C. C. pet tale, — Eta» ogrni gispaéS mattiti a.
Potarne}tua it »v tiku	»fot., itera 59 tipi.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo m uprava sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave - v Trstu via Vaidirivo 19/111: telefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
NarqCnir.e za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu, — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 37.
V GORICI, ČETRTEK 5. DECEMBRA 1929.
LETO I.
Tedenski koledarček.
6. decembra, petek: Miklavž (Niko? la j), škof; Azela, devica. — 7., sobota: Ambrozij, škof, cerkveni učenik; Aga? ton, mučenec. — 8., nedelja: 2. advent? na. Brezmadežno spočetje Marije De? vice. — 9., ponedeljek: Peter Fourier, škof; Delfina. — 10., torek: Lavretan? ska Mati božja; Melhiad, papež. — 11., sreda: Damaz, papež; Hugolin, pu? ščavnik. — 12., četrtek: Aleksander, mučenec; Epimal, mučenec; Maksen? cij, učenik.
V ponedeljek dne 9. decembra je prvi krajec; vreme spremenljivo.
Mo vice.
Kralj obišče sv. očeta.
Prihodnji četrtek 5. t. m. ob 11. uri zjutraj, ko bo naš list ravno šel v raz? prodajo, se bo v Rimu vršila izredna, zgodovinska slovesnost:	italijanski
kralj in kraljica bosta uradno posetila sv. očeta. Dogodek, ki je postal mo? goč po sporazumu med sv. stolico in vlado in mu daje zaključni pečat, se bo vršil z veliko slovesnostjo. Via? darsko dvojico bo spremljal zunanji minister Grandi in številni drugi do? stojanstveniki. Načrt sprejema je bil po daljših medsebojnih razgovorih točno določen. Na tla Vatikanskega mesta ne bodo stopili italijanski vo? jaki in bodo na meji obeli držav spre? jeli kraljevski sprevod vatikanski stražarji. Po sprejemu pri sv. očetu bosta kralj in kraljica obiskala držav? nega tajnika kardinala Gasparrija in nato baziliko sv. Petra. Koj ko se bo kraljevska dvojica vrnila v svoj dvo? ree, bo kardinal Gasparri vrnil kra? Ijev obisk v Kvirinalu. Papež sam po obstoječih predpisih ne vrača obiskov, tudi ne vladarjem.
Žitni vlak.
Da bi se žitna bitka vodila po dr? žavi z večjim uspehom, je stalni odbor v Rimu na predlog Mussolinija skle? nil, da se sestavi cel vlak avtomobilov, ki bo potoval iz kraja v kraj ter kazal kmetom, kako je treba pospeševati obdelovanje žita. Vlak bo sestajal iz devet tovornih avtomobilov: v enem bodo razna semena, v drugem umetna gnojila, v tretjem poljedelski stroji in tako dalje. V desetem bo kino, ki bo prikazoval v slikah napredek moder? nega kmetijstva. Začetkom februarja odrine vlak na propagandno potova? nje. Najprej pojde v južne pokrajine, kjer ostane 4 mesece. Nato pride sko? zi severno Italijo na Goriško, Tr? žaško in v Istro.
Spomenik papežu.
V mestu Desio (v milanski nadško? fiji) bodo odkrili spomenik sedanjemu
papežu. Kip kaže, kako daje papež, sedeč na stolu sv. Petra, blagoslov vsemu svetu. Ob vznožju spomenika so vklesane tri skupine, ki predstav? Ijajo dogodke iz papeževega življenja; med temi je tudi vklesano prvo sreča? nje Pija XI. s kraljem Viktorjem Ema? nuelom.
Poslanske plače.
Kakor poročajo listi, so v poslanski zbornici sklenili zvišati plače državno? zborskih jmslancev. Do sedaj je dobi? . val vsak poslanec po 15 tisoč lir, od se= daj bo imel pa 24 tisoč na leto, to je 2000 lir na mesec.
»Nova pratika«.
»Novi list« je izdal pratiko za leto 1930. V drobni knjižici dobiš vse, kar potrebuješ: vremenske napovedi, ce? loletni koledar, naslove državnih ura? dov v Trstu, Gorici in Reki, imena najvažnejših trgovcev v Julijski Kra? jini, sejme in tako dalje Vmes so kratki, zanimivi člančiči in slike, ka? kor podoba iin življenjepis don Bosca, smešnicc, pesmi in vse polno druge drobnarije. Novo pratiko človek z ve? sel jem vzame v roko.
Bodočnost Trsta.
Tržaški gospodarski svet (nekda? nja trgovska zbornica) se je pretekli četrtek prvič sestal pod vodstvom no? vega tržaškega prefekta. V pozdrav? nem govoru je prefekt Hektor Porro izrazil trdno upanje, da čaka Trst lepa bodočnost; kakor je žilava člo? veška roka 16 krat znova zgradila od potresa porušeno Mesino, tako bo dvignila s pomočjo življenskih sokov iz ostale Italije tudi tržaško prista? nišče, ki je radi razsula Avstrije v krizi. Za prefektom je podpredsednik Segrč obširno poročal o gospodar? skem stanju v Trstu. Omenil je, da se je položaj tržaških trgovcev poslab? šal, mednarodni promet skozi Trst pa se je v teku prvih 10 mesecev povečal za 7% napram lanskemu; julija mese? ca je bilo v tržaških tovarnah zaposle? nih 33.000 delavcev, to je 3000 več ka? kor januarja meseca. — V odbor po? krajinskega trtorejskega konsorcija je bil med drugimi izvoljen tudi Dorče Kompare, občinski načelnik v Dutov? ljah.
Beograjski katoličani.
Predvojno je bilo število katoliča? nov v Beogradu tako majhno, da jim je majhna kapela na avstrijskem po? slaništvu za službo božjo zadostovala. V zadnjem času pa je število kat. v Beogradu naraslo na 33.000. Med temi je 11750 Hrvatov, 9000 Nemcev, 5334 Slovencev, 5000 Madjarov, 494 Fran? cozov in 337 Italijanov. V kratkem bodo zgradili v Beogradu veličastno stolnico.
Železnice.
V	uradnih številkah se bere, da so imele italijanske železnice v letu 1928.—29. okoli 207 milijonov lir do? bička. Proge na električni pogon so zrasle od 1254 (na 1625 kilometrov, tako da je danes v Italiji že ena dese? tina železniške mreže elektrificirana. Država prihrani radi tega 6000 kvin? talov premoga., to se pravi skoro eno četrtino oglja, ki je potreben za lo? komotive na paro. Vlada je v tem letu odpustila 3126 železničarjev, tako da jih ima sedaj 163 tisoč. Stroški za že? lezničarje se bodo pa kljub temu po? višali, kajti vlada je z zakonom od 27. junija 1929. uslužbencem plače zbolj? šala.
Kmetijstvo za duhovnike.
Rimski dopisni urad sporoča, da so že v 17 italijalnskih semeniščih za bo? goslovce vpeljali pouk iz kmetijstva. Polagoma nameravajo to po vseh bo? goslovnicah vpeljati.
Južni tečaj osvojen!
Preko Londona so poslali v svet vest, da je junaški raziskovalec Bvrd preletel po silnih težavah južni tečaj. L. 1911. je Roald Amundsen prvi do? segel južni tečaj. Leto kasneje se je priboril do tečaja kapitan Scott, d je na povratku umrl. Byrd je na tečaju tretji. Zato je tudi deležen slave vse? ga kulturnega sveta.
Mussolini ne obišče sv. očeta.
Zadnjič smo posneli po italijanskih listih vest, da bo načelnik vlade Mus? solini uradno obiskal sv. očeta. Polu? radni »11 Giornale d’Italia« sedaj po? roča, da je vest o obisku netočna, Mussolini ne bo posetil papeža.
Libera Triestina.
V	četrtek se je vršil v Trstu občni zbor paroplovlne družbe »Navigazione Libera Triestina«. Soglasno je bilo sprejeto poročilo upravnega sveta o poslovanju družbe v letu 1928. Druž? ba je imela do 31. decembra 1928. 15 milijonov 765.863 lir zgube. Občni zbor je dal upravnemu svetu poobla? stilo, da v ugodnem trenutku gospo? darsko in finančno preuredi družbo in jo postavi na boljšo podlago.
Nilo v blagoslov.
Ob Nilu, v najrodovitnejšem delu Egipta, faraonske dežele, bi bila pušča, če ne bi Nil vsako leto prestopil bre? gov in zalil polja ter nanosil rodovitne prsti. Letošlnja Nilova poplava je pa prišla tri tedne prezgodaj. Valov je je odneslo ogromne jezove in vsi zdravi Egipčani so morali, kot določuje po? stava »Nilov zakon« iz 1. 1817., tri tedne delati po osem ur dnevno, da so nasuli zasilne jezove. Obetajo si pa od te poplave petkratno žetev v pri? hodnjem letu.
NOVI list
1929 ClttlV
v Avstriji na državno krmilo, nastane nevarnost, da se avstrijska politika zavzame za stare Habsburžane in za* blodi mir v srednji Evropi. Jugosla* vija se kot neposredni sosed mora za dogodke v Avstriji zanimati. Heim* wehr je iznova protestirala proti vrne* šavanju v notranje razmere Avstrije, izjavila pa obenem, da gre njen ‘boj edino proti socialni demokraciji, nika* kor pa ne proti katerisibodi sosedni državi. Vladno časopisje na Dunaju se je trudilo, da pomiri jugoslovansko javnost.
Tudi ta drugi spor z inozemstvom je avstrijskim socialnim demokratom mnogo koristil. Schober se je pomov* no prepričal, da je nevarno se igrati s silo in bo socialistom kolikor se da popustil, le da spravi novo ustavo mir* no pod streho. Preden se pa vrne Av* strija k normalnim razmeram, bo preteklo še precej časa. Prvi pogoj je, da se razpuste oboroženi oddelki strank, zakaj država, v kateri si lahko stranke ustanavljajo vsaka svojo voj* sko v privatno rabo, ne more biti zdrava.
Ruska zmaga.
V zadnji številki smo pisali, da so sovjetske čete prekoračile mejo v Mandžuriji in zasedle več kitajskih mest. Tekom tega tedna so pa Rusi kitajsko fronto zlomili na dvoje in si odprli pot proti glavnemu mestu Mandžurije Harbinu. Kitajci so prišli v nevarnost, da jih Rusi obkolijo in jim zajamejo armado. Inozemski vo* jaški strokovnjaki se zelo čudijo, ka< ko so mogli Rusi to doseči, ko je zna* no, da je njihova vojska v Mandžuriji majhlna in skoro odtrgana od središč države. Da so ruski državniki mogli prenesti finančna bremena tega voj* nega pohoda in oskrbeti vojaštvo z vsemi modernimi potrebščinami, je dokaz, da sovjetska republika ni tako šibka kakor so nekateri mislili.
Kitajci so začetkoma upali na po* moč Zveze narodov in držav, ki so podpisale tako zvani Kelloggov pakt. Kakor znano so namreč lansko leto skoro vse države na svetu proglasile
mia predlog amerikanskega državnika Kellogga vojno za zločin in slovesno obljubile, da hočejo v bodoče poravna* ti vse spore mesto z orožjem z mirni* mi sredstvi. Kelloggov pakt sta pod* pisali med drugimi tudi Rusija in Ki* tajska, kar ni pa prav nič oviralo Ki* tajcev, da so to poletje vzeli Rusom s silo železnico v Mandžuriji, in ne Rusov, da so odgovorili z orožjem. Šele sedaj po porazu so se Kitajci spomnili na Kelloggov dogovor in za* čeli prositi na vse strani za posredo* vanje. Toda njih diplomat j e so naie* teli v Ženevi in pri velesilah na gluha ušesa.
Preostalo jim ni drugega, nego pro* siti Ruse za premirje. Toda sovjetski veljaki so hoteli izkoristiti vojaško premoč in so postavili trde pogoje.
Kitajci so se predali.
Zahtevali so, naj Kitajci prej vrnejo odvzeto železnico, naj postavijo na stara mesta vse odstavljene ruske uradnike in delavce ter izpuste iz za* porov vse sovjetske državljane. Šele ko se bodo na mandžurski železnici vzpostavile razmere, kakor so bile pred sporom, se podpiše premirje. Kitajci so morali pogoje sprejeti imi so že poslali svoje zastopnike v Kara* bòvsk, da se domenijo z Rusi radi praktične izvedbe. Nato se pričnejo šele prava mirovna pogajanja.
Rusija je dosegla torej v Aziji po* polno vojaško in politično zmago. Njen ugled se je v očeh vzhodnih na* rodov zopet dvignil. Svojih vojaških uspehov pa ne bo mogla izkoristiti, kakor bi hotela, zakaj Japonci, An* gleži in Amerikamci stoje na straži in ne bodo dovolili Rusom prevelikih posebnih pravic na Kitajskem.
Zato bo mir, ki ga bodo Rusi nare* dili, najbrž precej mil in za Kitajce znosen.
Drugo, kar se iz bojev v Mandžu* riji lahko naučimo, pa je to, da ima Kelloggov protivojni dogovor proti vojni v politični praksi prav malo ve* Ijave. Rusi in Kitajci so se bojevali, kakor da bi dogovora ne bilo, in vse ostale države so to trpele in lepo mol* čale. Po zadnjih poročilih se je sicer
Amerika zganila in poslala v Moskvo in Peking poziv, naj se Kitajci in Rusi mirno pobotajo, toda to prihaja v tre* nutku, ko so oboroženi spopadi itak že na koncu. Amerika je povabila tudi druge velesile, naj pošljejo enak opo* min Rusom in Kitajcem. Amerika ho* če samo Rusom nagajati in bi se rada vmešala v pogajanja. Resnica pa ven* dar ostane, da se je Kelloggov pakt zelo slabo obnesel.
V slučaju, da bi se par velesil resno spopadlo, bi Zveza narodov prav nič ne pomagala im vsi svečano razglašeni dogovori proti vojni, kakor je Kelloggov pakt, bi se zrušili v nič. Tako je današnje stanje v mednarod* ni politiki. Mogoče, da se bo s časom spremenilo, a danes ni še nikjer vide* ti takih znamenj.
»NOVI LIST« V LETU 1930.
S to številko dobijo vsl naročniki poštne položnice, ki naj služijo za na* kazilo naročnine za prihodnje leto. — Naročnina znaša:
1.	za Italijo:
za celo leto 15.— lir za pol leta 8.— lir za četrt leta 4.50 lir
2.	za inozemstvo:
za celo leto 30.— lir za pol leta 15.— lir
Vsak naročnik naj pošlje tudi 30 stotink za časnikarski kolek.
Kdor priloži naročnini še eno liro, bo dobil na dom poštnine prosto NOVO PRATIKO ZA LETO 1930.
Pošljite naročnino takoj, da boste list dobivali v redu tudi naprej. Na eni položnici lahko pošljete naročni* no tudi za več njih, a morate na drugi strani navesti imena.
Uprava »Novega lista« Gorica, via Mameli 5.
Testenine „PEKATETE“ ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete. Zlato to pravilo naše, bo veljalo večne čase.
E. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
Jupiter je torej pobral pergament, zavil vanj hrošča in mi ga dal. Kmalu nato sva se odpravila domov. Med potjo tsva srečala poročnika G. Poka* zal sem mu žuželko in prosil me je, ako jo sme vzeti s seboj v trdnjavo. Ko sem mu dovolil, jo je takoj vtaknil v žep suknje, in sicer brez pergamen* ta, v katerega je bila zavita in katerega sem držal v roki, ko je ogledoval hrošča. Morebiti se je bal, da se bom premislil, in se mu je zdelo najboljše, ako si svoj plen takoj zagotovi — saj veš, kako je navdušen za vse, kar je v zvezi s prirodopisom. Pergament sem medtem najbrž, ne da bi se zave* dal, vtaknil v svoj lastni žep.
Spominjaš se, da nisem našel no* benega papirja tam, kjer je navadno shranjen, ko sem šel k mizi, da bi
hrošča narisal. Pogledal sem v predal in tudi tam ga nisem našel. Preiskal sem svoje žepe, ker sem upal, da bom našel notri kako staro pismo; kar je roka začutila pergament. Nameno* ma navajam vsako malenkost o na* činu, kako je prišel v mojo posest: o* kolnosti so se mi namreč izredno močno vtisnile v spomin.
Gotovo me boš smatral za sanjača
—	toda takrat sem že našel neko zve* zo. Združil sem dva člena neke ve* like verige: čoln je ležal na bregu in nedaleč od čolna je ležal pergament
—	ne papir — na katerem je bila na* risana lobanja. Vprašal se boš seveda: »Kje je zveza?« Na to odgovarjam: Lobanja ali mrtvaška glava je dobro znan znak morskih razbojnikov, ki pri vsakem boju razvijejo zastavo z mrt* vaško glavo.
Rekel sem že, da je kos bil perga* ment — ne papir. Pergament je trpe* žen, skoraj neuničljiv. Malo važne
stvari se le redko kdaj zapišejo na pergament, kajti za navadno pisanje ali risanje je zdaleka manj pripraven kot papir. To prepričanje me je pri* peljalo na misel, da tiči za mrtvaško glavo nekaj pomembnega, važnega. Tudi oblika pergamenta je vzbudila mojo pozornost. Čeprav je bil en vo* gel radi Bog ve kakega dogodka vni* čen, vendar se je videlo, da je bila prvotna oblika podolgasta. Kos je bil prav tgk, kakršnega bi človek izbral, da bi zapisal kako listino, kaj važnega, kar bi rad dolgo shranil.«
»Toda,« sem ga prekinil, »saj si re= kel, da na pergamentu ni bilo glave, ko si risal hrošča. Kako moreš torej ustvarjati zvezo med čolnom in lo* banjo — ako je bila ta po tvoji lastni trditvi narisana (samo Bog ve, kako in kdo jo je narisal) šele po- tvoji risbi hrošča?«
»Saj tu je vsa skrivnost, čeprav sem ta del uganke prav lahko rešil. Moji
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz tržaške okolice.
Milje. — (Nesreča?) — V ladje* delnici pri Sv. Marku je že 29 let delal delavec Ivan Zupin iz Škofij. Pred tedni je zopet šel kot po navadi na de* lo, a vrnil se ni. Šele predzadnji teden so ugledali njegovo truplo kako pol* drugo uro vstran od Milj v morju.
Sv. Križ pri Trstu. — (Star p r a z* n i k.) — Pri nas v Trstu in tržaški okolici imamo 21. novembra zaobljub« ljeni praznik Matere božje ljubega zdravja, katerega verniki še precej vpoštevajo. V zvezi s tem praznikom se je tu v Sv. Križu letos priredila tridnevna cerkvena slavnost v p rosi a* vo papeževega zlatomašniškega ju« bifeja in v zadobitev odpustkov sv. leta. Vse govore ob tridncvnici je imel dr. Brumat iz Gorice.
Miljska občina. — (Gospodar« s k i izlet.) — Državno cesto, ki pelje iz Trsta v Istro, so začeli širiti in popravljati ovinke. To je bilo po« trebno, ker se je že par nesreč pripe« filo. Pred tedni je kakih 50 naših po« sestnikov obiskalo istrski deželni kmetijski zavod. Posebno smo si ogle« dal krasno urejene vinske kleti s 3500 lil vina. Zraven je tudi kemično pre« izkuševališče. — Domov grede so se izletniki čudili zelenim oljkam v Po« reščini, dočim je pri nas vse mraz vzel.
Ricmanje. — (V o d n i t o k. — Tatvine. — Poroke. — Divji zakoni. — Umrljivost.) — V št. 33. »N. L.« pišejo iz »Vremske do« line« o umetnem jezeru, katerega vod« ni tok naj bi bil izrabljen nekje v bli« žini Boljunca. Z ozirom na ta dopis moram pojasniti, da bo ta vodni tok izrabljen med Ricmanji in Borštom, in sicer na ricmajskem ozemlju. Dela so se že pred časom pričela ter jako počasi napredujejo. — Pravijo, da bodo kopali 180 m globoko jamo ter j da bodo v tej globočini zgradili elek« trično centralo. Voda se bo izlivala
v morje. Čuje se, da bo delo trajalo 4 leta in še več. — Pred malo časa so tatovi po noči ukradli gostilničarju Živicu precej klobas in steklenico h* ker j a. — Čez par dni po tej tatvini je neki vaščan rano zjutraj našel pred neko hišo 2 vreči kokoši. Obč. stražar in orožnik sta šla v hišo na senik in našla baje še spečega tatu v senu. — Predzadnjo nedeljo se je poročil g. Ernest Pregovic z g.čno Zofijo Kure« tovo. Obilo sreče! — V Ricmanjih živi več parov na »meter«. Med temi tudi vojne vdove. — Umrli sta druga za drugo Josipina vd. Pregarčeva in Ma« rija Pregarčeva. Naj počivata v miru!
Boršt. — (Novi cerkveni stas rešine.) — Predzadnjič je neki do« pisnik poročal o smrti Karla Hrešča« ka. Treba pa je še pristaviti, da je v cerkvi domači g. župnik poudarjal pokojnikove zasluge za cerkveno pe« tje. Hreščak je popolnoma preuredil cerkveni zbor. — Na zahvalno nede« ljo so prvič nastopili novi starešine. Starim, ki so se toliko trudili za na« bavo zvonov, obhajilnih miz ter za po« pravo orgel, izrekamo na tem mestu posebno zahvalo. Čast tudi g. Zaher« ju, ki nam pomaga s cveticami kra« siti našo cerkev. S cerkovnikom ni« smo posebno zadovoljni; sicer pa pre« puščamo zadevo g. župniku.
Iz Istre.
Sp. Škofije. — (Z a d n ja po t.) — Zadnji »Novi list« je pisal o smrti č. g. župnika Luxe. Njegovi farani so od hiše do hiše pobirali denar, da so svo« jemu gospodu izpolnili zadnjo željo ter ga prepeljali iz Trsta v domačo zemljo. Ko je v ponedeljek pridrčal avto s krsto iz Trsta, so krsto v Sp. Škofijah zadeli na rame in jo v veli« častnem sprevodu nesli v Lazaret. V torek je bil pogreb, da še ne takega. Povejmo le, da je bilo 35 duhovnikov in okoli 5800 ljudstva. Bog daj rajne« mu gospodu plačilo nad zvezdami!
Dekani. — (Čakamo luči.) —
koraki so bili varni in so me lahko do« vedli do enega samega zaključka. Sklepal sem namreč tako: ko sem ri* sai skarabeja, ni bilo na pergamentu nobene lobanje. Ko sem risbo dovršil, sem jo dal tehi. Ko si mi jo vrnil, sem te natančno opazoval. Ti torej nisi narisal lobanje, drugega, ki bi to lahko naredil, pa tudi ni bilo v sobi. Tega torej ni naredila človeška roka. In kljub temu je bilo narejeno.
Ko sem stvar tako daleč domislil, sem se potrudil — in posrečilo' se mi je —, da bi se čisto natančno spomnil vsega, kar se je pripetilo: vreme je bi« lo mrzlo (kako redka srečna okol« nost!) in na ognjišču je plapolal ogenj. Meni je bilo od naporov vroče in se« del sem pri mizi. Ti pa si si potegnil stol čisto blizu k peči. Prav takrat, ko sem ti izročil pergament in si ga ogle« doval, je pritekel v sobo novofundlan? ski pes in ti skočil na ramo. Božal si ga s svojo levico in ga odrival, medtem
ko si svojo desnico, v kateri si držal pergament, brezbrižno povesil skozi kolena, da se je čisto približala ognju. Za hip sem že mislil, da ga bo plamen zgrabil, in sem te hotel opozoriti, to« da predno sem odprl usta, si že sam potegnil roko nazaj in zopet začel ogledovati pergament. Ko sem vse te podrobnosti pretehtal, nisem niti tre« nutek več mogel dvomiti, da je toplo« ta povzročila, da se je lobanja, ki je bila na pergamentu narisana, prikaza« la. Gotov d ti je znano, da so nekatere kemične priprave in da so bile že od nepomljivih časov, s katerimi se na ! papir ali pergament lahko tako piše, j da postanejo črke vidne šele, ako se izpostavijo vplivu ognja. Včasih se rabi žafran, raztopljen v kraljevi vodi in razredčen s štirimi deli vode; ta da zeleno barvo. Kobalt, raztopljen v so« literni kislini, da rdeče barvilo. Te barve v krajšem ali daljšem času iz« ginejo, ako se snov, na kateri je piša«
Včasih so dopisniki kar tekmovali, zdaj se pa nihče ne oglasi. Že maja so začeli napeljevati elektriko, neka« teri so že plačali obroke, luči pa še zdaj ni. Baje ima družba preglavice zaradi posojila. Tudi delavci čakajo na plačilo. — Pred časom so se nekatere osebe, iščoč v tem lavorik, obregnile ob naše cerkveno petje. Pa je g. obč. načelnik s pomočjo višje cerkvene go« sposke vse lepo uredil.
Jelšane. — (Zdaj vse minulo je...) — Dan za dnem se redčijo vr« ste naših prijateljev in prijateljic, ka« teri odhajajo po svetu, iščoč si za« služka in boljšega življenja. Tudi v ne* del j o dne 3. t. m. se je poslovilo od nas 6 sovaščanov. Josip Hrvatin s svo« jo soprogo Danico Stembergerjevo, Tinko Udovič s soprogo Panico Surina ter Anton Dekleva in Andrej Kristan. Želimo jim vse najboljše v tujini, po* sebno pa prijateljici Danici kličemo: ne pozabi nas, kakor Te tudi me ne bomo!1,
Prijateljice.
Štramar. — (Smrt). — Pred ne* davnim je umrl po neuspeli operaciji v tržaški bolnišnici 20 letni fant Peter Pobega, delavec na državni cesti. Priredili so mu lep pogreb z godbo.
Škofije. — (Lepe navade.) — Pri nas je starinska cerkvica sv. Ma* tije. Menda je še iz Napoleonovih ča* sov. Skoro vsako nedeljo je maševal v njej č. g. Luxa iz Lazareta. Navzoče vernike pa lahko na prste sešteješ. Le drugo nedeljo oktobra, ko je za* hvalna procesija, je cerkev polna — deklet v kratkih krilih. Fantje, se pa krohočejo in pijejo v gostilni pred cerkvijo.
Iz goriSke okolice.
Št. Maver. — Sredi poletja smo zadnjikrat slišali naš cerkveni zbor. Govorilo šele celo, da bo zbor za bo« žič nastopil z novo latinsko mašo, pa je vse splavalo po vodi. Upamo, da se bodo pevci zopet združili in se ne bo« do ustrašili vsake sapice. — V nedeljo 24. t. m. smo tudi obhajali farni praz* nik brez ubranega petja. — Še to
no, ohladi, in se nanovo pokažejo, ako jih kdo segreje.
Sedaj sem mrtvaško glavo skrbno preiskal. Zunanji robovi, to je robovi risbe, ki so bili robu pergamenta naj« bližji, so bili mnogo jasnejši kot drugi. Jasno je bilo, da je bil učinek toplote nepopolen ali pa neenakomeren. Takoj sem prižgal ogenj in močno segrel vse dele pergamenta. Sprva je bil edin uči* nek, da so slabe črte v lobanji postale jasnejše. Ko sem pa poskus nadalje« val, se je a^ kotu papirja, prav na na« sprotnem koncu, kjer je bila narisana mrtvaška glaA*a, pokazala slika, kate* ro sem na prvi pogled smatral za ko« zo. Natančnejša preiskava pa me je prepričala, da je kozliček.«1)
(Dalje.)
1) angl. kid.
pripomnimo, da po pobočju Sabo« tina vedno nekdo zanjke nastavlja, radi česar je nevarno hoditi po stezah.
Iz Kanalske doline.
Ukve na Koroškem. — (Nova župna cerkev.) — Začeli smo se resno pripravljati, da obnovimo žup« no cerkev. V Kanalski dolini je naša župna cerkev inajstarejša, pa zato tudi zelo potrebna, da jo obnovimo in po* večamo, da bo zopet odgovarjala sve« temu namenu. Vsi župljani komaj ča= kamo, da se začne delo pri cerkvi. Prenovljena cerkev bo imela čisto drugo notranjo in zunanjo obliko. Upamo, da bomo v prihodnjem juniju že v obnovljeni cerkvi.
Iz Vipavske doline.
Vitovlje. — (Poroka.) — Dne 25. novembra se je poročila v cerkvi sv. Petra vrla članica tuk. Mar. družbe g.čna Danica Živčeva z g. Mirkom To« mažičem iz Morskega pri Kanalu. Med sv. mašo sta pristopila ženin in neve» sta z drugimi članicami Mar. družbe k sv. obhajilu. Pred sv. mašo in po sv. maši so ji zapele sosestre lepe pesmi v slovo; med sv. mašo pa je prepeval vitovski zbor, s katerim je dolgo let prepevala tudi ona v domačih cer# kvah. Želimo ji v novi domovini na Morskem obilo sreče in z a dovolj« nosti!
Črniče. — Občinski tajnik v Črni« čah dr. Al. Janni (Jasnič) je preme« ščen v Kaprivo pri Krminu.
Kamnje. — Dne 8. decembra bomo praznovali 30«letnico Marijine družbe in obenem se ustanovi Marijina druž« ba za mladeniče. Na to slovesnost se pripravljamo z duhovnimi vajami. Ob tej priliki vabimo sosedne družbe, da nas obiščejo. Na svidenje!
Ajdovščina. — (Beseda obči« n a r j e v.) — Te dni se poslavlja od nas občinski načelnik g. Bertetti. V odhodnico mu moramo zabeležiti pod« ložni občani sledeče: ob vsaki priliki je poudarjal: »Jaz sem sedaj vaš oče in skrbim za vas in kar jaz naredim, je v vašo korist.« Žal, da si mi teh be« sed ne tolmačimo tako kot on. Naše občinske poti so postale brez njegove pomoči prave struge za hudournike, občinska razsvetljava ulic, zlasti v Šturjah, je skrajno pomanjkljiva ali je pa sploh ni na najbolj potrebnih krajih itd. Vse je ostalo samo pri ob« ljub ah. Priznati pa moramo, da je z njegovo pomočjo napravljeno športno igrišče, popravljena in prenovljena občinska palača in sezidan nov vod« n jak na Planini. — Od novega občin« skega načelnika pričakujemo, da bo znal bolje vpoštevati potrebe ljudstva in da bo zastavil vse moči za izpolnje« vanje poverjene mu težke naloge, za kar mu bomo občani vseh šestih vasi hvaležni.
S Pivke.
Hrenovice. — (Kisanje s h a r « m o n i k o.) — 5. oktobra se je preše« lila iz naše vasi v Ameriko Dolenčeva družina, žena s 4 otroci in moževa se«
stra. Gospodar biva že par let v no« vem svetu. Pred kratkim sta se podala za srečo tudi Škrjanc Ana in Slivar Jo« žef. Bog jima daj srečo! — Repo smo pospravili v kadi. Letos se bo lahko skisala, ko je harmonika toliko škri« pala. Marsikoga je to več stalo kot vsa repa. Saj pravijo, da repa kisla ni, če se harmonika ne oglasi.
Goriče pri Hrenovicah. — Koncem leta se moramo tudi mi oglasiti. Repo smo zribali brez harmonike, ob samem lepem petju. — Naša vas ni velika, pa vendar premore kakih 88 deklet. Po« roke pa nobene. Fantje, kje ste?
Iz Reške doline.
Barka. — (Na obisku.) — Vzel sem popotni les v roko ter jo mahnil na Barko. Vrnil sem se z različnimi vtisi, ki bi se dali zgostiti v naslednje stavke. Ljudstvo v tej brkinski »re« publiki« je verno, delavno, za dobro dovzetno. Trebalo bi le umetnika, ki bi izobličil mrtvo tvar; našel bi med njimi marsikak skrit biser. Zaslužka je bilo letos nekaj na Barki s črešnja« mi in češpljami, ki so zelo dobro obro« dile. Čeprav so bile poceni, so si ljudje gospodarsko precej opomogli. Kako li« ro zaslužijo tudi s prodajanjem drv, ki jih vozijo’ v Divačo ali pa v Trst. Žalosten sem pa postal, ko sem zvedel, da fantje še vedno radi kličejo na ko« rajžo. Fantje, opustite to nelepo nava« do; zmožni ste kaj boljšega in to ste pokazali, ko ste nam nekoč tako lepo zapeli »Žabjo svatbo«. Oprimite se ra« je dobrih knjig, časopisov; pomočite pero v črnilo ter nam pišite o novicah, ki jih pri vas in v okolici gotovo ne manjka.
Košana. — Čudno se nam zdi, zakaj je naš košanski dopisnik kar naenkrat utihnil in dolg čas nam je, ker ne be« remo nič novega iz Košane. Res, da ni posebnih svetovnih novic, a vse po starem tudi ni. V novembru jih je bilo oklicanih kar 8 parov in nobeden se ni skesal, da bi korajžno ne vzel na svoja ramena sladkosti in težav za« konskega jarma. Tudi bolezen razsaja med otroci. Zato je bila šola tri tedne zaprta, pa tudi sedaj je obisk še zelo slab, ker je še veliko otrok bolnih na zbadu. — Ker že vsi tako radovedno nategujete ušesa, kdaj boste čuli zvo« nenje po podružnicah naše fare, vam povemo, da morda še pred božičem. Zvonovi so že na poti in bodo v krat« kem zapeli prvi pozdrav. — Še nekaj bi vas radi naprosili! Bodite tako do« bri in nam povejte, kake dolžnosti imata občinski zdravnik in živino« zdravnik in koliko imata za to delo strankam zaračunati!
Iz Brd.
Medana — (Kje so kolači?) — Pri nas je še stara navada, da do« mači fantje ustavijo tujega snubca, ko pride v vas po dekle. 25. nov. so tudi nastavili »šrango« snubcu pri Žulja« novi hiši. Fantje so dobili odkupnino in so jo brž dali za vino. V krčmi je nastal prepir in birmanje. Ko so pri« šli orožniki in videli, da ni birman« skih kolačev, so vse odpeljali.
Gor. Cerovo. — Vse sili v jarem sv. Lukeža; prejšnji teden sta se vzela Klanjšček Andrej, veleposestnik, in Avgusta Prinčičeva. Ženin je bil do« ber delavec na prosvetnem polju. Mia« demu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
S Krasa.
Štjak. — V tem mesecu so umrli trije bratranci, oz. bratranke. Prva je zapustila dolino solz Frančiška Sara« žinova. Na da!n njenega pogreba je umrla najstarejša faranka Jožefa Poč« kar iz vasice Hribi. Brž za njo pa Ja« kob Saražin iz Dolenj. Na zadnji poti so mu cerkveni pevci peli žalostinke.
S Povirščine. — (Ples v Betnja« k u.) — Ker ini bilo v naši okolici že delj časa nikakih norij, so napravili nekateri, ki imajo še nekaj cvenka v žepu kar tri plese na enkrat, in sicer v Žir j ah na »Čačerjevem« skednju, v Merčah pri domačem »burgermajstru« in v zgodovinsko znanem »Betnjaku« nad Brestovico. Najznamenitejši ples je bil »betnjaški,« pri katerem je s vi« rala »kitajska« muzika iz Kazelj. Po vlažnem tlaku, kjer so nekdaj pekli ukradene koštrune in j ance kraški ro« kovnjači, so se vrteli brstovski strici in tetke. Še celo kaka stara mamica, ki je slučajno šla od popoldanske pobož« nosti iz Povirja je mimo grede pogle« dala v »Betnjak«, kjer se je njena Ma« rička ali Metka sukala z zaljubljenim »šoceljnom«.
Pri plesih ni bilo nikakih nezgod razuln teh, da so se Brstovci poskušali v »boksanju« ter da so danski plesalci rekvirirali merčanskemu burgermaj« stru skledo mleka s smetano vred !
Letino smo imeli še precejšnjo, naj« več bo oblice. Le klobas bo po malem. Od naših izseljencev v Argentini ni skoro nikakih poročil. Marsikdo se menda kesa, ker je odjadral čez lužo. Ker nas vremenski preroki strašijo še s hujšo zimo, kot je bila lani, zato si pridno napravljamo drva im steljo. Prav bi bilo, da bi se dobil kak modri« jan, ki bi svetoval našim dekletom, da si omislijo daljša krila za prihodnje mesece.
Divača. — (Dolgo smo m o 1 č a= l i.) — Za potrebo nas, g. urednik, malo okrtačite. Toliko novic je v vasi, a mi se nismo, odkar izhaja Novi list, oglasili k besedi. V bodoče hočemo biti boli pridni: sporočili vam bomo žalostne in vesele vesti, kakor se pač dogajajo na tem svetu. Električna luč nam bo, če bo delo tako hitro napredo« vaio kakor doslej, prvič svetila v vasi morda že koncem tega meseca. Tudi po nekaterih zasdbnih hišah jo bodo imeli. Vpelial bi jo v hišo še marsikdo, če ne bi bili stroški za napeljavo tako visoki. — Širi se tudi železniški most pri postaji. Pri tem delu so zaposleni Furlani že par mesecev. Plača ni ravno slaba in ker so vajeni skromnega živ« Ijenja, lahko kaj prihranijo. Da se olajša promet, so znižali tudi cesto, ki pelje iz »Barake« vJLežeče. Končno ne smemo zamolčati žalostne smrti Dre j« četa Obersnelovega iz gostilne pri po« staji. Dne 15. avgusta, na veliki Šma« ren, ko se je peljal s kolesom po ro«
diski cesti, je prišel pod avto, ki ga je do smrti povozil. "Pokojni Drejče je bil po blagem srcu znan daleč naokoli.
—	Občinski nameščenec g. Barbič je prestavljen na občinski urad v Lokev. Na njegovo mesto v Divači pa pride neka mladenka iz Dan pri Rodiku. — Tudi o nečem drugem vam dosedaj še nismo poročali, namreč o tem, da je županstvo dalo napraviti okoli šob skega poslopja lep zid z železno ogra# jo. — Po zaslugi našega g. župnika bo tudi v cerkvi gorela električna luč, prvič morda že pri letošnjih zornicah.
Vojščica. — Zadnjo nedeljo v no* vembru smo imeli slovesno blagoslo# vitev Marijinega kipa. Vse je bilo prav lepo in slovesno:	govor gorjanskega
gospoda in veličastna procesija. Zna* čajni Kraševci se še vedno radi okle# pgjo hiše božje..
Kostanjevica. — (Srebro n a Krasu.) — Le malo povemo danes.
V	kratkem bomo blizu Bajtovega hri# ba kopali srebro in aluminij. Nič več torej za teran, za srebro! Obč. načel# nik je že šel s kosi rude v Rim na pri# stojna mesta. Imamo najlepše upe!
Tomačevica. — (Ogenj.) — V sre# do 20. novembra je gorelo pri posest# niku Budi Jožefu. Hiša je oddaljena iz vasi in je še po starem krita s skrlami. Pogorelo je vse. K sreči je bil Buda zavarovan.
Sveto. — (Tatinske roke.) —
V	noči na preteklo nedeljo so tatovi udrli v Furlanovo hišo, kjer stanujeta dve sestri šivilji. Revama so odnesli okoli 1000 lir blaga. — Ta tatinska družba mora biti od blizu, ker vedno kod kaj odnese.
Vrh Sv. Mihaela. — V zakonski stan je stopil g. Cotič Mirolsav z go# spodično Rozalijo Cotičevo. Za še# škarje ni manjkalo zabave. Celo 88 let stara mati Tinca je malo poskočila. Novoporočencema voščimo dosti za# dovoljnih let. — Pšenica, kjer je ga# vetno, krompir in koruza so dobro ob# rodili. Le sena ni. Pri setvi smo dosti semena prihranili, ker imamo stroj za sejanje. Tudi umetna gnojila bi bolj zagospodovala, če bi ne bilo finančnih zaprek.
Iz Gor.
Kal. — (Mogočen zbor.) — V nedeljo 24. t. m. smo imeli izredno pri# ložnost poslušati v cerkvi pri maši pe# tje 40 pevcev. Nastopili so zbori iz Loma, Kala in Lokovca. Pevcem in pevkam smo iz srca hvaležni za pre# lepi vžitek! Naj se le še oglasijo!
Ljubinj. — Odkar se je vrnila živi# na s paše, je naša mlekarna v polnem obratu. Imamo sirarja iz Zatolmina.
—	Štirje fantje se pripravljajo na od# hod v Belgijo. Vsa mladina nas za# pušča.
Zatolmin. — (Držimo se do# m a.) — Delo na cesti iz naše vasi v Polog je za to leto končano. Precej do# mačinov je imelo ondi nekaj zaslužka. Zato nam tudi ni treba s trebuhom za kruhom. Par fantov je v Belgiji in Franciji. Dekleta gredo večinoma v Trst, da so bliže domu. Eno dekle je šlo oni dan v Argentino, edini fant se je pa od tam vrnil, ker sta mu ljubša
dom in zvesto dekle kot argentinski pesi.
Deskle. — (Smrt.) — 23. t. m. je umrla 70#letna krepostna žena Cecilija Zimic. Vse življenje ji je bilo nepre# trgano delo. Vzgojila je lepo 16 otrok. Iz nič je ustvarila lep dom. Zadnji dve ieti je hirala. Želela si je le, da bi umr# la na svoj rojstni dan, na god sv. Ceci# lije. Ta želja se ji je skoraj izpolnila. Počivaj mirno, blaga mati!
Kozmerice. — (N e s r e č a.) — V četrtek 28. novembra sta šla 30#letni Janez Kenda in njegov brat v bližnji gozd popravljat cesto. Med delom je Janez udaril ob granato, ki se je raz# počila in ga močno ranila. Prepeljali so ga v Gorico, a je še isti dan izdih# nil. V soboto so ga v domačem kraju spoštljivo pokopali.
Kobarid. — (K o n c e r t.) — Pred# zadnjič je bil naznanjen cerkveni kon# cert za nedeljo med osmino sv. Ceci#
lije. Nekak preludij je napravil gori# ški slavček (g. J. Bratuž) pri zadnji sv. maši (prva je bila na Svinili). S tem je presunil vse poslušalce. Popoldne so pa pritegnili odlični tujci, tako da je bila cerkev zopet polna. Milo so se oglasile orgle pod spretnimi Rakušče# kovimi prsti in zbor je pel latinsko Premrlovo mašo. Ženski glasovi so bi# li bolj razločni in gotovi, kar se je spoznalo tudi pri solistinjah, med ka# terimi se je odlikoval izšolani glas konservatoristke g.čne Vide Gruntar# jeve. Bariton ni bil prav naraven. Ba# sistov je bilo premalo; zato niso zado# sti pritiskali. Zadnja Vodopivčeva pe# sem: »Vihar divja« je vse kar pretre# sla. Pevovodja, neumorni dekan Pav# lin, je imel težko nalogo. — Priredite# Ijem koncerta moramo na vsak način čestitati z željo, da bi nas prihodnje leto s podobnim koncertom zopet raz# veselili.
O leno v svet.
Hvaležnost Madjarske.
Dosedanji italijanski poslanik v Budimpešti grof Durini di Monza je zapustil Ogrsko iln je ob slovesu spre# jel novinarje, katerim je med osta# Iim rekel: »Ker so se v poslednjem času pojavili tu pa tam, sicer le redki dvomi o bodočem zadržanju Italije, se poslužim rad današnje priložnosti, da izjavim sledeče: italijanska vlada je ogrske koristi v mednarodnm življe# nju doslej vedno branila in jih bo tudi v bodočnosti. Mussolini je zajamčil to s svojo besedo in kar Mussolini ob# ljubi, to tudi dosledno drži. Njegova zunanja politika je najbolj odkrita in najbolj jasna v Evropi. Musso# lini je izjavil, da zasluži Ogrska boljšo sedatojost in boljšo bodoč# nost. Ogrska je lahko gotova, da bo podpora in pomoč Italije trajala tudi v bodočnosti.« Ogrsko časopisje sklepa iz tega, da bo Italija podpirala na 2. konferenci v Flaagu ogrsko stališče in da ne bo nikdar dovolila, da bi velesi# le radi vojne odškodnine podvzele enake diplomatske mere v Budimpe# šti, kakor so jih v Sofiji. List »Pesti Hirlap pravi, da bi bila Ogrska brez pomoči Italije prisiljena staniti v ma# lo antanto ali bi pa bila naredila kako obupno dejanje. Prepričevati ogrsko ljudstvo o prijateljskem mišljenju Ita# lije sicer ni več potrebno, toda nov dokaz italijanskega prijateljstva je bil v tem trenutku radi inozemstva ze# lo na mestu.
Hugenbergova gonja.
»Novi list« je že poročal, kako je voditelj nemške nacionalistične stran# ke veleindustrij alee Hugenberg orga# niziral v Nemčiji ljudsko glasovanje proti Youngovemu plačilnemu načrtu, to se pravi proti vojni odškodnini ter zahteval, ina j se postavijo vsi ministri, ki so nasprotnega mnenja, pred so# dišče. Pri poskusnem glasovanju je Hugenberg zbral komaj 10 od sto vseh vpisanih nemških volilcev. Ker je pa s tem vendarle zadostil predpisom zakonov, je njegov predlog prišel pred nemški parlament, kjer se je
vršila te dni o njem razprava. Zunanji minister Curtius, naslednik Strese# mamov, je v imenu vlade Hugenber# gov predlog odločno obsodil im prosil stranke, naj ga odklonijo. To se je tudi zgodilo. Proti je glasovalo 318, za 82 poslancev. Pri 4. členu, ki zahteva za ministre ječo, se je pa vzdržalo gla# sovanja celo 20 Hugenbergovih pri# stašev. Posledica je, da se je nemška nacionalistična stranka začela cepiti. Sedaj pride načrt po zakonskih pred# piših zopet pred ljudstvo. Končno ljudsko glasovanje bo 22. decembra, torej 2 dni pred božičem. Ni nobe# nega dvoma, da bo Hugenberg doživel popoln poraz.
Književni pomenki.
Koledar.
Med naše domače praznike spada tudi dan, ko dospd v hišo Mohorjeve knjige, lepe in čiste, da si človek prste obriše, predno jih v roke vzame. Ko sem letos vrgel oči na Mohor# jev dar, sem prvi hip že presodil: koledar je lep, lepši kot lanski. Naslovna stran, četudi moderna, je močna in prikopljiva obenem. Pogledam še zadnjo stran platnic: lepa na prvi pogled — in prvi pogled je navadno odločilen. To je začrtal umetnik, ki nam želi razodeti lepoto s preprostostjo srca ter nas učiti okusa brez šibe in katedra. Isti umetnik (Fran Gorše) je naredil močna zaglavja. Po mojem niso vse risbe enako posrečene, a nekatere brez dvoma kvalificirane:	meni so najbolj všeč
trije kralji (januar), grobovi (november) in rojstvo (december); tudi za avgust (košnja) je kompozicija krepka. Gorše se je izredno iz# kazal tudi v lesorezu (slike k legendi o božič# nih rožah). Mohorjeva družba je veliko prido# bila z njegovim sotrudništvom.
Ko listam po Koledarju — z veliko ga pi# šem, ker je očak vseh naših koledarjev — po# grešam na starem zgodovinskem mestu »poštne pristojbine«. Po mojem naj bi bile te reči koj za meseci, ker to mi plebejci večkrat potre« bujemo, pa radi vidimo, da se brž najde. No, pa to ni kdove kakšno zlo .Uredništvo je že# lelo pač dati Koledarju reprezentančno obli« ko. To se je posrečilo. Zajemijivi del Kole«
Ne držimo se Scisto 1
d ar j a se začne s sliko sv. očeta, ki je z lastno« ročnim podpisom izrekel goriški Mohorjevi družbi priznanje in blagoslov. Koj za tem nam prof. Bednarik poljudno in temeljito razlaga poglavitni politični dogodek leta 1929.: rešitev rimskega vprašanja; posebno starejša zgodovina papeške države nam je bila malo pojasnjena v časopisju, zato bo vsakdo s piidotn bral ta članek. V Koledarju vidimo nato sliko prestolnaslcdnika Humberta, ki se jo Goričanom prikupil s svojim obiskom. Le« poslovni sestavki imajo primeren koledarski obseg, v čemer se razodeva dobro uredništvo. »Kmečki obrazi« Mirka Avsenaka in »Za pc« telina« Gregorja Hrastnika (psevdonim brez ruskega nimba, trdo slovenski!) so dobre stvarce. Nekoliko Preglja se pozna obema — v dobro. Tudi Savinškova »Apnenica« izžareva mnogo prcgljevskc lapidarnosti. Za smeh je napisal Grivški gospod »Nenavadno dedišči« no«, ki se dobro bere. Prevodno slovstvo za« stopata dve veliki pisateljici evropskega slove« sa: Italijanka Ada Negri s črtico »Klečeča žena« in Švedinja Selma Lagerlòf z »Legendo o božičnih rožah«. Pretresljiva je tudi I. Demi« dova povest o »Cerkvi skesanega razbojnika«.
Med vse to slovstvo je postavil dr. .A K. v kratkem orisu spomin na velikana slovenske pesmi, Prešerna, ki je pred 100 leti stopil pred javnost s pesmijo neslutene lepote in moči.
V Koledar spada zabavno in poučno čtivo vsake vrste. Tu imamo »Sprehod po Trstu«, spomin na Francoze z naslovom »Prvič pod francoskim orlom« z zgodovinskimi slikami iz stare Gorice, članek o naših podzemeljskih lepotijah, zajemljiv spis o naših ribičih, zgo« dovino idrijskega rudnika, spis o papežu«pla« nincu Piju XI., o starodavnih ladjah iz Ne« mijskega jezera, o Henriku Sienkicwiczu, pisatelju romana »Quo vadiš«, o slovenskem misijonarju na Kitajskem, o krščanskem vzgoji« telju mladine Janezu Bosco, dva spisa o Ru« siji, članek o rabi nove cerkvene pesmarice, o barkovljanski procesiji. Pozabljena nista dva odlična javna delavca, ki sta šla h Bogu po plačilo: dr. Jos. Ličan in mons. Ivan Ro« iec. Prav lepo sc berejo spisi o živalskem svetu, o pticah, o zmajih davnine, o »Upor« nem slonu«.
Svoj kotiček imajo naši malčki z ugankami, pesmicami, pravljicami (Erjavec, Andersen). Sledi nekaj praktičnih člankov ter za name« ček nekaj smešnic. Koledar je bogato oprem« Ijcn s slikami: to bo silne paše za otroške oči! Meni pa je posebno všeč Iverska Bogo« rodica, ruska Madona izredno plemenitega ckusa in učinkovite lepote.
Lep je letošnji Koledar! Dokaz, da se je družba vsestransko potrudila, da poda nekaj resnično dobrega. Naj bi le občinstvo s pri« dom uživalo letošnji mohorski dar in z obil« r.imi vpisi za prihodnje leto dokazalo družbi zasluženo priznanje.
Aga.
Došle knjige.
Slavko Slavec: Čigava si? Povest. Str. 162.
Ciril Drekonja: Pod domačim krovom. — Str. 126.
Gizela Majeva: Vzorna gospodinja. Str. 183.
Dr. Josip Potrata: Zdravje in bolezen v do« mači hiši. III. del. (Bistvo, vzroki in pojavi bolezni.) Str. 144.
Nande Vrbanjakov: Slike iz prirode. Str. 96.
Koledar Goriške matice za leto 1930. Str. 112. (Vse te knjige je izdala književna zadruga »Goriška matica« v Gorici; natisnila pa jih je tiskarna »Edinost« v Trstu.)
Nikola Pasic in sv. Miklavž. —- Ne» ki kmetič v južni Srbiji je bil v de« narnih stiskah. Novce je hudo potre« boval, a ni vedel, kje jih bo dobil. Končno mu šine v glavo misel, da bi poprosil sv. Miklavža za pomoč. Hitro napiše sv. Miklavžu pismo ter ga pro« si za 1000 dinarjev. Nato vrže pismo v poštni nabiralnik. Na pošti niso dol» go premišljevali; pismo so dostavili ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, ki je bil radi svojega imena in dolge brade res nekoliko podoben dobrotnemu čudodelniku. Pašič se je kmetiča usmilil in mu poslal 500 di» narjev s pripisom: »Po Nikoli Pašiču — sveti Nikola.« Toda kakšno je bilo njegovo presenečenje, ko je čez nekaj dni prejel drugo pismo, ki se je pa ta« kole glasilo: »Sveti Nikola! Ako mi boš še kdaj pošiljal denar, ga ne po« šil ja j po Nikoli Pašiču, kajti zadnjič si je ta slepar pridržal 500 dinarjev!«
Nekaj o kletvicah.
Spočetka je zakletev spadala med verske obrede: klicali so božanstva na pomoč proti sovražnikom. Potem se je kletev prelevila v sestaven del prisege, ki je obstajala v tem, da je prisegavec klical božjo kazen nase, če nečesa ne stori. No, in nazadnje je pa postala kletev kletvica, ki je največkrat bese« da za podkrepitev šibkih misli.
Stari zgodovinarji pričajo, da je pr» vi rabil kletvino v tem smislu, grški laži«modrijan Terzites. Pa čemu bi ta« ko daleč segali. Kak »hudič«, »prmej kršen krvav« prav pošteno še danes podkrepi fantovske pesti.
Vsak narod kolne po svoje. Stari Egipčani so te v nagli jezi poslali k »česnu in čebuli«, stari Sciti so prise« gali »pri vetru in travi«, modrijan So« krat je bil najbolj jezen, če je komu želel, naj ga »pes oblaja«. Učenjak Pi« tagoras je v razjarjenosti vzklikal na« mesto »hudič«: »Voda, zrak in kva« drat«. Mohamedovi verniki so prise« gali »pri prerokovi bradi«. Švedski kralj Karl XII. se je pa pridušal pri »svojem velikem škornju«. Napoleon je klel kot star feldvebelj. Možje voj« ščaki so bili vedo znani, zlasti izza 30«letne vojne, da znajo tako zakleti, da se solnce zamegli.
To je vedel tudi cesar Viljem. Zato je dal ob velikih vojaških vajah po« klicati brkatega korporala, da zakolne kar najbolj krepko more. Vojaka, ki je sicer bil mož na mestu kar se tiče kletvin, je začelo postajati sram pred cesarskim obličjem. Na prigovarjanje se korporal napenja, napenja, ko da hoče zdaj, zdaj zakleti, da se vse za« kadi. Ker mu ni šlo od spredaj, mu je nehote ušlo od zadaj, da se je samo veličanstvo krohotalo, češ, da je to najbolj soldaška.
Slovenec tudi rad kakega »hudiča« pokliče, ali pa ga pošlje, naj »te poči«: potlej pa to pri svoji »kršeni krvavi duši« krepko zatrjuje. Grdih kletvin na Boga ali Marijo pa le nima. Kot vsi drugi na svetu tudi pošteni Slovenec
misli, da se bolj postavi, če katero krepko vmes zine.
Pa je danes takih nepotrebnih klet» vic zlasti med olikanimi ljudmi vedno manj. Malce pomagajo prepovedi, drugod kazni. Na Angleškem je še danes v veljavi stara postava, da mora navaden preklinjač z dežele plačati 2 šilinga kazni za kletvino, gospod z mesta pa 5. Morda bi se pa kletvice dale iztrebiti s takim sredstvom, kot so ga uporabljali po srednjeveških
mestih: preklinjača so z nago.....na
javnem trgu trikrat potunkali v škaf mrzle vode. — Mestne gosposke naj bi se o tem pomenile.
Saj res. V majhni vaški gostilni blizu državne meje je sedel kmetič in srebal svojo četrt vina. V sobo stopijo tihotapci in vprašajo: »Ali je bila fi=
| nančna straža tu?« Kmetič odkima, j Tihotapci se nato malo okrepčajo ter odidejo. Možak ostane sam v sobi. Čez nekaj časa pa pridejo finančni stražniki in vprašajo po tihotapcih. Tedaj pa zine tisti za mizo:	»Pa bi
vendar hodili skupaj, da se bi ne bilo treba tako iskati.«
❖ * *
Dosleden odgovor.
»Govorite torej jasno! Da ali ne! Na vsako vprašanje se lahko odgovo« ri z da ali z ne.«
»Ne vem, gospod svetnik.«
»Prav gotovo!«
»Odgovorite mi torej na sledeče vprašanje: ali še vedno tako zelo pi« jančujete, gospod svetnik?«
Dve jajci — 1050 lir.
Janez si je naročil v mestni gostilni dve ocvrti jajci, pri plačilu pa je re« vež ugotovil, da je pustil denar doma. Obljubil je gostilničarju, da plača prihodnjič. Ker pa Janez dolgo časa ni imel nobene poti v mesto, je poza« bil na dolg.
Za glavo se je prijel, ko je dobil čez leto in dan od odvetnika poziv na sodno razpravo. Povabilu je bil prilo« žen strahovit račun.
Odvetnik, ki je hotel Janeza prišiti, je dokazoval, da bi se iz jajc izvalili dve kokoši, ki bi tekom enega leta dali par sto jajc in celo vrsto piščancev. Dobri odvetnik je zračunal tako z lastnimi stroški vred 1050 lir.
Janez je bil ves iz sebe.
V obupu je pokazal pismo prijatelju Luki, pri kateremu je dobil tolažbo in zagotovilo, da ga bo on zagovarjal.
Na dan razprave je ubogi Janez iskal po dvorani zastopnika Luko, ki ga od nikoder ni bilo. Razprava se je začela. Odvetnik je rohnel proti Ja« nezu, sodnik ga je hotel že obsoditi, kar prilomasti v sobo Luka. Hlače in čevlje je imel blatne od zemlje.
Vsi so se smejali čudnemu zagovor« niku. Sodnik ga vpraša: »Kje pa ste bili toliko časa? Ali pridete tak na sodnijo?«
Luka skromno odgovori: »Naj opro* stijo gospod, moral sem še vsaditi nekoliko kuhanega graha.«
»Tebi se je zmešalo! Kaj kuhan grah si šel sadit?«
— Da, gospod! Moj kuhan grah bo pa dal takrat pridelek, ko se bodo razvila piščeta iz vaših ocvrtih jajec.«
Odvetnik je takoj umaknil tožbo proti Janezu.
Maščevanje. — Francoski pisatelj Champolain je imel hčerko, ki je bila precej muhasta. Ko se je omožila, je možu prizadela mnogo težkih trenut« kov. Mož se je v razburjenosti nekdaj spozabil in dal ženi — klofuto. Žena je tekla k očetu in se pritožila. Oče je pa hčerko prav dobro poznal. Rekel je torej navidez ves jezen: »Tvoj mož je oklofutal mojo hčer, jaz bom pa nje? govo ženo!« In dal ji je krepko klo» futo.
* * *
Moderni otroci.
Otroci listajo po očetovem leksikon nu. Naenkrat opazi Pepček natiskano »Diderot, 1713—84«. — »Oče,« vpraša, »kaj pomenijo te,številke?« Še preden utegne oče odgovoriti, se že odreže starejši: »Čuk neumni, kaj to sprašu» ješ. Telefonske številke so vendar.«
Grivški:
Napačna ugotovitev.
Stric Klimbež je resno zbolel, to se pravi zdravnik s izvedenec je ugotovil vnetje čreves. Z Zelenim križem so ga pripeljali v mestno bolnico, oddelek za notranje bolezni.
Rano v jutro je bil napovedan zdravniški pregled. Prišel je v beli halji asistent, pregledal Klimbeža, zmajal z rameni in ugotovil, da mu ni nič. Nato je primahal z očali s eku m d arij mestec bolnice, natančno pre» iskal bolnika in ugotovil zopet, da je popolnoma zdrav. Pa je dostojanstven no prikorakal še primarij s celo komi» sij o, previdno in podrobno preiskal in pretipal Klimbeža s prstom in zopet dognal, da stric Klimbež nima nobene bolezni.
Kajpada se je možu zdela vsa ta komedija že preneumna. Dvignil se je in besno zarjul: »Preklemani padarji! Kaj ni nikogar tu, ki bi imel daljši prst! Boli me v grlu!«
Od delavca do vrhovnega poveljnika.
Na čelu ruskih čet, ki so ravnokar premagale v Mandžuriji Kitajce, stoji Vasilij Gurov, bivši tvorniški delavec,-Gurov je stopil na javno torišče pred 15. leti, tik preden je počila ve» lika vojna. Prišel je iz ječe v Nižnjem Novgorodu, kjer je bil prebil 2 leti in 8 mesecev radi protivladne propagai!» de, in se nastanil v Kazanu. Trda mu je pela: dela ni dobil, lakota mu j c sti» skala pas. V teh črnih dneh mu je voj» ni grom zabobnel kot rešilna pesem. Šel je na fronto in se tam brž izkazal za hrabrega in bistrega vojščaka; zato
so gg povišali v narednika. Toda ruski »Bliicher« — to ime nemškega genera» la, ki je končno premagal Napoleona, so mu za šalo nadeli bojni tovariši —
: e je kmalu težko ranjen povrnil v Ka» zan. Komaj je malce prišel do sape, se je vrgel v revolucij onarno propagan» do po bolnišnicah in vojašnicah. Ko je izbruhnila revolucija, je Gurov brzo» javil glavnemu revolucijonarnemu od» boru. da nad Kazanom že vihra rdeči prapor. Brzojavno je bil imenovan za poročnika pri četah, ki so takrat zapo» čele boj proti »belim vojskam« carskih generalov v Južni Rusiji. Tam je pokazal tako močan vojaški talent, da so ga povzdignili v polkovnika. Leta 1918. je že vodi! čete proti Wranglovi in Kolčakovi armadi v Sibiriji in s sijaj»
Vela razprodaja
pri tvrdki
bll’ Economa fomielioke
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
Cene so za
20%, do 50% znižane.
Lawtcnis ......................od L 2.30 dalje
Frštanj za hlače...............od L 1.90 dalje
Frštanj dvojno lice............od L 3.90 dalje
Frštanj za srajce..............od L 2.70 dalje
Frštanj za srajce, križan . . . od L 3.70 dalje
Frštanj rdeč in moder, križan od L 3.50 dalje Žamet fantazija za halje, moč. od L 6.50 dalje Rigadin za srajce in obleke . od L 2.50 dalje Voln. blago za suknje 150 cm od L 18.50 dalje Mušlin volnen vseh barv . . od L 10.50 dalje Voln. blago za moške obleke . od L 28.50 dalje
Pullower .....................od L 16.50 dalje
Tople otroške majčicc . . . od L 3.90 dalje
Madapolam ....................od L 1.90 dalje
Kotenina rjava ...............od L 2.30 dalje
Jajčna kožica ................od L 2.85 dalje
Platno Madonna 150 cm za
rjuhe .....................od L 4.50 dalje
Suknje iz pristne volne s ko»
žuhovjnn ..................od L 198.» dalje
Površniki (ugodna prilika) . . od L 75.— dalje Satin črn, dvojna visokost . . od L 3.90 dalje
Satin barvan .................od L 3.50 dalje
Blago za ženske suknje, gorko od L 7.50 dalje
Cajh za hlače.................od L 3.50 dalje
Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la» nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze» nin, itd. itd.
Proučite naše cene in videli boste, da ni nižjih vTrstu. — ZA NAKUP ČREZ 20 LIR DOBITE DARILO.
Preklic.
Podpisani preklicujem vse žaljivke izgovorjene na račun Roze Jerebove, roj. Sturmove iz Idrije.
Idrija, 29. XI. 1929.
Anton Jazbar,
jPreldlc.
Podpisani Josip Lozar pok. Ivana iz Vriovina št. 11, preklicujem in pbža» Iv.jem žaljive besede, katere sem izgo» voril dne 13. junija 1929. na rovaš g. Čermelja Benedikta iz Vrtovina št. 41. — Izjavljam, da so bile besede ncopra» vičene in se zahvaljujem g. Čermelju, da j c odstopil od kazenske ovadbe proti meni.
Ajdovščina, dne 19. VI. 1929.
Lozar'Jožef 1. r.
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po» pravila po naročilu.
Sorica, aia Mazzini 5 (ex via Municipio)
Petra Mozetičeva.
Zobni zdravnik
dr. Robert Maualy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah In sobotah ordinila
v POSTOJNI
I Dr. VENCESLAV REyfì
je otvoril
lastno pravno pisarno
v ©ORICI
ria Contavano 2/1
nasproti hiše Banca del Friuli.
IflflH M-Borica

Tovarna orgel, harmonijev ira glasovirjev.
flajstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka
Ker so padle cene cina, izdeluje orgle po 2500 lir register. - Plača se po kolavdaciji orgel.
'iM, :-V:t:	• yF;: A M/	1V	K -,-č.
ZAHTEVAJTE CENIKI
no strategijo uničil sovražnike. Nje* govo ime je zaslovelo, rdeča vlada ga je slavila kot narodnega junaka, v Moskvi so mu pripravljali Zmagoslav* je. Toda Gurova je vleklo le naprej — pred njim je ležala velikanska kitajska dežela. Sklenil je v njo ponesti rdečo zastavo komunizma. Na Kitajskem so se tedaj razni generali borili za pre* moč. Mladi vojskovodja je sklenil, da bo podprl enega izmed njih, Čang*Kai* Sčeka in potem po njem nadzoroval celo Kitajsko.
Gurov se je lepega dne predstavil Ščeku, češ, da je bivši nemški general Galen*Bliicher, in se mu ponudil v službo. Radi svojih genialnih vojaških1 sposobnosti je kmalu postal pravi vod* ja Ščekove vojske. Zmaga je sledila zmagi, po kratki dobi je večji del Ki* tajske bil v Ščekovih rokah. Šček je vladal Kitajsko, Gurov je vladal Šče* ka. Njegovi tajni zaupniki so po vsej Kitajski organizirali komunistične ce* lice. Toda tudi Gurovu se je lonček slednjič prevrnil. Kitajci so vdrli v ru* sko poslaništvo v Pekingu in med ta j* nimi listinami našli tudi spis, iz kate* rega je Šček spoznal, kako ga je Gu* rov vlekel za nos. General Galen*BUi* cher*Gurov je moral takoj zapustiti kitajsko ozemlje. (Konec prihodnjič.)
Dobra vest za bolne na nogah.
Zvedeli smo zanimivo- novost, ki jo jo upo« rabila stara in ugledna mestna tvrdka, da bi olajšala na.pameten in trajen način bolečine vsem tistim, ki trpe vsled utrujenih ali bolnih nog in ki so brez haska poskušali razna sred* stva za ploske noge. Tvrdka se imenuje Čevs Ijarna Donda v Trstu, Corso Garibaldi 16, ki bo v svojih prostorih odprla »Supinatarium«, kjer bo od 11. t. m. dalje vsakdo dal lahko preiskati brez stroškov in obveznosti svoje no* ge s posebnim zrcalnim strojem za noge znam* ke »Maj«. Potrebna pojasnila bo dajala po* strežnica, ki bo določila posebno boleča in oslabljena mesta. Razen tega se bodo v svrho poizkušnje preizkusili po zdravniških navodilih različni pripomočki za noge znamke »Supi* nator«.
S tem dajemo vsem zelo koristen nasvet, naj gredo obiskat ta zelo koristni »Supinatorium«.
Javna draiastio.
Na prostovoljni javni dražbi se bo dne 14. decembra t. 1. ob 10. uri v notarski pisarni v Sežani prodala iz zapuščine župnika Koželja hiša (ob glavni cesti, pripravna za obrt) s pri* ti klinami št. 64 v Koprivi na Krasu; vzklicna cena je lir 15.028, za zemljišče »Baučnik« vzklicna cena lir 600. Pojasnila se dobe pri podpisanemu ali v notarski pisarni v Sežani. Zastopnik upravičencev
dr. Josip Ferfolja, odv. v Trstu,
via Fabio Filzi št. 17.
s TOLMIN B
Zdraraik - Mrug - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
Izvežban na klinikah naDunajiiln vMonakovcm (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
V Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10) J
Gospodinje!
Preden kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite: frštanj tiskan po L 1.95; flanelo barvano 70 cm visoko po L 2.50; volnen mušlin 90 cm visok po L 9.90; madapo* lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; borgo Cor* mons po L 2.90. Ugodna prilika:	sivi zefir
80 cm po L 2.90; laneno platno 80 cm po L 5.90; saten 120 cm po L 3.90.
Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zelo pri* mernih cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
NAJUGODNEJŠE CENE!
Ivan Kerže, nasi.
Trieste - Piazza S. Giovanni št. 1.
Ima v lastni zalogi najrazličnejše kuhinjske in hišne potrebščine iz aluminija, emajla iz domačih in inozemskih tovaren. Ima popolne namizne opreme iz porcelana, steklenine in prsti; najrazličnejše lesene izdelke: škafe, žehtnice in dr. Prva zaloga krogel za Igranje.
Raznovrstna darila za razne prilike.
Darila za birme,
poroke, m krste

najdete v
SITAMI F. BUSA,
TRST - Corsa Bari talil 35
^oboEdravniški atrokolaitorij ■'‘Npg
TRST - - Vìa delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
Za obuvalo rabite SAMO
iz-
deteR
SIDOL COMPANY
TRST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
Igrače in najlepša darila
BEI
sv. Miklavža in božič.
S&LŽimŠČU ©&PPELLAW!
Trst, via Roma 5, telef. 77-28.
Opomba: Naročnikom tega lista, damo 15% popust.
LAMA TRIESTE
4® e «4;
* garantita
Rezila za britje od 60 cent. naprej. Velika izbera bri-I vnih strojčkov. Strojčki za striženje lir 17—. Prvovrstni cepilni noži 'škarje, srpi, pile za žage, najrazličnejše obrtnijsko orodje.
Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanje
in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah. Posebnosti: „SOtIN6ENw
LAMA TRIESTE
CORSO GARIBALDI 19
PHENIX
francoska zavarovalna družba
za življenje in požar.
Glavno zastopstvo
TRST - sia N. Macriiiaielli 10.
Zastopstvo za Tržaško in Goriško posegu MiTOis, Razdrto.
DOMAČA TRGOVINA
JIS. KRAIGHER
v POSTOJNI
Postreže samo z dobrim svežim blagom.
Kupujte doma!
Bostllaa JLEERBO VIIT0R18"				
Trst, Via XXX. ottobre, voga! Riu Valdirivo				
I'		Telefon. N.ro 39-86.		i
I		Sobe za tujce po zmernih		1
1		cenah. Domača kuhinja, iz-		1
1		bera rib; istrska in kraška		i
|		vina.		s
1		izvrstna postrežba!		1
Naročite si »Družino!1
Za umnega gospodarja.
Trg tacitili prideta.
Trst, 3. decembra:
Jabolka:	domačih ni več; štajerska drobna
od 130 do 200, kanadke do 260.
Hrušk je prav malo, cena 160 do 180.
Krompir domači 50, ogrski 38 do 40.
Vrzote: v obilici jih dovažajo kmetovalci iz goriške okolice in zato je cena padla na 20—30.
Cvetača (karfijola) iz Barija 80, domača 100.
Čebula 50.
Kostanj 100 do 110, maron 130 do 140.
Gorica, 4. decembra:
Grozdja pridejo na trg posamezni kilogrami in belo gre po 300 do 350.
Hruške za kuhanje 140 do 160, lepše tudi 280 do 350.
Jabolka večinoma iz Jugoslavije od 140—250.
Kostanj drobni 70 do 80, maron 130 do 150.
Krompir 40.
Zelenjad: vrzote 15 do 20, kapusne glave (malo več) 60, solata endivija 60 do 80, zelen radič 60, rdeči radič 160 do 200, repa 10 do 12, špinača 70 do 80, cvetača 100.
Domača cvetača je zelo lepa in z njo sc na tukajšnjem trgu ne more kosati nobena iz no* tranjosti. Rdeči radič še ne gre v inozemstvo, kamor gre sedaj samo kostanj.
Tržni pregled.
Žita in moke: pred mesecem je bil radi borznega poloma v Ameriki svetovni žitni trg zelo slab. Ker so tudi kmetovalci špekulirali na borzi in ime* li občutne zgube, so skušali priti do denarja s tem, da so silili svojo pšeni* co na trg. Ponudba je bila velika, po* vpraševanje majhno in cene so šle' navzdol. Nizke cene v Ameriki, ki je najvažnejši zalngatelj sveta, —- so povzročile nizke cene po vsem svetu. Tekom zadnjega meseca pa so se raz* mere spremenile. Ameriška borza se je umirila, tečaji delnic so se začeli polagoma dvigati in kmetje niso več tako silili na trg s pšenico. K temu so se priključile slabe vesti o letini v Ar* gentini — drugi važni žitni zalogi sveta — in cene so začele rasti.
V Evropi so odvisni od svetovnega trga le kmetovalci v podonavskih dr* žavah, to je ria Ogrskem, v Romuniji in Jugoslaviji, ki so tudi edine evrop* ske države, ki lahko izvažajo krušno žito. Med kmetovalci v imenovanih državah se snuje sedaj posebna zve* za in izgleda, da bodo vse tri države v bodoče enotno nastopale pri prodaji krušnih žit. Tako bodo Ogrska, Ro* munija in Jugoslavija sodelovale vsaj na gospodarskem polju, če že ne mo* rejo iti skupaj na političnem. Od le* tošnje letine je Jugoslavija dosedaj izvozila 41.000 vagonov pšenice, na razpolago pa je ima za izvoz še kak# šnih 60.000 vagonov.
Od vseh spreminjanj na svetovnem trgu je italijanski trg prav malo pri*
Krojačnica.
Dediči
Pellegrina
Levijo.
veli.hu ume«
PO T©¥ARKBŠKSH CEKA H
S. LEVI
TRST - uia S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE
Velika izbera domačega in tujega sukna za moške in ženske, oooo
T H S T
Corso Uitt. Em. UL št. 3]
Zaloga cSesEiniti plaščev znamke Pirelli.
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice !
Lawntenis	od	L.	1.90 naprej
Flanela v vseh barvah	po	L.	2.40
Flanela črtasta	„	„	2.60
Frštanj plav, težak, za moške spodnje hlače po L 3.80 Frštanj za obleke	po L 2.60, 3,— 3.80
Žamet za obleke	„ „ 4.50, 4.80, 5.20
„ zamoške hlače,težak od L 7.—
Cajh za moške hlače od L 6.50 Frštanj za srajce, piket po L 2.80 Madapolan „Coredo“	po	L	1.90 m
Platno «Madonna**	„	„	2.90 m
Platno pravo «Irlanda „ „ 3.20 Platno za rjuhe	od L 4.90 naprej
Platno «Douglas1* 150 visoko po L 6.50 m
Velika izbera borga za srajce, plavine za predpasnike, flanele in drugega. Pogrinjala za postelje, izredna prilika po Lit. 11.—
Nogavice, maje, brisače, kuhinjske cunje in drugo po najugodnejših cenah.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Najvišje cene
kun, zlatic, dihurjev, vider» jazbecev, veveric, dlvjIHln domačih zajcev.
D. WIKOSPAOH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/II vrata 16 Telefon št. 83 81
Sprejemajo se pošiljat ve po pošti.

Sv.	!

Velika izbera igrač; popravila punčk za otroke; bogata izbera jaselc, palm ter umetnih cvetlic za dom, cerkve in pokopališča.
Alojzij Ocvirk, prej Buchbinder Trst 1
Via delle Torri 2 — (Piazza S. Giovanni) j
! ? j
TRST, Via Imbriani 14.
Ì
I
Naj večjo izbera,
eleganca in popolnost kroja, dobre tkanine,
barve, ki ne zbledijo,
dobre in poštene cene so le pri tvrdki
«ALLE GRANDI FABBRICHE**
TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE
Skladišče narejenih oblek za moške z zalogo sukna in pisanega blaga za obleke po meri.
LASTNA PRVOVRSTNA KROJAČNICA.
Jamčimo, da naročila točno izvršimo; če delo popolnoma ne ugaja, vrnemo denar.
125 do 135 75 do 80 72 do 76 95 95 90 190 175 190 200 92
185 do
zadet, ker je bil letos v Italiji rekordni pridelek krušnega žita in ker je ita» lijansko žito zavarovano z visoko uvozno carino pred vsakim vplivom iz .inozemstva. Danes so v Italiji sledeče cene:
Žita: pšenica koruza domača koruza jugoslovanska rž
ječmen oves češki fižol, jugoislov. kok moke: krušna bela
bela 0 bela 00
koruzna moka	90 do
V italijanskih belih mokah ni enot? nosti, ker ima vsak mlin svoje šte» vilke.
Živina: kupčija je mrtva, mogoče vpliva na to v zadnjem času tu* di deževno vreme, radi katerega je bilo na trge prignane malo živine. Na trgu sv. Andreja v Gorici je dosegla 4 lire za kg žive teže samo plemenska živina ali pa prav lepa klavna. Ostala je bila bolj po ceni. Teleta imajo ceno 5.20 do 5.70, tolminska teleta, ker jih v Trstu zelo cenijo, gredo tudi do 6.30.
Mladi prašiči so po približno 8 do 10 lir za kg žive teže, 6 do 8 tedenski po 100 do 120 lir na glavo. Debeli prašiči imajo ceno telet. Na trgu je precej opitanih prašičev, četudi ni še poseb» nega izvoza iz Jugoslavije.
Krma: cena grobi krmi, to je senu, otavi in slami je v splošnem nespre» melnjena (dobro seno 35 do 40, slama 18 do 22), enako tudi otrobom, ki sta* nejo 78 do 82 lir za kvintal; orehove tropine stanejo 100 do 102 liri, mesna moka 200 lir za kvintal, klajno apno pa 2.50 za kg.
Vino: po deželi je kupčija mrtva, prave cene tudi ni, ker hodijo vino; gradniki sami okoli ponujat svoj prh delek. Zato ni mogoče vzeti za merilo slučajno doseženih cen1. V splošnem prašajo Brici 150 do 160, spodnji Vi» pavci isto, zgornji od 120 naprej za hekto. V Istri pa se dobi vino od 100 lir naprej.
Iz notranjosti prihaja sedaj v našo deželo zelo malo vina, ker je letos v splošnem slabše in dražje kot naše.
Mleko in mlečni izdelki: mleko je po deželi po približno 70 stotink, v bližini mest je nekaj dražje. Mlekar» niško maslo je v zadnjem času širom cele Italije precej dražje, kar je po» sledica male proizvodnje in bližine praznikov. Naše mlekarne dosežejo trenotno 16.50 do 17 lir za kg, v Trstu pa je podrobna cena 21 lir za kg. Tol» minski sir stane danes. 8 do 8.50 lir za kg. V zadnjem letu je v notranjosti zelo padla cena parmežanskemu siru, ker se je znatno skrčil izvoz v Sever» no Ameriko.
Umetna gnojila: trenotno sc rabi žlindra in kalijeva sol za travnike ter čilski soliter in apneni nitrat za vrhno gnojenje pšenici. Žlindra stane na drobno 36 lir, superfosfat 22, žveple nokidli amonijak 108, čilski soliter 110, apneni nitrat 105, 40% kalijeva sol 72, apneni cijanamid 80 lir za k vin tal.
Corso y. E. III Št. IG TRST~TRIESTE JICOPSO T, E. III št. IB
Velika
božična
razprodaja
popustom.
Corso V. E.!II1 št. IB tmst-trieste Corso U. E. III št. IB
Moi^es
postave?.
KUPNO * PRODAJNA POGODBA.
(Nadaljevalnje.)
Prodajalec jamči kupcu, da nima prodana stvar skritih pogreškov in pomanjklj ivosti.
Ali jamči prodajalec za vse pogreške in pomanjkljivosti?
Ne! Prodajalec jamči samo za take skrite pomanjkljivosti in pogreške, radi katerih
1.	kupec prodane stvari ne more ra* biti za namen, za katerega je določena;
2.	za pogreške, ki uporabo prodane stvari zmanjšujejo v taki meri, da bi je kupec ne kupil ali pa bi bil ponudil nižjo kupnino, ako bi vedel zanje.
Prodajalec pa kupcu ne jamči za vidne pogreške in pomanjklivoisti ali pa takšne, ki bi jih kupec lahko spo* znal.
Primer: Peter proda Pavlu kravo. Krava je slepa. Peter ne jamči za sle* poto, ker jo Pavel lahko opazi.
Vzemimo pa, da je prodal Peter Pavlu kravo, ki je bila nadušna. Na* duha je notranja bolezen. Pavel ni mo* gel takoj zapaziti bolezni, šele pozne* je jo je ugotovil. V tem slučaju Peter jamči za bolezen.
Prodajalec je odgovoren za skrite pogreške in pomanjkljivosti, četudi ne bi vedel zanije. Te odgovornosti pa nima, če se je s kupcem pogodil, da ne prevzame za ta slučaj jamstva. Kaj lahko zahteva kupec, če ima pro=
dana stvar pogreške in pomanjkljis vosti?
Kupec lahko zahteva:
1.	da se pogodba razveljavi, to se pravi, da mu vrne prodajalec kupnino in on prodajalcu kupljeno stvar;
2.	kupec pa lahko stvar tudi obdrži pod pogojem, da mu prodajalec vrne del kupnine. Prodajalec mora kupcu plačati poleg kupnine tudi odškodnino za vso škodo, če je vedel, da ima pro* dana stvar pogreške in pomanjkljivo* sti. Ako pa ni vedel prodajalec za po* greške ita pomanjkljivosti, je dolžan povrniti kupcu samo kupnino in po* godbene troške.
Ako propade prodana stvar zaradi pogreškov in pomanjkljivosti, nosi iz* gubo prodajalec; prodajalec mora v tem slučaju povrniti kupcu kupnino in pogodbene troške, a mora plačati tudi odškodnino za vso škodo, ki jo je pre* trpel kupec zaradi propasti prodanega predmeta, če je vedel za pogreške in pomanjkljivosti. Izgubo pa nosi ku* pec, če propade pokvarjena prodana stvar le slučajno, to je brez prodajal* čeve krivde.
Kdaj mora kupec uveljaviti svoje pravice?
Ako ima kupljena stvar pogreške ali pomanjkljivosti, mora kupec tožiti, da se razveljavi pogodba ali da mu prodajalec vrne del kupnine:
1. tekom enega leta, če se pogodba tiče nepremičnim;
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. decembra 1929. s parnikom
MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. decembra 1929. s parnikom
CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nois Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
r~=n
i
&	ZDRAVNIK
2 dr. Eresie Adalberto
S sin, po domače mladi, sprejema vedno v svojem
embuiatoriju v GORICI,;
na Travniku (Piazza Vittoria) št. IM.
ù	nad lekarno Cristofoletti.
N
lir sna don
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem „DUBIED"
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČUK, Gorica, piazza Cavour štev. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju.
IMANUFAKTURNA TRGOVINA
GIOVANNI MOSE
št. 7
= RAŠTEL —
GORICA
št. 7
Velikanska zaloga
najboljšega in najcenejšega blaga,
platna, ©isrlsac, nogavic, žepnih nzt,volnenih tkanin, ©dej, naramnic, pasov, podvez, zimskih maj
Itd. Itd.
V Vašo korist je, če obiščete našo trgovino.
Jlfa Lavai"
lahko zagotovi in dokaže, da je največja svetovna organizacija za prodajo
posnemalnlkov
družba ALFA LAVAI. - Milan,
via Farneti 5
Nadzornik za Julijsko Krajino:
Goppado Ban - Borica, via Fonte Isonzo št. 35.
2.	tekom treh mesecev, ko gre za premičnine in
3.	tekom 40 dni, ako gre za živino. Kaj lahko zahteva kupec, ako nima kupljena stvar lastnosti, ki je bila
dogovorjena?
Ako nima kupljena stvar izrecno dogovorjenega svojstva, sme kupec zahtevati od prodajalca:
1.	da mu nabavi stvar z določenim svojstvom in da mu plača odškodnino za škodo, ki jo je pretrpel radi tega, ker mu je izročil stvar, ki nima dolo* čenega svojstva;
2.	če pa ni mogoče, da bi mu proda* jalec nabavil stvar z izrecno doloce* n im svojstvom, kupec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in da mu pia* ča prodajalec odškodnino za škodo, ker mu je izročil stvar, ki nima dolo* čenega svojstva.
Primer: Peter je prodal Pavlu kra* vo. Pri pogodbi je bilo izrecno dogo* vorjeno, da daje krava 15 litrov mleka na dan. Pozneje je Pavel ugotovil, da krava ne daje dnevno 15 litrov mleka, marveč samo 10 litrov.
Pavel sedaj lahko zahteva: 1. da mu Peter da drugo kravo, ki daje u litrov mleka na dan in da mu plača odškod* nino, ki jo je imel radi tega, ker mu je Peter dal kravo, ki je imela samo 10 litrov mleka na dan; 2. Pavel pa tudi lahko zahteva, da se pogodba razve* ljavi in da mu Peter plača odškod* nino.
Kupčeve obveznosti.
Prva in poglavitna kupčeva dolžnost je, da plača kupnino. Kupnino mora plačati v roko in na kraju, ki sta bila v pogodbi določena. Če ni bilo o tem ničesar določenega v pogodbi, mora kupec plačati ob času, ko se izroči prodani predmet in na kraju, na kate* rem se mora izvršiti izročitev proda* nega predmeta.
Kakšne pravice ima prodajalec, če kupec ne plača kupnine?
Ako kupec ne plača kupnine, proda* jalec lahko s tožbo zahteva ali
1.	da mu kupec plača kupnino ali
2.	da se pogodba razveljavi.
Ako si prodal nepremičnino, lahko zahtevaš od sodnije, da ti dovoli hi* poteko na prodani nepremičnini v kri* tje kupnine. Hipoteko dovoli sodnija v tem slučaju tudi proti kupčevi volji.
Ako si prodal premičnino iini nisi dovolil kupcu odloga plačila, smeš
1.	zahtevati, da ti kupec prodano premičnino vrne, če jo še ima ali pa
2.	preprečiti, da jo naprej proda.
Prvo ali drugo pa moraš storiti te*
kom 15 dni po izročitvi prodane pre* mičnine in prodana premičnina se mora nahajati še vedno v stanju, v katerem je bila izročena.
(Nadaljevanje.)
Odlikovani zobozdravniki ambulatori].
M- BMEZIOA1
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Moria)
poleg kinematografa.
!
I

ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejemna
od IO. - 12. in IS. - 1$>. ure
o mm, Corso l/m. Em. III. štev. 59,


J

KABINET minili
primarija
tirja AVGUSTA DE FIORI-JA
je odprt vsaki dan v Gorici Corso Vittorio Emanuele Ili št. 14
od 9. — 12. in od 2. — 4.
V juliju ia avgustu je ob nedeljah zaprt.
Ortopedični zatmd A. ZECCHI
Turin » via Homa 3i, E. uadstr.
aparat Zecehi
zatiran iuie siapredemasij«
KILE
Srčna zahvala dveh zakoncem iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Aipaos, bivajoča Garna d’Aipago, pokr. Beiluno, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko poskušajo prizadete osebe - moški ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih :
čersiffljas: četrtek 5. decembra v hotelu „Friuli“.
Tržič: petek 6. decembra v hotelu „Al Cervo".
Videm: sobota 7. decembra v hotelu „ltalia“. ktisaaa: nedelja 8. decembra v hotelu „Bella Venezia“
Casarsa: sreda 11. decembra v hotelu „Leoni d’Oro“.
GORICA: v čsiM 12. decembra v hotela «Angelo fOm*1.
Krmili: petek 13. decembra v hotelu „Leon Bianco“.
S. Siorgio sli Mag aro: nedelja v 15. decembra v hotelu „ Al l’Angelo" Palmanova: ponedeljek 16. decembra v hotelu „Rosa d’Oro“ Spilimbarp: torek 17. decembra v hotelu „Ste!la d’Oro“
I
aesa«s8aBg«issBBSSBBea8ss@8a@BSsgaBgBssi»B | Tvrdka Teod. Hribar » Serica I
CORSO G. VERDI it. 32	jg
«Si
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna sa časti duhovščino S platno znanih tovarn Regenhart & Raymann na cerkvene prte.
® Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejŽffc vrst. h g<\ potrebno za njihovo popolno opremo,
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE
m
©
Z4
S
Josip Ker$evani# Gorica
Plraaiasa Cavout štev. 9..
Zaloga šivalnih stinjev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
$i@hsmi5iia eSeSavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
S8®r- Bencin „Lampo‘
Telefon it. 415,-Brzojavke: KERSEVANl, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 310:	Kakšna določila veljajo
glede občinskega živinskega davka na teleta?
Odgovor:	Vsaka občina ima svoj pravilnik
za živinski davek, ki ga mora odobriti deželni upravni odbor. Tako so n. pr. v občini Šempas teleta prosta občinskega davka do starosti enega leta, potem pa so podvržena davku kot junčki ali junice, po dveh letih pa kot vol ali krava. — Če hočete vedeti, kakšna določila veljajo v Vaši občini, prosite na županstvu, da Vam dajo pravilnik o živinskem davku na vpogled.
Vprašanje št. 311: Kdaj pojde letnik 1911. na nabor?
Odgovor: Drugo leto.
Vprašanje št. 312: Pri gašenju hiše je bil nekdo poškodovan; zavarovalnica je plačala si« cer odškodnino od hiše, poškodovancu pa noče ničesar priznati. Ali ima ta pravico do od« škodnine in od koga?
Odgovor: Če je pogorelec pri gašenju klical na pomoč onega, ki se je potem ponesrečil, bi morala zavarovalnica odškodovati ponesrečen« ca. Če pa je ponesrečenec prostovoljno gasil, potem ima pravico zahtevati samo odškodnino za delo. Ako je zavarovalnica že izplačala za« varovalnino, pišite ji, naj plača še odškodnino za ponesrečenca. Tožiti pa ne kaže, ker je izid pravde dvomljiv.
Vprašanje št. 313: Leta 1920. mi je bila od« vzeta vojna pokojnina, sedaj mi pa bo v krat« kem zopet priznana. Za koliko let bom dobil doplačilo?
Odgovor: Pokojnina Vam bo priznana za en mesec pozneje, kot ste napravili prošnjo. Če ste torej vložili prošnjo, ki je bila ugodno re« šena, komaj 1. januarja 1929., boste dobili po« kojnino od 1. februarja 1929. naprej.
Vprašanje št. 314: Patentirana naprava proti žeparjem.
Odgovor: Vaše vprašanje je nejasno. Svetu« jemo Vam, da se zglasite ob priliki pri Dežel« nem gospodarskem svetu (Consiglio provinciale d’ Economia). Tam dobite vsa podrobna po« jasnila.
Vprašanje št. 315: V neki vasici na Krasu bi rad postavil nagrobni spomenik v slovenskem jeziku. Ali je to dovoljeno?
Odgovor: Napisi na nagrobnih spomenikih v slovenskem jeziku so dovoljeni.
Vprašanje št. 316: Ali je kateri urad, ki skr« bi za jetične?
Odgovor: V vsaki deželi je poseben konsor« cij, ki skrbi za jetične. V Gorici je tak urad v via Trieste 43, poleg Kmetijskega urada. Naj« boljše bo, da se ob priliki zglasite osebno tam (Dispensario Regina Elena).
Vprašanje št. 317:	Ali sem dolžan plačati
občinski dolg, ko pa nisem dobil od 1. 1925. no« benega obvestila? Dolžnik je umrl. Kdo je dol« žan pačati, ali dediči ali sorodniki?
Odgovor: Na Vaše vprašanje ne moremo odgovoriti, ker ne vemo, zakaj dolgujete; zato tudi ne vemo, če je Vaš dolg že zastaral. Po vesti pa so dediči dolžni.
Vprašanje št. 310: Vem, da more uživati dr« žavni vpokojenec samo s privoljenjem finanč« nega ministrstva pokojnino v inozemstvu. Ko« liko časa pa sme vpokojenec ostati v inozem« stvu, da ne zgubi pravice do posameznih me« sečnih obrokov in da ostane pravica do po« kojnine nedotaknjena?
Odgovor: Pokojnina zapade po dveh letih. Če misli vpokojenec ostati v inozemstvu več časa, naj napravi prošnjo na Ministero delle Fi« nanze, servizio Generale dele Concessioni go«
vernative e dei Trattati di Pace. Ta prošnja mora biti vložena potom prefekture.
Vprašanje št. 319: Imam 2 starejša sina v Argentini, ki delata sama zase, mlajši se je pa rodil 1. 1911. Ali bi imel ta pravico do skrajšane vojaške sužbe, ker sem jaz nesposoben za de« lo? Ali bi dobil najmajši dovoljenje za izselitev k bratoma v Argentino, in sicer prihodnjo po« mlad? Ali bi mogel v Argentini odslužiti vo« jaško službo?
Odgovor: Če ste res nesposobni za delo, ima Vaš sin gotovo pravico do skrajšane vojaške službe. Vojaško poveljstvo ne bo dalo. sinu do« voljen ja, da bi se izselil v Argentino, ker pojde letnik 1911. drugo leto na nabor. Da bi odslužil vojaško službo v Argentini, ni mogoče.
Vprašanje št. 320: Imam sod vina, ki mi že celi mesec vre. Kaj naj napravim? Bojim sc, da se skisa.
Odgovor: Če ima vino še sladek okus, to je, če vsebuje še nerazkrojen grozdni sladkor, je vrenje naravno. Vrenje pospešite, čc držite klet več časa pri vedno enaki toploti, ki naj znaša 15 do 20 stopinj Celzija. Pri tej toploti bo vino kmalu povrelo. Če pa ni vrenje normal« no, potem morate iti z vzorcem vina k strokov« njaku.
Vprašanje št. 231: Ali je res, da kostanj pita prašiče? S čim bi jih najbolje opital?
Odgovor; Oba kostanja (divji in žlahtni) sta prav dobro sredstvo za pitanje prašičev (napol kuhana). Drugo dobro sredstvo sta koruza in ječmen.
Vprašanje-št. 322: Iz česa delajo glicerin, ki
je tako sladek? Zakaj ga največ rabijo?
Odgovor:	Grška beseda glykos pomeni sla«
dek. Glicerin delajo iz masti ali pa ga prido« bivajo pri alkoholnem vrenju iz sladkorja. Na ta način so ga dobivali mnogo med vojno v Nemčiji. Zelo mnogo glicerina rabijo pri izde« lo vanju razstreliva.
ZaStvatla.
V sredo dne 27. novembra je ljubi Bog po« klical po dolgotrajni bolezni v boljše življenje mojo ljubo soprogo
iz Volčjedrage št. 73.
Pogreb je bil v četrtek dne 28. nov. 1929.
Zahvaljujem se velecenjenemu g. primariju drju Petru Marinu za požrtvovalno zdravljenje na domu in v goriški bolnišnici, gg. zdravni« koma Adalbcrtu in Emiliju Gresiču, domačemu biljenskemu zdravniku g. drju Bevigliju za lajšanje trpljenja, vlč. gg. dekanu Valentinu Pipanu iz Renč in kuratu Cirilu Zamarju iz Bilj za tolažila sv. vere, vsem sosedom, posebno pa ženskam iz soseščine za nadvse požrtvovalno postrežbo v bolezni in končno vsem iz Volčje« drage, Bukovice, Vogerskcga, Prvačine, Renč, Bilj, Mirna, Šempetra in Vrtojbe, ki so v tako obilnem številu spremljali blago pokojnico na zadnji poti.
Volčjadraga, dne 29. novembra 1929.
Žalujoči soprog:	Žalujoča družina:
Avguštin Rusijan. Avguštin Arčon z ženo Katarino in z otroci Jolando in Avguštinom.

Umrla je po dolgi in mučni bolezni v 70. letu starosti previdena z verskimi tolažili naša draga mama
Zahvala.
DECIMI ZIMIC.
Deskle - Plave.
Rafael, Josia. Mihael, Ivan,
sinovi,
Pavla, Ivanka por. Medvešček,
hčeri.
Ob bridki izgubi naše ljube mame se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam skušali lajšati veliko bol. Posebna zahvala: č. g. vikariju Mežanu za večkratni obisk in tolažbo v bolezni, čč. gg. Makucu iz Marijinega Celja in Bregantu iz Gorenjega polja, g. zdravniku drju Cano-nieru iz Kanala za trud, dalje vsem sorodnikom za sočustvovanje in preblagim sosedom in sosedinjam, ki so ji stregli po noči in po dnevi. Iskrena hvala pevskemu zboru za žalostinke, darovalcem vencev in cvetja in vsem obilnim spremljevalcem na zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Žalujoča družina ZIMIC.

Zahvala.
Ob smrti našega predobrega očeta in starega očeta
ANOREJA PODGORNIKA, posestnik
najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v težkih urah. Posebno j aljujemo: č. g. župniku iz Kamenj za ganljivi govor na grobu, č. g. dekani Črnič za vodstvo pri pogrebu, č. g. župniku iz Batuj, g. zdravniku iz Črnič, g končno vsem sorodnikom za darovane vence in našim dragim domačinovi likem številu prihiteli, da izkažejo poslednjo čast nepozabnemu pokojniku. Vrtovin, 28. XI. 1929.
Žalufoči družini Podgornikova - Vrtovin. — Lulikova - A.
Zahvala.
Ob bridki nesreči in nenadomestljivi izgubi našega nad vse dragega sina, brata.
ALOJZIJA KENDE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremili dragega pokojnika na poslednji poti, in nas na katerikoli način tolažili. Posebno zahvalo pa č. g. J. Premrlu za duhovno tolažbo, g. zdravniku Gentiliju, čč. gg. usmiljenim bratom, pevskemu zboru in pevovodji g. Munihu Zdravku iz Sv. Lucije za ganljive žalostinke. — Bog stotero povni !
Kozmerica - Sv. Lucija, 30. XI. 1929.
Žalujoča družina KENDOVA.
:jc v):

Valuta — tuji denar.
Dne 4. decembra si dal ali dobil	za
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	93.13	lir
IGO dinarjev	33.87	lir
100 šilingov (avstr.) 269.—	lir
100 čeških kron	56.70	lir
100 nemških mark	257.25	lir
100 švic. frankov	370.90	lir
100 franc, frankov	75.25	lir
100 belg. frankov	267.25	lir
Beneške obveznice 73.—; obveznice »Consolidato« 81.7Q.
Loterijske številke
Sobota dne 30. novembra.
Bari	83	14	12	56	64
Florenca	88	75	28	11	5
Milan	2	13	75	78	46
Neapelj	13	88	58	84	16
Palermo	84	7	73	86	20
Rim	71	52	89	6	63
Turin	42	56	74	19	66
Benetke	6	86	52	50	82
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 8. dec.: Podgrad. Ponedeljek 9. dec.: Dekani, Povir, Tolmin.
Torek 10. dec.: Ajdovščina, Bale, Oprtalj, Škofije, Št. Peter.
Četrtek 12. dec.: Gorica, Sežana. Petek 13. dec.: Sv. Lucija ob Soči, Sv. Lucija pri Oprtlju, Vodnjan, Sv. Lovreč Pazenatički.
Sobota 14. dec.: Materija.
Knjigarna - papirnica-časopisna agencija.
EmilWokiiiatinUp.
Telefon 347
Borica - Corso H. E. 111, št. 7.
Fotografske potrebščine, muzi* kalij e, gramofoni, pio šče in drupe gramofonske potrebščine.
Plošče z narodnimi popevkami.
Dr. Joško Jakončič
je otvoril lastno
pravno p i sarno
yfo'ìv " ’-xì&fr'' y'
v KANALU
v prvem nadstopju nad lekarno.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
»	Riva Piazzetta štev. 18.
filali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, poiljlte ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Poročne sobe, zel° močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500,— lir, iz m a« hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških c e« nah. Tiirk — Trst, via Battisti 12, vogel via Palestrina.
Najlepše, najboljše, najccnejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Neveste pozori 300 'ir žimnice in vzmeti za 2 postelji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Trgovino z mešanim blagom v središču Gorice odam. Pogoji ugodni. Naslov pove uprava.
Prodam 20 do 30 q repe. — Naslov pri goriški upravi.
Kmetovalci goriške pokrajine!
nična posojila daje banka. Obrnite se na tvrd» ko G. Weiss. Gorica, via Barzellini 20.
Popolna skladišča motornih koles. — Za» stopstvo znamk: Ariel, Bianchi, Guzzi, Gilera, HarleysDavidson, Triumph. Tam dobite mode» le za 1. 1930. avtomobilov Bianchi in izvirne nadomestne dele. Tvrdka Cremascoli — Trst, via S. Lazzaro 17.
Harmonij lz druge roke iščemo. Ceno in naslov pošjite upravi »Novega lista« pod ges» lom »Harmonij«.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn» bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od» daj a po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od» pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri* poroči j ivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo» lafl'io, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov!
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Prave kranjske klobase imam vedno v zalogi. — L. KOMEL, Gorica, trg Sv. Anto» na 5.. -— Kupujem po dnevni ceni gnjati (pr» šute) s slanino.
Kmetijske potrebščine, poljedelsko orodje, mlekarske potrebščine, umetna gnojila, vcà vrst orehovih tropin, dobite pri novo ustanovljeni kmetijski podružnici v Kobaridu pri tobakarju št. 83. Daje tudi navodila, kako je treba upo» rahljati umetna gnojila. Ivan Uršič.
Med kupim. Ponudbe sprejema dr. Leo» pol d Bobič — Miren (Gorica).
Železnino, kovine, kuhinjske potrebščine, orodje za vsako obrt kupite po ugodnih cenah pri Rodolfo Fonti (Krvnički), via Commer» ciale 3, Trst.
Krasne nove orgle z 11 registri in harmo» nij s 37 registri, dvema manualoma in pedalom je na prodaj. — Cena nizka, tudi na obroke. Pojasnila daje tovarna orgel, Ivan Kacin — Gorica, Piazza Tommaseo 29.
Našel se je lovski pes fermač, sive mešane barve z rjavimi lisam. Dobi se na Oslaviju 124.
Stroj za česanje volne prodam. Pogon z ro» ko ali na motor. Tapetnik Jelerčič, Postojna.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu» jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Krojaškega pomočnika sprejme takoj An» ton Filipčič, Voglje p. Repentabor.
Iščem pridnega mizarskega delavca Trst, Pier. P. Vergerlo 16.
Gramofonske plošče, slovenske, kupim ali vzamem na posodo za nekaj časa. Pahor, via Mazzini 407, p. Ronchi.
Širite „NOVI LIST*.
Dr. TEOFIL SIMČIČ
Je otvoril
v IDRIJI
nasproti ljudski šoli nad Kavčičevo gostilno lastno
pravno pisarno.
Upravo hiš v mustu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembrc 65, Tel. 83.34.	j-
Hotel Paternost v Postojni išče pošte»
no, pridno podkuharico, katera bi imela veselje do samostojne kuhe. Prednost imajo one, ki so že služile na podobnem mestu in imajo že nekaj prakse. Nastop takoj, plača po dogovoru.
Prodam posestvo: hišo, hlev, lepe travnike, njive in gozdove v Šmihelu pod Nanosom. — Naslov pove uprava.
NOVI list
1929 C j M
»rn 9C-1M fi )
TOLMIN
kirurg zobni zdravnik
R. BERKA
sprejema kot doslej
vsako nedeljo v hiši drja Serjuna.
Ostale dneve v tednu
yJGorici, Corso Verdi 36.
55
s5