PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 16 (12.954) Trst, sreda, 20. januarja 1988 Izjava Slovenske kultuvno-gospodarske zveze Nesprejemljivo zapostavljanje slovenskega jezika Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza izraža oster in odločen protest zaradi ravnanja deželne uprave, ki je sklenila, da morajo biti prošnje za podpore nekaterih slovenskih kulturnih ustanov napisane v italijanskem jeziku. Prošnje, napisane po ustaljeni praksi v slovenščini, je konec lanskega leta najprej zavrnil Računski dvor, te dni pa je Glasbena matica prejela uraden dopis ravnateljstva pri odborništvu za kulturo, v katerem je poziv, naj se prošnje za letošnje in bodoča leta v skladu z opazko Računskega dvora pišejo v italijanščini. Predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je v preteklih dneh že naslovil predsedniku dežele Biasuttiju pismo, s katerim je izrazil stališče, da je takšen poseg Računskega dvora v delo deželne uprave nepojmljiv in nesprejemljiv poskus izrivanja slovenskega jezika. Običajno so članice SKGZ dolgo let predlagale prošnje in dokumentacije v slovenskem jeziku, ne da bi imel računski dvor kakršnekoli pripombe do take procedure, ki temelji med drugim na jasnem normativu in je bila sprejeta tudi z razsodbo štev. 28 ustavnega sodišča. Oporekanje rabi slovenščine v prošnjah in dokumentacijah, naslovljenih na deželno upravo, predstavlja tudi jasno hudo kršitev osimskih sporazumov, ki so bili ratificirani v začetku leta 1977, čeprav je očitno in dokazano, da so se prošnje v slovenščini nemoteno vlagale in sprejemale tudi preden je bil podpisan osimski sporazum. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza odločno zahteva od deželne uprave, naj prepreči vsakršen poskus, da se zanika že uveljavljena raba slovenskega jezika. Gre za hud napad na pravico naše skupnosti ravno v trenutku, ko prihaja predsednik jugoslovanske vlade Mikulič na obisk v Italijo in se dežela pripravlja na proslavljanje 25. obletnice veljave deželnega posebnega statuta, ki ga je Furlanija-Julijska krajina dobila ravno zaradi prisotnosti slovenske manjšine na njenem ozemlju. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza bo storila vse, kar je v njenih možnostih, da bo dežela umaknila to nepojmljivo stališče in zopet vzpostavila uveljavljeno prakso. Poziva obenem politične sile in njihove predstavnike, da se za to vprašanje odločno zavzamejo na vseh pristojnih mestih. Včerajšnje srečanje prebilo led nezaupanja med KD in PSI Craxi in De Mita podaljšala »mandat« predsedniku vlade Na sestanku je tekla beseda tudi o institucionalnih reformah in o finančnem zakonu RIM — Velika sovražnika sta se vendarle srečala. Craxi in De Mita sta se na včerajšnjem srečanju »na štiri oči« uradno pogovarjala o institucionalnih reformah, gotovo pa tudi o političnem položaju ter o odnosih med demokristjani in socialisti. Voditelja po sestanku nista skrivala zadovoljstva nad potekom razgovora, ki nedvomno pomeni prelomnico v sicer težkih odnosih med obema političnima silama. Govorila sva pretežno o nujnosti institucionalnih reform, je dejal sekretar KD časnikarjem, izmenjala pa sva si tudi mnenja in stališča o političnem trenutku in o usodi Goriovega kabineta, pri čemer sva prišla do marsikaterega skupnega stališča in izhodišča. Z drugimi besedami pomeni, da sta se Craxi in De Mita v bistvu sporazumela, da bo Goria ostal v Palači Chigi vsaj do junijskih upravnih volitev. Beseda pa je tekla tudi o napornem parlamentarnem postopku za odobritev finančnega zakona ter še o nekaterih drugih odprtih vprašanjih, ki pestijo vlado in parlament. Bettino Craxi pa je s svoje strani pristavil, da ni vse odvisno od političnih strank, ampak, da si mora tudi vlada sama pomagati v »boju za obstoj«. Socialistični tajnik vsekakor ni hotel potrditi, da sta se z De Mito razgovar-jala o . sestavi vlade, ki naj bi po upravnih volitvah nadomestila Goriovo. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxi In De Mita po včerajšnjem srečanju Včeraj nove protiizraelske demonstracije v Cisjordaniji V Gazi grozi Palestincem lakota Grožnje obrambnega ministra Rabina Italijani v SFRJ za svoje pravice Polkovnik Rico v zaporu BUENOS AIRES — Vojaški upor se je vsaj za voditelja, polkovnika Alda Rica, končal v vojaškem zaporu v Magdaleni pri Buenos Airesu. Z njim se je v zaporu znašlo tudi 278 njegovih oficirjev in podoficirjev, trojici Ricovih najbližjih sodelavcev pa je menda uspelo zbežati, in to s pomočjo vojakov, ki so strli upor v Monte Caserasu. Ricu, »Rambu nerazvitih«, kot ga je imenoval argentinski tisk, že sodijo, za tokratni upor pa bi ga lahko obsodili celo na dosmrtno ječo ali na smrt po členu 686 argentinskega vojaškega zakonika. Najbrž pa bo kazen milejša, saj res ne kaze, da bo argentinska vlada še zaostrila odnose z najbolj reakcionarnim krilom njene vojske. Poleg tega pa ne smemo zanemariti dejstva, da se je tokrat prvič po letu 1960 primerilo, da so se argentinski vojaki spopadli med sabo. Redna vojska je tokrat streljala na »carapintade«, leta 1960, v času Frondizijeve vlade, pa so si bili v laseh »azulesi« (nacionalisti) in »coloradosi« (liberalkonservativci). Srečen konec Rico-vega upora pušča vsekakor odprto vprašanje ravnanja z nostalgiki argentinske diktature, teh pa je največ prav med vojaki. JERUZALEM — Po ponedeljkovem relativnem zatišju je včeraj napetost v Cisjordaniji ponovno narasla. V begunskih taboriščih v Baiati in Askarju je' bila ponovno uvedena policijska ura zaradi silovitih protiizra-elskih demonstracij, do katerih je prišlo zaradi smrti neke Palestinke, ki je bila ranjena že pred nekaj dnevi. Bolj mirno je bilo včeraj v Gazi, kjer ni bilo spopadov. Kljub temu pa je še vedno v veljavi policijska ura, ki so jo Izraelci preklicali le za nekaj ur, da so lahko Palestinci odšli na delo in si nakupili najosnovnejša živila. Novost v »trgovski vojni« v Jeruzalemu pa predstavljajo letaki islamskih fundamentalistov, ki so pozivali k splošni palestinski stavki. Doslej se ta skrajna palestinska organizacija ni pojavila v Jeruzalemu, medtem ko je zelo aktivna v sami Gazi. V Gazi naj bi Izraelci danes še omilili režim policijske ure, da bi tako preprečili lakoto, ki še vedno grozi Palestincem v blokiranih taboriščih. V zvezi s tem je treba poveda- ti, da si organizacija ZN za begunce z vsemi močmi prizadeva, da bi Palestincem zagotovila dovolj živil in tudi nujno potrebnih zdravil. Vendar pa kaže, da njihov trud ni odpravil nevarnosti lakote. Kljub relativno mirnemu položaju pa se je izraelskemu obrambnemu ministru Rabinu vseeno zdelo potrebno, da je še enkrat poudaril, da bo Izrael s silo in udarci vzpostavil red na zasedenih arabskih ozemljih, istočasno pa je zagrozil, da bo tudi preprečil, da bi bila Palestincem izročena živila in sredstva, ki so jih v tujini zbrali v znak solidarnosti s palestinskim ljudstvom. V Izraelu pa je naletela na precejšen odmev vest, da je Evropski parlament odložil ratifikacijo dodatnega protokola o gospodarskem sodelovanju Evropske gospodarske skupnosti z Izraelom. S tem v zvezi je premier Samir dejal, da gre za izsiljevanje Izraela in da EGS skuša na ta način sabotirati dolgoletni gospodarski dogovor le zaradi političnih nasprotij v zvezi s palestinskim vprašanjem. VOJMIR TAVČAR KOPER — »...zaradi jasne analize in tehtne teoretske podlage delo Giuseppine Martinuzzi prispeva konkretno k rešitvi narodnostnega vprašanja v Istri v luči socialistične ideologije, v okviru katere se lahko edino zadosti potrebam in željam našega naroda. Tako je ocenil delo revolucionarke iz Labina Andrea Benussi. Danes, 19. januarja 1988, pa v Labinu ni več italijanske šole«. S takim zaključkom svojega posega je Claudio Geissa na včerajšnjem shodu pripadnikov italijanske narodnosti v Kopru dramatično ponazoril položaj in protislovja manjšine, ki je z zakoni ena najbolje zaščitenih v Evropi, v vsakodnevni praksi pa dan za dnem izpostavljena asimilaciji kot dokazujejo med drugim podatki ljudskih štetij. Leta 1948 je bilo v Jugoslaviji po podatkih popisa 78.525 Italijanov, leta 1953 35.874, leta 1961 25.615, leta 1981 pa 15.116. In danes je število najbrž še manjše. O vseh teh problemih se je na občnih zborih Unije Italijanov za Istro in Reko veliko govorilo. Unija sama je leta 1985 v Piranu izdelala teze o reševanju problema narodnosti, s katerimi je skušala preseči pojem zaščite in uvesti podružbljanje problemov narodnosti. A napori niso obrodili veliko sadov. Tako sta predloga o uvedbi zveznega zakona o dvojezičnosti ter dvojezičnih vrtcev, namenjenih samo manjšini, na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Smučanje: veleslalom za SP Alberto Tomba že sedmič prvi □ □ □ Košarka: kriza pri Segafredu Rosini zamenjal Maria De Sistija , □ □ □ Košarka: 28. t. m. v Trstu Mednarodna tekma Italija - Španija Slovenska SZDL kritično o ustavnih spremembah »Stara« ustava ni kriva za težave DEJAN VERČIČ LJUBLJANA — Izvršni odbor predsedstva slovenske socialistične zveze je včeraj organiziral enodnevni posvet s predsedniki in sekretarji občinskih, obalne in mestnih konferenc in predsedniki medobčinskih svetov slovenske socialistične zveze. Osrednje vprašanje dneva so bili osnutki amandmajev k jugoslovanski ustavi, govorili pa so še o prihodnjih volitvah predsednika slovenskega predsedstva in drugih slovenskih funkcionarjev. Kot je v uvodu razprave o ustavnih amandmajih povedal predsednik slovenskega parlamenta in predsedujoči slovenski ustavni komisiji Miran Potrč, se po Jugoslaviji še danes lomijo kopja na vprašanju, ali je v razmerah sedanje gospodarske, politične in družbene krize sploh smiselno in mogoče spreminjati ustavo. Po Potrčevih besedah je slovenski parlament pristal na spreminjanje jugoslovanske ustave zato, ker predlog za spremembo, ki ga je dalo predsedstvo države, izhaja iz stališča, da se temelji družbene ureditve v Jugoslaviji ne spreminjajo. »Stara«, sedaj veljavna ustava SFRJ iz 1974. leta po svojem bistvu ni kriva za sedanjo družbeno krizo, so pa nekatere slabe formulacije v njej h krizi pripomogle. Ko je že pred časom slovenski parlament prvi v državi resno obravnaval ustavne spremembe, je jasno postavil kriterije, po katerih se mora ustava spreminjati (več svobode podjetjem na trgu, več demokracije in manj državnega dirigizma), in jasno povedal, katerih predlaganih amandmajev, če bodo drugi na njih vztrajali, ne bo mogel sprejeti. Potrč je opozoril na predloge treh amandmajev, katerih sprejemljivost je za Slovenijo vprašljiva. Prvi zadeva šolstvo in ima v sedanjem osnutku tri variante. Po prvi zvezni zakon določa temeljne stopnje in pogoje izobraževanja, po drugi se o tem republike in pokrajine dogovarjajo, po tretji pa ostaja šolstvo suverena pravica vsakega naroda in zato federacija nad njim nima pristojnosti. Drugi sporni amandma predvideva, da velja v primeru, ko sta si v nasprotju republiški in zvezni zakon, do razsodbe ustavnega sodišča zvezni zakon, tretji sporni amandma pa predvideva bistveno širitev pristojnosti zveznih sodišč in zveznega javnega tožilca nad republiškimi. Kljub temu, da se ustava že spreminja, pa še zdaj nihče ne ve, je še povedal Potrč, ali se bodo amandmaji sprejemali vsi skupaj kot celota ali pa vsak posebej. V razpravi, ki je sledila, je Ciril Zlobec menil, da so se v Beogradu o ustavi vsi poprek dolgo dogovarjali, nikomur pa niso povedali, o čem so se in o čemer se niso dogovorili. Tako ni bilo poguma, da bi se razčistilo, zakaj in v čem bi morali spreminjati ustavo. Po Zlobcu niso jasna tri glavna vprašanja: prvič, ali želijo Jugoslovani ostati demokratična ali postati še bolj demokratična družba, drugič, če se izhaja iz izhodišč, da so narodi suvereni, potem ni kaj razpravljati o tem, koliko pravic naj dobijo republike, saj one sestavljajo Jugoslavijo, in tretjič ali se na področju ustavnega urejanja pogojev gospodarjenja sklepajo kompromisi med bolj in manj razvitimi ali pa gre za dosego evropskega, razvitega in tržnega gospodarstva. Gospodarstvo že zdaj dušijo nešteti zakoni, novi amandmaji k ustavi pa so le dodatek k tej veliki vsoti zakonskih norm, zaradi NADALJEVANJE NA 2. STRANI • Craxi-De Mita Palermski župan Orlando se je sestal s Cossigo in Gorio NADALJEVANJE S 1. STRANI »Večkrat sem že povedal, da tudi iz obzira do ministrskega predsednika in do ministrov,« je nadaljeval sekretar PSI »ne maram govoriti in napovedovati bodočih vladnih hipotez. Sedanja vlada ima pred sabo kopico nerešenih in odprtih problemov ter v tem sklopu upravičeno zahteva, da ji koalicijske sile pomagajo ter jo politično in parlamentarno podpirajo. Če lahko politično ocenimo včerajšnje srečanje, lahko rečemo, da po eni strani pomeni korak naprej v odnosih med KD in PSI, po drugi pa dokazuje, da jasno politično zavezništvo med strankama ni še za vogalom. Bettino Craxi in Ciriaco De Mita sta vsekakor prebila led medsebojnega nezaupanja, pri čemer se bo v tem trenutku lahko najbolj okoristila vlada demokristjana Giovannija Gorie. Že parlamentarna razprava o finančnem zakonu in o državnem proračunu bo pokazala, ali bo včerajšnje srečanje res obrodilo zaželene sadove. V možnosti politične in programske okrepitve Goriove vlade pa ne verjamejo komunisti-, ki med drugim napovedujejo ostro politično opozicijo finančnemu zakonu, o katerem teče trenutno debata v poslanski zbornici. Italija trenutno nima vlade, ki bi bila vredna tega naziva, pravi podtajnik KPI Achille Occhetto, tudi zato, ker petstrankarska večina nima konkretnega interesa za trezno soočanje o vladnih programih ter o vseh odprtih vprašanjih, ki v tem trenutku pestijo državno skupnost. Occhetto je torej, kot vidimo, precej pesimist in očitno ne verjame, da bo Giovanni Goria ostal v Palači Chigi do prihodnjih upravnih volitev. G. R. • Italijani v SFRJ NADALJEVANJE S 1. STRANI Hrvaškem izzvala odločen protest. Skupina pripadnikov narodnosti je pripravila peticijo, ki jo je podpisalo na stotine Italijanov, o njej pa je bil govor na snočnji skupščini. Pravzaprav je bila včerajšnja pobhda v koprskem gledališču prva taka iniciativa zadnjih let, pobudi prirediteljev pa se je odzvalo tolikšno število ljudi, da je bila dvorana odločno premajhna za vse in mnogi so razpravi sledili kar pred durmi s pomočjo naprav za simultano prevajanje. Dokaz, da je problem globoko občuten. Katera je osnovna ugotovitev razprave? Morda ta, da tudi najboljši zakoni niso učinkoviti in ne dosežejo svojega cilja, če ni volje ali možnosti, da bi jih uresničevali tudi v. praksi. Slovenija je po besedah diskutantov nekaj te volje pokazala in omogočila novo klimo - čeprav tudi v tej republiki ni vse v redu - na Hrvaškem pa je stanje znatno bolj zaostreno. »Če ne bi imeli poguma in ne bi reagirali, seveda demokratično in korektno, bi v tem položaju ne imeli druge pravice kot te, da molče izginemo, priklonjeni in brez dostojanstva,« je med drugim poudaril Franco Juri v uvodnem referatu. Vendar ognjevitost posegov je pokazala, da so med dvema pripadniki italijanske narodnosti izbrali prvo rešitev, rešitev demokratičnega boja v zavesti, kot je pribil eden od diskutantov, da so polnopravni Jugoslovani in da se z obrambo lastnih pravic borijo tudi za uveljavitev vseh načel, na katerih je zrasla Jugoslavija. Sicilija se ne bo prepustila malodušju in zahteva konkretne ukrepe proti mafiji RIM — Palermo in z njim vsa Sicilija se ne bosta prepustila malodušju, ne bosta se sprijaznila s tragičnimi dejstvi teh zadnjih dni, ko sta pod streli mafijskih morilcev padla bivši palermski župan Giuseppe Insalaco in policijski agent Natale Mondo. To je včeraj jasno in glasno izpričal palermski župan Leoluca Orlando med svojim obiskom pri predsedniku republike Cossigi, pri ministrskem predsedniku Gorii in drugih vladnih predstavnikih in to so včeraj v Palermu izpričali tudi dijaki znanstvenih licejev »Cannizzaro« in »Galilei«, ki so se podali na mestne ulice in demonstrirali proti mafiji. Toda ves pogum in pripravljenost sicilskega ljudstva in krajevnih uprav, da bi izkorenili to starodavno zlo Sicilije, ne bosta mogla doseči zaželenih uspehov, če bomo še naprej gledali na problem mafije kot na problem krajevnega značaja, če se ne bo utrdila zavest, da gre za problem, h kateremu je treba odločno pristopiti na vsedržavni ravni. Tako je po srečanjih z državnimi predstavniki dejal palermski župan Leoluca Orlando na tiskovni konferenci, ki jo je skupaj s podžupanom, predstavnikom neodvisne levice Rizzom in predsednikom sicilske deželne uprave Nicolosijem priredil v Centru za tuji tisk v Rimu. Palermska občina je s svojimi ukrepi izzvala mafijo, je dejal župan, in nova nasilja teh dni dokazujejo, da se mafija ne namerava zlahka sprijazniti s temi ukrepi. V tem nelahkem boju pa ne bomo zmogli sami, je še dodal Orlando, potrebna je večja pomoč in pozornost državne in mednarodne javnosti, predvsem pa italijanske vlade, ki je dejansko prisotna samo na pogrebih ljudi, ki so jih zadele mafijske krogle in ne kaže drugače nobenega pravega zanimanja za Sicilijo. Kaj pa pravzaprav predlagajo sicilski predstavniki? Predvsem je treba pospešiti napore za ponovno namestitev protimafijske komisije, ki mora imeti tudi večje preiskovalne pristojnosti. Treba je nato vnesti nekatere popravke k zakonu Rognoni - La Torre in zagotoviti kakovostno in ne samo količinsko okrepitev varnostnih organov. Več velja človek, ki : tij, in težko nadzorljivem teritoriju. Ne nazadnje pa je treba Palermu in Siciliji omogočiti gospodarski razvoj. Štirideset tisoč mladih brezposelnih je lahko najboljši rezervoar za rekrutacijo delovne sile v mafijske namene. Vse te probleme so sicilski predstavniki včeraj iznesli v Rimu in prvi odziv ministrskega predsednika je bil po njihovih besedah spodbuden. Vlada namreč namerava posvetiti že petkovo sejo sicilskemu vprašanju in sprejeti prve ukrepe za učinkovitejši boj proti tradicionalnemu zlu te dežele. DUŠAN KALC :na prebirati obračune in proračune raznih podje-kot pa sto policajev, ki jih razpršijo po obsežnem Belgijska vlada podpira De Benedettijevo potezo Telemontecarlo bo nova italijanska TV? RIM — Telemontecarlo bo lahko oddajala svoje televizijske programe po vsem italijanskem ozemlju. Tako je odločilo ministrstvo za pošto in telekomunikacije, ki je televizijski postaji TMC priznalo pravico, da namesti svoje oddajnike tudi na italijanskem ozemlju in tako omogoči gledalcem od Turina do Sicilije, da svoje televizorje naravnajo na valovno dolžino monaš-ke TV. Ministrstvo je namreč preklicalo dekret rimskega pretorja, ki je 18. decembra lani prepovedal vsedržavno oddajanje programov TMC. Na osnovi zakona št. 103 iz leta 1975 pa imajo tudi tuje televizijske postaje pravico, da oddajajo na italijanskem ozemlju. Vodstvo Telemontecarla je z velikim navdušenjem sprejelo vest, ki je prišla iz Rima, manj zadovoljni pa so člani FRT (Radiotelevizijske zveze). Zaenkrat je lahko izključno RAI oddajala svoje programe istočasno na vsedržavni ravni (proti temu se še vedno bori Berlusconi, ki nima pravice do neposrednih prenosov in TV-dnev-nikov), zdaj pa bo isto pravico imela tudi TMC. Poleg neposrednegaprenosa TV-dnevnika, ki ga TMC ima, bo monaški televizijimogoče istočasno oddajati reklamne vložke na vsedržavnem omrežju. RIM — Carlo De Benedetti ima prosto pot v belgijskem gospodarskem in finančnem življenju. Zeleno luč je sinoči uradno prižgal belgijski finančni minister Eyskkens z odlokom, ki dovoljuje italijanskemu kapitalistu odkup določenega števila delnic največje belgijske finančne družbe SGB, ki sama nadzoruje več kot eno tretjino državnega gospodarstva. De Benedetti je baje sprva hotel kupiti 30% delnic, belgijska vlada pa mu je to »odsvetovala«, tako da jih bo sedaj prevzel ne več kot 25%. Vlada v Bruslju se namreč upravičeno boji prehudih notranjih reakcij, ki že prihajajo do izraza, in je zato svetovala De Bene-dettiju določeno previdnost pri sklepanju tega posla. Skupina delničarjev SGB, ki očitno ne marajo tujega kapitala, je namreč skušala do zadnjega preprečiti italijanski prodor na belgijskem finančnem tržišču. Manever, ki je imel za cilj povečanje glavnice SGB, je namreč klavrno spodletel, tudi zaradi odločnega posega nekega sodnika, ki je bil mnenja, da so omenjeni delničarji pri tej operaciji kršili zakon. De Benedetti je torej na splošno lahko upravičeno zadovoljen nad vsestranskim uspehom te operacije, ki priča o njegovi dinamičnosti in daljnovidnosti. Italijanski podjetnik, lastnik Olivettija, je tako spet dokazal, da odlično pozna vse mehanizme, ki urejujejo finančne in borzne procese v Italiji in tudi v Evropi. Iz Pariza je vsekakor sinoči dal vedeti, da je operacija SGB samo prvi korak pri vzponu v belgijskem ekonomskem sistemu. Da je De Benedetti spet zadel v črno priča dejstvo, da so se njegove delnice na italijanskih borznih tržiščih včeraj zelo dobro držale. Medtem ko je milanska borza zabeležila rahlo nazadovanje, so osrednje De Benedettijeve delnice CIR dobro kljubovale povpraševanju. To nedvomno pomeni, da italijanski ekonomski krogi podpirajo njegovo belgijsko operacijo. • »Stara« ustava ni kriva V zaključni fazi sporazum o umiku SZ iz Afganistana NADALJEVANJE S 1. STRANI katerih je vse manj in ne vse več svobode na trgu. Temeljno vprašanje pa po Zlobcu je, na čem naj se Jugoslavija združuje - temeljna zmota je, da na temelju večanja kompetenc zvezne države. Še dve mnenji iz včerajšnje razprave velja omeniti. Po prvem so osnutki amandmajev skrajno voluntaristično napisani. V njih se uporabljajo termini, ki jih pravna terminologija ne pozna, tako da je menda samo en stavek v vseh predloženih amandmajih jasno napisan v ustavnem jeziku. Drugo mnenje pa je bilo, da razprava o spremembah ne bo ne javna in ne demokratična. Najprej zaradi časa (državljani imajo le štiri mesece, da predloge preučijo in povejo svoje mnenje) in potem še zaradi jezika - menda je le malo tistih, ki bodo uspeli ugotoviti, kaj v osnutku amandmajev k jugoslovanski ustavi res piše. W Z Zirovskega vrha 110.000 ton urana LJUBLJANA — V rudniku urana v Žirovskem vrhu so minulo leto izkopali načrtovanih 110.000 ton rude, ki so jo predelali v 82,5 ton rumene pogače. Opravili so tudi vsa potrebna pripravljalna dela, da bi letos povečali izkop. Načrtujejo, da bodo izkopali 115.000 ton rude in pridelali 90 ton uranovega oksida. Letos bodo kopali bogatejšo rudo z večjo koncentracijo oksida, kakor lani. Računajo, da bodo v prihodnjem letu prešli na polno pridobivanje oziroma, da bodo izkopali 160.000 ton rude in pridobili 120 ton težko rumeno pogačo. (dd) NEW YORK — Generalni podtajnik OZN Diego Cordovez bo pripravil dokončni dogovor, na podlagi katerega se bo sovjetska rdeča armada umaknila iz Afganistana. Cordovez bo danes začel obisk v Pakistanu, od tam pa se bo podal še v Afganistan, da bi na kraju samem lahko pripravil vse pod-robnosti za podpis dokončnega sporazuma v Ženevi. Te podrobnosti zadevajo predvsem potreben čas za sovjetski odhod, kjer sta si v nasprotju zahteva ZDA in Pakistana, ki predlagata 8-mesečni rok za popoln umik sovjetskih čet, in predlog Sovjetske zveze, ki trdi, da za umik vseh svojih čet potrebuje 12 mesecev. Prav tako bo treba v dokončnem sporazumu določiti sestavo začasne vlade, ki naj bi po odhodu Sovjetov prevzela oblast v Kabulu. Na tiskovni konferenci pred odhodom v Pakistan je Cordovez tudi povedal, da sporazum predvideva še obveze o nevmešavanju v notranje zadeve Afganistana in o vrnitvi beguncev, za kar naj bi jamčile tako ZDA kot SZ. V sporazumu je tudi člen, ki daje možnost ÓZN, da stalno nadzoruje izpolnjevanje določil sporazuma. Ob vsem tem pa je treba tudi povedati, da je vodja Islamske zveze afganskih mudžahedinov (koalicije sedmih strank) Junus Hales izjavil, da ne bo sprejel predlogov Cordoveza, ker bi to pomenilo, da istočasno sprejema tudi posredna pogajanja v Ženevi. Hales je še dejal, da ženevska pogajanja ne morejo rešiti tega problema in da mora Sovjetska zveza o afganistanskem vprašanju razpravljati neposredno z afganistanskimi gverilci. Armenska nomenklatura se upira perestrojki in demokratizaciji MOSKVA Odkar je na lanskem junijskem plenumu CK KPSZ Mihail Gorbačov javno kritiziral prvega sekretarja armenske partije Karena Demirčjana, je v zraku ostalo vprašanje: ali gre za tovariško kritiko nove oblike ali pa za prvo znamenje pred odstavitvijo? Šele konec decembra je plenum CK KP Armenije razpravljal o tej kritiki iz Moskve. Demirčjan je sicer podelil nekaj kritičnih opazk na rovaš svojih sodelavcev, v celoti pa ohranil - vsaj sodeč po referatu in zaključni besedi - videz, kot da se v Armeniji ne dogaja nič posebnega. Takoj po novem letu je vladni dnevnik Izvestija ostro napadel oportunizem armenskega partijskega vodstva, zdaj pa še z bolj ostrimi besedami Pravda obtožuje Demirčjana, da osebno vzdržuje korupcijo in se upira perestrojki. Dejstvo, da je osrednji partijski dnevnik cele tri tedne čakal s svojim poročilom o plenumu armenske republiške partijske organizacije, že nazorno pove, da so v Moskvi skrbno tehtali vse, kar sta oba podpisana posebna poročevalca priobčila. To, kar pa se zdaj bere o stanju v tej južni zakavkaški republiki, presega tudi črna poročila, ki smo jih tik pred zadnjim partijskim kongresom brali iz Uzbekistana: milica, tožilstva, sodišča... In partijska vodstva so zlizana, ko gre za prikrivanje velikanskih kraj in korupcije, prizadeti ljudje pa se nad nikoli kaznovanimi krivci maščujejo, tako da oskrunjajo njihove grobove z veličastnimi spomeniki, pa čeprav velja v Armeniji sveto pravilo, da je treba mrtvim izkazovati vso čast, piše Pravda. Strategija, ki so jo zasnovali v Moskvi, je očitno šla na to, da bi v armenskem CK dosegli ustrezno diferenciacijo. Za to so tam imeli vsaj dva člana, ki sta oba nastopila s kritiko stanja in vodstva že na julijskem plenumu, pa so jo z večino glasov »potišali«. Na decembrskem plenumu je najprej nastopil z ostro kritiko kadrovske politike, ki da ščiti korupcijo in kraje, predsednik kontrolne komisije Sarkis Hačaturjan. Četudi je izrazil mnenje, da bi bilo treba zamenjati partijsko vodstvo (tu se imenuje biro CK KP), nanj niso usmerili »ostrostrelcev«, ker pač očitno vsi vedo, da je kot vzorni poštenjak in načelni komunist neranljiv. Ko pa je kmalu za njim nastopil član CK in prvi sekretar rajonskega komiteja v mestecu Razdan (severno od Erevana) Gajk Kotandžjan, se je takoj našlo 24 govornikov, ki so ga obtožili, da je demagog, da mu gre kot pravkar izvoljenemu le za osebne ambicije, da »pod krinko javnosti dviguje glavo avanturizem« (ta pojem so uradno uporabili tudi za Borisa Jelcina, odstavljenega šefa moskovske partije). In kaj je svojemu partijskemu voditelju in vodstvu očital Kotandžjan? Po Pravdi in Izvesti-jah sodeč je govoril o korupciji in protekcionizmu, o tem, da v Armeniji postavljajo funkcionarje na dolžnost po osebnih poznanstvih in zvezah, o tem, da sivo gospodarstvo gospoduje na vsej črti, kar vse skupaj kvari socialno pravičnost in socialistično moralo. Če bi naj Kotandžjan uporabljal le takšne besede, potem bi seveda enako lahko govoril kjerkoli v Sovjetski zvezi, saj je težko reči, kje teh in takih pojavov ni. Kotandžjan ima to občutljivo točko, da je poprej bil dolga leta Demirčjanov ljubljenec, saj ga je najprej postavil za šefa Komsomola, potem na položaj namestnika vodje oddelka v CK (kar so po sovjetsko zelo visoke funkcije), pa predsednika državnega komiteja za poklicno šolstvo in nazadnje je postal po odstavitvi skorumpiranega predhodnika prvi sekretar enega od pomembnih rajonov Armenije, Razdana. Šele tu je spregledal in spoznal vso globino korupcije in kraj, pravi zdaj o dejstvu, da je več let enako pel hvalnice »očetu Armenije« Karenu Demirčja-nu, kot so to delali vsi drugi. V rajonu je spo- znal, da vlada celi sistem lažnega obdavčevanja, da en organ pokriva zlorabe drugega, da pa je na vrhu te piramide rajonski komite partije. In s tem je hotel dokončno presekati. Ko pa se je lotil razčiščevanja, je hitro spoznal, da je pravi vrh piramide v republiškem partijskem vodstvu, vštevši osebno Karena Demirčjana kot prvega sekretarja CK KP Armenije. Le-ta je zaščitil sicer obsojenega prejšnjega šefa partije v Razda-nu Danijeljana, zagotovil mu je naprej partijski staž. »V celih vrečah so romale v osrednje organe v Moskvo pritožbe proti bivšemu prvemu sekretarju erevanskega mestnega komiteja partije L. Nersesjana. Ljudje pač niso mogli doumeti, kako je mogoče, da človek, ki jih je tako dolgo žalil, poniževal njihovo dostojanstvo, brez vsakih pojasnil postane namestnik predsednika sveta ministrov v republiki, pred kratkim pa je moral prostovoljno odstopiti,« piše Pravda in v nadaljevanju opisuje »konsolidacijo nomenklature«, ki se je strnila v uporu proti novemu, proti perestrojki in demokratizaciji. Tudi v CK KP Armenije je prehajalo mnogo pritožb na delo pravosodnih orga ov, pa je prvi sekretar Karen Demirčjan osebno skrbel za to, da te vloge niso prišle na pravo mesto, torej v obravnavo na partijsko kontrolno komisijo. Sarkis Hačaturjan kot predsednik te komisije pravi, da je večkrat osebno opozoril Demirčjana na to, da se v javnosti širijo hude obtožbe, da govorice uničujejo ugled partije. Pred palačami ministrstva za notranje zadeve in nižjih organov tega resorja se v Erevanu in drugih armenskih mestih bleščijo limuzine, za katere je vsem jasno, da jih delavci notranjih zadev niso mogli na pošten način kupiti s sicer skromnimi plačami, pripoveduje Hačaturjan. Ko pa je partijska komisija hotela preveriti utemeljenost govoric o korupciji v organih za notranje zadeve, je naletela na zaprta vrata. »Posledice pa so tu: to je zlasti popolno nezaupanje ljudi do delavcev pravosodnih organov in kot posledica tega tudi zmaličene predstave o tem, kaj je dobro in prav, kaj pa je slabo in narobe. Vidite, kam pripelje sprenevedanje nad zakonitostjo in moralo,« svari partijsko glasilo nad globokim breznom nemorale v zakavkaški Armeniji. Vse povedano še vedno ne bi bilo kaj prida posebnega, če ne bi šlo hkrati za nekaj dodatnega: armenski centralni komite se je že dvakrat z velikansko večino glasov uprl Moskvi. Da pa gre očitno tudi za čisto nacionalni ponos, če ne za posebno obliko nacionalizma, je zlahka mogoče razbrati med vrsticami iz poročil, ki so bila objavljena poprej že v Izvestijah. Ko sta namreč oba kritika stanja, Hačaturjan in Kotandžjan, opravila in ko se je usul plaz grobih očitkov - predstavo pa je začel neki kovinostrugar, ki je bral vnaprej pripravljeno razpravo - je poskusil težko stanje reševati posebni odposlanec iz Moskve V. Kondratjev. Tega pa so dobesedno izžvižgali. Zdaj pripoveduje drugi sekretar armenskega CK Jurij Koževnikov (praviloma so v vseh neruskih republikah Rusi na takšnem položaju kot posebne vrste nadzornikov iz Moskve), da so partijski delavci preprosto izgubili občutek za odgovornost, da je v Armeniji tako rekoč vse narobe, ne nazadnje pa se to kaže v tem, da južna republika, ki pridela ogromno južnih sadežev in povrtnin, ne more sebe oskrbovati niti s temi. »Zaviralni mehanizem na žalost še vedno deluje s polno silo,« sklepa drugi človek armenske partije, Rus Kočetkov. In eden najpomembnejših sklepov minulega decembrskega plenuma CK KP Armenije je v sicer formalni točki, ki pravi, da bo posebna komisija pod vodstvom Jurija Kočetkova preučila utemeljenost izjav Kotandžjana ter o tem poročala biroju CK. ANTON RUPNIK Prva seja novoizvoljenega IO SKGZ Odločna obsodba kršitev pravic slovenskega jezika Podpora načelnim stališčem italijanske narodnosti v SFRJ GORICA — Politični položaj in pravice slovenskega jezika so bili osrednja tema na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal v Gorici. Sejo je vodil novi predsednik Klavdij Palčič, ki se je v uvodu zahvalil Borisu Racetu za dolgoletno delo v organizaciji in izrazil prepričanje, da bo Race tudi v bodoče pomagal organizaciji s svojimi nasveti in izkušenostjo. Palčič je v nadaljevanju ugotovil, da je temeljita razprava na občnem zboru nakazala smernice za nadaljnje delo, temeljne teze, ki so izšle iz občnega zbora, pa bodo strnjene v resolucijo, ki bo predložena v razpravo glavnemu odboru na njegovi prvi seji v začetku februarja. Po tem kratkem uvodu je Palčič prešel k sržu problema in sicer k političnemu položaju, ki je še vedno zapleten in ga pogojuje predvolilno vzdušje. V zvezi z zakonom za globalno zaščito sicer ni velikih novosti, so pa nekatera bolj definirana stališča. V tem okviru velja omeniti izjavo predsednika deželnega odbora Biasuttija, ki je poudaril, da je vprašanje zaščite vendarle treba rešiti in je menil, da bi lahko sestavili skupno platformo, kljub različnim stališčem strank. Ob izjavi Biasuttija je nujno omeniti še izjavo socialističnega poslanca Renzullija, ki se je na Dnevu emigranta v Čedadu obvezal, da bo v najkrajšem času izdelan novi osnutek zaščitnega zakona njegove stranke, kot tudi, da bo poizvedel, če namerava vlada vložiti svoj osnutek zakona. V intervjuju agenciji Alpe Adria pa je poudaril, da je med stališči vladnih strank precejšen razkorak in da bo socialistična stranka vložila zato v poslanski zbornici svoj zakonski osnutek. S tem v zvezi je IO SKGZ menil, da je treba začeti vrsto srečanj na deželni in pokrajinskih ravneh s strankami, da se problemi poglobijo. S tem v zvezibo SKGZ predla Predsednik SKGZ Klavdij Palčič gala sestanek tudi ostalim komponentam slovenske narodnostne skupnosti. Na tem sestanku pa bi se po mnenju SKGZ morali tudi dogovoriti o zaščiti pravic slovenskega jezika, ki so bile v zadnjem času spet grobo kršene. Najprej je Računski dvor zavrnil prošnje za prispevke treh naših članic, ker so bile napisane v slovenščini, sedaj pa - kot izhaja iz pisma, ki ga je prejela Glasbena matica - je tako nesprejemljivo tolmačenje osvojila tudi Dežela. SKGZ meni, da bi ob tem vprašanju morale zavzeti skupno stališče vse komponente in ga s pismenim protestom posredovati predsedniku jugoslovanske vlade Mikuliču ob njegovem skorajšnjem obisku v Rimu. Prav tako bi se komponente morale zediniti, kako izkoristiti napovedani obisk predsednika italijanske vlade Gorie v Furlaniji-Julijski krajini ob 25-let-nici Dežele, da bi mu predočile stanje narodnostne skupnosti. V tem okviru se je razprava dotaknila tudi problema pravic italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. SKGZ je poudarila, da zavrača vsakršno težnjo po recipročnosti. Seveda pa se zavzema za to, da bi bile Italijanom v Jugoslaviji priznane vse pravice in odpravljene vse težave pri njihovem narodnostnem življenju. SKGZ je že večkrat poudarila, da načelno želi, da bi vse manjšine pridobile vse tisto, kar Slovenci v Italiji želijo zase. Na to vprašanje pa je večkrat opozorila na srečanjih s predstavniki jugoslovanskih republik in Federacije. Izvršni odbor je v nadaljevanju podprl načelno stališče Enotnega šolskega odbora, ki je sklenil, da bo tudi tokrat pozval slovenske starše, naj bojkotirajo volitve v okrajni in pokrajinske šolske svete, ker ne zagotavljajo potrebne avtonomije slovenski šoli v Italiji. Vsekakor po bo SKGZ kot organizacija pozorno sledila napovedani reformi šolskih zbornih organov in se zavzemala skupno z ostalimi dejavniki, da bi bile v tem okviru uresničene pravice slovenske šole. Končno je IO obsodil poskus vodstva Centra za znanstveno raziskovanje, da bi uresničeval načrt svetlobnega generatorja neupošte-vajoč ugovore krajevnega prebivalstva glede lokacije sinhrotrona. Prav tako je IO podprl stališče so-vodenjskega prebivalstva glede lokacije novega upepeljevalnika na Goriškem ter je sklenil pozvati deželno upravo, naj poskrbi za drugačen načrt in drugo lokacijo naprave, da bosta v večji meri zaščiteni zdravje prebivalcev in okolje. Vr zvezi Z uporabo materinega jezika Važna razsodba avstrijskega ustavnega sodišča: Zakon o narodnih skupinah je protiustaven CELOVEC, DUNAJ —1 Štirje gradiščanski Hrvati so lani vložili tožbo pri ustavnem sodišču, ker pred uradi hjihov jezik ni bil pripoznan kot enakopraven; se pravi, da se svoje materinščine niso smeli posluževati pred bradi. Kot pravne zastopnike so si zagotovili koroška Slovenca, odvetnika dr. Valentina Kakla in dr. Janka Wiegeleja ter dunajskega odvetnika dr. Heinricha Vano. Trije odvetniki so zahtevali od ustavnega sodišča tozadevno razsodbo, kar se je tudi zgodilo. Ustavno sodišče je namreč razsodilo, da odlomki ta-koimenovanega zakona o narodnih skupinah, ki ga je avstrijska vlada naprtila vsem svojim manjšinam v zloglasnem letu 1976 po predhodnem ugotavljanju manjšine, hišo v skladu z avstrijsko ustavo, oziroma s členom 7 (odstavek 3) avstrijske državne pogodbe. Koroški politiki so seveda takoj po razsodbi ustavne-9a sodišča skušali zamegliti dejstvo, da razsodba - čeprav sprejeta na podlagi štirih pritožb z Gradiščanskega -Velja tudi za koroške Slovence in vse druge manjšine v Avstriji. Dejstvo namreč je, da je ustavno sodišče sposalo, da nekatera določila zakona o narodnih skupinah Zožujejo osnovne pravice (med njimi tudi pravico do uporabe jezika manjšine pred uradi) pripadnikov manjšine oziroma vseh prebivalcev dvojezičnega ozemlja. Ob tem postaja jasno, da velja razsodba za vse manjšine; kajti: kar je protiustavno na Gradiščanskem, ne more biti ustavno pravilno na Koroškem. V pogovoru z glasilom Zveze slovenskih organizacij »Slovenskim vestnikom« je odvetnik dr. Valentin Kaki poudaril, da »pomeni razsodba ustavnega sodišča vsekakor moralno in pravno zmago, ki je v prid vsem manjšinam v Avstriji. Razsodba pa je hkrati pokazala, da je zakon o narodnih skupinah zrušljiv. Za nas Slovence pa je vsekakor tudi spodbuda, da v konkretnih primerih terjamo našo pravico pred ustavnim sodiščem.« Zato je torej jasno: razsodba velja tudi za koroške Slovence, le da je konkretizacija veljavnosti razsodbe za Koroško še odvisna od koroških Slovencev samih. Oblasti, še posebej koroška, sama po sebi je ne bo uveljavila, zato bodo morali koroški Slovenci - kjerkoli bodo čutili, da so prikrajšani - vložiti tožbe pri ustavnem sodišču. In sodišče bo moralo spoznati, da velja razsodba tudi za Koroško, moralo pa bo zavreči tudi odredbo koroške deželne vlade, ker le-ta izhaja iz protiustavnega določila zakona o narodnih skupinah. ANDREJ MOHAR MANJŠINSKI MOZAIK ;i'JS Razgledi po manjšinski teoriji in praksi jilillB Piše: Pavel Strani 4! p - s Yqi(i Galerija manjšin Manjšine in večina v SZ in v ZDA leta 2000 Narodnostna sestava je važna značilnost tudi za velesili, kot sta Sovjetska zveza in ZDA, ki imata obe dokaj raznoliko etnično podobo. ZDA, ki so ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1980 štele 226 milijonov prebivalcev, imajo danes etnično strukturo, ki zagotavlja nešpansko govorečim belcem absolutno številčno premoč. Ta komponenta prebivalstva obsega namreč 80% celote. Toda slika se naglo spreminja. Zlasti naglo je naraščanje belega, špansko govorečega prebivalstva. Ta komponenta je leta 1969 štela 9,2 milijona in je tvorila 5% celote,- 11 let pozneje pa jih je bilo naštetih že 13,6 milijona in en odstotek več. Temnopolto prebivalstvo, črnci, katerih je leta 1969 bilo 22,3 milijona (11%), narašča počasneje; leta 1980 je bilo črncev 26,5 milijona (12%). Ostalo prebivalstvo, razen Azijcev, narašča še počasneje. Zanimivo je še to, da med belim prebivalstvom ne prevladujejo po poreklu angleško govoreči, ki za malenkost zaostajajo za nemško govorečimi. Na tretjem mestu so potomci Ircev, nato Italijanov, Poljakov, Rusov itd. Predvidevanja o etnični strukturi v ZDA za leto 2000 slonijo predvsem na razvoju špansko govorečega prebivalstva, katerega tvorijo v glavnem, več kot polovico, priseljenci iz Mehike, preostali del pa Portoričani, Kubanci in drugi. Ta del prebivalstva narašča precej hitreje kot ostali. Dva demografa, Bouvier in Davis, sta leta 1982 objavila analizo, v kateri se naslanjata na dejstvo, da imajo špansko govoreče Američanke poprečno 2,6 otroka, »bolj sveže priseljene« pa po 3. Med črnopdltim prebivalstvom je to poprečje 2,3, med belim (nešpansko govorečim) in starejšim azijskim pa 1,7. Na podlagi teh in drugih številk se po demografskih metodah lahko izdela projekcija za stanje leta 2000. Belo, nešpansko govoreče prebivalstvo bi s sedanjega deleža, 80% celote, zdrknilo na približno 50%. Črnopolto prebivalstvo bi s sedanjih 12% celote zraslo na 15%, špansko govoreči belci s sedanjega deleža 6%> kar na 23 % in Azijci s sedanjih 2% na 12%. Pri teh računih so upoštevani tudi najbolj verjetni razpleti v novem priseljevanju pripadnikov posameznih skupin na podlagi trendov v zadnjih letih. Velja tudi podčrtati, da te številke ne povedo, kaj se bo res zgodilo, ampak, kaj bi se zgodilo, če bi dolgoročno veljala cela vrsta predpostavk. Tudi verska pripadnost je lahko pomemben družbeni označevalec; o tem pojavu v ZDA ni uradnih popisnih podatkov, ampak obstajajo ocene posameznih verskih skupnosti, iz katerih se lahko potegne naslednja slika: pripadniki raznih protestantskih skupin (pomembnejših cerkvenih struktur je kakih 20): 70 milijonov ali 54% vseh vključenih v verske skupnosti. Rimskih katolikov je približno 48 milijonov ali 37% vernikov. Židov je nekaj več kot 6%; nevključenih v nobeno versko skupnost pa 37% celotnega prebivalstva. Perspektiva ZDA je,torej, da bo »poprečna barva kože« vedno temnejša in da bo običajni pogovorni jezik imel vedno bolj poudarjen španski naglas. Če so v ZDA v teku veliki etno-de-mografski premiki, tudi Sovjetska zveza, ki ima 50 milijonov prebivalcev več kot ZDA, beleži zelo soroden pojav; čeprav na povsem drugačnih osnovah in v povsem drugo etnično-kulturno smer. Že popis iz leta 1970 je pokazal, da se naglo spreminja ravnovesje med številom prebivalstva v zahodnem, Evropi bližjem delu SZ in pa ostalem delu, kjer imata največjo težo srednjeazijska regija s pretežno muslimanskim prebivalstvom ter kavkaška regija. Pred 90 leti je glavna narodnost, ruska komponenta istoimenske države tvorila približno 44% celotnega prebivalstva. Postopoma, do leta 1970, se je ta delež ruske narodnosti dvignil na raven 53,4%, a to kaže, da je bila tudi zgornja, nepresežena meja. Narodnosti Srednje Azije, za katere je značilna razširjenost islama, so do druge svetovne vojne napredovale počasneje kot večinska narodnost. K temu so delno prispevale izgube v času državljanske vojne. V povojni dobi pa se je situacija povsem obrnila: zahodni del SZ je pretrpel najhujše demografske posledice vojne, srednjeazijski pa je, kot kaže, najugodneje občutil velik kulturni in ekonomski razvoj, ki je sledil drugi svetovni vojni. Ta napredek se je sunkovito izrazil v rodnosti teh pokrajin, ki so po letu 1950 beležile vse hitrejšo demografsko rast. Neslovanski narodi beležijo danes demografski ritem razvoja, ki je dvakrat hitrejši kot pri Slovanih. Okoli leta 1980 so žene v baltskih in slovanskih republikah imele v času svoje plodnosti poprečno po 1,9 do 2,4 otroka, kar je komaj dovolj za nadomeščanje ostarelih generacij. V transkavkaških pokrajinah je bil ta pokazatelj občutno višji: od 2,2 do 3,3; v republikah Srednje Azije pa je bilo to število izredno visoko za tako industrializirane dežele: med 4,1 in 5,8 otroka. Isti demografski postopki, kot so bili uporabljeni za ZDA, nam za SZ povedo, kaj lahko pričakujemo v letu 2000, če se bodo sedanji pogoji ohranili dovolj dolgo. Ruska narodnost bi tedaj štela manj kot polovico celotnega državnega prebivalstva, točneje 46,7%. Muslimansko prebivalstvo pa bi medtem prešlo od 16,7% leta 1980 na 21,3% celote. Izrazito upadajoče narodnosti so: Estonci in Letonci; manj izrazito Ukrajinci in Moldavi, malenkostno pa Rusi in Belorusi. Rahlo naraščajo Armenci in Litovci, izraziteje Gruzijci, Tadžiki in Kirgizi, zelo naglo pa naraščajo Turkmeni. Pa še nekaj o Slovencih kljub temu planetarnemu okviru. Fishman navaja tabelo s primerjavo 23 najbolj razširjenih jezikov med prebivalstvom ZDA v letih 1940 in 1960. Slovenščina je po številu govorečih na predzadnjem mestu: leta 1940 jo je govorilo 178.640 oseb, 20 let pozneje pa le še 67.108 ali 62 od sto manj. Po tej visoki stopnji jezikovnega »izhlapevanja« je slovenščina na drugem mestu za danščino (poprečna stopnja upadanja je istočasno znašala 15,8 od sto). Zadnji popis v ZDA leta 1980 ni upošteval več poznavanja jezikov, ampak le »pred-ništvo« — izvorno državo prednikov. Slovensko predništvo je navedlo 126.463 oseb. Na neprimerno nižjih vrednostih je slovenska prisotnost v SZ, a vendar! Pred kratkim je naš tisk objavil sliko gostov iz SZ pri sorodnikih v Benečiji. Zgodovina benečanskega izseljevanja skriva še številna dragocena presenečenja. Uporabljeni viri: A. M. Rose in C. B. Rose, Minority Problem, ZDA, 1972; M. Teitelbaum in J. M. Winter, La paura del declino demografico, Il Mulino, 1987; H. Carrère d'Encausse, Esplosione di un impero, Rim, 1980; J. A. Fishman, La sociologia del linguaggio, Rim, 1975; M. Klemenčič, Slovenci v ameriški statistiki v 19. in 20. stoletju, Celovški Zvon, sept. 1984, II/4, str. 23 ,31. »Anne se mora znebiti tega otroka; ob vseh mamilih, ki I. ie jemala, sam bog ve, kaj bo iz njega. Saj bo samo še “hka.« »Verjetno. Misliš, da je prepozno za splav?« Upajoče je P°9ledal ženo, ki se je grenko zasmejala skozi solze. T »Je nisi videl, Ward? Najmanj pet mesecev je noseča.« akrat se ji je posvetilo, da je bila Anne mogoče že noseča, , ° je pobegnila zdoma. Mislila je sicer, da verjetno ne, toda pa je še kaj vedel o Anne? ' s Takoj sta se odpeljala na policijsko postajo na Bryant reetu, kjer so ju napotili v prvo nadstropje k referentu za Radostne prestopnike. V mestu je bilo očitno na stotine Podobnih primerov. Otroci iz vseh Združenih držav so se ehli na Haight-Ashbury in marsikdo je izgubil še kaj več ot samo nedolžnost, nekateri celo življenje. Slišala sta 9odbe o enajstletnikih, ki so umrli zaradi prevelike količi- ne heroina, ali o mladostnikih, ki so skočili skozi okno pod vplivom LSD-ja. Trinajst, štirinajst in petnajstletnicam so se rojevali nezakonski otroci po vežah, medtem ko so njihovi prijatelji stali zraven in prepevali. Pred šestimi tedni je neko dekle izkrvavelo, ne da bi kdo poklical rešilni avto. Ob poslušanju teh zgodb je bila Faye globoko hvaležna, da so Anne sploh našli. Pripravila se je na pripoved o sekti, s katero je živela Anne, in ko jo je slišala, bi jih najraje vse pobila, Ward pa je vztrajal pri zahtevi, naj vso sekto pozaprejo. Toda policija se ni strinjala, češ da bi bilo težko tožiti vse in praktično nemogoče obtožiti celotno pleme posilstva enega dekleta. In, ali je navsezadnje res to tisto, kar si želita za Anne? Mar ne bi bilo bolj preprosto, če bi dekle odpeljala domov, ji našla dobro psihiatrično pomoč in ji pomagala, da bi pozabila, namesto da jo hočeta podvreči dolgemu procesu, do katerega ne bi prišlo še vsaj tri leta, če ne še več, in v katerem verjetno ne bi zmogla zmagati? Do takrat bi člani sekte že izginili, ker bi jih njihove družine, med katerimi je bilo dosti premožnih in vplivnih, z varščinami spravile iz ječe. Tožiti ni imelo smisla. Policisti so jima zagotovili, da se jima bo čez leto, dve vse zdelo samo še kot meglene sanje. Kot mora, ki jo bosta kmalu pozabila. »Kaj pa njena nosečnost? In kaj naj storimo s tem Mesecem?« je hotela vedeti Faye. Pa so ji povedali, da proti njemu nimajo nobenih konkretnih dokazov. Nikogar ni za- drževal proti njegovi volji in noben član sekte ne bo nikoli hotel pričati proti njemu. Dvomili so celo, da bi to hotela Anne, in kot se je pokazalo pozneje, so imeli prav. Prav nerazumljivo je ljubila tega moža in se ni hotela z nikomer pogovarjati o njem, še celo z Lionelom ne. Faye in Ward sta si na koncu priznala, da je položaj brezupen in da ima policija prav, pa naj zveni še tako narobe. Najbolje bo, da jo odpeljeta domov, najdeta pomoč zanjo, ji pomagata roditi pošastnega otroka in nato pozabiti na vse, če bo le hotela. Lionel je menil, da ščasoma bo, John pa ni rekel ničesar. Še vedno ga je bilo groza gospoda Thayerja in bal se je, da bo spet izgubil oblast nad sabo in ga udaril, čeprav mu je Lionel prisegel, da ne bo dovolil, da bi se to zgodilo, in čeprav Ward ni kazal znakov, da izgublja oblast nad seboj, razen kadar je govoril o Mesecu ali članih sekte. V Johnovo veliko olajšanje je bila njegova jeza odslej k »onim«. Te noči so menjaje se bedeli ob Anne, naslednjega jutra pa se je Thayerjeva trojica posvetovala o vrnitvi domov, medtem ko je John čuval Anne. Faye bi jo rada čim-prej odpeljala domov in jo poslala celo v bolnišnico, Lionel pa je menil, da bi morali počakati še nekaj dni, da bi se popolnoma umirila. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Pred petkovo konferenco o državnih udeležbah Neenotnost v pokrajinskem svetu o odgovornosti za krizne razmere Tržaška pokrajinska uprava bo nastopila na petkovi deželni konferenci o državnih soudeležbah s sicer bolj ali manj enotnimi zahtevami do vodstva državnih podjetij in vlade, toda brez enotnih stališč in ocen o vzrokih in odgovornostih za sedanje krizno stanje tržaškega gospodarstva, ki izhaja ravno iz čedalje večjega nazadovanja dejavnosti v industrijskem sektorju, katerega največji del predstavljajo prav državni ladjedelniški in železarski obrati. Ni bilo namreč mogoče doseči soglasja med strankami v tržaškem pokrajinskem svetu, ki zaradi tega predsinočnjim ni izglasoval enotne resolucije, ampak se je glede tega v tem trenutku morda najpomembnejšega vprašanja krajevne stvarnosti razdelil med večino in opozicijo. Do zadnjega je sicer še kazalo, da obstajajo možnosti usklajevanja dveh dokumentov, ki sta ju predložili večina in komunistična svetovalska skupina, toda po daljši in vneti razpravi in prekinitvi seje ob posvetu med strankami, ki podpirajo odbor, so se te odločile, da bodo glasovale proti komunistični resoluciji, čeprav so nekateri (zlasti svetovalci Liste za Trst) v veliki meri soglašali z vsebino dokumenta KPI. V zadnjem trenutku pa se je večina, potem ko se je do tedaj šušljalo, da bi se lahko pri glasovanju o resoluciji KPI vzdržala, kar bi pomenilo, da bi skupščina odobrila kar oba dokumenta, odločila drugače. Pokrajinski svet je torej odobril (s 17 glasovi večine proti 7 komunistov in neodvisnega svetovalca Ornerà ter ob vzdržanju MSI) le resolucijo, ki jo je predstavil predsednik hocchi, zavrnil pa je (z glasovi večine in MSI) resolucijo KPI, ki je prejela le 7 glasov. Bistvena razlika med obema dokumentoma, ki se sicer v zaključkih nista mnogo razlikovala glede zahtev, ki jih je treba postaviti vodstvu državnih industrijskih koncernov in vladi, je bila v uvodni oceni krajevnega gospodarskega položaja. Medtem ko se je Locchijeva resolucija omejila na »obžalovanje« kriznih razmer v posameznih državnih pod- jetjih, so komunisti v svojem dokumentu izrekli ostro kritiko vladi in državnim finančnim družbam, češ da so vodile povsem zgrešeno in škodljivo ekonomsko politiko, zaradi česar je pripisati predvsem njim, nato pa še neodločnosti deželne in same pokrajinske uprave, odgovornost za hudo nazadovanje in pravzaprav že hudo krizo krajevnega proizva-jalnga ustroja, z vsemi posledicami za padec zaposlovanja. V razpravi, ki jo je uvedel predsednik hocchi z daljšim poročilom, v katerem je orisal zaskrbljujoč položaj v posameznih podjetjih, a obenem izrekel precej optimistične napovedi za razvojne perspektive naših krajev, s pogojem seveda, da bodo državne soudeležbe začele utrjevati svoje tržaške obrate (škedenjsko železarno, Tržaški arzenal, Tovarno velikih motorjev, Tržaški Lloyd) in finansirale nove, tehnološko napredne pobude (kot v sklepih zahteva resolucija večine), so nastopili zastopniki vseh svetovalskih skupin. Pri tem so komunisti (Apostoli in Martone) zlasti poudarjali odgovornosti vlade, ker so tako dolgo zavlačevali s sklicanjem petkove konference, medtem ko se je položaj v krajevnih državnih podjetjih stalno slabšal, saj se je v njih v zadnjih 6 letih zaposlenost zmanjšala kar za tretjino. Ni mogoče namreč kriviti za vse zgolj vodstva državnih koncernov, saj vendar delujejo ali bi morala delovati po navodilih vlade, sta poudarila komunistična svetovalca. Demokristjan Russo (in v repliki tudi predsednik hocchi) je zavračal te očitke komunistov, sklicujoč se na občutne ugodnosti, ki jih je Rim priznal našemu mestu (paket za Trst, osimske naložbe za infrastrukture), tudi ostali predstavniki večine (Clarici za PSI, Cervesi za PRI in manj odločno listar Cesanelli in socialdemokrat Martini) pa so označili komunistične očitke za instrumentalne in »predvolilne«, in v bistvu krivili KPI, če pokrajinski svet ni mogel izglasovati enotnega dokumenta. , Deželna odbornika v glavni bolnišnici Kardiološki oddelek je potrebno preurediti Včeraj sta podpredsednik deželnega odbora Carbone in odbornik za zdravstvo Manzon obiskala kardiološki in kardiokirurški oddelek splošne bolnice v Trstu. Sprejela sta ju primarija prof. Branchini in prof. Camerini. Deželna odbornika sta najprej obiskala prenovljen oddelek, ki je namenjen kirurškim posegom. Prof. Branchini je poudaril, da je bil pred obnovo oddelek povsem neustrezen, prostori so bili moreči, pomanjkljive so bile tudi nekatere osnovne strukture, ki so nujno potrebne za kirurške posege in okrevanje. Danes je slika oddelka povsem drugačna. Bolniki ležijo v lepih in čistih sobah, ki lahko sprejmejo dve ali tri osebe. Ob tem so uredili prostore za intenzivno nego in še sobico, ki je namenjena bolnikom, ki bi jim presadili srce. Ko bodo ustrezno opremili tudi operacijske sobe, bodo lahko v Rimu vprašali dovoljenje za presaditev srca. Tržaški kardiološki oddelek je že vprašal za dovoljenje pred štirimi leti, vendar so prošnjo odbili prav zaradi neustreznih prostorov. Kot je znano, je v naši deželi edini center za presaditev srca v Vidmu, čeprav so tudi v Trstu ekipe, ki so vsestransko pripravljene. Carbone in Manzon sta nato obiskala kardiološki oddelek. Prof. Camerini jima je razložil, da se bolniki zdravijo na oddelku povprečno 8 dni, kljub temu pa so zmogljivosti premajhne. Na zdravljenje ne morejo sprejeti 30 odstotkov bolnikov, ki jih je zadela srčna kap. Kljub temu da je stanje nevzdržno, pa obstajajo načrti za povečanje prostorov in torej zmogljivosti. Odbornik Manzon je med drugim dejal, da novi drežavni finančni zakon piredvideva sredstva za obnovo bolnic, z omenjenimi sredstvi bi morali preurediti tudi splošno bolnico v Trstu. Odbornik se je obvezal, da bo osebno posegel na ustreznih mestih, hkrati pa je poudaril nujnost, da se obnovi kardiološki oddelek. Podobno se je izrazil tudi odbornik Carbone, ki je dejal, da je potrebno temeljito obnoviti cardiološki oddelek in omogočiti, da se bo tudi v Trstu razvil pravi center za srčne bolezni. Izbire se povsem logične in upati je, da ne bo več polemik med Trstom in Vidmom; konec koncev je Trst mesto, kjer živi veliko starejših ljudi, ki so toliko bolj izpostavljeni najrazličnejšim srčnim boleznim. Tudi samim tržaškim kardiologom je treba priznati, da so se, kljub slabim razmeram, uveljavili na vsedržavnem merilu in se usposobili za najtežje posege. O celotni splošni bolnici pa je treba zapisati, da je danes bolj podobna lagerju kot zdravstveni ustanovi, bolnica na Katinari pa nikakor ne more zadostiti potrebam najrazličnejših bolnikov. Predlog konzorcija Marketing Mix Preurejena podzemska železnica izhod iz prometnih zagat Trsta? Udeleženci predstavitvenega izleta med vožnjo s posebnim vlakom Pred nedavnim ustanovljeni konzorcij podjetij Marketing Mix iz Trsta se je včeraj predstavil javnosti na res nenavaden način. Namesto običajne tiskovne konference je priredil predstavitveni izlet, na katerega je poleg časnikarjev povabil predstavnike krajevnega gospodarskega, političnega in sploh javnega življenja. Toda neobičajen je bil tudi sam izlet, saj je šlo za potovanje z vlakom po tistih, deloma podzemskih železniških progah, ki danes služijo izkjjučno prevozu blaga, a ki bi jih po mnenju tržaških naravovarstvenikov lahko uporabljali tudi za prevoz ljudi, s čimer bi znatno razbremenili avtomobilski promet po mestu. Konzorcij Marketing Mix je ustanovilo šest tržaških podjetij, ki delujejo na področju informacije v širšem smislu, in sicer: reklamni podjetji Gelletti Advertising in Studio Mark, podjetje za raziskovanje javnega mnenja in trženje SWG, tiskovna agencija PRESS, podjetje za organizacijo kongresov in podobnih prireditev Trieste Traduzioni e Congressi in podjetje za pripravo gospodarskih in drugih razstav SAIC. Že na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da bo konzorcij nudil popolno paleto storitev na področju informacije. Konkreten primer tega, kar Marketing Mix ponuja, je bil že včerajšnji izlet. Recimo, da bi hoteli kaj zvedeti o možnosti, da bi uporabljali podzemsko železnico, ki povezuje staro in novo pristanišče (kot znano, gre pod Greto, Rojanom, Škorkljo, Sv. Ivanom, Sv. Alojzijem in Sv. Jakobom do bivšega kolodvora na Marsovem polju). Pametno bi bilo, da bi si to strukturo najprej ogledali — in prav temu je bil namenjen izlet (vlak je med drugim peljal po tem predoru, potem ko je po stari Južni železnici z Marsovega polja privozil do Opčin in nadaljeval pot mimo Nabrežine in sedanjega edinega tržaškega kolodvora). Udeleženci izleta smo poleg tega lahko zvedeli za zgodovino in tehnične značilnosti podzemske železnice (dolga je približno 6 km, dograjena pa je bila leta 1982, skoraj sto let po izdelavi prvih načrtov). Toda — Tržačani bi se te železnice, seveda primerno preurejene, sploh posluževali? Na to vprašanje je skušalo odgovoriti podjetje SWG, ki je izvedlo posebno raziskavo. Ugotovilo je med drugim, da na nakazano možnost gledata z naklonjenostjo dva Tržačana na tri. Očitno niso vsi prepričani, da bi podzemska železnica, ki pelje v bistvu le po predmestjih Trsta, bila res učinkovito prevozno sredstvo. Pojasnilo miljske KPI v zvezi Z Aquila Podpis župana Muttona nima nobenega političnega ozadja Miljska sekcija KPI je v preteklih dneh na posebni seji obravnavala problem žaveljske rafinerije Aquila. Seji je pristostvoval tudi tajnik tržaške federacije Ugo Poli. Poslanec Bordon, ki je tajnik miljske sekcije in župan Mutton pa sta ob priložnosti želela pojasniti vzroke, zaradi katerih je Mutton podpisal pogodbo z ministrstvom za industrijo, družbo Monteshell in Deželo. Pogodba, ki je sindikat ni podpisal, je izzvala vrsto polemik in nesoglasij, zlasti v vrstah delavcev Aquile, saj ne rešuje problema njihove stoodstotne zaposlitve. V tiskovnem sporočilu KPI beremo, da so miljski komunisti ostro obsodili pomanjkljivo zanimanje osrednje vlade za iskanje ustreznih proizvodnih alternativ za bivšo rafinerijo. To pa naj bi bil hkrati tudi nekakšen predpogoj za sklenitev zavezništva z družbo Monteshell. Občina Milje pa je na podpis pristala predvsem zato, da bi pridobila možnost proučitve vseh nadaljnih sanacijskih načrtov, ki so predvideni za bivšo naftno čistilnico. Njena glavna skrb pa je zagotoviti delo vsem dosedanjim delavcem, za kar sé je uradno zavzel občinski odbor, ki je izraz Liste Frausin. Občina sedaj zahteva, da načrte dobi v vpogled najkasneje do 15. februarja, saj bo sicer sprožila vrsto postopkov, ki so v njeni pristojnosti in ki lahko tudi obalna naftna skladišča namenijo drugim industrijskim dejavnostim. Lista Frausin bo nadalje z občinskim odborom in občinskim svetom zahtevala od deželne uprave vso podporo za izoblikovanje načrtov v korist gospodarskega, industrijskega in turističnega razvoja občine. Ti bi namreč lahko nudili nova delovna mesta tudi za delavce Aquile. S tem v zvezi je Lista Frausin že zaprosila za srečanje predstavnike tovarniškega sveta žaveljske rafinerije. Tiskovno sporočilo KPI se zaključuje s pojasnilom, ki so ga, resnici na ljubo, pričakovali tako sindikat kot delavci Aquile. "Župan Mutton je rimsko pogodbo pdpisal povsem samostojno, brez vsakršnega pritiska s strani tistih političnih sil, ki mu ponujajo zavezništvo. Ne gre torej za noben politični manever," beremo še v sporočilu, "saj politična kultura Liste Frausin in KPI tovrstne spletke odločno odklanja." Nove telefonske številke Seznanjamo vas z novimi telefonskimi številkami naših organizacij v Ul. Cicerone: SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE: 362925, 362949, 362660 KMEČKA ZVEZA: 362941, 361389 PATRONAT INAC: 362901 ZVEZA VOJNIH INVALIDOV: 360324 Tajnik KPI o zaključkih kongresa PSI Tajnik tržaške avtonomne federacije KPI Ugo Poli je v zvezi s potekom in zaključki pokrajinskega kongresa tržaške PSI objavil daljšo izjavo, v kateri pravi, da sta bila Seghenejevo poročilo in sklepi skupščine za vsakogar, ki se zaveda hude raz-krojenosti družbenega in gospodarskega tkiva in nevarnosti upravne paralize, ki jo povzroča v našem mestu zavezništvo Lista za Trst-PSI-KD, razlog za hudo zaskrbljenost. Poli namreč ugotavlja, da je socialistični kongres »spet odprl perspektivo nadaljevanja zavezništva z Listo za Trst tudi po prihodnjih upravnih volitvah«, ki sploh ne upošteva globoke spremembe v Listi za Trst po izstopu Giurici-nove demokratične skupine. Po Polijevem mnenju zapada PSI v protislovje, ko se sklicuje na »modernost«, hkrati pa ostaja uklenjena v prednostno zavezništvo s tisto LpT, ki jo v samem kongresnem dokumentu prišteva k »arhaičnemu Trstu, ki živi v preteklosti, kot če bi bili najpomembnejši temi politične dialektike nacionalni spopad in emporialni mit«. Naši kraji si ne morejo privoščiti, da bi se sedanje težave v krajevnih upravah nadaljevale še za prihodnjih pet let, poudarja Poli, zato je potrebno vzpostaviti nove odnose na levici, ob resnem soočanju o programih. V devinsko-nabrežinski občini bodo v treh letih imeli metan Metansko omrežje na ozemlju de-vinsko-nabrežinske občine bo zgradilo podjetje ACEGA. Sklep je pretekli ponedeljek, po natančni proučitvi tehničnih in upravnih vidikov zakupa, ki predvideva, da bo metansko omrežje v devinsko-nabrežinski občini uresničilo tržaško podjetje ACEGA, sprejel tržaški občinski odbor. Načrt predvideva za več kot 6 milijard lir investicij, od katerih jih bo 45 odstotkov bremenilo upravo devinsko-nabrežinske občine. Preostalo vsoto bo investiralo neposredno podjetje ACEGA, ki na osnovi ekonomskega načrta predvideva popolno povračilo v obdobju tridesetih let, kolikor bo trajalo upravljanje metanskega omrežja. Devinsko-nabrežinski občinski svet je že pred časom odobril zadevni sklep, s sklepom tržaškega občinskega odbora pa je zakup postal izvedljiv. Sklep tržaškega občinskega odbora mora sedaj odobriti še občinski svet. Deželni nadzorni organi so že odobrili načrt za metanizacijo. Razpoložljiva je že tudi delna vsota finančnih sredstev, kar pomeni, da se bodo lahko dela začela v najkrajšem času. Prvi sklop del predvideva metanizacijo Vižovelj in Sesljana, istočasno pa bodo pripravljeni tudi dokumenti za dobavo utekočinjenega plina kraškim vasem. Dela za metanizacijo občinskega ozemlja bodo morali dokončati v roku treh let. Župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar je izrazil zadovoljstvo, da je tržaški občinski odbor odobril ta sklep, ki bo omogočil uresničitev ene izmed glavnih točk upravnega načrta sedanje občinske uprave. Župan je tudi poudaril dejstvo, da bo metansko omrežje upravljalo javno podjetje, kar brez dvoma predstavlja večje jamstvo za prebivalstvo, ter se je zahvalil tržaškim upraviteljem za naklonjenost, ki so jo pokazali pri sprejetju tega sklepa v prid celotne tržaške pokrajine. Omenjeni sklep bo omogočil, da bo občinsko podjetje ACEGA delovalo tudi izven meja tržaške pokrajine. • Združenje Italija-ZDA sporoča, da je v teku vpisovanje v štirimesečne tečaje angleščine. Lekcije bodo dvakrat na teden, od 1. februarja do 31. maja. Tečaje bodo vodili ameriški in angleški profesorji. Vpisovanje na sedežu Združenja v Ul. Roma 15. • Združenje Italija-SZ sprejema vpise na intenzivni tečaj ruščine, ki bo potekal dvakrat tedensko, in sicer od februarja do maja. Interesenti bodo dobili vse podrobne informacije na sedežu Združenja v Ul. Torrebianca 13. V DSI predavanje o nevarnosti zlorabe dosežkov biomedicine O možnostih in zlorabah sodobne genetične revolucije je na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril dr. Vinko Škafar, docent za moralno teologijo na teološki fakulteti v Ljubljani. Biologija, ki je prerasla na višjo stopnjo in posegla v jedro celice, postavlja namreč sodobnemu človeku bistvena etična vprašanja. V nenehnem iskanju novih odkritij je znanost prekoračila meje dovoljenega in hotela prehiteti naravo samo. Genetična revolucija, njeni cilji in načrti so zgovoren dokaz za to. Predavatelj je prebral izčrpno poročilo o moralnih vprašanjih, ki jih zastavlja razvoj reprodukcijske biologije in navedel nekaj grozljivih in resničnih primerov »znanstvenih« posegov v človekov organizem. Uporaba genetičnih metod pri človeku ni vedno moralno vprašljiva. Raka in aids bo mogoče premagati le s to metodo. Nesprejemljiva pa je manipulacija znanja, skrita želja nekaterih znanstvenikov, da bi »ustvarili« novega, v vsem popolnega nadčloveka. Obsodbe vreden je po mnenju dr. Škafarja razvoj - večkrat tudi zelo donosnih - bank semena, ki pospešujejo biološko selekcijo. Tudi oploditev zunaj telesa je dala brezvestnim znanstvenikom možnost za številne in za človekovo vest nesprejemljive zlorabe. Znan je primer raziskovalca iz Bologne, ki mu je uspelo ustvariti človeški zarodek v epruveti. Po nekaj tednih ga je uničil, ker se ni normalno razvijal. Poleg semenskih bank so se v novejšem času pojavile tudi banke zamrznjenih embrijev. Ženska, ki ne more normalno zanositi, torej lahko »izbere« zarodek. Kaj se bo zgodilo z odvečnimi ali defektnimi embriji? \ svojih laboratorijih so nekateri znanstveniki uporabili komaj nastali človeški organizem za razne poskuse in ga nato uničili oziroma umorili. Ob koncu se je predavatelj dotaknil tudi grozljivega ustvarjanja pošastnih križancev s pomočjo oploditve človeškega jajčeca z nečloveškim semenom-Opozoril je tudi na nevarnosti razmnoževanja na nespolni način z zamenjavo celičnega jedra. Če se bodo raziskave v tej smeri nadaljevale, bo mogoče dobit1 potomce, ki bodo popolno ponavljanje »lastnika« celičnega jedra. Totalitarni režimi bi tako lahko serijsko proizvedli na milijone garaških delavcev ali vojakov z najokrutnejšimi lastnostmi. Pri vseh teh podatkih se torej samo po sebi vsiljuje vprašanje: ali bo hom° novus boljši od homo sapiensa, ali pa bo človekov poraz? Dosedanji dosežki in zlorabe nekaterih brezvestnežev nakazujejo drugo možnost. (m) Prihodnji petek spet razprava o odstavitvi listarja Staffierija Kljub nasprotovanju nekaterih sil, v prvi vrsti listarjev in socialistov, se bo tržaški občinski svet moral ponovno sestati, da nadaljuje razpravo o odstavitvi župana Staffierija, ki so jo že lani zahtevali svetovalci opozicije (in Slovenske skupnosti, ki se sicer uradno ne prišteva k opoziciji, ampak je le stopila iz občinskega odbora prav iz nasprotovanja Staffieriju), ko so zbrali po zakonu predvidenih 20 podpisov na ustreznem predlogu sklepa. Kot smo poročali, je občinska skupščina že glasovala o tem predlogu 21. decembra lani (tedaj je zanj glasovalo 19 svetovalcev, 22 jih je bilo proti, 3 so se vzdržali), nakar je bil dva dni potem Staffieri izsilil od občinskega odbora (ki ga je podprl s komaj potrebno večino) odločitev, da občinskega sveta v zvezi z vprašanjem odstavitve ne skličejo več, češ da je bil sklep »zavrnjen«. Toda nasprotnega mnenja ni bila le opozicija, ki vztraja na stališču, da je o odstavitvi treba razpravljati in glasovati trikrat (pri čemer je pri prvih dveh glasovanjih potrebna za odstavitev dvetretjinska, pri tretjem pa navadna večina), ampak tudi Pokrajinski nadzorni odbor, ki je odborov sklep razveljavil. Nadzorni organ sicer ni izrecno zahteval, da je treba sklicati še dve seji, ampak je jasno oporekel županovi razlagi, da je bil 21. decembra sklep o odstavitvi uradno »zavrnjen«, češ da zanj ni glasovala absolutna večina prisotnih svetovalcev. S tem je bil občinski odbor prisiljen, da vzame ponovno v pretres vprašanje, kar je storil sicer s precejšnjo zamudo, kar je jasno znamenje nelagodnosti in razdvojenosti nekdanje večine. Niti na zadnji, predsinočnji seji tržaškega občinskega odbora ni bila odločitev lahka, spet so se ob njej sile razpadle koalicije razbile. Listarski odborniki Hermet, Salvagno in Co-lombis ter socialista Seghene in Jagodic so ostali v manjšini proti volji 5 demokristjanov, socialdemokrata De Gioie in republikanca Pacorja (ki se je torej od 23. decembra premislil), ki so bili za ponovno sklicanje občinskega sveta za nadaljevanje razprave o odstavitvi. Sam župan Staffieri se je vzdržal glasovanja, bržkone zato, ker je ugotovil, da pri razmerju 7:5 njegov glas ne bi mogel spremeniti sklepa. Tržaški občinski svet se bo torej sestal ponovno prihodnji petek, 29. t. m., ob 19.30 na drugo tajno sejo o odstavitvi. Ni pa še znano, ali namerava Staffieri spet sam predsedovati zasedanju, kar bi bilo po mnenju opozicije nezakonito, občinski odbor pa ni niti sprejel nobene odločitve glede morebitne tretje seje, posvečene temu vprašanju, ki je v zadnjih tednih močno zaostrilo politične odnose med tržaškimi strankami. Socialisti krivijo za poslabšanje vzdušja komuniste, ker so pač prvi vložili predlog o odstavitvi, toda pokrajinski tajnik KPI Poli jim odgovarja, da sta ves postopek sprožili ravno PSI in KD, ko sta prvi zahtevali županov odstop, kar je Staffieri oholo zavrnil. Protest pred konferenco Jutri stavka tržaških in tržiških kovinarjev Deželna konferenca o državnih udeležbah je povzročila prve negativne reakcije, čeprav se še sploh ni začela. Jutri bodo štiri ure stavkali kovinarji, zaposleni v državnih podjetjih v Trstu in Tržiču. Sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL je stavko oklicala v znak protesta proti izbiram vlade, IRI in finančnega zakona na račun sanacije državnih podjetij. Po mnenju sindikata namreč ta podjetja predstavljajo temelj industrijske proizvodne strukture na Tržaškem in Goriškem, IRI in skupaj z njo Dežela pa sta doslej ponujali le protislovne rešitve. Vztrajno propadanje državnih kovinarskih podjetij povzroča slabo izvajanje sanacijskih načrtov IRI. Posledica tega so zamude v dobavi in pomanjkanje novih naročil, kar seveda ogroža zaposlitveno raven. Sindikat nadalje meni, da mora deželna konferenca o državnih udeležbah nujno nakazati smernice, po katerih bo morala potekati industrijska preosnova, hkrati pa mora iznesti uresničljive predloge za alternativne dejavnosti. To je hkrati tudi diskriminanta, na podlagi katere bo sindikat izdelal politično oceno konference. Jutrišnja protestna manifestacija tržaških in tržiških kovinarjev bo v Trstu. Delavci se bodo zbrali na trgu pri Sv. Jakobu, glavni shod pa bo ob 10.30 v kinodvorani Capitol. Konec meseca se v Iretu izteče dopolnilna blagajna Za 133 delavcev tovarne Iret bo konec meseca zapadla dopolnilna blagajna. Vodstvo podjetja je sicer že zaprosilo za njeno podaljšanje, vendar mora nujno čimprej urediti tudi vso potrebno dokumentacijo. Že lani so namreč delavci ostali več mesecev brez vsakršnega dohodka, zato sindikat upa, da se to ne bo ponovilo. V skupnem tiskovnem sporočilu sindikalne federacije FIM-CGIL, FIOM-CISL, CCdL-UIL je med drugim rečeno, da bo sindikat pozorno sledil vsem premikom na tem področju, potrebno pa je tudi sodelovanje vodstva podjetja. Vprašanje bodočnosti tovarne IRET ostaja namreč še vedno brez odgovora. Podjetje izdeluje radijske naprave in se torej ukvarja z visoko tehnologijo, prodor na večje in zanimivejše tržišče pa ovirajo njeni sedanji delničarji, ki proizvod raje usmerjajo na manjši trg. Na srečanju s Confindustrio, ki je bilo preteklega oktobra, je o tem problemu govoril tudi dr. Cupin v imenu upravnega sveta. Vodstvo bi moralo namreč že od vsega začetka iskati zanesljivejše partnerje tako v zasebnem kot v javnem sektorju, v resnici pa tega ni storilo. Na prihodnjem srečanju med vodstvom Ireta, sindikatom in Deželo, ki bo 20. t. m., bo morala Dežela jasno povedati, kako namerava ukrepati in do kod segajo njene pristojnosti, vodstvo podjetja pa, kaj namerava z vsemi 270 delavci. V podporo italijanski skupnosti Istre in Reke Tržaški pokrajinski svetovalec KPI Stello Spadaro je predložil tržaškemu pokrajinskemu svetu resolucijo, v kateri govori o sedanjem položaju Italijanov v Istri in na Reki ter o vprašanju podpor, ki naj jih da italijanska država. Spadaro najprej ugotavlja, da je položaj Italijanov, ki živijo v Istri in na Reki zaskrbljujoč, kot so ugotovile že druge tržaške kulturne ustanove. Prav zaradi tega naj se Tržaška pokrajina obrne na Deželo F-JK in jo opozori na pereče vprašanje podpor. V duhu prijateljstva in sodelovanja, ki označuje odnose med »Italijo in Jugoslavijo, naj Dežela naredi vse možne korake v podporo italijanski narodni skupnosti v Jugoslaviji. Deželni posegi naj bodo hitri in učinkoviti, saj je potrebno zavarovati večkulturno situacijo, ki označuje to naše področje na severu Jadrana. Italijanska država bi morala povišati podpore, ki jih daje sonarodnjakom potom tržaške Ljudske univerze. Potrebno pa je najti še druge oblike podpor, ki naj preprečijo zaton italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji in s tem tudi zaton bogate kulturne dediščine. Italijanska skupnost je danes povsem odvisna od krajevnih in republiških sredstev. Potrebno je najti tudi nove poti, ki naj omogočijo, da bo istrska kultura bolj prisotna v Trstu, hkrati pa je potrebno omogočiti tržaškim kulturnim krožkom in ustanovam, da pogosteje obiščejo sorodne organizacije onkraj meje. V svoji resoluciji Spadaro predlaga čimprejšnje srečanje s predstavniki italijanske Unije za Istro in Reko, da bi se skupaj pogovorili o pobudah, ki jih je treba izpeljati. Novi proizvodni obrati v tržaški V Trstu pristane vse manj ladij državne družbe Finmare industrijski coni Pred dnevi se je pod predsedstvom inž. Dea Rossija zbral na prvi redni seji obnovljeni izvršni svet Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT). Med drugim je dodelil zemljišča za dve novi industrijski pobudi in za razširitev že obstoječega obrata. Pri Orehu bo kupilo 5 tisoč kvadratnih metrov obsežno zemljišče novoustanovljeno čevljarsko podjetje "Calzaturificio Triestino". Ustanovila ga je skupina tržaških in padov-skih podjetnikov, zaposlilo pa bo kakih dvajset ljudi. V istem kraju bo kupilo kakih 6 tisoč kvadratnih metrov novoustanovljeno tekstilno podjetje Adriatica Confezioni. Ustanovil jo je tržaški podjetnik Salvadori skupno s podjetjem skupine Marzot-to iz Vicenze. Tu bo predvidoma dobilo zaposlitev okrog 30 ljudi. Za razširitev svoje dejavnosti pa bo dobilo zemljišče še podjetje Volpi Motori Marini, ki že kakih 50 let proizvaja ladijske motorje v Trstu. Po oceni Avtonomne pristaniške ustanove je blagovni promet v tržaškem pristanišču lani zabeležil zadovoljiv porast, dobri pa so tudi obeti za bližnjo prihodnost. Zaskrblja pa nadaljevanje krčenja števila rednih pomorskih prog, s katerimi je Trst povezan. Lani je Trst imel 72 rednih pomorskih zvez; leta 1986 jih je imel 86, leta 1985 pa 91. Upoštevati pa velja, da je do našega pristanišča leta 1982 vodilo le 63 morskih prog. Podrobnejša analiza podatkov pove, da je lani pristalo v Trstu več ladij zasebnih plovnih družb, medtem ko istega ni mogoče trditi o ladjah državne družbe Finmare oziroma Tržaškega Lloyda. Drug zanimiv podatek pa pove, da se je lani v primerjavi z letom prej povečalo število ladij tujih plovnih družb. Te zdaj krijejo že 65 odstotkov celotnega prometa preko tržaškega pristanišča. Pri tem je sicer treba upoštevati, da večina prometa odpade na tranzitno blago, torej na tisto, ki prihaja iz tujine in je namenjeno v tujino. Posebno vidno je manjšanje prisotnosti družbe Finmare v Trstu. Še leta 1985 je v tržaškem pristanišču pristalo 332 njenih ladij, leta 1986 293, v prvih 11 mesecih lanskega leta pa komaj 208. Ladje ostalih družb pa so leta 1985 pristale v Trstu 1.217-krat, leta 1986 1.521-krat, v prvih 11 mesecih lani pa 1.900-krat. Na Trgovinski zbornici o bencinu Tržaška senatorja Arduino Agnelli in Stojan Spetič sta se včeraj sestala s predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem, da bi skupno razpravljali o posebnih kontingentih bencina po znižani ceni, ki naj bi ga prodajali v tržaški pokrajini. O tem vprašanju bo v kratkem razpravljal senat, kjer so že vložili zakonski osnutek. Tržaška Trgovinska zbornica bo seveda zavzeto sledila razpravi in se zavzela, da bi v senatu čimprej izglasovali ustreženi zakon. Po vsej verjetnosti bo morala prav Trgovinska zbornica upravljati bencinski kontingent, kot se to že dogaja v goriški pokrajini. Protest zaradi potopljene ladje Afera o Brigitti Montanari, italijanski ladji, ki se je novembra 1984 potopila v šibeniških vodah, se še ni končala. Medtem ko se bo o odgovornosti kapitana in o pravnih ter finančnih posledicah izreklo sodišče, pa afera buri duhove v vrstah naravovarstvenikov. Brigitte Montanari namreč še niso dvignili iz morja, čeprav je iz njenih skladišč verjetno že začel uhajati izredno strupen tovor: monomerni vi-nilklorid, ki povzroča rakasta obolenja. Zastrupitev tudi majhnega dela Jadranskega morja s tem strupom bi predstavljala pravo ekološko katastrofo. Da bi pozvali italijansko in jugoslovansko vlado, naj končno poskrbita za dvig Brigitte Montanari z morskega dna, bodo tržaški naravovarstveniki v petek, 22. januarja, demonstrirali pred jugoslovanskim generalnim konzulatom in pred prefekturo. Pobudniki manifestacije, združenja Amici della terra, Italia Nostra, Zveza za okolje, Liburnia in sklad WWF vabijo občane, naj se je v čim večjem številu udeležijo. Zbirališče bo ob 17. uri pred jugoslovanskim konzulatom, od koder bodo ob 18. uri prispeli pred prefekturo na Trg Unità. Iz fine kavarne najprej v bolnico, nato v zapor Za skodelico kave bomo od danes odšteli 800 lir Nevio Kalegaric in Settimo Piccolo sta ga že imela precej pod kapo, ko sta v ponedeljek okrog 18. ure vstopila v kavarno Degli Specchi na Trgu Unità. Da sta bila krepko okajena, je bilo °Paziti takoj, saj sta se komaj držala ha nogah. Ko sta pri točilni mizi naro-Cala pijačo, ju je natakar predhodno vPrašal, če imata namen plačati. Po-Hhmneža sta seveda pritrdila, vendar v hipu, ko sta izpraznila kozarca, sta 1° že nameravala mahniti čez prag. tedaj jima je prestregel pot upravitelj tthvarne Vincenzo Barbato in zahteval henar. Ker pa sta ga začela zmerjati, je Poklical agente letečega oddelka, ki . Pa so prihiteli, ko sta Kalegaric in Pic-c°lo že vzela pot pod noge. Vendar le nekaj metrov: že na drugem koncu i,r9u Unità sta padla v roke policistov. 0