125
Priredopisna-naterezRanske pelja.
Prašič
Prašič jc povsod Da slabem glasu kot nesnažna in požrešna žival, a Teudar ga imanio radi. V hrani nij izbirčen, valja se po uajgišem blata in smrdljivih mlakah. ter poblasta ?se, kar sc le da prebariti. V ta naiueo rau posebno dobro služi rileo. V svrojak mn dajemo odpadke iz bubinje, olupke in pomije, ter fse to samogoltuo posreblje iu požrč, naj bi hili odpadki in olupki že tako plesnjivi, in poinijeSftlako kisle, njegovemu žplodcn to uiu ne Skodnje.
Prašič ima od strani stisneno truplo, košCato in robato hrbtiišče in kratek smešno zasnkan rep. Noge ima tenke in snhe. Na vsak^j nogi ioi& po dva večja parkeljca, po katerih stopa, iu dva manjSa, ki sta inalo vi§e pomaknjraa, in se pri ho.ii tal ne dotikata.. — PraSič je pokrit i debelo dlako, Sčetine imeuovano. Na hrbtišči so Sfietine dolge, debele in močne. Pod kožo imajo praSk!i nmet ali slauino. ki je pri pitaaih pražieih po več centimetrov debela.
Zarodnik našili domafih prašičev je difji mrjasee, ki žm rad v dražbi po vlažuih gozdih, pobivajoč gobe, korenine, žclod in ogrce. FeCkrat se Tleže v mocvirje, da si kožo hladl
Mrjaaec je mnogo močuejši od domaCega prašiča. Njegovi trirobati iu zakrivljeni skranji zobje se imenajejo okla, ki so človeku jako nevarno orožje. V jeseiii, ako je dosti želoda in žira, so mrjasci deboli in dadii zei6 dobro in okusno uicso. Zaradi mesa in kvare (ikode), ki jo delajo po gozdih in po obdelanem polji, preganjajo in streljajo to žiral.
0 koristi, ki jo imaino od domafiega prašiča, nij m\ treba moogo pra-viti, kar je vsaoemn znauo, da od zaklanega praSiča niC v zgubo ne pride. Kri st- podela v klobase, sčetine, posebno one na hrbtišči, potrebnjejo se za dreto, krtače, omela in salo. Svinjetina je presna, kuhana, pražena, pe&ua in posušena dobra jed.