Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIV. Izdan in razposlan dne 2. maja 1909.
Vsebina: (Št. 65—07.) 65. Ukaz o nekaterih izpremembah v upravičenstvu srednjih šol. — 66. Ukaz, s katerim se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 38 nadzornih okrajev za uradne posle c. kr. obrtnih nadzornikov. — 67. Ukaz, s katerim se prepoveduje uvažati in razpečavati energos-aparate firme Energos & Co. v Draždanih.
k rigorozom iz klasične filologije (arheologije), iz zgodovine kakor glavne ali stranske stroke, iz modro-slovja (pri dveurni strogi preskušnji) se morejo pripuščati le taki absolventi realnih in reformnih realnih gimnazij, ki dokažejo, da so najkasneje dve leti pred sklepom predpisanih vseučiliških naukov opravili dopolnilno preskušnjo iz grščine v izmeri zahtev pri gimnazijskih zrelostnih preskušnjah na kaki gimnaziji ali pred preskuševalno komisijo, postavljeno za to.
Slušateljem ostalih humanističnih strok ter pravnikom in medicincem, ki pridejo na vseučilišče z zrelostnim izpričevalom realne ali reformne realne gimnazije, se kar najtopleje priporoča, da dopolnijo humanistično izobrazbo s študijem grščine v času svojih vseučiliških naukov.
3.	Zaradi pripuščanja absolventov oznamenje-nih novih srednješolskih tipov k bogoslovnim naukom se izdado posebna napotila.
4.	Z absolventi gimnazijskega oddelka srednje šole dččinskega tipa je ravnati tako kakor z abiturijenti gimnazije. Absolventi realnega oddelka take srednje šole, ki z uspehom naredé dopolnilno preskušnjo iz latinščine v izmeri zahtev realne gimnazije, dosežejo pravice abiturijenta realne gimnazije. K tej preskušnji se morejo pripustiti takoj, ko dosežejo zrelostno izpričevalo tega zavoda.
5.	V minislrstvenih ukazih z dne 28. aprila 1885. 1., št. 7553 (m. uk. šl. 24) in z dne 14. julija
«5.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 29. marca 1909.1.
o nekaterih izpremembah v upravičenstvu srednjih šol.
Zrelostna izpričevala novo urejenih osemraz-rednih realnih gimnazij, reformnih realnih gimnazij in višjih realnih gimnazij dččinskega tipa se načeloma pripoznavajo za enakovredna z zrelostnimi izpričevali gimnazij, oziroma realk.
Gledč pripuščanja absolventov imenovanih novih Šolskih tipov k velikošolskim naukom pa se z ozirom na posebno pripravljalno znanje, potrebno za posamezne strokovne nauke, zaukazuje nastopno :
1.	Absolventi realnih in reformnih realnih gimnazij imajo pravico se dati vpisali v matico na posvetnih fakultah vseučilišč za redne slušatelje in jih je po redni dovršitvi njihovih naukov — izvzemši v točki 2 navedene primere — pripuščati k državnim preskušnjam, oziroma preskušnjam učiteljstva ter k rigorozom.
2.	K preskušnji učiteljstva iz modroslovja, klasične filologije kakor glavne ali stranske stroke, iz latinščine in francoščine kakor glavnih strok, iz zgodovine kakor glavne ali stranske stroke ter
(Slovonisoh.)
48
1904.1., št. 4509 (m. uk. št. 32) omenjena zrelostna dopolnilna preskušnja za vseučiliške nauke absolventov realk naj se v bodoče omeji na latinščino in modroslovno propedevtiko in z opravo te preskušnje, ki se more vršiti šele po preteku enega leta od časa pridobitve zrelostnega izpričevala realke, so združene pravice absolventa realne gimnazije. To pre-skušnjo je raztegniti tudi na grški jezik, ako hoče kandidat doseči pravice gimnazijskega absolventa. Preskušnjai z grščine pa se more v zmislu točke 2 tega ukaza dopolniti tudi v vseučiliškem učnem času.
6.	Izpregledi predpisanih preskušenj iz grščine, latinščine in modroslovne propedevtike so nedopustni.
7.	Na posameznih vseučiliščih naj se poskrb1 za pouk v grščini in latinščini za gori omenjene namene z ustanovitvijo posebnih tečajev.
8.	K študiju kakor redni slušatelji tehniške velike šole se pripuščajo absolventi osemrazrednih realnih gimnazij in realnega oddelka dččinskega tipa brezpogojno, absolventi reformne realne gimnazije le tedaj, če dokažejo kakor gimnazijski učenci potrebno ročnost v geometrijskem risanju.
9.	Na veliki šoli za zemljedelstvo se vzprejemajo absolventi osemrazredne realne gimnazije in realnega oddelka dččinskega tipa kakor redni slušatelji brezpogojno, absolventi reformne realne gimnazije pa so dolžni v prvem učnem letu poslušati predavanje o opisni geometriji.
10.	Na živinozdravniške velike šole imajo absolventi vseh v tem ukazu imenovanih lipov brez ovinkov pristop kakor redni slušatelji.
11.	Za vstop v lekarničarski nauk in v farmacevtiški študij je izpričevalo o uspešno dovršenem šestem razredu osemrazredne realne gimnazije ter reformne realne gimnazije enačiti izpričevali! o dovršenem šestem gimnazijskem razredu. Absolventi šestega razreda realnega oddelka dččinskega tipa morajo poprej narediti dopolnilno preskušajo iz latinščine v obsegu petega in šestega gimnazijskega razreda.
Končno se v vseh primerih, v katerih je izobrazbo dokazati z letnimi izpričevali srednje šole in lahko služijo za to enako izpričevala gimnazij ali realk, 'izpričevala o ustreznih razredih srednjih šol novih tipov pripoznavajo za enakovredna.
Ta ukaz dohi moč gledé veljavnosti zrelostnih izpričeval realnih gimnazij in reformnih realnih gimnazij v času, v katerem se bodo vršile zrelostne preskušnje na takih zavodih, v ostalem pa takoj.
Stiirgkh s. r.
66.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari z dne 6. aprila 1909. L,
s katerim se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 38 nadzornih okrajev za uradne posle c. kr. obrtnih nadzornikov.
§ t-
Na podstavi zakona z dne 17. junija 1883.1., (drž. zak. št. 117) o postavljanju obrtnih nadzornikov se kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 38 nadzornih okrajev ter se vsakemu izmed njih obseg določuje tako-le:
1.	nadzorni okraj:
Okoliš I., II., lil., XX. in XXI. občinskega okraja dunajskega.
2.	nadzorni okruj :
Okoliš IV., V., VI., X. in XI. občinskega okraja dunajskega.
3.	nadzorni okraj:
Okoliš VIII., IX, XVI., XVII, XVIII. in XIX. občinskega okraja dunajskega.
4.	nadzorni okraj: ‘
Okoliš VII, XII, XIII, XIV. in XV. občinskega okraja dunajskega.
5.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Nižeavstrij-skem: Brak ob Litvi, Floridsdorf-okolica, Gänserndorf, Hietzing-okolica, Korneuburg, Mistelbach, Ober-hollabrunn, Tulln.
6.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta Dunajsko Novo Mesto in okrajnih glavarstev na Nižeavstrijskein: Baden, Mödling, Neunkirchen, Dunajsko Novo mesto.
7.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta Waidhofen ob Ybbsi in okrajnih glavarstev na Nižeavstrijskem:	Amstetten,
Gmünd, Horn, Krems, Lilienfeld, Melk, Pöggstall, St. Pölten, Scheibbs, Waidhofen ob Thayi, Zwettl.
8.	nadzorni okraj :
Avstrijsko nad Anižo; Salcburško.
9.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta: graškega, celjskega, mariborskega in ptujskega; okrajnih glavarstev na Štajerskem: celjskega, lonškega, feldbaškega, konjiškega, graškega, hartberškega, Upniškega, ljutomerskega, mariborskega, ptujskega, radgonskega, brežiškega, voitsberškega, vajškega, slovenjegraškega.
10.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Štajerskem: bruškega ob Muri, grobminškega, judenburškega, ljubenskega, liezenskega, muravskega in mürz-zuschlaškega.
11.	nadzorni okraj :
Koroško.
12.	nadzorni okraj :
Kranjsko.
13.	nadzorni okraj:
Primorsko.
14.	nadzorni okraj:
Dalmacija.
15.	nadzorni okraj:
Okoliš mest: Insbruk, Bolcan in okrajnih glavarstev na Tirolskem: Ampezzo, Bolcan, Briksen, Brunek, Imst, Insbruk, Kitzbühel, Kufstein, Landeck, Lienc, Meran, Reutte, Schlanders, Schwaz.
IG. nadzorni okraj :
Okoliš mest: Roverelo, Trident in okrajnih glavarstev na Tirolskem: Borgo, Cavalese, Gles, Mezolombardo, Primiero, Biva, Rovereto, Tione, Trident.
17.	nadzorni okraj:
Predarelsko.
18.	nadzorni okraj :
Policijsko okrožje mesta praškega.
19.	nadzorni okraj.
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: kra-ljevo-vinogradskega, smtehovskega, žižkovskega (kolikor ne spadajo v policijsko okrožje mesta praškega), benešovskega, horoviškega, kladenskega, lounskega, pribramskega, rakoniškega, rudniškega, slanskega. selčanskega.
20.	nadzorni okraj :
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: karlin-skega (kolikor ne spada k policijskemu okrožju praškemu), češkobrodskega, brandyškega ob Labi, časlavskega, mladoboleslavskega, kolinskega, kutno-gorskega, ledeškega, melniškega, mnihovograškega, podëbradskega, turnovskega.
21.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: brou-novskega, vrhlabskega, jilemniškega, trutnovskega.
22.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Liberia in okrajnih glavarstev na Češkem: friedlanskega, nemško-jablonskega, jablonskega, liberškega.
23.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: dub-skega, češko-lipskega, litomeriškega, rumburškega, šluknovskega, dečinskega, warnsdorfskega.
24.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: ust-skega, mostskega, duchcovskega. chomutovskega, prisečuiškega, žateškega, topliškega.
25.	nadzorni okraj:
• Okoliš okrajnih glavarstev na Č e š k e m : aškega» hebskega, falknovskega, krasliškega, jaliimovskega, kadenjskega, karlovovarskega, žlutiškega,murijansko-lazenskega, podbofanskega, tepeiskega.
2G. nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: gor-Sovlynskega, blatenskcga, klatovskega, kraljeviškega, stfiberskoga, polzenjskega, planskega, preštiskega, rokycanskega, sušiškega, strakoniškega, tahovskega, j ilomažl iškega.
27.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: budë-jeviškega, kameniškega ob Lipi, kapliškega, krum-lovskega, tynskega ob Voltavi,milevskega, jindrihovo-graškega, pelgrimovskega, piseškega, prahatiškega, taborskega, trebonjskega.
28.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na češkem: hotë-borskega, hrudimskega, nemškobrodskega, visoko-mitskega, lanškronskega, ljutomišeljskega, pardu-biškega, poliškega, rihnovskega ob Knčžni, žam-berškega.
29.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na češkem: jičin-skega, kraljevograškega, kraljiëno-dvorskega ob Labi, nachodskega, novobidževskega, novopaškega, novomeškega ob Metuji, semilskega.
30.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Brna in okrajnih glavarstev na Moravskem: gostopeškega, brnskega, kyjovskega, hodoninskega, mikulovskega, viškovskega.
31.	nadzorni okraj:
Okobš mest: Iglave, Znojma in okrajnih glavarstev na Moravskem: boskoviškega, dačiškega, veliko-mejreškega, iglavskega, moravsko-budčvi-škega, moravsko-kramlovskega, novomeškega, tiš-novskega, trebiškega, znojemskega.
32.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Olomuca in okrajnih glavarstev na Moravskem: hoh'enstadtskega, ljutovelskega, inoravsko-šumberškega, moravsko-trebovskega, olo-muškega, prostejovskega, rimarovskega, šternber-škega.
33.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta Kromeriža, Ogrskega Gradišča in pa okrajnih glavarstev na Moravskem: hole-šovskega, kromeriškega, inoravsko-ostrovskega, mo-ravsko-graniškega, misteškega, novojičinskega, pre-rovskega, ogrsko-brodskega, ogrsko-gradiškega, va-laško-mejreškega.
31. nadzorni okraj :
Sleško.
35.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta levovskega in okrajnih glavarstev gališkili: Böbrka, Brody, Brzozöw, Cicszanöw,
Dobromil, Drohobycz, Grödek, Jagielloriski, Jaroslaw, Jaworöw, Kamionka-Strumilowa, Levov, Lisko, Mo-šciska, Przemyél, Przemyslany, Rawa-Ruska, Rudki, Sambor Sanok, Skalat, Sokal, Stary Sainbor, Tar-nopol, Turka, Zbaraž, Zboröw, Zloezöw, Zölkiew.
36.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta krakovskega in okrajnih glavarstev galiških: Biala, Bochnia, Brzesko, Chrzanöw, Dqbrowa, Gorlice, Gryböw, Jaslo, Kolbuszowa, Krakov; Krosno, tahcut, Limanowa, Mielec, Myšle-nice, Novi trg, Nowy Sqcz, Niško, Pilzno, Podgörze, Przeworsk, Ropczyce, Rzeszöw, Saybusch, Strzy-zöw, Tarnobrzeg, Tarnöw, Wadowice, Wieliczka.
37.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev galiških: Boho-rodezany, Borszczöw, Brzezany, Buczacz, Gzortköw, Dolina, Horodenka, Husiatyn, Kalusz, Kolomea, Ko-söw, Nadworna, Peczenizyn, Podhajce, Rohatyn, Sniatyn, Stanislavov, Stryj, Tlumacz, Trembowla, Zaleszczyki, Zydaczöw.
38.	nadzorni okraj :
Bukovina.
§ 2.
Vsakemu teh nadzornih okrajev je določeno eno obrtno nadzomištvo ; to nadzorništvo ima svoj sedež:
za 1. nadzorni okraj na Dunaju,
,	„	Dunaju,
»	»	Dunaju,
»	,	Dunaju,
,	„	Dunaju,
„ v Dunajskem Novem mestu
,	, St. Poltemi,
„	„	Linču,
,	,	Gradcu,
„	„	Ljubnem,
„	„	Celovcu,
,	„	Ljubljani,
»	»	Trstu,
,	»	Zadru,
,	,	Insbruku,
»	»	Tridcntu,
,	,	Bregencu,
»	»	Pragi,
»	»	Pragi,
» t Pragi,
»	„	Trutnovu,
,	,	Libercu,
»	,	Dëëinu,
za 24. nadzorni okraj v			Toplicah,
. 25.	n	n	n	Karlovih varih.
. 26.	9	9	i»	Polznju,
» 27.	*	9	n	Budëjovicah,
, 28.	j»	9	9	Pardubicah,
, 29.	9	9	n	Kraljevem gradcu.
, 30.	9	9	n	Brnu,
, 31.	n	* »	Brnu,
, 32.	n	n	n	Olomucu,
, 33.	i»	9	9	Prerovu,
. 34.	n	9	n	Opavi,
, 35.	9	9	9	Levovu,
, 36.	n	9	9	Krakovu,
, 37.	n	9	9	Stanislavovu,
» 38.	9	9	9 § 3.	Černovcih.
Trgovinskemu		ministru	v porazumu z mini-
strom za notranje stvari je pridržano prenesti posamezne posle v celem občinskem okolišu mesta dunajskega enemu izmed obrtnih nadzornikov, postavljenih za ta okoliš.
§ 4.
Razen tega posluje po zmislu § 4 zakona z dne 17. junija 1883. 1. (drž. zak. št. 117), c. kr. nadzornik plovstva po notranjem vodovju kakor posebni obrtni nadzornik za ladjarski obrt po notranjih vodah po vsem ozemlju, kjer velja omenjeni zakon, in en organ c. kr. osrednjega obrtnega nad-zorništva kakor obrtni nadzornik za izvrševanje javnih prometnih naprav na Dunaju, ki imata oba svoj uradni sedež na Dunaju, in en obrtni nadzornik za gradnjo vodnih poti in izvršitev Uravnave rek v okolišu podružnice c. kr. ravnateljstva za gradnjo
vodnih poti v Pragi (§14 zakona z dne 11. junija 1901. 1. [drž. zak. št. 66]) z uradnim sedežem v Pragi.
§ 5-
Ta ukaz zadobi moč tri mesce po svoji razglasitvi. Hkratu izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 29. novembra 1906. 1. (drž. zak. št. 230) o določitvi nadzornih okrajev obrtnih nadzornikov.
Haerdtl s. r.	Weiskirchuer s. r.
69.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance in trgovino z dne 21. aprila 1909.1.,
s katerim se prepoveduje uvažati in razpečavati energos-aparate firme Energos & Co. v Draždanih.
Na podstavi člena VII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) se iz zdravstvenopolicijskih razlogov prepoveduje uvažati in razpečavati električne aparate firme Energos & Go. v Draždanih, ki so se spravili v trgovino z ozname-nilom „Encrgos-aparati“.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Bilinski s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchuer s. r'
(Slovenlsch,)
49