lO°/o povišek po čl. 7. čin. zak. se šteje v penzijo. Važna odločba Državnega Sveta. — Rekurz Pov. UJU. — Razsodba Državnega Sveta. Kakor smo že poročali svoječasno v pa je proučivši kako tužbu, rešenje i našem listu, ministrstvo prosvete in glavna kontrola nista vštela tov. ravnatelju Josipu Bezlaju 10% poviška po čl. 7. čin. zak. v penzijo, kljub temu, da ima v rešenju v prevedbi kot ravnatelj meščanske šole priznanih tudi 10% po 2. odstavku čl. 7. čin. zak. Izdano mu je bilo rešenje o odmeri penzije brez 10% poviška. Ko je Pov. UJU za to zaznalo, je pozvalo tov. ravnatelja Bezlaja, naj predloži poverjeništvu potrebne listine, da inu izdela in odpošlje v njegovem imenu rekurz na Državni Svet. Zadeva je bila važna za vse meščanskošolsko učiteljstvo in za geometre, ki prejemajo po čl. 7. čin. zak. in čl. 12. razvrstilne uredbe 10% povišek. Slučaj ravnatelja Bezlaja je bil prvi principijalni slučaj te vrste, zato se je za zadevo zavzelo poverjeništvo. »Pravno obrambni odsek Pov. UJU« je izdelal rekurz, v katerem se je skliceval na čl. 7. čin. zalk. in na čl. 138. čin. zak.. ki govori o osnovi za odmero penzije. Obliko in vsebino pritožbe smo priiiesli v 34. štev. Učit. tov. v Učit. pravniku. Rekurz je bil poslan 18. avg. 1924 v Beograd. Državni Svet se je postavil na stališče, da na podlagi čl. 7. in 138. čin. zak. pripade tudi 10% zvišanje rednih prejemkov v penzijo, izvzemši zvišani odstotek stanarine, ker zakon izredno doloca, da se jenilje za osnovo pri odmeri penzije le redno stanarino. Na podlagi tega sklepa je izdal Državni Svet sledečo razsodbo: Državni Savet Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. Br. 36.342 20. novembra 1924 god. Beograd. U IME NJEO. VELICANSTVA ALEKSANDRA I. KRALJA SRBA, HRVATA I SLOVENACA. DRŽAVNI SAVET U svom ... IV ... odeljenju, sastavIjenom od Savetnika: Miloša Paunoviča, kao predsednika, Mihaila Ceroviča, Dr. Dominika Mad, Dr. Mite Mušickog, Iva- ostaia akta, tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 5. novembra tek. god. O. N. Br. 50.621... našao, da rešenje nije osnovano na zakonu u 'koliko za penzijski osnov nije uračunato i povečanje za 10% osnovne i položajne plate prema čl. 7. zakona o činov. i ost. državn. služb. grad. reda. Povečanje redovnih prinadležnosti za 10% nije dato kao neki naročiti dodatak vezan za vršenje izvesne funkcije, nego, s obzirom na traženu višu spremu osim one predvidjene za drugu ikategoriju, kao naknada za to što struke kojima pripada to povečanje ne ulaze u prvu kategoriju. Cl. 138 pomenutog zakona propisuje da i stanarina ulazi u penzijski osnov, ali izrikom k-aže da je to redovna stanarina. Medjutim ne čini izuzetak za osnovnu i položajnu platu. Da zakonodavac nije hteo da se povečana osnovna i položajna plata računft za penzijski osnov, on bi to izrično rekao kao što je učinio za stanarinu. S toga se tužiocu ima uzeti kao osnov za računanje penzije povečaaa osnovna i položajna plata, čije je povečanje dobio u smislu čl. 7. pomenutog za