378 Književna poročila.
Književna poročila.
Mjesečnik pravničtcoga družtva u Zagrebu prinaša v br. 11. za mesec november naslednji razpravi: O imunitetu narodnih zastopnika na hrvat. saboru. Napisao dr. Vladimir Nikolič, odvjetnik u Zemunu. — Zakonski predlog u pogledu prodaja u bezcienu u Austriji. Napisao dr. Vladimir Pappafava.
Kurze Besprechung des rmsischen Gesetzes vom 12. Juni 1890 iiber die ortlilchen Reprasentativ-Korperschaften der Provinzen und Districte (zemskia outchrejdenia.) Dr. Vladimir Pappafava. — Inomost. 1893.
Uebersicht der Venvaltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain. A. pl. Globočnik. — V Ljubljani. 1893. — Dne 28. aprila 1888. 1. imel je g. pl. Glo-boCnik v mesečnem shodu Ljubljanskega muzejskega društva predavanje o upravni in pravni zgodovini kranjske dežele To predavanje ponatisnilo se je potem v „Laibacher; Zeitung" z naslovom „Ueberblick der Ver-waltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain". Sedaj nam podana knjiga pa je temeljito predelani in pomnoženi izvod prejšnjega predavanja. Prostor, ki nam je odmerjen, je pretesen, da bi mogli govoriti obširno o celi mnogostranski tvarini prelepega dela. V kratki obliki podal nam je g. pisatelj, kolikor mogoče jasno in v nekaterih točkah celo natanko sliko upravne in pravne preteklosti Kranjske in deloma tudi našega naroda. Tvarina ni urejena tako, da bi razdelil g. pisatelj svoj predmet v razne dobe, katere bi potem raziskoval. S tem izgubila bi se preglednost dela in morebiti kratil njegov namen. Pritrditi moramo torej povsem, da se je delila tvarina v poglavja po posameznih strokah, in sicer: Uprava, bogo-častje, nauk, trgovina, obrt, poljedelstvo in gozdarstvo, policija, vojaške zadeve, finančne zadeve in pravosodstvo. Posamezna poglavja razpadajo zopet v razna podpoglavja. Vsako poglavje prične od najstarejših zgodovinskih časov ter se provede do sedanje dobe. Pohvaliti moramo marljivega gospoda pisatelja zlasti za oddelke, v katerih govori o čisto slovanski dobi. Vidi se, da ima srce za svoj narod in njegove zgodovinske nesreče. Malo, jako malo zapustil nam je prejšnji rod o šegah naših pradedov in njihovih delih, a to, kar je bilo mogoče poizvedeti, podal nam je gospod pisatelj v svoji knjigi. Največji del razprav je seveda odmerjen srednje- in novoveški stanovski dobi, ki poda s svojim vsestranskim partikularizmom
Književna poročila. 379
pravnemu zgodovinarju najlepše, Ce tudi težavno polje za njegova preiskovanja. Gospod pisatelj poprijel se je tu dela, pri katerem ni imel mnogo prednikov. Valvasor bil je gotovo najboljši njegov vir, a tudi tu se ni mogel nanj povsem zanašati, tako da je moral pregledati stanovski arhiv in druge akte. O tem pa, kaj se to pravi, mora imeti samo isti pojem, ki se je lotil ali vsaj hotel lotiti dela, za katero se mora 'uporabljati raznovrstne arhivne akte. Občudovati moramo torej, da je gospod pisatelj v primerno kratkem času naliral in izbral toliko gradiva ter ga tako izborno uredil. Da se je pri tem mnogovrstnem gradivu pripetilo tudi nekaj netoč-nostij in da so se nekatere manj važne stvari izpustile, je samo ob sebi umevno. Želeli bi n. pr., da hi nam gosp. pisatelj na kratko narisal, kako so se vršila slovanska županijska sodišča, ki so se ohranila zlasti v slovenski marki še v 14. stoletji (Valv. IX. k. X. pog.). Potem je po našem mnenji imel deželni glavar (Landes-Vicedom, str. 9) v svojem področji tudi „eccle-siastica". Na str. 11. in 14. pripetila se je s tem pomota, da je leta 1860. na mesto namestništva stopila deželna vlada, kateri načelnik je bil Hohen-warth z naslovom c. kr. dež. glavarja. Če smo prav poučeni, se je dne 15. oktobra 1860. 1. nehala deželna vlada v Ljubljani ter se je cela Kranjska podredila namestništvu v Trstu. V Ljubljano pa je prišel kot „eksponiran organ" tržaškega namestništva namestniški svetnik Karol grof Hohenwarth z naslovom c. kr. dež. glavarja. Še le dne 7. marcija 1861. 1. ustanovila se je posebna c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani. — K strani 17. oz. 18. bilo bi pripomniti, da je bil knez Paar kranjski „Erblandforst-meister". Gotovo je gosp. pisatelj prezrl na str. 27. opomniti, da je najnovejši Ljubljanski mestni Statut z dne 5. avgusta 1887, št. 22. dež. zak. Na str. 61. bilo bi morebiti še navesti Pagliaruzzijevo tovarno za steklo v Cirknici ter na str. 72. Vodnikove „Novice", če se ne motimo iz leta 1798., 1799. i. n. — Jako važna zaveza je bila tudi deželna odškodninska zaveza (Landschadenbund), o kateri bi bilo treba v tej knjigi govoriti. — Ker bodemo, če bode mogoče, v prihodnjem letniku tega lista podali kratko zgodovinsko črtico o avstrijskem odvetništvu, nočemo uže sedaj govoriti o poglavji, ki se peča s tem predmetom. — Ti in drugi nedostatki so pa, kakor se je uže omenilo, tako malenkostni in pri tem ogromnem gradivu tako razumljivi, da se ne more reči, da bi bili stvari sami v kvar. Hvaležni moramo torej biti g. pisatelju, da se ni ogibal truda in ni štedil s časom, da poda svoji domovini delo neprecenljive vrednosti, s tem pa bode tudi vzpodbujal druge, da bodo nadaljevah po njem tako srečno pričeto rodoljubno delo. Priporočamo torej knjigo kot neobhodno potrebno vsakemu slovenskemu pravniku.
Državni zakonik v slovenski izdaji. Leto 1892. — Kos XX. Izdan in razposlan dne 25. marca 1892. 49. Razglas trgovinskega ministerstva z dne 6. marca 1892.1., s katerim se objavlja dodatek k predpisom o mero-skusu in kolkovanji samogibnega priredaza tehtanje petroleja, sestavljenega po firmi Blauner & Klasek (Drž. zak. št. 93. iz 1. 1891.). 50. Zakon z dne 9. marca 1892, 1,, da naj se zameni predmet nepremične državne lastnine
380 Književna poročila.
v Dunajskem lesu. 51. Ukaz trgovinskega ministerstva z dne 11. marca 1892. 1., s katerim se izpreminja § 31., odstavek 1. v prvem poglavji začasnega plovstvenega in porečnega policijskega redu za Donavo z dne 31. avgusta 1874.1. (Drž. zak. št. 122.). 52. Zakon z dne 12. marca 1892 1., da se obnavlja veljavnost v § 6. zakona z dne 27. maja 1876.1. (Drž. zak. št. 115.) ustanovljenim določilom o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah po povodu razdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji. 63. Razglas ministerstev za finance in pravosodje z dne 16. marca 1892. 1. o ustanovitvi devet finančnih in sodnih pokladnih blagajnic na Dunaji. 54. Razglas ministerstva za deželno bran z dne 18. marca 1892.1., zastran neke izpremembe vojnih predpisov. 5.1. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z rninisterstvom za notranje stvari z dne 20. marca 1892. 1., da naj se obrt robnih tehnikov uvrsti med dopustilne (koncesijo-nirane) obrte. — Kos XXI. Izdan in razposlan dne 29. marca 1892. 1. 56. Ukaz vsega ministerstva z dne 3. marca 1892.1. o izpremembi v načrtu za odmero dejalnostnih doklad državnim uradnikom in zastran pripadnega rokii dejalnostnih doklad, na novo odmerjenih na podstavi poslednjega
58. Ukaz finančnega ministerstva z dne 25 marca 1892. 1. o izpremembi področja osrednjemu uradu za odmero odredbin in pristojbin na Dunaji.
59. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 25, marca 1892. 1. o neki izpremembi z ukazom pravosodnega ministerstva z dn6 25. junija 1890.1. (Drž. zak. št. 129.) za posamezne oprave odvetnikov in njih pisarnic izdane tarife za mestni okoliš Dunajski. — Kos XXII. Izdan in razposlan dne 1. aprila 1892. 60. Razglas ministerstva za deželno bran z dne 26. marca 1892. 1., s katerim se objavlja, da se je štirirazredna državna obrtna šola v Pragi dodatno uvrstila v spisek tuzemskih učilišč, zenačenih glede na enoletno-prostovoljsko službo velikim gimnazijam in velikim realkam. 62. Zakon z dne 28' marca 1892. 1., s katerim se izpreminja člen II. v zakonu z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.) zastran dodeljevanja ugodnosti in podpor vsled škodeb, narejenih po trtni uši (Phylloxera va-statrix). 62. Ukaz poljedelskega ministerstva z dne 29. marca 1892. 1. k členu II. zakona z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.) zastran dodeljevanja naprednin za obnovitev vinogradov, uničenih po trtni uši. — Kos XXIII. Izdan in razposlan dnč 2. aprila 1892. 63. Glavno pismo bruseljske konferencije proti suženjstvu z dne 2 julija 1890. 1. — Kos XXrV. Izdan in razposlan dne 7. aprila 1892. 64. Zakon z dne 16. marca 1892. I. zastran odškodovanja za neopravičeno obsodbo. 6'). Razglas finančnega ministerstva z dne 29. marca 1892. I, da se je odpravilo prigledovanje prometa s kavo v okoliši poprejšnje županije reške in pa v mejnih okrajih na hrvaškem obrečji. 66. Zakon z dne 4. aprila 1892. I,, zastran dodeljevanja prispevkov iz državnih sredstev. Prvi c. kr. priv. družbi za parno plovstvo po Donavi. — Kos XXV. Izdan in razposlan dne 8. aprila 1892. 67. Ukaz pravosodnega ministerstva v porazumu s finančnim ministerstvom z dne 3. aprila 1892. 1. zastran pristojbin uradnikom, dijurnistom in služabnikom pri sodnih in državno-pravdnih oblastvih na Dunaji za uradna
Razne vesti. 381
opravila zunaj sodnega poslopja — Kos XXVI. Izdan in razposlan dne 23. aprila 1892. 68. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 22. aprila 1892. 1., da se občina Hony odkazuje okolišu sodišča broumovskega in da se ustanavlja okrajno sodišče v Srednji Teplici (na Češkem). — Kos XXVn. Izdan in razposlan dne 14. maja 1892. 69. Zakon z dne 13 marca 1892. 1. o sklepu dogovora z deželnim zastopom Avstrije nad Anižo zastran dokončnega obračuna tirjatev c. kr. eraija, potem zastran takozvanih tirjatev dežele za stroške vsied navala iz let francoskih vojsk, in naposled zastran uredbe takozvanih dolžnih tirjatev Četrti ob Jnu. 70. Razglas pravosodnega ministerstva z dne 5. aprila 1892. 1., da se v Alzaciji-Loreni ne pobirajo od-hodnine. 71. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dne 13. aprila 1892. L, s katerim se ustanavlja, da steklenice za pivo s takozvano patentno zaporo niso zavezane dolžnosti, da se na njih namesti meroskusna raza in oznamenilo prostornine. 72. Ukaz ministerstva za notranje stvari in trgovino z dne 2. maja 1892. L, da se prepoveduje po firmi Philipp Pollak v Pragi izdelovani „vinski izleček".
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 16. decembra 1893.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Radi raznih neprilik mogoče je odboru prirediti še le sedaj prvi društveni shod v letošnji zimski sezoni in sicer torek, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Na občno uže večkrat izraženo željo bode ta shod v prostorih „Ljubljanske čitalnice". Na shodu čitala se bode zanimiva razprava g. dra. R. Bežeka o določilih §-a 1425. obC. drž. zak. Ker je to po dolgem prestanku prvi društveni večer, želeti je, da se ga čč. gg. člani prav mnogobrojno udeleže.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: predsednik okrožnega sodišča v Rovinji dvorni svetnik dr. Leon Fiochi predsednikom trgovskega in pomorskega sodišča ter podpredsednikom deželnega sodišča v Trstu; tajnik deželne vlade kranjske baron Schonberger voditeljem okrajnega glavarstva na Krškem; avskultant Hubert Wagner sodnim pristavom v Idriji. Premeščeni so: tajnik deželne vlade kranjske in voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlji Fr. Hi nterlechner k deželni vladi v Ljubljani; okrajni komisarji; V. Parma iz Litije v Postojino, J. Uršule k iz Črnomlja v Novomesto, Št. Lapajne iz Postojine v Črnomelj. — Notarjem na Vranskem imenovan je Mihael Jezovšek, notarski kandidat v Celji. — Novo odvetniško pisarno v Ljubljani odprl je dr. Fran Tekavčič.
— (Shod za mejnarodno zasebno pravo) otvoril se je dne 17. septembra t, 1. v Haag-u po ministru dr. pl. Tienhovenu. Zastopane so bile vse države razun Angleške. V bureau izvoljeni so bih pl. Haan (Avstrija), Martens (Rusija) in pl. Seckendorf (Nemčija) kot podpredsedniki.