PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 57 (12.995)
Trst, sobota, 12. marca 1988
Potem ko je vlada v četrtek sklenila nadaljevati gradnjo centrale Montalto di Castro
Ministrski predsednik Gona odstopil Odpira se zelo zapletena vladna kriza
Zelo ostre in glasne polemike med socialisti in demokristjani - Predsednik Cossiga bo baje v ponedeljek pričel posvetovanja - Komunisti govorijo o razkroju petstrankarske koalicije
Predsednik Goria odhaja s Kvirinala
f	RIM — Ministrski predsednik Giovanni Goria je včeraj
f	odstopil. Predsednik se je odločil za to potezo zaradi hudih
f polemik, ki so izbruhnile na četrtkovi vladni seji, na kateri je § kabinet, ob nasprotovanju socialistov in socialdemokratov, prižgal zeleno luč za gradbena dela jedske centrale v kraju Mon-§	talto di Castro. Socialisti so takoj ostro nastopili proti tej vlad-
jt	ni potezi. Za uradno protestno noto, če jo lahko tako imenuje-
mo, je poskrbel sam podpredsednik vlade in eden najožjih I Craxijevih sodelavcev Giuliano Amato. Podobne polemične tone je imel tudi včerajšnji komentar socialističnega glasila Avanti.
Četrtkova vladna odločitev nima nobene konkretne politične veljave, pravijo socialisti, ki torej podčrtujejo, da se je Goria na seji dejansko znašel brez večine. Gorieva vlada se je močno prenaglila, so še mnenja socialisti, ki so očitno upali, da bodo ministri pred tako važno odločitvijo počakali na razčišče-nje med vladnimi zavezniki, ki je bilo napovedano za prihodnji teden. Sedaj se je vse naenkrat zapletlo in zaostrilo, tako da je moral ministrski predsednik Goria anticipirati svoj odhod na Kvirinal. Socialisti so hoteli očitno dokazati demokristjanom, da je PSI trenutno odločilni dejavnik tega vladnega zavezništva. Direkcija Craxijeve stranke pa je bila tudi precej kritična do stališča, ki so ga na četrtkovi kabinetni seji zagovarjali socialistični ministri. Sam sekretar je baje včeraj zjutraj očital Amatu, da bi moral v teh pogojih že v četrtek odstopiti in s tem takoj sprožiti vladno in politično krizo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prve upravne volitve bodo že 29. in 30. maja
RIM — Notranji minister Fanfani je včeraj s posebnim dekretom določil, da bodo upravne volitve v vsej državi, z izjemo Furlanije-Julijske krajine in Doline Aoste, 29. in 30. maja. Te volitve zanimajo nekaj manj kot sedem milijonov državljanov, pokrajinske svete v Ravenni, Viterbu in Pavii ter 1218 večjih ali manjših občinskih uprav in več sto rajonskih sosvetov. Glede volitev v naši deželi in v Dolini Aosti pa je notranji minister določil, da se bodo deželne volitve odvijale isti dan kot pokrajinske, občinske in rajonske volitve.
Mandat deželnih skupščin FJK in Doline Aoste pa zapade 25. junija, kar pomeni, da bomo lahko pri nas šli na volišča šele v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. junija. Parlament pa bo v kratkem vzel v pretres ustavni zakon, ki bi dejansko za nekaj dni skrajšal mandat obeh deželnih svetov. Če bodo senatorji in poslanci pravočasno odobrili ta zakon, bomo šli v naši deželi na volišča morda že 12. in 13. VI.
V Furlaniji-Julijski krajini bodo poleg deželnih volitev med drugim tudi volitve za obnovitev pokrajinskih svetov v Trstu in v Gorici ter občinskih skupščin v Trstu in v Pordenonu.
Gorbačov prinaša nov veter?
DEJAN VERČIČ
V ponedeljek prihaja generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. To pa ne bo njegovo prvo srečanje z jugoslovanskimi voditelji. Marca 1985. leta se je med pogrebom svojega predhodnika Černjenka Gorbačov pogovarjal s takratnim predsednikom federacije Veselinom Djuranovi-čem in predsednikom zveze komunistov Alijem Shukrijo. Julija istega leta je sprejel takratno predsednico jugoslovanske vlade Milko Planinc. Marca 1986. leta je med 27. kongresom KP SZ govoril s takratnim sekretarjem predsedstva jugoslovanskih komunistov Dimčetom Belovskim, decembra istega leta pa ga je obiskal še takratni predsednik predsedstva jugoslovanskih komunistov Milenko Renovica.
Ob osebnih srečanjih Gorbačova z voditelji jugoslovanske države, vlade in partije pa je bila še kopica visokih jugoslovanskih gostov v Moskvi in sovjetskih v Beogradu. Med slednjimi velja omeniti vsaj dva: decembra 1986. leta je Jugoslavijo obiskal šef sovjetske službe državne varnosti (KGB) Čebrikov, junija 1987. leta pa sovjetski zunanji minister Še-vardnadze.
Vse od junijskega obiska Sevar-dnadzeja se je v diplomatskih krogih v Beogradu govorilo, da prihaja Gorbačov na obisk v Jugoslavijo. Nekateri so ga pričakovali že septembra lani, pa potem spet oktobra in nazadnje še januarja letos. A priprave obiska so se zaradi zapletenosti zavlekle vse do začetka letošnjega leta in tako Gorbačov prihaja šele zdaj.
Kako gledati na jugoslovansko-sovjetske odnose? Takoj po zadnji svetovni vojni sta bili jugoslovanska in sovjetska komunistična Partija »bratski«. Jugoslovanski komunisti so z zaupanjem zrli Proti Moskvi in na domačih tleh
nadaljevanje na 2. strani
Na dnevnem redu trenutna vprašanja slovenske manjšine
Predstavniki Slovencev v Italiji gostje predsedstva skupščine SRS
LJUBLJANA..... Predsednik Skupščine SR Slovenije Mi-
ran Potrč se je včeraj sestal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Razgovor se je nanašal predvsem na aktualna vprašanja slovenske manjšine in nekatere perspektive in načine reševanja.
Uvodoma je predsednik Miran Potrč napovedal priprave za skupščinsko razpravo o položaju narodnostnih skupnosti izven meja SR Slovenije, kar spada v ustavne obveznosti skupščine. Napovedal je zasedanje predsednikov parlamentov dežel Alpe-Adria, ki bo prihodnji teden v Trstu in na katerem bo na dnevnem redu tudi manjšinsko vprašanje. Položaj tudi glede tega vprašanja se naglo spreminja tako v Italiji kot v Jugoslaviji in vsak dan je nekaj novega in zato je pomemben način reševanja teh vprašanj, kot je tudi izredno važna obramba jezikovnih pravic manjšine in njen gospodarski razvoj.
Slovenski predstavniki so poudarili nekatera pomembna zagotovila, ki so prišla do izraza v zadnjem času zlasti v zvezi z razgovorom Mikulič - Goria in v izjavah predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija. Vendar pa se žal istočasno opažajo poskusi zmanjševanja dosežene ravni zaščite in odvzemanja že zagotovljenih, zlasti jezikovnih pravic. To je hudo protislovje med izjavami najvišjih državnikov in dejanskim stanjem. Poglavitna ovira za reševanje odprtih vprašanj je v stalnem zavlačevanju sprejemanja globalnega zaščitnega zakona, ki ostane osnovna zahteva slovenske narodnostne skupnosti. V finančnem zakonu so sprejete obveze do slovenske manjšine, ki jih je treba hitro in učinkovito uresničiti, saj naraščajo potrebe in je vedno bolj kritičen
položaj osrednjih kulturnih ustanov, kot je Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, zasebna slovenska šola v videmski pokrajini, vrsta kulturnih domov in drugih ustanov in organizacij. Omenjena so bila še vprašanja v zvezi z nameravano gradnjo pospeševalnika v Bazovici, konkretna politika in določen napredek do Slovencev v videmski pokrajini in druga vprašanja.
Posebej je bil v razgovoru poudarjen pomen gospodarskega položaja slovenske narodnostne skupnosti, pri katerem je izredno pomembno obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, ki se je v preteklosti pokazalo kot pozitiven dejavnik tudi za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in kar je krepilo dobrososedske odnose.
Poleg predsednika Potrča so se razgovorov še udeležili predsednik skupščinskega odbora za mednarodne odnose Andrej Škerlavaj, predsednik komisije za mednarodne odnose in manjšinska vprašanja SZDL Slovenije Željko Jeglič in članica slovenske vlade, odgovorna za mednarodne odnose Cvetka Selšek.
Slovence v Italiji pa so zastopali: predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Mirko Primožič, predstavnik Slovencev videmske pokrajine Viljem Černo, predstavnik Socialistične stranke Italije Branko Pahor, predstavnik Komunistične partije Italije Boris Iskra, predstavnika Slovenske skupnosti Marjan Pavlin in Miro Gradnik in predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič.
Sporočilo s predsedstva CK ZKJ
BEOGRAD — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je po svoji seji, ki je bila pred dvema dnevoma, izdalo sporočilo, v katerem pravi, da je razpravljalo o »idejnopolitičnih vidikih napada na koncept splošne ljudske obrambe in JLA v nekaterih javnih glasilih in o obveznostih organizacij in organov ZKJ v zvezi s tem«.
Predsedstvo komunistov sporoča, da je ugotovilo, da nekateri, posebno mladinski časopisi sovražno pišejo o jugoslovanski vojski. Napadi so »naperjeni proti temeljnim vrednotam naše družbe« in so »v nasprotju s civilizacijskimi in kulturnimi vrednotami oziroma svobodnjaško tradicijo naše družbe«. Po mnenju predsedstva napadi »dejansko ogrožajo demokratični značaj naše socialistične samoupravne družbe«, njihov namen pa je »politična destabilizacija in spodkopavanje ustavne ureditve države«.
Predsedstvo komunistov »v okoljih, kjer so se te stvari dogajale« zameri, da se »niso vedli tako, kot bi se morali glede na politično težo posledic.«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Tripolisu se je zrušil del trinadstropne tribune mednarodnega stadiona 11. junija
Na desetine žrtev na nogometni tekmi
LA VALLETTA — Prijateljska nogometna tekma med libijsko in malteško državno raprezentanco se je predvčerajšnjim končala nekaj minut pred zaključkom prvega polčasa. V tripolitanskem mednarodnem stadionu 11. junija se je zrušil del trinadstropne tribune, v hudi nesreči pa je menda izgubilo življenje petdeset navijačev, čeprav ni izključeno, da bo število žrtev še naraslo. Takoj po nesreči naj bi aretirali dve osebi, ki bi ju morali v kratkem zaslišati.
Prve vesti o nesreči je posredoval malteški tisk, ki je preciziral, da so bile vse žrtve libijske narodnosti. Nesrečo je menda povzročil eden izmed gledalcev, ki je nenadoma vstal ter potegnil na dan kačo in nož z daljšim rezilom. Ostale navijače je zgrabila panika. Vsi so se mu skušali umakniti
in se izogniti tako kači kot nožu, ki ga je vihtel v roki. Množica je navalila na spodnji del tribune, ki ni vzdržala teže in je zgrmela na spodnjo vrsto sedežev.
Na stadionu je bilo 60 tisoč navijačev, med katerimi bi bil moral biti tudi libijski voditelj Gadafi, ki pa se je odrekel tekmi in poveril nekemu tri-politanskemu občinskemu funkcionarju nalogo, da ga zamenja.
Po prvih vesteh so vsi igralci srečno preživeli nesrečo (tekmo so prekinili, ko je Libija vodila z enim zadetkom), prav tako tudi vsi Maltežani, ki so se udeležili tekme in vseh osemdeset malteških udeležencev športnega festivala. Prijateljska tekma je bila namreč prvo srečanje mednarodnega festivala.
Arhivski posnetek igrišča, v katerem je prišlo do nesreče	(Telefoto AP)
Poročila disidentov se ne ujemajo z vestmi iz uradnih krogov
Armenci stavkali za Gorski Karabah Predstavili prve posnetke o neredih
MOSKVA — Komite, ki se bori za priključitev avtonomnega okraja Gorski Karabah Armenski SSR, je včeraj proglasil enourno splošno stavko v Erevanu. Kako se je prebivalstvo za-kavkaške republike odzvalo klicu komiteja, ni še preverljivo, prav tako kot ostale vesti, ki prihajajo iz Armenije in sosednjega Azerbajdžana.
Uradne informacije poročajo o 34 mrtvih, 32 oseb različne narodnosti naj bi umrlo v Sumgaitu, dva Azerbajdžanca pa naj bi izgubila življenje v nekem mestecu na meji z avtonomno deželo Karabah. Disidenti vsekakor dosledno poročajo o »množičnih pokolih«, »500 mrtvih«, »protiarmenski gonji«, ki jih največkrat dopolnjujejo z izredno srhljivimi podrobnostmi. Novinar Andrej Šilkov, ki je bil svoj čas obsojen na tri leta prisilnega dela, je obiskal Azerbajdžan in ob povratku v Moskvo poročal o pokolu nosečnic in otrok, ob katerem bi se še Herod zgrozil.
Sovjetska glasnost o tem ni črhnila besedice, Armenci pa menda dvomijo v to, da bo centralna vlada podrobneje poročala o neredih, ki so nedvomno globoko prizadeli armensko javnost. Armenci so zbežali iz Gorskega Kara-baha, umaknili pa so se tudi iz drugih azerbajdžanskih mest, ker jih je Azer-bajžancev strah.
Do Moskve so prišli tudi prvi posnetki februarskih neredov. Šest ur video dokumentacije so menda naslovili tudi Mihailu Gorbačovu. Armence vsekakor izredno moti dejstvo, da jih širša javnost iz površnosti primerja z Azerbajdžanci, ki naj bi bili, po njihovem mnenju, protiarmensko razpoloženi. Nekateri azerbajdžanski politični voditelji, ki jih je intervjuvala moskovska televizija, so sicer priznali, da je njihova vzgoja k narodnostni strpnosti nekoliko pomanjkljiva, to pa še ne pomeni, so izjavili, da so Azerbajdžanci dejansko krivi za »pogrom« proti Armencem.
Posnetek množice, ki je 26. februarja sledila govoru Igorja Mouradjana, člana komiteja za priključitev Karabaha	(Telefoto AP)
Raketna vojna ne pojenjuje
TEHERAN — Kljub nedavnim obojestranskim pozivom k prenehanju sovražnosti se je raketna vojna med Bagdadom in Teheranom nadaljevala tudi včeraj. Po trditvah Iračanov naj bi osem iraških raket zadelo Teheran, s tremi pa so zadeli še nekatere druga iranska mesta, med katerimi je tudi sveto mesto Gom, ki naj bi ga zadeli dve iraški raketi.
Iraške vesti je delno potrdila tudi iranska tiskovna agencija Irna, ki je poročala tudi o številnih mrtvih in ranjenih. Irna tudi poroča, da je iraška aviacija bombardirala osem iranskih mest, medtem ko naj bi Iranci bombardirali Basro in ostala iraška obmejna mesta. Kot trdi Irna, so iranska letala bombardirala le vojaške cilje. O iraških bombardiranjih je poročal tudi radio Teheran, ki je tudi zatrdil, da je iransko protiletalsko topništvo sestrelilo eno iraško letalo.
Včeraj pa je ponovno prišlo do napada na enega izmed tankerjev v Zalivu pred iransko obalo. To je po 8. marcu že drugi iraški napad na petrolejske ladje, medtem ko Iran od 12. februarja, ko se je začelo nekakšno premirje, ni izvedel nobenega napada na ladje, ki so plulejo v Zalivu.
Ob 11.10 se je v vsej državi življenje ustavilo za eno minuto
S številnimi manifestacijami Avstrija obeležila petdesetletnico priključitve
DUNAJ — Točno ob 11.10 se je včeraj Avstrija ustavila za eno minuto in na ta način počastila spomin na 50. obletnico nasilne priključitve Avstrije nacistični Nemčiji. Ob tem pa so bile včeraj še številne druge manifestacije, osrednja svečanost pa je bila v dunajski predsedniški palači Hof-burg, ki stoji prav na Trgu herojev, kjer je 15. marca 1938 večstotisočglava množica navdušeno pozdravila Adolfa Hitlerja.
Že zjutraj je avstrijski predsednik Waldheim položil venec pred spomenik žrtvam nacizma na Trgu herojev, kasneje pa sta se na izrednem zasedanju zbrala tako avstrijska vlada kot parlament.
Na svečanosti v Hofburgu sta spregovorila kancler Vra-nitzky in zunanji minister Mock. Vranitzky je v svojem govoru poudaril, da mora Avstrija gledati v prihodnost, pri tem pa ne sme pozabiti preteklosti, zunanji minister in podkancler Mock pa je Avstrijo predstavil kot prvo žrtev nacizma in pozval Avstrijce, da prav ob spominjanju na te tragične dogodke premagajo vsa nasprotja, ki trenutno razdvajajo to državo.
Petdesetletnico priključitve pa so počastili tudi bivši interniranci in borci odporniškega gibanja, ki so se zbrali na trgu Mortzin Platz, kjer je bil nekdaj sedež Gestapa. Na tej svečanosti je govoril minister za socialno skrbstvo Dallin-ger, ki je poudaril, da se morajo ob obletnici anšlusa spomniti tudi vseh tistih Avstrijcev, ki so se takoj uprli nacistični Nemčiji, pa naj so bili komunisti, socialisti, monarhisti ali pa krščanski demokrati.
Na sliki (Telefoto AP): Pred začetkom uradnih svečanosti ob 50. obletnici anšlusa se je predsednik Avstrije Kurt VValdheim poklonil žrtvam nacističnega terorja
ZDA zahtevale zaprtje urada PL0 v New Yorku
NEW YORK — Združene države Amerike so kljub odločnemu nasprotovanju generalnega tajnika OZN odločile, da se mora najkasneje v desetih dneh zapreti predstavništvo Palestinske osvobodilne organizacije, ki je že 14 let v New Yorku prisotna kot »opazovalec« v OZN.
Odločitev ZDA ni bila nepričakovana, saj so jo že nekaj časa napovedovali, izglasoval pa jo je ameriški kongres že lani, ko je odločil, da je PLO teroristična organizacija. Tako so že decembra zaprli predstavništvo PLO v VVashingtonu, včeraj pa je zahtevo po zaprtju newyorškega predstavništva De Cuellarju sporočil predstavnik ameriške delegacije v OZN Herbert Okun.
Zahteva po zaprtju odpira krizo v odnosih med OZN in ZDA, poleg tega pa ima lahko izredno negativne posledice za morebitna pogajanja med Arabci in Izraelci v zvezi z rešitvijo palestinskega vprašanja na zasedenih arabskih ozemljih. Za ta pogajanja si je najbolj prizadeval ameriški državni sekretar Shultz, ki je v preteklih dneh dvakrat obiskal nekatere države na Bližnjem vzhodu in jim predstavil svoj mirovni načrt.
Toda temu načrtu se resne ovire postavljajo tudi v Izraelu samem. Izraelski premier Jichak Samir je včeraj v celoti zavrnil Shultzov predlog, ki naj bi bil po njegovem mnenju škodljiv za Izrael. Zato je Šamir v intervjuju za dva izraelska dnevnika izjavil, da bo na obisku v ZDA, kamor odpotuje jutri, skušal prepričati Shultza, da bistveno spremeni svoj mirovni načrt.
Dan molitve je minil v znamenju pripravljenosti izraelske vojske, da bi preprečila morebitne nerede po tradicionalni petkovi muslimanski molitvi. Kljub temu je bilo spopadov precej, najhujši pa so bili v Hebronu. Med manifestacijami je izraelska vojska aretirala precej Palestincev in kot poročajo palestinski viri, naj bi bilo v zaporih trenutno približno 2600 Palestincev.
				nadaljevanja s L strani
• Goria odstopil
Demokristjani pa odgovarjajo milo za drago. Zavračajo vse obtožbe in odgovornosti ter pravijo, da so za krizo pravzaprav krivi edinole socialisti. Na včerajšnjem zasedanju demokristjan-skega vodstva je Ciriaco De Mita brez dlak na jeziku podčrtal, da je bila reakcija PSI pretirana in neodgovorna.
V ta okvir sodi tudi komentar glasila KD II Popolo, ki pravi, da je treba pisanje Avantija oceniti kot politično potezo PSI za vladno krizo. Ministrski predsednik Goria zato po mnenju KD ni imel druge izbire, kot da takoj odstopi. Do zadnjega sem upal, je dejal Goria, da bo res prišlo do napovedanega razčiščenja. V resnici sem se zmotil in sedaj res ne vem, kaj se bo zgodilo. Socialisti pa niso tega mnenja in pravijo, da vlada ni upoštevala realnega izida ljudskega referenduma o problemu jedrske energije.
Komunisti so odstop ministrskega predsednika ocenili kot nov dokaz razkroja petstrankarske koalicije. Vsakič ko se je vladna večina znašla pred kolikor toliko težko oviro, pravijo komunisti, je podlegla ali pa se je umaknila pred odgovornostjo in to se je zgodilo tudi sedaj, ko je na dlani pomembna postavka energetske politike.
Vladna kriza, ki se je odprla včeraj, se obeta v vseh smislih težka in zapletena kriza. Predsednika republike čaka težka naloga. Isto velja tudi za politične sile, posebno za tiste, ki so podpirale Gorievo vlado. Na tapeti so spet odnosi med demokristjani in socialisti, ki se po predčasnih parlamentarnih volitvah ne morejo na noben način sporazumeti za stabilno vodenje države. Predsednik republike, ki bo morda že v ponedeljek pričel svoja tradicionalna posvetovanja, je torej znova pred zelo težko nalogo.
G. R.
• Gorbačov
uvajali sovjetski model. To je trajalo vse do 1948. leta, ko je Stalin začel z graditvijo vzhodnega političnega in vojaškega bloka. Pritisnil je na Tita, naj mu bo bolj poslušen - končalo pa se je z razdorom političnega zavezništva med državama. Sledilo je obdobje do Stalinove smrti, v katerem so Jugoslovani živeli v strahu pred sovjetsko invazijo in na Zahodu iskali sredstva za preživetje in obrambo. V tem času se začnejo v Jugoslaviji prve inovacije v iskanju bolj humanega socializma. Gledano iz Moskve je šlo za herezijo in Jugoslavija je bila za naslednja leta stigmatizirana kot revizionistična, če sploh socialistična država. Z nastopom Hruščova so se odnosi med državama spet normalizirali in Jugoslavija je začela s politiko enakih odnosov z obema blokoma: z neuvrščenostjo. Brežnjev praktično ni pomenil ničesar novega, drugačnega: tako kot njegov predhodnik je bolj ali manj skrito upal, da bo Jugoslavijo tako ali drugače spet pripeljal na pravo pot, v »bratsko skupnost socialističnih držav«.
In kako je z Gorbačovom? Ta je pomiril odnose z nasprotno velesilo in kot svoje vodilo v mednarodnih odnosih razglasil »miroljubno koeksistenco«. Toda - ta velja le za odnose med državami z različnimi družbenimi sistemi. Za odnose med socialističnimi državami pa še naprej (in še bolj) velja, da temeljijo na »marksizmu-leni-nizmu« in »socialističnem internacio-nalizmu«. Osebni šarm Gorbačova in Raise temu daje le še dodatno težo.
Vse to v Jugoslaviji vedo. Tisti jugoslovanski politiki, ki so Gorbačova srečali, so lahko slišali prijazne besede o »tradicionalnem prijateljstvu med obema državama«, o pomenu njunega »ideološkega« in »razrednega« sorodstva. Ni dvoma, da bi Sovjetska zveza Jugoslaviji z veseljem ponudila pomoč pri reševanju njenih težav.
Pri teh pa vzhodna velesila ni nedolžna. Je že dolgo največji jugoslovanski zunanjetrgovinski partner. Delež Sovjetske zveze v celotni mednarodni gospodarski menjavi Jugoslavije znaša nekje med 27 in 30 odstotki. V petih letih (1986-1990) naj bi skupna menjava blaga in uslug v obeh smereh dosegla 36 milijard dolarjev. Pri tem pa Jugoslavija kopiči velik zunanjetrgovinski presežek, ki že znaša nekaj milijard dolarjev. To pa inflatorno vpliva na jugoslovansko gospodarstvo in tega se tudi Sovjeti zavedajo. In kako v tej luči tolmačiti opozorila Gorbačova socialističnim državam, da z zadolževanjem na Zahodu in z uvozom tehnologije od tam padajo v odvisnost, ki jih sili k tržni ekonomiji brez državnega reguliranja in k družbeni demontaži? Namesto z Zahodom naj socialistične države raje sodelujejo s Sovjetsko zvezo.
Tudi to v Jugoslaviji vedo. Prav zato so bili zelo zadržani do pobude sovjetskega voditelja za novi dokument (po beograjski in moskovski deklaraciji), za »novo etapo«. Tega so po dolgih pogajanjih uspeli sestaviti in nihče naj ne bo presenečen, če bo to priložnost Gorbačov izkoristil za nov obračun z duhom Stalina. Toda: govoril bo Jugoslovanom.
• CK ZKJ
Obenem pa je škodljivo »dejstvo, da ob teh pojavih pisanje posameznih javnih glasil enačimo s stališči posameznih republik ali pokrajin oziroma narodov in narodnosti.«
»Zaradi oportunizma komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ter uredništvih javnih glasil pa tudi zaradi strpnega odnosa do sovržanih stališč in delovanja bi se utegnil politični položaj še poslabšati,« opozarja sporočilo, ki se končuje z informacijo, da je predsedstvo razpravljalo tudi o potekajočih spremembah državne ustave.
D. V.
Vedno manj kandidatov v dirki za Belo hišo
NEW YORK — Vse več znakov je, da utegne ameriški podpredsednik Bush že v nekaj dneh ostati edini republikanski predsedniški kadidat. Njegov glavni nasprotnik senator Bob Dole namreč po trditvah dela tukajšnjega tiska resno razmišlja o umiku iz predsedniške kampanje.
Danes se je iz kampanje umaknil tudi eden izmed ideologov reaganiz-ma, kongresnik Jack Kemp, TV even-gelist Pat Robertson pa je izjavil, da je »realističen« in da bo nadaljeval kampanjo v glavnem zato, da bi si pripravil teren za prihodnje predsedniške volitve.
Senator Bob Dole je včeraj zaradi finančnih težav odpustil približno 80 odstotkov svojih sodelavcev, odpovedal pa je tudi izredno obsežno TV reklamo v državi Illinois, kjer bodo volitve prihodnji torek. Dole je sicer zanikal napovedi, da se umika iz kampanje, vendar pa je na enem izmed predvolilnih zborovanj v Chicagu izjavil, »da kot izkušen politik ve, kdaj pride čas, ko je treba odnehati.«
Po anketah TV mreže CBS ima pod-presednik Bush v državi Illinois podporo približno 58 odstotkov republikanskih volivcev, Dole pa le 31 odstotkov. Poleg tega je Dolova kampanja ostala praktično tudi brez finančnih sredstev, ki bi mu omogočala nadaljevanje intenzivne kampianje, posebej na televiziji. Od približno 21,5 milijona dolarjev, kolikor mu jih je uspelo zbrati doslej, je Dole porabil že več kot 17 milijonov dolarjev.
Tudi na demokratski strani se obetajo verjetno v kratkem velike spremembe. Senator Garry Hart je odstopil že včeraj iz predsedniške kampanje, v primeru če ne bosta na torkovih volitvah v državi Illinois dosegla dobrih rezultatov, pa se bosta morala od predsedniške tekme verjetno posloviti
Senator Robert Dole
tudi senator Paul Simon in kongresnik Dick Gephard. Kot kažejo zadnje ankete, ima senator Paul Simon v svoji rojstni državi Illinois podporo 38 odstotkov volivcev, črnski voditelj Jackson 33, guverner države Massachus-setts Dukakis pa 16 odstotkov.
Po volitvah v Illinoisu se utegne predsedniška karavana bistveno zmanjšati s tem, da utegne na republikanski strani ostati podpredsednik Bush edini kandidat, na demokratski strani pa se bo verjetno nadaljeval bo] med Dukakisom, Jacksonom in Go-rom.
UROŠ LIPUŠČEK
Tiskovna konferenca odbornika Rinaldija
Deželna uprava učinkovitejša v porabi proračunskih sredstev
DiSTRIBUZlONE DELLA SPESA REGiONALE PER PROVINCiE
Ragamanti effeituali nall anno 1986
Pordenon
Gorica
Videm
{esclusi sil intemmti sut Fondi naiionaii per la sanita e i traspofti pubfeiici toctjii la ricostrujtiona delte zone terremotate e le spese dl fpnzienamento delt'Amministrazione reglonale)
Grafikon prikazuje porazdelitev deželnih sredstev po pokrajinah. Odstotki pa ne upoštevajo sredstev državnih skladov za zdravstvo in za prevoze, sredstev za obnovo po potresu prizadetih območij ter stroškov za deželne uslužbence
TRST — V zadnjih letih se je znatno okrepila sposobnost deželne uprave, da potroši sredstva, ki so nakazana v proračunu. Učinkovitost še ni optimalna, doseženi rezultati pa so le spodbudni. Tako je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci odbornik za finance Rinaldi, ki je sklical novinarje, da bi jim orisal izdatke dežele v lanskem letu. Uspešnost poslovanja pa se po Rinaldijevi oceni izkazuje v teh osnovnih podatkih: v letu 1987 je dežela imela v proračunu 2.132 milijard lir (v tej postavki niso všteta sredstva, ki jih dobiva od Državne zdravstvene službe in ki jih nakazuje krajevnim zdravstvenim enotam, sredstva za prevoze in sredstva, ki jih je država nakazala za pomoč po potresu prizadetim območjem). Od teh sredstev je dežela že izplačala 902 milijardi ali 42 odstotkov, 478 milijard lir (23 odst.) je pripravljenih za izplačilo, 470 milijard lir (22 odst.) pa je odbor že namenil raznim izdatkom in denar bo izplačan, ko bodo prosilci (od krajevnih ustanov do podjetij) predložili potrebno dokumentacijo. Nepotrošenih je ostalo le 282 milijard lir ali 13 od sto proračuna.
Ta dosežek je po Rinaldijevi oceni odraz napora deželnega odbora in sveta za večjo učinkovitost deželne uprave v izkoriščanju proračunskih sredstev. Uprava si je s tega vidika zastavila pet programskih točk. Od teh so bile po Rinaldijevih besedah štiri uresničene (reorganizacija deželne uprave, ki bo postala operativna s 1. septembrom letos; decentralizacija, ki bo začela veljati s 1. januarjem prihodnjega leta; informatizacija deželnih služb, ki jo posodabljajo s pomočjo družbe Informatica; sposobnost nakazovanja izdatkov, ki so bili sprejeti), peto točko, ki zadeva poenostavitev in poenotenje postopkov za priznanje prispevkov, pa bodo morali uresničiti v prihodnji mandatni dobi.
Po podatkih odborništva za finance je leta 1984 deželni upravi ostalo za 28
od sto neizkoriščenih sredstev, leta 1985 19 odstokov, leta 1986 15 odstotkov, lani pa 13 odstotkov. Vzporedno s tem je naraščala tudi učinkovitost v nakazovanju: leta 1984 je bilo izplačanih ali dokončno nakazanih 59 odstotkov proračunskih sredstev, leta 1985 61 od sto, leta 1986 65 od sto in lani prav tako 65 od sto. Rezultat je po Rinaldijevih besedah nedvomno spodbuden, saj tudi najbolj učinkovite javne uprave v Evropi ne uspejo izkoristiti vseh proračunskih sredstev in 10 odstotkov jih ostane neizkoriščenih. Ta trend se ne izkazuje le v dejanskih sredstvih, ki jih ima na razpolago dežela, pač velja tudi za tiste vsote, pri katerih dežela ne odloča o namemb-
nosti, pač pa jih le dobiva od države in nakazuje naslovnikom.
V svojem izvajanju je Rinaldi opozoril na dokaj enakomerno porazdelitev sredstev po pokrajinah. V tržaški pokrajini, ki ima 22 odstokov deželnega prebivalsta, zavzema pa 6 odstotkov deželne površine, je dežela potrošila 28 odstokov vseh sredstev. Trst pa je državi prispeval 32 odstotkov davkov IRPEF, IRPEG in IVA. Videm je dobil 41 od sto sredstev (43 od sto prebivalstva, 62 od sto površine, 38 od sto zbranih davkov), Gorica je dobila 13 od sto sredstev (12 od sto prebivalstva, 8 od sto prispevanih davkov), Pordenon pa je dobil 18 odstotkov sredstev, ima 23 od sto prebivalcev, prispeva pa 22 odst. davkov.
Silovita bombna eksplozija pred barom v središču Vidma
VIDEM — Včeraj opolnoči je marsikaterega Videmčana vrgel s postelje silen pok, ki ga je povzročila eksplozija bombe pred barom na Trgu 26. julija. Po prvih vrednotenjih znaša materialna škoda več kot sto milijonov lir. Največ škode sta poleg bara utrpela bližnji trafika in bencinska črpalka, ranjen pa m bil
nihče.
Na kraj nesreče so prvi prispeli gasilci. Policija in karabinjerji so takoj uvedli preiskavo, da bi odkrili dinamiko dogodka. Zdelo se je namreč, da je bil atentat usmerjen na spomenik padlim sredi trga, po podrobnejši preiskavi pa so ugotovili, da je bil peklenski stroj postavljen pred Audi barom. Preiskovalci so zato resno vzeli v poštev možnost, da je bilo dejanje naperjeno proti gospodarju videmskega bara. Le-ta je zagotovil, da ni nikoli prejel nikakršnih groženj in da je vzdušje v baru zelo mirno. Zanikal je tudi vest, da so pred leti našli v stranišču bara truplo mladega narkomana.
Krožek
Jacopo Stellini spet napada pravice Slovencev
ČEDAD - Po daljšem premoru se je beneški nacionalistični krožek Jacopo Stellini spet sestal, da bi dvignil svoj glas zoper pravice Slovencev. Na srečanju v Zgornjem Marsinu je vodstvo krožka preučilo položaj v Nadiš-kih dolinah po zadnjih dogodkih. Kot izhaja iz njihovega tiskovnega sporočila, naj bi »ljudje nasprotovali morebitni uvedbi dvojezičnosti, ker bi bilo to usodno za krajevne običaje in narečja«.
Vodstvo krožka, ki proglaša, da govori v imenu ljudi, prav tako odločno nasprotuje zakonu za globalno zaščito, ki naj bi istovetil ljudi Nadiških dolin »z dejansko slovenskim prebivalstvom Goriške in Julijske krajine«. Zato vodstvo krožka Jacopo Stellini zahteva, naj stranke tudi v vidiku skorajšnjih volitev, zavzamejo jasno stališče za ali proti »italijanstvu dolin, saj bi morebitno priznanje slovenskega prebivalstva avtomatično pomenilo izgubo italijanske narodnosti«. Stališče ni sprejemljivo, še težje pa je dojeti logiko takega razmišljanja.
Končno je vodstvo krožka razpravljalo še o razvoju Nadiških dolin in menilo, da je nujno potreben poseben zakon, ki naj omogoči družbeni in gospodarski vzpon področja.
Namesto v četrtek
lk SKUPNO RAZSEŽNOST
_____ STANISLAV RENKO ___
Vse kaže, da je bila zelo pravilna napoved v prejšnjem četrtku, da bo aretacija in krivična obsodba prof. Sama Pahorja »še dolgo odmevala«. Kot se je zvedelo, je za prvi odmev v senatu takoj po aretaciji poskrbel senator Stojan Spetič in so mu nato sledili še drugi. Prejšnjo nedeljo pa je naš dnevnik objavil novico, da se je na številnih »mizah ministra za pošto, pa tudi ministrskega predsednika in ministrov za notranje zadeve, za finance, za deželne zadeve ter celo za šolstvo nabralo že cel kup pismenih vprašanj raznih poslancev in senatorjev v zvezi s Pahorjevo zadevo«. Vse to pa po več kot dveh tednih obeh množičnih nastopov naših dijakov pred tržaško vladno palačo. Za marsikoga pa je bil doslej neznan v tisti novici omenjen podatek, da sta na mizah tistih ministrov tudi fotokopiji okrožnic tržaškega vladnega komisarja iz davnega leta 1959, ki določata rabo prevajalca za slovenščino v javnih uradih, kar je po osimski pogodbi potrdilo pred 6 leti, kot je znano, tudi ustavno sodišče. Po številnih primerih posnemanja Pahorjevega uveljavljanja listih okrožnic smo prav tako v nedeljo prebrali v našem dnevniku, da se je tudi na bazovski pošti zahteva brez uspeha ponovila, ker imajo poštni nameščenci očitno zelo strog nalog, da tudi tiste komisarjeve okrožnice kršijo in da je samo ena uslužbenka »pomotoma« ravnala po zakonu - kar ni samo smešno, ampak tudi žalostno in komentarja niti ne potrebuje.
Kako zelo prav je bilo torej ugotovljeno v pogovoru med oddajo v nedeljo po radiu Trst A, da je bil Pahorjev primer »zelo koristen za našo manjšino, ker je vzbudil sodelovanje širokih plasti in ne samo pri dijakih, kar je razumljivo, ker je Samo Pahor profesor in so bili neposredno prizadeti, kajti vzbudil je vso manjšino, ki se je zgrnila okrog bistvenih vrednot, na katerih sloni naše šolstvo itd. To pa je izrednega pomena za manjšino.« Poleg tega so se oglasili v svojih oddajah in tisku tudi Slovenci iz videmske pokrajine s krepkimi in borbenimi izrazi solidarnosti. Kot torej lahko ugotovimo tudi po nekaterih pismih naših bralcev, ki so bila v tisti oddaji omenjena, prof. Pahor nikakor ni ostal sam, zlasti še naj vnovič poudarimo nepozabni četrtek pred vladno tržaško palačo, in ne bi prav nič pretiravali, če bi ga označili za zgodovinskega. Zato je poznejše pretirano poudarjanje Pahorjeve »osamelosti« prav gotovo neumestno, kar velja tudi za besedo »nergač«. Saj je oboje v nasprotju tudi z istočasnim ugotavljanjem »vsedržavnega in tudi mednarodnega odmeva« profesorjeve akcije.
Skratka: ponovimo naj iz pisma omenjenega bralca: Ime samo ne bo ostalo brez črke »O«!
Naj iz tiste nedeljske radijske oddaje opozorimo tudi na izraženo željo, da »bi bilo koristno, če bi se Samo Pahor angažiral tudi v tem, da bi lahko vodil neko akcijo zato, da se slovenski jezik uporablja povsod tam, kjer pride Slovenec v dotika z javnimi uradi, sodišči in podobno...« Pri tem se je verjetno marsikateremu nedeljskemu poslušalcu samo ob sebi postavilo vprašanje: ali ne bi bilo skoraj nujno, da bi bila taka želja naslovljena kar na enotno delegacijo Slovencev v Italiji? Saj bi bila povsem v skladu s tisto skupno izjavo, ki je bila objavljena v našem dnevniku na prvi strani v torek, 16. februarja, in ki nosi podpise: »SSO, Kulturna društva Slovencev videmske pokrajine, KPI, SKGZ, PSI, SSk«. Ali ne bi bila možna tista akcija »skupne razsežnosti«, kot je omenjena v zadnji tedenski glosi v našem dnevniku? Mar ne bi mogla
zato enotna delegacija postati bolj operativna? Če ne pred, pa vsaj po napovedanih volitvah?
Pri vsem tem pa ni brez pomembnosti ponedeljkova proglasitev pred 50 leti umrlega DAnnunzia za še vedno »veliko osebnost« v večerni oddaji po državni RAf 2. To so dosegli štirje povabljeni zagovorniki d'annunziev-sko fašističnega osvajalca jugoslovanske Reke z operetskim »korakanjem legionarjev iz Ronk«, štirje proti enemu, ki je DAnnunzia prepričevalno označil z etiketo »maccheronico«. In kdo se ne bi pri tem spomnil znane porazne Cankarjeve sodbe o tej »veliki« osebnosti, sodbe, napisane pred najmanj, dvema letoma pred tisto pustolovščino leta 1919? Oddaja spada namreč v okvir dogajanj v tem prvem četrtletju tega prestopnega leta, ki ga preživljamo.
Vanj spada tudi poveličevanje reš-kega legionarja v prostorih tržaške Lege Nazionale 4. t. m., kot poroča »Ta mičken«. Ne bi bilo namreč prav, če bi zamolčali, da je v tistem poročilu zapisano, da je sodeloval pri tem tudi poveljnik tržaške vojaške posadke general Caccamo in da so brali legionarjevo pesem »Canzone del Ou-arnero«. Ne smemo pozabiti, da je njenega avtorja po reški pustolovščini in po priključitvi Reke Italiji 1924 sam kralj in poznejši cesar povišal v plemiški stan in ga proglasil za »principe di Monte Nevoso«.
Kar pa se molčanja tiče, je naš primorski pesnik in skladatelj slovenske in vsejugoslovanske koračnice o brigadah v zadnjem ljubljanskem četrtkovem Delu kar večkrat ponovil, da »molk ni zlato«. Pa ne gre samo za presenetljiv molk od tam, kjer smo bili vajeni krepkih odmevov. Gre tudi za molk tedenskega glasila Socialistične mladine. Namreč »unejske« kot bi rekel edini tržaški član ljubljanske SAZU.
Še o letalcih ki so padli v Beogradu
Prof., Jože Pirjevec je v svojem odgovoru v »glosi« na moj četrtkov zapis od 3. t. m. trdil med drugim, »za tista dva slovenska letalca, ki sta se kot pravi Renko, v aprilu 1941 zaletavala v nacistične bombnike, ne vemo niti imen...« Zato sem se zanje bolj natančno pozanimal in ugotovil, da so bili med tistimi desetimi padlimi avijati-čarji, ki imajo v Beogradu svojo ulico, kar trije Slovenci in ne samo dva in sicer:
stotnik Miho Klavora, rojen leta 1905 v Mariboru,
narednik Karlo Štrbenk, rojen leta
1907	v Zagorju ob Savi in
narednik Vladimir Gorup, rojen leta
1908	v Mariboru. Od ostalih sedmih padlih letalcev pa so bili trije iz ožje Srbije, dva iz Črne gore, po eden pa iz Bosne in Vojvodine.
Po tistem zapisu od 3. t. m. bi bil moral posebej omeniti tudi našega go-riškega narodnega heroja Sergija Mašero, ki je kot poročnik vojne ladje II. reda skupaj s poročnikom Milanom Spasičem potopil 17. aprila 1941 rušilec »Zagreb« pri Krtolah (Boka Kotorska) in sta tako umrla iz protesta proti kapitulaciji Jugoslavije - kot piše na str. 389 v 10. snopiču Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
S. R.
Mislil je na vse, dotaknil se je vsakega dela njenega telesa in ko je končno privršala nevihta z bliski in gromom, i° je zajela že takšna blaženost, da ni več ločila, ali je nevihta resnična ali pa samo del tistega, kar je občutila po njegovi zaslugi. Ko se je njuna strast polegla, je tiho oble-žal poleg nje, medtem ko je po šipah škrebljal dež. Vanessa ®e mu je nasmehnila. Na rjuhah so bili krvavi madeži, a to 9a ni motilo, ponavljal je njeno ime, se z rokami dotikal njenega obraza in ji z ustnicami ljubkoval telo, nato pa ji je razširil noge in se z jezikom poigraval z njo, dokler ni jnogla več zadržati krika. Nato je spet prodrl vanjo m tokrat nevihta ni bila na nebu temveč v njeni glavi. V nasladi je zakričala njegovo ime in začutila, kako jo v njegovem močnem naročju odnaša strast.
30. POGLAVJE
»Snemamo!« je že enajstič zavpil režiser in Valerie se le znova zapodila čez prizorišče, namazana z rdečo barvo, m ji je polzela iz ušes in nosu ter po licih. Ob vsakem
poskusu si jo je morala izmiti in se na novo našminkati. To je bilo najbolj duhomorno opravilo, kar jih je kdaj počela, le da jo je po tej vlogi čakalo zvezdništvo... v to je bila prepričana... nekdo jo bo odkril... in potem bo dobivala glavne vloge ob Richardu Burtonu ali Gregoryju Pečku ali Robertu Redfordu... tudi Dustin Hofman ne bi bil slab... Režiser je zaklical »Snemamo!« že devetnajstič in Val je spet ponovila svoj nastop. Barva ji je curela po laseh in režiser je nadrl maskerja, da ni dovolj gosta. Ko je znova zavpil »Stop«, se je Faye po prstih odkradla s prizorišča. Valerie še vedela ni, da jo mati gleda, Faye pa je bila v zadregi zaradi nje. Valina vloga je bila patetično majhna, je popoldne zaupala Wardu, še huje, bila je mučna.
»Kako si želim, da bi storila kaj spodobnega s samo seboj, kot na primer, da bi šla v šolo.«
»Mogoče pa še bo kaj iz nje, Faye. Tebi je uspelo.«
»Za božjo voljo, to je bilo pred skoraj tridesetimi leti. Časi so se spremenili. Saj še igrati ne zna.«
»Kako jo lahko sodiš po takšni vlogi?« Poskušal je biti nepristranski, zraven pa se mu je zdelo, da je Faye neupravičeno stroga.
»Pa naj povem drugače, še čez sceno ne zna priti, kot se spodobi.«
»Bi ti znala, če bi imela v nos in ušesa zatlačene mešičke z barvo? Osebno mislim, da je korajžna punca.«
»Jaz pa mislim, da je sakramenska trapa.«
Toda Val je dobila novo vlogo takoj, ko je končala prvo, in jo je z navdušenjem sprejela, medtem ko je Faye še naprej skrbelo. Obzirno jo je hotela vprašati, ali je srečna, ko snema takšne filme, toda Valerie je vzela njene besede
za omalovaževanje in ko ji je odgovorila, je iz njenih oči sijalo čisto sovraštvo.
»Ti si začela s pralnimi praški in ovsenimi kosmiči, jaz pa s krvjo, toda oboje je v bistvu isto. Če hočem, bom nekega dne prav tam, kjer si danes ti.« Zastavila si je res velik cilj; Wardu, ki je opazoval spopad obeh žensk, se je Val nehote zasmilila. Tako obupno je hotela tekmovati s Faye, da je včasih pozabila biti Val. Ravno nasprotno od Anne, ki se je v zadnjih mesecih ustalila. Delovala je mirneje, zreleje in nova šola ji je bila očitno pri srcu. Našla si je novo prijateljico, otroka, ki mu je pred nekaj leti umrla mati in s katero sta ves čas tičali skupaj. Dekleti sta povsod hodili kot tandem. Dekletov oče je bil nor na svojega otroka in ju je rade volje vozil, kamor sta hoteli, ju vodil na vse mogoče predstave in igre, ju odlagal in spet prihajal iskat. Bil je pravi blagoslov za Warda in Faye. Od zadnje podelitve Oskarjev sploh nista več imela prostega časa. Hvaležna sta bila Billu Steinu, da tako lepo skrbi za Anne. Ward ga je bežno poznal, kajti njuna pota so se že nekajkrat križala, čeprav samo v strogo prijateljskih krogih. Zdel se mu je prijazem možak in če je razvajal svojega otroka, je bilo to povsem razumljivo, saj je bila njegova edinka, žene pa ni imel. Nikogar drugega ni imel, ki bi ga lahko razvajal kot zdaj Anne in seveda Gail.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Izmenično zn naslednja tri leta
Tudi v tovarni Stock uvedli izredno dopolnilno blagajno
___________pisma uredništvu_______
Ohlapna merila o možnostih rabe slovenskega jezika
Kakor smo že poročali, je družina Stock po kompromisnem sporazumu s sindikati sklenila za tri leta vpisati v izredno dopolnilno blagajno 192 uslužbencev, kar pomeni, da ne bi smel nihče od njih delati niti eno samo uro na dan. Ker pa bi bilo to zanje očitno prehudo, se bo teh 105 delavcev — 22 odgovornih za prodajo in 65 uradnikov pri blagajni —^ izmenično vrstilo. Sindikalisti so pristali na to, ker jim je vodstvo tovarne v zameno za tako boleč način klestenja proizvodnih stroškov obljubilo ohranitev proizvodne ravni pri 15 milijonih steklenic na leto, predvsem pa nove investicije. Te bodo znašale 80 milijard lir: okrog 70 milijard za okrepitev reklame, 2 milijardi za tehnološko posodobitev, točneje za informatizacijo prodajne mreže, in 3 milijarde za prekvalificiranje delovne sile. Krčneje organika ni sicer nobena novost, saj je Stock še leta 1986 zaposloval 611 ljudi, medtem ko jih zdaj 469 (s tistimi 192 vred).
Obljuba dela dolg, pravijo uslužbenci, ki so malce zaskrbljeni. Zakaj? Kot smo zvedeli v sindikalnih krogih, je med pogajanji delodajalec pojasnil zastopnikom delavstva in uradništva, da namerava iz stiske, ki jo povzroča poslabšanje konjunkture na tržišču, tudi s pomočjo sistema joint-venture. To pomeni, da bi se povezal s kakšno drugo veliko italijansko tovarno bran-dyja in potem z njo skupaj izkoriščal oba zaščitna znaka. Obenem je odločno zanikal glasove, češ da se hoče spojiti s tem ali onim italijanskim ali tujim partnerjem, oziroma, da bi rad tovarno celo prodal. V resnici so se že pred časom razširile govorice, da je vodstvo 105 let stare tržaške tovarne že lansko leto pooblastilo milansko podružnico bančnega zavoda Morgan Guaranty Trust Company, naj mu poišče kupca. Milančani naj bi stopili v stik s številnimi domačimi ter inozemskimi interesenti — med temi naj bi
bili Martini, Martell in Picard (Francija) ter Seagram (Kanada) — vendar zaman. Pri Stocku so to pred dnevi uradno demantirali s tiskovnim sporočilom, ki ga je objavil tudi naš dnevnik. V njem piše, da je v preteklih letih več mednarodnih finančnih skupin ponudilo tržaški družbi odkup večinskega ali manjšega dela delnic in da se je podjetje o tem posvetovalo z zavodom Morgan, a ni bilo iz tega nič. Hkrati je v sporočilu rečeno, da se Stock v okviru svoje razvojne politike in ob konzulenčni zaslombi zavoda Morgan zanima tudi za sodelovanje s kakšno drugo družbo, nikakor pa se ne pogaja s konkurenčnim Butonom.
Vsedržavni tisk je namreč pisal, da utegne Stock skleniti dogovor o sodelovanju z bolonjsko družbo, ki krije s svojim brandyjem dobrih 32% notranjega tržišča (na tržaški brandy odpade 28-28%). To pa zato, ker so delnice Buton kotirane na borzi. V Bologni glede tega molčijo, sicer pa naglašajo, da bodo še raztegnili dejavnost, ven-
dar ne v dosedanjo smer, temveč na druga področja živilske industrije, »čeprav ni tržišče z brandyjem v takšnih težavah, kot je bilo v napovedih«. V resnici je prodaja tega likerja na italijanskem trgu v obdobju 1982-1986 upadla za 20%, s 4,1 na 3,3 milijona zabojev, medtem pa je prodaja whis-kyja narasla z 2,9 na 3,8 milijona zabojev. No, Buton pravilno ugotavlja, da se je stanje potem izboljšalo: leta 1987 se je prodaja zmanjšala za 9%, a letos naj bi se le za 4%. Res pa je tudi, da to ni samo italijanski pojav, saj gre brandy zadnja leta vse počasneje v promet tudi drugje po svetu: v omenjenem času je prodaja zdrknila za 6%, in sicer z 72 na 67 milijonov zabojev, medtem ko se je prodaja whiskyja povzpela za 3%, s 518 na 533 milijonov zabojev.
Tovarna Stock je imela predlanskim 105 milijard lir prometa (4,3% manj kot leto poprej) in 1.722 milijard dobička (4.335). Lanskih podatkov ni.
DRAGO GAŠPERLIN
Spoštovano uredništvo!
Po nedavnih izkušnjah Sama Pahorja sem se tudi sama počutila bolj "korajžno" in sem skupaj s kolegicami naslovila prošnjo za sprejem v službo pri IRRSAE (Deželni zavod za eksperimentiranje in pedagoško raziskovanje), seveda samo v slovenščini, čeprav so mi to na zavodu najprej izrecno odsvetovali. Kasneje pa so nas zaprosili, naj prošnji vsaj priložimo italijanski prevod »ad usum comissionis«. Ves načrt pa bi se mi lahko zataknil na občinskem uradu, kjer sem zaprosila za overovitev podpisa na prošnji. Tu so mi odgovorili, da zadnje čase podpisov na slovenskih prošnjah ne o vero v-Ijajo več, ker jim je bilo to s pismom odsvetovano. Kar je bila sicer doslej praksa, naj bi bili torej uslužbenci počenjali na lastno odgovornost, ker naj bi iz zakona, št. 15, z dne 4. januarja 1968, člen 20, izhajalo, da se sme overoviti le podpis na italijanski prošnji.
Sprašujem se, ali ta razlaga res drži, ali pa sem enostavno trčila ob poceni reakcijo na Samovo početje, ki je v tem primeru vzbudilo nasprotno ravnanje od tistega, ki bi si ga mi želeli. Če bi dana razlaga res držala, bi nas lahko zelo "elegantno" onesposobili že na samem začetku procedure, tako pa kaže, da smo lahko odvisni od trenutnega počutja neke občinske izpostave. (Prošnjo so mi končno overovili, ko sem zaprosila za fotokopijo omenjenega pisma — tega nisem prejela — in omenjenega zakona.)
Vesna Sandalj
Še o velikih primorskih ženah
Spoštovano uredništvo!
Ta zapis je nastal ob branju pisma uredništvu g. R. P., objavljenega v četrtek, 18. februarja 1988.
Naslov knjige, o kateri s priokusom grenkobe piše, je »Z zlatimi črkami. Usode in dela velikih primorskih
mož.« Grenkoba se je verjetno porodila ob spoznanju, da v knjigi ni omenjena niti ena primorska žena.
Naj se od naslova te knjige odmaknem k drugemu naslovu. Kako morem iskati v knjigi, katere naslov »Bukovi gozdovi na Slovenskem« jasno napoveduje temo, na primer razpravljanje o lipi? Lahko mi je le žal, da ta avtorja ni zanimala, posebno še, ko je njen list simbol slovenske dežele, njen les pa je bil vabljiv že za Levstikovega Martina Krpana, ki je zvijačno uporabil lipov kij, da je Brdavs zaril vanj svoj meč.
Tako je s temi bukvami in lipami, možmi in ženami. Res pa bi bil zanimiv in poučen prikaz pomembnejših primorskih žena — in glede tega ima g. R. P. prav. Ne da bi jih ne bilo ali da jih ni. »Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil,« če se spomnim Levstikove misli. Igralke, gledališke in filmske, urednice, kritičarke, pesnice, novinarke, znanstvenice, pisateljice, partizanske borke in še kaj.
Pripomba je izziv za delo z naslovom Velike primorske žene, a v tem delu seveda ne bo mož.
Bralka z Goriškega
Prof. Pečenko^ ni več član SSŠ
Spoštovani odgovorni urednik, ob branju obvestila "Prispevki za uveljavljanje slovenščine", objavljenega na 5. strani vašega dnevnika dne 20. februarja, sem izvedel, da sem član Sindikata slovenske šole. Ker to ne odgovarja resnici, vas pozivam, da objavite naslednje obvestilo:
»Čeprav sem bil celo odbornik Sindikata slovenske šole, nisem več član, odkar je Sindikat sklenil sklicevati občne zbore v jutranjih urah in s tem krasti našim učencem in dijakom prepotrebni pouk.«
Prof. Josip Pečenko
Don Baxter v ameriških rokah
Družina Kropf je prodala svojo tovarno zdravil Don Baxter ameriškemu multinacionalnemu kolosu Travenol iz Chicaga. Pravzaprav je oddala ves delniški paket žaveljskih laboratorijev njegovi rimski podružnici, ki je sicer imela v rokah že četrtino glavnice. Kropfovi pravijo, da bo obrat, ki zaposluje 400 ljudi in ima 50 milijard letnega prometa, na ta način dobil mednarodne razsežnosti. Podobno trdi Združenje tržaških industrij cev, a predsednik rimske družbe Travenol pripominja, da se je čikaški velikan odločil za nakup tržaške tovarne zato, ker pomeni naše mesto vezni člen med zahodnim in vzhodnim svetom. Skratka, Don Baxter in prek njega Travenol naj bi lagodneje prodrla na vzhodnoevropsko oziroma sovjetsko tržišče.
Sindikalni krogi, ki jih novica ni presenetila niso kdove kako zadovoljni. Družina Kropf ima v rokah še podjetje Eurospital Pharma, ki ga bo tudi obdržala, vendar je januarja sprožila njegovo reorganizacijo in poslala na cesto 100 uslužbencev. Sindikati so torej upravičeno zaskrbljeni zaradi možnosti, da doleti enaka usoda tudi del nameščencev Don Baxterja, o katerem se govori, da ga bodo Američani tehnološko še posodobili. Uvajanje novih tehnologij pa vodi, kot znano, v krčenje organikov.
Ustreznejše strukture in več skrbi za slepe
Slepi ljudje se v teku svojega življenja neprestano srečujejo s težavami, ki bi jim lahko bile prizanesene, če bi družba upoštevala tudi njihovo prisotnost in jim omogočila čimbolj normalno življenje. Včasih zadostujejo prav majhni posegi, da se kvaliteta življenja slepega človeka znatno izboljša. Pomislimo na primer na drogove, ki so včasih postavljeni ravno na sredo pločnika, ali na semaforje, ki jih seveda slepi ne morejo razbrati. Že sicer težak položaj za mlade slepe pa se spremeni v pravo tragedijo, ko gre za ostarele, ki nimajo podpore družine ali koga drugega.
Članica tržaškega odseka Združenja slepih Italije Ornella Boato je na včerajšnji tiskovni konferenci Združenja povedala, da je v Trstu približno 50 popolnoma osamljenih ostarelih slepih, ki komaj čakajo na pomoč kakega zavoda. Primernih zavodov pa žal v mestu še ni. Tudi zaradi tega je tržaški odsek Združenja s pomočjo arhitekta Zelca, ki je izdelal načrt, predlagal nekaj sprememb za učinkovitejše delovanje zavoda za slepe Rittmeyer. Deželna predsednica Združenja slepih Tullia Brežin je podčrtala nujnost, da postane zavod Rittme-yer čim prej moderni polivalentni center za pomoč slepim v teku vsega njihovega življenja. Vsi prisotni so bili složni, da načrt arhitekta Zelca za obnovo Rittmeyerja to zahtevo upošteva, saj poleg zaščitenih delavnic za ročna dela, prenočišč za mlade, ki bi sledili poklicnim tečajem in drugih objektov, namenjenih predvsem mladim, predvideva tudi ureditev prostora, kjer bi lahko živeli ostareli slepi. Včerajšnje konference, ki je bila na sedežu tržaškega odseka Združenja slepih, so se udeležili tudi številni predstavniki političnih sil in javnih ustanov.
Naj omenimo, da se je razvila polemika med predsednico Tullio Brežin in predstavnikom CISL Sodanom glede upravljanja doma za ostarele slepe v okviru zavoda Rittmeyer. Tullia Brežin je bila namreč mnenja, da bi se moral bodoči dom povezati z že obstoječim podobnim domom v bližini Vidma, Sodano pa misli, da upravljanje bodočega doma pripada izključno upravnemu svetu Rittme-yerja, čemur se je občinstvo z glasnim ploskanjem nekoliko kampanilistično odzvalo. Toda čeprav so vsi bili mnenja, da je uresničitev predlaganega načrta nujno potrebna — še posebno tistega njegovega dela, ki zadeva dom za ostarele slepe je večina podčrtala dejstvo, da je prej potrebno rešiti zavod Rittmeyer iz hude finančne stiske. Ravnateljica zavoda, ki je bila v teku konference večkrat na zatožni klopi, je povedala, da je skupaj z upravnim svetom že izdelala načrt za kritje dolga (nekaj stotin milijonov) in da se popolnoma strinja z izvedbo predlaganega načrta. Kljub temu pa so se mnogi vprašali, kako je lahko pri zavodu sploh prišlo do takega kritičnega finančnega stanja in do splošne'zapuščenosti, saj je vendar od njegovega dobrega delovanja odvisna kakovost tolikih življenj, (kp)
Trst le začasna etapa beguncev na poti proti »zlatemu« Zahodu
V našem mestu so se v zadnjem času pojavili nenavadni "čistilci" avtomobilskih šip: mlajši moški, skromno oblečeni in povečini s slovanskimi potezami, ki se ob rdečem semaforju obzirno približajo avtomobilom, da bi voznikom ponudili svojo uslugo. Na policiji smo izvedeli, da so ti ljudje begunci iz vzhodnih držav, ki ob prihodu v Trst zaprosijo za politično zatočišče. Odgovorni v uradu za tujce na kvesturi Bruno DAgostino nam je povedal, da so begunci povečini romunski državljani, da pa je tudi precej Poljakov, Bolgarov in tudi nekaj Sovjetov. Skoraj vsi bi se radi izselili v ZDA. Kanado ali v Avstralijo, kjer ne-
katere že pričakujejo sorodniki in prijatelji. Dr. DAgostino pa je dodal, da samo manjšini uspe doseči zaželeni cilj, večina pa se mora zadovoljiti z dodeljeno državo in že to je lep dosežek, kajti vedno manj je držav, ki so pripravljene sprejemati nove priseljence.
»Žal beguncev nihče ne mara in največkrat so ti ljudje za države, ki jih sprejmejo, samo predmet političnih iger,« nam je rekel dr. DAgostino, ki je kot primer navedel ZDA, kjer v zadnjih časih dajejo prednost sovjetskim državljanom. Ravno zaradi tega se begunci zadržijo dalj časa v našem mestu in kasneje v Rimu, kjer končno iz-
V priredbi treh organizacij
Skupna proslava dneva žensk
V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu so članice in člani treh, na Tržaškem pomembnih organizacij - Društva slovenskih upokojencev, Zveze vojnih invalidov in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje - proslavili mednarodni ženski praznik 8. marec.
Govornica je bila Anica Udovič, ki je v svojem posegu pomen tega praznika povezala s tukajšnjo stvarnostjo, z bojem Slovencev proti vsakodnevnim krivicam, z bojem slovenskih žensk, ki so se že v času fašizma borile za svoj jezik in ki se tudi danes pridružujejo vsem iniciativam, namenjenim okrepitvi prijateljstva in mirnega sožitja na tem območju ter prijateljskih odnosov med sosednima državama, ki naj pripomorejo tudi k uresničitvi pravic, ki bi jih morala slovenska manjšina uživati na osnovi določil italijanske ustave.
Proslavo je dopolnil kulturni program, v katerem je nastopil mešani pevski zbor Jadran iz Milj, ki ga vodi požrtvovalna dirigentka Mirjana Bonin in ki je najprej v pozdrav udeležencem zapel Zdravico, nato splet raznih umetnih in narodnih pesmi, za konec pa Venturinijevo »Pozdravljena domovina«.
Med nastopom zbora je gledališka igralka Mira Sardoč občuteno recitirala pesem Vide Brest »Mati sanja«, »Pesem o miru«, »Lepo Vido« in za konec še odlomek iz Shakespearovega Ot-hela.
Vse udeleženke so prejele ob vhodu v dvorano rdeči nagelj, kot simbolični pozdrav 8. marcu.
Večina proslav je že za nami, verjetno zadnji pa bosta še danes in jutri. Drevi ob 20. uri bodo v svoji srenjski hiši praznovale ženske iz Mač-kolj, medtem ko bo jutri, v nedeljo, ob 17. uri prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah. Kot smo že poročali, so na Opčinah priredile proslavljanje ženskega praznika članice ženskega pevskega zbora Tabor, ki so poskrbele za razstavo ženskih hobijev oziroma njihovih ročnih izdelkov.
Naj dodamo še tole zahvalo, ki prihaja od KD Rovte-Kolonkovec. Člani društva se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so s svojim nastopom, delom in s številno udeležbo prispevali, da je tokratni praznik 8. marca v domačem društvu tako lepo uspel. Zahvaljujejo se tudi vsem domačinkam, ki so pripravile okusno večerjo, (ni)
Na prihodnjih volitvah tudi ločena levica PRI
Na prihodnjih upravnih volitvah bomo torej imeli tokrat eno listo več. Predstavniki republikanske levice, ki so ob deželnem kongresu PRI v Vili Manin v Passarianu uradno sporočili, da izstopajo iz stranke, so na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu potrdili, da ne nameravajo sklepati nikakršnih bolj ali manj volilnih zavezništev z nobeno stranko, pač pa da se nameravajo predstaviti na prihodnjih volitvah z lastnim znakom in lastnimi kandidati. Že pred koncem marca bodo sklicali ustanovno skupščino (v Trstu ali v Gorici), na kateri si bodo izbrali ime in volilni znak ter orisali svoj program.
Na tiskovni konferenci so sicer poudarili, da ostajajo zvesti republikanskim idealom, da pa ne morejo več ostati v stranki, ki vsaj na deželni ravni ni znala zajamčiti niti minimalne notranje demokracije. To se je še posebno pokazalo prav na deželnem kongresu, kjer je večina PRI zagrešila vrsto statutarnih nepravilnosti, zaradi katerih je bila celo izrečena uradna zahteva po razveljavitvi kongresa, na katero pa vsedržavni tajnik PRI Giorgio La Maifa še ni odgovoril. Tudi od vsedržavnega sveta PRI, ki bo zasedal danes in jutri v Rimu, si predstavniki levice ne obetajo posebnih rezultatov, pa čeprav bo moral razpravljati tudi o prigodah stranke v naši deželi.
vedo, katera država jih je pripravljena sprejeti. V Trstu kot tudi v drugih italijanskih mestih pa ni primernih struktur, ki bi omogočile bivanje, pa čeprav začasno, vsem tem ljudem (v Italiji jih je skoraj milijon), ki po težkih preizkušnjah komaj čakajo na priložnost, da si lahko začnejo graditi novo življenje.
Da bi izvedeli kaj več o "tržaških" beguncih, smo jih pred nekaj dnevi ob uri kosila obiskali v jedilnici zavoda Gaspare Gozzi, kjer jim je prefektura priskrbela tri dnevne obroke. Nekateri niso hoteli govoriti z nami, verjetno jih je skrbelo, da bi jih lahko pogovor za tisk oškodoval. Srečali pa smo mladega (20-letnega) Junata Zoltana Dana, ki nam je v srbohrvaščini rad povedal svojo izkušnjo. Junat je ru-munski državljan, po narodnosti pa Srb, ki mu je po prvem neuspelem poskusu (milica ga je ujela v bližini Maribora in ga poslala nazaj v Romunijo) pred štirimi meseci končno uspelo pribežati do Trsta, kjer je zaprosil za politično zatočišče. Rad bi se preselil v Nemčijo, kjer ga čaka prijatelj, s katerim je prvič skušal zbežati. Fant nam je povedal, da je v Trstu približno 50 beguncev iz vzhodnih držav, ki kot on čakajo na dovoljenje za odhod v Rim. Junata smo vprašali, če je v Romuniji res tako hudo, da se splača toliko pretrpeti in tvegati za beg v "neznano". Povedal nam je, da v Romuniji vlada velika revščina, še hujše pa je pomanjkanje demokracije. Njega je na primer policija že nekajkrat hudo pretepla, še posebno po prvem poskusu bega. Medtem ko smo se pogovarjali z Ju-natom, se je okoli nas zbrala skupinica beguncev. Mnogi so se nam potožili, da se bojijo, da bi jih italijanske oblasti poslale nazaj v matične države, saj jim prefektura že nekaj mesecev ne plačuje več prenočišča v mestnih penzionih. Nekateri so nam pokazali izjave sorodnikov ali prijateljev, ki živijo v zahodnih državah in v katerih zagotavljajo, da bodo beguncem nudili potrebno pomoč. Vtis smo imeli, da so te izjave pravzaprav edini bolj stvarni element, ki ga ti ljudje imajo, da lahko upajo v boljše čase. Vprašali smo jih, če je Italija, oziroma zahodni svet tak, kot so si ga predstavljali: odgovorili so nam, da je tukaj lepo, da je boljše, čeprav so nam kasneje povedali, da jim na primer ni nihče pomagal, ko so potrebovali zdravniško pomoč (v bolnišnici so odklonili nosečnico in deklico z zobobolom).
V pričakovanju boljšega življenja pa begunci medtem čistijo šipe tržaških avtomobilov ali skoraj brezplačno delajo na gradbiščih, od časa do časa pa s svojimi sonarodnjaki gledajo fotografije zapuščenih družin in prijateljev.
KATJA PALČIC
Pred ponedeljkovo sejo občinskega sveta
Še povsem nejasne perspektive za izhod iz krize v Nabrežini
KPI ponavlja svoj razčlenjeni predlog
Mestno središče zapreti za zasebni motorni promet
Politično-upravna kriza, ki jo je sprožil nasprotni glas socialistov ob glasovanju o proračunu v devinsko-nabrežinski občini, po vseh znamenjih sodeč ne bo imela lahkega izhoda. Zadržanje socialistov, ki ga je narekovala zahteva po strogem spoštovanju koalicijskega sporazuma med PSI, KD in Slovensko skupnostjo iz leta 1985, po katerem naj bi sredi mandatne dobe občinskega sveta Brezigarjevo mesto na čelu uprave prevzel socialist Caldi, je imelo za takojšnjo posledico odstop župana in vseh odbornikov, sedaj pa ni lahko oblikovati nove večine in sestaviti novega odbora, ki naj bi preprečil prihod komisarske uprave in predčasno razpustitev občinske skupščine.
Tako je vsaj soditi po jalovosti dosedanjih prizadevanj strank, ki imajo svoje zastopnike v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu, v prvi vrsti komunistov, da bi našli krizi hitro rešitev. Ločeni sestanki, ki jih je imelo vodstvo devinsko-nabrežinske sekcije KPI z ustreznimi zastopstvi KD, PSI in Slovenske skupnosti, po vsem videzu niso prinesli zaželenih in pričakovanih uspehov, čeprav so sicer prispevali k delni razjasnitvi položaja in k precejšnjemu zbližanju, kar zadeva programe, ki naj bi jih občinska uprava uresničevala v prihodnjih nekaj več kot dveh letih, kolikor naj bi še trajal njen mandat.
Če so bili tako demokristjani kot socialisti in SSk precej dovzetni za poglabljanje programskih obvez in ni bilo zabeležiti velikih razlik glede bistvene vsebine programa, pa so se pogajanja zataknila, ko je bilo treba razpravljati o možnih večinah, ki naj bi prevzele vodenje Občine. Komunisti so predložili sogovornikom več možnih rešitev, na kar pa niso dobili pozitivnih odgovorov. Prva rešitev, ki bi bila številčno najmočnejša, bi bila sestava široke koalicije med KPI, KD in
SSk, ki bi razpolagala v občinskem svetu s kar 14 svetovalci od 20. Toda predstavniki KD so izjavili, da razmere še niso zrele za njihovo neposredno zavezništvo s KPI. Druga možna rešitev bi bila obnovitev koalicije izpred 1885. leta med KPI, PSI in SSk, ki je nedvomno dobro upravljala devinsko-nabrežinsko občino. Toda tu se spet pojavlja vprašanje, oziroma spor o županu med SSk in PSI. Tretja hipoteza, ki so jo postavili komunisti, je oblikovanje manjšinske uprave med KPI in PSI ob morebitnem sodelovanju bivšega socialdemokrata, toda tudi ta predlog ni šel dlje od hipoteze. Po tem krogu pogajanj je sekcija KPI sinoči poglobljeno proučila njihove rezultate, da sklepa o možnosti novih pobud.
Boljšega uspeha ne kažejo niti pogajanja, ki jih je po svoji strani začela krajevna KD s socialisti, Slovensko skupnostjo in drugimi. Tudi KD je ugotovila, da se je sicer relativno lahko pogovarjati o programih, a da se vse močno zapleta, ko gre za obliko-
vanje nove večine, ki naj bi prevzela vodstvo Občine.
V takih razmerah, ko so pravzaprav odprte še vse možnosti, je povsem neverjetno, da bi devinsko-nabrežinski občinski svet mogel izvoliti novega župana že na seji, ki je sklicana za ponedeljek s to edino točko na dnevnem redu. Na tej seji bodo tri glasovanja, pri katerih bo za izvolitev novega župana potrebna absolutna večina, to je 11 glasov od 20. Spričo pomanjkanja vsakega dogovora o novi večini je torej pričakovati, da v ponedeljek nihče ne bo prejel zadostnega števila glasov, in da bo vsaka svetovalska skupina glasovala za svojega zastopnika. Odločilna bo torej druga seja, ko bo zadostovala navadna večina. Ta je bila nekako načelno napovedana za prihodnji petek, toda jalovost dosedanjih pogovorov med strankami in objektivna zapletenost političneg[a položaja bi znali botrovati odložitvi, ki naj bi pustila več časa za premislek in nadaljnja pogajanja za rešitev krize.
Terezijansko četrt je potrebno zapreti za motorni promet. Tak je predlog občinske svetovalske skupine KPI za rešitev vse ostrejšega vprašanja mestnega prometa, pomanjkanja parkirišč ter zračnega in zvočnega onesnaženja tržaških središčnih ulic. Predlog nikakor ni nov: že pred letom je ista svetovalska skupina predložila občinskemu svetu eksperimentalni načrt, po katerem bi bilo treba zapreti središče za zasebni promet in ki bi stvarno pripomogel k rešitvi tega, kot kaže, skoraj nerešljivega vprašanja. Občinski odbor pa je tudi na tem področju izkazal svojo upravno nesposobno! in predloga sploh ni vzel v poštev. Hkrati pa ni razpravljal niti o kaki drugi morebitni rešitvi tega vprašanja.
Da bi svojemu predlogu dala novega zagonaj je KPI priredila včeraj popoldne v Časnikarskem krožku okroglo mizo z izzivalnim naslovom »Zakaj je treba Terezijansko četrt zapreti za promet?« In na to vprašanje so udeleženci okrogle mize tudi izčrpno odgovorili. Izbiro so iz različnih vidikov
Ustanovili novo družbo SITIP Trieste
Na deželnem ministrstvu za industrijo so včeraj formalno ustanovili novo družbo z imenom "SITIP Trieste", katere namen je ustvariti v Trstu tekstilno industrijo, ki jo predvideva nedavni rimski sporazum o zaprtju rafinerije Aguila. Edini delničar nove družbe je industrijec iz Bergama Pez-zoli, v drugi fazi, ko bodo izpolnjene razne birokratske obveznosti, pa bo v družbo vstopila tudi deželna finančna družba Friulia.
Kot smo svoj čas že poročali, bi morala nova družba zaposliti okrog 250 delavcev, predvsem mladih. Glede na visoko razvito tehnologijo nove industrije pa bi v njej našlo delo le pičlo število delavcev bivše rafinerije. Vsekakor za zdaj še ni znano, kaj naj bi nova tekstilna industrija proizvajala.
Deželni odbornik za industrijo Carbone je včerajšnjo ustanovitev nove družbe označil kot »začetek izvrševanja dela sporazumov, ki so bili podpisani na ministrstvu za
industrijo v Rimu«. Poudaril je tudi, da je deželni odbor prav včeraj odobril nekatere proračunske spremembe za kritje sprejetih obvez v zvezi z zaprtjem Aguile. Carbone se je tudi zahvalil predsedniku Ezita Rossiju, ki je pomagal pri iskanju primernih terenov, ter miljskemu županu Muttonu, ki se je že srečal s Pezzolijem in mu zagotovil sodelovanje svoje uprave.
Predstavnik deželnega odbora je še napovedal, da bo konec meseca, točneje 28. marca, predvideno srečanje s sindikati, da bi preverili stopnjo uresničevanja sporazumov, ki so bili podpisani na ministrstvu za industrijo. »Seveda bo uresničevanje vseh dogovorov vse prej kot hitro in brez težav — je poudaril Carbone — vendar pa pomeni začetek formalnih postopkov znamenje novega zaupanja: Trst se namreč končno spopada s prenovitvenimi načrti, in ne več z upravljanjem zapiranja podjetij.«
utemeljili občinski svetovalec Giorgio De Rosa, ki je bil z Arturom Calabrio svoj čas predlagatelj omenjenega načrta, inž. Alberto Russignan iz Medkrajevnega urada za onesnaženje okolja pri KZE, podpredsednik združenja Ita-lia Nostra arh. Pietro Cordara in svetovalec Dežele Lombardije inž. Vitto-rio Korach. Moderator je bil tajnik sekcije KPI za mestno središče Paolo Geri.
O tem, da postaja promet v Trstu čedalje neznosnejši, ni treba veliko razpravljati. Vsak izmed nas se tega zave, če le stopi na cesto in se z avtom ali avtobusom popelje v mestno središče. Na tisoč prebivalcev pride v Trstu kar 447 avtomobilov. Takšna gostota zasebnih prevoznih sredstev pa neizogibno povzroča številne, težko rešljive probleme, od parkirišč do zračnega in zvočnega onesnaženja. Zaprtje mestnega središča in okrepitev javnega prevoza bi ljudi prepričalo, naj ne uporabljajo avtomobilov in naj se raje poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Hkrati bi ta poseg izboljšal splošno kakovost življenja, ker bi bil zrak čistejši in ljudje ne bi bili več tarče že neznosnega mestnega hrupa.
Predlog KPI je precej enostaven in se zgleduje po posegih, ki so jih že uspešno izvedli v številnih italijanskih mestih, od Vidma do Milana, Firenc in Bologne. Ob določenih urah in sicer, ko je promet najgostejši, bi za promet zaprli le nekaj ulic Terezijanske četrti. Od ponedeljka do sobote bi od 7. do 9.30 in od 14.30 do 17. ure zaprli Korzo, Goldonijev trg, ulici Carducci in Ghe-ga, Korzo Cavour, Nabrežje 3. novembra in Ul. Canalpiccolo. Zasebniki bi se lahko peljali le po Ul. Roma proti Korzu, po Ul. Imbriani proti Ul. Carducci, po UL Milano proti Ul. Carducci in po Ul. Valdirivo proti Korzu Cavour. Parkirišča pa bi uredili v zunanjem pasu mestnega središča, (bg)
Po začetku sredi lanskega leta
V novem pristanišču oživela promet in predelava žitaric
Po triletnem popolnem premoru so včeraj na VI. pomolu novega prostega pristanišča zaključili raztovarjanje 15.000-tonske ladje, ki je iz nekega francoskega pristanišča pripeljala pšenico. To pa pomeni, da se končno ponovno začenja nekoč cvetoča mlevska dejavnost v tržaškem pristanišču.
Lanskega julija je mlevske naprave podjetja Fratelli Variola odkupila tržaška zadruga Grandi Mulini, ki je začela uvažati žitarice, in še posebej pšenico, jih mleti in nato izvažati. V zadnjih petih mesecih lanskega leta je tako šlo skozi tržaško pristanišče okrog 70 tisoč ton uvoženih žitaric oziroma izvožene moke. Za tekoče leto pa predvidevajo, da se bo obseg zvišal na najmanj 150 tisoč ton. Izvoz moke je usmerjen skoraj izključno v države tretjega sveta (v Etiopijo, Somalijo, Egipt itd.), in sicer v okviru pomoči Italije in EGS tamkajšnjemu prebivalstvu.
Zadruga Grandi Mulini je tudi začela z vrsto del, s katerimi naj bi silos pridobil na svoji učinkovitosti. To je naprava, ki lahko sprejme 35 tisoč ton žitaric, v pomožnih zbiralnikih pa je prostora še za nadaljnjih 10 tisoč ton.
Na zemljišču bivše klavnice našli še dva okostnjaka
Delavci podjetja Italposte in škedenjski karabinjerji so na zemljišču bivše klavnice, kjer bodo zgradili nogometno igrišče, našli včeraj ostanke še dveh okostnjakov. Odkar so v četrtek dopoldne odkrili prvih sedem okostnjakov, so dela na gradbišču potekala izredno počasi in previdno. Stroji so se premaknili proti robu zemljišča, na sredi, kjer so naleteli na prve kosti, pa so delavci ročno izpodkopavali zemljo. Zemljišče so včeraj obiskali ravnatelj univerzitetnega Inštituta za sodno medicino Bruno Altamura in izvedenci Urada za nadzorstvo arheoloških dobrin.
Starost posmrtnih ostankov bo znana šele čez nekaj mesecev, je povedal včeraj Altamura. Doslej so izvedenci ugotovili le, da so okostnjaki stari najmanj 30 ali 40 let, ni pa še mogoče ugotoviti, če so res pripadali Napoleonovim vojakom. Zato bi se lahko še izkazalo, da so to žrtve Rižarne. Pri ugotavljanju njihovega izvora bi bila zelo koristna najdba drugih predmetov, doslej pa se niso našli ničesar, ki bi jim lahko bilo v pomoč.
Minister Mattarella sinoči na okrogli mizi KD v Trstu
Na Pomorski postaji je bila sinoči okrogla miza z naslovom »KD za Trst: vrednote in predlogi«, ki jo je pripravil Krožek za politične in, socialne študije Giuseppe Donati. Častni gost je bil minister za odnose s
Novi naslov
Tržaško Razsodišče za pravice bolnikov je zamenjalo sedež. Novi naslov je: Ul. Donota 36/a, telefonska številka pa 362427. Uradi so odprti vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 17. ure do 19.30.
parlamentom Sergio Mattarella, v razpravi pa so sodelovali tržaški poslanec Sergio Coloni, predsednik pokrajinskega odbora KD Franco Richetti, deželni odbornik za finance Dario Rinaldi in predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Srečanje je ob veliki udeležbi občinstva vodil deželni podtajnik KD Antonio Coslovich.
Minister Mattarella bo danes ob 9. uri gost tržaške Trgovinske zbornice, kjer se bo srečal s člani njenega odbora, z zastopniki Pokrajinske ekonomske konzulte, s predsedniki stanovskih organizacij in s tržaškimi gospodarstveniki.
Zborovanje neofašistov o »primeru Samo Pahor«
Zborovanje, ki so ga priredili sinoči v hotelu Jolly tržaški neofašisti o »primeru Samo Pahor« in bilingvizmu, ne bi samo po sebi zaslužilo naše pozornosti, če se ga ne bi udeležil tudi prof. Samo Pahor v spremstvu Bogdana Berdona in Paola Parovela. Policija je morebitne izgrede hotela preprečiti s preventivnimi ukrepi in je zastražila tako vogale okrog hotela kot njegovo notranjost. Njeni ukrepi so bili učinkoviti, saj se je sprejem trojice med neofašiste odvijal v dokaj goliardičnem tonu, če seveda izzvzamemo žaljivke najbolj razgretih skrajnežev, ki so prof. Pahorja ob odhodu
iz hotela obsuli z običajnimi grobimi žaljivkami.
Prireditelji so še pred prihodom trojice napovedali policijskim funkcionarjem, da Pahorju ne bodo dali besede. Tako se je tudi zgodilo: Pahor, Berdon in Parovel so vstopili v dvorano močno zastraženi in edino, kar jim je bilo dovoljeno, je bilo poslušanje obrabljenega žlobudranja mi-sovskih predstavnikov Dressija, Giacomellija in Seganola.
Kot je bilo pričakovati,, so misovci izkoristili zborovanje Za predvolilno kampanjo, za katero si je Giacomelli zazelel, da bi se lahko okoristila s »primerom Pahor«, kot so se ga nedavne volitve na šolah (misovske liste naj bi zbrale 41 odst. glasov) in še prej manifestacija desničarskih študentov, ki je po njegovem bila (sicer se mož zadovolji z malim, sai jih je bilo le okoli dvesto), prav hvala Pahorju, ena najbolj množičnih v zadnjih letih.
Smrt ga je presenetila med vožnjo z avtobusom
Med vožnjo z linijskim avtobusom št. 26 je v četrtek zjutraj umrl 69-letni Giulio Spagnul iz Ul. Fra Pace da Vedano 40. Moški je v četrtek odšel zdoma nekaj po 7. uri. Z 68-letnim prijateljem Mariom Nullonom, ki stanuje v isti stavbi kot pokojni v Ul. Fra Pace da Vedano, je stopil na avtobus številka 26, da bi se napotil v mestno središče. Prijatelja sta sedla na desna prednja sedeža in nič ni kazalo, da bi Spagnulu bilo slabo. Ko je avtobus pripeljal na Trg S. Luigi, pa ga je nenadoma obšla slabost in se je zgrudil na prijatelja, ki je sedel blizu njega. Nullon je takoj opozoril šoferja avtobusa, da je njegovemu prijatelju slabo. Šofer je zaustavil vozilo, vendar na trgu ni bilo telefonskih govorilnic. Tako je nadaljeval pot do Ul. Farneto, kjer je ustavil pred poslopjem Krajevne zdravstvene enote. Tu je poklical na pomoč zdravnike, ki so komaj prišli v službo. Zal zaSpagnula ni bilo več pomoči. Zdravnik Rdečega križa je pozneje ugotovil, da je moškemu zastalo srce.
■ Na povabilo župana Švaba so se 9. marca srečali na županstvu v Dolini župniki iz dolinske občine: Albert Miklavec iz Boršta, Angel Kosmač iz Ricmanj, Rudolf Bogateč iz Doline, Franc Vončina iz Boljunca in Žarko Škerlj iz Mačkolj. Na sestanku so med drugim obravnavali razne probleme župnih cerkva, ki so važna arhitektonska, umetniška in kulturna dediščina celotne skupnosti.
Ponesrečenec umrl dva tedna po nesreči
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice je za posledicami prometne nesreče umrl 66-letni Stanislao Scherli iz Žavelj 294. Scherli je bil 27. februarja žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v Žavljah v bližini hišne številke 12. Med prečkanjem ceste ga je povozil golf, ki ga je upravljala 28-letna Loredana Cosich iz Ul. Flumian. Njegovo stanje na začetku ni bilo zelo zaskrbljujoče: moški si je zlomil piščal, se ranil po glavi in udaril po vsem telesu. Zdravniki so mu takrat napovedali 40 dni zdravljenja in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pred nekaj dnevi pa so nastopile raznovrstne komplikacije: Scherli je imel velike težave z dihanjem, njegovo stanje pa so še poslabšali kronični bronhitis in posledice alkoholizma. Kljub prizadevanjem zdravnikov se je njegovo stanje stalno slabšalo in v sredo ponoči je izdihnil.
Posnemanja vreden obisk na Odseku za zgodovino
Letos poteka 100-letnica ustanovitve slovenske Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu. 3. januarja 1887 so v stari pritlični stavbi odprli slovenski otroški vrtec, naslednje leto pa je moral zaradi prostorske stiske prenehati z delovanjem, ker je 15. oktobra 1888 v istih prostorih začela delovati Ciril-Meto-dova ljudska šola.
Predvčerajšnjim so Odsek za zgodovino NŠK v Ul. Petronio 4 obiskali učenci nižje srednje šole Fran Levstik s Proseka z namenom, da se seznanijo z zgodovino Ciril-Metodove šole. Ogledali so si bogat arhiv: kataloge, razne zapisnike učiteljskih konferenc, slike učencev in učiteljev in drugo. Seznanili so se z delovanjem šole od nastanka do njenega zaprtja, 23. septembra 1930.
Dobro bi bilo, če bi jih posnemale še druge srednje šole in se seznanile z zgodovino Ciril-Metodove ljudske šole, ki je dosegla velike uspehe, četudi se je morala boriti z neštetimi ovirami in težavami. Doživljala je namreč 1. svetovno vojno in po njej Gentileje-vo reformo, ki je obsodila na smrt vse primorske slovenske šole. (M. P.)
Zadnja pot Zorke Ferluge
Pretekle dni so se vaščani Ferlugov še zadnjič poslovili od Albine - Zorke Ferluga, ki je preminila po dolgi in težki bolezni. Pokojnica po rodu ni bila od Ferjugov, saj se je leta 1913 rodila v Vrtovinu na Vipavskem. Poročila pa se je z domačinom Romanom Ferlugo in od tedaj je postala sestavni del vaškega življenja.
Očeta so italijanski vojaki ustrelili v prvi svetovni vojni. Kot vojno siroto so jo hoteli potujčiti in napraviti za učiteljico, seveda italijansko. Pa tega ni hotela in ni sprejela. Flotela je biti Slovenka, kar je tudi ostala vse do svoje smrti. Sodelovala je pri prosvetni dejavnosti v vasi, v času narodnoosvobodilnega boja pa se je kot vse ženske od Ferlugov in iz drugih naših vasi pridružila temu gibanju, zbirala hrano in drugo ter vse to nosila partizanskim borcem, čeprav je bilo to delo zelo nevarno, saj je okupacijska vojska zasedla vas in vse hiše. Ko so pričakovali izkrcanje zavezniških vojaških sil tudi v Istri, so prav pri Albini izdelali zastave zavezniških držav, da bi z njimi pozdravili zamgovite vojaške enote.
Po vojni je Albina sodelovala tudi pri domačem društvu Višava, dokler je le-to delovalo. Dolga bolezen jo je nato priklenila na posteljo in ji onemogočila, da bi svoje delo nadaljevala. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
V preteklih dneh na Opčinah
Ponovno odprli sodobno preurejeno gostilno Veto
Prilagajanje okusom in željam odjemalcev oziroma gostov je spretnost, ki mora biti vsaj delno prirojena, hkrati pa izraža tudi poslovno zrelost in domiselnost. In prav te lastnosti imata gospa Debenjak in njen mož Ervin Fabrizzi, ki sta lastnika znane gostilne Veto na Opčinah in zvesta člana Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Družina je že pred leti prevzela obrat, sedaj pa ga je delno spremenila v sodobno in smiselno urejeno picerijo. Ugotovljeno je bilo namreč, da je povpraševanje po "hitri" hrani — in v to vrsto spada prav priljubljena pica — v nenehnem porastu. Številni gostje, ki so se v preteklih dneh udeležili družabnosti ob odprtju prenovljenih prostorov, so bili prijetno presenečeni nad sodobno ureditvijo obrata. Družini čestitamo in želimo mnogo uspeha, (ok)
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 predzadnja predstava SIX HEURES AU PLUS TARD (Colpo grosso) Stalnega gledališča iz Turina. Igrata Walter Chiari in Ruggero Čara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 18.00 bosta Walter Chiari in Ruggero Čara predstavila "komika in njegovo umetnost". Srečanje je organiziralo Stalno gledališče in tržaška pokrajinska uprava. Vstop prost.
Od 15. do 20. marca bo na sporedu predstava JOHN GABRIEL BORKMAN, ki jo je pripravil Centro Teatrale Bresci-ano. Igrajo Tino Schirinzi, Delia Berto-lucci, Wanda Benedetti, Fiorenza Mar-chegiani in Alarico Salaroli. Režiser Massimo Castri. V abonmaju: odrezek št. 9. 50% popust za abonente, ki so odrezek že uporabili. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20. uri (red A/H) premiera Puccinijeve opere LA BOHEME. Dirigent Tiziano Severino, režija Franco Pero.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 in 20.30 ponovitev Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRIL-LANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero. Prodaja vstopnic pri UTAT -Pasaža Protti 2 - in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovi danes za višje šole KRST PRI SAVICI.
koncerti
Jutri ob 11. uri bo na sporedu v mali dvorani gledališča Verdi tretji NEDELJSKI KONCERT, ki ga bo izvajal komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu bodo Mozartove skladbe.
Jutri ob 11. uri v krožku RAS — Ul. S. Catarina 2 — recital pianista G. MO-LINARIJA. Izvajal bo Beethovnove, Skri-abinove in Mozartove skladbe.
Societa del concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert violončelista M. BRUNELLA.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava Igorja Stepančiča.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Palače Costanzi je odprta fotografska razstava TRST IN .NJEGOVO OKOLJE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - razstavlja do 18. marca slikar Ireneo RAVALICO.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZO-PELLARI.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je odprta do 15. marca razstava ročnih del miljskih žena, ki jo je pripravila ZŽI-UDI. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure.
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizet-ti 3 - bodo v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.00 odprli razstavo Demetrija Ceja.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Suspect, srh., ZDA 1988, r. Peter Yates, i. Cher, Den-nis Ouaid.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Gaby, una storia vera, dram., ZDA 1987, r. Luis Mandoki, i. Liv Ulmann, Norma Ale-andro
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo strizza-cervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Mat-thau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 15.50, 22.15 Su e giu per i Caraibi, zabavni film.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 II volpone, kom., It. 1988, r. Enrico Montesano, i. Paolo Villaggio, Enrico Maria Salerno.
PENICE - 18.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio-ne fatale, r. Adrian Lvne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.15 La visione del Sabba, srh., It./Fr., r. Marco Bellocchio, i. Beatrice Dalle, Daniel Ezralow, □.
EDEN - 15.30, 22.00 Goduria carnale, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piacere di čarne in tre dimensioni, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Le vie del Signore sono finite, kom., It. 1987, r. Massimo Troisi, i. M. Troisi, J. Champa.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Angel Heart, ascensore per Tinferno, dram., ZDA 1987, r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro. .□
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Mississipi blues, glasb. Fr., 1987, r. B. Tavernier in R. Parrish.
ALCIONE - 15.30, 22.00 Round mid-night, dram., ZDA 1986, r. Bertrand Tavernier, i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
RADIO - 15.30, 21.30 American titti-lation, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
SKD Union in SKD Škamperle vabita na SLOVENSKI KULTURNI VEČER, ki bo danes, 12. t. m„ z začetkom ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24. Poleg dijakov se bodo predstavili mladi domači glasbeniki in tudi znani tržaški harmonikar Corrado Rojac.
Slovenski kulturni klub obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »GENIJ V KRATKIH HLAČAH«. Režija: prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala. Za glasbeno opremo bo poskrbel Stefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal.
Ob priliki 8. marca priredi Zveza žena iz Mačkolj DRUŽABNI VEČER danes,12. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo ŽPZ I. Grbec iz Skednja.
Ženski pevski zbor Tabor - Opčine vabi na DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA jutri, 13. marca, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Program: razstava ženskih hobijev, nastop moškega pevskega zbora Tabor, enodejanka v narečju - avtor in režiser D. Gorup, ples z ansamblom Benedetta e Co., loterija in bife. Izdelke za razstavo sprejema Valerija v Prosvetnem domu.
KD V. Vodnik iz Doline prireja jutri,13. t. m., revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Jutri, 13. t. m., bo nastopil v barkov-Ijanskem društvu, Ul. Cerreto 12, KITARIST IGOR STARC. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 govoril prof. Anton Stres na temo O ČEM CERKEV NE SME MOLČATI.
KD F. Prešeren priredi v soboto, 19. marca, ob 20.30 VIKJ SHOW. Vabljeni vsi v gledališče F. Prešeren v Boljunec.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
I. CANKAR
Kralj
na Betajnovi
Režija: Marjo Uršič Danes, 12. t. m., ob 19.30.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 12. marca 1988
DOROTEJA
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.44 - Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 10.46.
Jutri, NEDELJA, 13. marca
KRISTINA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.09 najvišja 18 cm, ob 11.59 najnižja -34 cm, ob 19.38 najvišja 20 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 45-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Denny Coslovich, Matteo Calligaris, Agostino Angheloni, Lucia Degrassi.
UMRLI SO: 56-letni Bruno Stievano, 62-letna Teresa Berini, 93-letna Stefania Zanella, 80-letna Abele Zachello, 56-let-na Giuliana Goracci, 65-letni Stanislao Škerli, 90-letna Maria Amodeo, 73-letni Leonardo Crem, 82-letni Ottavio Paren-zan.
OKLICI: uradnik Andrea Faiman in učiteljica Novella Frausin, delavec Clau-dio Bacchia in uradnica Fabiana Pozzet-ti, avtoprevoznik Gaetano Mingrino in uradnica Gabriella Gavinelli, agent javne varnosti Marco Rapotec in medicinska sestra Lorena Castellani, prodajalec Paolo Lonza in uradnica Laura Torricel-la, uradnik Mauro Tremul in krznarka Marinella Gellici, zapriseženi stražnik Pasgualino Federico in uradnica Anto-nella Bologna, uradnik Ferdinando Pet-ruzzi in Ileana Sabrini, obrtnik Roberto Toscano in gospodinja Antonella Miste-ro, delavec Maurizio Bellemo in gospodinja Daniela Beltrame, programer Clau-dio Bucovaz in medicinska sestra Cristi-na Furlani, zdravnik Roberto Rizzo in zdravnica Tania Gulli, socialni asistent Maurizio Grilli in prodajalka Paola De Poli, skladiščnik Biagio Sgarlata in uradnica Maria Graziana Casalino, agent javne varnosti Giovanni Scutiero in uradnica Giuliana Gobbato, finančni stražnik Nicola Biondi in gospodinja Ornella Di Vavo, učitelj Roberto Grison in učiteljica Annamaria Pertoldi, finančni stražnilc Emilio Papa in študentka Caterina Lau-riola, novinar Mario Garano in uradnica Odetta Dalla Mora, komercialni agent Marco Bonanno in študentka Cristina Zanon, uradnik Walter Marino in študentka Ada Lalovich, zdravnik Giorgio Benussi in zdravnica Annamaria Vacri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote,
12. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave sprejema Marjo Zahar (tel. 228481) še jutri, 13. t. m.
Slavistično društvo priredi v ponedeljek, 14. t. m., izlet v Benečijo z ogledom šolskega centra v Špetru in srečanjem s tamkajšnjimi kulturnimi delavci. Prevoz z osebnimi avtomobili. Zbiranje pred šolo v Špetru ob 15.30. Za informacije in prijave: J. Povše, tel. 0481/21169 ali V. Tuta 040/299632.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Patrick Siiskind
Kontrabas
Režija: Žarko Petan Igra: Anton Petje
Jutri, 13. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
razna obvestila
TPPZ "P. Tomažič" in sekcija VZPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ob
sodelovanju odbora prekomorcev pri občinskem odboru ZZB NOV Piran obveščata vse udeležence izleta PO POTEH PREKOMORSKIH BRIGAD, da bo jutri, 13. t. m., ob 10. uri v Bazoviškem partizanskem domu sestanek, kjer bodo udeleženci dobili programe in bodo dodeljene kabine na trajektu Slavija. Ob 9. uri bo seja odbora TPPZ.
Zavarovalnica za govejo živino iz Bazovice vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 13. t. m., ob 16.30 v Bazoviškem domu.
KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert pianista Dimitrisa Zgourosa iz Grčije, ki bo v soboto, 19. t. m., ob 20. uri na dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Informacije po tel. 418605.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja začetniški plesni tečaj v standardnih in latinskoameriških plesih. Tečaj bo ob petkih. Prijave in informacije na št. 415797.
Namesto cvetja na grob Marije Ravbar por. Purič daruje družina Škrk (Repen 126) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Antonije Ro-jac-Debernardi daruje družina Šuc
100.000	lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na drago Vilmico daruje Vilma Zangari z družino 20.000 lir za kulturni dom - spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silvana in Elena 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na mamo in očeta daruje Vera Puntar 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ido Peric darujeta družini Peric in Mislej 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Manšueta Fondo daruje Marjuša Cetin 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Manšueta Fondo daruje Frančiška Cetin 20.000 lir za Dom J. Ukmar.
Za Sklad za dvojezičnost darujejo učenci srednje šole F. Erjavec iz Rojana
33.000	lir, Olga Ban 10.000 lir, Andrej Pečar (Bazovica) 20.000 lir in Sava Grgič (Padriče) 50.000 lir.
V	spomin na mamo daruje sin Miro
30.000	lir za Godbo V. Parma iz Trebč.
V	spomin na mater daruje Irma Kralj (Trebče 35) 30.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebč.
V	isti namen darujeta Jolanda in Lucijan Vidau 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čuk daruje Emil Kralj (Trebče 73) 20.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebč.
V	spomin na očeta Leopolda Adama ob prvi obletnici smrti darujeta hči Ivanka in sin Branko z družino 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ide Peric darujeta Ivanka Skerk in Marta Zidarič
25.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ide Peric daruje Paolo Kocman z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen daruje družina Sergio Kante 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ide Peric darujejo družina Doljak (Postaja), družina Košuta (Vižovlje) in Ivanka Lupine 70.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Mira Štreklja darujeta Cvetko in Pepka 20.Q00 lir za ŠD Primorje.
Ob 44-letnici ustrelitve svakinje Nade daruje Ivanka Wilhelm 100.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst sporoča šolnikom, da še vedno nadaljuje z obliko blokade ocenjevalnih sej in ocenjevanj, kot je bila že napovedana.
________mali oglasi_____________
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Just Škrlj - Salež 44.
Toči belo vino in teran.
PRODAM vespo primavera, cena po dogovoru. Tel. 229347.
PRODAM 4 kolesa vespe 125 mod 64 z motorjem ter motorno kolo tomos, letnik 1983 potrebno popravil za skupno 150.000 lir. Tel. 229246.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
ZAJČJA FARMA iz Repniča prodaja gnoj. Tel. 229285.
Hotel
MLADINSKI DOM BOHINJ
vas vabi za velikonočne praznike
V BOHINJ NA SMUČANJE
Nudi vam 7-dnevne pakete po ceni 315.000 lir.
V ceno je vključeno: 7 polpenzionov, turistična taksa, 7-dnevna smučarska karta za Vogel.
Rezervacije in vse ostale informacije na telefonsko številko 003864/76469 ali 76477.
PRODAM novo hišo, 2 km od meje, v Gabrovici pri Črnem kalu: 150 kv. m stanovanjske površine, garaža, centralno gretje, telefon. 120.000.000 lir. Tel. 003866/57769 od 19. ure dalje.
IZKUŠENA izložbena aranžerka in prodajalka z znanjem italijanskega, slo-
V	spomin na Iginia Bogatca darujeta Cvetko in Pepka 20.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Marije Purič daruje družina Škabar (Repen 106) 15.000 lir za cerkev na Repentabru.
Ob 9. obletnici smrti Vladimira Čuka daruje hči Nadja z družino (Repen 95)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti očeta Jožefa Kjudra daruje hči Vera por. Forza (Repen 136)
100.000	lir v isti namen.
Ob 12. obletnici smrti Marije Ravbar-Guštin daruje Ninko Guštin z družino (Repen 141) 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Milo Kjuder daruje hči Marija Russian (Repen 98) 20.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Ivana Andolška darujejo družine Milan Ferluga 30.000 lir, Gabrijel Ferluga 30.000 lir in Aleks Ferluga
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin ha Davida Kalca daruje družina Milkovič-Gornik (Gropada 60)
10.000	lir za SKD Skala.
Učenci celodnevne osnovne šole Slivno darujejo 35.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na moža Danila daruje Anica Ferluga 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Davida Kalca daruje družina Vidah (Bani 72) 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Ivana Andolška daruje Dora Gombač 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Emme Pangos vd. Vaclik darujejo Dušan Vazzi 30.000 lir in Maria Vazzi 30.000 lir za kardiološki oddelek dr. Camerinija, Anica Vazzi
30.000	lir, Justina Vaclik 30.000 lir in Anna Vaclik 30.000 lir za Sklad M. Čuk ter Albino Vaclik 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Angela Martelanca darujeta Milena in družina Pertot 20.000 lir za Stu ledi.
V	spomin na Vittorio Bogateč vd. Ger-mek daruje Vasco Terčič 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Dragico Starc daruje Zal-ka Bogateč 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na nono Viktorijo daruje družina Kralj-Berdon 20,000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na očeta in mamo daruje Eda Prašelj 20.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na Tončko Čuk por. Regent darujeta Berto in Zalka Bogateč 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
ZA VAŠO POROKO. . .
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
vensKega, srnonrvaskega m angleSKe-ga jezika išče delo. Tel. od 17. do 20. ure na št. 572149.
IŠČEM vajenca - elektrikarja, 16-17 let starega. Tel. 229100
TRŽAŠKA ZAKONCA bi rada najela večjo sobo z možnostjo uporabe kopalnice na Opčinah ali kje na Krasu. Telefonirati na št. 211232.
LJUBITELJU VRTA dam v najem hišico z vrtom v bližini Rojana. Tel. 273167.
prispevki
1
11. 3. 1988
menjalnica
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t. m., izlet na sneg v Arnoldstein. Cena prevoza 13.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 69297 ali 411635.
II. zimske igre Sklada M. Čuk bodo v nedeljo, 20. t. m. SK Devin obvešča, da se vpisovanja nadaljujejo v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 20. marca, geološko ekskurzijo po Istri. Za strokovno vodstvo bo poskrbel univerzitetni profesor dr. Rajko Pavlovec. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu, oz. ob 9. uri pri cerkvi v Hrastovljah, od koder bo vodila pot v Dol, Gračišče, Strunjan, Fieso in na Steno pri vasi Dragonja. Prevoz z lastnimi avtomobili.
Ameriški dolar............ 1227.—
Nemška marka ............. 741.—
Francoski frank............. 215,50
Holandski florint ........ 656.—
Belgijski frank.............. 34,50
Funt šterling............. 2225.—
Irski šterling........... 1950.—
Danska krona.............. 190.—
Grška drahma ................. 8,20
Kanadski dolar ........... 950.—
Japonski jen...................  9.—
Švicarski frank ........... 893.—
Avstrijski šiling............  105.—
Norveška krona ............... 192.—
Švedska krona.............. 204.—-
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar................... 0,80
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DvIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Tatovi koles zbežijo le včasih
Vittorio de Sica Je sicer bolj znan in cenjen kot igralec, vendar se Je z uspehom preizkusil tudi v režiserskem poklicu. Med njegove uspele filme spada delo iz leta 1948 Ladri di biciclette - Tatovi koles, ki ga bo zasebna televizijska mreža Italia 1 posredovala v sredo, 16. marca, ob 23.30. Kljub pozni uri zasluži ta biser neorealističnega filma precej pozornosti, saj prinaša doživeto pričevanja časa, v katerem je nastal. V njem se družbenokritična ost scenarista Cesareja Zavattinija in De Sicova značilna lirika spajata v prepričljivo zgodbo iz prvih povojnih let, v kateri nastopa vrsta nepoklicnih igralcev.
sobota 20.30 RAI 2 II cacciatore (dram.) sobota 23.15 RAI 1
La storia di Lady Hamilton (dram.) nedelja 15.25 RTV-Lj
Rapsodija v modrem (biog.) nedelja 20.30 Canale 5 Assassinio suirOrient Express (krim.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Chinatovvn (dram.) ponedeljek 23.05 Italia 1
I	pugni. in tasca (dram.) torek 20.30 RAI 3
La stangata (dram.) sreda 20.30 RAI 3
II	fascino discreto della borghesia (dram.) sreda 23.30 Italia 1
Ladri di biciclette (dram.) sreda 0.15 RAI 2 Venere bionda (dram.) četrtek 21.25 RAI 3 Notte sulla citta (krim.) petek 22.50 RTV-Lj Tema (dram.)
glasba
sobota 21.30 RAI 3
Arianna a Nasso z dir. Jamesom Levinom petek 23.00 RAI 1 Sanremo Rockstar
šport
sobota 20.30 TV-Kp Boks: Stecca-Hernandez nedelja 10.30 TV-Kp Svetovni pokal v skokih nedelja 10.40 RAI 3 EP v dvoranski atletiki ponedeljek 21.00 Telefriuli Košarka: Fantoni-Rimini sreda 16.55 RAI 2
Nogomet: Francija-Italija sreda 19.25 RAI 1
Nogomet: Werder Brema-Verona sreda 22.25 RAI 2
Nogomet: Sporting Lisbona-Atalanta četrtek 23.45 RAI 2
Košarka: Barcellona-Tracer četrtek 0.45 Telepadova
Košarka: Spondilatte-Segafredo
ali
nedelja 17.45 RTV-Lj TV kavarna torek 20.05 RTV-Lj Nasmehi (TV komedija) sreda 22.30 Canale 5 Modni velikani - Ferre petek 22.30 RTV-Lj Kronika srečanja gledališč Alpe-Jadran
JL
S E 2
flf
l'1!
Stls
nil
Piš
lila
III2
:=!§ M W
ll
C5
ppiH
. ;

""'“Hi:
lili...
::::: ::::::

ti,;,::11
:
P....»i
fr-
'ip-
ITALIJANSKA	TE	'1 E\fl ’1 1A		
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30	Izobraževalna oddaja: Con licen-za dell autore...
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Nanizanka: La signora Sundance
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Šport: odbojka, kolesarstvo
16.30	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.20	Variete: Buona fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa
22.20	Dnevnik
22.30	Variete: Europa Europa (2. del)
23.15	Film: La storia di Lady Hamilton
(dram., ZDA 1973, r. James Cel-lan Jones, i. Glenda Jackson, Peter Finch)
0.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Film: La storia di Lady Hamilton (2. del)
8.00	Inf. oddaja: Week-end
8.30	Risanke
9.00	Izobraževalna oddaja: 1947 - Demokratična izbira Italije
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Silas
10.25	Film: Le miserie del signor Tra-vet (kom., It. 1946, r. Mario Soldati, i. G. Cervi, A. Sordi)
11.10	Dnevnik - kratke vesti
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.15	Športne vesti
14.30	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Športna oddaja: Start
15.45	Inf. oddaja: Rosa & Chic
17.05	Rubrika: Block-notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: II cacciatore (dram., r. Michael Cimino, i. Robert De Niro, John Savage)
22.30	Dnevnik - nocoj
23.40	Šport: jahanje, smučanje, sabljanje, vaterpolo, boks
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: smučanje (iz Trenta)
15.00	Film: Juliette o la chiave dei sogni (fant., Fr. 1951, r. Marcel Čarne, i. Gerard Philipe, Suzan-ne Cloutier)
16.30	Dokumentarna oddaja: Cinema! - Slike, zgodbe, protagonisti
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.35	Glasbena oddaja: Rockottanta
18.25	Rubrika: Italijanske dežele
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Videoclip
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro -Ljudje in okolje
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.30	Opera: Arianna a Nasso (glasba Richarda Straussa), dir. James Levine, prenos iz Metropolitan Opere v New Yorku
22.15	Dnevnik - zadnje vesti
22.25	Opera: Arianna a Nasso (2. del) 0.00 Filmske novosti
0.05 Aktualna oddaja: Fuori orario
RTV Ljubljana_______________
8.00	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Maska, nato Pamet je boljša kot žamet - Olimpiada balončkov
8.20	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov - O dveh ježkih
8.50	Zbis: Srečni metulj (pon.)
9.05	Legende sveta: Kurent
9.35	Otroška predstava: Cyrano De Bergerac (3. del)
10.05	Mladinska oddaja: Periskop
11.15	Makedonske ljudske pesmi
11.45	Dinar
12.25	Inf. odd.: Jubilejna Teveteka
16.45	Film: Pokonci, Delfina! (biog., Jug. 1977, r. Aleksander Djurči-nov, i. Neda Arnerič)
18.25	Kratek film, nato risanka
19.00	Vreme in Knjiga
19.13	TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme 19.59 Inf oddaja: Naš utrip
20.20	Dokumentarec: Evrovizija 87
20.45	Žrebanje 3x3
21.00	Izbor pesmi za Pesem evrovizije
23.00	Dnevnik
23.15	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Mednarodni nogomet: Cruzero-Indipendente, superfinale
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
iliiiii	iiiiffi			lili	III
16.10	Kronike in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Športne vesti: Sportime
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tedenska informativna oddaja o političnih dogodkih
20.30	Boks: Stecca-Hernandez (neposredni prenos iz Lericija)
22.00	Športne vesti: Sportime
22.10	Boks: Ramirez-Whilaker (neposredni prenos iz Pariza)
23.30	Kronike in reportaže: Šport spektakel
I:::!;		ii::					1!!!!!!	iliiiii	illliilll		iiiii!			IIIII	iiiilllii		iiiiiii	iiiimm			
	!ii:	ili!		iliiiii!:	ilill				iBIHI	iliiiiiiliiiliiiii	liiiii		iiiiiiiHiii!!!		Hi!!!!!!			liiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiiilliii
CANALE 5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Le pillole di Er-cole (kom., It. 1960, r. Luciano Salce, i. Nino Manfredi, Sylva Kos-cina)
16.00	Film: LJnferno degli amanti - II cavaliere del sogno (dram., It. 1946, r. Camillo Mas-trocingue, i. Mariella Lotti, A. Nazzari)
18.15	Nanizanki: VVebster,
18.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Raffaella Car-ra Show
23.30	Nan.: Top Secret, 0.15 Fifty Fifty, 1.15 Gli in-toccabili, 2.15 Bonanza
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Accidenti alle tasse (kom., It. 1950, i.
Mario Riva, Gisella Sofio)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11,30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, RiffRaff
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Bonzo, la scim-mia sapiente (kom., ZDA 1951, r. Frederick De Cordova, i. Ronald Reagan)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: Due settimane in un'altra citta (dram., ZDA 1962, r. Vincente Minelli, i. Kirk Douglas, George Hamilton)
22.30	Filmske novosti
23.00	Rubrika iz Parlamenta
23.55	Informativna oddaja:
Dovere di cronaca 0.55 Nanizanki: Switch,
1.45	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlies Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Vai avanti tu che mi vien da ridere (kom., It. 1982, r. Gior-gio Capitani, i. Lino Banfi, Agbstina Belli)
22.20	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Šport: boks
23.45	Šport: Grand Prix
0.45 Film: II vizietto ameri-cano (kom., ZDA 1976, r. Richard Lester, i. Rita Moreno, Jack VVeston)
TELEPADOVA
10.30	Nanizanka: New York, New York
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke:	Giatrus,
Combatter, Moby Dick, Masters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Nadaljevanka: Venti diguerra
22.30	Kviz: Colpo grosso speciale
24.00	Aktualna oddaja: Pro-fondo News
1.00	Film
TELEFRIUU
14.30	Rubrika:	Sodobni
umetniki
15.00	Risanka: Muteking
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nan.: Sam & Sally
18.15	Nad.: Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Koncert: I Solisti Agui-lani (Bach, Handel, Mozart)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Oualcuno chie-de aiuto (dram., ZDA 1972, r. Jack Smight, i. Olivia De Havilland)
1.30	Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEOUATTRO
I
II
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
11	1	11	11			1111111	11	1111	silili	■1
RAI 1
RAI 2
RAI 3
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Cristoforo Colombo (zgod., r. Alberto Lattuada, i. Gabriel Byrne, Anne Canovas, Rossano Brazzi, 1. del)
22.10	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.55	Nanizanka: Mr. Belvedere
11.20	Film: Michael Shayne e le false monete (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leeds, i. Lloyd Nolan, He-ather Angel, Doris Merrick)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes kolesarstvo
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Ital. nog. prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia! (vodijo Iris Peynado, Daniele For-mica, Maurizio Micheli)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Mixer
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Kulturne aktualnosti: L'Aquilone
10.40	Šport: evropsko prvenstvo v dvoranski atletiki (prenos iz Budimpešte)
11.30	Nanizanka: Topper
13.05	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va' pensiero (pripravil Andrea Barbato)
17.10	Film: Attila (pust., It. 1954, r. Pi-etro Francisci, i. Anthony Quinn, Sofia Loren)
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca delParca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo (vodi Mino Dama-to)
21.45	Tednik: Hellzapoppin (pripravila P. Gazzara in M. Giammuso)
22.45	Deželne športne vesti
22.55	Deželna nogometna prvenstva
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana_________________
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 20. dela)
11.30	Domači ansambli: ansambel Braneta Klavžerja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
14.30	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina (5. del)
15.25	Film: Rapsodija v modrem (biog., ZDA 1945, r. Irving Rap-per, i. Robert Alda, Alexis Smith, Oscar Levant)
17.45	TV kavarna (z Majdo Potokarjevo in Maksom Furijanom ter s člani plesne šole Urška, z orkes-
trom Boruta Lesjaka bo pel Stane Mancini)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in TV mernik
19.18	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo ( I. Tavčar-J. Gale, i. Šilva Čušinova, Radko Polič, 3.del)
21.00	Aktualna oddaja: Zdravo
TV Koper____________________
10.00	Športna oddaja: Juke box
10.30	Alpsko smučanje: Svetovni pokal v skokih (prenos iz Ober-stdorfa)
13.00	Športna oddaja: Juke box
13.45	TVD Novice
13.55	Kronike in reportaže: Šport spektakel
17.00	Tenis: Fitgerald-Lozano, drugi polfinale za turnir Ebel
19.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Tenis: Mayotte-Fitgerald, finale turnirja Ebel
22.30	TVD Novice
22.40	Kronike in reportaže: Šport spektakel
Iffllsl	IlIIIll		
CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole doro
17.15	Film: Toto
19.05	Nan.: Časa Vianello
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Assassinio sulL-Orient Express (krim. VB 1974, r. Sidney Lu-met, i. Albert Finney, Lauren Bacall)
23.00	Aktualno: Nonosolo-moda
23.15	Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.45 Gli in-toccabili, 1.45 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.25	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Aktualno: Občan in oblast
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Aktualno: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Riff Raff
15.30	Film: Una povera bim-ba milionaria (kom., ZDA 1936, r. Irving Cummings, i. Shirley Temple, Aliče Faye, Jack Haley)
17.30	Šport: golf
18.30	Dok.: Big Bang
19.30	Aktualno: Tv Tivu
20.30	Film: Salvate la tigre (dram., ZDA 1973, r. John G. Avildsen, i. Jack Lemmon, Jack Gilford)
22.30	Aktualno: Tv Tivu
23.30	Dok.: Big Bang
0.30 Nanizanki: Switch, 1.20 II Santo
ITALIA 1__________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke II giro del mondo di Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Sara capitato an-che a voi (kom., It. 1970, r. Bruno Corbuc-ci, i. Little Tony, Isa-bella Savona)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provihi
23.00	Film: L'uomo che visse nel futuro (fant., ZDA 1960, r. George Pal, i. Rod Taylor, Alan Young)
0.45 Film: Impara a conos-cere il tuo coniglio (kom., ZDA 1970, r. Brian De Palma, i. Orson Welles, Tom Smot-hers)
TELEPADOVA
13.30	Film: Nessuno resta solo (dram., ZDA 1955, r. S. Kramer, i. Olivia De Havilland, Robert Mitchum, Frank Sinatra)
16.30	Nanizanki: New York New York, 17.30 Pre-miata agenzia Whit-ney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 perla vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Paese selvaggio (dram., ZDA 1961, r. P. Dunne, i. Elvis Pres-ley, H. Lange)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Marshall of Slade Town
TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: Največji muzej na svetu -Louvre
21.00	Film: L'altra donna (r. Peter Del Monte, i. Francesca Desapio)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
UVOZ-IZVOZ
! I
H
§>5
I 3
0	>
1	s a 'š
ti
o •
</> _
0	o O- ^
1	? II
M '—'
ra oJ >
W 2
c~i </>
ra
Jk^
iiff
il ,
;.... ||
.....il|S:;...'
l
.

IliiP
“ L,-


lij!
„ -™ai!l

^Ti

RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika iz Parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cristoforo Colombo (zgod., r. Alberto Lattuada, i. Gabriel Byrne, Anne Canovas, Rossano Brazzi, 2. in 3. del)
22.40	Dnevnik
22.50	Filmske novosti
22.55	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 2________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Šport: kolesarstvo
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer-kultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Un reietto delle isole (dram., It. 1978, r. Giorgio Moser, i. Sergio Fantoni, Maria Carta)
RAI 3________________________
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Informativna oddaja: La vecchia fattoria
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Dan na preturi
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
I JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana________________
10.00	Zrcalo tedna
10.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.30	Film: Biti tam (dram., ZDA 1979, r. Hal Ashby, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine, Melvin Douglas)
16.45	Video strani
17.00	Mozaik. Zrcalo tedna (pon.)
17.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Koza
18.45	Legende sveta (2. del oddaje TV Sarajevo)
18.20	Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek - Ob oseki
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Bratranec iz Amerike (It., r. Giacomo Battiato -Corrado Augias, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vincent Spano, Delia Boccardo, 3. del)
21.15	Aktualno: Omizje
23.15	Video strani
TV Koper_____________________
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Tenis: finale turnirja Ebel (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Kronike in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Boks: Stecca-Hernandez za peresno kat. (iz Lericija)
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.30	Kronike in reportaže: Šport spektakel
7.00	Rubrika: Dobrp jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Una fidanzata per papa (kom., ZDA 1963, r. Vincente Mi-nelli, i. Glenn Ford, Shirley Jones)
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Nessuno e per-fetto (kom., It. 1981, r. Pasguale Festa Cam-panile, i. Renato Poz-zetto, Ornella Muti)
22.30	Nan.: Časa Vianello
23.00	Rubrika: Premiere
23.10	Variete: Maurizio Cos-
tanzo Show
0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.25Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Scanzonatissimo (kom., It. 1963, r. Dino Verde, i. Alighiero Noschese)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Os-car, RiffRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest Ja vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Dalla terrazza (kom., ZDA 1960, r. Mark Robson, i. Paul Newman, Joanne Wo-odward)
23.20	Aktualno: Občan in oblast
0.05 Nanizanke: Petrocelli, 0.55 Switch, 1.45 II Santo •
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.30	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e canti-amo con Licia
20.30	Film:	Chinatown
(dram., ZDA 1974, r. Roman Polanski, i. Jack Nicholson, Faye Dunaway)
23.05	Film: I pugni in tasca (kom., It. 1967, r. M. Bellocchio, i. L. Castel, Paola Pitagora)
0.50 Film: Assassinio in fa-miglia (krim., ZDA 1983, r. R. T. Heffron, i. Robert Mitchum, James Spader)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Ken il guerri-
ero, Giatrus, Braves-tar, Moby Dick, Ram-bo

19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Noi due senza domani (dram., Fr. 1973, r. P. Granier-De-ferre, i. Romy Schnei-der, J. L. Trintignant)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: ameriški foot-ball
1.00	Film
TELEFRIULI_________
13.00	Dokumentarec: Virgi-lio il savio gentil che tutto seppe
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nad.: Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna oddaja z nogometno ekipo Udine-s?
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Rimini
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: Newsdal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
i!!!:!i=
	
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Cera una volta una fami-glia (dram., ZDA 1980, r. Richard Michaels, i. Barry Bostwick, Ma-ureen Anderman, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Cera una volta una fami-glia (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	šport: kolesarstvo
16.55	Rubrika iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: II brivido dell imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Joe Bass Timplacabile (vestern, ZDA 1968, r. Sidney Pollack, i. Burt Lancaster)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: La regola del gioco (kom., Fr. '39, r. J. Renoir, i. M. Dalio)
RAI 3_________________________
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.30	Film: La stangata (dram., ZDA 1973, r. G. Roy Hill, i. Robert Redford, Paul Newman, Robert Shaw)
21.20	Dnevnik - vesti
21.30	Film: La stangata (2. del)
23.25	Variete: L'altro spettacolo
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik - Šolska TV: Kemija - kristalizacija; Fizika - Newto-nova kibernetika, od Newtono-ve do Einsteinove mehanike
11.00	Tečaj angleščine
16.25	Video strajii
16.40	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Koristen lesk
17.45	Aktualna oddaja: Periskop
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Nasmehi (izvirna te-
levizijska komedija Milana Jesiha, r. Franci Slak, i. Milena Zupančič, Danilo Benedičič, Jožica Avbelj, Alja Tkačev, Majolka Šuklje, Anja Rupel, Jožef Ropoša)
21.10	Kulturni tednik: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Video godba
22.45	Video strani
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Boks: Stecca-Hernandez (pon.)
15.30	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina (pon.)
16.00	Kronike in reportaže: Šport
spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Znanstveni tednik
20.30	Nogomet: Rancing Club-Santos, superfinale
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.30	Kronike in reportaže: Šport spektakel
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La mia donna e un angelo (kom., ZDA 1951, r. John Mitchell Leisen, i. Joan Fontaine, John Lund)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nadaljevanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.45 Filmska rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Le motorizzate (kom., It. 1963, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari, Sandra Mon-daini)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Capitan New-man (dram., ZDA 1963, r. David Miller, i. Gre-gory Pečk, Tony Cur-tis, Angie Dickinson)
23.00	Informativna oddaja: Skrivnostna Italija
23.45	Nanizanke: Petrocelli, 0.35 Switch, 1.25 II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Aktualno: Spielbergov film LJmpero del sole
23.30	Film: L'amico invisibi-le (kom., ZDA 1983, r. Bill Persky, i. Dick Van Dyke, Sid Caesar, Shelley Hack)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Mi bene-dica padre
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L'esercito piu pazzo del mondo (kom., It. 1981, r. M. Girolami, i. F. Andreassi, M. Boldi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
1.00	Film
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dok.: Človek in morje
18.15	Nad.: Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika p obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: A passo di fuga
0.10 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
llteH
1





1.::
o
O)
o.
JL
-S
o
<b
a c
i« š
p i
st s.
f
s! §
9--2 S q.o c
« I i £ I- S
- ra £ -f o o
11 I 2-
|I| 5
<§>
I
%
(n
O
I	^
-a c sz
II
!1
Z
Š
LU
>o
LU
O.
N
<
DC
ss5
liž
llš
Ji
!l
as i .=
I
JL
is:: jS


:'"::::|:^i;li;;:;:!!!!i|

lil



pmt
		
Hiih-::::

glNSj
			

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
	
		

7.15	Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Informativna oddaja: Odprta šola - Tedenska rubrika o študiju, kulturi in delu
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani 19.25 Šport: nogomet, Pokal UEFA,
Werder Brema-Verona (prenos iz Breme)
20.15	Dnevnik, nato drugi polčas nogometne tekme
21.15	Dnevnik
22.15	TV film: Trappola di fuoco
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05 Izobraževalna oddaja: Umetniki
pred ogledalom
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik
14.35 Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Šport: kolesarstvo
16.55	Šport: nogomet Under 21, Fran-cija-Italija (prenos iz Nancyja)
18.45	Nan.: Faber l investigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Una corsa sul prato (kom., VB 1978, r. Bryan Forbes, i. Talum 0'Neal, Nanette Newman)
22.25 Šport: nogomet, Pokal pokalnih prvakov, Sporting Lisbona-Ata-lanta (prenos iz Lizbone)
23.30	Dnevnik
0.15 Film: Venere bionda (dram., ZDA 1932, r. Joe von Sternberg, i. Marlene Dietrich, Cary Grant)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Dok.: La vecchia fattoria
20.30	Film: II fascino discreto della borghesia (dram., Fr. 1972, r. Luis Bunuel, i. Fernando Rey, Delphi-ne Seyrig)
22.15 Dokumentarna oddaja: Samarkanda - Stičišče
RTV Ljubljana
10.00	TV drama: Nasmehi (Milan Jesih, r. Franci Slak, pon.)
11.00	Kulturni tednik: Osmi dan
11.40 Mostovi
15.55 Mozaik. Kulturni tednik: Osmi dan
16.35 Mostovi
17.05 Tečaj angleščine
17.30 Mladinska oddaja: Z besedo in sliko - Srečni metulj
17.45	Mladinska predstava: Cyrano De Bergerac (4. del)
18.15 Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Ideali in idoli
18.45	Risanka
19.00	Vreme in obzornik
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Film: Leto nevarnega življenja
(dram., Avstral. 1984, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Siguorney Weaver, Billy Kerr)
22.00 Plesni nokturno: Spevi potovanj v notranjost 22.15 Dnevnik
22.30	Dokumentarec meseca: Stolp 23.10 Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime 14.00 Nogomet: Rancing Club-Santos, za superfinale (pon.)
15.30	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
16.00	TVD Novice
16.10 Kronike in reportaže: Šport spektakel
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Nogomet
22.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.30	Kronike in reportaže: Šport spektakel
		!!!!!!!!	!!!!!!!!				 "" "
	i::::			i •.		
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Sua altezza si sposa (glas., ZDA 1951, r. Stanley Donen, i. Fred Astaire)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nanizanke: II mio ami-co Webster, 18.401 cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Cuori nella tor-menta (kom., It. 1984, r. Enrico Oldoini, i. Car-lo Verdone, Marina Suma)
22.30	Aktualno: Modni velikani - Ferre
23.00	Rubrika: Premiere
23.10	Variete: Maurizio Cos-
tanzo Show
0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.25Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Extraconiugale
(kom., It. 1965, r. Massi-mo Franciosa, Mino Guerrini, Giuliano Montaldo, i. Gastone Moschin, Liana Orfei, Lando Buzzanca)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Os-car, RiffRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje
23.30	Filmske novosti
24.00	Nanizanke: Petrocelli, 0.50 Switch, 1.40 II Santo
ITALIA t___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy ' Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia, 20.30 Supercar, 21.30 A-Team
22.30	Filmski tednik
23.30	Film: Ladri di biciclet-te (dram., It. 1948, r. Vittorio De Sica, i. Lamberto Maggiorani, Lianella Carell)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Mi bene-dica padre
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: I corvi ti scave-ranno la fossa (vestern, It.-Šp. 1972, r. John Wood, i. Fernando Sancho, Maria Pia Conte)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis
1.30	Film
TELEFRIULI
12.50	Dnevnik
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Le ter-re di sacramento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
yiii

lil
1
I
!!!!!
!V:
III
II
I!


RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II Computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA 1970, r. Robert Butler, i. Ken Russell, Cesar Romero)
22.05	Dnevnik
22.15	Politična tribuna
22.55	Dokumentarec: Zgodbe o filmu in o emigrantih
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.00	Nan.: II brivido delllmprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber 1'investigatore
19.30	Horoskop, dnevnik, vreme, šport
20.30	Film: II terribile Joe Moran (dram., ZDA 1984, r. Joseph Ser-gent, i. James Čagney)
22.05	Športna oddaja: Eurogol
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik
23.45	Košarka: Barcellona-Tracer
0.30 Film: L'anello cinese (krim., ZDA 1947, r. William Beaudine, i. VVarren Douglas, Philip Ahn)
RAI 3_________________________
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.30	Aktualno: Scenarij
21.25	Film: Notte sulla citta (krim., Fr. 1972, r. Jean Pierre Melville, i. Alain Delon, Catherine Dene-vue)
23.15	Informativna oddaja: A propoši-to di star
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik - Šolska TV: Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Marjan Lipovšek; Kulturna dediščina - Stari Rimljani v naših krajih
11.00	Film: Drugo ime za ljubezen (dram. Avstral. 1985, r. Lex Mari-nos, i. Wendy Hughes, Gary Sweet)
16.20	Video strani
16.35	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Studio je vaš: Moja živalica in jaz (1. odd.)
18.15	Naša pesem (15. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-der (dram., Šve. 1983, r. I. Bergman, i. E. Josephson, 2. del)
22.25	Dnevnik
22.40	Informativna oddaja: Jubilejna teveteka 0.05 Video strani
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Nogomet (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Kronike in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Boks: Ramirez-VVhitaker
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.30	Kronike in reportaže: Šport spektakel
"V Jk ^ |aa|% |l| ■■■	| P*		-	iiliiiiii	,l““		;	iiiiii!::!::!
	••H::::::;::::::::::			
CANALE S___________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Salto mortale (dram., ZDA 195, r. Elia Kazan, i, Fredric March, Terry Moore)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Le italiane e l'a-more (kom., It. 1961, r. Carlo Musso, Marco Ferreri, Nello Risi, i. Jose Greci)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	Il serpente
(krim., Fr. 1973, r. Hen-ry Verneuil, i. Yul Brynner, Henry Fonda, Virna Lisi)
23.00	Aktualno: News spe-ciali
23.45 Šport: golf 0.30 Nanizanki: Switch, 1.20 II Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film:	Chewingum
(kom., It. 1984, r. Biagio Proietti, i. Massimo Ciavarro, Isabella Ferrari)
22.30	Dok.: Jonathan
23.30	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.25 Film: I padroni della notte (dram., ZDA 1979, r. Michael Pres-sman, i. Richard Yni-guez, Marta Du Bois)
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Ulisse 31,
17.30 Giatrus, 18.00 Combattler, 18.30 Moby Dick, 19.00 Mas-ters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: A noi piace Flint (krim., ZDA 1967, r.
Gordon Douglas, i. James Coburn, Lee J. Cobb)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šjoort: boks 0.45 Šport: košarka A2, Spondilatte-Segafre-do
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanki: Eneide,
18.15	Le terre di sacra-mento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika o znanosti 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
jiib
.

^r.
■SI
p...........m
si«
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Kulturne aktualnosti: Leteči zmaj
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Film: Amico silenzioso (krim., Kan. 1984, r. David Greene, i. Martin Sheen, Tandy Cronyn, Arthur Hill)
22.15	Dokumentarna oddaja: Palače
23.00	Glas. odd.: Sanremo Rockstar
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Glasbena oddaja: Sanremo Rock
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lessie
16.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Faber 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50	Nan.: A. Hitchcock presenta
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: II sergente Ryker (dram., ZDA 1968, r. Buzz Kulik, i. Lee Marvin, Vera Miles)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Inf. oddaja: Ingegneria
20.30	Aktualno: Pošto pubblico nel verde (vodi Vincenzo Muccioli, sodelujejo Corrado Augias, Donatella Raffai in Tito Cortese, 1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
23.15	Variete: Pubblimania (pripravila Enrico Ghezzi in Romano Fras-sa)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarec meseca: Stolp
11.40	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-
der (pon. 2. dela)
16.20	Video strani
16.35	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov (3. del
17.50	Nad.: Grizli Adams (7. del)
18.15	Dokumentarec: 20 ton na dan
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.20	Nadaljevanka: Kir Royal (r. Helmut Dieti, i. Franz Xaver Kroetz, Dieter Hildebrandt, Senta Ber-
' ger)
21.25	Dokumentarec: Zmagoslavje zahodne civilizacije - Spomeniki napredka (9. odd.)
22.15	Dnevnik
22.30	Kronika srečanja gledališč Alpe-Jadran
22.50	Film: Tema (dram., SZ 1979, r. Gleb^Panfilov, i. Mihail Uljanov, Ina Čurikova, Jurgenij Vesnik)
TV Koper_____________________
13.00	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Boks: Ramirez-Whitaker (pon.)
15.30	Rubrika ženskega športa: Donna
Kopertina
16.00	TVD Novice
16.10	Kronike in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Noviced
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: Boca Juniors-Gremio, za superfinale
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
23.30	Športna oddaja: Juke box
23.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.30	Kronike in reportaže: Šport , spektakel
CANALE 5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Sabato tragico (dram., ZDA 1955, r. Richard O. Fleischer, i. Victor Mature, Ernest Borgnine)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Mani di velluto (kom,, It. 1979, r. Cas-tellano in Pipolo, i. Adriano Celentano, Eleo-nora Giorgi)
22.30	Aktualno: Skrivnosti noči
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
1.15	Rubrika: Premiere
1.25	Nan.: Gliintoccabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Llnafferrabile 12 (kom., It. 1950, r. Mario Mattioli, i. Walter Chi-ari, Carlo Campanini)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Os-car, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Swarm (fant., ZDA 1978, r. Irwin Al-len, i. Michael Caine, Richard Widmark)
22.45	Dok.: Bing Bang
23.45	Aktualno: Občan in oblast
1.20	Nanizanki: Switch, 1.2011 Santo
ITAUA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia
20.30	Film: Cielo di piombo ispettore Callaghan (krim., ZDA 1976, r. James Fargo, i. Clint Eastwood, Harry Gu-ardino)
22.25	Film: Brivido nella notte (krim., ZDA 1971, r. Clint Eastwood, i. Clint Eastwood, Donna Mills)
0.25 Film: Battaglie nella galassia (fant., ZDA 1978, r. Richard A. Col-la, i. Richard Hatch, Lorne Greene)
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Un colpevole senza volto (dram., VB
1975, r. Michael Anderson, i. Trevor Ho-ward, Michael York)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka
1.00	Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanki: Eneide,
18.15	Le terre di sacra-mento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela,
20.30	Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
24.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO



Tedenski pregovor:
Tudi lev se mora braniti pred muho.
(nemški)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 90 leti: 15. 3. 1898 je izšla v Trstu prva številka Rdečega prapora, glasila slovenskih socialističnih delavcev za Trst in Primorsko.
□	Pred 65 leti: 17. 3. 1923 je bilo na Opčinah ustanovljeno Mladinsko društvo Prosveta.
□	Pred 50 leti: 12. 3. 1938 je bila Avstrija priključena nacistični Nemčiji. S to priključitvijo so prišli koroški Slovenci med vsemi Slovenci prvi pod nadoblast nacističnega rajha.
□	Pred 25 leti: 17. 3. 1963 je bil v Trstu ustanovni občni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov.
OSEBNOSTI:
□	14. 3. 1894 se je v Gorici rodil politik in novinar Engelbert Besednjak, ki je umrl 21. 12. 1968 v Trstu.
□	14. 3. 1924 je v Ljubljani umrl zgodovinar Franc Kos, ki se je rodil v Selcih pri Škofji Loki 24. 12. 1853.
□	18. 3. 1910 se je pri Sv. Ivanu rodil komunistični aktivist Josip Udovič-Nino, ki je padel 14. 1. 1943 v Trstu.
□	13. 3. 1908 se je v Fiume Venetu rodil Giovanni Zol, komandant bataljona Alma Vivoda, ki je padel pri Malih Munah v Istri 7. 11. 1943.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 12. 3., ob 19. uri: opera Figarova svatba (Wolfgang Ama-deus Mozart), dir. Marko Gašperšič.
V	sredo, 16. 3., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara (ponovitev 19. 3.).
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 12. 3., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertolt Brecht), rež. Barbara Hieng (ponovitev 14. 3.).
V	četrtek, 17. 3., ob 19.30: Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal.
Mala Drama
Nocoj, 12. 3., ob 20. uri: monodrama Otročarije (Raymond Cous-se), rež. Boris Kobal.
V	sredo, 16. 3., ob 20. uri: Kontrakt (Slawomir Mrožek), rež. Žarko Petan (ponovitev 18. 3.).
V	četrtek, 17. 3., ob 19.30: Vrsta (Israel Horovitz). rež. Barbara Hieng.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 12. 3., ob 17. uri: Jajce (Zlatko Kri-lič), rež. Tine Varl.
V	VELIKI DVORANI jutri, 13. 3., ob H. uri: Mladi v ritmu, gostuje Otroška plesna skupina Kazine s privlačnim revijskim programom, sodelujejo mladi športni plesalci latinskoameriških plesov in plesalci rock'n'rolla.
• S tem odpira Lutkovno gledališče Ljubljana vrata svoje hiše tudi ob nedeljah, in sicer zato, da bi omogočilo širšemu mlajšemu občinstvu prijetno nedeljsko dopoldne.
V	KULTURNICI (na^ Zidovski stezi 1) v torek, 15. 3., ob 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 17. 3., ob 20. uri: Lizistrata (Aris-tofanes), rež. Edi Majaron.
V	VELIKI DVORANI v petek, 18. 3., ob 17. uri: Petnajst (Ivan Predmersky), rež. Uroš Trefalt.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 16. 3., ob 20.30: Ljudožerci (Gregor Strniša), rež. Mile Korun.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 15. 3., ob 20.30: Un biglietto da mille corone (Carpinteri-Faraguna), rež. F. Macedonio, gostuje La Contrada (pon. 16. 3.).
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 12. 3., ob 20.45: v okviru ciklusa Nuovo teatro - Sentimenta! (Pietro Favari), rež. Ugo Gregoretti, s skupino Lu-ne.
Auditorium Zanon
V	četrtek, 17. 3., ob 21. uri: Teatro Contatto - La Guida (B. Strauss), rež. M. Navone, s skupino C.S.S./Asti Teatro (pon. 18. in
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 12. 3., ob 21. uri: II bacio della donna ragno (Manuel Puig), rež. Marco Mattolini (ponovitev 13. 3., ob 16. uri).
V	četrtek, 17. 3., ob 21. uri: II prezzo (Arthur Miller), rež. Raf Vallone (ponovitev 18. 3.).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 12. 3., ob 20.30: II piacere delLonesta (Luigi Pirandello), rež. Armando Pugliese (ponovitev 13. 3., ob 16. uri).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 12. 3., ob 21. uri: v okviru Dnevov jugoslovanske glasbe - Izbor za popevko evrovizije.
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 14. 3., ob 20. Uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solista Ciril Škerjanec - violončelo in Roy Bogas - klavir (Barber, Bloch, Gershwin).
V	VELIKI DVORANI v torek, 15. 3., ob 19.30: koncert Državnega pihalnega orkestra iz Celovca.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 17. 3.; ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, violina Takumi Kubota, dir. Janos Kovacs (Lebič, Mendelssohn, Beethoven).
Slovenska filharmonija
V	VELIKI DVORANI v sredo, 16. 3., ob 19.30: koncert Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije, solist Stanko Arnold - trobenta (Boccherini, Javtič, Mendelssohn).
PORTOROŽ
Avditorij
V	četrtek, 17. 3., ob 19.30: klavirski recital Dimitrisa Sgourosa (Scarlatti, Chopin, Liszt, Schumann).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Nocoj, 12. 3, ob 20.30: koncert kvarteta Melos (Beethoven).
VIDEM
Palamostre
V	torek, 15. 3., ob 20.45: A Sud di Mozart - nastopa Eugenio Bennato.
Auditorium Zanon
Nocoj, 12. 3., ob 21. uri: v okviru koncertov Contatto jazz -nastopa trio Mosalini, Beyttelmann in Caratini.
V	torek, 15. 3., ob 20.45: Insieme Instrumentale Italiano (Szyma-nowsky, Villa-Lobos).
MESTRE
Gledališče Toniolo
V	torek, 15. 3., ob 20.45: koncert dua Carmignola - violina in Masi - klavir (Beethoven).
V	petek, 18. 3., ob 21. uri: jazz večer s Courtneyem Pineom.
BENETKE
Gledališče La Penice
V	nedeljo, 13. 3., ob 16. uri: koncert Simfoničnega orkestra La Penice, pianist Justus Frantz, dir. Gustav Kuhn (Beethoven).
Cerkev Pieta
V	ponedeljek, 14. 3., ob 20.30: koncert ansambla I Virtuosi dell'-Ensamble di Venezia (Vivaldi).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	PREDDVERJU v četrtek, 17. 3., ob 18. uri: otvoritev dnevov in razstave del slikarja Valentina Omana.
V	OKROGLI DVORANI v četrtek, 17. 3., ob 19. uri: okrogla miza na temo Narodnostno ločevanje na Koroškem ob primeru dvojezičnega šolstva.
Slovenski etnografski muzej
V	petek, 18. 3., ob 12. uri: Iz ljudske umetnosti naših dedov -otvoritev razstave panjskih čelnic, koroškega lončarstva in kmečke železnine. Razstava bo odprta do 30. 6. 1988.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v petek, 18. 3., ob 17. uri: okrogla miza na temo Koroški Slovenci in leto 1938.
V	OKROGLI DVORANI v petek, 18. 3., ob 19. uri: okrogla miza na temo Doživljali smo propadanje Avstrije leta 1938.
V	MALI DVORANI v petek, 18. 3., ob 20. uri: Panta rei - koncert vokalno-instrumentalnega ansambla Drava iz Borovelj.
V	MALI DVORANI v soboto, 19. 3., ob 11. uri: Androkles in lev -otroška matineja z gledališko skupino KPD Planina iz Sel.
V	VELIKI DVORANI v soboto, 19. 3., ob 20. uri: Ponižani in razžaljeni - pesmi zatiranih narodov, nastopa Mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu, dir. Lajko Milisavljevič.
SLOVENIJA in ISTRA
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 9., 11., 13. in 15. uri; ob nedeljah možen ogled predstave klasične šole jahanja ob 15. uri. Skupine si kobilarno lahko ogledajo kadarkoli, le da predhodno najavijo svoj obisk. Urniki veljajo do 15. 4. 1988. Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/72617).
□	ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10. uri. Obisk traja poldrugo uro. (Urniki veljajo do 30. 4. 1988.)
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled ob delavnikih ob 9.30 in 13.30, ob sobotah in nedeljah ob 9.30, 11.30, 13.30 in 15. uri. Ogled traja poldrugo uro. (Urniki veljajo do 31. marca 1988.)
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 10. do 16. ure, ob ponedeljkih je zaprt. (Urnik velja do 30. 4. 1988.)
□	TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: v zimskem času je obisk možen le za skupine in s predhodnim obvestilom (tel. 061/751422 in 061/317588). Od polovice aprila bo veljal sledeči urnik: vsak dan 7-13, ob sobotah, nedeljah in praznikih 8-18, ob ponedeljkih in 1. 11. je muzej zaprt.
□	NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 7.30, 9.15, 10. uri, 11.15, 13.15, 15.30 in 17.15. Ogled vključuje vožnjo
z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafari-ja, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vse informacije nudi Kompas Pula (tel. 052/24773).
BENEČIJA
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): ob delavnikih 9-12 in 15-18, ob nedeljah in praznikih 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici); ob delavnikih 9.30-12 in 15-17.30, ob nedeljah in praznikih 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto.
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432 / 731398).
□	LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji): ključe ima župnik.
□	CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra): ključe imajo v sosednji hiši.
□	CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu): za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni.
□	LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 3. mednarodno tekmovanje Sergio Lorenzi - klavirska dua Ishoka-Yasumi in Chiarandini-Manzocco, duo Ellis-Fuhlbom (violončelo-klavir) in Marzi-Zannini (saksofon-klavir), posnetki s koncerta nagrajencev, ki je bil 4. 11. 1987 v Avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (satirični kabaret Borisa Kobala in Šergeja Verča); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza;
19.20	Sporedi za naslednji dan.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.30	S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Odlomki iz baleta Gajana (Aram Hačaturjan); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Zeleni val; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.15	Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov;
15.45	Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program.
r
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
roberto pusiol
Kaj bodo trije možje z dojenčkom?
Zgodba je izredno preprosta: trije moški, ki imajo prav zares izredno radi ženske, se nekega dne znajdejo z neverjetnim darilom. Pred vhodnimi vrati je nekdo pustil zibelko, v kateri živahno veka drobceno bitje. Kot je vsem staršem dobro znano, ima to bitje res čudne navade. Rado joče, predvsem v nočnih urah, lula, ko ni treba, svoje fiziološke potrebe redno opravlja v najmanj primernem času, poleg lega pa ima še to ljubko navado, da odraslega človeka popolnoma zasuž-nji. Dojenčki so pač taki, odrasli pa so lahko izredno komični, ko jih previva-
Trije...
jo, jim pripravljajo mlečne kaše in se trudijo, da bi jih zazibali v spanje.
Prva, ki je preprosto zgodbo zgrabila za vrat je bila francoska režiserka Coline Serrau. Režirala je film Trois hommes et un couffin (Trije možje in zibelka), ki je žel ogromno uspeha. V Franciji si je priborila prestižno nagrado cezar, obenem pa je bil njen film izbran tudi kot kandidat za oskarja v sekciji tujih filmov. Hollywood se je dobesedno zaljubil v Colinino vizijo družinskega življenja in je odkupil avtorske pravice dela.
možje...
Na naše ekrane je zdaj prišel tudi film Three Men and a Baby, ki ga je podpisal Leonard Nimoy (režiserka Serrau se je morala zaradi bolezni odpovedati režiji ameriške verzije), avtor dveh zadnjih Star Treckov. Z mladim bitjem ženskega spola se "zabavajo" arhitekt Peter (Tom Selleck v prvi briljantni vlogi, ki jim v ZDA pravijo a la Cary Grant), risar Michael (Steve Gut-temberg) in igralec Jack (Ted Dan-son). Prava zvezdica pa je dete, ki je sicer imelo dvojnika, a je vseeno pridno vekalo, ko je bilo treba.
in dete
Pobude in načrti videmskega Centra
VIDEM — Med mnoge karakteristike, ki označujejo deželo Furlanijo-Julij-sko krajino, spada včasih tudi kar precej grob kampanilizem, kar seveda ne moremo uvrščati med odlike tega sorazmerno majhnega področja. V tem smislu postane razstava, ki jo je Centra friulano arti plastiche organiziral v videmski galeriji v Ul. Beato Odorico in ki se je zaključila predvčerajšnjim, nadvse pomembna pobuda, saj je nosila zgovoren naslov: Trst - enajst prisotnosti.
Videmski Center si je v okviru svojih pobud zastavil namreč nadvse ambiciozen cilj: na mednarodnem nivoju ustvarja možnosti za medsebojno spoznavanje narodov, ki živijo ob isti meji; v deželnem merilu spodbuja kulturno in umetniško izmenjavo med posameznimi pokrajinami v naši deželi. Tako je pred časom organiziral razstavo o Karniji in Goriški. Organizatorji so že začeli razmišljati o Intartu '88, ki bo v celoti posvečen Sloveniji, in istočasno o razstavi miinchenskih umetnikov v okviru kulturnih izmenjav v prostoru Alpe-Jadran. Medtem so videmsko prestolnico "osvojili" Tržačani.
"To so umetnine, slike in skulpture, ki se vrstijo in izmenjujejo v živahnih in neposrednih pogledih, v kopičenju skic in spominov, ki nam govorijo o psihoanalizi, ljubezni in skrivnosti, o muki in napetostih: to so dela, ki izpričujejo nasprotja med iluzijo in stvarnostjo, a tudi med logiko in iracionalnostjo. Tako je predstavil razstavo kritik Luigi Danelutti. Na razstavi so se s svojimi deli predstavili različni umetniki: od petdesetletnih Pessariona in Stocka do mlajšega Giorgia Cisco; od scenografa v SSG Demetrija Ceja, ki je po rodu iz Beograda, do Lowella Ellisa, ki je sicer po rodu z Jamajke, a so že vsi pozabili na njegov izvor,- od Franca Chersicole, ki se pogosto sklicuje na Michelangela, Leonarda in Canovo, do Annamarie Ducaton, edine ženske prisotnosti na tej razstavi; od Glauca Diminija, ki se rad preizkuša na grafičnem področju, do Conestaba, ki je pogosto razstavljal v Jugoslaviji; od umetnika, pedagoga in restavratorja Borisa Zuljana do avtorja sugestivnih obrazov Maria Marija.
Občini Doberdob se letos obetajo zadostni pogoji pri poslovanju
Obnova županstva glavna investicija v proračunu 1988
Odobritev proračuna za leto 1988 je osredotočila pozornost na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu. Zupan Lavrenčič je uvodoma povedal, da proračun v sedanji obliki gotovo ne bo dokončen, saj pričakujejo še nekatere (pozitivne) spremembe. Tako je zveza občin ANCI dosegla od vlade povečanje finančne dotacije občinam za dobre 4 odstotke. Ta prepotrebni kisik bodo v proračun vključili kasneje, ko se bo vladna obveza uresničila. Nadalje naj bi se v občinske blagajne vrnilo okrog 20 milijonv, ki so jih morali vplačati kot davek na vrednotnice v katere so vložili denar od prodaje jusarskih zemljišč, okrog 17 milijonov pa naj bi še prispevala Dežela za kritje stoškov za šolabus.
Upoštevajoč te podatke zadobi proračun nekoliko drugačno podobo, je obrazložil župan. V nekatere postavke so zaenkrat vključili le simbolične vsote. Tako je v pomembni postavki za prispevke društvom in organizacijam le 250 tisoč lir, za študije in načrte pa nekaj nad 2 milijona (lani so potrosili več kot 40 milijonov). Razume se, da bodo te postavke z naknadnimi spremembami krepko povečali.
Župan je pogoje poslovanja v tekočem letu, upoštevajoč še naknadne prispevke, ocenil kot razmeroma pozitivne. »Ocenjujemo, da bomo uspeli dokončati leto s predvidenimi sredstvi, ki bi nam morala zagotoviti zadostne, čeprav ne razkošne pogoje za upravljanje«.
Izenačenje med prihodki in izdatki je, upoštevajoč vse krožne postavke, v znesku 2 milijard 653 milijonov lir. Dejansko razpoložljivega denarja bo seveda dosti manj. Med prihodki predvidevajo, da bodo od raznih taks vnovčili skoraj 103 milijone, 679 milijonov bo prišlo od države in iz raznih deželnih prispevkov, 35 milijonov iz raznih virov. Predvidena je prodaja občinskih zemljišč, s katero naj bi vnovčili 60 milijonov, ter prispevki oz. najem posojil za investicije.
Tekoči stroški bodo "požrli" 758 milijonov lir. Velik del gre za plače uslužbencev, kjer pa ne bo povečanja izdatkov v zvezi z doklado za dvojezično: prav na zadnji seji je župan obvestil svetovalce, da je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep doberdobske Občine, ki je uvedla to doklado, češ da predvidevanje dvojezičnosti v občinskih pravilnikih še ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Ker izenačenje slovenščine z italijanščino ni predvideno v nobenem zakonu, je po mnenju nadzornega odbora sklep Občine neveljaven.
Predvidene investicije presegajo milijardo lir. Daleč najpomembnejša zadeva povečanje in obnovo županstva. V ta namen so predvideli pol milijarde. O tem načrtu, ki so ga odobrili na isti seji, bomo še podrobneje poročali. Skoraj 250 milijonov je predvidenih za razširitev in ureditev pokopališč, 144 milijonov za nabavo tovornjaka za odvoz odpadkov, 40 milijonov za delež Občine (10% celotne investicije) pri urejanju parka ob jezeru in 33 za tipično zgradbo v parku. Med manjšimi investicijami so še nabava računalnika za tehnični urad, ureditev socialnega centra v Jamljah (v teku leta se predvideva odobritev načrta), ureditev glasbene šole in nabava klavirja, obnova nogometnega igrišča, ojačenje javne razsvetljave, urejanje cest in drugo.
Načelnik večinske skupine Karlo Ferletič je izrekel pohvalo odboru za dobro izdelan proračun. Za manjšino je Jarc postavil vrsto vprašanj in nekaj pomislekov. Nasprotoval je nabavi tovornjaka za odpadke in predlagal privatizacijo službe z uvedbo zabojev za smeti. Zahteval je, naj se v proračun vključi gradnja telovadnice (bila bi zgolj na papirju, saj ni realistično predvidljiva tako zahtevna investicija, je odvrnil župan). Jarc in večinski svetovalec Ferfolja sta tudi ugovarjala posegu na nogometnem igrišču ter kritizirala stanje igrišča v občinskem parku. Pri glasovanju sta se svetovalca vzdržala, vsi ostali pa so proračun odobrili.
Na sejmišču od 25. do 28. marca
Na spomladanskem Flash Moda bo obilo paše za oči
Od 25. do 28. marca bo na goriškem sejmišču prvi letošnji sejem in sicer spomladanski Flash Moda, na katerem bo prikazana spomladanska ter poletna moda. Ker je sejem deželnega značaja, edini v naši deželi, ki ga podpira tudi Deželna ustanova za razvoj obrti, so predstavitve izmenično v raznih krajih dežele. Ob prejšnjih izvedbah so bile predstavitve v Gorici, Vidmu in Trstu. Letošnja bo v Pordenonu v torek 15. marca.
Vendar pa lahko že sedaj povemo kaj bo na goriškem sejmu. V paviljonih, kjer bodo modni kreatorji razstavljali svoje blago, bodo občasno prirejali minidelileje. V večernih urah pa bodo defileji v veliki dvorani. Prvi večer sejma, bo gala delile modnih kreatorjev iz naše dežele. Naslednjega dne bo show pret a parter, 27. marca bodo spet na vrsti krojači, 28. pa bodo prišli na svoj račun frizerji.
Večerni modni defileji bodo v večjem prostoru pod balonom, kjer se lahko zbere nad 800 ljudi. Prostor bo seveda ogrevan.
Tudi letos so prireditelji dali poseben poudarek kulturi, filmski umetnosti (predvajali bodo vrsto modnih filmov), ter fotografski umetnosti. Ogledali si bomo lahko osebno razstavo goriškega fotografskega umetnika Gi-
useppa Assirellija, ki bo seveda prikazal slike posvečene modi. V sodelovanju z goriškim fotokrožkom bodo razpisali tudi nagradni natečaj. Nagrajevanja bodo na jesen, na takratni izvedbi sejma Flash Moda.
Prireditelji si nadejajo, da bo tudi ta modni sejem, enako kot prejšnji, imel velik uspeh. Obiskovalci naj bi ob tej priložnosti prišli v Gorico iz vse dežele, pa tudi iz sosednje Slovenije.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
KOMORNI ODER
PRIMOŽ KOZAK
Afera
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
V ponedeljek, 14. t. m., ob 11.45 za šole ob 20.30 izven abonmaja v Kulturnem domu v Gorici
Kritični pogledi KPJ na zdravstveno oskrbo
Kdor se predaja triumfalizmu po odobritvi zdravstvenega načrta za Goriško dela napačno, meni pokrajinsko tajništvo KPI. Prejšnji teden je namreč Deželni odbor odobril načrt za zdravstveno oskrbo na Goriškem. Potrjena je bila zahteva goriške KZE, da se v Gradežu in Krminu ohranijo odseki bolnišnic. V Krminu in Gradežu bodo ohranili oddelke splošnega zdravljenja s trideset posteljami vsak.
To pa ni noben uspeh za slabo politiko vodstva KZE v Gorici, menijo komunisti. Zmanjšalo se je številno bolniških postelj v Gorici (od 633 na 588) in v Tržiču (od 509 na 390). Nespremenjeno pa je ostalo število 126 postelj v bolnišnici sv. Janeza od Boga.
Zaradi tega, tako meni tajništvo KPI, je bila pravilna odločitev komunističnih zastopnikov v skupščini KZE, da zahtevajo odstop ožjega odbora. To zahtevo so podprli tudi zastopniki nekaterih drugih skupin.
Zaradi tega ostajajo odprta številna vprašanja v goriškem zdravstvu. Tudi zaradi tega, ker je Dežela znižala število uslužbencev. Kako urejati ta vprašanja, saj že sedaj uslužbenci manjkajo, je odprto vprašanje.
Zaradi tega pokrajinsko tajništvo KPI meni, da je treba spremeniti večino v skupščini KZE. Sedanja je, po mnenju komunistov, pokazala, da ni zmožna upravljati v interesu vsega prebivalstva.
Kmetijski sejem
Inštitut za zunanjo trgovino prireja organizirano sodelovanje italijanskih podjetij na sejmu kmetijskih strojev in
opreme Royal Highland Show v Edimburgu od 12. do 19. junija letos. Zainteresirani dobijo informacije o možnosti sodelovanja v uradu za zunanjo trgovino na Trgovinski zbornici v Gorici.
Socialisti o zaščiti okolja
Socialisti so v zadnjem času pokazali precej vneme in zanimanja za vprašanja zaščite okolja. Očitno je, da hočejo s tem, kar se da onemogočiti akcijo zelenih, ki bodo brez dvoma nastopili na prihodnjih volitvah in igrali predvsem karto zaščite okolja. Pokrajinsko vodstvo PSI je zahtevalo referendum o termocentrali na premog v Tržiču in tudi dosegli, da je referendum bil. Rezultat je bil, da je večina tržiških prebivalcev povedala, da nasprotuje gradnji nove termocentrale. V Gorici pa je tajništvo socialistične stranke zavzelo stališče proti enemu samemu upepeljevalniku pri Sovod-njah in izrazilo mnenje, da morajo ti biti v več kraji z manjšimi kapacitetami.
Danes popoldne prireja PSI v Mari-anu posvet o ekoloških vprašanj. Še posebej se bodo zaustavili ob vprašanju ureditve potoka Birša. Na posvetu bodo govorili predsednik Pokrajine Cumpeta, deželni tajnik PSI Saro in pokrajinski tajnik stranke Blasig.
■ V nedeljo 13. marca ob 17. uri
bodo posvetili kapelo mormonov verske bratovščine Chiesa di Gesu Cristo na Trgu Martiri Liberta 8.
Beograjska vlada odobrila carinsko cono v Novi Gorici
Zvezna vlada v Beogradu je včeraj dala svoje soglasje za ustanovitev proste cone v Novi Gorici. Ta bo locirana na mejnem prehodu Vrtojba. Uresničuje se tako zahteva novogoriških politikov in gospodarskih operaterjev, ki vidijo v tej carinski coni možnost za povečanje gospodarskih zmogljivosti njihovega območja, istočasno pa tudi večje možnosti za gospodarsko menjavo. O tem je bilo precej govora na tiskovni konferenci ob koncu leta v podjetju Primex. Gospodarska zbornica v Novi Gorici je včeraj izrazila svoje zadovoljstvo za zelo pričakovano soglasje beograjske vlade.
VABILO BODOČIM NEVESTAM
Danes, v soboto, 12. marca, ob 16.30
MODNA REVIJA POROČNIH OBLEK
v trgovini
La Rosa
poročne obleke
RONKE - Ul. Stagni 15 - Tel. 0481/777575
Sklep tajnikov strank na zahtevo PRI
Do proračuna ne bo krize na Pokrajini Cumpeta pa bo De Grassiju odvzel resor
Krize v pokrajinski upravi za sedaj ne bo. Pokrajinski svet naj do izteka mandata čez mesec in pol odobri letošnji proračun, ki so ga v odboru že izdelali. Tako so sklenili tajniki strank koalicije, ki upravlja Pokrajino, v četrtek zvečer. Sklical jih je pokrajinski tajnik PRI Bagni. Od drugih strank pa je Bagni zahteval, naj predsednik Pokrajine odvzame odborniku De Grassiju vsako pristojnost. De Grassi je namreč v nedeljo napovedal izstop iz republikanske stranke. Ne zastopa je več-Vodstvo PRI mu je poslalo pismo z zahtevo, da odstopi z mesta svetovalca, vendar pa je prizadeti že izjavil, da ostane na svojem mestu do volitev. Sicer pa je De Grassi v ponedeljek že izročil svoje odborništvo predsedniku Cumpeti.
Pokrajinska uprava nas je obvestila, da bo seja ožjega odbora v ponedeljek 14. marca. Preučili bodo vprašanje De Grassijeve prisotnosti v odboru in morebitnega odvzema njegovih odborniš-kih pristojnosti.
Kar se tiče Gradeža, kjer je bila pred kratkim ustanovljena koalicija med PRI, KD in PSDI, pa vodstvo republikanske stranke zahteva razbitje koalicije. Vseh šest republikanskih svetovalcev z županom Zanettijem na čelu je namreč izstopilo iz te stranke.
Mamila so skoraj vsak teden predmet kake obravnave na sodišču, čeprav gre v večini primerov za malenkostne epizode. Včeraj so na primer sodniki sodili 21-letnemu Massimu Cravichu iz Ločnika, Ul. Licinio 54. Mladenič je bil obtožen, da je leta 1984 prodal prijatelju nekaj minimalnih količin (po kak gram) hašiša. Zadevo so odkrili orožniki po naključju. "Prijatelj" je namreč Cravicha pretepel. Posegli so orožniki, ki so skušali ugotoviti vzroke prepira, med zasliševanjem pa je napadalec povedal, da mu je Cravich prodal dozo hašiša.
Tako se je Cravich znašel včeraj na sodišču z obtožbo posesti in prodajanja manjših količin mamila. Javni tožilec je zahteval, naj ga obsodijo na 8 mesecev in 10 dni zapora ter 250 tisoč lir globe. Branilec je ugotovil, da je leta 1984, ko naj bi zagrešil prekrške, bil obtoženec še mladoleten (18. leto je dopolnil oktobra tistega leta). Zahteval je, naj mu torej priznajo odpust, kot je za take primere predvideno, če jih zagrešijo mladoletni.
Sodniki so bili drugačnega mnenja, tudi ker so orožniki ugotovili vso zadevo ob koncu leta, torej ko je obtoženec, pa čeprav le za dva meseca, že dopolnil 18. leto. Obsodili so ga pogojno na 8 mesecev in 15 dni zapora ter | 200 tisoč lir globe.
Pokrajinsko vodstvo PRI zahteva prekinitev sodelovanja. Na to zahtevo so seveda pristali socialisti, ki sedaj so v Gradežu v opoziciji. Baje bi bili s krizo zadovoljni tudi demokristjani in socialdemokrati, vendar so si pridržali pravico razmisleka. Sicer pa, brez re-publikancev-razkolnikov, ki razpolagajo s sedmimi svetovalci (šestim se je pridružil tudi en komunistični svetovalec, ki je zapustil KPI), bo zelo težko ustvariti v Gradežu koalicijo. V njej bi morali biti demokristjani, socialdemokrati, komunisti in socialist.
Taka koalicija bi razpolagala s komaj enajstimi svetovalci od dvajsetih. Zaradi tega sta le dve možnosti: ali sedanja koalicija ostane ali pride do razpusta sveta in predčasnih volitev.
Kot poročamo na drugi strani so re-publikanci-razkolniki priredili včeraj v Trstu tiskovno konferenco, kjer so Tržačanom obrazložili razloge, ki so jih privedli do izstopa iz PRI. V Gorici pa so krožile vesti, da nameravajo razkolniki danes v Rim, kjer zaseda osrednje vodstvo PRI. Skušali naj bi dobiti stik s tajnikom Giorgiom La Malfo. Ta pa je v zadnjih dneh, tako pravijo goriški republikanci, ukazal, da je treba z razkolniki prekiniti vsak politični odnos.
Kazenska odgovornost podjetnikov
Združenje industrijcev prireja, v sodelovanju z ustanovo ITAX seminar na temo Kazenska odgovornost podjetnika in njegovih sodelavcev na davčnem področju. Seminar bo v prostorih združenja, 15. marca, predaval pa bo podpolkovnik Antonio Cantelli, docent na šoli davčne policije v Rimu.
Po avtoradiu hotel še furgon
Agenti letečega oddelka so včeraj popoldne okrog 14.30 v Kapucinski ulici ustavili 32-letnega Marca Mischoua iz Raštela 18. Prihiteli so na poziv 32-let-nega Giorgia Pausiga, ki je malo prej iz bližnjega urada opazil, da je nekdo stopil v njegov furgon fiat 900. Vozilo je bilo odprto, v njem so bili ključi, Agenti so ugotovili, da je Mischou, ki so ga kmalu izsledili tam v bližini, malo prej ukradel avtoradio iz alfette 36-letnega Jožefa Lavrenčiča iz Doberdoba, Tržaška 36.
Mischoua so prijavili zaradi kraje avtoradia in poskusa kraje furgona.
Gledališka skupina na Radiu Trst A
Te dni so člani Gledališke skupine Gorica opravili snemanje na slovenskem Radiu Trst A. Gre namreč za večer poezije zamejskega koroškega pesnika Andreja Kokota Kamen molka, kar je istočasno ena od zbirk tega odzivnega ustvarjalca. Montažo poezije in radijsko režijo je prispeval Janez Povše, sodelujejo pa naslednji člani skupine: Barbara Rustja, Alenka Florenin, Dušan Košuta, Iztok Devetak, Erik Bensa, Adrijana Furlan, Laura Furlan, Kristina Ožbot in Valentina Martinuč. Večer poezije bo predvajan enkrat v prvi polovici aprila.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bosta avtobusa za nedeljski izlet na društveno smučarsko prvenstvo na Nevejsko sedlo odpeljala po sledečem razporedu: 1. avtobus ob 7. uri s Korna, 2. avtobus ob 7. uri iz Štandreža, nato ob 7.10 iz Sovodenj in 7.20 iz Doberdoba.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L'implacabile«. VERDI 17.30-22.00 »II Siciliano«. VITTORIA 17.30-22.00 »La pantera bion-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Wall Street«. COMUNALE 20.30 Koncertna sezona: Melos Ouartett.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Išče se živ ali mrtev«, 22.00 »Perverzna služkinja«.
DESKLE 19.30 »Rush«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Caterina Vol-pe vd. Genna iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 10.30 Vincenzo Morandin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
ZAHVALA
Prerano nas je zapustil naš dragi
Fabrizio Battisti
Vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njegov spomin se iskreno zahvaljujemo.
Družine Battisti, Cinausero, Ožbot in Selena Del Bono
Sovodnje, Gorica, 12. marca 1988
Prodal je nekaj gramov hašiša
Ob prekršku je bil polnoleten zato obtoženec ni ušel obsodbi
V Kulturnem domu 18. marca
V Gorici prvi koncert revije Primorska poje
26. mavca bo koncert tudi v Tržiču
Serijo enaindvajsetih koncertov revije Primorska poje, ki bodo od 18. marca do 10. aprila, bo odprl koncert v Gorici, v Kulturnem domu, v petek, 18. marca. Na vsakem koncertu bo pelo šest zborov. Le na uvodnem, goriškem koncertu, jih bomo imeli le pet. Tako je določeno v programu, ki so ga pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske.
Na koncertu v Gorici, ki bo v petek, 18. marca, bodo peli naslednji zbori: moški Andrej Paglavec iz Podgore, dekliški Vesna iz Križa na Tržaškem, mešani Ciril Kosmač iz Vrtojbe, mešanipevski zbor skupnosti Italijanov iz Haliaetum iz Izole, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice.
Na Goriškem bomo imeli, kot že dolgo let, poleg tistega v Gorici, še en koncert, in sicer v Tržiču. Tokrat ne v Mestnem gledališču. Koncert bo v avditoriju glasbene šole Vivaldi, v katerem je veliko prostora za poslušalce. Koncert v Tržiču bo v soboto, 26. marca. Nastopili bodo Dekliški zbor iz Devina, moški zbor Jezero iz Doberdoba, ženski zbor Verdi iz Ronk, mešani zbor Tomos iz Kopra, moški zbor iz Postojne ter Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane. Tudi tu bo en zbor italijanski in sicer zbor filharmoničnega društva Giuseppe Verdi iz Ronk.
Slovenski zbori iz goriške pokrajine bodo tudi letos nastopili v več krajih. O zboru Andrej Paglavec iz Podgore, ki bo nastopil 18. marca v Gorici, smo že pisali. V nedeljo, 20. marca, popoldne bosta mešani zbor Standrež in moški zbor Mirko Filej iz Gorice pela v Pridvoru. V petek, 25. marca, bosta moški zbor Skala iz Gabrij in mešani zbor Hrast iz
Doberdoba pela v Vrtojbi. Naslednjega dne, 26. marca, bo moški zbor Jezero iz Doberdoba pel v Tržiču, istega dne v Spodnji Idriji nastopi mešani zbor Rupa-Peč. V Kobjeglavi bo v nedeljo, 27. marca, popoldne pel zbor Stmaver. 9. aprila bo v Kulturnem domu v Trstu pel ženski zbor Sovodenjska dekleta, istega dne bo v Idriji nastopil zbor Števerjanci. Na zadnji dan revije, 10. aprila, bo v Podnanosu nastopil mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana.
Na letošnji reviji Primorska poje nastopi vsega skupaj 124 zborov z več kot 3.500 pevci. Iz gornjega razporeda lahko ugotovimo, da številni zbori nastopajo na Primorski poje že dolgo vrsto let, žal pa v letošnjem seznamu beležimo nekatere odsotnosti.
V Tržiču koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
Lešnjo jesensko-zimsko koncertno sezono bodo v Tržiškem mestnem gledališču sklenili v sredo, 30. marca, s koncertom simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana. Dirigent bo Anton Nanut.
Ljubljanski orkester je že več let stalni gost v Tržiču. Prireditelji tamkajšnjih glasbenih sezon se opirajo na ta orkester, ki je dosegel izjemne uspehe v Evropi in Ameriki.
Na zaključnem koncertu sezone bodo ljubljanski simfoniki imeli na sporedu simfonično suito Šeherezado Rimski-Korsakova ter Ognjenega ptiča Stravinskega.
V Tržiču pa je že vse pripravljeno za spomladansko koncertno sezono. Tudi ta je postala tradicionalna.
Eden za drugim odhajajo protagonisti naše preteklosti
Zapustil nas je Srečko Logar eden najbolj pomembnih tigrovcev
Pred nekaj dnevi je umrl v Idriji Srečko Logar, prijatelj in sodelavec Bertija Rejca v uredništvu dnevnika Edinost ter prijatelj in sodelavec Zorka Jelinčiča pri ZPD, a z obema v podtalni protifašistični dejavnosti v Gorici. Beležil je dnevno goriško kroniko. Bil je odličen govornik, vodil mladino na tajne politične izlete v hribe, zlasti dijake v Slovensko Benečijo ter jih vnemal za boj proti fašističnemu zatiranju Slovencev.
Kot učiteljiščnik je s sošolci organiziral po okoliških vaseh Tolmina tečaje za pripravo vaških deklet za pouk otrok slovenščine in skrivaj poučeval otroke slovenskega branja. Neko jutro ob prihodu v Zatolmin ga je mlekar obvestil, da ga je že iskala policija in da je otroke poslal domov. Z domačinom sta hitela do stanovanja v Zalog, skril je mokre čevlje, položil suhe pred posteljo, se slekel in se pokril v postelji. V hipu so vstopili trije policisti. Trdil je, da je ostal v postelji, ker je bolan. Brez dokazov, da je poučeval slovenščino in bil v Zatolminu, je dobil ukaz, naj v 24 urah izgine iz Tolmina ter odločbo, datirana 15. 5. 1926, da je izključen iz vseh srednjih šol v kraljevini Italije.
Kasneje, ko so fašisti ugotovili, da je Logar zelo vljudno vodil Italijane v Dantejevo jamo, je prejel pismo od ravnatelja goriškega učiteljišča, da sme nadaljevati študij na učiteljišču v Gorici.
Zmago Krašna mu je priskrbel zaposlitev pri dnevniku Edinost, hrano v dijaški kuhinji. Delal je tudi pri ZPD. Kmalu, pravi sam, še predno so bila prosvetna društva v letih 1926 in 1927 razpuščena, je z mnogimi dijaki sodeloval v podtalni dejavnosti, zlasti pa z Rejcem, Jelinčičem, Dragom Bajcem iz Vipave, Radom Humarjem, Zmagom Krašno, Fanico Obid, sestrami Gravner, Frančeškinovimi, Vekos-
Udeleženci propagandnega izleta na Banjško planoto v letu 1927. Zadnji na desni je Srečko Logar, ki je vodil izlet
lavom Špangerjem, Vladimirom Štoko in drugimi. Sirili so ilegalni tisk, raznašali na podeželje slovenske knjige, zlasti abecednike Prve korake. Srečku so bile poverjene najbolj delikatne naloge.
Po aretaciji v Gorici aprila 1930 je bil v Rimu obsojen na 8 let ječe. Leta 1932 se je z amnistijo vrnil v Idrijo in pobegnil ilegalno v Jugoslavilo. Nemci so ga aretirali na njegovem službenem mestu blizu Dravograda in internirali v notranjost države. Po vojni je kot ravnatelj muzeja v Idriji dopisoval v razne revije in časopise ter sodeloval pri Slovenskem krajevnem leksikonu. Zaradi padca pri raziskavi jame pod Rdečim robom je dolgo let bolehal. S svojo borbenostjo, dobroto in človečnostjo nam ostane v trajnem spominu.	TONE RUTAR
Vsakovrstni stiki med Gorico in Novo Gorico
Letos na Espomegu v Gorici posvet o informatiki v obmejnem prostoru
V Novi Gorici so na seji Komisije za stike z zamejstvom Občinske skupščine ponovno našteli in obravnavali poglavitne oblike sodelovanja, ki jih ta občina izvaja in spodbuja s sosednjimi občinami v Italiji, pa tudi s posemaz-nimi območji in organizacijami v Avstriji in v Zvezni republiki Nemčiji. Omenjeno sodelovanje je že zdavnaj preseglo tako imenovane vljudnostne obiske in nastope, ter obsega konkretna vprašanja, ki zadevajo družbenogospodarski razvoj in prebivalstvo na obeh straneh jugoslovansko-italijan-ske meje.
Sodelovanje z Gorico poteka zvečine prek treh mešanih komisij, pri čemer je najbolj uspešna komisija za gospodarsko sodelovanje med sosednjima mestoma in občinama. Ta komisija bo bržčas v okviru Mednarodnega sejma ESPOMEGO v Gorici, ki bo od 30. aprila do 8. maja, pripravila konferenco o pomenu in možnostih informatike za razvoj obmejnih območij, s Poudarkom na položaj in možnosti Nove Gorice in Gorice. Sodelovali bosta organizaciji Polo di Informatica V Gorici (ta je v ustanavljanju) ter Iskra Delta v Novi Gorici. Nadaljnji Program sodelovanja med sosednjima
občinama bodo sprejeli med bližnjim obiskom delegacije Gorice v Novi Gorici. V poročilu o mednarodnem sodelovanju občine Nova Gorica so nato poudarjeni tradicionalno dobri stiki z občinami Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan. Pomemben je prispevek novogoriške enote Zavoda za šolstvo, ki preko posebnega svetovalca za slovenske šole v zamejstvu nudi organizirano strokovno pomoč slovenskim šolam v Gorici in šolam v doberdob-ski, sovodenjski in v števerjanski občini. V dokumentu o delu Komisije je tudi poudarjeno, "da je v odnosih s Pokrajinsko upravo v Gorici nastalo popolno mrtvilo. Goriška Pokrajina že dogovorjenega srečanja s predstavniki Nove Gorice, ki naj bi bilo v Gorici, ni pripravila in se je skoraj distancirala od svojega lastnega predloga".
Na seji novogoriške Komisije za stike z zamejstvom so opozorili, da nastajajo neopravičljive zamude in obotavljanja na pomembnih področjih, ki bi lahko omogočila hitrejši družbenogospodarski razvoj in ovrednotenje celotnega območja na obeh straneh jugoslovansko-italijanske meje na Goriškem. V Novi Gorici opozarjajo, da
je že skrajni čas, da Jugoslavija izpolni obveznosti glede gradnje cestnih prometnic, ki so določene v Osimskih sporazumih. Na ravni novogoriške občine so izvedli že vse priprave za gradnjo odseka od Vrtojbe in do Razdrtega.
V Novi Gorici še opozarjajo, da nastajajo zamude tudi pri izdaji dovoljenja o ustanovitvi carinske ‘cone na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, in pri ustanavljanju skupnega jugoslovansko-italijanskega sistema za boj proti toči na obmejnih območjih obeh držav.
MARJAN DROBEŽ
Volitve v krožku poštnih uslužbencev
Člani krožka poštnih uslužbencev so v začetku marca izvolili upravni svet, nadzornike in člane častnega razsodišča. Ti bodo svoj mandat opravljali štiri leta.
Članov z volilno pravico je bilo 486, volilo pa je 384 članov. Na volitvah so bile predstavljene tri liste, največ glasov je zbrala lista CISL/PT (214 glasov).
Koristne telefonske številke javnih služb na Goriškem
Zdravniška dežurna služba v Splošni bolnišnici v Gorici (samo za nujne primere) 30111-300111. Služba deluje vsako noč od 22. do 8. ure ter od 14. ure dneva pred praznikom do 8. ure dneva po prazniku.
Prva pomoč v Gorici (rešilci bolnišnice) 83991.
Zeleni križ v Gorici (prva pomoč in prevoz bolnikov) 31111/2/3/4. Pionirji prve pomoči v Gorici (prevoz bolnikov) 85550.
Bolnišnica v Tržiču 482181 (prva pomoč 482000).
Bolnišnica v Krminu 62111 (prva pomoč 60124).
Bolnišnica v Gradežu (0431) 82561 (prva pomoč 80251).
* * *
Prva pomoč (dežurna policijska služba) 113.
Karabinjerji 112.
Gasilci 115.
ACI (pomoč na cesti) 116.
Prometna policija v Gorici 22333.
Prometna v Tržiču 72100.
Kvestura v Gorici 84151.
Policijski Komisariat v Tržiču 72444.
Mestni redarji v Gorici 84428.
Mestni v Tržiču 75070.
Mestni v Ronkah 778076.
Mestni v Gradežu (0431) 80100.
Protipožarna gozdarska služba 212020.
* * »
Letališče v Ronkah 7731.
Železniška postaja v Gorici 22013.
Železniška v Tržiču 45341.
Avtobusna postaja APT v Gorici 84566.
Avtobusni konzorcij tržiških občin 711361/711420.
Taxi v Gorici 34000 (Korzo Italia) in 22033 (pred železniško postajo). Taxi v Tržiču 72440 in 44500.
Taxi v Ronkah 779193.
Občinsko podjetje za vodo plin in elektriko v Gorici 83156.
ENEL (prijava okvar) 81823.
Prizadevanja za zakonsko ureditev statusa enoteke La Serenissima
Občinska uprava izdelala načrt prenove poslopja
Občinska uprava v Gradišču bo poskrbela za prenovo poslopja, kjer je 2daj enoteka La Serenissima. Tej usta-bovi bodo dali v uporabo tudi prosto-re v nadstropju starinske stavbe in tako zagotovili možnost prirejanja tu-aibolj množičnih prireditev. Načrt za Prenovo je že pripravljen in so ga te dni tudi že predstavili predstavnikom Dežele 111 nekaterih deželnih služb.
Istočasno z urejanjem prostorskih vPrašanj pa se v Gradišču in še zlasti Pri tamkajšnji letoviščarski ustanovi, trudijo, da bi enoteka, ki deluje že nad dvajset let, prejela tudi formalno urad-dp priznanje od Dežele. O tem vpraša-d]u je tekla beseda, kakor izhaja iz po-°cila za tisk, na nedavnem srečanju Predstavnikov avtonomne letoviščar-ke ustanove za Gradišče in Redipug-0 s predsednikom deželnega centra ^a razvoj vinogradništva Pierom Pitta-n td' Ista vprašanja so bila predmet Pogovorov tudi na srečanju z dežel-
nim svetovalcem odv. Antoniom Co-mellijem. Možnost za zakonsko ureditev (in uradno priznanje) statusa deželne enoteke se odpira s skorajšnjo razpravo o osnutku novega deželnega zakona, ki bo podrobneje opredelil pristojnosti Deželnega centra za razvoj vinogradništva in postavil jasna določila glede vinogradniške dejavnosti v naši deželi. V besedilo omenjenega osnutka zakona (poslanec Co-melli bo poročevalec za večinsko koalicijo) naj bi vnesli tudi določilo o statusu enoteke La Serenissima, ki nedvomno opravlja zelo pomembno nalogo na promocijskem področju v naši deželi.
Ker se mandat deželnemu svetu izteka, se kajpak v zadnjih tednih množijo pobude, da bi zakonsko ureditev dosegli še pred razpustom deželnega sveta, ker bi v nasprotnem primeru na tako ureditev morali počakati še vsaj pol leta.
Težave pri Konzorciju za rehabilitacijo
Stališče tajništva KPI
Pokrajinsko tajništvo KPI opozarja na težave in na spore, ki v zadnjem času hromijo redno dejavnost upravnega sveta pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo, ki ima sedež v Gradišču. Na skupščini 12. februarja so predstavniki občin, članic konzorcija, izvolili novega predsednika upravnega sveta. To je demokristjan Aldo Bas-so (doslej je to funkcijo opravljal Fran-cesco Moise, ki prav tako pripada de-mokristjanski stranki). Na seji, ki je bila napovedana za 26. februar, naj bi izvolili člane upravnega sveta. Do tega pa ni prišlo, ker skupščina ni bila sklepčna. Komunisti trdijo (v tiskovnem poročilu), da je bila odsotnost namerna, zaradi nesoglasij med KD in PSI.
Skupščina se bo predvidoma spet sestala v soboto, 12. t. m.
Upati je, da bo zmagala odgovornost in razsodnost in da bodo vendarle
izvolili tudi člane upravnega sveta ustanove in tako zagotovili redno dejavnost ustanove, zaključuje tiskovno poročilo KPI.
Ob nadaljnjem zavlačevanju obstaja namreč nevarnost komisarske uprave.
Javni natečaj za strojepisce
Prefektura obvešča zainteresirane, da je razpisan natečaj za zaposlitev 466 strojepiscev. Lahko sodelujejo italijanski državljani z diplomo nižje srednje šole, stari med 18 in 35 let. Obrazci so na razpolago na tajništvu Prefekture, kjer nudijo informacije vsak dan od 10. do 12. ure. Prošnje je treba vložiti oz. odposlati na Prefekturo v Trst do 13. marca.
Knjiga o jamarstvu na Goriškem Krasu
V kratkem bo prišla v javnost publikacija, ki jo pripravljajo Kraški krti in ki je posvečena jamarstvu in posebej Goriškemu Krasu. Gre za zanimivo poljudnoznanstveno knjigo, ki obsega prispevke uglednih raziskovalcev tukajšnjega Krasa. V kolikor vemo je knjiga že v tiskarni, pri društvu pa si prizadevajo, da bi tačas poskrbeli za finančno kritje stroška. Računajo zlasti na pomoč javnih ustanov in gospodarskih organizacij.
Vsi prispevki so tudi prevedeni v. italijanščino, na koncu pa je tudi krajši povzetek v angleščini. Prav zaradi tega ima publikacija, oziroma bo imela, ko bo dotiskana, poseben pomen.
• Zadnja številka biltena mestnega odbora KD v Gorici je v celoti posvečena zdravstveni oskrbi pri nas. Na šestnajstih straneh so podrobno analizirana vsa vprašanja, ki so danes aktualna na tem področju pri nas. Istočano je nuden tudi prerez nekdanjih prizadevanj v Gorici in v pokrajini.
Danes in jutri
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
OBERSTDORF Zaradi sneženja včeraj niso mogli opraviti poskusnih serij na 10. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, na katerem bo nastopila tudi četverica Jugoslovanov, Ulaga, Tepeš, M. Debelak in M. Zupan. Danes (ob 10.30 po TV LJ in KP) naj bi opravili tri serije, od katerih bo ena poskusna, drugi dve pa bodo točkovali. En skok bo veljal za skupno uvrstitev. V primeru, da bodo danes spet težave, bo za končno uvrstitev prišla v poštev le nedeljska serija. V Obrstdorfu je zbranih 57 tekmovalcev iz 15 držav.
Košarka: Dietor - Benetton po TV
RIM — Danes ob 17.50 bodo po italijanskem drugem sporedu prenašali drugi polčas košarkarske tekme A-l lige Dietor - Benetton.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bodo danes odigrali tekme 20. kola. Spored: Jugoplastika - Zadar (ob 17.00 po TV), Gibona - Budučnost, Crvena zvezda - Šibenka, Borac - IMT, Smelt Olimpija -Bosna. Jutri: Partizan - MZT.
Dirka tris
TRST — Zmagovita kombinacija dirke tris, ki je bila včeraj v Trstu, je 17-2-16. Dobitnikov je 162, prejeli pa bodo po 6.479.564 lir.
Na moškem smuku za SP v Vailu
Zurbriggen precej zaostal
VAIL (ZDA) — Na včerajšnjem moškem^ smuku za svetovni pokal je zmagal Švicar Heinzer, slab pa je bil njegov rojak Zurbriggen, šele enajsti.
Vrstni red: 1. Heinzer (Švi.) 2'29"32; 2. Pia (Fr.) 2'29"73; 3. Girardelli (Luks.) 2'30"47; 4. Mair (It.) 2'30"56; 5. Miiller (Švi.) 2'30"82; 11. Zurbriggen (Švi.) 2'31"95.
Skupni vrstni red za SP: 1. Zurbriggen (Svi.) 224; 2. Tomba (It.) 213; 3. Stroltz (Av.) 113; 4. Mader (Av.) 111; 5. Wasmeier (ZRN) 107; 6. Mair (It.) 86; 7. Heinzer (Švi.) 82; 8. Girardelli (Luks.) 77; 9. Mayer (Av.) 76; 10. Boyd (Kan.) 73. Vrstni red smuka za SP po 8 tekmah: 1. Zurbriggen (Švi.) 118; 2. Mair (It.) 86; 3. Boyd (Kan.) 73; 4. Heinzer (Švi.) 7; 5. Mahrer (Švi.) 64.
Kolesarstvo: Avstralcu Andersonu prva etapa
BACOLI (NEAPELJ) — Avstralec Phil Anderson je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja. Sledijo: 2. Cavazzi (It.) po 3", 3. Bauer (Kan.) po 5", 4. Mantovani (It.) po 5", 5. Van Der Poel (Niz.) po 5".
Kelly v vodstvu
SAINT TROPEZ — Na 4. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica je zmagal
Belgijec De Wilde, Irec Kelly pa je prevzel vodstvo na skupni lestvici. Sledijo mu: 2. Pensec (Fr.) jio 16"; 3. Simon (Fr.) 19"; 4. Gorospe (Sp.) 25"; 5,. Fignon (Fr.) 1’05"; 16. Contini (It.) 2’51".
Fontolan (Verona) »pozitiven«
ŽENEVA — Po srečanju za pokal UEFA med Verono in Werderjem iz Bremna so na doping kontroli ugotovili, da je nogometaš Verone Silvano Fontolan jemal nedovoljena poživila. Igralec trdi, da je jemal le zdravila.
Gandiniju znižali kazen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je vratarju Triestine Gandiniju znižala kazen od 8 na 5 mesecev izključitve. Gandini se bo tako lahko spet vrnil na igrišče 17. 7. letos. Tudi Biaginiju je komisija znižala kazen od 3 na 2 koli neigranja.
Jutri za pokal 3A Šport
V Cimi Sappadi bo jutri ob 10. uri tekmovanje v veleslalomu, veljavno za 4. pokal 3A Šport. Vpisanih je nad 100 smučarjev, ki so razdeljeni v 14 kategorij. Prvouvrščeni bo prejel pokal, drugo- in tretjeuvrščeni kolajno, manjkalo pa ne bo praktičnih nagrad.
Namizni tenis: jutri v Barcelloni v italijanski A ligi
Krasovke tudi tokrat favoritinje
V namiznoteniški A ligi se nadaljuje tekmovanje za osvojitev državnega naslova. Po končanem 1. delu prvenstva je postalo očitno, da prvoligašice Krasa Globtrade letos ne bodo stopile na zmagovalno stopničko, da pa so si zagotovile solidno četrto mesto, takoj za vodilno trojico Ouattro Mori, Sur-gelati Arena in Coccagliom. V drugem kolu povratnega dela se bodo krasovke jutri srečale z Barcellono. Doma so jo odpravile s prepričljivim 4:1, vendar sicilske ekipe ne gre podcenjevati. Zanjo nastopata Jugoslovanka Aničičeva (že drugo leto) in Bottiglierijeva, ki je deveta italijanska igralka.
IZIDI 8. KOLA: Sardalimenti Ouattro Mori - TT Maratea 4:0; Kras Globtrade - Recoaro Bočen 4:0, Surgelati Arena - Comit 4:1, Coccaglio - Barcel-lona 4:1. LESTVICA: Sardalimenti Ouattro Mori 16, Surgelati Arena 14, Coccaglio 10, Kras Globtrade 8, Comit Mi-
lan 6, Barcellona 4, Recoaro Bočen, Maratea 2.
Ženska D liga
Ženska A ekipa bo danes gostovala pri Karneidu, ki doslej še ni zmagal. Krasovke, ki si vse bolj utrjujejo pot proti vrhu lestvice, ne bi smele imeti težav s šibkimi nasprotnicami. B ekipa bo bo jutri gostila vodeči Auber iz Ore.
IZIDI 8. KOLA: Auber Ora - Lana Tischtennis 5:4; Kras Globtrade A -Kras Globtrade B 5:0, Azzurra - Fin-cantieri Trst 5:1, Recoaro - Karneid 5:3. LESTVICA: Auber Ora, Fincantieri Trst 14, Kras Globtrade A 12, Azzurra 10, Recoaro 8, Lana Tischtennis 4, Kras Globtrade B 2, Karneid.
Moška C liga
Tudi moška postava bo igrala doma proti ekipi iz Villanzzana Cassa Rura-le. Za naše fante, ki so dobili polovico
tekem v prvem delu in ki zavzemajo mesto na sredini lestvice, gostje ne bodo predstavljali pretežke ovire.
IZIDI 8. KOLA: Edera Pordenon -Kras Globtrade 3:5, Alto Adige - Mez-zolombardo 5:4, Fincantieri Trst - Cassa Rurale 3:5, Italcantieri Tržič - Lana Tischtennis 3:5. LESTVICA: Fincantieri Trst 16, Alto Adige Bočen 14, Lana Tischtennis 10, Kras Globtrade 8, Edera Pordenon 6, Cassa Rurale, Mezzo-lombardo 4, Italcantiri Tržič 2.
Moška D-l liga
Naše predstavnike čaka še eno težjih srečanj proti moštvu Ronco 5.
IZIDI 8. KOLA: Chiadino - Ronco 5 Trst 5:2, Fincantieri Trst - Fincantieri Tržič 5:0, Kras Globtrade - CMM Trst 1:5. LESTVICA: Rangers Videm 14 (s tekmo manj), CMM Trst 14, Ronco 5, Chiadino 10, Fincantieri Trst, Lega na-zionale 6 (s tekmo manj), Kras Globtrade 2, Fincantieri Tržič 0. (J. J.)
Nogomet: naporno kolo za naše amaterske ekipe
1.	AMATERSKA LIGA Primorje - S. Giovanni
V povratnem delil igra S. Giovanni s polno paro: v 8 tekmah je zbral 12 točk in je sam na 2. mestu s točko zaostanka za Seveglianom, obenem pa ima skupaj s Costalungo z 31 goli najprodornejši napad te skupine. Prav zato je resen kandidat za napredovanje. Na drugi strani pa se Primorje bori za obstanek in krvavo potrebuje točke, in nanje, kot smo videli, lahko računa predvsem na domačih tleh. Proti tako kotiranemu nasprotniku pa bi se »rdeče-rumeni«, ki bodo brez izključenega Favretta, zadovoljili tudi z remijem.
2.	AMATERSKA LIGA Vesna - Muggesana
Po seriji 6 pozitivnih rezultatov (pet zmag, en remi) je Muggesana v nedeljo doma zgubila proti Ed. Adriatica, ki jo je dohitela na 2. mestu lestvice. Zato lahko pričakujemo, da bodo Miljčani prišli v Križ z namenom, da se takoj oddolžijo za nedeljski spodrsljaj in ohranijo 2. mesto na lestvici. Na to uvrstitev pa računa tudi Vesna, ki ima le točko manj od jutrišnjega nasprotnika, in če ga hoče prehiteti, mora nujno zmagati.
Giarizzole - Zarja
Izid te tekme bo izredno pomemben za spodnji del lestvice. Obe enajsterici
Tudi Ivo Kafol
Pred kratkim je izšla 35. številka planinske revije Alp, ki je skoraj v celoti posvečena turnemu smučanju. Sezona je pač taka, da ne dopušča nobene druge dejavnosti v gorah. Med zanimivimi članki naj navedemo nadaljevanje polemike med Messnerjem in Bonattijem glede sponsorizacije alpinistov. Polemika se vleče že nekaj mesecev in ima tudi precej ostre tone. Vprašanje sponso-rizacij obravnava tudi daljši članek, ki prinaša več različnih stališč alpinistov.
NUT IN FRIEND - s tem naslovom so v reviji predstavljeni zatiči in iriendi, se pravi plezalni pripomočki zadnjih generacij. Gre za izčrpen prikaz uporabe in kakovosti raznovrstnih materialov, ki so v 50. letih izpodrinili kline.
V rubriki EXPLOIT je omenjen tržaški vrhunski alpinist Ivo Kafol, ki je letos pozimi opravil prvi zimski solo vzpon smeri Constantini-Apollonio na Tofani di Rozes.
Predavanje o Cerro Torreju
31. t. m. bosta v Cankarjevem domu v Ljubljani Silvo Karo in Janez Jeglič ob prikazu diapozitivov predstavila svoj prvenstveni vzpon v južni strani Cerro Torreja, ki sta ga opravila od novembra
sta med skupino sedmih ekip, ki se borijo za obstanek. Nekoliko na boljšem (imajo točko več) so zarjani, ki so v nedeljo povsem zadovoljili, če že ne z igro, vsaj z rezultatom. Pri Tržačanih pa so pod obtožbo predvsem napadalci: s 15 goli imajo Giarizzole najšibkejši napad prvenstva. To seveda daje še toliko več upanja Bazovcem, čeprav imajo zaradi številnih poškodb še probleme s postavo, poleg tega bo manjkal izključeni Grgič. Kras - Buttrio
Po dveh zaporednih porazih je položaj Krasa res kritičen. Zmaga bi bila tokrat res dobrodošla, vendar Buttria, ki v povratnem delu igra res zanesljivo, ne bo lahko presenetiti. Po porazu, ki ga je doživel s CGS, je začel s serijo pozitivnih nastopov (2 zmagi, 5 remijev). Kras pa, če hoče nekoliko zadihati, mora zmagati.
3. AMATERSKA LIGA Gaja - S. Marco
V zaostali tekmi z vodilnim S. Marcom igrajo gajevci na vse ali nič. Tri kola pred koncem prvenstva ima S. Marco 5 točk prednosti pred Mladostjo, Fossalo-nom, Fincantierijem in 6 pred Gajo in Bregom. To pomeni, da S. Marcu zadostuje le točka, da si teoretično zagotovi napredovanje, z zmago pa bi bil nedo-
1987 do januarja 1988. Predavanje bo zelo zanimivo, ker gre za prikaz enega največjih podvigov zadnjih let, saj so ga npr. najvidnejši svetovni alpinisti -Hans Kammerlander in Jim Bridv/ell -ocenili kot najtežji vzpon v Južni Ameriki.
Slovenska odprava na K2
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije organizira v tem letu odpravo na K2, drugi najvišji vrh na svetu. Priprave na ekspedicijo, in sicer nabiranje finančnih sredstev in potrebne opreme, so v polnem teku. Odpravo bodo sestavljali: Filip Bence, Stane Belak, Bogdan Biščak, Tomo Česen, Rado Fabjan, Silvo Karo, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Vodja bo Tomaž Jamnik, zdravnik Damjan Meško. Odhod je predviden za začetek maja, cilj pa je Francoski greben, nato pa v alpskem slogu še zahodna stena v K2.
Izlet na Snežnik
SPDT organizira v nedeljo, 13. t. m., enodnevni izlet na Snežnik. Udeleženci naj se zberejo v Bazovici pred vaško cerkvijo ob 6.45. Izlet, ki bo z lastnimi avtomobili, bo vodil član SPDT Franc Armani.
segljiv. V tem zadnjem primeru bi Gaja praktično ne imela več upanja na 2. mesto. Zato je res škoda, da bo v okrnjeni postavi (brez izključenih Terčona in Alfi-erija).
Primorec - Montebello
Po treh zaporednih porazih na domačih tleh se bo Primorcec skušal oddolžiti svojim navijačem z zmago, tudi zato, ker ima z Montebellom odprte račune. Po porazu, ki ga je doživel v prvi tekmi z Montebellom, so namreč pri Primorcu skušali prebroditi krizo z odstranitvijo trenerja Edija Kralja.
Azzurra - Sovodnje
Sovodenjci imajo stvarne možnosti, da si zagotovijo prvo letošnjo zmago. V Gorici se bodo pomerili z Azzurro, ki je na spodnjem delu lestvice in je zato precej demotivirana.
Juventina - Brazzanese
Štandrežci morajo izkoristiti ugodno kolo, po katerem lahko celo povečajo prednost pred zasledovalci. Medtem ko bo Juventina igrala proti predzadnjemu na lestvici, bo osrednje srečanje 22. kola v Moraru (Moraro - Mariano), kjer se bosta srečali postavi, ki sta na 2. mestu razpredelnice.
ŠD KONTOVEL
sklicuje v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu redni letni občni zbor. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR vabi na drugi redni občni zbor, ki bo v petek, 25. t. m., ob 20.. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na stadionu »1. maj«, Vrdelska cesta 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in umestitev delovnega predsedstva: 2. predsedniško poročilo; 3. pozdravi gostov in diskusija; 4. razno.
FARGO MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa na prvenstveno tekmo italijanske ženske odbojkarske B lige Fiesso - Far-co Meblo danes, 12. t. m., ob 12.00 iz Trsta in ob 12.30 iz Nabrežine.
ŠD MLADINA
priredi smučarski izlet v nedeljo, 20. t. m., v Sappado ob priložnosti tržaškega smučarskega prvenstva. Odhod z Opčin ob 5.45 in iz Križa ob 6.00. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu v torek, 15. t. m., in v sredo, 16. t. m., od 18.00 do 20.00. Tekmujejo samo tekmovalci z izkaznico FISI.
Rezultati 7. šolskega smučarskega prvenstva
1'02"81, 23. G. Meucci (O) 1'04"42, 24.
Več kot 270 smučark in smučarjev 36 osnovnih, srednjih in višjih šol s Tržaške in z Goriške zgovorno priča o uspešnosti 7. šolskega smučarskega prvenstva, ki ga je v Ravasclettu pripravil Državni strokovni zavod Jožef Stefan iz Trsta. Če k temu dodamo še dobro organizacijo ter nadvse ugodne vremenske razmere, potem lahko rečemo, da je šolska športna prireditev povsem uspela.
Včeraj smo že poročali o najboljših posameznikih ter šolah, tokrat pa objavljamo imena vseh nastopajočih, ki so sklenili veleslalomsko preizkušnjo.
REZULTATI OSNOVNA ŠOLA Dekleta (1., 2. in 3. raz.): 1. K. Culot (E) 32"56, 2. K. Mezgec (C) 33"78, 3. M. Kette (A) 34"21, 4. F. Mezgec (C) 34"34, 5. A. Starec (A) 36"70, 6. K. Ouerin (E) 39"84, 7. A. Hrvatič (L) 41"45, 8. N. Fer-letič (B) 41"47, 9. E. Frandolič (C) 42"61, 10. T. Fontanelli (G) 44"42, 11.
N.	Cociancih (A) 44"64, 12. T. Rogelja (D) 44"68, 13. I. Perosa (C) 55"32.
Fantje (1., 2. in 3. raz.): 1. A. Blasina (J) 30"36,_ 2. R. Debeliš (F) 30"40, 3. T. Drašič (Č) 33"18, 4. P. Bergagna (D) 33"40, 5. M. Jarc (B) 34"05, 6. D. Fajt (B) 35"74, 7. A. Hrovatin (I) 36"13, 8. M. Tartaglia (G) 36"86, 9. P. Furlan (L) 37"74, 10. C. Gorjan (B) 38"69, 11. S. Kocjančič (H) 38"89, 12. D. Tence (Č) 40"53, 13. D. Slama (H) 40"63, 14. M. Spinazzola (J) 42"05, 15. P. Savarin (Š) 47"64, 16. L. Peric (A) 49 T4, 17. A. Roberti (L) 56"45, 18. M. Peterlin (Š) 1X3.
Dekleta (4. in 5. raz.): 1. T. Pitacco (C) 27"20, 2. M. Kufersin (A) 31"25, 3. K. Laurica (H) 31"68, 4. S. Perosa (C) 32"23, 5. J. Strekelj (A) 32"46, 6. P. Dolhar (M) 33"99, 7. V. Cappellini (D) 35"46, 8. A. Longo (S) 36"32, 9. T. Zadnik (A) 37"83, 10. C. Jussa (A) 38"63, 11. K. Peric (B) 39"71, 12. T. Tensi (A) 41"39, 13. A. Pizzo (B) 46"01, 14. A. Per-tot (I) 50"61.
Fantje (4. in 5. raz.): 1. B. Plesničar (A) 25"90, 2. R. Volčič (A) 27"74, 3. A. Plesničar (A) 28"11, 4. M. Širca (O) 28"42, 5. D. Bogateč (C) 28"75, 6. M. Makuc (G) 29"58, 7. M. Mettulio (I) 30"55, 8. I. Rolich (F) 30"83, 9. A. Pra-šelj (Č) 30"96, 10. C. Leghissa (P) 31"40,
11.	R. Šušteršič (D) 31"43, 12. M. Lachi (Č) 31"70, 13. D. Lovrečič (N) 3T78, 14. G. Talotti (R) 32”27, 15. I. Gergolet (B) 32"44, 16. A. Šuligoj (A) 33"34, 17. P. Figelj (B) 33"47, 18. V. Pavletič (A) 33"71, 19. M. Klemše (B) 34"60, 20. A. Paolina (N) 34"89, 21. F. Germani (A) 35"33, 22. I. Furlani (M) 35"45, 23. D. Pintar (E) 35"53, 24. A. Omari (M) 35"72, 25. M. Vremec (A) 35"80, 26. B. Vidau (A) 35"91, 27. P. Franco (A) 36"31, 28. I. Furlanič (F[ 36"39, 29. A. Nanut (B) 36"45, 30. G. Cuk (H) 36"55, 31. R. Buda (CJ 37"22, 32. R. Scerni (I) 37"49, 33. E. Žerjal (F) 39"28, 34. M. Vidali (A) 40"31, 35. F. Lovriha (H) 45"80, 36. V. Bandelj (D) 46"32, 37. E. Komjanc (G) 47»54, 38. D. Jagodič (I) 48"09.
Lestvica po šolah: 1. F. Bevk TS (556 točk), 2. P. Voranc GO (262), 3. Ribičič TS (236), 4. A. Sirk TS (210), 5.
O.	Župančič TS (133), 6. O. Župančič GO (113), 7. S. Gregorčič TS (109), 8. F. Bevk GO (105), 9. P. Voranc TS (100), 10. F. S. Finžgar TS (92), 11. 1. Maj TS (77), 12. J. Grbec TS (72), 13. B. Junaki TS (71), 14. I. Gruden TS (58), 15. Slivno TS (54), 16. V. Šček TS (42), 17. D. Kette TS (34), 18. Pesek TS (30), 19. F. Milčinski TS (16).
LEGENDA: A = Bevk TS, B = Voranc GO, C = Ribičič TS, Č = Sirk TS, D = Župančič TS, E = Župančič GO, F = Gregorčič TS, G = Bevk GO, H = Voranc TS, I = Finžgar TS, J — 1. Maj TS, L = Grbec TS, M = B. Junaki TS, N = Gruden TS, O = Slivno TS, P = Šček TS, R = Kette TS, S = Pesek TS, Š = Milčinski TS.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA Dekleta: 1. F. Rapotec (G) 43"68, 2. K. Kosmač (G) 48"24, 3. V. Suber (Č) 48"49, 4. U. Pettirosso (G) 53"15, 5. C. Ferluga (Č) 54"87, 6. T. Dolhar (O) 54”89, 7. N. Kralj (F) 54"92, 8. E. Brisco (I) 56"34, 9. V. Mezgec (H) 56"36, 10. A. Šorc (I) 56"94, 11. L. Prašelj (F) 57"31,
12.	M. Carrara (I) 58"22, 13. N. Paulina (N) 58"46, 14, V. Paulina (N) 59"31, 15. I. Ban (N) 59"35, 16. M. Fachin (J) 59"64, 17. T. Spacal (Č) 59"84, 18. E. Grilanc (F) 1'0"13, 19. M. Kosmina (Č) r0"40, 20. S. Sossi (F) 1'0"86, 21. P. Puz-zer (H) 1’00"98, 22. H. Sigoni (H)
M. Mezgec (J) 1'04"68, 25. B. Cok (J) 1'04"94, 26. K. Omari (O) 1'09"52.
Fantje: 1. R. Renčelj (Č) 43"86, 2. M. Suber (Č) 44"99, 3. C. Volpi (H) 45"26,
4.	M. Kokorovec (J) 46"57, 5. I. Žerjal (G) 47"13, 6. A. Fabris (J) 49"72, 7. A. Zacchigna (F) 50"03, 8. E. Tence (F) 5T 01, 9. T. Legiša (F) 52"18, 10. D. Pun-tel (H) 53"68, 11. E. Zavadlav (I) 54"30, 12. M. Tomšič (I) 54"43, 13. K. Cherin (N) 57"61, 14. A. Majcen (O) 55"64, 15. P. Ferluga (ČJ 56"32, 16. L. Švab (G) 56"53, 17. A. Cok (J) 56"87, 18. P. Magajna (H) 57"35, 19. S. Miot (Č) 57"68, 20. M. Rolich (H) 57"96, 21. M. Gruden (N) 58"H, 22. M. Hmeljak (F) 59. 17, 23.
5.	Cappelli (O) 1'01"59, 24. M. Brus (J) 1'02"03, 25. M. Korošec (O) 1'02"37, 26. J. Gruden (N) 1'05"62.
VIŠJE ŠOLE
Ženske (A skupina): 1. J. Škerk (A) 46"97, 2. T. Hrovatin (A) 47"46, 3. A. Škabar (B) 50"03, 4. J. Rudež (A) 50"75, 5: E. Svetlic (B) 50'87, 6. V. Fachin (A) 52"01, 7. M. Krašček (M) 53"46, 8. S. Martinuč (E) 56"39, 9. M. Stepančič (E) 57"78, 10. M. Fajt (D) 58"33, IT. M. Bratina (R) 1'00"50, 12. K. Cossutta (C) 1'01"09, 13. I. Pintar (E) 1'08"54.
Moški (A skupina): 1. E. Vodopivec (C) 42"93, 2. A. Zezlina (C) 43"30, 3. D. Taucer (C) 44 06, 4. M. Guštin (A) 47"22, 5. R. Makuc (L) 48"02, 6. A. Prelec (A) 49"87, 7. M. Ferri (L) 50"48, 8. G. Prescheren (D) 51T5, 9. F. Fabec (A) 52"53, 10. F. Koršič (D) 52"90, 11. V. Čuk (B) 53"12, 12. M. Čaudek (D) 53"30, 13. D. Esposito (C) 53"75, 14. A. Ferfolja (L) 53"88, 15. A. Ferfolja (B) 54"57, 16. M. Tence (B) 58"45, 17. P. Černič (E) 1'02"28, 18. G. Sfiligoj (E) 1'02"69, 19. R. Cappelli (L) 1'03"02.
Ženske (B skupina): 1. S. Bensi (B) 49"39, 2. M. Vrtovec (E) 49"87, 3. V. Purič (B) 51 "12, 4. H. Volpi (A) 52"03, 5. M. Janežič (C) 53"17, 6. I. Cotič (D) 54"49, 7. M. Vrtovec (D) 54"96, 8. M. Fajt (D) 55"08, 9. M. Starc (P) 57"53, 10. R. Plet (D) 58 "06, 11. N. Albi (C) 58"34, 12. A. Vetrih (E) 58"44, 13. E. Prelec (A) 58"69, 14. R. Rinelli (E) 1'00 T5, 15. C. Lasič (P) 1'00 "33, 16. N. Čok (A) 1'01"41, 17. P. Romagna (B) 1"04"19, 18. M. Pahor (E) 1"05"23.
Moški (B skupina): 1. S. Kokorovec (B) 44"47, 2. M. Franza (B) 45"’43, 3. R. Paulina (B) 45"86, 4. S. Škerk (C) 47 "43, 5. M. Kokorovec (A) 48"31, 6. M. Zobec (B) 48"73, 7. E. Dolhar (A) 49"50, 8. B. Ciglič (M) 50"21, 9. V. Battello (E) 50"88, 10. D. Černič (M) 51"36, 11. I. Devetak (C) 52" 18, 12. D. Bresciani (E) 52"29, 13. P. Hmeljak (L) 53"00, 14. M. Degrassi (E) 53'T7, 15. M. Sedmak (A) 53"21, 16. M. Gašperini (C) 53"32, 17. A. Kompare (P) 53"53, 18. A. Ferletič (M) 54"22, 19. D. Štekar (M) 54"'55, 20. L. Marassi (D) 55"12, 21. P. Gej (D) 56"43, 22. M. Corsi (D) 57"31, 23. M. Jarc (L) 59"17, 24. P. Ferfolja (L) 59"43, 26. F. Pahor (L) 59”94, 26. W. Ferfolja (E) 100 "93.
Lestvica po šolah: 1. F. Prešeren TS (533 točk), 2. Ž. Zois TS (491), 3. J. Stefan TS (391), 4. S. Kosovel TS (311), 5. Ž. Zois GO (305), 6. P. Trubar GO (280), 7. F. Levstik TS (264), 8. S. Gregorčič TS (247), 9. I. Cankar TS (199), 10. L Trinko GO (190), 11. Ciril in Metod TS (168), 12. G. Galilei GO (163), 13. I. Cankar GO (154), 14. I. Gruden TS (138), 15. F. Erjavec TS (103), 16. A. M. Slomšek TS (69), 17. F. Finžgar TS (14).
LEGENDA: A = Prešeren TS, B = Zois TS, C = Stefan TS, Č = Kosovel TS, D = Zois GO, E = Trubar GO, F = Levstik TS, G = Gregorčič TS, H = Cankar TS, I = Trinko GO, J = Ciril in Metod TS, L = Galilei GO, M = Cankar GO, N = Gruden TS, O = Erjavec TS, P = Slomšek TS, R = Finžgar TS.
Državni strokovni zavod Jožef Stefan iz Trsta se zahvaljuje vsem ustanovam in tvrdkam, ki so prispevale pokale in nagrade za 7. šolsko smučarsko prvenstvo. To so: Šolsko skrbništvo iz Trsta, SPDG, SPDT, Dežela Furlanija - Julijska krajina, Občine Trst, Devin - Nabrežina, Zgonik in Dolina, Tržaška kreditna banka, Tržaška in Goriška Hranilnica, Kmečka banka Gorica, hranilnice na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah, ZSŠDI, Elektra, Infordata, Rešim, Farco, Traphart, SK Devin, Tržaška knjigarna, Primorski dnevnik.
Košarka: v 24. kolu B-2 lige Jadran doma proti Muranu
Brez nadaljnjih spodrsljajev
Nesrečna imolska nedelja je imela negativne posledice tudi glede položaja zamejske košarkarske izbrane vrste, ki je z drugega »padla« na peto mesto in se bo morala odslej spet potrpežljivo in pozorno vzpenjati, kot planinec, ki se znajde na ledeniku brez ustrezne opreme, tako da ga vsak napačen gib in tresljaj lahko drago staneta.
Morda res pretiravamo v dramatiziranju stanja, vendar je mnogo bolje biti zaskrbljen in se temu primerno angažirati za premostitev težav in nevarnosti, kot pa slediti filozofiji »bo že kako...« in se na koncu znajti z dolgim nosom.
O nedeljskem gostovanju je že bilo dovolj besed, vendar bi vsemu navedenemu dodali še nekaj pripomb: težave oz. zmanjšana storilnost Jadrano-vgMgre so po našem mnenju odvisne od zmanjšanega deleža Starca in Bana k igri modrih bojevnikov. Jasno je, da
je padec forme posameznika v teku sezone nekaj povsem naravnega, ampak na dlani je, da si Jadran ne more privoščiti, da njegova najbolj pomembna igralca »klecneta« istočasno. Vsekakor je bolje, da je do tega prišlo sedaj in ne kdaj kasneje, npr. na tekmah, ko se bo odločalo o uspešnosti letošnje sezone.
Jutrišnji nasprotnik Brumnove vrste je nepreklicno in povsem osamljen zadnji na lestvici. Tudi ne kaže nobenih znakov vrnitve k življenju. V minulem kolu so Benečani na domačih tleh klonili pred Novellaro z minimalno razliko. Novellara zaseda predzadnje mesto v razpredelnici s celimi osmimi točkami več kot Murano. Iz povedanega sledi, da je že sama hipoteza o morebitnih težavah proti takemu nasprotniku nerealna in da tokrat je treba že vnaprej razmišljati edinole o izdatni zmagi, kajti treba bo popraviti tudi
koš razliko, ki v tem trenutku znaša pičlih + 8 točk (1875:1867).
V tem kolu bo na sporedu tudi nekaj zanimivih srečanj, katerih končni izid bi lahko koristil naši združeni ekipi. Mislimo predvsem na tekmi Virtus Padova - Montebelluna in Ste-fanel - Pesaro. Košarkarji iz Padove so v dosedanjih tekmah povratnega dela že nadoknadili vse, kar so zamudili prej. Ravenno so na tujem premagali z dvajsetimi točkami razlike in se tako uvrstili v krog kandidatov (menimo, da jih je trenutno vsaj šest) za uvrstitev v končnico. Upoštevajoč, da bo Jadran odigral večji del težkih tekem v gosteh (prihodnjo nedeljo bo na vrsti Petrarca), lahko dejansko rečemo, da bo odslej vsak spodrsljaj usoden.
Srečanje med Jadranom in moštvom Virtus Murano bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 18. uri.
(Cancia)
DANES
SOBOTA, 12. MARCA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00 v Fiessu Umbertianu, Ul. Trieste: Volpe Cornuda - Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Flebus Povo-letto
MOŠKA C-2 LIGA
16.30	v tržiški športni palači: Fincanti-eri - 01ympia; 18.00 v San Giovanniju al Natisone, Ul. Antiča: Natisonia - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Celinia; 20.30 v Tržiču, Palestra verde: Villacher Bier - Agorest
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Li-bertas Martignacco; 20.30 na Opčinah: Sloga - Ronchi; 20.30 v Remanzaccu, Ul. Stringher: Pav Remanzacco - Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Nabrežini: Sokol Indules - Breg Agrar; 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: Nu-ova Pallavolo - Kontovel Electronic Shop
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - La Mar-motta Volley
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sloga Koimpex
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Bor Friulexport
UNDER 16 ŽENSKE
17.30	v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Sloga Sklad Mitja Čuk
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Barcolana; 20.30 v Trstu, Ul. della valle: Libertas - Polet
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Stefanel
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Libertas; 16.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Sokol; 16.00 v Trstu, šola Addobati: Saba - Kontovel Electronic Shop; 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Polet
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Goriziana
D liga: Bor Radenska doma proti tržiškemu POM
Nova priložnost
V	boju za obstanek v ligi bodo Borovi košarkarji odigrali pomembno tekmo proti tržiškemu POM, ki je doslej zbral prav toliko točk kot Radenska. Z zmago nad Tržičani bi se Vatovčevi fantje povzpeli za mesto višje, v primeru poraza ekipe Carita proti Arcadam (kar pa je malo verjetno), pa bi bilo »moštvo s tremi srci« začasno »rešeno«.
V	prvem delu lige so borovci že odpravili Tržičane, vendar gre pripomniti, da so tedaj nastopili v popolni postavi, medtem ko bodo jutri v vsakem primeru brez Andreja Pierija. Verjetno so igralci Radenske po dveh zaporednih zmagah uvideli, da se lahko brez strahu kosajo prav z vsakim nasprotnikom. Po tekmi s POM čaka vsekakor borovce težka serija. Po vrsti se bodo spopadli v gosteh s petim ter tretjim na lestvici, nato bodo gostili prvouvrščeni Crich ter sklenili prvenstvo z gostovanjem k predzadnji go-riški Arditi. (Cancia)
Promocijska liga: zahtevne tekme
Kontovel Electronic Shop bo pred na videz brezupno nalogo, saj bo na domačem parketu pričakal Barcolano, ki zaseda četrto mesto in je po slabem začetku dokaj popravila svoj položaj.
Openski Polet se bo v gosteh pomeril s tržaškim Libertasom, ki je doslej izbojeval dve zmagi več kot »oranžni«. Pole-tovi košarkarji so v tem srečanju morda celo favoriti, zlasti po podvigu iz prejšnje sobote, ko so na led spravili celo prvouvrščeni Santos.
Košarkarji Brega Adriatherm pa bodo pred domačim občinstvom igrali proti drugouvrščeni postavi miljskega Interja. Čeprav so Brežani zmanjšali svojo storilnost, bi z vrnitvijo na »normalne vrednosti« v igri lahko presenetili Miljčane.
(Cancia)
Domovci proti Pepelki
Domovci bodo jutri gostovali v Ron-kah proti istoimenski ekipi. To moštvo zaseda trenutno zadnje mesto na skupni lestvici, saj je v trinajstih srečanjih zmagalo le enkrat. Belo-rdeči pa so z zmago v preteklem kolu izkoristili spodrsljaj Corridonija v Gradežu, da so dosegli v družbi Edere sam vrh lestvice, (mč)
Mladinske igre: proseška šola v polfinalu
LEVSTIK - BENCO	80:64
LEVSTIK: Cingerla 2, Ivo Emili 28 (2:4), Černe, Marko Emili 2, Budin 13
(1:2), Ban 4, Danieli 5 (1:4), Milič, Štolfa, Tomšič 26 (1:2).
TRENER: Vatovec; TRI TOČKE: Tomšič 1.
V okviru košarkarskega turnirja za mladinske igre je ekipa nižje srednje šole Levstik premagala šolo Benco in si zagotovila nastop v polfinalu. Med Pro-sečani se je izkazal Ivo Emili v napadu. Štolfa je v zadnjih minutah opravil svoj krstni nastop.
(Viktor Tomšič)
Minibasket - Trofeja Jadran
KONTOVEL - BREG	68:71 (32:43)
KONTOVEL: Rustja, Spadoni 15 (1:2), Danieli 6, Škerk 18, Colja 2, Zacchigna 2, Štoka, Starc 7 (1:4), Rizzatite 4, Emili 14 (2:6), Križman, Foraus.
BREG: Vodopivec 5 (1:2), Kocjančič 8, Koren 5 (1:4), Novakt Gobbo 8, Cah 10, Mingot 11 (1:2), Tul, Žerjal 4, Canziani 8, Klabjan 10, Ota 2.
Bregovi minikošarkarji so zmagali po zelo napeti in enakovredni tekmi. Brežani so po dveh četrtinah zasluženo vodili. V tem delu je odlično igral Klabjan. Kontovelovi igralci so proti koncu tekme povedli, a Brežani so s tremi pomembnimi koši Caha zmagali. Pri Bregu zaslužita pohvalo Vodopivec in Mingot, pri Kontovelu pa Škerk in Emili. (R. Ž.)
SGT - BREG	70:95 (29:59)
BREG: Vodopivec 11 (1:2), Kocjančič 4, Koren 12, Tul 2, Gobbo 2, Cah 16, Mingot 6, Žerjal 14, Canziani 6 (0:2), Klabjan 16, Ota 6.
Brežani so odločno in hitro začeli in v prvi četrtini so imeli že veliko prednost. Odlična je bila tokrat obramba, kjer sta se izkazala Koren in Gobbo. Vsi so dali svoj doprinos. (R. Ž.)
DON BOSCO - BOR	85:27
BOR: Sancin 2, Jogan 10, Požar, Verri, Uršič 3, Oberdan 10, Kovač, Colja 2, Ger-gori.
Borovci so proti najmočnejši tržaški postavi, to je Don Boscu, nastopili v okrnjeni postavi in so tudi visoko izgubili.
POLET - SOKOL	52:31
POLET: Vatta 20, Pro 12, Franco 10, 1. Lakovič 2, Senica, Andolšek 2, Taučar 4, Košuta, Ferfolja, Peric, E. Lakovič 2.
SOKOL: Širca 13, Masten 2, Umek 2, Legiša 4, Šuligoj 6, Švara 4.
Poletovci, ki so imeli na razpolago več menjav, so zasluženo premagali nabre-žinski Sokol.
V ženski odbojkarski B ligi
Točki neobhodno potrebni
Usoda združene ženske odbojkarske ekipe Farco Meblo zdaj že ni več samo v rokah naših igralk, temveč je predvsem odvisna od tekmecev. Pet kol pred koncem bi s štirimi točkami zaostanka vsaka nadaljnja nepričakovana zmaga Torrio-neja iz Ravene izjalovila vsak morebitni podvig naše ekipe, če jih je seveda ta sploh še sposobna pripraviti.
Moralna dolžnost naše ekipe je vsekakor, da po svojih močeh poskuša vse, da v preostalih tekmah, vsaj dokler je matematika ne bo obsodila, doseže čimvečje število zmag. Že smo zapisali, da je položaj dramatičen, vendar še ne povsem poguben in da bo vse jasno čez dve •koli. Pogoj za ohranitev upanj je tudi ta, da se z današnjega gostovanja pri Volpeju iz Fiessa Umbertia-na Farco Meblo vrne z zmago, ki je neobhodno potrebna. Gostiteljice
so dejansko že izpadle iz lige, saj imajo le štiri točke, ki so sad zmag v Ferrari in doma z Gaierhofom iz Trenta. Po nekaj letih častnega nastopanja v B ligi je Volpe pomladil moštvo, ni pa računal s povečano konkurenčnostjo lige in ni bil pravzaprav nikoli kompetitiven. Tudi Farco Meblo je doma s tem nasprotnikom zlahka opravil. Odtlej so se tudi pri Farcu Meblu stvari zasukale na slabše, zdaj je ekipa povrhu še zelo okrnjena, saj bo tudi tokrat nastopala brez Žerjalove, Kraljeve in Nacinovijeve. Vsekakor menimo, da bi lahko Farco Meblo le prišel do zmage, čeprav bo potrebno veliko borbenosti.
DANAŠNJI SPORED: Volpe -Farco Meblo; Nervesa - Mogliano; Gaierhof - Torrione; CUS PD - Ca-pellari; Adamoli - Conegliano; San-giorgina - Ferrara.
V moški odbojkarski C-l ligi
Prekiniti črno serijo
Valovi odbojkarji imajo drevi v domačem srečanju s Povolettom priložnost, bolje bi bilo reči nujno potrebo, da prekinejo črno serijo sedmih zaporednih porazov in uk-njižijo prvi uspeh v tem nesrečnem povratnem delu prvenstva, v katerem so vrtoglavo zdrsnili do »vročega« desetega mesta vrstnega reda, kar v bistvu pomeni izpad iz lige.
Priložnost je res enkratna, saj je tudi Povoletto v precejšnjih težavah. Še pred nekaj tedni je bilo furlansko moštvo edini kandidat za osvojitev končnega petega mesta in za nastop na dodatnih kvalifikacijah za napredovanje (za isti cilj se je potegoval tudi Val...), zdaj pa ga je skorajda dohitel Ferroalluminio. Prav proti Tržačanom je Flebus Po-voletto v 12. kolu v gosteh s 3:0 dosegel svojo zadnjo zmago, odtlej pa je zašel v krizo in nanizal pet
porazov, zadnjega proti čedadske-mu ASFJR, ki se je zdaj spet vključil v boj za obstanek, potem ko je zgledal povsem odpisan.
Ob že izpadlem Interju se ostalih dveh pogubnih mest teoretično otepa kar sedem moštev (sva razen vodilne četverice), dejansko najmanj pet.
Val mora drevi zmagati tudi zato, ker bo Cessalto na gostovanju v Trstu pri Interju bržkone uspešen, točki pa bo dobil tudi zmagovalec neposrednega dvoboja v Čedadu med ASFJR inMoglianom Venetom.
Skratka, boj na dnu je res neizprosen in bo do konca negotov.
DANAŠNJI SPORED: Val - Po-voletto; Elettronica - Rangers; ASFJR - Mogliano; Inter - Cessalto; Maniago - CUS; Volpato - Ferroalluminio.
Deželne odbojkarske lige: derbi tokrat v Nabrežini
Čeprav manjkata do konca deželnih odbojkarskih prvenstev še dva meseca, kar se tiče naših šesterk zanimanje postopoma peša, saj je za najmanj šest od desetih ekip že bolj ah manj vse jasno, v smislu, da se jim do konca obeta bolj ali manj uspešno životarjenje na sredini lestvice, prej bi bile lahko kvečjemu vpletene v boj za obstanek. V središču pozornosti sta tako zdaj le še 01ympia in Sokol Indules, ki se z neokrnjenimi možnostmi potegujeta za napredovanje, kar se tiče obstanka pa Naš prapor IMSA in Soča Sobema.
01ympia bo drugič zapored igrala v gosteh, tokrat celo z drugouvrščenim Fincantierijem. Goričani ga lahko z zmago dohitijo. Borovci bodo gostovali pri Natiso-nii, ki ima točki manj, v prvem delu pa je naše premagala sredi Trsta. Bor Cunja Avtoprevoz se bo tudi v tem srečanju (verjetno do konca prvenstva) bolj naslanjal na mlade.
V	ženski C-2 ligi bo Sloga Koimpex gostila Celinio. Obe ekipi sta nekoliko popustih, naše bi mogoče lahko izkoristile prednost domačega igrišča. Agorest bo igral v Tržiču proti Villacherju, ki je v povratnem delu povsem iztiril, potem ko se je potegoval za napredovanje. Združena ekipa ni brez možnosti.
V	moški D ligi bosta naša goriška predstavnika le s težavo prišla do novih točk v boju za obstanek, saj bo Naš prapor IMSA gostil vodeči Remanzacco, Sočani pa s°lidni Martignacco. Oboji se lahko tokrat predvsem naslanjajo na slogaše, ki bi jim z zmago proti ronškemu ACLI naredili lepo uslugo. Slogaši bodo tokrat nastopili v nekoliko manj okrnjeni postavi.
Sokol Indules je v derbiju z Brežankami nesporen favorit, a tako je bilo tudi v prvi tekmi, ko je izgubil v Dolini. Sploh velja, da igrajo Nabrežinke bolj uspešno proti močnejšim nasprotnikom, a tokrat si spodrsljaja res ne smejo privoščiti. Brežanke bodo po zmagi proti NPT igrale bolj sproščeno in utegnejo biti nevarne. Kontovel Electronic Shop je v dobri formi, zato bi lahko premagal NPT, s čimer bi to šesterko še bolj potisnil proti dnu, Kontovelke pa lahko počasi razmišljajo o vzponu proti petemu mestu.
1. MOŠKA DIVIZIJA
OLVMPIA KOMJANC VINI -TORRIANA 3:0 (15:13, 15:9, 16:14)
OLVMPIA KOMJANC VINI: Košič, Cotič, S., L in P. Špacapan, Lutman, Dornik, Bello, Corsi, Jarc.
Tušarjevi varovanci so slavili drugo zaporedno zmago in se s tem otresli dna lestvice. Domači so v tej tekmi odločno začeli v napadu in pokazali boljšo igro ob mreži. Treba pa je povedati, da je nekaj standardnih igralcev Torriane prestopilo v prvo ekipo, ki nastopa v C-2 ligi. (gs)
INTREPIDA - NAŠ PRAPOR AVTOKLEPARSTVO MUŽIČ IN KOREČIČ	3:1
(15:14, 15:7, 8:15, 15:9)
NAŠ PRAPOR AVTOKL. MUŽIČ IN KOREČIČ: Bev-čar, Černič, Mervič, Komel, Štekar, Pintar, A. Sošol. .
Proti prvouvrščeni in še nepremagani ekipi iz Maria-na briška ekipa ni šla preko častnega poraza. Ob tem je treba dodati, da so igralci Našega prapora nastopili v okrnjeni postavi, kar je še dodatno otežilo položaj na igrišču. Kljub temu so naši iztržili Intrepidi niz, kar doslej ni uspelo še nobenemu.
NAŠ PRAPOR AVTOKLEPARSTVO MUŽIČ IN
KOREČIČ - S. LUIGI	1:3
(13:15, 16:14, 13:15, 7:15)
NAŠ PRAPOR AVTOKL. MUŽIČ IN KOREČIČ: Bev-čar, F. Sošol, Černič, Gravner, Komel, A. Sošol, Štekar, Devetak in Mužič.
Goriški derbi med Našim praporom in S. Luigijem je potekal dokaj izenačeno, čeprav prikazana igra ni bila najboljša. Briški odbojkarji so v ključnih trenutkih posameznih setov odpovedali, kar je tudi razlog za neuspeh.
UNDER15 ŽENSKE
SOČA ČERIMPEK - PIERIS	1:2
(6:15, 15:3, 10:15)
SOČA ČERIMPEK: S., A. in M. Černič, Princi, Tuniz, Soban.
Okrnjena postava Soče Čerimpex je doživela neroden potraz. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni, tako da je le prisebnejša igra v sklepnih trenutkih odločala o končnem zmagovalcu. Sočanke so v 3. setu že vodile z 8:2, nakar so nepričakovano popustile ter zbrale le še 2 točki. (E. Č.)
NOGOMET
UNDER 18
15.00 v Dolini: Breg - Fortitudo; 15.00 v Križu: Vesna - CGS
NAJMLAJŠI
15.30 v Sovodnjah: Juventina Ass. Car-nica - Cormonese
ZAČETNIKI
15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Zarja Adriaimpex
CICIBANI
15.00	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Zarja Adriaimpex; 15.30 v Dolini: Breg Best - Muggesana; 15.30 na Proseku: Primorje - Vivai Busa B
MLAJŠI CICIBANI
15.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Ponziana B
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Blumauu: Karneid - Kras Glob-trade A
ROKOMET
MLADINCI
17.00	v Trstu, šola Caprin: Libertas -Kras Trimac
JUTRI
NEDELJA, 14. MARCA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v tržaški športni palači: Jadran -Virtus Murano
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - POM
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - In-termuggia; 11.00 v Ronkah, Ul. dei Čampi: Ronchi - Dom Gometal
MLADINCI
13.00	v Trstu, Ul. della Valle: Basket TS - Kontovel Electronic Shop
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Inter 1904
PROPAGANDA
11.00 v Trstu, Ul. Caprin: Santos - Bor Indules
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - S. Giovan-ni
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Muggesana; 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole - Zarja; 15.00 v Repnu: Kras - Buttrio
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Gorici, na Rojcah: Juventina -Brazzanese; 15.00 v Gorici, Stražice: Az-zurra - Sovodnje; 15.00 na Padričah: Gaja - San Marco Sistiana; 15.00 v Trebčah: Primorec - Montebello
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Vesna; 11.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg Best
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Don Bosco; 12.15 v Dolini: Breg Best - Olimpia
ZAČETNIKI
9.00 v Dolini: Breg Best - Primorje; 9.30 v Sovodnjah: Juventina Edilcasa - Poo-gio
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00 v Barcelloni P. Grotta: TT Bar-cellona - Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade B -Auer Ora
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Cas-sa Rurale A
MOŠKA D-l LIGA
10.00 v Trstu, Ul. Ronco: Ronco 5 -Kras Globtrade
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.45 v Dolini: Breg - Kontovel Electronic Shop; 10.30 v Repnu: Sloga - San Ser-gio
UNDER 16 MOŠKI
9.30 v Trstu, Montecengio: CUS - Sloga; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Člub - Breg
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- d-in, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 '
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
lj2TT
rr”
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. marca 1988
V četrtek ponoči kamoristični morilci ubili občinska svetovalca iz Afragole
Po mnenju preiskovalcev umor povezan z dodeljevanjem javnih del po potresu
NEAPELJ — V četrtek pozno zvečer so neznanci ubili 39-letnega zdravnika Paola Sibilia in 40-letnega učitelja Francesca Salzana. Oba sta bila občinska svetovalca krščanske demokracije v Afragoli.
Svetovalca sta se po seji vračala domov s Sibiliovim avtomobilom, ko so ju ustavili štirje neznanci v fiatu uno bele barve. Takoj ko se je Sibilio ustavil, so potniki v fiatu začeli streljati. Paolo Sibilio je bil takoj mrtev, Salzano pa je umrl v bolnišnici, kljub takojšnjemu kirurškemu posegu.
Po mnenju preiskovalcev je zločin najverjetneje povezan z dodeljevanjem gradbenih del po potresu. Policija domneva, da je zločin zagrešila ena od krajevnih kamoristič-nih band, ki naj bi imela svoje interese pri dodeljevanju javnih gradbenih del. Da gre zločince iskati prav v teh krogih, potrjuje dejstvo, da je bil Paolo Sibilio pooblaščen za upravljanje s sredstvi zakona št. 219 o popotresni obnovi. Sibilio je bil julija 1986 že tarča neznanih storilcev, ki so mu sredi belega dne streljali v noge. Storilcev še do danes niso odkrili.
Tudi dnevni red četrtkove občinske seje v Afragoli potrjuje domneve preiskovalcev. Poleg rednemu delovanju občinskega sveta so namreč največ časa posvetili prav razpravi o dodelitvi prispevkov lastnikom hiš, ki so bile poškodovane v potresu. V razpravo je posegel tudi Paolo Sibilio.
Policija je prepričana, da je bil prav Sibilio glavna tarča morilcev, ob tem pa so se najbrž želeli znebiti tudi Salzana, ki je bil eden najtesnejših Sibiliovih sodelavcev, lani pa je bil, tako kot Sibilio letos, pooblaščeni svetovalec za upravljanje sredstev za popotresno obnovo.
Prvo zasliševanje lastnika Valselle
MILAN — Sodniki iz Milana in iz Brescie so včeraj prvič zaslišali Ferdinanda Borlettija, lastnika tovarne orožja Valsella, ki ga obtožujejo, da je ilegalno prodajal orožje in mine Iranu, Iraku ter baje še nekaterim drugim bližnjevzhodnim državam. Sodniki so zaslišali tudi štiri vodilne funkcionarje omenjenega obrata, ki so jih aretirali skupno z Borlettijem, medtem ko še iščejo nekega švicarskega državljana, ki je baje vzdrževal stike med Borlettijem in državami, ki so kupovale orožje. Kot se je lahko zvedelo, nameravajo sodniki v kratkem izdati še druge zaporne naloge proti sodelavcem Valselle, ki ima svoje obrate v pokrajini Brescia, kjer je kot znano največja koncentracija tovarn orožja.
Preiskovalci očitajo aretiranemu Borlettiju, da je prodajal zlasti mine državam, ki so v vojni. Finančni stražniki so ugotovili, da se je ta umazana kupčija odvila preko Švice in Libanona, kot priča dejstvo, da so večjo količino orožja »za izvoz« odkrili in zaplenili prav na neki libanonski ladji, ki je bila zasidrana v pristanišču v Brindisi-ju.
Sodniki spoštujejo strogo preiskovalno tajnost in zato niso hoteli razkriti novinarjem vsebine in poteka včerajšnjih zasliševanj. Tudi zagovorniki osumljencev so izbrali pot molka. Ferdinanda Borlettija bodo vsekakor sodniki spet zaslišali morda že danes.
Po trčenju v Baltskem morju nemška podmornica spet »doma«
Komandant nemške podmornice U-27 v matičnem pristanišču v Kielu žalostno opazuje »svojo« poškodovano podmornico, s katero je v nedeljo v Baltskem morju trčil v norveško ploščad za iskanje nafte v morju
Sodniki nadaljujejo preiskavo o škandalu o »zlatih zaporih«
GENOVA — Genovski sodniki nadaljujejo preiskavo o škandalu o »zlatih zaporih«, v katerega so v prvi osebi vpleteni nekdanji ministri Nico-lazzi, Vittorino Colombo in Darida ter številni funkcionarji in uslužbenci ministrstva za javna dela. Visoka častnika finančne straže, ki sodeluje s sodniki pri tej kočljivi preiskavi, sta se mudila včeraj v Švici, da s tamkajšnjimi oblastmi preverita položaj in vlogo Gabrieleja Di Palme, nekdanjega ravnatelja ministrstva za javna dela, za katerega so sodniki izdali zaporni nalog. Di Palma je ilegalno prekoračil
italijansko-švicarsko mejo, pri čemer pa je padel v past švicarski policiji, ki pa ga je nekaj ur zatem izpustila. Sedaj ni jasno, ali je Di Palma še v Švici ali pa jo je že popihal na varno, morda v Južno Ameriko.
Častnika finančne straže sta hotela zlasti preveriti, ali je Di Palma imel med begom v Švico pri sebi dokumente, ki bi lahko prišli v poštev v preiskavi o »zlatih zaporih«. Švicarska policija pa je sporočila, da nekdanji Nico-lazzijev sodelavec ni imel pri sebi nobenih dokumentov, ampak samo nekaj oblek in perila, kar pomeni, da je sko-
raj čez noč zbežal iz Italije. Proti njemu so vsekakor italijanski varnostni organi razpisali mednarodno tiralico, kar pomeni, da ga iščejo policije iz skoraj vsega sveta.
Sodniki skušajo medtem razbrati vse računalniške diskete, ki jih je hranil pooblaščeni upravitelj podjetja CODEMI Bruno De Mico in ki baje vsebujejo imena vseh tistih, ki so kakorkoli vpleteni v to afero. De Mica bodo baje spet zaslišali v ponedeljek. Veliko pričakovanje pa vlada seveda za zasliševanje osumljenih ministrov Nicolazzija, Colomba in Daride.
Smrt »underground« igralca/ke Divine
VVASHINGTON — Danes bodo v Tomsonu (Mary-land) pokopali Harrisa Milsteada, orjaškega ameriškega filmskega igralca, ki je zaslovel v svetu »undergro-unda« z imenom Divine. Igralec je interpretiral skoraj izključno ženske vloge, ki so bile vedno »prostaške in neokusne«, blatile pa so predvsem podobo zanemarjene ameriške ženske. Njegov najbolj znani film je bil Pink Flamingos, ki ga je le redkokdo videl, širše reklame pa je bil deležen njegov film Polyester, ki je imel še to posebnost, da so ga gledalci lahko gledali in obenem »vohali« (z nohti so praskali pisano paleto smradov). Igralec Divine je umrl v ponedeljek zaradi srčne kapi. Obdukcija je pokazala, da ga niso ugonobile tablete in mamila, pač pa prekomerna teža (tehtal je 140 kilogramov).
Funt šterling v pokoj po dveh stoletjih rabe
LONDON — Slavni, dvestoletni bankovec funta šterlinga se poslavlja. »One Pound Note« je od včeraj uradno v pokoju, ki si ga je nedvomno prislužil, saj so ga prvič natisnili leta 1797, ko je Anglija še vodila vojno proti Franciji in njeni revoluciji.
Anglijo je takrat hudo skrbela možnost, da bi jo lahko napadli sanskiloti, zato je predhodnik Thatcherjeve William Pitt mlajši velel angleški banki, naj prekliče konvertibilnost bankovcev (kdorkoli je lahko zahteval zamenjavo bankovca za ustrezno količino zlata). Zlato je ostalo v državnih blagajnah, bankovce pa so morali nujno razdrobiti na manjše enote. Tako so nastali funti šterlingi, včerajšnji upokojenci. Naj-stareši bankovec, ki je že danes neveljaven pa je sorazmerno mlad, saj so ga tiskali šele leta 1978.
Ko zaigraš 6 milijard
BENETKE — Devet oseb se je zbralo v lični dvorani beneškega casinoja. Zamikala jih je miza za »chemin de fer«, zato pa so prav globoko segli v svoje žepe in listnice ter v eni sami noči zaigrali bajno vsoto šestih milijard lir. Upravitelji casinoja so seveda primerno vzgojeni, zato se najbrž niso prešerno smejali v zakotnih kotičkih igralnice, pa čeprav bi bilo to njihovo početje povsem upravičeno, saj so v nekaj urah tudi sami zaslužili 5 odstotkov denarja, ki je bil na krožniku. Njihov zalužek pa znaša, reci in piši, 300 milijonov lir.
V igralnicah temeljito služijo tudi uslužbenci, saj si v enem letu razdelijo tudi do deset milijard napitnin. To očitno niso mačje solze, še posebno če pomislimo, da so igralnice predvsem kraj, kjer ljudje izgubljajo denar. Za peščico srečnežev, ki zadene številko na ruleti, jih na tisoče zaigra visoke vsote denarja, ki jim jih gotovo ne bo povrnila igra.
Prizadevanja neuvrščenih za jedrsko razorožitev
Neuvrščeni nameravajo v kratkem razmahniti napore za otipljivejše uspehe na področju jedrskega razoroževanja. Zunanji minister Zimbabveja afriške države, ki zdaj koordinira gibanje neuvrščenih, Na-tan Samujaira, je to potrdil na daljšem tiskovnem pogovoru. Rekel je, da dialog med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo »širi možnosti za dogovore«, da pa ne gre pozabiti, da so tudi neuvrščeni s svojo »dosledno človeško politiko utrdili njegovo platformo«.
Minister je napovedal, da si bo zdaj koordinacijski odbor gibanja neuvrščenih prizadeval zlasti za troje: za sklenitev sporazuma o odpravi jedrskih raket velikega dosega, za uničenje zadevnih zalog orožja ter za nove akcije, da bi razširili po svetu tako imenovana področja brez jedrske oborožitve. Neuvrščene dežele so že na lanski oktobrski konferenci delegatov neuvščenih v Združenih narodih objavili tudi poziv, po katerem naj bi se posamezne države, ki imajo jedrsko orožje, javno obvezale, da ne bodo prve, ki bi ga uporabile ali pa zagrozile z njim.
Posegi gibanja neuvrščenih na področju jedrskega razoroževanja kajpak izhajajo iz nekaterih ključnih stališč v zvezi z nevarnostjo uporabe jedra. Poglavitno in tako rekoč okvirno stališče je, da bi morali glavno vlogo pri tem igrati Združeni narodi, o katerih je navedeni minister ocenil, da so premalo
odločni. Svetovna organizacija je že sprejela vrsto listin (lahko bi rekli, da je teh zaenkrat dovolj), seveda pa nima pravnih sredstev, da bi jih uresničila.
Skladno s politiko utrjevanja pomena svetovne organizacije naj bi, tudi s pomočjo neuvrščenih, dosegli, da bi se razorožitvena konferenca, ki zaseda v Ženevi, usmerila v stvarnejše dogovore. Skratka, ta konferenca, ki je sicer zadnje čase žela nekaj uspehov, naj bi pospešila delo. Neuvrščeni so trdno mnenja, da pomeni uporaba jedrskega orožja kršitev Ustanove listine Združenih narodov ter zločin zoper človeštvo.
Gibanje neuvrščenih je v zadnjem obdobju izčistilo nekaj pogledov ter jih že posredovalo Organizaciji združenih narodov. Tako na primer meni, da bi bilo treba v mednarodnem pravu, in kajpak v okviru svetovne organizacije, dosledno opredeliti stališče, da je teorija o obrambi pred jedrskim orožjem prav tako proti interesom človeštva, kot je jedrsko orožje samo.
Glasniki neuvrščenih dežel jasno sodijo, da ne bi smeli širiti kroga tistih, ki imajo jedrsko orožje, saj bi s tem samo povečevali jedrsko nevarnost na svetu. Združeni narodi naj bi v zvezi s tem v kratkem objavili nov poziv, v katerem naj bo preprosto rečeno, da bo jedrska nevarnost odstranjena z izničenjem uporabe jedra v vojaške namene, ne pa s kopi-
čenjem novih jedrskih potencialov. Velja namreč pojasniti, da tudi pri nekaterih večjih deželah, ki so članice gibanja neuvščenih, še zmeraj kroži zamisel, da bi se jedrsko obroževale.
Gibanje, ki včlanjuje večino neblokovskih držav, se v zvezi s tem zavzema na primer tudi za prenehanje pripravljanja jedrskega goriva za vojaško rabo. Jedro naj ostane, saj ga ni mogoče več prezreti in je v vsakem primeru dejavnik tehnološkega razvoja, služi pa naj izključno v mirobljubne namene.
Nadvse pomembna so tudi stališča neuvrščenih o jedrskih poskusih. Znano je, da so bili neuvrščeni prvi, ki so že leta 1955 uradno zahtevali prekinitev poskusov. Od tedaj jih je bilo okrog 2400. Seveda je treba pozdraviti, da jih je zadnje čase manj ter da ni več poskusov v astmosferi.
Dejavnost neuvrščenih v zvezi s problemom jedrskega razoroževanja je potemtakem kar se da živahna. Njen temeljni vidik je, da ne bi smeli nikjer varčevati z napori, da je sleherna zamisel o jedrskem razoroževanju dobrodošla ter da bi morali ude-janjevanje tega cilja pospeševati tako bilateralno kot multilateralno. Delež neuvrščenih zasluži pozornost tudi za to, ker ni deklarativen, marveč se smelo spušča v vse pregibe jedrskega razoroževanja. Združeni narodi pa naj bi kajpak ostali najtrdnejše jamstvo dogovorov proti jedrski katastrofi.
MIRAN KOCJAN