V.-ar: Učitelj Suhač in njegova septembrska bilanca Zopet se je pričel pouk na vaški šoli, kjer poučuje tudi učitelj Suhač. Bil je 6 let pripravnik in lani je komaj zlezel v IX. skupino. Je poročen, ima enega otroka in njegova plača mora preživljati tričlansko družino. Okrog prvega septembra ima učitelj Suhač mnogo skrbi. Treba je spraviti v red uradne knjige, saj je njegov razred natrpan z »ukaželjno« kmečko mladino. treba je urediti radi zvezkov, knjig in še drugih sto in sto reči, predno usmeri pouk v pravi tir. Radi teh skrbi in da bo vse pravočasno v redu, kakor zahteva strogi upravitelj, postaja učitelj Suhač nervozen in ponoči slabo spi. So pa še druge skrbi, ki terejo ubogega učitelja Suhača, da ne ve, kaj bi počel. Taka skrb je njegova septembrska bilanca, bilanca njegovih septembrskih dohodkov in izdatkov. Ta zadeva ga muči, vznemirja, učinkuje na živce, da je siten, nima nikjer pokoja in ga tira v obup. Nekega dne, ko je uredil svoje šolske poslc, se vsede za mizo, da uredi to bilanco, ki mu ne da ne mira ne pokoja. Znosil je skupaj vsa svoja pasiva in aktiva — svojo plačo. Najprej poglejmo njegova aktiva: ker ima nekaj zabranjene plače radi dolga, ko se je neprostovoljno selil, znaša njegovo neto izplačilo 1000 din. K temu pa ima še nekaj dodatkov in sicer stanarino. ker ni deležen naturalncga stanovanja, 150 din in drvarino 50 din. Rodbinska doklada za enega otroka se mu je povišala za 50 din in znaša sedaj 190 din. Poleg tega je še dobil prvega scptembra 100 din povišice. E, kako je vesel, saj mu bo mnogo pomagalo teh 100 dinarjev, si misli na tihem. Vzame svinčnik in napiše: Čista plača din 1000,— Stanarina „ 150,— Drvarina „ 50,— Rodbinska doklada . . „ 190,— Povišica „ 100,— Skupno . . . din 1490,— Od tega odšteje kuluk . ,, 35,— din 1455,— »O, ta kuluk, ravno 1. septembra mora biti, ko imam toliko izdatkov«, zamrmra nervozno učitelj Suhač. »Saj vsako leto ne obrusim za 70 din ceste, ampak razrvana, z jamami prepolna cesta mi uniči letno par čcvljev!« doda in piše dalje. Sedaj pa izdatki: Stanovanje — za stanovanje dobi 150 din, plača pa 250 din; torej je že 100 din izgube. Knjiga pri trgovcu, kjer jemlje ves mesec na up vso špecerijo, in je zaključena, izkazuje 545 din dolga. Pa se huduje nad žcno-. »Kaj si toliko jemala in zakaj nisi štcdila!« Knjiga pri mesarju, kjer tudi jemlje na up, izkazuje kljub trern brezmesnim dnevom 146 din. Čevljarjev račun je še tu in znaša 79 din, Mleka imamo 30 1 po 2 din, je 60 din. Našteje še razne drobnarije, ki znesejo 110 din. »Oh ta draginja, kako nas ugonablja, kako nas sili, da začnemo s stradanjem in omejevanjem vsega, kar nujno rabimoi« godrnja učitelj Suhač in jezno potegne črto pod vsoto izdatkov. Ta slika je takale: Stanovanje din 250,— Specerija pri trgovcu . . ,, 545,— Pri mesarju 146,— Čevljarjev račun ... ,, 79,— Mlcko „ 60 — Razno . „ 110,— Skupaj . . . din 1190,— Ko devlje denar na kupe, kamor ga bo nesel. da poravna račune, mu ostane na kupu 265 din, med njimi oni svetli novi stotak, ki ga je dobil kct povišico. 'Pa bo kdo mislil, da je s tem končana Suhačeva bilanca. O, še dolgo ne in teh 265 din ni njegov denar, s katerim lahko svobodno razpolaga in si lahko kaj privošči. Sedaj pride komaj glavna skrb, skrb za zimo. In učitelj Suhač računa naprej. K temu računanju pokliče še ženo, da skupno razmotrita vse potrebe za zimo. Pa pravi: »Treba bo drv!« Žena mu odgovori: »Le glej, lani smo imeli premalo kuriva in, če bo letos tudi tako huda zima, bomo zopet zmrzovali!« Končno se zedinita, da nabavita 8 rrv' drv ali po domače 2 klaftri. »Klaftra drv sta stanc 600 din, ali 159 din 1 m-\ torej bova za drva dala 1200 din«, odgovori Suhač, ki se zamisli. »Vidiš!« nenadoma vzklikne in pokaže na znesek v svoji plačilni knjižici in nadaljuje: »Za drva dobim mesečno za 1 m3 le 50 din, jaz pa naj plačam za 1 m3 150 din. To je ta prokleta draginja, ki nam pije kri! Odkod pa naj vzamcm denar? Ta stotak povišice, ki sem ga dcbil, naj bo kot nadomestek za vse potrebščine, ki so se dvignile za 30 do 100% in celo 150%!« Tako modruje učitelj Suhač in je ves bled od razburjenja. »Tudi 500 kg premoga bi še rabila, ker drva ne bodo segla do pomladi, in to stane še 200 din«, pravi žena in nadaljuje »Krompirja rabimo 300 kg. Vprašala sem povsod in nobeden ga ne da izpod 1,50 din, kar znaša 450 din, jabolk pa letos ne bova kupila, ker so predraga, stanejo 2,75 din kg. Tudi nekaj flanele bi moral kupiti, pa tebi nove čevlje, jaz imam tudi raztrgane čevlje in...« »Nchaj! Nehaj mi naštevati, saj vidiš, da s temi 265 din ne moremo ničesar kupiti!« jo jezno prckine učitelj Suhač, vrže svinčnik na mizo, zgrabi denar in račune ter hiti od enega do drugega, da jih poravna. Žcna gleda za njim. Solzne so njene oči in zmaja z glavo ter reče: »Kaj bo, če bo draginja tako naraščala in če plač ne bodo povišali!« Ko se je čez dobro uro Suhač vrnil nekoliko pomirjen, ga je žena že čakala z novo mislijo. »Dragi mož! Ne razburjaj se tako!« je pričela tolažeč svojega moža. »Mislila sem, da bi šel v petek, ko imate prost dan zaradi obhajila, v mesto in tam skušal dobiti posojilo, s katerim bomo lahko nabavili vse potrebno. Bomo do druge jeseni že nekako odplačali, če Bog da!« »Seveda zopet posojilo. Ali mar ne vidiš, da mi še vedno odtegujejo vsak mcsec za ono posojilo, ki sem ga moral najeti za selitev, ko sem bil premeščen semakj!« ise zopet razjezi učitelj Suhač. »Vedno moramo samo s posojili mašiti luknje za svoje redne in neobhodno potrebne potrebe. Zato ni čudno, da znašajo naši dolgovi težke tisočake. Tudi nam bi morali dati moratorij za naše dolgove, znižati cbrestno mero in dati dolg rok za odplačevanje, kakor so napravili s kmečkimi dolgovi. Nam pa kar odtrgajo od plače, če takoj ne poravnaš dolga«, razlaga in modruje Suhač. »Če sedaj zopet najamem posojilo, bcm vse leto delal in garal samo za posojilo in obresti!« Končno vendar skleneta, da drugega ne preostanc, kakor najeti posojilo, kajti zima bo kmalu potrkala na vrata, na up pa nihče ne da ničesar. Ko se je v petek zvečer vračal učitelj Suhač iz mesta. kjcr jc pod tcžkimi pogoji dobil par stotakov posojila, je hodil počasi in sključeno. Vedno znova se mu jc porajala misel, da si je s posojilom naložil na ramo nov težak križ, ki mu ba pil njegove življenjske moči. Vprašamo se: »Koliko takih Suhačev pa je danes med nami? Morda smo vsi, ki se bavimo s pokliccm, da vzgajamo mladino in jo pripravljamo na poznejše težko življcnje!«