba nastala in kako je nastala, o tem še nobeden ni razpravljal. Dobro pa delajo delavski sveti in upravni odbori v rud-
niku srebra, okrajnem mizarskem podjetju in gradbenem podjetju »Zidgrad«. Zato imajo prav gotovo tudi dokaj zaslug sindikalne organizacije.
Na občnem zboru so govorili tudi o upravno področni razdelitvi idrijskega okraja, o ustanovitvi novih občin in kakšno nalogo imajo sindikalne organizacije pri vsem tem. Pogovorili so se še o reorganizaciji okrajnega sindikalnega sveta. V Idriji bo odslej krajevni sindikalni svet, ki bo združeval 17 sindikalnih podružnic.
Zborovalci so sklenili, da naj letos sindikalne organizacije nudijo še več pomoči delavskim svetom in upravnim odborom. Še bolj naj skrbijo za vzgojo mladine, ki jo je treba odvračati od pijančevanja, kvartanja in drugih slabih pojavov.	Janez Jeram
Te ugotovitve niso prazne besede
Na prvem zasedanju delavskega sveta v tržiški predilnici so se pogovorili
o kvaliteti blaga
■ nJ
Stari in novi delavski svet ter upravni odbor podjetja »Javor«
nameščencev. Tudi volitve so delavci resno vzeli. V vseh treh obratih je volilo 98.1 % volivcev. Izvolili smo nov delavski svet, ki šteje 39 članov. Pred dnevi je novi delavski svet že imel prvo zasedanje, kjer smo razpravljali tudi o zaključnem računu podjetja.
Naš delavski svet je na svojem prvem zasedanju naročil upravnemu odboru, kaj vse mora čimprej storiti. Upravnemu odboru in vodstvu podjetja je naročil, da mora stalno skrbeti, da bomo plan v redu izvrševali in ga tudi presegali. Podjetje naj bi do konca leta doseglo v proizvodnji vezanih plošč od 107 do 110 % plana, skrbeti bo treba, da bo plan panel plošč dosežen s 120 %, pri furnirju s 130 %, v rezanem lesu 150 % in embalaži 120%. Upravni odbor naj pregleda in ponovno oceni vsa delovna mesta. Tarifni pravilnik mora izdelati najpozneje do 30. aprila, prav tako je nanovo izdelati normative za vse sortimente.
Delavci bodo 1. maja
obokali kmete bodete konjiške občine
Na predvečer pred našim delavskim praznikom bomo imeli v novem kulturnem domu prireditev. Prvič bo nastopil okrepljen pevski zbor in godba. V bližini doma bomo zakurili kresove, kjer bo tudi domače rajanje. Seveda bomo kresove prižgali tudi na vseh okoliških hribih.
Člani sindikalnih podružnic, delavci in nameščenci iz podjetij in ustanov v Slov. Konjicah so sklenili, da bodo 1. maja obiskali kmete v okoliških vaseh, ki bodo pripadale k bodoči konjiški občini. Bodoča konjiška občina bo obsegala šest sedanjih krajevnih ljudskih odborov. Še pred njeno ustanovitvijo se hočejo delavci in nameščenci pobliže se-
znaniti s kmeti in ob priliki teh izletov bodo tudi kmetje slavili praznik vseh delovnih ljudi.
Delavci iz tovarne usnja Konus bodo obiskali znano partizansko vas Spital in okoliške kraje. Delavci iz Gozdne manipulacije in lesnoindustrijskega podjetja pa bodo šli na Stranice, kjer stanuje precej delavcev. Kolektiv okrajne ekonomije bo odšel v Štalce. Člani drugih podjetij in ustanov pa bodo obiskali vasi Tepanje, Bezino in Konjiško vas. Proslave in prireditve v teti krajih že pripravljajo tudi vaški odbori Osvobodilne fronte in ostale organizacije. Planinci bodo odšli na izlet v razne planinske kraje.	Vinko Langerholc
strehe in parilne jame, preurediti parjenje na izpušno paro, urediti jedilnico za delavce itd. Na obratu v Ilirski Bistrici je treba popraviti in podaljšati industrijski tir, tako da bodo povezana vsa poslopja s skladiščem. Na obratu Prestranek je treba med drugim poskrbeti, da bo furnirnica začela obratovati najpozneje do 30. aprila. V Ilirski Bistrici je treba povečati še sušilnico, ker je sedaj ozko grlo.
Po zaključeni razpravi je delavski svet izvolil upravni odbor. Upravni odbor je imel takoj nato zasedanje in izvolil za svojega predsednika Ivana Da-meja.	Leopold Sedmak
Beljeno platno za posteljnino, ki ga izdelujejo v tržiški predilnici, je znano daleč naokrog. Nakupovalci iz Zemuna in tudi drugih krajev se peljejo mimo Duge rese in v Tržiški predilnici in tkalnici kupijo blago za svoje potrošnike. Toda člani delavskega sveta s sedanjo kakovostjo blaga še niso povsem zadovoljni in menijo, da se da izboljšati. Takoj na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta so načeli to stvar. Baje je zrak v enem izmed oddelkov premalo vlažen in to vpliva na slabšo kakovost blaga. Tehničnemu vodstvu tovarne so zato naročili, da tam uredi dodatne vlažilne naprave. Seveda pa se da tudi pri tkanju še marsikaj izboljšati. Delavski svet je sklenil, da naj v bodoče tehnično vodstvo zaznamuje vsak kos blaga s svojo številko, tako da bo pri pregledu blaga tudi vidno, kdo ga je izdelal. S tem bo povečana osebna odgovornost. Tehničnemu vodstvu so naročili, naj uvede poseben pregled blaga pred razpošiljanjem, tako da bo na trg šlo res samo dobro blago.
Na zasedanju so govorili tudi o varčevanju. Izračunali so, da bi z varčevanjem v okviru možnosti lahko v podjetju prihranili, stopnjo družbenega
Naši zaupniki z uspehom pridobivajo nove naročnike
Poleg tovariša Ivana Dokla iz Hoč pri Mariboru, ki je nabral kar 66 novih naročnikov in je zato dobil tudi knjižno nagrado, so pridobili precej novih naročnikov tudi naslednji tovariši in tovarišice — zaupniki Delavske enotnosti:
Vrenjakova iz Žalca (15 naročnikov), Lidija Barlič (8 naročnikov), H. Rozman iz Trbovelj (22 naročnikov), predsednik podružnice v Narodnem magazinu v Ljubljani (27 naročnikov), Franc Bergant iz Ljubljane' (15 naročnikov), Rozi Podgornik v Ljubljani (11 naročnikov), Reholc iz podružnice industrije obutve v Ljubljani (32 naročnikov), Romih iz Ljubljane med uslužbenci hotela Union (7 naročnikov), Zadnik iz Ljubljane (12 naročnikov), Mira Dro-iina iz Kamnika (11 naročnikov), Janez Oblak iz Zirov (9 naročnikov), Franc Prosenc iz škofjeloške predilnice (30 naročnikov), tajnica Krajevnega sindikalnega sveta v Rajhenburgu (7 naročnikov). Franjo Pivec iz Maribora (8 naročnikov), Viktor Svagelj iz tovarne ipetalnih konstrukcij v Mariboru (30 novih naročnikov).
Poleg navedenih je uprava Delav-
ske enotnosti dobila na podlagi nabiralnih blokov še večje število novih naročnikov. To je lepa vzpodbuda še za ostale, ki nabirajo naročnike za naš list. Za vse nove naročnike nakažejo naši zaupniki tudi naročnino, in to po navadi za tromesečje naprej. Naj nam bodo vzor pri širjenju našega delavskega glasila.
prispevka pa dvignili od 2098 na 2364 odstotkov. To pomeni 192 milijonov dinarjev več za družbeno akumulacijo in sklade. Te ugotovitve niso prazna beseda. Da je to možno, so dokazali že v času tekmovanja, ko so znižali količino odpadkov od 4 na 2 %. V tkalnici so takoj zvišali izkoriščanje strojev od 66,8 na 71,8%. V belilnici so znižali metrske ostanke od povprečnih 120 m2 na 83 m2, kilogramske ostanke pa od 0,76 na 0,30 %. Zato pa bodo tekmovanje med oddelki, ki so ga imeli pred volitvami delavskega sveta, obdržali še naprej v okviru prvega tekmovanja delavskega upravljanja.
Med drugimi stvarmi je delavski svet tudi sklenil osnovati pri podjetju posebno stanovanjsko upravo. Podjetje ima namreč več kot 80 stanovanjskih stavb s 480 stanovanji. To je precej obsežna gospodarska zadeva, ki je bila doslej kar v režiji podjetja. Sedaj, ko bo osnovana stanovanjska uprava, bo stanovanjski fond tovarne postavljen na svoj gospodarski račun, podjetje pa bo prihranilo na režiji.
Lani je bil upravni odbor podjetja kaj čudno sestavljen. V njem sta bila le dva delavca. Vsi ostali člani upravnega odbora pa so bili na vodilnih tehničnih položajih. Upravni odbor je bil tako rekoč nekdanji tehnični svet. Predlogi in besede delavcev v njem niso prišle do izraza. Na prvem zasedanju letos> je delavski svet izvolil nov 9-članski upravni odbor. V njem je en sam nameščenec, ostali pa so delavci in delavke iz proizvodnje.
Takšen sestav novega upravnega odbora in razgovori ter sklepi na prvem zasedanju delavskega sveta kažejo, da so v tržiški predilnici krenili na novo in edino pravo pot.
ekonomistov
gospodarnostnega računa. Nedvomno se v tem kaže tudi tendenca preprečevanja doslej toliko znanega strokovnja-karskega šušmarstva, ki ga resnično pozna stroka ekonomistov. Prav zato pa so odprta vrata v društvo vsakomur, ki se zaveda društvenih nalog in ki izpolnjuje članske dolžnosti.
Društvo ekonomistov Slovenije šteje sedaj okoli 600 članov. Organizirani so v področnih društvih, ki so kot samostojne organizacije sestavni členi republiškega društva. V Ljubljani je sedež Glavnega odbora, področni odbori pa so že izvoljeni ali se pripravlja njih izvolitev v Ljubljani, Mariboru, Trbovljah, Kranju, Kamniku, Radovljici, Postojni, Celju, na Jesenicah in v Novem mestu. Najmočnejše področno društvo je v Ljubljani, ki šteje preko 40% članstva. Vendar prav za to društvo je zanimivo, da v njem niso včlanjeni ekonomisti iz številnih podjetij, kot da bi Ljubljana sploh ne imela industrije. Zanimivo je tudi, da podjetja sama še ne čutijo zato dovolj, kakšno oporo jim lahko društvo ekonomistov nudi. Prav nasprotno pa so znali v društvo pritegniti skoraj vse ekonomiste iz podjetij celo v manjših krajih Slovenije. Tako zelo marljivo deluje področna or-
ganizacija v Kamniku, ki šteje preko 50 članov in ima redna predavanja. Tudi na Vrhniki je članov društva preko 30.
Društva ekonomistov obstoje v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Makedoniji ter Sloveniji, dočim v Črni gori društvo ekonomistov tudi ustanavljajo. 2e dolgo se je čutila potreba sodelovanja med temi društvi, zlasti ker so to društva brez tradicije in s posebno širokimi nalogami. Zato je bil konec letošnjega januarja v Beogradu sestanek predstavnikov vseh društev ekonomistov v državi, dočim so črnogorske ekonomiste zastopali predstavniki »Naučnog društva«, kjer je bila izražena skupna želja, da se ustanovi zveza ekonomistov Jugoslavije. Predstavniki so izvolili Iniciativni odbor in se odločili, da se bo vršil od 11. do 13. aprila 1952 v Beogradu kongres ekonomistov Jugoslavije.
Na dnevnem redu kongresa so pomembni referati o stanju in razvoju ekonomske misli in prakse ter njihovem medsebojnem odnosu v naši državi, o vlogi ekonomista v našem družbenem življenju, o dosedanjem delu republiških društev ekonomistov in o potrebi zveze društev ekonomistov Ju-
goslavije, o organizacijskih vprašanjih ter razprava in sklepanje o statutu zveze. Vsa društva so dobila v zvezi s tem zelo pomembne naloge. Naloga Zveze ekonomistov Jugoslavije bo predvsem predstavljati ekonomiste Jugoslavije v inozemstvu, koordinirati delo republiških društev, vzpodbujati razvoj ekonomskih ved s populariziranjem in reševanjem posameznih ekonomskih vprašanj ter strokovnim dvigom ekonomistov, skrbeti za pravilno izkoriščanje ekonomistov, za njih vlogo v družbenem življenju.
Kongresa ekonomistov Jugoslavije se bo udeležilo 22 slovenskih delegatov (po številu včlanjenih ekonomistov) in tudi več gostov. Ob tej priliki bosta 14. aprila v Beogradu tudi dva pomembna sestanka, na eni strani ekonomistov iz vse države, ki se bavijo z mednarodnimi ekonomskimi problemi, na drugi pa ekonomistov-statistikov.
Ekonomisti širom domovine bodo tako utrdili svojo organizacijo in izmenjali izkušnje zadnjih let, ki so jih pridobili v svojih društvih. Prav gotovo je, da bo kongres ekonomistov Jugoslavije dal vsem ekonomistom novih vzpodbud in opozoril še one ekonomiste, ki doslej niso našli poti v društvo, da se mu priključijo in v njem aktivno sodelujejo.	A. Lah
»Daj ji, kar ji hočeš, prej ali slej te bo pustila na cedilu«
Številnim protestnim zborovanjem so se te dni pridružili tudi prebivalci v predelih ob južnem delu Pohorja, posebno še v Zrečah in Slov. Konjicah. Takšne manifestacije kot je bila v Zrečah njeni prebivalci še ne pomnijo. — V Zrečah se je zbralo okrog 2000 ljudi. Prišli so delavci Tovarne kovanega orodja in iz ostalih podjetij, bivši borci-partizami iz Zreč, Skomerja, Laške gore in okoliških vasi. Vas je bila vsa v zastavah, zborovalci pa so prišli s tovarniško godbo in gasilci na čelu. Na pro-
testnem zborovanju je govoril sekretar OF tov. Jeločnik, direktor Tovarne kovanega orodja Franc Vrhove in ljudski poslanec Nina Pokornova.
Z zborovanja so poslali tov. Edvardu Kardelju resolucijo, v kateri pravijo iped drugim, da ima samo naš narod pravico odločati o usodi Trsta in nihče drugi, najmanj pa si to pravico lahko lastijo fašisti zato, ker je Trst osvobodila naša armada. Po zborovanju so prebivalci še dolgo prepevali partizanske in borbene pesmi in plesali narodna kola. .V. L.
DELAVSKA ENOTNOST	Iv-1952 ★ stran 3
Sindikalne organizacije bodo soodločale pri razmeščanju delavcev
V tem času naši delovni kolektivi skrbno razpravljajo o tem, kako bodo koristno gospodarili, kako bodo izdelali tarifni pravilnik, po katerem bodo razdeljevali sklad plač. Delavci se dobro zavedajo, da bodo vsi skupaj tem več zaslužili, če bodo dobro gospodarili v podjetju, če bodo dobro organizirali delo, če bodo pametno ravnali s surovinami in tehničnimi napravami. Gospodarski uspeh podjetja bo ugodno vplival na prejemke vseh v kolektivu zaposlenih. Seveda pa bodo plodove dela delili tako, kot je kdo zaslužil. Čim več je nekdo prispeval, tem večji bo tudi njegov delež.
Seveda je to precej obsežno delo, ki zahteva visoke družbene zrelosti, socialistične zrelosti. Zato je tudi nepravilno mišljenje, da je to neko tehnično delo, katerega uspeh je odvisen od preciznih formul in dobrih računarjev. Nasprotno, vsa ta opravila in njih družbeni uspeh je odvisen predvsem od doslednega uresničevanja socialističnih načel nagrajevanja, torej od uspešnega odkrivanja vseh, tem načelom tujih gledanj.
Že pri prvih pripravah o tarifnih pravilnikih je bilo moči opaziti posamezne pojave nepravilnega vrednotenja dela na posameznih delovnih mestih. Tako so v nekaterih primerih posamezni nameščenci povsem neutemeljeno zelo nizko ocenjevali delo na delovnih mestih, kjer delajo fizični delavci, nekateri delavci pa recimo občutno precenjujejo vrednost dela na vodilnih delovnih mestih, drugje pa to delo spet zelo nizko vrednotijo.
Taka nepravilna gledanja izhajajo odtod, ker tisti, ki greše. ne smatrajo — kar pa je temeljno načelo, da so tarifna načela enaka za določevanje vseh delovnih mest v podjetju. Seveda je najtežji in družbeno najodgovornejši opravek pri izdelavi tarifnega pravilnika prav pravilno oceniti delovna mesta, izračunati pravilno sorazmerje med tarifnimi postavkami posameznih delovnih mest in pri tem upoštevati strokovnost, pogoje dela in odgovornost, ki jo zahteva posamezno delovno mesto.
Dosedanje izkušnje so nam potrdile, da povsod tam, kjer pri oceni delovnih mest in o določevanju medsebojnega razmerja med tarifnimi postavkami ne sodelujejo vsi prizadeti delavci in uslužbenci, da je tam pravilnik zelo kompliciran, neživljenjski in birokratski in da delavci ter nameščenci z njim niso zadovoljni, ampak zahtevajo občutne popravke.
Drugo nič manj važno družbeno vprašanje pa je skrb za to, da se ne bodo napravile napake pri razporejanju delavcev na delovna mesta, zlasti še, da ne bo napak napram tistim, ki bodo zaradi reorganizacije dela v podjetju odveč. Dosedanja izkušnja je pokazala, da povsod tam, kjer so izvršni odbori sindikalnih podružnic izbrali komisije, ki so urejale ta vprašanja, da tam ni prišlo do večjih napak, ker so te sindikalne komisije res pametno ocenile tako gospodarske potrebe podjetja, kot socialno stanje članov kolektiva.
Delavski sveti in upravni odbori v svojem upravnem žargonu včasih prezro stvari, okoliščine, ki jih moramo upoštevati pri razmeščanju delavcev. Sindikalne organizacije pa so poklicane, da skrhe prav za to, da se socialne, zdravstvene in ostale okoliščine nikoli ne prezro in da preprečijo pri odpuščanju vsako neobjektivnost, neutemeljenost, zlasti pa protežiranje in osebnosti.
Kadar upravni odbor ali direktor podjetja ugotovi, da je zaradi reorganizacije ali ukinitve podjetja treba zmanjšati število zaposlenih ali pa zato, ker je zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov treba zmanjšati tudi stalež zaposlenih, morajo praviloma vedno obvestiti o tem pristojno sindikalno podružnico, ki bo k seznamu odvišnih delavcev dala svoje konkretne, eventualno tudi spreminjevalne predloge. Seveda je podružnica v tem primeru dolžna sklicati sindikalni sestanek, da vsi člani povedo svoje mnenje. Kjer bo treba odpustiti delavce, bo sindikalna podružnica predvsem gledala na to, da bodo odšli oni člani kolektiva, ki so v zadnjih letih prišli iz podeželja, pa imajo doma sami ali njihovi starši kmetijska posestva, na katerih dela celo tuja delovna sila. Pravilno pa je, da tak postopek pri odpuščanju delavcev iz podjetja sindikalna organizacija tudi zahteva zlasti še takrat, kadar se iz podjetja odpuščajo ženske ali posamezne delavke in nameščenke, kakor tudi takrat, ko se odpuščajo delavci, ki imajo nad 10 let delovnega staža.
Kadar pa upravni odbor ali direktor podjetja ne pristane na predlog podružnice, pomeni, da se ne morejo sporazumeti v pod: jotju, naj o tem dokončno sklepa okrajni ali krajevni sindikalni svet. ko dobi pismeno utemeljitev tako od vodstva podjetja kot od izvršnega odbora podružnice.
Seveda pa je nujno, da se delavci in nameščenci tudi sami zanimajo za ta vprašanja ter da zahtevajo od sindikalne organizacije, da posreduje, če smatrajo, da je odpoved nepravilna ali krivična. Ako sindikalne podružnice na pritožbe članov ne bi posredovale, imajo prizadeti člani pravico pritožbe na krajevni ali okrajni sindikalni svet. To pravico imajo tudi v primeru, če je odpoved pravilno podana in če se je z njo strinjala tamkajšnja podružnica. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da sindikalne organizacije nimajo pravice vplivati na število delavcev, ki jih je po mnenju upravnega odbora podjetja ali direktorja treba odpustiti. Oni bodo le soodločali, kdo naj bo pri tem zmanjšanju staleža odpuščen. Sindikalni svet bo pri tem predvsem ugotavljal in razsojal, če je odpoved upravičena ali ne. Vodstvo podjetja mora
Naročaj,
čita/ in dopisuj o u naš Ust!
prizadetemu odpoved obrazložiti. Razumljivo pa je, da sindikalni svet ne bo mogel reševati nastalih problemov pri odpustu onih oseb, ki so se pregrešile z nepravilnim odnosom do dela, neopravičenim izostankom od dela ali so se na drug način pregrešile proti delovni disciplini ali imajo drugače nepravilen odnos do splošne družbene imovine ali pa je njihovo ponašanje celo takšno, da škodljivo vpliva na celoten delovni kolektiv. Taki delavci se bodo lahko pritožili okrajnemu ali mestnemu ljudskemu odboru, ki bo dokončno sklepal o pravilnosti odpusta.
Sindikalne podružnice ter okrajni in krajevni sveti bodo pri reševanju pravilnosti odpustov predvsem skrbeli za to, da se prvenstveno zaposle žene na vseh delovnih mestih, kjer je to le mogoče glede na njihovo strokovno sposobnost, invalidi NOB in invalidi dela ter sploh fizično šibkejši delavci. Po potrebi bodo tudi predlagali zamenjavo sedanje zasedbe na posameznih delovnih mestih. Istočasno bodo pa skupno z organom za zaposlovanje delavcev ugotavljali taka delovna mesta, kjer je »mogoče delati 4 ure dnevno (morda 2 osebe na 1 delovno mesto), da bodo lahko zaposlili noseče in doječe žene ter težje invalide, kakor tudi drugače fizično šibkejše osebe.
Ker je to izredno važen problem v sedanjem prehodu na popolno delavsko upravljanje, bodo pri odpuščanju delavcev, predvsem onih, ki so potrebni posebne zaščite, morale biti tudi inšpekcije dela zelo aktivne. Povsod, kjer se odpusti ne bi izvršili
s pristankom sindikalne podružnice in končno sindikalnega sveta, naj organi inšpekcije za delo posežejo z oblastnimi odločbami proti nepravilnostim. Aktivnost inšpekcije dela bo predvsem na zahtevo prizadetih oseb ali na predlog sindikalne podružnice oziroma sindikalnega sveta ter po službeni dolžnosti, kadar inšpekcija dela zve za take nepravilnosti.
Pri tej povečani zaščitni vlogi sindikalne organizacije prav gotovo ne gre za poseganje v kompetence^ upravnih odborov podjetij ali direktorjev' pač pa moramo doseči to, da se bodo vprašanja reševala ne samo z ozko gospodarskih stališč, pač pa tudi iz stališča socialne pravičnosti. To je v vsakem podjetju mogoče doseči, če je le dobra volja pri vseh, ki soodločajo. Ko bodo te dni sindikalne organizacije dobile te pravice, bodo nedvomno predvidene tudi kazenske mere proti onim, ki bodo po drugačnem postopku oziroma samovoljno odpuščali delavce. Kdor bo samovoljno odpuščal delavce, ta bo bo moral osebno odgovarjati za povzročeno škodo odpuščenim delavcem, zlasti takim, ki jim naša socialistična zakonodaja daje še posebno zaščito.
Kljub temu, da. so v teh dneh sindikalne organizacije v podjetjih in višja sindikalna vodstva temeljito zaposlena pri izdelavi tarifnih pravilnikov, vendar ne smejo zanemariti teh svojih nalog. Sedanji prehod na nov gospodarski sistem, k delavskem upravljanju, je veliko revolucionarno delo, ki ga moramo dosledno izvršiti. Vse težave in probleme pa moramo prav tako odločno odpravljati, premagovati ter jih v zaščito najpotrebnejših hitro in pravično reševati.
Bom
V tovarni lepenke Ceršak
le razDTčiHato e tarilncm pravilnika
Komisija za sestavo tarifnega pravilnika v tovarni lepenke Ceršak je del svoje naloge že opravila. Osnutek tarifnega pravilnika je izdelala in upravni obor je dal že tudi svoje pripombe. Sedaj pa o tarifnem pravilniku razpravljajo delavci po obratih. Razpon med plačami je 1 :3.
NA POSESTVU BOKALCE
ŠE NIMAJO ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1950
Na državnem kmetijskem posestvu Bokalce pri Ljubljani nikakor ne morejo priti z gospodarskim računom na zeleno vejo. Kakor koli računajo, vedno ugotavljajo, da podjetje ni donosno. Kje so vzroki za to? Na 30 zaposlenih delavcev odpade pet uslužbencev. Ti tudi niso kaj preveč delavni, saj še niso zaključili bilance za leto 1950. Dokler pa v podjetju ne bodo sestavili gospodarskega računa, toko dolgo bodo tudi šepali s tarifnim pravilnikom.
Kako pa upravnik posestva razume donosnost podjetja in čuvanje splošne ljudske lastnine, nam pa kaže tale nedavni primer: Podjetje je imelo v skladišču pri Sv. Joštu 4000 kg umetnega gnojila. Nekateri brezvestni okoličani so si ga »izposodili«. Gnojila ni nikjer več. Kolektiv je od upravnika zahteval, da naj storilce toži in da ti škodo povrnejo. Upravnik pa je ob tej priliki dejal, da ni potrebno nikakršne tožbe, da bodo »izgubljeno« umetno gnojilo razknjižili na breme posestva. Ob takšnem gospodarjenju seveda ne bodo še dolgo, prišli z gospodarskim računom na zeleno vejo.
Vendar nekaterih stvari v Ceršaku najbrž niso prav razumeli. Ko so pri razdelitvi fonda plač odvedli dajatve po členih 17 in 18, so ustanovili še posebni sklad za preseganje norm v znesku 310.824 dinarjev. Razen tega sklada so odšteli tudi dodatke za ažurnost. Seveda pa so predvideli še poseben sklad za nagrade. Na ta način so ustanovili kar dva sklada razen onega za nagrade, ki nista nikjer predvidena. Pravijo, da bodo to stvar popravili.
Okrepiti razredni ponos Banov
je naročil občni zbor slovenskih graf ičarjev
Preteklo nedeljo -o imeli slovenski grafičarji svoj občni zbor. Predsedstvo Republiškega odbora je kakor vsako leto tudi tokrat že pred občnim oborom objavilo svoja poročila v »Obveščevalcu«, to je njihovem organizacijskem glasilu. Tako so delegati dobro poznali poročilo in so prišli lahko pripravljeni na zbor, poročevalec predsednik RO Jože Jurač pa je lahko delegatom na občnem zboru temeljito obrazložil posamezne važnejše stvari iz dela odbora.
Občni zbor je bil zelo živahen in morda bi bilo bolje, če bi v bodoče predvideli celodnevno zasedanje in ne samo dopoldanski čas, tako bi se pre-nekatero vprašanje še temeljiteje obravnavalo. Potek razprave je dal namreč slutiti, da so se delagati na zbor dobro pripravili.
V poročilu in v razpravi so bila načeta vsa temeljna vprašanja, ki sodijo v področje delavskih sindikatov, in občni zbor je jasno opredelil svoja stališča. Predvsem je občni zbor obširno razpravljal o življenju same organizaL cije v preteklem letu. Ugotovili so, da je predsedstvo premalokrat sklicalo plenarne seje. Seveda so imeli sestanke z zastopniki podružnic. Toda to seveda ne opravičuje prve ugotovitve, da niso sklicevali redneje plenarnih sej. Tudi o slabostih dela podružnic so govorili. Nekatere podružnice vse premalo skrbno pripravijo in skličejo članske sestanke, zato so v takih primerih sestanki le informativni in precej površni.
Te ugotovitve so tem pomembnejše, če jih navežemo na naslednjo ugotovitev občnega zbora, in sicer, da je družbeno, razredno delovanje organizacij precej bledo. V organizacijah se
Upravnik, ki krši zakonske predpise
Na državnem kmetijskem posestvu v Mengšu so bili delavci pred dnevi prav upravičeno razburjeni. Kar 20% plače so dobili manj kakor navadno. Zakaj to? V kmetijstvu lahko sestavijo bilanco šele konec leta, ko imajo pridelke v skladišču ali pa so jih prodali. Zato je domenjeno, da delavci vse do takrat, dokler podjetje ne ugotovi, kako je z njegovo donosnostjo, dobivajo zaslužek po minimalnih tarifnih postavkah. Ko podjetje ugotovi donosnost, to je, ko del pridelkov proda, pa lahko seveda plača zaslužek delavcem po tarifnih postavkah, določenih v pravilniku.
Direktor posestva Plešner pa je to stvar razumel po svoje. Ze za mesec marec je delavcem odtrgal od dosedanjega zaslužka 20%. V podjetju še nimajo tarifnega pravilnika. Takšen način izplačevanja tudi ni v skladu z Uredbo o razdelitvi plačnega fonda In zaslužkih delavcev in uslužbencev, ki velja od 1. aprila naprej, oziroma se zaslužek po novih tarifnih postavkah iz-
plačuje šele, ko je delavski svet potrdil tarifni pravilnik.
Člani sindikalne organizacije so direktorja opozorili na to neodgovorno dejanje. Ta pa je dejal, da njega sindikat prav nič ne briga, češ, sindikat ima svoje naloge, jaz pa svoje. Čudno je, da človek na vodilnem mestu nikakor ne more razumeti naših zakonov in uredb.
ZAHTEVAJO PRAVIČNO REŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA
2. aprila letos je bil v ljubljanski Tovarni hranil množični sestanek. Kolektiv je na množičnem sestanku protestiral proti krivičnemu reševanju tržaškega vprašanja in s sestanka poslal resolucijo, v kateri pravi, da se kolektiv ljubljanske Tovarne hranil pridružuje manifestacijam narodov FLRJ za pravično rešitev tržaškega vprašanja in naših odnosov do Italije. Dalje pravijo, da z gnusom zavračajo vsako misel na povratek tržaškega ozemlja pod pokroviteljstvo Italije ali reševanje tržaškega vprašanja brez našega sodelovanja.
mnogo premalo krešejo pojmi, stališča do določenih vprašanj. Sindikat često sploh ne reagira na razna nepravilna gledanja med članstvom, ne stremi za tem, da bi se članstvo sproti pogovorilo o vseh stvareh. Ponekje smatrajo kul-turno-prošvetno delo še kar »po starem« in čakajo, kdaj jim bo RO poslal okrožnico in predavatelja, ko sočasno kar mrgoli nešteto vprašanj, ki jih je treba samo zdravo postaviti na pravo mesto, ob katerih je treba samo jasnih razrednih stališč.
Občni zbor se je temu vprašanju temeljito posvetil. Razpravljali so o mestu delavskih svetov in obsodili so razne teorije o tem, naj pridejo v delavske svete samo izobraženci, samo »sposobni ljudje«. Zelo odločno so zavzeli tudi stališče, da je v naših družbenih pogojih nemogoče ocenjevati ljudi ločeno po »strokovnosti« in po razredni zavesti. Kdor ni razredno zaveden, ne more biti strokovno sposoben grafičar, pa naj ima še taka formalna izpričevala. Strokovnost na papirju ni strokovnost, strokovnost se meri po delu, po zavzetosti za delo, za stvar, ki jo opravlja.
Tudi o tarifnih pravilnikih je bilo precej govora. S tem v zvezi je občni zbor tudi pograjal napačno stališče tovarišev v Mariborski tiskarni, kjer so odpravili norme. Seveda so to napako ugotovili že mariborski tovariši sami. Občni zbor je jasno postavil načela, ki jih je treba zasledovati z izdelavo pravilnikov. V razpravi je bilo tudi govora o kakovosti grafičnih izdelkov, ki še niso na taki višini, kakršno bi lahko pri nas dosegli.
Veliko je bilo na občnem zboru govora tudi o prosvetnem društvu »Jože Moškrič«, ki je nekaka kulturna ustanova grafičarjev. Seveda pa sedaj v društvu aktivno dela vsega skupaj le sedem članov grafičnega sindikata, če bodo hoteli grafičarji obdržati svoje društvo in seveda takega, kakršnega si žele, bodo predvsem morali delati v društvu in mu postaviti jasnejše razredno obeležje in širši ljudskoprosvetni program.
TUDI JESENIŠKI ŽELEŽARJI SO ODLOČNO SPREGOVORILI
Prtetekli teden se je zbralo v železarni na Jesenicah in Javorniku okrog 5000 jeseniških delavcev, ki so protestirali proti naimovejšim izpadom italijanskih pohlepnežev in zahtevali svobodo in neodvisnost Trsta. Čez nekaj dni pa je bilo na Titovem trgu množično protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo blizu 10.000 jeseniških delavcev in ostali prebivalci. Pred desettisočglavo množico, ki je ogorčeno vzklikala proti fašističnim spletkam italijanskih politikov in neodkritosrčnim namenom nekaterih zahodnih krogov, so govorili zvezni poslanec Viktor Ropret. Mlakar Janez, zastopnica žena, zastopnica mater padlih borcev fn zastonj*, koroških borcev. Še dolgo po zaključku zborovanja so delavci demonstrirali po
Jesenicah.
Polde Ulaga
»Tako so začeli« ...
»Tako pa končali«
Ohreplfi in zagotoviti vodilno vlogo delavskega razreda
lo ic smisel novega zakona o ljudskih odborih
Kar priznajmo si, marsikdo si je med nami kaj enostavno zamišljal revolucionarno preobrazbo naše dežele. Sedaj imamo delavci in ostali delovni ljudje oblast v rokah, sedaj bo šlo vse kar samo po sebi. No, seveda je bil redek med delavci tisti, ki je mislil, da bo šlo brez dela, brez delovnih naporov. Takih je bilo malo. Večina delavcev se je zavedala, da je pred nami trda graditev in odtod tudi požrtvovalno delo, ki so ga delavci doslej opravili.
Toda izkušnja nas uči, da ni dovolj, če hi se delavci zavedali samo tega. da je treba krepko in nesebično delati, da pa bodo vse ostale družbene spremembe nastale še zaradi tega, ker obstoja ljudska oblast. Politično oblast delavskega razreda v takih bornih gospodarskih prilikah, kakršne smo recimo podedovali tudi pri nas, ogroža ne-broj starih navad, tujih razrednih vplivov, ki se pritajeno vrinjajo v sistem, organizacijo in način dela novih družbenih organov in jim skušajo otopiti pravi revolucionarni značaj.
Tudi naša država je bila gospodarsko zelo zaostala in prva leta po vojni je moralo delavstvo dati precej široka pooblastila državnemu aparatu, da je v imenu delavstva in delovnega ljudstva zlomil odpor protisocialističnih sil v državi. Seveda pa je tudi tak aparat pod dojmom starih vplivov in navad in čim občuti, da so mu dana določena pooblastila, se skuša otresti nadzora nad seboj in hoče postati tisti, ki v deželi vsem ukazuje, seveda zasledujoč pri tem tudi zase posebne koristi, bodisi materialnega značaja, bodisi pooblaščenega pravnega, moralnega značaja, običajno pa je to vse skupaj združeno. Kako notranje zaduši razvoj socialistične revmucije tak pooblaščen državni organizem, nam šolsko nazorno prikazuje
primer današnje Rusije. Tam je namreč državna birokracija izrabila dobljena pooblastila in si podredila delavski razred, politične ustanove, gospodarstvo države in njeno zunanjo politiko. Odtod ta za vsakega poštenega revolucionarja čudna pot današnje Rusije in njena nazadnjaška in razbijajoča vloga v mednarodnem delavskem gibanju.
Pri nas notranji družbeni razvoj ni šel po taki poti. Po taki poti pa ni krenil ne slučajno, ampak zaradi zavestnega boja delavskega razreda proti pojavom, oblikam in metodam birokratizma in njega zagovornikom. Ta boj je bil tako uspešen predvsem zaradi velike družbene zavesti ogromne večine ljudstva, ki je v revoluciji politično zelo dozorelo. Ob tej politični zrelosti delovnega ljudstva, posebej njegove Partije, se torej niso mogle razviti birokratske težnje, Čeprav so slednje tudi pri nas obstojale.
Delavski razred, ki je politično zmagal v boju proti takim pojavom, krepi razvoj socialističnih družbenih odnosov. Seveda taki novi odnosi nastajajo v prvi vrsti odvisno od razvoja proizvodnih sil. Zato je revolucionarni delavski razred, ki ima politično oblast v rokah, predvsem poklican, da zaščiti in pospeši razvoj proizvajalnih sil. Od tega, kako delavstvo to doume in kako uresniči, je odvisna usoda revolucije. Pri tem pa je potem prvenstvene važnosti, da delavci-revolucionarji doumejo, kaj je gospodarsko in družbeno mogoče napraviti, to je, kako se da, računajoč z današnjimi razpoložljivimi gospodarskimi in družbenimi
silami, razvijati proizvodne sile in da potem tako tudi delajo ter da se sproti spoprimejo z vsemi tujimi pojavi.
Seveda pa je ta notranji družbeno razredni boj in njegov uspeh odvisen od tega, kako so zasnovane, kako organizirane obstoječe ustanove oblasti, družbeni organi, kakšne možnosti ima delavski razred, da se uveljavi kot družbeno političen činitelj revolucionarnih preobrazb. V tem se kaže ena izmed temeljnih razlik med položajem delavstva. pri nas in v Rusiji. V Rusiji je oblast v rokah državne birokracije povsem podrejena »najmodrejšemu vodstvi!#:, ki po svojem sestavu ne dopušča nikakršnega uveljavljenja delovnih množic v delu tega organizma. Pri nas pa gremo za tem, da bi delavstvo čim bolj neposredno vodilo te organe. Seveda je zato potrebno najti take ustanove in oblike oblasti, ki omogočijo, da se to načelo čim popolnejše uresniči.
Zato ni nič čudnega, da je pri nas državni organizem v tem povojnem Času doživel toliko bitnih sprememb. Vzrok za to je v doslednem prilagojevanju državnega organizma notranjemu dozorevanju našega družbenega razvoja. To pa je tudi edini način, da se nam iz naših revolucionarnih pogojev razvije pravi revolucionarni organizem, v katerem se bo delavski razred lahko polno uveljavljal kot družbeno vodilna sila.
Nedvomno pa so prav ljudski qdbori tisti organi naše ljudske oblasti, ki imajo največ neposrednega stika z državljani na svojem območju in ki lahko pritegnejo najširši krog ljudi s svojega področja v neposredno delo v ljudski oblasti. In ravno po tem, kako so zasnovani ti organi, kako se v njih uveljavlja neposredno delavstvo in kakšne so samoupravne pravice teh organov v okviru splošnih družbenih določil in načel, po tem je mogoče tudi ocenjevati socialistično demokratično zrelost teh organov. Pred ne-
davnim je naša Zvezna ljudska skupščina sprejela nov zakon o ljudskih odborih, ki pomeni še nadaljnjo okrepitev delavske demokracije pri nas.
Novost v novem zakonu o ljudskih od borih so sveti proizvajalcev, to so nove zbornice proizvajalcev. V te zbornice bodo volili proizvajalci svoje predstavnike. Število predstavnikov, ki bodo izvoljeni, ho odvisno od količine njihovega prispevka k družbenemu produktu. To se pravi proizvajalci, ki več proizvajajo, bodo imeli večje število predstavnikov v teh svetih. Ti sveti, druge zbornice, bodo soodločali o vseh vprašanjih gospodarskega in socialnega pomena. Na ta način se bodo delavci uveljavili v organih ljudske oblasti ne < le kot politična, temveč tudi kot gospodarska sila, ki bo sposobna uveljaviti v gospodarstvu napredna načela. Seveda bodoči ljudski odbori ne bodo več operativni upravljalci naših gospodarskih enot, ampak bodo organi, ki bodo ščitili uresničevanje socialističnih načel v gospodarstvu. To pa bo delavskemu razredu omogočilo, da bo spoznavajoč prave koristi delavstva in njegove zgodovinske smotre, res usmerjal celotno gospodarstvo in smotrno odpravljal vse protisocialistične pojave v gospodarstvu. V tem smislu pa so sveti proizvajalcev tudi naslednji korak od delavskih svetov naprej v sistemu naše delavske demokracije. V tem sistemu gre predvsem za to, da se zagotove pravice vsakega delovnega človeka, da ni od nikogar izkoriščan (da se prepreči tudi izkoriščanje v nepravilnem nagrajevanju) in da ima vsak proizvajalec pravico odločati pri delitvi in uporabi presežnega dela na svojem delovnem mestu in v narodnem gospodarstvu kot celoti. Seveda ta stvar ni izčrpana z delavskimi sveti, ampak jo sestavlja celotni sistem tistih organov, ki so delovnim ljudem najbližji, to se pravi tudi samouprav-
4|STRAN * u. IV. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
nih organov na področju socialnega zavarovanja, zdravstvene zaščite, prosvete in seveda svetov proizvajalcev kot gospodarskem žarišču za vso to dejavnost. Nadaljnji raz; voj teh organov bo nedvomno privedel tudi do tega, da bodo v tem smislu preurejeni tudi ostali višji organi ljudske oblasti. Za preosnovo teh organov pa mora biti slej ko prej načelo, da ti organi obdrže res samo tista opravila, ki jih ne morejo izvrševati sampupravni organi. To se pravi, da bo potrebno prenesti čim več pristojnosti zlasti v gospodarstvu, socialni, zdravstveni in prosvetni dejavnosti na samoupravne organe.
Na osnovi takih načel se razvija in krepi socialistična demokracija v našem organiz; mu ljudske oblasti, ki mora biti Čimbolj primerno prikrojen temu, da delavci lahko uveljavijo v njihovem delu svoje družbeno razredne težnje.
Sedaj pa je od delavskega razreda odvisno, v koliko meri zna te možnosti uporabiti za to, da razvije svojo družbeno dejavnost. Tu gre predvsem za dve stvari: delavci morajo temeljito in preudarno spoznati gospodarske možnosti in družbene pogoje za njih uresničitev in poznati oblike in načine, kako uveljaviti svoje težnje preko obstoječih organov. Neprestano pojasnjevati delavcem te stvari, to pa je družbena naloga sindikatov, to je njihova vzgojna naloga. Pri tem gre predvsem za to, da delavci spoznavajo družbeno ekonomske prilike in možnosti, kako uveljaviti svoj gospodarsko politični program razvoja socialističnih proizvodnih odnosov v teh pogojih, kaj to od njih zahteva in kdo je v vsakem konkretnem primeru škodljiv njihovemu delu-To pa je v naših današnjih prilikah tudi področje razrednega boja delavstva.
2e iz tega se da torej povzeti, kolike važnosti je ne le dobro in zvesto delati v proizvodnji, ampak tudi istočasno graditi družben organizem, v katerem je omogočeno delavstvu, da zaščiti svoje delovne napore pred tem, da bi jih poželi neopravičeni ljudje in da uveljavi v razdeljevanju plodov svoja napredna socialistična načela. O sami organizaciji ljudskih odborov pa še drugič kaj.
CONSTANTIN EMILE MEUN1ER
tvorec veličastnih likov delavcev
lQ ®Par, slikar in grafik je bil 12. apri-hrl1 ?ojen v Predmestju Briisslja ter
n0Jk° leto je belgijska domovina praz-Ker j20"letTiico njegovega rojstva. Ice ,^Pada Meunier med velike umetni-
Um .st°tetja in ker je važen po svoji rne	tematiki, katero je v veliki
je n Posvetil belgijskemu proletariatu, da se ga tudi mi spomnimo s oranimi vrsticami.
, Mladostna leta je preživel v pomanj-nl% ker mu je zgodaj umrl oče. Mati
Meunier: Materinstvo
j® bila prisiljena odpreti majhno go-flsie, kjer pa se je seznanil z nekateri umetniki, ki so ga skupno z bra-0rn napotili k umetnostnemu študiju. S edemnajstim letom se je mladi uče-vec vpisal na briisseljsko akademijo in pCer kot kipar. Njegov profesor kipar teškin je nadaljeval kiparsko tradicijo rove, torej klasicizma s svojimi oko-Jenelimi, suhimi oblikami in mitolo-,° vsebino. Meunier se ob takem po-ni počutil dobro.
v. V letih 1845 do 1948 sta v Brtisslju Zxvela Marx in Engels, ki sta izvršila POromno delo propagande socialističnih ‘rei med belgijskim proletariatom. Te 5eje so vplivale na vsebino tedanje lkovne umetnosti. Ko sta v 50 letih Ustavljala svoje slike v Belgiji fran-^ska realista Courbet in Millet, je bila |Wiot>a realistična smer sprejeta z ve-Ikim zanimanjem in navdušenjem. Udi Meunier se je pridružil realistom. j0 je končal akademijo, se je moral XTuditi za vsakdanji kruh. Risal je vzor-Ce za blago za neko tovarno v Gentu, Hll načrte za igralne karte in podob-malenkosti. Medtem pa je v lest-Jesetih letih minulega stoletja zrastla sulistiina umetnost zlasti v leposlovju a° odločujočega pomena. Mladi umet-Uik je že povsem pozabil na klasicistič-prvence, ter se je z vso vnemo tru-da bi zajel realno življenje, ki ga 'e, doživljal okrog sebe. Vendar je za-r}lrnivo, da je opustil kiparski poklic ter le kot slikar skušal zadostiti svojemu umetnostnemu občutju. Sprva je slikal P°dobe religioznega značaja, toda ker je snov oddaljevala od življenjske uktualnosti, se je poizkušal v zgodovinski temi. Leta 1875 je v Brtisslju razstavil podobo »Kmečke vojne*, kjer je Upodobil skupino poraženih kmetov. Toda tudi zgodovinska snov ni zadostila ujegovega občutja za resničnost. Velik so napravili na umetnika prvi Zo-tajevi romani, kjer je veliki pisatelj Pokazal življenje tako, kakršno je v resntci, brez olepšavanja, z vso stvarnostjo in temnimi barvami. V 80 letih te v belgijskem kulturnem življenju Zrastlo zanimanje za probleme kmečkemu in delavskega stanu. Meunier je bil te-ed, prvimi, ki je odločno posvetil svoj umetniški genij tej novi vsebini, ‘-ata 1881 je obiskal belgijske premogovne revirje. Silen je bil vtis, ki ga je mladega umetnika napravila »črna dežela«. »Bil sem zaprepaščen nad to čudovito, tragično krasoto«, je pisal. pozabil je na simboliko religiozne umet-
nosti, na legendarni heroizem zgodovinskih osebnosti, pred seboj je zagledal like novih herojev, herojev dela, neznatnih in skromnih v svojem težkem podzemeljskem garanju. Meunier je spoznal v njih ljudi, ki s ponosom prenašajo težave fizičnega dela, ljudi, ki se zavedajo svoje važne vloge v zgodovini človeštva, borce za velike in svetle ideale, ki so se tedaj še motno svetlikali, nekje v daljni bodočnosti. Leta 1883 je kipar odšel v Španijo, ter tudi tu iskal delavske motive. Po vrnitvi iz tujine se je povsem posvetil življenju rudarjev in drugih industrijskih delavcev. Marljivo je risal in študiral po modelih delavskih ljudi. Toda dočim sta onodobna literatura in likovna umetnost ustvarjali lik delavca, ki zgaran in ubog protestira proti izkoriščanju, delavca, ki je nemočen upreti se nasilju, je Meunier gledal globlje! Njegovi rudarji (»Rudarji se vračajo z dela«) so krepki, mišičasti ljudje, polni vere vase. Krepko korakajo po cesti, kitastih vratov, ponosne drže teles, zavedajoč se lastne pomembnosti. Nič ne moledujejo, v njihovih dušah je zbrana neznanska sila in borbena pripravljenost.
V težnji, da bi dal svojim delavskim junakom čim bolj monumentalno obliko, je Meunier zapustil slikarsko umetnost in se povsem posvetil kiparstvu. Nedvomno je pri tej odločitvi vplivala tudi kiparska umetnost francoskega mojstra Rodina, katero je v tem času naš umetnik spoznal. Leta 1885 je Meunier razstavil v Briisslju svojo prvo veliko plastiko »Kovača«, ki ni našla pri občinstvu skoraj nikakega odmeva. Naslednje leto je isto delo razstavil v pariškem Salonu — tu pa je žel ogromno priznanje ter lahko rečemo, že evropsko slavo. Poslej je kipar ustvarjal z izredno delavnostjo in plodovitostjo. Ze ob »Kovaču« ga je prevzela misel, da bi izoblikoval monumentalno kompozicijo »Spomenika dela«, kjer bi na veličasten način pokazal heroično vrednoto in lepoto dela. Nešteto plastik in reliefov je nastalo v naslednjih letih z namenom, da bi jih kasneje vključil v ta spomenik. Toda kot Rodin ni nikoli dokončal svojih »Vrat pekla«, tako se tudi Meunierju niso izpolnile te veličastne sanje. »Spomenik dela« je ostal v osnutku ter je romal v muzej. Ostala pa je pobuda, ki nam je dpla vrsto čudovito lepih kipov iz življenja delavcev
Meunier: Star rudar
in kmetov. Med temi so: »Sejalec«, »Materinstvo«, »Industrija«, »Žetev« in drugi.
Proti koncu svojega umetniškega delovanja se je Meunier, posebno po tragični smrti dveh odraslih sinov, zaprl vase ter se prepustil razmišljanju in razglabljanju. Tudi splošno stanje kulturnega in umetnostnega razvoja v Belgiji ga je nagnalo k temu. Zolajev vpliv je začel upadati, mladi umetniki pa so se začeli zgrinjati okoli Maeterlincka, ki je prepovedoval novo simbolistično umetnost. V tej dobi je, poleg
Or. Alojz Gradnik: KITAJSKA LIRIKA
j Mariborska založba »Obzorja« je pred ne-avnim dala na knjižni trg težko priiako-Ji ? knjigo kitajske lirike v prevodu pesnika fpizija Gradnika. Zanimiva je antalo-zanimiva še toliko bolj, ker nam pred , avl)a visokoraslo in staro kulturo, ki smo p Pri nas šele v zadnjem času spoznali. Odstavlja nam nekaj najznamenitejših Z, slapnikov kitajskega Parnasa, ki nas s Ho°i° rnehko zasanjano kitajsko ubranostjo liffdušijo in prevzamejo. Antologija kitajske tRke nam je prinesla vsaj drobno podobo čin i n‘* ‘e*eni In prizadevanj kitajskega bnrt	20 zmago pravičnega, lepega in svo-
s?d!}e3a. V njej najdemo trepčt človeka, ki ta1', hekje visoko na hrbtih kitajskega sve-' kjer bi se lahko dotaknil svetlega sonca n? J* kljub vsej tej višini in mogočnosti dni ’ kajti ti svoji otroški preproščini ne °¥me nature in njenih pojavov V svoji do j ’ i 'j* ®' r'še nekje v višinah spečega Boga ker se boji, da bi ga zbudil, si še ust e uPa odpreti:
»Na vrhu te gore visoke, kjer diham komaj živ. bi lahko stegnil svoje roke, se sonca dotaknil.
Ah, saj še ustnic tu odpreti bojazen mi ne da, da ne zbudim v tej uri sveti iz sna Boga.« (Str. 166.) vrstic lepe poezije, kakršne celo pr, risovih pesniške muze kot sta Puškin in iee ”e te*ko najdemo, pa če ji še tako P vzporejamo Goethejevo »Wcndrers uehtliedt. (Slov. izdaja str. 39, iO.) boi - srfdi te mehke ubranosti naletimo na fini' krik, na ostro obtožbo in bojni poziv dortJar.* vdirajo in si taste kitajsko zemljo. s„%lnV' Bore, tujo svojat gazi njihove na ,nae m uničuje vse, kar doseže. Višje kaste in ,se umnknile in ljudi prepustile nasilju n krivicam:
»Zbežali ko) so naii,
vsi knezi, velikaši,
ostali smo le mi;
ubožci mi ratarji
med divjimi barbari
avdio« med zvermi.« (Str. 3i.)
In koliko socialnih motivov/ Vidimo ženo, ki prosi moža. svojega zaščitnika, naj je ne zapusti, kajti ona je brez pravic. Listajmo naprej, našli bomo pesem zavržene cesarjeve ljubice, ki od daleč gleda v okna, kjer se on za svilenimi zavesami v šumni gostiji zabava, njo pa je zavrgel
Pri vsem lem pa ne smemo prezreti skupino pesmi, ki rišejo svojstven čar kitajske zemlje, oranžnih listov in dehtečih plantaž, nazdravljanja vinu in omamni pijanosti, ki nas povede v daljno deželo, katera nas -opoji z nekim čarobnim eksotičnim duhom.
Razumljivo je. da je našla taka poezija občudovalcev po vsem svetu, čeprav so jo razmeroma pozno odkrili, kajti nekateri pesniki so živeli nekaj stoletij pred našim štetjem. Slovencem je dal prvo antologijo kitajske lirike pesnik dr. Alojzij Gradnik, pri založbi Jug Z928. leta v krasni opremi inž. arh. Serajnika. Knjiga je bila nagla razprodana in jo je v zadnjem času človeku res le sreča prinesla v roke v kaki antikvar-ni prodajalni. Treba je bilo misliti na novo izdajo in pesnik Gradnik je temeljito mislil, kajti pripravil je v tem razdobju več kot eno tretjino novih pesmi in s tem dal še popolnejšo zbirko
S prevajanjam je dr. Gradnik začel kmalu po prvi svetovni vojni tn so nekaj prevodov prinesle nekatere revije še pred osemindvaj setim letom. Nekaj jih je vključil celo v svoje originalne pesniške zbirke (»De pro-fundist, 1926). Najširše je zastopan Li Tal Po, katerega je Gradnik izdal tudi v samo stojni knjigi (.Mala knjižnica, 33. zvezek), kjer so pesmi prav tako razvrščene, le da je tu ena več (Na meji)
Seveda ne gre tu ocenjevati zbirke z merili, s katerimi ocenjujemo prevode pesmi iz katerega nam razumljivega evropskega je zika, kjei se lahko brez težave in točno ugo lovi, v koliko prevod oblikovno in vsebinsko odgovarja originalu Za tako ocenjevanje bi bilo potrebno znanje kitajskega jezika, ki pa ga menda ne zna noben Slovenec, gotovo pa ne noben slovenski pesnik. Zato se zdi jalovo besedičenje, da se je v >eh prevodih silno mnogo izgubilo: »prerahli čar barv, bežnost
drugega kipar ustvaril »Filozofa« ter »Spomenik Zolaju«. Umetnik je s temi deli pretrgal z realističnim življenjem, ki ga je obdajalo, odtujil se je svežemu in kipečemu vrvenju tovarn in- rudnikov, ki jih je umetnik poprej tako ljubil. Razočaran nad usodo svoje največje umetniške zamisli »Spomenik dela« je veliki umetnik 4. aprila 1905 v Bruslju umrl.
Meunier spada med največje umetnike, ki so podajali življenje in like delovnih ljudi. Njegova največja odlika je, da ni zapadel v sentimentalno upodabljanje teh motivov, kakršno je bilo značilno za literarno in likovno ustvarjanje po revoluciji leta 1848, marveč da je dal svojemu umetniškemu delu pečat borbenosti, veselja nad življenjem ter mladostne samozavesti. Njegovi liki proletarcev so čudovito preroški in napovedujejo svetle in veličastne dneve bodočih revolucij. Dr. Stane Mikuž
V, tiranju je bilo večje
zanimanje m ,,Kekca“ kot «a „Ples na rodi“
S kakšno ljubeznijo so se naši ljudje, posebno pionirji in mladina, oklenili prvega slovenskega pravljičnega filma »Kekec«, nam govore naslednje številke:
V Kranju so film predvajali le šest dni, pa si ga je ogledalo 12.500 gledalcev, medtem ko so ameriški barvni film »Ples na vodi« predvajali 12 dni, gledalcev pa je bilo le 9500. Iz številnih oddaljenih vasi so se pripeljali prebivalci na vozeh. 14-letni Peter Markun pa jo je peš primahal 12 km daleč, da bi prisostvoval zaželeni filmski predstavi.
S
atan na pohodu
Satan bije zv6na plat.
Iz pošastnega trebuha črni pekel zopet bruha vso fašistično svojat.
Slišiš ta njen blazni krik? Čuj kako besni in veka: »Istra, Trst, Postojna, Rekal Split, Dalmacija, Snežnikl«
Črn zija spet pekla rov. Slišiš, kako tuli, rjove, išče spet krvi sledove trop izstradanih volkov?
Ni posušena še kri, ki jo prst je naša vpila, ko drhal je njih morila hetakombe* nam ljudi.
Še je črn hiš naših les, kjer so bakle njih goreče iz vasi v vasi leteče vžigale pri kresu kres.
Ni še dobro klas vzbrstel kjer njih konjska so kopita nam steptala prst in žita, plod zmendrala in posev,
že se jim pohotna slš spet zbudila je po naši plodni prsti, naši paši, bregih našega morjS.
Čuj svojat ti, čuj ves svet ljudstva glas, ki je trpelo, da v svobodi bo živelo svetu zgled za mir in red:
Nismo več blago za ropi Naša zemlja nam je sveta, naša bo za vekov leta, naša kot zibel in grob!
S svojo jo krvjo je ded poškropil in v svojem znoju dal ji v miru rast in boju skozi tisoč dolgih let.
Čuj zbesnela ti drhal!
Nismo tu za barantijo in za judežev kupčijo trop ovac, volov in krav!
Če smo vaš nosili križ, če ste tepli nas, pljuvali, v mrazu in viharju gnali nas čez prag domačih hiš,
če skrunili ste nam čast žene, matere, dekleta, če je vaša pest prekleta ljuljko v nedro naših brazd
razsejala — nikdar več nam ne boste vi krvniki in med našimi mejniki ne bo sodil nam vaš meč!
množične žrtve — iz grške mitologije
2. IV. 1952

Moškričevci so Imeli občni zbor
Potem ko so svoj občni zbor trikrat preložili, so končno 4. aprila imeli člani sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Jože Moškrič« svoj redni letni občni zbor. Kaj so nam prinesle tako dolgotrajne priprave tega občnega zbora?
O delu društva je uvodoma poročal njegov predsednik tov. Kocmur. On se je omejil predvsem na opisovanje delovanja mladinskega pevskega zbora, folklorne skupine in glasbene šole. V preteklem letu je članstvo mladinskega pevskega zbora padlo od 120 na 60 članov. Zbor je priredil skupaj šest koncertov, v frontovskem tekmovanju je zasedel drugo mesto, v času armijskega tekmovanja pa je priredil akademijo in en koncert v domu slepih. Razmeroma skopa bilanca dela mladinskega zbora. V zboru poje šest članov grafičnega sindikata Folklorna skupina je nastopila trikrat in ima 25 članov, od katerih je en član grafičnega sindikata. Skupina je nekajkrat gostovala tudi na podeželju.
Zanimivo je, kje neki je dobil član-kar Ljubljanskega dnevnika podatke o tem, da je zapisal v svojem poročilu z-letnega poročila zbora slovenskih gra-fičarjev, da je »morda napačno, da izbira predvsem člane iz grafičnih vrst«. (L. D. 8. IV.) Menda pa je res prav nasprotno, da je v Moškriču bore malo grafičarjev (reci in piši le sedem aktivnih članov) in vse premalo revolucionarnega duha nekdanjih grafičarskih prosvetarjev. Če bi društvo »Moškrič« hotelo postati tako, kot si ga želi vsak napreden delavec, bi morali predvsem grafičarji, ki so to društvo osnovali, v njem več delati in zagotoviti, da bi društvo imelo obsežnejši delavsko-izobra-ževalni program, predvsem pa izrazitejši razredni program. Če govorimo o problematiki nekega sindikalnega društva, potem je po našem mnenju napačno gledati samo na »firmo«. Ne gre zato namreč, da bi neko društvo, ki ni izpolnilo doslej pričakovanj, samo zamenjalo »firmo«, to je, da bi ga pre-osnovali iz »sindikalnega« v »delavsko« društvo. Kako slabo je tako preosno-vanje, sindikalni odborniki dobro vemo,
(kaj naj bi to pomenilo, ne vem, morda nam bo tata Stazika razložilal) in barvitost ori ginalovt IKitajska lirika — Uvod B. Rudolfa, str. 19). Kako je mogoče kaj takega trditi, spada spet v Stazikin komentarI Ce je prvotni prevod dober lin to se lahko zgodi), je čisto mogoč tudi dober prevod prevoda, pa ne le to, lahko je celo boljši od prvotnega prevodaI Stvar je odvisna od sposobnosti in intuicije prevajalca. Blesteč do kaz nam je Goethejev prevod »Hasan agi-nice«. ki je v primeri s Fortisovim jecljanjem v italijanščini naravnost genialen. In če je znameniti nemški literarni zgodovinar Dr. Scherr označil kol genialno Riickertovo prepesnitev »Sikingat, kateri je bil podlaga latinski prevod jezuitskega patra Lachar meja, zakaj ne bi bita Gradnikova prepesni tev nemških, francoskih, angleških in italijanskih prevodov dobra? Zakaj bi ravno Slovenci izgubili »bežnost in prerahli čar barvst
Gradnik je z novo izdajo kitajske lirične poezije opravil važno kulturno nalogo. S svo jimi prevodi je potrdil, da je pevec velikega formata. Nobenega dvoma ni, da je pesmi izbiral, to je, da nam je prevedel tisto, kar
ker smo na ta način pred leti »preosno-vali« nekaj društev v sindikalna, pa so pod spremenjeno firmo ostale mnogokrat malomeščanske usedline in kaj še vse, ne vem. Za delavska društva, ne glede na uradne nazive, je važno, kdo v njih dela, kaj to društvo počne in kakšen program ima. Zato tudi »Moškriču« ni svetovati, naj zamenja firmo, ampak je svetovati predvsem, da si društvo izdela jasen delavski revolu-cionarno-prosvetni program in da se v društvu prosvetno uveljavljajo predvsem delavci, pa tudi, če so to grafičarji. Grafičarji imajo vendar bogate revolucionarne tradicije. Ime Jožeta Moškriča je lahko vsakemu društvu vzoren simbol pravega delavskega pro-svetarja. In morda ne bi bilo odveč, če bi se ljubljanski grafičarji zamislili prav nad tem, ali in kako izpolnjujejo revolucignarno-prosvetno oporoko Jožeta Moškriča? Potem pa jim bo tudi jasno, da delavsko društvo ne sme biti nikdar stanovsko zaprto, da ne sme biti cehovsko, da mora biti delavsko po svojem članstvu in programu, ne pa samo po lepem imenu in naslovu. Društvu Jožeta Moškriča pa res ne moremo očitati, da je razen naslova, da je to grafičarsko društvo, res cehovsko zaprto. Torej tudi pri Moškriču gre za to, da se temeljito izoblikuje prava revolucionarna vsebina društva in da si društvo postavi jasnejše prosvetno-izobraževalne smotre, ki naj temelje na socialističnih prosvetnih principih.
Vrnimo se sedaj k občnemu zboru. Na občnem zboru so ugotovili, da so v društvu zelo ozko pojmovali društveno prosvetno delovanje, ki se je omejevalo predvsem na delo ozkih skupinic, o katerih smo že prej rekli nekaj besed. Na občnem zboru so bili mnenja, da je glavni vzrok precejšnjega hiranja društva v tem, ker je bilo društveno življenje zaprto v take manjše skupinice,
AH si že izpolnil dolžnost do svojega lista?
Poravnaj naročnino in opozori tudi to variša, naj stori isto! — Koliko novih na ročnikov si pridobili?
mu je najbolj odgovarjalo; prevedel je pesmi, v katerih je našel največ svojega jaza, kar pa gre spričo Gradnikove pesniške veličine le na korist poeziji. Bartolomeo Calvi, ki prinaša v reviji »Da Convivium raccolta nuova« obsežnejšo Študijo o pesniku pod naslovom »Alojz Gradnik e la letteratnra italiana«, pravi, da je pesnik še vedno naj boljši interpret pesnikov. Gradnik je Calvi jevo izjavo znova potrdil.
Knjiga je izšla z dokaj obširnim Uvo dom. ki ga je napisal Branko Rudolf. Pri naša marsikaj novega, zlasti zgodovinski del je dober, medtem ko se mu zadnje poglavje, kjer govori o prevodih, ni posrečilo. Oprema je oskrbel Ante Trstenjak in je zelo diletant ska in neokusna. Tej slabi plati se pridru žuje še slab papir in površno opravljeno tiskarsko delo Nekateri izvodi so prišli v Ljubljano s čisto zmečkanim papirjem. Na pak v knjigi ni posebnih.
Kakor je razveseljiva prizadevnost mari borske založbe tn njenega vodstva za lepo knjigo, ji nikakor ne moremo odpustiti te zanikrne izdaje. Opojno vino nalivajmo v lepe kozarceI
Lado Smrekar
jeseniški delavci se vedno boli piidno udefstvuie/o v kultni i in ptosveti
Nedavno smo poročali o aktivnem I turno-prosvetno doživetje. Godba na pi-delovanju SKUD »Tone Čufar« na Je- ' hala SKUD »Tone Čufar« je priredila Senicah in SKUD »France Mencinger« na koncert na Plavžu, popoldne je obiskala
Javorniku, ki predstavljata kulturno-prosvetno dejavnost jeseniške železarne. V spominu nam je I. glasbena revija SKUD »Tone Čufar«, ki je priznano lepo uspela in Spicerjeva spevoigra »Nmau čez izaro«, katero je SKUD »France Mencinger« na Javorniku igral na Javorniku in na Jesenicah, kakor tudi v ostalih bližnjih krajih, kjer stanujejo jeseniški delavci. Pretekla nedelja pa je bila za Jesenice pravo kul-
jeseniške delavce folklorna skupina mednarodne študentske zveze, ki je priredila v Titovem domu izredno uspelo folklorno prireditev, zvečer pa je bila v Titovem domu na Jesenicah
ki jih v največji večini sestavljajo zgolj študentje. Upravni odbor društva kot celotno telo skorajda ni delal. Z vodstvom društva so se ukvarjali v glavnem le trije ljudje. V razpravi so na občnem zboru sklenili osnovati še moški pevski zbor. Posebno vprašanje je glasbena šola, ki je doslej zaposlovala precej veliko število strokovnjakov, ki so denarno zelo obremenjevali društvo. Postavlja se sploh vprašanje, ali je v naših družbenih prilikah potrebno in umestno, da imajo amaterska društva take glasbene šole, ki jim delajo samo ogromno preglavic, društveno vodstvo povsem zaposle in na koncu je vprašanje, če kakovostno dosegajo nivo poklicnih šol. Značilno za društvene nastope je, da so v upravnem vodstvu društva pazili v glavnem na to, da bi bili nastopi donosni. Zasledovali so predvsem skrb za materialni obstoj društva. V razpravi so člani ugotovili, da je obstoj treh razmeroma ozkih sekcij za tako društvo', kakršno naj bi Moškrič bilo, vsekakor nezadosten.
Občni zbor društva Jožeta Moškriča pa je opozoril grafičarje še na nekaj. Na občnem zboru je skupina skrajno neresnih malomeščanskih ljudi vztrajala na tem, da bi bil za novega predsednika izvoljen zasebni fotograf Fra-nič, ki je bil že pred časom tajnik društva Franič je v društvu zlorabljal svoj položaj tako, da si je izposodil društveni radioaparat in ga nesel na dom, da je blago za društvene uniforme porabil za zavese v svojem fotografskem ateljeju in podobno. Ko so prišle te stvari na dan je Franič odstopil. Sedaj pa so se našli ljudje, ki so na vsak način skušali preskrbeti Fra-niču predsedniško mesto. Seveda je članstvo ogorčeno zavrnilo nastop teh nekaterih čudnih članov Moškričevega društva. Toda ta pojav mora biti mo-škričevcem in sploh grafičarjem resno opozorilo, da taki člani društva ne morejo biti vredni člani delavskega društva, kakršno bi moralo biti društvo Jožeta Moškriča.
Društvu želimo, da bi v letošnjem letu napravilo temeljit preokret in tako postalo vredno lepih delavskih prosve-tarskih tradicij. Vincenc Šebenik
Wiichnerjeva pravljična Igra »Pastir Peterček«, na Javorniku pa je priredil SKUD »France Mencinger« pevsko-glasbeno revijo. Vse predstave so bile dobro obiskane, kar dokazuje, da imajo jeseniški železarji vedno več interesa do kulturno-prosvetne dejavnosti, ki zajema vedno več jeseniških in javorni-ških delavcev.
S temi prireditvami pa jeseniški In javorniški kulturni delavci še niso zadovoljni. Vse glasbene sekcije SKUD »Tone Čufar« bodo priredile v teku aprila in maja samostojne koncerte na Jesenicah, glasbene sekcije SKUD »France Mencinger« pa na Javorniku. Poleg domačih nastopov bodo vse sekcije gostovale v bližnji okolici in tako nudile zdrav kulturni užitek tudi našemu delavcu in kmetu na podeželju, ki sicer nima možnosti obiskati podobnih prireditev. Moški zbor SKUD »Tone Čufar« pa bo 11. t. m. tekmoval tudi v okviru tekmovanja, ki ga je razpisal za vse amaterske pevske zbore Radio Slovenija, kar zanj ni le priznanje, temveč dokaz vsesplošne agilnosti.
Jeseniški in javorniški železarji se, kakor vidimo, pridno udejstvujejo v svojih delavskih kulturnih društvih ln žele biti do takrat, ko bodo njihova društva dobila nazaj svoje staro in tradicionalno ime, t. j. »Delavsko društvo Svoboda« ena najboljših delavskih društev.
ALI JE V TRGOVINAH UMESTNO PODALJŠEVATI DELOVNI ČAS?
-------- 0& ko&u dogodkov
v .phaJbeJkie.*n tednu
PROCES V LUCCI - KAJ JE ODGOVORIL DE GASPERI - PROTEST ZVEZE BIVŠIH PARTIZANOV TRSTA — TUDI DUHOVNIKI IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO PROlt STIKAJO - LONDONSKI ČASOPIS O TRSTU - »GLAS NARODA« O LONDONOM KONFERENCI - BREZPOSELNOST V AVSTRIJI - BRITANSKI ZUNANJI MINISTER ZMANJŠANJU VOJNE NEVARNOSTI - POGAJANJA MED ANGLIJO IN EGIPTOM V PAN MU N JOMU VSE PO STAREM - GENERAL DUŠAN KVEDER NA OBISKU * SKANDINAVSKIH DRŽAVAH - AFRIŠKI INDIJCI PROTESTIRAJO ZOPER RASISTIČNE ZAKONE - ZMAGA LABURISTOV NA LONDONSKIH VOLITVAH - BRZOJAVKA AMERIŠKEGA ODBORA ZA OSVOBODITEV TRSTA - TUN1ZIJSKO-FRANCOSKI SPOR PRED VARNOSTNIM SVETOM — STALINOVI ODGOVORI — IZRAELSKI NOVINARJI IZSTOPILI IZ KOMINFORMISTICNE ORGANIZACIJE
Brez dvoma je bilo v razpravi na občnem zboru Republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev trgovskih podjetij Slovenije, ki je bil v nedeljo v Ljubljani, najbolj zanimivo to, kar so delegati razpravljali o zaščiti dela. V nekaterih trgovinah so glede obratovalnfega časa zašli na stranpot. Podjetje Koloniale-Zivila v Celju je na primer uvedlo obratovalni čas kar 7 dni v tednu, t. j. trgovino imajo odprto tudi ob nedeljah. Pravijo, da so to storili zaradi »konkurence«. Najbrž hočejo doseči le večji promet. Takšen primer obratovanja so delegati občnega zbora grajali. Prav resno vprašanje je, ali je treba zaradi »konkurence« podaljševati delovni čas v trgovinah in ali je to storjeno na željo potrošnikov. O tem vprašanju bo treba, kjer koli se pojavlja, razpravljati. Resno vprašanje je tudi, ali bi zaradi tako imenovane »konkurence« bilo potrebno uvesti v trgovine dve izmeni in torej dnevno prodajati blago po 16 ur. Ob tem moramo vedeti, da bodo prodajalci delali 8, poslovodja, ki pa je materialno odgovoren za blago v trgovini in ne more dobiti izmene, bo praktično delal 16 ur. Poslovodje v trgovini nikakor ne smemo primerjati s plačilnim natakarjem v restavracijah, ki ima ves denar v žepu in praktično materialno ne odgovarja za ničesar, in ob uri svojega odhoda res lahko preda posle naslednjemu natakarju. Bolj upravičeno bi bilo, če bi včasih imeli trgovine odprte po 16 ur, ko je bilo blago še v zagotovljeni preskrbi in so morali potrošniki nanj čakati po več dni, ker ga zaradi osemurnega delavnika v trgovini niso dobili. Zaradi tako imenovane »konkurence« torej nikjer ni povoda, da bi podaljševali delovni čas v trgovini.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o sodelovanju sindikalnih podružnic in krajevnih odbog-ov sindikata pri odpuščanju odvečnih uslužbencev v trgovini in vzgoji uslužbencev. Pri odpuščanju se dogajajo še večkrat grobe napake. Delegati so dejali, da je potrebno odpuste obravnavati na članskih sestankih, kjer naj dobro pretresajo, koga je treba odpustiti. Člani so ob razpravi dejali, da naj v upravne odbore podjetij ne bodo izvoljeni samo šefi in vodilni uslužbenci, ki v delo delavskega sveta in upravnega odbora le prevečkrat in preradi vnašajo stro-kovnjakarska mišljenja, odrivajo pa vsa politična vprašanja in s tem onemogočajo delo sindikalnih organizacij tudi takrat, ko se te zavzemajo za pravilno reševanje kadrovskega vprašanja v podjetjih.
Tudi o vlogi delavskih svetov in upravnih odborov podjetij so na občnem zboru govorili. Prevečkrat se je
»IZNAJDLJIV« BLAGAJNIK
Blagajnik sindikalne podružnice kmetijskih delavcev državnega posestva Stara cerkev pri Kočevju je pokazal dokajšnjo mero iznajdljivosti. Od članov je pobiral knjižice za zamenjavo. Iz njih je trgal znamkice, ki seveda niso bile prežigosane in jih članom ponovno prodajal. Tako je člane oškodoval za okrog 3000 dinarjev. Izvršni odbor je blagajnikovi »iznajdljivosti« prišel na sled. Od njega je zahteval, da v osmih dneh povrne škodo, plačilo za »iznajdljivost« pa bo še prejel.
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »L.iud ske pravice* v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Masarvkova c. 14/11 v Ljubljani, telefon 45 38 in 49.70. Poštni predal 284 Račun pri podružnici Narodne banke v Ljub liani št. 004-90321 4 List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din polletna 150 din in celoletna 300 din.
primerilo, da je bil delavski svet podrejen upravnemu odboru. Biti pa mora seveda prav obratno, ker je upravni odbor izvršni organ delavskega sveta. Člani so dejali, naj sindikalne organizacije skrbijo, da letos do teh primerov ne bo prav nikjer prišlo. Da bodo člani kolektiva razumeli vse naše naloge, politično in gospodarsko dogajanje, pa naj jim sindikalne organizacije nudijo čim večjo pomoč pri politični in ideološki vzgoji.
Delegati občnega zbora so ostro grajali vse tiste, ki so neopravičeno izostali z občnega zbora in tudi tiste, ki so pred zaključkom občnega zbora odšli brez opravičila. Novemu odboru so naročili, naj to sporoči vsem sindi- i kalnim podružnicam, sindikalne po- I družnice pa naj delegate kličejo na odgovornost. Delegati so sklenili, da je treba imena malomarnežev, ki niso pri- I
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je imela svoje prvo letno zasedanje, na katerem je pregledala svoje delo v 1951. letu. Akademija ima danes 4 častne člane, 40 pravih in 68 dopisnih članov. V sestavu akademije je 7 znanstvenih oddelkov in 35 institutov ter znanstvenih ustanov. Skupščina je ugotovila lep napredek delovanja akademije v poslednjem letu.
*
Učenci industrijske šole Litostroja so priredili kulturni večer, na katerem je prvič nastopila godba na pihala. Na kulturnem večeru je poleg godbe, ki se je dobro odrezala, sodeloval pevski zbor, ki je zapel več pesmi. Dramska skupina je uprizorila II. dejanje Jurčičevega »Desetega brata«. Toplo je bil ■pozdravljen 14-letni solist Pegan, ki je igral na violino. Ves čisti dobiček prireditve so vajenci poklonili Tolmincem. *
Dramska skupina Industrije suhih barv Dol pri Ljubljani je uprizorila kmečko burko »Vzgledna deklica«. Z njo so gostovali tudi v Polju, Framu, Ježici in na Viru pri Domžalah. Ves čisti dobiček teh prireditev je namenjen za gradnjo nove šole.
•
Prebivalci Središča niso nič kaj zadovoljni s svojim sindikalnim kulturnim društvom. Nekoč pa so bili ponosni nanj, saj je v kratkem času uprizorilo: »Planinsko rožo«, »Hmeljsko princeso«, »Rokovnjače« in celo Veseli večer so pripravili. Letos pa so samo pionirji uprizorili igrico »Mačeha in pastorka«, dramski družini kulturnega društva pa manjka volje in požrtvovalnosti. Sredi-ščani bi bili veseli, če bi se dramska družina zbudila iz svojega zimskega spanja ter se jim predstavila s kakšno novo dobro igro.
*
Pretekli teden je imela Ljudska univerza v Zagorju že enajsto predavanje v tej sezoni. Predaval je tovariš Peter Zlatnar o svojih vtisih iz potovanja po Švedski. Navzočih je bilo okrog 300 ljudi — večji del mladine. Predavanje, ki so ga spremljali s skioptičnimi slikami, je vzbudilo med poslušalci zanimanje za to severno deželo. Pred nekaj dnevi
šli na občni zbor, objaviti v našem časopisu. Na občni zbor niso prišli in se tudi niso opravičili tile sindikalni odborniki:	Marija	Lončarič, Glavna
direkcija industrijskih servisov Ljubljana; Ivo Grižon, ilugoreklam Ljubljana; Lojze Žagi, Hrana Ljubljana; Marjan Marlak, Krajevna trgovina Vrhnika; Franjo Pilih, Trgovsko podjetje Domžale; Alojzij Snedec, Vino Kranj; Alojz Prosen, Sadje Kranj; Marija Drap, Tkanina Kranj; Miha Zupan, OZKZ Novo mesto; Vinko Pacelj, Mestno trgovsko podjetje Trbovlje; Ernest Kaplan, Potrošnja Novo mesto; Kukovič Lado, Krajevna trgovina Črna; Julka Klopčič, Državno trgovsko podjetje Gornja Radgona; Nikolaj Brezen, OZKZ Idrija; Francka Rebec, Trgovsko podjetje Nanos Prestranek; Franc Bori, Živinopromet Prestranek; Emil Bančič, KZ Herpelje-Kozina.
pa je tovariš Skalin predaval o razvoju človeške družbe. Tudi to predavanje je bilo prav dobro obiskano.
*
V	Tovarni sanitetnega materiala na Viru pri Domžalah že nekaj časa uspešno delujeta dramska skupina in pevski zbor. Imajo tudi svojo knjižnico. Sedaj pa so v društvo pristopili tudi okoliški kmetje. Tako so ustanovili močno kulturno društvo, ki so ga imenovali po svojem rojaku »Viktor Avbelj«. Novemu društvu, ki si je zadalo obširen načrt, bo pomagalo delavsko kulturno društvo s Količevega.
*
Kulturno društvo »Franc Rozman« iz Medvod je uprizorilo v marcu dramsko delo »Pesem s ceste«, s katerim sp z velikim uspehom gostovali tudi v Ljubnem na Gorenjskem. Za bodoči spored pripravlja dramska sekcija Ha-škovega »Dobrega vojaka Svejka«.
*
2000 članov kulturno-umetniških društev Karlovca bo sodelovalo na proslavah 1. maja. Na teh proslavah bo sodelovalo tudi več tisoč članov telesno-vzgojnih društčv. Mestni sindikalni svet pa bo organiziral več izletov.
*
Italijanska unija za Istro in Reko je dobila na reki založbo, ki bo izdajala brošure in knjige v italijanskem jeziku. Doslej sta izdajali literaturo za italijansko manjšino zagrebški založbi »Zora« in »Mladost«. Nova založba bo pošiljala knjige in revije tudi v Italijo. •
Na Reki bodo, kakor druga leta, praznovali/1 tudi letos prvi maj z izleti ter raznimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Mestni sindikalni svet je dal pobudo za več izletov. Med drugim bodo prvega maja priredili izlet v Ljubljano, 2. maja pa v Postojno.
*
V	Mostarju se kulturna društva pripravljajo na proslavo obletnice rojstva maršala Tita. V načrtu imajo veliko tekmovanje med vsemi kulturnimi društvi v okraju, ki bi trajalo prav do konca leta.
Italijansko sodišče v Lucci je izreklo obsodbo proti 52 bivšim italijanskim partizanom prav na dan obletnice fašističnega napada na Jugoslavijo. S to obsodbo so hoteli italijanski fašisti »proslaviti« obletnico roparskega napada na našo domovino.
5 garibaldincev je bilo obsojenih na 30 let zapora, 36 na kazni od 11 do 22 let, 11 obtožencev pa so oprostili. Med branjem obsodbe je eden izmed garibaldincev zaklical: »Obsodili ste nas, toda mi smo močnejši, kakor prej!«
Da pa bi bila mera polna, pripravljajo italijanske oblasti osvoboditev zvestega Mussolinijevega hlapca bivšega maršala Grazianija, vojnemu zločincu Gambari pa so izplačali 3 milijone lir zapadle pokojnine. In to vse v znamenju »krščanske demokracije«.
*
De Gasperi je govoril v italijanskem senatu o Trstu. Med svojim izvajanjem je dejal: »Mi hočemo mir in prijateljstvo, toda prijateljstvo z dostojanstvom in mir s pravičnostjo.« Te besede so bile »odgovor« na vprašanje, ki ga je zastavil maršal Tito na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ. Nadalje je De Gasperi govoril o tristranski deklaraciji in se zavzemal za priključitev Trsta k Italiji. Iz vsega njegovega govora lahko spoznamo, da hoče tak mir, v katerem bi mi mirno gledali, kako dele našo zemljo.
Da bi dokazal svoje »prijateljstvo« je De Gasperi govoril o nekem »kreditu«, ki ga je dobila od Italije naša država. Torej — italijanske fašistične horde", ki so ropale po naši domovini in ubijale naše ljudi, imenujejo kredit najmanjši del tega, kar so nam dolžni dafi, da zacelimo rane, ki so nam jih prizadejali.
Morda bo že jutri De Gasperi zahteval, da mu mi plačamo reparacije. Če že ne za drugo, vsaj za prestani strah italijanskih okupatorjev, ki se še danes s strahom spominjajo naših pesti.
*
Zveza bivših partizanov angloameri-ške cone Trsta je protestirala pri anglo-ameriški vojaški upravi in Mednarodni federaciji bivših borcev zaradi sklicanja Jondonske konference in poizkusa priključitve Trsta k Italiji. Bivši partizani zahtevajo, de se z odgovornih mest v upravi anglo-ameriške cone Trsta odstranijo vse osebe, ki so odgovorne za fašistične izgrede v mesecu marcu in da se vprašanje Trsta reši s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo.
*
Slovenski, hrvatski in italijanski duhovniki iz jugoslovanske cone Trsta so poslali okrožnemu ljudskemu odboru v Kopru pismo, v katerem obsojajo laži o preganjanju vere v italijanski coni Trsta. V pismu pravijo: »Odločno protestiramo proti gonji italijanskih fašističnih in imperialističnih krogov, ki jih podpira italijanska vlada. Skrbi nas dejstvo, da tudi nekateri zastopniki klera sodelujejo pri tej gonji, ter v tem moralno podpirajo neofašizem. Zaskrbljeni smo zaradi ponovnega oživljanja italijanskega fašizma.«
*
Londonski časopis »Observer« piše, da se da bodočnost Trsta rešiti le s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Po mnenju časopisa ne bi bila rešitev, ki bi jo vsilile Velika Britanija in ZDA, nobena rešitev.
•
Časopis jugoslovanskih izseljencev v ZDA »Glas naroda« piše, da je londonska konferenca brez udeležbe Jugoslavije v škodo Jugoslavije, čeprav trde zahodne velesile, da se razgovarjajo samo o upravnih vprašanjih cone A. »Braniti moramo Trst pred novimi poizkusi italijanskih iredentistov, da bi ga ugrabili. Kot ameriški državljani jugoslovanskega rodu se moramo z vsemi silami upreti namenom italijanskih vladajočih krogov.«,
*
Konec preteklega meseca je bilo v Avstriji 190.000 brezposelnih. V primeri z istim obdobjem leta 1951 je to število za 50.000 nezaposlenih delavcev večje.
*
Britanski zunanji minister je izjavil, da se je nevarnost vojne v Evropi zmanjšala zaradi uresničevanja oborožitvenih programov zahodnih držav. Obljubil je pomoč Velike Britanije vsem naporom za združitev Zahodne Evrope, poudaril pa je. da se Velika Britanija ne bo priključila Evropski federaciji. Ob koncu pa je bri-
tanski zunanji minister priznal, da 3® oborožitev velikansko breme za narode zahodnih držav.
•
Britanski uradni krogi poudarjajo, da je Velika Britanija pripravljena doseči z Egiptom sporazum, ki bi bil omejen na umik britanskih čet iz območja Sup, škega prekopa ter na udeležbo Egipta pn obrambnem načrtu Srednjega »zln.ua Vprašanje Sudana pa naj bi rešili P° plebiscitu, ki bo tam izveden. Egipt Pa se s poslednjo zahtevo britanske vlade ne strinja in še nadalje zahteva enotnost Nilske doline.
*
V	Pan Mun Jomu se še vedno kregajo zaradi Sovjetske zveze, ki jo severnokorejska in kitajska delegacija odločno zahteva za nevtralnega opazovalca. Prav tako se še niso sporazumeli glede graditve letališč v času premirja. Nasprotni delegaciji očitata druga drugi odgovornost za neuspeh pogajanj, nobena pa ni pripravljena popustiti ter tako omogočiti uspeh:
*
General JLA Dušan Kveder je že več tednov na obisku v skandinavskih državah. Med tem časom je imel več predavanj o narodnoosvobodilni borbi naših narodov, ki jih je norveško časopisje spremljalo z velikim zanimanjem.
*
V	minulem tednu je več tisoč afriških Indijcev protestiralo proti rasističnim zakonom v Južnoafriški uniji. Demonstranti v Johannesburgu so slovesno obljubili, da se bodo borili proti nepravičnim zakonom, dokler jih vlada ne bo preklicala.
*
Na volitvah za pokrajinski svet Londona je zmagala laburistična stranka s 55 mandati večine. Teh volitev se je udeležilo neprimerno večje število volivcev kot pa zadnjih- Rezultati volitev so zgovorni dokaz, da angleške množice niso zadovoljne s sedanjo politiko konservativne vlade.
*
Ameriški odbor za osvoboditev Trsta, ki je bil ustanovljen že med drugo svetovno vojno, je poslal britanskemu zunanjemu ministru protestno brzojavko zaradi trojnih razgovorov o Trstu brez udeležbe Jugoslavije. V brzojavki pravijo, da bi udeležba Italije v upravljanju anglo-ameriške cone Trsta pomenila strašen udarec za svobodoljubne jugoslovanske narode ter kršitev veljavne mirovne pogodbe, mednarodne pravice in bodočega miru.
*
Varnostni svet je pričel reševati pritožbo nad francoskim kolonialnim gospodarjenjem v Tunisu, ki jo je predložilo 11 azijskih in afriških držav. V debati je francoski delegat skušal prikazati to pritožbo kot »obrekovanje Francije, in to prav v času, ko sta bila upostavljena v Tuniziji red in mir«. Vse kaže. da se je Francija odločila zelo uporno braniti svoj razpadajoči imperij.
•
»Najmodrejši« se je po dolgem molku spet oglasil. Sicer je bil zelo kratek.. Ne — da in ue — pa je končal. S tem je nekako hotel dopovedati ameriškim novinarjem, da je možno sodelovanje med njegovim »komunizmom« in kapitalizmom. toda pod pogojem, »da se spoštujejo na' čela enakopravnosti in nevmešgvanja v notranje zadeve drugih držav«.
Toda bolje bi bilo, če bi »modro vodstvo« samo spoštovalo in izpolnjevalo ta načela, šele potem pa bi o njih učilo druge.
*
Izraelska zveza novinarjev je izstopila iz Mednarodne novinarske organizacije, ki ima svoj sedež v Pragi. Svojo odločitev utemeljujejo s tem, da je Mednarodna organizacija novinarjev v celoti pod vplivom Kominforma.	,
*
Generalni tajnik francoske socialistične stranke, ki so je nedavno mudil v Jugoslaviji, je opisal svoje vtise iz tega potovanja v glasilu »Populaireu«. Izjavil je, da se jc vrnil v Francijo zelo zadovoljen. V članku razlaga pot, ki jo je prehodila Sovjetska zveza in rastočo vlogo birokratske kaste v tej državi. »Jugoslavija je pravočasno spoznala, da je takšna pot napačna, zato je prenesla lastnino države na družbo z neposrednim upravljanjem delavcev posameznih podjetij« — pravi Guy Mollet v svojem članku.
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV LESNE INDUSTRIJE ZA SLOVENIJO
sklicuje svoj Vi. redni letni občni zbor
ki bo v nedeljo, dne 11. maja 1952 v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Razprava in razrešnica. 3. Volitve novega odbora. Podrobnejša navodila prejmejo delegati pismeno
$čužtu\ni zapiski
Že sam uvod v londonsko konferenco za pritegnitev Italije v upravo Trsta šovinističnim organizatorjem v Rimu ni uspel tako, kot so si ga bili zamislili. Že sam ta uvod je Lahom pokazal, da bo londonska konferenca račun brez krčmarja.
Najprej se je De Gasperiju primerila smola, da so prezgodaj izklepetali v svet tajnost, da. kanijo Italijani na račun Jugoslavije dobiti bogato plačilo za svoj vstop v Atlantski pakt. Ce se v tem svojem računu, da naj bi bila Jugoslavija glede sklepa o popolni italijanizaciji Trsta enostavno postavljena pred izvršeno dejstvo, ne bi tako urezali, tedaj bi brez naše pravočasne vednosti ta, v tajnosti sklicana londonska konferenca, utegnila res roditi takšne nepre-računljive sklepe, ki bi jih bilo pozneje težje popravljati.
Tudi tržaške »demonstracije«, ki na žalost velikih režiserjev niso izzvenele v »grandiozno enodušnost vsega tržaškega ljudstva za priključitev STT materi Italiji«, niso dosegle svojega namena. Nasprotno, svetovna zavnost je še v pravem času dobila verno sliko o tem, da se nahujskani, mlečnozobi mladini in za po tri tisoč lir dnevnega plačila najetim furlanskim razgrajačem niti približno ni posrečilo predstaviti »voljo ljudstva«. Tržačani so dejansko vso to preračunano komedijo gledali s prezirom in ogorčenjem napram nezaslišano nesramnim zahtevam »demonstrantov«, v ka-terih licu in besedi so brž spoznali — fašiste!
Same tržaške »demonstracije« mimo svojega neofašističnega značaja vsebinsko tudi v drugih pogledih ne bi mogle biti po godu sklicateljem londonske konference. Ce dru-gega ne, gospodom iz Amerike in Anglije verjetno ni bilo drago slišati in videti vse to kar je na njihov račun izražala prav ista klero-fasistlčna drhal, ki je istočasno kričavo zahtevala za Italijo Trst, Istro, Za-der, Split in Boko Kotorsko s Črno goro vred. Ista banda je namreč pljuvala in psovala zavezniške vojaške predstavnike, jim prevračala avtomobile ter lučala v sipe njihovih vojaških lokalov kamenje, končno pa javno odstranila in demonstrativno raztrgala angleško državno zastavo. Včasih bi zaradi takšnih žalitev na veliko tekla kri, danes pa. sodimo, če drugega ne, da vse to vsaj ni bilo v skladu z okusom Anglo-Amerikancev. Ce bi dogodki pokazali, da se glede njihovega okusa motimo, bi mogli pričakovati, da se bodo še našli posnemalci
	
Ml SE DOGO ZB ZaPHTIMI VRSTI	kršne koli nove pravice v Trstu (dosedanJ® so itak že v nasprotju z mirovno pogodboU* tedaj bi s tem poleg klero-fašističnih okrepili hkrati pozicije tudi vidalijevcem. V p ra-
pa tiče kričanja proti Angležem in Ameri-kancem v smislu njihovega zaželjenega od; hoda, se zdi, da to poslednje dni italijanski tisk na svoj način že preklicuje, ker naenkrat smatra, da bi bilo le dobro, če bi zavezniške oborožene sile ostale še v Trstu. Le tako bi si junaki od Kobarida in Jelenovega žleba upali tamkaj vladati.
Končno pa je tik pred pričetkom londonskih pogajanj v imenu in iz srca vseh jugoslovanskih narodov glasno in jasno spregovoril tovariš Tito, ki je odločno pred vsem svetom protestiral proti mešetarjenju z našimi interesi, s prelito krvjo za osvoboditev naše domovine, s Trstom vred in z našimi ljudmi, ki so krivično ostali izven naših meja. Tito je poudaril, da ne bomo priznali nobene rešitve glede Trsta brez naše privolitve, postavil javno vprašanje italijanski vladi, če hoče, da si bomo prijatelji ali sovražniki in odločno zavzel naše stališče glede vsega tržaškega vprašanja. Kljub temu, da je sporočil v tem svojem zgodovinskem govoru vsemu jugoslovanskem ljudstvu, naj ne bo preveč vznemirjeno in kljub njegovemu zagotovilu, da naša vlada ne bo nikoli storila nekaj, kar bi bilo proti želji in volji naših narodov, poudarjajoč, da bomo znali braniti korifeti naše države, kljub temu je ciklon nepopisnega ogorčenja in veličastnih manifestacij za naše pravice in pravice tržaškega ljudstva zajel vse naše ljudi po mestih, tovarnah in vaseh, po vseh naših ljudskih republikah v takšni meri, da je tudi ta večmilijonski odločen glas ponižanega in razžaljenega ljudstva našel med demokratičnimi množicami sveta svoj mogočen odmev.
Ves svetovni tisk je prinašal poročila o neprestanih enotedenskih manifestacijah jugoslovanskega ljudstva proti ponovnim osvajalnim mahinacijam italijanskega imperializma na naš račun, predvsem pa je na prvih straneh prinašal daljše odlomke iz Titovega protestnega govora v narodni skupščini.
Po zaslugi izsiljevalnih manevrov italijanske diplomacije se je sedaj tržaško vprašanje zapletlo tako hudo, kot še nikoli.
Tuji listi pod vplivom Titovih prepričljivih besed — nekateri bolj, drugi manj —
preko jeklene strnjenosti in odločnosti jugoslovanskih narodov. Na Zapadu so se pod takšnimi vtisi pričeli spraševati, če bi bilo »zasedanje londonske konference sploh koristno v tem trenutku«.
V takšni atmosferi, prav nič ugodni za pohlepna italijanska pričakovanja, je londonska konferenca pretekli četrtek pričela ter že v začetku izdala obvestilo, da bo o vseh svojih sklepih sproti obveščala jugoslovansko vlado. Hkrati je znaten del avtoritativnih zapadnih listov namigovaje pisal
stran ★ 11. IV. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
Stric, samega bi me pa le bilo strah, tak ostanite še pri nas
moralo ostati tržaško vprašanje viseče vse dotlej, dokler ga ne bi bilo mogoče rešiti z direktnimi pogajanji med Jugoslavijo in Italijo. Eden izmed značilnih ameriških komentatorjev pa je zapisal: »Razume se, da se bodo londonska pogajanja izkoristila tako, da se bo v konferenčni dvorani vplivalo ti a predstavnike Italije, zunaj dvorane pa na stalnega predstavnika Jugoslavije v Londonu.« Neki drugi list na Zapadu, ki je poprej zavzemal protijugoslovansko stališče, je sedaj zavzel nekakšno sredinsko središče s temi-le besedami:	»Italija in Jugoslavija
sta prirodna partnerja v odporu proti vzhodni agresiji. Kljub svojim političnim strastem bi morali ti narodi misliti na to, da obstoja ena sama strategična naloga: krepitev južnega dela evropske obrambe!«
Vsa takšna razna »dobrohotna« opozorila so samo slabo ponavljanje tega, kar Jugoslovani glede tega vprašanja sami govorimo: če že mislijo velike zapadne sile s čim novim okrepiti jez proti pripravljajoči se sovjetski agresiji, tedaj bi brezpogojno morale računati s tem, da vsaj ne slabijo tisti najmočnejši in najzanesljivejši element, proti kateremu se vzhodna agresija tako očitno, neposredno in v prvi vrsti usmerja! Naša na informbirojevskih mejah vsakodnevno krvavo preizkušena obrambna borbena pripravljenost in — naravnost povedano — nji-ša obrambna bojna moč je na takšni višini, da bi vsakršno zahrbtno barantanje z našimi upravičenimi interesi glede Trsta, da bi vsakršni londonski sklepi na škodo in brez privolitve jugoslovanskih narodov in da bi s tem v zvezi vsakršna nepovoljna situacija na zapadnih mejah samo po nepotrebnem oddvajala del naših sil od edine skupne nevarnosti na vzhodu! Ce takšna enostavna logika Angležem, Amerikancem in Francozom ne gre v glavo, tedaj bi ostalo za zgodovino povsem nerazumljivo, čemu kloniti pred nesramnim italijanskim izsiljevanjem, po katerem bi bila ponovna laška okupacija Trsta njihov prvi obrok plačila za problematični vstop Italije v Atlantski pakt.
Tudi če je mogoče zapadne sile ob lahkomiselnem raztresanju obljub v zvezi s tripartitno deklaracijo vodila misel, da bi z žrtvovanjem Trsta Italiji pred volitvami De Gasperiju okrepili pozicije, tudi v tem primeru vsa akcija stoji na precej trhlih nogah. V takšnem primeru bi se vprav inform-birojevci v svoji predvolilni kampanji prvi pohvalili: naš delež v borbi za italijanizacijo Trsta je bil najodločilnejši! Ce bi dali zapadni zavezniki De Gasperiju sploh ka-
.! D pil VBCJ IC,| r*L*c«xi «-«.«..«	...
ie neposredno po tržaških in sredi rimskn1 demonstracij za Trst tudi na svoj način okrepila pozicije i De Gasperiju i Vidaliju i fašistom s tem. da je v Rimu podpisala * italijansko vlado trgovsko pogodbo in P°' godbo o pomorski plovbi.
Službeno italijansko zadržanje po dokaj skrahirani »pripravi« londonske konference je na zunaj nekoliko bolj rezervirano, J6 pa zato sicer še bolj strupeno zagrizeno protijugoslovansko. To se da soditi po nekaterih časopisnih vesteh o žolčnih izlivih i.n močni protijugoslovanski aktivnosti ameriškega kardinala Spellmana, prav tako pa J.0 maksimalno zaostrena tudi vsa ostala italijanska izsiljevalna akcija za plačilo njiho-v ega velikodušnega članstva v Atlantskem paktu. Da bi prikrili svojo zločinsko raznarodovalno delavnost v Beneški Sloveniji* Reziji in Trstu, je trenutno na nogah ves De Gasperijev propagandni aparat, ki med drugim na debelo siplje v svet gorostasn0 laži o »preganjanju« Italijanov v coni B* Prav tako je ob času trajanja londonske konference po navodilih iz Rima zapustilo italijanske šole v coni B 27 italijanskih učiteljev. Kjer manjka »argumentov«, jih je treba ustvariti, pa čeprav z grožnja* mi in špijonskimi podkupninami! Istočasno pa je po moskovskem načinu namontirani proces v Lucci končal na izzivalno izbrano enajstletnico fašističnega napada na J d' goslavijo, da ne govorimo o krivičnih obsodbah junaških italijanskih partizanov, o čemer bo brez dvoma imela svojo končno besedo demokratična svetovna javnost. Med posebnimi podlostmi rimske diplomacije P® je v zadnjih dneh prav gotovo njeno ščuvanje zapadnih zaveznikov, naj bi Jugoslavijo spravili na kolena s tem, da »bi ji zmanjšali ekonomsko pomoč«!
Jugoslovansko ljudstvo s prezirom odklanja takšne in slične intrige, ki jim količkaj razsodni ljudje ne morejo nasesti. Toda ne gre le za razsodnost, kajti na zapadu vprav poslednje dni, kljub vsej nastali zagati, niso redka časopisna namigovanja, češ da b1 »v smislu reševanja ugleda Anglo-Aineri-kancev« le kazalo dati Italiji nekakšne »male« in »neznatne« nove pravice v Trstu* Trenutno pa ni znan še noben sklep t0 konference izza zaprtih vrat. Važnejše P® je drugo: Vse jugoslovansko ljudstvo, odločno strnjeno za tovarišem Titom, utrjeno in preizkušeno v še tako težkih situacijah« ž njim vred znova in znova dostojanstveno izjavlja: Nobene rešitve okrog Trsta l>fe.z naše udeležbe in privolitve ne more biti®