Poštnin« pla/ana v gotovini. Leto LXVm., št. 8 Ljubljana, četrtek lo, |anoar|a 193$ Cena Din L— LOvENSKI izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — InseraO do 30 petit vrst d Din 2.- do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji ina era U petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica afcnv. * Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 4471- — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ŠL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.361. Madžarska poroča« Na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov bo madžarska vlada predložila poročilo o svofih ukrepih proti teroristom Zeneva. 10. januarja r. Redno zasedanje sveta Društva narodov bo otvor-jeno v petek. Prva dva dni bo svet razpravljal o podrejenih vprašanjih in šele prihodrji teden pride v razpravo rezultat plebiscita v Posaarju. Program zasedanja sveta vsebuje dosedaj 28 vprašanj ne računajoč pri tem likvidacijo jugoslovenske obtožbe proti madžarskim oblastem zaradi podpiranja teroristov. Čeprav se ta zadeva ne nahaja na uradnem programu sveta, se bo o njej najbrž vendarle razpravljalo na podlagi poročila madžarske delegacije. Do sedaj se še ne ve, kako bo madžarski delegat Eckharđt nastopal v Ženevi. Od madžarske strani pa se zagotavlja, da ima madžarsko poročilo 70 strani in 100 prilog. Doznava se, da je bilo prvotno nameravana podati zelo kratko poročilo, ki bi ne vsebovalo nobenih konkretnih podatkov o ukrepih, ki jih je storila madžarska vlada, da prepreči ponovitev slučaja Janka Puste. Sedaj pa se je madžarska vir.da odločila predložiti zelo obširno poročilo, ker se bo že meseca februarja pričel v Marseilleu proces proti aretiranim teroristom in ker je neki francoski Ust že objavil točne podrobnosti o tem, kateri madžarski uradniki so zapleteni v to afero. Iz tega vzroka je madžarska vlada smatrala za primerno, da prepreči eventuelne nesporazume in podaljšanje likvidacije jugosl o venske pritožbe. Nič manjše zanimanje se opaža za zasebna posvetovanja državnikov v zvezi s sklepom franoosko-italijansikega pakta. Vršila se bedo posvetovanja državnikov Male antante in Balkanske zveze. Prihod zunanjih ministrov Male antante se pričakuie za soboto popoldne. Simon in Eden na poti v ženevo London, 10. januarja, r. Angleški zunanji minister John Simon in pravosodni minister Anthonv Eden odpotujeta skupno v četrtek iz Londona v Ženevo, da se udeležita zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo sestal prihodnji teden. Zasedanje bo trajalo okrog osem dni. V Londonu se bodo pogajanja nadaljevala Obsržtte priprave za poset Flandina in Lavala — V ospredju bo razorožitveno vprašanje Pani, 10. januarja- AA. Iz Londona poročajo, da se tamkaj skrbno pripravljajo na pnnoi predsednika francoska vlade riandi-na in zunanjega ministra Lavaia. Angleško vojno ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve pripravljajo gradivo o vseh tistih vprašanjih, ki bosta o njih predsednik angleške vlade Macdonald in zunanji minister Simcn razpravljala d francoskima državnikoma. Ta pogajanja bodo logično nadaljevanje razgovorov in diplomatskih pogajanj zadnjih treh mesecev med Francijo in Anglijo. Verjetno je, da bodo v Londonu govorili predvsem o razorožitvi in o povratku Nemčije v DN ter o jamstvu za avstrijsko neodvisnost V vojnem in v zunanjem ministrstvu cO malone že sestavili dossier, ki bo obseual vsa vprašanja, o katerih se bodo razgovarjati v Londonu- Britanski sluteni krogi so izrazili v zvezi s tem mnenje, da bodo razgovor: francoskih in ansleških drzavpikov docela konzultativne^a značaja ter da bodo stvarno predstavljali logično nadaljevanj razgovorov in diplomatskih pogajanj, ki so se razvijala zadnje tri mesece med Parizom in Londonom. Pariz, 10. januarja. AA. Havas poroča: Listi primerjajo besedilo uradnih komunikejev, objavljenih v Parizu in Rimu- Na podlagri te primerjave sklepajo, da francosko-italijanski sporazum ni samo navadna pogodba, marveč pravi pakt o nadaljnjem sodelovanju. >J6urnak ugotavlja v tej zvezi, da že prihajajo na svetlo temeljni obrisi bodoče evropske organizacije- Ti obrisi pomenijo šele začetek, zdai pa je treba počakati na njihov nadalinji razvoj- V tej zvezi postaia jasno, da so angleške pobude glede razorožitve še preuranjene. Združena francosko-italijanska akcija 6e bo pač morala upreti prenaglenim pobudam Macdonalda in Simona. »Matin< ugotavlja, da upošteva rimska pogodba vsa stremljenja in vse občutljivosti- Revizionizem je odstranjen samo v svo-H napadalni in agresivni obliki- Čl. 19 pakta ki sovon o zakon;tem postopku glede revizije, bo vnovič osnova za obsodbo nasilja v službi nacionalnih zahtev. Glede moči, ki io bo Črpala Francija iz varnostnega sistema m sporazuma z Italijo, smatra list da bo omogočila Francir mnogo prostoduŠ nejše upoštevanje mednarodnih vprašani in zlasti svobodnejšo proučitev načrta o med-niro'ln' nmp;;'T' v inf*Klh sil E^len o bodočem mtvoju mednarodne politike London. 10 januarja, r Državni podtajnik Eden Je v govoru v Edinburghu Izjavil, ia bo francopko-italiianski dogovor povzročil 'zboMšan^e celokupneera evropskem položaja in le to doher začetek novpea ipta v katerem bo treba storiti še mnoer Rq 7ni-q vli-a lo<* o an^leSk; zunanj' popfki v -pcp'O' pT-ippcIo npn-p^pk ;r» •ip 1°3~ nova modrce oelr odločena ptap** v "-arvoin polnila 'n "??5tvr nar^^^v n^inecio trft'*»n irnr frlp^p \Tir9*onii r>bran'+ve reda r Posnar ju in ma^Sar«iro-miro«lovpnckesra kon^liv "» 'e 'zjavll Eden: M^nfm, da st je Dru- štvo narodov z načinom, kako je razpravljalo o teh dveh vprašanjih, povečalo svoj ugled ter si zagotovilo večjo avtoriteto v svetu. Nemčija se bo pogajala samo kot popolnoma enakopravna stranka Berlin, 10. januarja, č. Ves tisk je davi objavil obširna poročila in komentarje o italijansko-francoskem sporazumu. Posebno pozornost posvečajo listi uradnemu komunikeju v zvezi z vprašanjem nemške enakopravnosti v oboroževanju. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da pomeni ta sporazum vendarle korak naprej v razvoju evropskih političnih odnošajev. Če se primerja sedanji sporazum s francosko noto z dne 7. aprila preteklega leta, s katero je Francija gladko zavrnila nemške zahteve po enakopravnosti v oboroževanju, se mora ugotoviti, da obstoja med njima znatna razlika. List pristavlja, da postaja po novem sporazumu nemška pravica do enakopravnosti v oboroževanju sedaj predmet pogajanj med prizadetimi velesilami. Rimski sporazum vsebuje posredno predlog za nova Dogajanja v tem vprašanju, pri katerih bo nastopala Nemčija vsekakor kot stranka, ki bo enakopravna z vsemi ostalimi pogodbenimi strankami. Francija in Poljska Pariz, 10. januarja- AA. >Oeuvre€ objavlja odgovor francoske sekcije mednarodne zveze bivših bojevnikov na pismo, ki ga je poslal poljski general Gorecki francoskim bojevnikom. Že 16 let, pravijo francoski bojevniki v svojem odgovoru, se Francija trudi, da bi ohranila in organizirala mir. Za to svojo misel je žrtvovala mnogo. Med Francijo in Poljsko ni nepremostljivih prepadov. Na obeh straneh je dobra volja in • skupna želja za sporazum- Zagotavljamo j ras. da lahko vedno računate na podporo in sodplovanje svojih francoskih bratov. List pristavlja k temu odgovoru, da bo samo povratek k nekdanji prisrčnosti in odkritosti omogočil Francozom, da še verujejo v vrednost in stvarnost poljskega nr'':ntelj-stva Senzacionalen pred'cr amerifk^a pos'anca VVashington, 10. januarja. AA. Predlog resolucije, ki ga je stavil v poslanski zbornici demokratski poslanec Dies, je napravil veliko senzacijo. Poslanec Dies zahteva od ameriške vlade, naj iz-žene okrog 3 mili ione tujih državljanov, ki so po njegovih rakunih prispeli v Zedinjene države brez prepisanega dovoljenja za naselitev. V utemeljitvi svojega predloga pravi Dies rtalie da le v Zedinlemh državah o-krog 7 mili ionov tuicev brez ameriSkeea držav^an^tvp oziroma Epi še niso ?qh^evali Poslanec smatra <^a bi ^a r^fJr*1iij ukrep proti tujcem izdatno ublažil brezposelnost med domačim delavstvom. Megleni sklepi glede Podunavja Organ rimske vlade priznava, da nameravane pogodbe o Srednji Evropi ne bodo izločile revizionizma nostjo sporazuma med Francijo ln Italijo. Na podlagi skupnih smernic med Francijo in Italijo sta Avstrija in Madžarska poklicani, da v polni enakopravnosti aktivno nastopata. Rim, 10 .januarja, r. »Giornale d'Italia« poudarja danes politični značaj med Francijo m Italijo sklenjenih dogovorov ter odločno demantira v inozemstvu razširjene vesti o finančnih dogovorih med Francijo in Italijo. Italija ni izrazila nobenih finančnih želja ter nima potrebe, da bi o tem vprašanju pričela pogajanja s Francijo. Udeležba na železniški progi Djibuti—dis Abeba bo dovolila Italiji, da posveti večjo pažnjo trgovini z Abesinijo in da vodi politiko miroljubnega sodelovanja z Abesinijo, kar je preko interesov obeh vlad velike važnosti tudi za Evropo. Kar se tiče srednjeevropskega pakta, izjavlja rimski vladni organ, da se je primerno upošteval tudi revizijski problem, ki je bil glavni vzrok nasprotstev med Madžarsko in državami Male antante. Legalni revizijonizem se niti ne negira, niti ne izključuje. Francosko-italijanski sklepi o oborožitvi so v skladu z načeli, ki jih zastopa Italija, namreč, da se mora med največjimi interesi ranimi silami skleniti večstranska pogodba. Ta dogovor bi moral vsebovati za Nemčijo priznano načelo enakopravnosti glede obrambnega orožja »Tribuna« piše: Kdor trdi, da ima francosko-italijanski dogovor sovražno ost proti komurkoli, priznava s tem, da Ima sam zlasti v Podunavju nasprotne namere ali pa je računal z nemogoč- Posredovanje Vatikana Pariz, 10. januarja AA. Havas poroča iz Varšave: »Kurier Porranv« naglasa, da se je pri rimskih razgovorih zelo pokazal vpliv Vatikana, ki je po zagotovilu lista posredoval na Dunaju, da se Je izjalovila nemška demarša, ki JI je bil namen pregovoriti Avstrijo, da zavrne poroštva, ki sta jih sprejela v Rimu Laval in MussolinL Laval se je vrnil v Pariz Paru, 10. januarja. AA. Zunanji minister Laval se je včeraj vrnil v Pariz. Na postaji so ga pozdravili zastopnik predsednika republike, več aktivnih in bivših ministrov, veliko število poslancev, prefekt policije in višji uradniki. Od diplomatskega zbora so Lavala pozdravili apostolski nuncij in poslaniki Grčije, Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Na postaji je bila tudi četa starih Garibaldincev v kroju in zastavami. Novinarjem je Laval izjavil, da se vrača iz Rima popolnoma zadovoljen. Prepričan sem je dejal Laval, da sem varoval interese svoje države in interese miru s tem, da sem položil trajne podlage francosko-italijanskega prijateljstva. Zbiranje avstrijskih čet na nemški meji Veliki skega transporti čet iz Gornje Avstrije in Gradiščan-bavarsko mejo — Strah pred vpadom avstrijske legije Dunaj, 10. januarja, r. Po vesteh, ki so danes prispele iz Unca v Gornji Avstriji, so šli zadnje dni skozi line veliki vojaški transporti, deloma z vlaki, deloma pa s tovornimi avtomobili. Gre za prevoz vojaštva iz Gornje Avstrije in Gradiščanskega na bavarsko-avstrijsko mejo, ker mislijo, da bodo močni oddelki avstrijskih legionarjev, Id se zbirajo v Nemčiji, takoj po končanem ljudskem glasovanju v Posaarju skušali vdreti na avstrijsko ozemlje in Izzvati v Avstriji nove nerede. V Avstriji so prepričani, da bo Nemčija po rešitvi saar-skega problema znova osredotočila svojo akcijo na zavoje vanje Avstrije po hi-tlerizmu, kar naj bi dovedlo do padca sedanjega režima in omogočilo rešitev avstrijskega problema v duhu narodno-soclalističnih načrtov. V dunajskih vladnih krogih so glede teh vesti zelo rezervirani in poročil o koncentraciji avstrijskih čet na nemški meji niti ne deman-rjrajo niti ne potrjujejo. Amerika pristopi k ^ mednarodnemu razsodišča W as h in g ton. 10. januarja. AA. Senatni odbor za zunanje zadeve je s 14 proti 7 glasovom sklenil, naj Zedinjene države Severne Amerike pristopijo k haažkemu mednarodnemu razsodišču. Bdini pridržek bo v tem, da bodo mogle Zedinjene države pri vsaki priliki odkloniti sodelovanje svojih zastopnikov pri razpravi premirov, ki ne bodo v skladu z njenimi interesi. Zopet železniška nesreča v Rusiji Pariz, 10. januarja. AA. Iz Moskve poročajo, da 6ta pri Rostovu trčila dva vlaka drug v drugega šest oseb je mrtvih, 23 poškodovanih. Mednarodni valutni soorazum VVashlngton. 10 januarja. AA. Predsednik TJSA Roosevelt je včeraj izjavil, da bo že sedaj pri Slo do nekih sporazumnih mednarodnih ukrepov za ureditev medsebojnih odnosov med glavnimi svetovnimi v»inti- mi. Odhod LKvinova v Ženevo Moskva, 10. januarja. AA. Komisar za zunanje zadeve Ivtvlnov je včeraj odpotoval v ženevo, da prisostvuje seji sveta Društva narodov Reorganizacija avstrijskih httlerjevcev Dunaj. 10. januarja AA. »Linzer Volks-blatt« poroča, da bodo avstrijski narodni sociaBsr reorganizirali svoje vrste. Napa-lalni oddelki bodo preurejeni Obenem nameravalo ustanoviti polk smrti, ki se bo imenoval po Dollfussovem morilcu Planetti. Krhanje Gombosove vlade Budimpešta, 10. januarja, g. Ponoči je v zvezi z delno rekonstrukcijo kabineta ponudil svojo ostavko tudi dosedanji državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu Fran Marschall, izjavljajo pa, da vztraja za novega kmetijskega ministra določeni državni podtajnik Daranvi na tem, naj bi Marschall še dalje ostal na svojem mestu. Orjaško potniško letalo London, 10. januarja AA. Na zračni progi London—Pariz bo v kratkem v obratu novo letalo, ki bo lahko prenašalo 30 potnikov in letelo s hitrostjo 320 km na uro. Letalo bo preletelo progo iz Londona v Pariz v 70 minutah. Sedanja letala potrebujejo za to progo 2 uri in 15 minut. Novo letalo bo imelo 3 motorje. 96 žrtev železniške nesreče Moskva, 10. januarja AA. železniška nesreča na progi med Leningradom in Moskvo je zahtevala 17 človeških žrtev. Hudo ranjenih je bilo 56. lažje pa 23 ljudi. V zvezi s to nesrečo so aretirali 8 oseb, med njimi tudi strojevodjo in njegovega pomočnika Palestina vedno bol] židovska London, 10. januarja, b. Po stanju 1. januarja je v Palestini 307.312 Židov, kar predstavlja 26 odstotkov vsega prebivalstva. Med židovskimi priseljenci meseca decembra je bilo največ delavcev. Ljudi, ki so prinesli v Palestino najmanj tisoč funtov premoženja je bilo meseca decembra 526. med njimi 517 Židov med katerimi je skoro deset odstotkov takih, ki imajo nad 50.000 funtov premoženja Nastopna avdijenca bolgarskega poslanika Beograd. 10. januarja. Danes opoldne je novoimenovani bolgarski poslanik na našem dvoru g. Dimo Kazanov po običajnem ceremonijalu izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu svoja akreditivna pisma. Seja predsedstva JNS Beograd. 10. januarja. V ministrski sobi Narodne skupščine se je pričela danes dopoldne pod predsedstvom g. Nikole U«n-noviCa seja predsedstva JNS. Na seji raz pravljajo o kandidaturah za nadomestne senatskp volitve, ki so razpisane za X. februar. Iz sodne službe Beograd, 10. januarja. S kraljevim ukazom so na predlog ministra pravde Imenovani dosedanji pristavi za sreske sodnike, ta sicer Josip Fister v St. Lenartu v Slovenskih goricah, Ciril Golouh na Vrhniki in Fran Rupar v Preval j ah. IMpiomirani pravnik dr. Danilo Dougan je imenovan za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Igor Vilfan pa v Mariboru. Za pristava pri okrožnem sodiSču v Ljubljani je imenovan sodni pripravntk Rns Ernest Premestitev Beograd, 10. januarja. Na klasično gimnazijo v Ljubljano je premeščen Branko Golubović, dosedaj profesor realne gimnazije v Pančevu. Snežni zameti v Bosni Sarajevo, 9 januarja č. Na področju sarajevske železniške direkcije sneži neprestano tri dni. Zaradi visokih žametov so morali ukiniti železniški promet m<»d Mostarom in Sarajevom. Karambol avtobusa s tramvajem Pariz, 9 Januarja AA V Liegeu je trčil avtobus v tramvaj. Ranjenih je bilo 13 ljudi. Sneg v Splitu Spitt, 9. januarja č. V Splitu je danes padel sneg. Mladina je imela redko vm» lje, da se je ves dan kepala Vremensko poročilo JZSS Ljubljana. 10 januarja. JZSS je davi prejel naslednja vremenska poročila po stan m 8. t- m. Krvavec; —9, sneži, veter jugozapadni, na staro podlago zapadlo 10 cm novega pr šifca, smuka zelo dobra, skupno ležiSoe zasedeno. Zelenica: sneži, veter jugozapadni, na staro podlago zapadlo 60 rm snega, smuka prav dobra- Jeiersko: oblačno, sever, —9, sneži, tS rm pr§i?a, smuka dobra- Kf*-a na Smrekoveu: —12, na staro podlago zapadlo 30 cm pršiea, sneži, smuka prav dobra. POROČILO PO STANJU 9. t m. Pokljuka: —O, sneži veter severovzhodni, na 20 cm stare podlage zapadlo 15 cm snega, pršič. smuka odlična, ska kalnica uporabna. Kamnik: —8, drobno mede. mimo. TO cm nršiča, smuka manj ugodna. Bloke: —10, veter severovzhodni, sne ga brez podlage 25 do 30 cm, prsač. smuka dobra Sodražica: —10, oblačno, sneži, veter severovzhodni, 35 cm pršiča, smuka dobra, na Travni planini idealna Koča na Sv. Planini nad Trbovljem: —12. sreži. veter severozapadni. 1 m snega, smuka ugodna. Šmarje-Sap: cm pršića, smuka ugodna. Tržič: oblačno, sever. 6 cm snega, smuka neugodna. Kofce: drobno mede, na podlago 30 cm zapadlo 30 novega snega. smuka zelo dobra. Bled Jezero: oblačno. 5 cm snega. Bohinj: zelo oblačno. 3 cm pršiča, sneži, smuka neugodna. Kočevje: —8. zelo oblačno, sneži, pr-šič. smuka ugodna Polževo: snega 40 cm. jmuka dobra. Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: Polagoma se bo zjasnilo, v nižinah še nadaljnji padec temperature, v višinah bo temperatura porasla. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308 79 — 2321.15. Berlin 1306.60 — 1377.40. Bruselj 799.27 — 803.21, Curih 1105.85 — 1111.35. Londoc 167.15 — 168 75. Newyork 3375.58—3403.84 Pariz 225 88—226 40. Prajca 142.46—143.32 Trst 391.52 — 293 92 (premija 285 odst i Avstrijski šfhng v privatnem klirinfro R 11 do 8.20 INOZEMSKE BORZE. Curih. 10. januarja Beo«t*d T 02 F -riz 20.3725, London 1515. Newwork 307.71 Bruselj 72.275. Milan 26 405. Madrid 42 2» Amstertjo umrli, zaradi če* sar je bil zavrnjen tudi njihov sprejem. Kakor vsa druga leta. je bil lani največji naval na oba kirurgična oddelka, in sicer so sprejeli na I. oddelku 827,") moških in 2936 žensk, na II. oddelku pa 2011 moških in 1750 žensk. Na internem oddelku je »kalo zdravja 1819 moških in 1776 žensk, na otolo*k<->m 900 molkih in 903 ženske, na d^rmatološkem 1130 moških in 888 žensk, na okulističnem 1357 moških in 1263 žensk, na hafekoifskerfi 285 molkih in 328 ž>n#»k, na nevrološkem 394 moških in 402 ženski, otroška bolnišnica pa je sprejela pod svoje okrilje 668 dečkov is 706 deklic. Na proti-tuberkuloznem oddelku je tekalo leka 384 moških in 428 iensk- Povprečno je skoraj vse leto enak naval na bolnišnico, le na obeh . kirurgičnih oddelkih je običajno junija, julija in avgusta največ bolnikov, ker se pri raznih delih na polju in v gozdu ponesreči največ ljudi. Umrlo je lani v bolnišnici 488 ljudi, 276 moških in 212 Žensk. Umrljivost je torej znašala okrog 2*/o, kar je razmeroma lelo malo in ponoven dokaz velike požrtvovalnosti naših zdravnikov, pohvalo pa zasluži tudi vse naše bolniško in strežniško osob-je. V primor« z lanskim letom je tudi umrljivost znatna nadla, saj je lani umrlo 665 bolnikov izmed 21.680. Najbolj umirajo Uudie na r:T7'iih notranjih boleznih in zaradi tem im Ind I bila umrljivost na internem oddelku največja. Na tem oddelku je umrlo 71 moških in 87 žensk, na L ki-rorgicnem 45 moških in 22 žensk, na II. kl-rurgičnem 41 molkih in 23 žensk, precejšnja je pa tudi Umrli'vost v otroški bolnici, kjer je umrlo 52 dečkov in 38 deklic, doclm le tuberkuloza pobrala 22 moških ;n 9 žensk. NatmaniSa umrljivost je na oddelku za očesne boW.ni, kier sta umrla fiflmo dva moška in 1 ženska. Največja umrljivost je bila v glavnih poletnih in tudi v glavnih zimskih marcih Pri brezdomcih v mestni ogrevalnici Pozimi je hud naval oa ogreval nico — Zdaj ima v nji dom 19 nezaposlenih Ljubljana, 10. januarja. V Kosovski ulici, ki drži od Poljanske ceste ob vojašnici proti Gruberjevemu prekopu, stoji zfdano, a neometano pritlično poslopje, ki so ga nekateri neofieijelno krstili >MeMstni hoteU Hotel sicer ni, a tudi ne koliba. V njem so našli brezdomci zaselen, vendar topel, če Že ne udoben dom. Mnogi, ki ne vedo, kam bi ge zatekli pozimi, ko ne morejo več prenočevati na prostem, si žele, da bi jim mestni socijalni urad nakazal prostorček v mestni ogrevalnici, toda vsem ne morejo ustreči. Sprejemajo le najpotrebnejše in v mesto pristojne Takoj pri vhodu je oskrbnikova soba, hkrati njegova pisarna in spalnica. Nasproti železne postelje pa stoji tudi preprosta knjižna omara. Ogrevalnica ima namreč tudi skromno knjižnico. Sploh dobiš vtis, da je ogrevalnica povsem zaključen zavod ter res v nekem pogledu hotel, čeprav brezdomci leže na >pričnah. Hotelskih 9ob seveda ni, ampak je le en skupen prostor. Vzdolž ob steni so neprekinjena ležišča. Prostor ogrevata dve zelene peci. Ob njiju so preproste mize. kjer se razvija »družabno življenjec ogrevalnice Vtis imaš, kot da si vstopil v vojaško sobo, samo nitrite te ne pozdravi po vojaško. Prisedeš pa lahko ter se razgovoriš z »gosti« o križih in težavah tega sveta. Ali pa kibiciraš ob kraljevski igri. Brezdomci imajo pač po 24 ur časa, da se — kratkočasijo;. Sami pravijo, da se jim zdaj ne zdi ugodno vreme za promeniranje. Zato ostajajo doma. Kožuhov nimajo ter niso navdušeni za sprehode v promenadnih oblekahc _ Smučali bi se lahko, — pravi najzgovornejši. — toda socijalni urad ne deli smuči. Vendar morajo >z doma. če hočejo jesti. Zajtrkujejo sicer v ogrevalnici, kosilo in večerjo jim pa dele v Mestnem domu. Imajo torej popolno preskrbo ter ji mni treba tako beliti si glave z eksistenčnim vprašanjem, kakor nezaposlenim, ki se potikajo po mestu, prepuščeni sami sebi. Oskrbnik že starejši mož, nezaposleni solicitator, ne opravlja baš zavidanja uredne službe, kajti biti takorekoč poglavar tako velike družine, kakršna jo zdaj v ogrevalnici, n iposebno prijetno. Brez discipline ne gre tudi v ogrevalnici, a kjer je treba upoštevati red, so neizogibni prestopki, zato oskrbnik ne sme izgubiti ravnotežja. Včasih je treba pomiriti razvnete duhove in oskrbnik mora biti diplomat, pa tudi sodnik, da ne pride do viharjev in da ne i zavie kri v vroči ogrevalnici (Topla je reč, i sa] porabijo 150J kg premoga na mesec.) Vendar se brezdomci dobro razumejo, j čeprav se sicer precej razločujejo; različnih j poklicev so, največ je sicer rokodelcev, vendar so med njimi tudi uradniki, zavarovalni potnik, natakar in pred dnevi jo bil tudi zobotehnik. Težakov, ki niso izure-ni nobenega rokodelstva, je malo. Značino je da so med gosti ogrevalnice nekateri že res doma v nji, ker so z malim presledkom že 2 leti njeni gostje. Večina jih sicer »izletk spomladi kot ptički iz kletke ter krene v svet. Zanimive zgodbe prežive poleti, ko se klatijo skoraj po vsej državi za kruhom in prigodami, pozimi pa vedo povedati, kje je najbolje. Nekateri tudi priznajo, da ni baš tako napačno v ogrevalnici, Čeprav so ležišča nekoliko trša kot dišeče 9eno. Kakor ptice selivk^ se vračajo na zimo v Ljubljano in hitro se napolni >Mestni hotel«. Zdaj ima ogrevalni ca 19 gostov. Eden je v nji nepretrgano že od aprila. Tudi poleti zatočišče bredomeev ni prazno. Mestni socijalni urad daje nakazila za ogrevalnico nezaposlenim od meseca do meseca. Ko veljavnost nakaznice poteče, mora oskrbnik deložirati nezaposlenega, ako si ne preskrbi nove nakaznice. Med brezdomci jih je precej že starejših; najstarejši je 64 let star, dočim je najmlajši 22 leten. Prejšnja leta so imeli brezdomci samo prenočišče, zdaj pa dobivajo ludi hrano. Kuhinja delavske zbornice dobavlja kosilo in večerjo zdaj za 30 nezaposlenih. Mlekarska zadruga Prevoje dostavi vsak dan po 15 litrov mleka na Poljansko cesto, da imajo brezdomci zajtrk v ogrevalnici. Ne dobivajo pa kruha in kdor ni zadovoljen s to hrano. Ki pač mora skrbeti sam za pribolj-Ške. V ogrevalnici življenje poteka po urniku. >Dežurni« morajo vstajati ob 6., drugi ob 7. Potem je do 21. r-prosta zabava«; ob tej uri oskrbnik zaklone ogrevalni™ in kdor ostane zunaj, si pač mora poiskati drugje prenočišče Rrevrlomei nreienm »o naš list, ako pa hočejo čitati Sa druge liste, jih morajo iti čitat v mesto pred deske. Oskrbnik je umetnik. Prosil je za slike za pisarno in ker jih ni dobil, jih je naslikal sam — kar na steno z okvirjem vred, toda posrečeno To je pač pisarna mestne ogrevalnice. Tragedija podeželskega dekleta Moč uniforme jo je zvabila v pogubo in moč uniforme jo je spravila na varno Ljubljana, 10. Jan. Nihče ne ve prav za prav, kdaj se Je pričelo, kdaj je šinil vanjo vrag, ko je stopal« okrog domače hifre pod hribom, ko je odšla v vas ali pa hodila med vajami po beli cesti, še prav mlada j« bala takrat Francka. Brhka in postavna. Za nikogar v vasi ni imela lepih oči in zaman so se tJTidill domači fantje, di bi užgali v njej ogenj ljubezni ali vsaj plamenček majhne naklonjenosti. Francka pa jo takoj zagorela, če se je približal uniformiran mladec, orožnik, finančni stražnik. V prsih ji je pričelo butati, v obraz ji je planila rdečica, ustnice je napol odprla, da so se videli beli zobčki. in kar težko je dihala. Moč uniforme! Izzvala je vse mogoče prilike, da je lahko spregovorila z njim, ki jo je očaral, tičoč v uniformi. Glasno Je govorila, da je opozarjala nase. in ko je pristopil bliže, je oslabila glas do Šepeta, do pritajenega diha. Prvi je odšel drugam. PriSel Je drogi :n se oglašal tretji. Uniformirani mladeniči vseh hranž so prihajali mimo hiše ln z vsemi se je pomenkovala Francka. Lepa je bila še tedaj in tudi še potem, ko se je na enega izmed svojih Čestilcev presilno navezala. Ni mogla več živeti hrez njega. Nekoč je prenehal hoditi mimo hiše. Sama je odšla v trg fn zvedela, da Je prestavljen v Ljubljano Francka se je odločila, da tudi sama odide v mesto, da gre služit. ^No. pojdi,* je menila stara mati. saH. de*-v, pazi dekle!« je pristavila strogo. Tako se je res zgodilo, da je prišla Francka v Ljubljano. Iskala je službo ln se zglašala v raznih posredovalnicah Dobila je službo v mali družinici in vsako orosto urico Izrabila, da je Iskala svojega drageera Vendar v mestu Je toliko uniformiranih ljudi Ni našla pravega Srce j« te bolelo, bolelo dpleo časa Potem pa :Je obupala, da bf ca našla ln se je navezala na drugega. Hotela Je btti vedno z njim, a *e Je prfctttKn. ia Ji Je u£eJ 1 ta. NlkoU ni zvedela, kam. Morebiti je bilo baš narobe kakor z onim, in je odfetd iz mesta na deželo. Zopet je Francka pričela Iskati tega, dokler ge je niso naveličali v službi ln se ni znaala na ulici. Dobila je mcato v gostilni, v kuhinji. Rada, v*=e prerada ae Je ozirala skoz okence ali pri priprtih vratih v gostilniško sobo, kjer j« bilo živahnejše življenje. Samo da je opazila rokav ali rob uniforme, pa ji je že bilo lažje pri srcu. •Istočasno pa je rastla njena radovednost. Našla je vse mogoče pretveze, da je smuknila v sobo in se vabljivo posmehljala v ta ali oni kot. Bilo jo je Se samo zaupanje vase in v lepo bodočnost. »TJh,« so menili nekateri, *to ti je dekle . . .!« Govorili so ji prijazne besede, se ji dobrlkali in ji obljubljali zlate gradove. Nekega dne je Francka zopet zagorela v ognju ljubezni in izginila iz gostlllne. Kmalu je sledilo razočaranje in zopet Je stala na ulici Brez pomoči, od nikoder dobre besede. Znova se je pričelo beganje od posredovalnice do posredovalnice. Ni vedela, kam s časom Naenkrat se je znašla v družbi brezposelnih dečkov; dopadlo se ji je njih govorjenje. Cisto se je pa zmešala, ko je prišel izza vogla on. njen prvi. Nič več m bil v uniformi, bil pa je še vedno postaven ln rdeč v obraz. Poteenil Jo je v stran, jo povedel s seboj in ji pripovedoval nekam zmetano zrodbo. Nekaj ni bilo prav v službi in čaka zdaj. da se stvar pojasni ln da zopet obleče uniformo. Francka ga je poslušala iskrenih ofii Oprosčala mu je w In mu vse verjela Ves dan sta bila skupaj In se našla tud* naslednj« dan Petem pa Je fant izslnll Zaman «ra je iskala ln prloela Je «onet tavati sem in tfa Tz dneva v dan Povsod Je srečnvala drnsre m se pnmenfc-nvala z njimi Priman«*evalo i» le že denaria In eri-sTHena Je blln ns^efti se nr* starejši ženski, kamor so pr*h*»1nl1 spat tudi neznan ci. Vse se je zasukalo okros nje. sama ni več vedela, kaj m godi z njo. čim dalje bolj je propadala. Usla je is stanovanja in se zopet potikala po mestu. Vedno novi znanci to jo vabili ■ seboj. S nočjo vred ■i je morala preskrbeti prenočišča čeato tudi na hlevu v predmestjih. U gruč poeta* vajočih brezposelnih, ali posameznik« ki j« prišel mimo, jo je klical: »Fani!«. Govorili so o njoj x razumevajoč i m nasmeaV kom. čim dalje bolj jo oalhala Fani. postala je mrka in žalostna 8koz temačnost obdajajooaara jo življenja te je ozirala nazaj po zdravi ln čisti preteklosti, po črnaih. ki jih jo preživljal« doma. Sredi sanjarjenja v šupl v Mestnem logu jo je abudll hrup. Naenkrat so se pojavili pred njo uniformirani možje. Pozvali ao jo, naj gre z njimi In je Francka voljno sledila. Ure in ure js preti vi jala ▼ rdeči bili med etro-gimi moiml. Solze ao JI prale dušo. Zahre-penela je po domn. po domačih in po vasi. Odpeljala se Je, vsa sita, s prezirom v srcu do ljudi, ki ao jo izrabljali, s trdnim sklepom, da se znajde v novem lepšem življenju, ki ga Ji more dati le domača vas. Nove muzikalije »Dobro srečo, mladi kralj.« V založbi Kleinmavra in Bamberga je ravnokar izšla pod gornjim naslovom zelo lepo opremljena zbirka mladinskih zborov. Zbral in uredil jih je naš marljivi glasbeni pedagog g. Luka Kramolc Na dvanajstih straneh velikega formata je lično in jasno litografiranih šest zborov, ki nudijo šolskim ženskim zborom vseh kategorij hvaležno gradivo za nastope ob raznih šolskih slavnostnih prilikah. Na pobudo in prošnjo g. L. Kramolca sem prispeval jaz dva dvoglasna mladinska zbora s spremljevanjem klavirja. »Petrovo kolo< se mi je kar samo komponiralo zaradi jako posrečenega živahnega teksta Danila Ge-rinška. Mislim, da bodo količkaj Izurjeni mladi pevci kolo z vesel iem prepevali. Enako močno me je pobudilo k uglasbitvi A. Debeljakovo ljubeznivo otroško in z ozi-rom na skrito zaporednost vseh petih samoglasnikov duhovito besedilo »Dobro srečo, mladi kralj!«, ki je dalo tudi naslov zbirki. Skladba utegne razveseliti zlasti naprednejše dekliške zbore meščanskih, srednjih in učiteljskih šol. Dr. Fr. Kimovec je zbirko obdaril z ljubko, skoro pristno narodno skladbico ^Otroci Petru II«. Tudi to besedilo je A. Debeljakovo. Zborček je silno lahak, prikupno melodičen in namenjen zlasti najmlajšim pevčkom. Kar takoj jim pojde v ušesa. Krepka in zanosita je Šantiova triglasna a capella koračnica »Od Triglava do Vardara« na besedilo M. Kevi-ča. Ravnotako se bo takoj priljubila tudi troglasna a capella »Himna Podmladka Jadranske Straže« Matije Tomca. Zrasla je na tekstu M. Jarca Obe skladbi sta lahko izvedljivi, sveži, hvaležni in bosta zelo dobrodošli, saj imamo takega razgibanega, živahnega gradiva za šolske pevce malo. Zbirko zaključuje patriotična bolgarska »Rodino mila«, tekst in muziko je napisal znani bolgarski glasbeni pedagog Boris Tn-čkov. »Rodino mila« je zelo popularna pesem, ki jo v Bolgariji z navdušenjem prepeva zlasti šolska mladina. Jaz sem jo priredil za triglasni zbor in klavir. Prav bi bilo, ako bi bolgarskemu tekstu bil podložen slovenski prevod v pesniški obliki. Ob koncu skladbe je prevod v prozi, kar končno tudi zadostuje. Zbirko kljub temu. da sem sam prispeval k nji, mirne duše priporočam prav gorko vsem šolam. č SAMO SE DANES velika senzacija Muzej živih lutk Prvi barvan film ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Drobiž iz Kamnika Kamnik, " januarja. Novo leto se je letos v Kamniku pričelo s požarom in poznavalci trdijo, da je to slabo znamenje. Silvestrov večer je priredila samo Čitalnica, vendar pa je požar zmotil ljudi, da tudi edina prireditev rri bila tako obiskana kakor prejšnje leto. Na prireditvi je sodeloval kamniški salonski orkester, ki je pred 36 leti prvič nastopil na čitalniškem silvestrovanju pod vodstvom svojega ustanovitelja skladatelja Viktorja Parme, čigar spomin je počastil orkester z izvajanjem nekaterih naj-priljubljenejših skladb. O polnoči je imel lep nagovor predsednik Čitalnice g. dr. Janežič. Smučarji so šli pričakat novo leto v planine, kjer so bile vse koče zasedene. Vsaj enkrat so o praznikih planine prišle v večji meri na svoj račun, saj dozdaj je bilo že par let v dolini pred božičem dovolj snega. Se vedno so planinske koče polne smučarjev rn to nedeljo je večerni kamniški vlak odpeljal v Ljubljano okrog 80 smučarjev, ki so se vrnili 8 kamniških planin. V tem letu smo imeli že dva pogreba in sicer smo pokopali 89 letno go. Ano Tomčevo z Novega trga in frančiškana p. Kajetana Kogeja. Kamniški kino nam je preskrbel za ta teden filma Balkanska vojna in pogrebne svečanosti za kraljem Aleksandrom Za predvajanje vlada v vsej okolici veliko zanimanje in vsa ^ol^ka vodstva so že prijavila udeležbo Vsak dan bosta po dve predstavi Sezona občnih zborov je ie pričela in druirva so si že zagotovila najvažnejše termine. Občini zbor Sokola bo 23. t. m. V zakonski jarem sta v šolskih počitnicah skočila dva para. Poročili so se g. Jože Svajger. profesor na II. drž. gimn. v Ljubljani in gdč. Zlata Lobodova, hčerka kamniškega organista g. Lobode ter No-vomeščan g. Jože Dular, gimnazijski profesor v Ptuju in učiteliica v Kamniku gdč. Valči Horvatova, agilna vaditeliiea našega Sokola, hčerka znanega koroškega narod-niaka nadučitelja v p. g. Lovra Horvata. Obilo sreče! Ameriške žene. Mnogo amerhMdh žen je doma v literaturi, droge so doma v elfrkarefcvu. zopet druge v glasbi, toda doma jih je >doma< zelo malo. Akcija narodno obrambnih društev Sosedu« države naj izpolnijo obveznosti glede zaščite interesov narodnih manjšin Trbovlje 9. januarja, VoaU nekaterih domačih ln inozemskih listov, da hi te po sklepu rimskih konfo-renc med Francijo in Italijo naša država morala odreči svojim narodnim manjšinam, so vzbudile tudi pri tukajlnjih narodno* obrambnih društvih razumljivo bojazen. Glasom teh vesti bo v bližnji bodočnosti s strani velesil predložen raznim podonavskim državam predlog, da sklenejo medsebojne pogodbe o garanciij mej in nevme-savanju v notranje zadeve ene in druae države. J u posloveni smo vedno spoštovali obstoječe državne meje in integriteto sosednih držav, prav tako smo vedno spoštovali in izpolnjevali obveznosti, ki jih je nasa država prevzela z mirovnimi pogodbami. Nikoli se nismo vmešavali v notranje zadeve sosednih držav, ker preveč cenimo lastno svobodo, zato tudi nočemo ovirati svobodnega razvoja naših sosedov. Ker smo sami vedno vestno in točno izpolnjevali z mednarodnimi pogodbami prevzete obveze, smo smatrali, da jih bodo tudi naši sosedi. Toda varali smo se. Tako na pr. naša severna soseda Avstrija kljub obvezam, ki jih je prevzela z mirovnimi pogodbami za zaščito naše narodne manjšine na svojem teritoriju te zaščite narodni manjšini noče nuditi ter vztrajno raznaro-dtje naš narodni živelj zlasti v slovenskem Korotanu. Mi nimamo nič proti temu, če med drugimi tudi naša država zajamči današnje *■ -i— meje ter sklene pogodbo o nevme-šavanju v notranje zadeve sosednih držav, toda pod pobojem, da bodo tudi naše sosede spoštovale s pogodbami prevzete obveznosti, kajti znano je, da baš Avstrija, ki si očividno najbolj prizadeva., da bi dosegla s svojimi sesedami pogodbe o nevmešava-nju, niti najmanj ne izpolnjuje pogodbenih obvez o zaščiti naših narodnih manjšin na svojem ozenilju. Zato so naše narodno obrambne organizacije sklenile, v teh pomembnih dneh, ko se bo več ali manj odločala nadaljna usoda naših krvnih bratov onstran meja naprositi merodajne činitelje, naj pri predstojećih pogajanjih stoje na stališču, da se imajo v prvi vrsti spoštovati in izpolnje- vati od sosednih držav, jlasti od Avstrije že s mirovnimi pogodbami prevzete obvei-nosti o pravni in kulturni za.-čiti naše na rodne manjiine v slovenskom Korotanu, in šele i>otem se naj sklene jo nove pogodbe o garanciji mej in nevmeaavanju v notra nje zadeve to ali one soso.ln«* države. Ce bo naša soseda Avstriji izpolnjevala vse z mirovnina pogodbami prevzete obveznosti o pravni in kulturni zaščiti naše narodne manjšine, |>otein so ji ni treba bati nobenega vmešavanja v njene notranje zadeve s strani naše miroljubne države. S ]>osebnimi brzojavkami *o deloma iti včeraj, deloma pa bodo še v prihodnjih dneh tukajšnje iiarodno-obrambne organizacije naprosile kraljevsko vlado, da se pri predstoječih pogajanjih ozira na to in zaščiti interese naših narodnih manjšin. Tako je glavni odbor Legije koroških borcev odposlal predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiru brzojavko o.aslednie vsebine: »Pridružujemo se prošnji Rrauibora Z mednarodno pogodbo prevzeto obveznosti o kulturni in pravni zaščiti narodne manjšine Avstrija ne izpolnjuje. Prosimo, da pri bodočem urejevanju razmerja z Avstrijo dovoljno zaščitite interese naših narodnih manjšin, čuvajmo Jugoslavijo! —Branimo slovenski Korotan. Olavni odbor Legije ko roških borcev: Dr. Janez Jenšterle. predsednik. Družba Sv. Cirila in Metoda pa je poslala kraljevski vladi brzojavko sledeče vsebine: »Naše narodne manjšine v so>ed nih državah so brjz vsake pravne in kulturne zaščite. Prosimo Vas, da, kakor vedno, tudi pri predstojećih pogajanjih l sosednimi državami stremite za tem, da b<» do naše narodne manjšine vsestransko do voljno zaščitene. Čuvajmo Jugoslavijo! Družba Sv. Cirila in Metoda v Trbovljah: Jože Cesčut, predsednik. V naslednjih dneh bo sledilo še več brzojavnih prošenj vladi in to Jadranske straže, Organizacije jugosl. emigrantov in drugih nacijonalnih organizacij, v katerih bo izražena želja, da se zaščitijo naši gospodarski in nacijonalni interesi ob Jadranu, kakor tudi naše narodne manjšine onstran meja. ft. F. Snežni zameti in mraz Dochn v dravski banovini zimski športniki še niso prišli na svoj račun, je zima v južnih krajih povzročila že velike neprilike Beograd, 10 .januarja- Dočim se v Sloveniji še ne moremo preveč pritoževati zaradi hude zime in snežnih žametov in ko na Gorenjskem takorekoč :primanjkuje« snega, saj ga je v Kranjski gori samo 2 cm, prihajajo iz južnih krajev naše države poročila o naravnost strahovitih snežnih zametih, silnem mrazu, neznosni burji in drugih sličnih neprijetnostih- Tako je prav za pravoslavne božične praznike nad Beogradom in vso bližnjo okolico, pa tudi Banatom divjala kosava, kakršne že dolgo ne pomnijo. Veter, ki je prišel e Kavkaza preko Črnega morja in preko Karpatov v naše kraje, je prinesel s eeboi hudo zimo. Po vesteh meteorološkega observatorija v Beogradu je kosava brda e silo 19 m na sekundo, kar znaša približno 70 km na uro. Minimalna temperatura ie znašala okro« 13 stopenj pod ničlo. V Beogradu ie enežni metež povzročil velike zapreke v prometu- Sneg je bil včasih tako eost, da 9e ni videlo niti nekaj metrov naprej. Silna kosava je povzročila % mestu ogromno škodo. Veter je lomil drevje, trgal lepake in prevračal kioske, zaradi snežnih žametov je bil večkrat prekinjen ali pa ponolnnma onemogočen tramvajski pro met- Ponekod so sredi ulic nastalo prav- Iz Ptuja — Odbor za strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi prihodnje javno predavanje v prosvetni dvorani v Mladiki dne 5. januarja ob 20. uri Predaval bo prof. Alič o zgodovini mesta Ptuja. Naslednji dan bo ogled ptujskih znamenitosti. Ker je to predavanje in ogled ptujskih znamenitosti tudi za druge Moje zelo važno, se vabijo prav vsi, da se predavanja udeleže. — Prijatelji tuje lastnine izsledeni. Pri zadnjem velikem požaru pri Sv. Barbari v Halozah je utrpel trgovec in gostilničar 2iga Primožič veliko škodo, ko mu je popolnoma pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Pri reševanju gostilniškega in trgovinskega inventarja pa so se našli zlobneži, ki so blago kar na veliko kradli in ga odnašali domov. Orožniki v Zavrću so sedaj izsledili nekaj takih ticev ter jih ovadili sodišču. _ Skrivnostni strel. Te dni je šla po- sestnica Grandušek Neža iz Nove vasi s svojo sestro Grandušek Alojzijo po cesti skozi gozd v Rogoznici, ko je nenadoma za njenim hrbtom počil strel, ki je dva koraka za hrbtom posestnice Neže Grandušek zapičil v zemljo Grandušek Neža se je strela tako prestrašila, da je zbolela in je morala tri dni ležati v postelji. Orožniki so skrivnostnega strelca izsledili in ga ovadili ptujskemu sodišču. *z Sfcaffe hoUt _ Tovarna >$ešir4: v Škofji Loki nam poroča glede včerajšnjega članka >Indii'tri ja odpušča delavcem, da ni odpustila delavcev. Na stvari je resnice le toliko, da te tovarna poslala vse svoje delavstvo pred nožičem za teden dni na brezplačni dopust in sicer zaradi inventure, snaženja parn**-ga kotla in ker je v branzi prenehala sezona. Vsi delavci so sedai že zopet na delu. — Kmetijski film v skofji Loki- Kmetijsko poučno filmsko predavanje v žab-nlci dne 12 t m. odpade zaradi zaprek teto filmsko predavanje pa se bo vrSilo v soboto dne 12 t- m ob *5 zvečer v dvr> rani Društvenega doma v škofje Lrok< fSpodnj! tr*> OkoMfikl kmečki sospo^ajjl ln drugi interesenti se rablje. čete neprehodne barikade. Odneslo je vec dimnikov in potrgalo je tudi več žlebov, v Kralja Aleksandra ulici in na Terazijab pa večino reklamnih d«»k. Zaradi snežnega meteža sta tudi trčila skupaj velik tovorni avtomobil in tramvaj. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, toda gmotna škoda je velika. Beograjčani so ostali povečini doma za pečjo in gredo ljudje ua cesto le v primeru nujnih opravkov. Na Donavi in na Savi so nastale velike težkočo v prometu, ki ie skoraj popolnoma ukinjen. Na Savi se je včeraj potopil majhen parnik »Karaš«, v ze~ munskem pristanišču pa je kosava prevrnila šlep srbskega brodarskoga društva št 102. na katerem je bilo ti vagonov cementa. Na šlepu je bil krmar Mirko Opatić. ki je breiz-brižno &pa) in se šele zbudil, ko se je začel tovorni čoln potapljati. V zadnjem hipu je skočil na obrežje. Tudi v Bosni divjajo ie tri dni hudi snei ni viharji. Med Mostar jem in Sarajevom so padle ojzromne množine snega, da ie bil prekinjen železniški promet. Tudi v srednji in severni Dalmaciji ie začelo gosto snežiti, da so vse Zagorje, Primorjo *n otoki pod snegom. V Splitu je sneg 9 cm vi*ok- KOLEDAR Danes: Četrtek, 10 januarja Katoličani Agaton, Dobroslav. Današnje prireditve Kino Matica: Enkrat v življenju. Kiuo Ideal: Pesem, poljub dekle. Kino Dvor; Muzej živih lutk. Kino $iška; Kleopatra. Ljubljanski Sokol obrni zbor oh 19.3a v mali dvorani Narodnega doma Deiurne lekarpe Dane»: Dr. Kmet, lyrševa cesta 41. Trnkocsy ded, Mestni trg 4 l?ataj^ Šelenburgov* ulica 7. Kino Tako zanimivih filmov, kakršne nam b" jutri pokazala ZKD, gotovo še niste vide li. Palestina je obljubljena dežela, kamor nas bo popeljal na ponosni brod »Kraljica Marija«. Videli bomo še marsikaj drugega. Poleg vsega pojdemo v Egipt pod piramide, od tu na obalo zelenega Nila ter na rob Sahare. Marsikdo bo srečal v tem filmu samega sebe ali vsaj znance. Poleg tega nam bo pokazala ZKD se nas Split, vendar čisto drugačen Split kakor je v tem filmu, ga je menda videl lo redkokdo. Ta film je nekaj prav poeeb ne zanimivega. Kot dodatek bomo videli »Slovanske plese«, posnete v Ljubljani. Obudili bodo mnogo lepih spominov in željo, da bi se še večkrat srečali pri takib slovanskih prireditvah. Tudi v tem filmu bomo videli mnogo naših znancev in znank ter marsikdo tudi samega sebe -Predstave bodo jutn ob pol 3. Vstopnina 3.50, 4 50. 5.50 in 6.50. Ali veste, da je film »Esklmo«. naprav Ijen po delih slavnega raziskovalca Petra Frenchena »Eakimo in Flucht ins weisse Land«. prava senzacija za stare ln mlado. Ako je bil senzacija »Tarzan«, potem je to še večja senzacija V filmu bomo videli tl6oče še neznanih reči. Predvsem p* nas bo atantmala božanska Dor tnk in iepi Mala, oba Eskima, ki '.str ar h glavno v»og<-> v tem nanetem delu. ČUVAJMO JUGOSLAVI.r Stcv. 8 »SLOVENSKI M A ROD«, te 10. jumrj* 1085 Strm S. Danes ob 4^ 1.y4 ta 9.V4 premiera vesele operete Smeh — godba — petje — veselje ln mnogo ljubem) Katica Nagy Wcl, Albach Retty, Gustav Waldau Elitni Kino Matica Telefon fltev. 21-24 Predprodaja vstopnic od 11. do %13- ure. DNEVNE VESTI — Smuški tečaj na Pslsevem. Gorenjska središče našega zimskega športa, je po Čudnem naključju ostala leto.- skoraj brez snega, toda Dolenjci §e glede snega ne morejo pritoževati. Tako smo prejeli telefonsko poročilo, da je po vsej Dolenjski zapadel debel sneg, a na Polževem ga je danes že 40 cm. da je smuka naravnost imenitna. V nedeljo 13. t. m. bo otvorjen na Polževem smučarski tečaj, v katerem bo poučeval začetnike pa tudi bolj izvežba-ne smučarje znani in izprašani smučarski učitelj Ervin Zupan. Prijave sprejema klubov tajnik g. Jože Zupančič, Ivnafljeva ulica 5, telefon 31 -22 do 31-20, do sobote opoldne. Prijavnina bo naknadno določena. Prijatelji belega sporta vabljeni. — Najstarejša Jugoslovenka umrla. V Županji eo te dni pokopali Kato Pueaniee-vo. k« je b;la menda najstarejša ženaka v Jugoslaviji. Pokojna je bila rojena |. 18*23 v neki vasi na Moravskem, živela pa j« stalno v Slavoniji. Bila je štirikrat poročena in štirikrat vdova. Vse življenje ni poznala razen naboda drujje bolezni Ljudem je pripovedovala, da mora vsakdo, ki hoče dočakati visoko starost, zmerno živeti. Ko &o nedavno rušili neko hišo. se j* nanjo porušil del zidu. pri čemer si je zlomila no-grv Zanimivo je, da *e ji je v zadnjih letjb vid, ki ji je prej opešal, zopet zboljšal in da ie lahko brala prav do svoj* smrti. V splošnem pa je bila starka precej konzervativna in je sovražila modern^ atroje ter razne izume, slasti Pa leta!a. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo- ve« arrenčice t\r redno izr»raznienie črevesja in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri sfa-rostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo grenčieo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražliivost. »Franz Jasefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Žena S pomočjo Ijuhrka Kadavila bolnega moža. V Velosu je bil te. dnj izvržen zločin, kakršnega prebivalstvo še ne potim Mladi 11 ja Nikoiie se je nedavno poročil 1 lepo BlagoroJino Dimovičevo, ki jo je pa zalezoval tudi njen stric. Ta je često zahajal v hišo in nadlegoval mlado ženo, ki se mu je naposled vdala. Nekoč jo je mož zalotil v objemu strica- Poklical je sosede, ki so strica pošteno premlatili in odslej je imel mož mir- Nedavno pa je IIja nevar«-no zbolel in ženin stri« je zopet začel zaha-jati v hišo. pred nekaj dnevi pa sta žena in Kosta Dimovie skupaj zadavil« nesree-nega II\o. Oba so zaprli. — Sin ubil očeta. Pred senatom petori-«\s okrožnega aodišca v Slavonski Požegi se je zagovarjal kletni Luki Rukavina iz vasi Luc;nac, ki je ubil svojega očeta. Lani v oktobru je poteklo točno 20 let. odkar ie ubiti Maca Rukavina v hudem prepiru s sekiro ubil lastnega oFeta Nikolo. a iste dni v oktobru je doletela enaka usods tudi njega. M°d prepirom je Luka v obrambi zagrabil lorvdo m oplazil očeta, ki je navalil nanj z nožem, po glavi in mu razbil lobanjo- Ker so priče izpovedale, da je ravnal sin v obrambi, ie 60dišče Luko oprostilo. SAMO SE DANES Robert Stolzova opereta PESEM POLJUB DEKLE Marta Eggerth, Gustav Frbhlich, Tlbor Halmav ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4.. 7. in 9. Vi uri zvečer. — Čudna oporoka. Nedavno je v Varaždinu umrl Josip Maršić, ki je zapusti) 50000 Dip šolskim tovarišem iz L 1905. v tretjem razradu ljudske sole. vendar samo onim* ki ga niso tepli Med temi srečniki jih je deset, dva sta sodnika, eden veterinar, dva posta j ena čelnika, dva zasebna uradnika, trgovec, delavec in kolporter. Vsak prejme torej 5000 Din- — Rudniška nesreča v Trepfi Pred nekaj dnevi se je v rudniku Trepče pri Ko-60veki Mitrovici pripetila velika nesreča, pri kateri je b«lc ubitih pet rudarjev, dva pa hudo ranjena Opoldne se je v rudniku odtrgala velika množina rude v teži 3000 ton :n zmečkala pet delavcev, med katerimi je tudi Slovenec Alojzij Struna iz metliškega areza- Trupla štirih delavcev eo že odko-pali. edino Strune se niso dobili Od 1- 1929 so razne nesreče v tem rudniku zahtevale že 28 človeških žrtev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, precej mrzlo vreme, od časa do časa bo nekoliko snežilo Včeraj je snežilo skoraj po vseh krajih nage države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 3, v Skoplju 2. v Rogaški Slatini —4-, v Ljubljani —t.S, v Mariboru —5, v Zagrebu in Beogradu —6, v Sarajevu Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.8, temperatura je znašala —7. Iz Ljubljane —lj Razpored pridobnine in pavšalnega davka na poiloMii promet za davčno leto 1034 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v Času od 14. januarja do 21. januarja 193o pri davčni upravi za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5./I1. nadstr., soba št. 12. Vsi davčni zavezanci so Že posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti visini davčne osnove in od-merjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. —lj Ubogi ptički. Dolgo jim je letošnja zima prizanašala, toda, kakor se zdi. bo Fcdaj tem hujša. Zato ne pozabimo teh naših malih krilatih prijateljev. Delajmo in postavljamo ptičkom krmilne hišice ter jim natresajmo krme, da nam jih zima in glad ne pomorita. Ni pa samo zima ptičkom ne^ varna, temveč tudi nepravilna mokra in zmrznjena hrana, zlasti kruh in drobtine. Nikdar ne pokladajmo pticam kruha in drugih mehkih kuhinjskih ostankov, ki zmrznejo in jim prinašajo le pogubo. Kruh sicer ni Školjiv . toda le ted.V ako ga ptice lahko zavžijejo suhega. Krmilne hišice se dobe tudi pri Društvu za varstvo ptic pevk (tajnik Kelnarič, Bonačeva tovarna. Čopova ulica 16) po lastni ceni Din 30.— za komad. —lj »Hčerki njene ekscelence«, izvrstno veseloigro, ponove v šentjakobskem gledališču dvanajstič in poslednjič v soboto 13. in v nedeljo 13. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in duhovita ter je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Ker sta bili tudi poslednji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji od sobote dalje. —lj Zimska radost. Zdaj baje moramo zatienitl ol>e očeei. ker so nadebudni športniki tako dolgo pričakovali preljubi sneg. In v resnici nismo sitni, registrirati pa vseeno smemo, da se zimski sport razvija tudi po hodnikih in v parkih Tako je n. pr. na Ambroževem trgu baš na poti 10 m dolga drealnica Drsamo se pa tudi kjerkoli po hodnikih, ki menda baš zaradi tega še niso očiščeni. —- lj Občni zbor obč. org. JNS na Viču bo v nedeljo 20. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu na Viču in ne v eoboto 1?. t. m., kakor je bilo pomotoma objavljeno. I* Maribora — Davčne zadeve mariborskih podjetij. Vsa podjetja, obrati (trgovski, industrij ski in obrtni) kakor tudi V6e osebe s samostojnim poklicem in vsi drugi, ki so zavezan: pridobnmi, so dolžni vložiti do 31. januarja za odmero pridobnine prijavo o dohodku, ki so ga dosegli iz teh poslov v 1. 1934. Prijavo je vložiti za vsak obrat in vsako vrsto poslovanja, torej tudi za vsako podružnico posebej. Prijavo morajo vložiti tudi osebe, ki so po čl. 445. zakona oproščene plačevanja tega davka. Davčne prijave ni treba vlagati prodajalcem srečk dritav^ ne razredne loterije, agentom zavarovalnih družb in obrtnikom, ki ne delajo več nego z dvema pomočnikoma, ter obveznikom 3. skupine 61. 4-2. zakona o neposrednih davkih, ki prebivajo v krajih do 5000 prebivalcev, v katerih ni sreza in sanje ne veljajo odredbe točke III. člena 37. cit. zakona. Davčni zavezanci morajo tudi označiti ali 60 samci, vdovci, brez otrok odnosno ločeni in vpieati rojstni dan in leto. Dru-tabniki morajo razen tega označiti tudi, s kolikimi odstotki so udeleženi pri podjetju Ker je predmet obdavčenja enoletni čisti dohodek, dosežen v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek točno prijavijo, da se izognejo kazenskim posledicam netocn'h prijav Izdatki, ki niso v svezi z obratom, temveč služijo za vzdrževanje lastnika obrata, njegove rodbine ali drugih oseb. se ne amejo odbiti od kosmatega dohodka Industrijska, bančna in mednarodna transportna podjetja, katerih letni promet preseda Din 500 000. morajo prijavi priložiti bilanco z računom izgube in dobička ter začetni in končni inventar. In sicer za poslovno 1 1934 kakor tudi za ! 19&S Obrtniki morajo ▼ prijavi izjaviti, 00 prodajajo tudi nakoplje ne gotove izdelke, če delajo a stroji na pogon ter koliko pomočnikov ln vajencev lapoelujejo. Podjetniki, ki delajo po akordu, morajo tudi to nave-ati ▼ prijavi. — Nezgodna kronika. Včoraj j« padel 42lotaemn a« Boco •Unujočemn hlapcu Jancau M jO vi 00 prt tajanju drv P loti oa desno nogo to mu jo moćno poškodoval. — V Z*. Pristavi stanujoča dietna Hedvika riucherjeva je na eeeti tako nesrečno padla, da al Je zlomila levo roko. — 271«tni delavec drl žel. Rudolf Relek pa si je pri delu občutno poškodoval levo roko. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. GLEDALIŠKI REPERTOAR- Četrtek. JO- Januarja ob 20»: *I«rubIj«ni valček«- Red B. Petek, 11. januarja: Zaprte. Sobota. 12. Januarja o* te.: »Vijolica b Montmartra«. Gostovanje Krike Dru-sovlceve Prvi*. Red D. Nedelja, 13. Januarja ob 15.: »Gugalnica«. G-loboko znižane cene od 15 do 2 Din. Ob 20.: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Druzovičev«. »Vijolica z Montmartra«, odH&no Kal-manovo dek>, je breadvomno največji mariborski operetni uspeh poslednjih sezon S priljubljeno zagrebško operno pevko, mariborsko rofaklnjo, Eriko Druzovičevo v naslovni vlogi je lani doseela naravnost senzacionalen nspeh ter so bile vse njene uprizoritve izborno obiskane. Zaradi redno velikeea uapeha teea dela in ker je letos precejšnje število novih abonentov. pride ta opera tudi letos v abonma ter bn pri vseh predstavah zopet eostovala kot Vijolica članica zagrebške opere Rrik* Drurnv'čevn. ki 5e odlična Interpretka te partije — Kdor ne ieH te operete v ahon mam. naj javi pri ded. blarami, da mu nakaže po žeW kako drueo predstavo. Tvetošnja prem'era »VijoHee z Montmartra« bo v soboto 12. t. m. Rezija Je Skrbin-šk^t-1. prs v te dni pro«ta. N^ieeneiŠi s^def velia le 4 Din dH popoldanski predatav! »Oua«ln1^e«. k! bo ▼ nedeljo 13. t. m ob 18. »Oumlnlca« *e le-to«nia natbrdičn v««=eioiBrra ter je pri njenih uprizoritvah vselej smeha v izobilju Iz Cella —c Pri okrožnem in sreskem sodišču so uradne ure sedaj od 8 do 12. in od 14. do 17. Uradne ure ob sobotah so ostale ne iz premenjene. -—c čebelarska podružnica za Celje in okolico je na občnem zboru, ki je bil v nedeljo v občinski posvetovalnici na Bregu, izvolila dosedanji odbor s predsednikom g. Gaberškom. —c Prijava vozil. LaatnikJ biciklov iz območja predstojnistva mestne policije v Celju (t. j. iz mesta Celja, Gaberja, Zavod ne, z Brega, iz Lise in z Lave) ne plačajo letne takce pri davčni upravi kakor doslej, temveč prilepijo na prijavni poli k prijav nI taksi, ki znaša 5 Din, še kolek za 20 Din, skupaj torej 35 Din. Tako kolkovano prijavno polo in prometno knjižico naj oddaj© pri mestni policiji (soba 6t. 36) v potrdilo. Za vsa ostala vozila se plača letna taksa pri davčai upravi, prijavna taksa pa pri pristojni upravni oblasti, kjer je vozilo v evidenoi. Rok za plačilo prijavna in letne takse poteče 31. t, m. Iz Ljutomera — Slovo. V nedeljo ae je poslovil od naa g. Dobršek, vodja podružnice Obrtne banke, ki je odšel za podravnatelja k podružnici Zanatske banke v Ljubljani. Sokol mu je priredil v slovo Nedbalovo opereto ^Poljska kri<, v kateri je ob vseh njenih vprizoritvab nastopal v vlogi tenorja kol Boleglav. To razmeroma težke partijo je vselej absolviral pevski prav dobro; njegov prijetni, skoro mehki glas, ki je bil tudi v znatnih višinah močan, si je pridobil simpatije poslušalcev in ga bomo v tem poffh> d u prav težko pogrešali- Bil je vsa leta tukajšnjega bivanja član Sokola, a obenem izven društvenega okolja dober in zabaven družabnik kj menda ni imel neprijatelja. Nedeljska poslovilna prireditev je to pokazala s številnim obiskom odličnega meščanstva in pa prijateljev sokolstva. Čeprav bo ostala za njim vrzel v vrstah odrskih igralcev in pevcev, mu vendar želimo v novem kraju in novi službi vse dobro in lepo. ŠAH šahovski klub »Triglav« sporoča vsem prijateljem Šaha, da ee je presolil v areno Narodnega doma (vhod Tomanova ulica), kjer Ima igralne večere vsak torek ln petek od 20. do 24. Klub vabi vse šahiste, k' še niso člani drugih šah društev, da te mu pridružijo lC tako podprejo stremlje nje kluba, da ustvari v LJubljani močno neodvisno šah. društvo z intenzivnim dru štvenim ndejstvovanjem Klub Ima udoben zakurjen lokal. Sahi, Sah-ure, strokovne revije ln knjige so Članom na razpolago članarina je tako nizko odmerjena, da omogoča pristop vsakomur. Kosa na kamen. — Gospod doktor, ali ste bili vedno tako boječi? — Ne. dokler nisem spoznal ženske JUTRI VELIKA PREMIERA EPOPEJE ARKTIKA ESKIMO snimana po delih slavnega raziskovalca Petra Prenchena Film je prava senaacija Pokaže nam krdela divjih jelenpv. Lososev. kitov, mrožev itd ter boje človeka z volkovi ln medvedi. — V tem filmu nastopa božanska DORTUK n .n MALA Napeta ln lepa vsebina. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 Rezervirajte si vstopnice! Predpro<3aja. od 11 do Vjl3. Napredek Bele Krajine Potrebe Srnomeljskega meljskim županom Črnomelj, & januarja-Kakor v Metliki, o kateri smo poročali ie v nali boiićui stavilJcj, tako je tud) v Črnomlju laueko leto poteklo v maiuenju livaooejčega dela kakor prejšnja. Uuitd važnejših javnih ddi, k: so bi U ▼ našem mestu in splon Črnoiueljskein sre-zu izvršena lanu moramo predvsem omeniti tlakovanje dela banovinske ceete od železniške poetaje proti Črnomlju, kar je bilo izvršeno z dohodki 11 bednoetnega fonda V črnomeljakj okoliški občini je bil z dohodki rednega proračuna cestnega odbora praloieo selo nevaren ovinek na ce£ti pri Lokvah. S podporo iz ekla.ia javnih del in bednoetnega eklada se prelaga zelo strmi klanec pri Ziljab na banovinski cesti II. reda na področju viniške občine. Dosedanji klanec ie imel na nekaterih mestih vzpona 18 do kar naijasnejie predoča, kako je bilo to javno delo že nujno. S podporo iz bednostnega sklada so bile nadalje razširjene vse banovinske ceete na področju ereza. in sicer na vseh najvažnejših in najpotrebnejših meetih. Izmed najnujnejših javnih del, ki bi jih bilo potrebno izvršiti letos, moramo predvsem omeniti preložitev banovinske ceste Črnomelj-Stan tre ob Kolpi, in sicer na drugem sektorju, namreč na Tanci gori- Za to preložitev so b^li vsi potrebni načrti napravljeni |e pred vojno ip bi bilo sedaj potrebno traso le ponovno revidirati lp sestaviti troškovnik, ki bo odgovarjal današnjim razmeram in delovnim eenam. V kolikor snn obveščeni, je banaka uprava to preložitev te sprejela v evoj program za javna dela. ker bi s njo dobila cela Poljanska dolina ugodno zvezo s Črnomljem, a cesta bi odlično služila tudi eksploataciji gozdov. Nujno potrebna je nadalje zgraditev spodnjega ustroja na cesti Kan?žarica-£rno-melj-fel postaja, ker ga doslej ta najpo-metnejša naSa cesta Se nima. Letos je bil sicer manjši del tlakovan, kar pa celi resti ne haaoe mnotro. ker je zelo obremenjena kot edina dovozna žila za vae južno zaled-ie črnomel!«»ke žel- poetaje. na katerem vsako leto naloze nad oOOO vagonov lesa, pre moga in oglja- Enako nujna je potreba zgradbe nove«a mostu v Oribliah, ra katerega «e Prnomeliski »rez notesu ie že nad 40 let Ta most bi bil velikega pomena za medsebojno trgovanje * savsko banovino Važna ie zaradi njene dolz'ne uvrst'tev ba-nov:nske ceste T. reda Grosuplje-2u?em-berk-Blatnik-r^rnomeli med državne, dofim bi preoei važno brnovinsko cesto TI reda Jugorie-AtrAkl ievec-Ptranska vas-f>nomel i. ki se odcepi od državne Ljubljana- Novo mesto-Karlovec bilo potrebno uvrstiti med banovinske ce«t«» T reda in io oren rediti, da bi tako dobil Črnomelj boljšo zvezo z Skrivnosten Grk zaprt v Ljubljani Ljubljana, o, januarja T* mednarodnimi popotniki okrog sveta, ki so «e v zadnjem easu ustavili za kra tek oddih v odgonskih zaporih mestnega magistrata deli gostoljubje mestne ječe tudi mlad Grk ki so %a naši obmejni organi že pred kakšnimi tremi meseci aretirali nekje nad Radovljico, ko je preko planin pripotoval iz Avstrije, da poizkusi malo sre$e tudi v Jugoslaviji Našim oblast-vorn «e je predstavil kot Sazil Saris, grški podanik, bivši bančni uradnik iz Pire-ja. Orožniki so tujua pripeljali v L'ublja-no, da se policMa podrobno pozanima zanj. Policijska uprava se je v resnici takoj obrnila na policijo v Pireju, da ji poroča o Bazilu Sarisu. a človek takšnega imena je pirejskim oblastem sploh neznan Naša polieija je tedaj upravičeno posumila, da ima opravka z mednarodnim pustolovcem, ki mora imeti razloge, da taji svoje pravo ime. Toda Bazi! Saris. ki ie videti izobražen možak in se s korr^ariem pri zasliševanju sporazumeva v francoščini, je vse dolge tri mesece, kar že sedi v odgonskih zaporih, trdno vztrajal pri svojih prvotnih personalijah Kakor kažejo vsa znamenja, se je gr^ki gost v tem času dogovoril s kakšnim dobrim pajdašem, ki je nanj naletel prav tako v mestnj ječi tn ki je medtem že spet prišel na svobodo, da od zunaj organizira nekakšno reševalno akcijo zanj Zadnji čas so namreč pričeli od raznih konzulatov grške republike v Inozemstvu prihajati naši policiji uradni dopisi, v katerih se konzulati zavzemajo zanj in prosijo, da mu naša oblastva na poti ne delajo nepri-Uk- Nekateri teh dopisov so bili opremljeni tudi s fotografijo Bazila Sarisa. ki ga dopisi predstavljajo po enakih podatkih, kakor jih je aretirane« navedel o sebi rudi naSim oblastvom Ali so ri dopisi pristni aH samo potvorjeni, se trenutno še ne da ugotoviti. Bazil Saris pa ima vsekakor neke skrivnosti za seboj. Ko so ga danes vnovič zaslišali na policiji in mu predložili tudi tc intervencije grških konzulatov ie bil ves vzradoščen da bo lahku zdaj spet nemoteno potoval za svojimi opravki Toda ko mu je v teh veselih in šibkih trenotkih zmagoslavnega upanja policijski komisar iznenada vnovii vrgel v obraz, da on v kljub temu ni Bazil Saris in da nc more biti svobode zanj, ie bil Grk v hipu ves skrušen in ie priznal, da ae piše Georgii Mavrozin in da je v resnici iz Pireja doma Po tem priznanju se ie Saris-Mavrozis vrnil v tople prostore mestne ječe. da no čaka novih najbrž ne preveč dobrih vc sti iz svoje domovine Po vse| priliki |e policiji prišel z njim v roke zanimanta vreden mednarodni pustolovec. ločitvi** — Razočarana mladina, že več dni po malem naletava »neg. a ga v dolini vendar še ni tolike padlo, da bi se mladina megis •smučati Skoraj vsi tečaji. fc1 ao bili došle-nameravani, so padli v vodo. ker nt sne la '0 ia anee biti Tekmovale* majo i* dalie eaaa namazane smuči pa ae pridejr de smučanja 4ru«aee kakor v sobotah "n nedeljah ko sredo ^mnfat na visoke pla nlne V teku nt bila možna do «e*al nobe na trenaia. take da bedo prtili tekBievalei — Iz razgovora s črno-Karlom Mullerjem državno eesto. ki je v vaem siear ni niti eno. O tujekem prometu v Črnomlju in črnomaljskem sretu j« skoraj nemogoče govoriti, ker manjkajo skoraj vsi glavni pogoji. V nrvi vrsti bi bilo treba preobraziti naio vaa m pripraviti potrebna cenena, snažna stanovanja, a enako vzgojiti prebivalstvo ma občevanje s tujci, kar pa je delo bodočnosti in te v kratkem Čaau v teni pogledu težko kaj pomembnega ustvariti. Društveno življenje je v Črnomlju precej živahne. Med naimarljivejša družtva moramo St^ti predvsem Sokola in Strelsko družino, ki Štejeta tudi največ članov. Velika potreba Bele Krajine, ki nima nobene bolnice, niti količkaj važnejše Borilne ustanov, |e zgradba zdravstvenega doma ra Belo Krajino. protitubv»rku!oznega đlsoanzorla in podobnih ustanov nroli ma* lariji. leiariu in eriri. ki v naših krajih preoej gospodari io. Uprimo, da se bo tudi ul;mo. V letošnjem letu ie bilo prav živahno kmetijsko propagandno in kmetijsko prosvetno delo, pa se je ravno o bož'čnih praznikih vršilo prav pomembno predavanje o naprsnem gosnorlar^tvu s predavanjem kmetijsk'h poučnih filmov. Veliko pozor-no««! je zbudil film o zatiranju škodljivcev sndjereie. kakor tudi film o pridelovanju krme na lastnem posestvu. Velik ob;*k t«" ga predavanja, kakor tuli vseh ostalih podobnih, ie pokazal da ma nn5 kmet veli ko zan'manie za vzorno gospodarsko delo, na mu žal primanikofe denarnih sredstev, da bi svov kmet:je mogel v rsakei|l pogledu povzdigniti. Prepri(Mni smo. da bo letošnje leto tudi za naš srez vsaj malo ugodnejše in želimo, da bi tudi v bodoče vse naše preb'valstvo z ljubeznijo in zanimanjem sodelovalo pri vseh javnih delih, na naj si bodo kulturnega, gospodarskega ali kakršnegakoli znašata. V *lngi je mof in v tem znamenju stopamo ohrabreni v novo leto. ker so-i^o močne naše volje in niklonjennsli oblasti in ustanov ne morejo trajati sedanii t.-/ki časi še dolgo • Jokaj nepripravljeni ua predslojt-ce \ehke sokolske in 6portne smučarske prireditv« — Beja ožje uprava Gorenjskega zlm-skosportnega podaaveza Do v soboto 12. t. m. ob 18. v tovarniški restavraciji (kazini) na Jesenicah K seji naj pridejo: Zupan Jože, Kosmač Franc, Sega Boris, Zgaga Franc. Smolej Janko, Brun Viktor in F*r* lih Matevž Ker je to zadnja seja pre"! podsaveznimi smuškimi tekmami, ki bod> 19 in 30 t. m. v Lescah In pred tekmami za slovansko amnško prvenstvo na Bledu, je dolžnost zgoraj navedenih, da se seje gotovo ud«leže. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20 un. Četrtek, 10. januarja: Žalujoči oatali. — Red C Petek, 11. januarja: Ob 15. uri Cvrćek za pećjo. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 de 14 Dua. Sobota, lj. Januarja: Vihar v kozarcu. — Red Četrtek premiera. Nedelja 13. januarja: Ob 15. uri žalujoči ostali. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ob 20 uri Vihar v časi vode. — Izven. Drevi se igra Nušićeva komedija >2alujoči pstali< za red C. V glavni vlofri g. Cesar. Ostala zasedba običajna. Dijaška predstava, lutri bo ob 15. v drami kot dljažka predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din prisrčna romantična igra pisatelj« Dickensa Xvrt-^k za počiot. Sodelujejo dame: Sameva. ^ Juvanova, Mira Danilova, Medvedova, ter ep.. Cesar, Kralj, Greizorin, SkrbinJek. Režiser g. Ciril pebevec V sohotn bo za red Četrtek premiera Bruno Frankove igre »Vihar v kozarruc. Zabavna igra ki učinkuje sprva skoro tragično, pozneje pa ae razvije iz nje odlična komedija, preprosta prisrčna in naravna. Režiser g. Fran Lipah. Začetek ob 30. url. Četrtek. 10 januarja: Rigolatto. Red Četrtek. Gostovanje »s. Oberwaldar|svs tu g. Dariana Petek, |X januarja: zaprto. Sobota 12 januarja: Dežela smehljaja. Izven Gostovanje g. A. Dariana. Cene 06 36 Din navzdol. Nedelja. 13 januarja: Ob 15. uri Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20 uri Štirje grobjani. Izven. Cene od 36 Din navzdol Verdijev »Rigoletto<. Drevi se poje >Rigoletto z g. Darianom in go Oherwal-derjevo. ki poje partijo Gildo na mestu obolele pdč Zupevčeve Oba gosta sta znana našemu občinstvu od svojih prejsnjib naslonov kot zelo simpatična in glasovno prijetna pevca Naslovno partijo poje g. Primožič, ki Šteje to pa rti 10 med svoje naj^ boljše v pevskem in igralskem ozinj V ostalih partijah nastopijo ea španova, ga. Kogojeva ter ga M Rus in Zupan OhJinatvo opoiarjam« na poslednje gostovanje 9 Dariana ki nastopi v nohoto 12 t m v Lebarjevi oper*»ti , Dežela smehlja ia« v partiji prinra Sou-Chonga. * katero je žel pri prvem gostovanju največji uspeh Cene od 36 Din navzdol. SAKOI Soknltko drnStva Ljubljana IV. opozarja ?** članstvo da ho redna letna glavna -kupščina v nedelie M. t m oh 0 uri dopoldne v telovadnic* lole na Prulah hL da poravna 7» hitro širi. Po večjih mestih so rodbine s tremi otroki že redke. Večitioma imajo zakonci po dva otroka, ali pa so kar brez njih. Odkod sc je pojavila misel irr^ti samo dva otroka? Leta 1798 je izšla v Londonu anonimna knjiga >Essay of the principle of population« ,kj je vzbudila silno presenečenje, pa tudi zanimanje, da je bila kmalu prevedena v vse jezike. Avtor knjige je bil 321etni 3^~'"kanski duhovnik Thomas Robert Male hus. rojen teta 1766. na gradu Rockeor kot sin podeželskega plem.ča, ki je kazal s svojo za takratne čase izredno izobrazbo živo zanimanje za probleme takratne dobe. Mladi Thomas Robert Malthus je rastel torej že od mladih nog ob svojem visoko izobraženem očetu, od katerega je dobil najboljšo vzgojo, pozneje je pa izpopolnil svojo izobrazbo na univerzi v Cambridgeu. 2e leta 1789. je bil mladi Malthus dukvnik in čim je dobil dobro mesto na župniji blizu svojega rojstnega kraja, je začel z vso vnemo študirati narodno gospodarstvo, filozofijo in socijalne probleme, ki so bili takrat kot odmev francoske revolucije razgibali ves svet Iz teh študij je vznikla knjiga, ki v nji MaMhus trdi, da je obšla človeštvo tendenca razmnoževanja nad prirodno mejo življenjskih potreb. Trdil je, da se razmnožujejo Uudje v geometrični progresiji od 1, 2, 4, 8, 16 itd„ dočim se množe življenjska sredstva samo v aritmetični progresiji 1, 2, 3, 4 itd. Malthus je dalje izračunal da bi nastalo v 200 letih razmerje človeštva do naravnih prehranjevalnih sredstev kakor 256:9. da bi torej ljudstvo vedno bolj propadalo in da bi bilo obubožanje vedno večje, a pomagati bi ne mogli niti zakonski, niti socijalni ukrepi. Samo v tem zakonu naTave ie videl Mafthus človeško nesrečo, ne pa v političnih ali socijalnih razmerah. Seveda je Malthus priznaval tudi proti temu razvoju naravna pomožna sredstva, in sicer omejujočega in uničujočega značaja. Omejujoče sredstvo je vide' v strahu glede prehrane potomcev in iz tega strahu izvirajoči zdržnosti ter omejitvi števila otrok, dalje v iziočaniu poedincev in v bolezni. Pomožna sredstva proti razmnoževanju človeštva uničujočega značaja je pa videl Malthus v skrajšanju življenja poedincev potom bolezni ali nesreč, bede in pomanjkanja, zdravju škodljivega dela, epidemij itd. Malthus je poznal samo eno učinkovito sredstvo proti čezmernemu razmnoževanju človeštva, in sicer vzdržnost onih, ki niso sposobni preskrbet svojim potomcem do vol' sredstev za življenje. Malthusova teorija kaže jasne sledove puritanskega in teološkega vpliva, ki se je kazal večinoma pri Anglosasih. Čudno je, da je začutil Malthus potrebo proučiti svoj nauk šele potem, ko ga je brl že poslal v svet. Od leta 1799 do 1802 je potoval po Evropi, bil je na Norveškem, Švedskem, Finskem, v Severni Rusiji, Franciji iti Švici. Leta 1803 je izdal svojo knjigo temeljito predelano. Leta 1804 je dobil za svoje delo profesorsko mesto kot zgodovinar in narodno gospodarski strokovnjak na zavodu vzhodnoindijske družbe v Heileybury. kjer je ostal do svoje smrti. Leta 1805 se je oženil m imel je dva otroka, sina in hčerko. Spadal je torej med ljudi, ki se drže svoje teorije tudi v praksi. Malthus je bil torej duhovni oče sistema dveh otrok in sam je šel z dobrim zgledom naprej. Čeprav je naletela njegova teorija takoj v začetku na srdit odpor, je vendar imela močan vpliv na vso narodno gospodarsko in socijalno vedo 19. stoletja. Skoraj neznano je pa, da je vplival učeni Malthus s svojimi idejami tudi na Darvina. Umrl je 28. decembra 1834. v Bathu. Drag* plačano izsiljevanje Proces proti morilcu Lmdberghove-ga sinčka Hauptmannu ni prestrašil ameriških banditov, da bi ne izsiljevali od premožnih ljudi denarja. Njihova zadnja žrtev naj bi bfl postal znameniti kirurg v San Franciscu dr. Claude Long. Kirurg ima privatno kliniko za visoko gospodo v enem najlepših okrajev mesta in njegovi dnevni dohodki znašajo več sto dolarjev, kar je seveda znano tudi tolovajem. Dr. Long je bil dobi! že več grozilnih pisem in šele potem se je obrnil na spretnega detektiva, da je bil ves čas skrit na kliniki. Znameniti kirurg je nedavno lečil znano plesalko lepo Peggv Holt, ki si je na odru vpahnila nogo. Izlečil jo je sicer do dobra, vendar je pa čez nekaj časa izgubila shržbo. Toda ta čas je bila lepa plesalka že omožena, izognila se je škandalu in se poročla s Pete Can-galosiiem, ki je imel toliko poklicev, da je najraje živel od zaslužka svoje žene. Ko »e pa Peggy Holt nehala plesati, je seveda usahnil tudi vir njenih in moževih dohodkov. Tedaj se je mož spomnil na dr. Longa. 2eno je tako dolgo pretepal, da mu je sledila na kliniko, s seboj je pa vzel se dve močno našminkani prostitutki, ki sta začeU na kliniki razgrajali. Cangalosi je začel kričati na kirurga, da mu je pohabi! ženo in da ga bo tožil. Kirurg mu je pokazal vrata, češ. da pokliče polici;o. če se takoj ne pobere. Tolovaju seveda ni diiak) seznaniti se s policijo, hotel je pa kirurga zastrašiti in potegnil je iz žepa revolver. Toda dr. Long je bliskovito potegnil iz žtpa revo ver ;n ustrelil lopova v g'avo. da so .e mr ev zgrud 1 Tako *e izgub a lepa plesalka mož:i n s sod ščem ne bo imela ooravka. ke* je kirurg noče naznanit1. Njemu samemu je pa policijski ravnatelj celo čestital, češ. da bi polici, a ne imela mnogo deia, če bi znali tako energ>xno nastopiti vsi. ki imajo opraviti v Amerik1 z banditi. In dr Long ne dobiva več Troz "n:h pisem. ka:r to'ovaj.i so si dobro zapomnili, kako dTago je plačal njihov tovariš svojo predrzu st. Er~?3ce:i3sti kraljice Isabele izginile Bivši španski infantki Evlaliji so izginili rodbinsKi dragulji, ki jih je podedoval« jx> svoji babici, umrli kraljici Isabeli španski. To so različni dragul smaragdi, demanti, safiri, rubini in biseri, vdelani večinoma v krasne ogrlice, broše in zapestnice. Vrednost tega nakita se ceni na blizu 100 milionov v našem denarju. Po vojni je živela infantka Evlalija v Parizu in rodbinske dragocenosti je imela spravljene v starinskem kovčegu z inicijalkami E. de B. (Evlalia de Bourbon). Ta kovčeg je bil poslan po diplomatskem kurirju v Madrid in kralj Alfons ga je spravil v grajsko klet ker ni vedel, kaj e v njem. Po 20 letih so našli kovčeg delavci rn ga izročili z vsebino vred španski Narodni banki. Ker je bila ob španski revoluciji infantka radi spora s kraliem A'fonsom med revolucionarji priljubljena, so ji obljubili, da ji bo vse imetje vrnjeno. Naenkrat je pa kovčeg z rodbinskimi dragocenostmi izginil. Infantka je izjavila novinarjem, da je bil pri njih vedno nered. Izgubila je tudi krstni list, ki ga še zdaj niso našli. Problem televizije pred rešitvijo Televizija je Se vedno cilj, ki ga človeštvo kljub silnemu napredlku tehnike ne more doseči. To, kar pa pride ljudem tu pa tam pred oči, je tako malo privlačno, da se le redki resno zanimajo za to vprašanje. Slike so zelo nejasne, neprijetne rdečkaste barve, ljudi na njih vidimo navadno samo do prs in skoro vsak ima Se senco, da vidimo kar dva, 2e bežen pogled na tako sliko zadostuje, da se ti utrudijo oči in greš raje v kino. Toda pomisliti moramo, da so imeli enake občutke tudi tisti, ki so prvi videli filme. To so napake, ki bi hitro izginile, Čim bd začeli slike pravilno pošiljati na daljavo. »Literarv Digest« opisuje majhen oddajni atelje, ki ga je imela še nedavno velika newyorška radiopostaja. Oddajali so vsak teden okrog 40 slik. Videle so se samo glave in prsi igralcev iz kabareta in na eni sliki so lahko bili največ trije igralci. Vendar so pa z rednim oddajanjem premagali skoraj vse glavne tehnične težkoče. Ostale so samo finančne in formalne težkoče. Valovi za radio so namreč omejeni s predpisom, gledanje na daljavo pa potrebuje večji radijski spekter, nego zvočni prenos. Ameriška vlada je glede dovoljenja posebno skopa pri onih valovih, ki jih potrebuje televizija. A finančne težkoče so v tem, da so oddajni aparati zelo dragi, saj stane samo eden okrog 350.000 do-jev, a dohodkov zaenkrat niti pri-bTžno ni mogoče oceniti. Raztresena kuharica. — Zakaj si pa odpustila kuharico? Saj je znala dobro kuhati, bila je snažna in poštena, — Ker sem našla nekega dne kanarčke v akvaiiju, zlate ribice pa v kletki ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob njeni smrti ob strani, ki so mojo ljubljeno sestro, teto, sestrično in svakinjo, go. TARI NO DROt šolsko voditeljico v pokoju spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, posebno pa deputacijam in rojakom iz Zasipa in Bleda, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 8. januarja 1935. Žalujoča sestra FRANJA. PERNICE izgo tovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- ln 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg Atev. t iyx- DEKJLE iščem k trem osebam. — Košaro Zdravn kovic, Beograd, Vidinaka 40. VL02NO KNJIŽICO Okrajne hran. Slov. Bistrica, na 18.500 Din prodamo za 75 % — Opća kreditna zadruga 8. o. ., Zagreb, Jelačicev trg 8. OGLAŠUJ lt v malin ogiaath « »8toveasaen Narodu« reljs vsaka oeseo SO para. davek Din a.- Naj manjši siesefe za mali oglat Din 5.- daven Din 2.- Mai »glasi se plaću je jt takoj; p« .isti tanko v znam k ah — Zt> vifcovore malih oglasov treh* orilo«! t< sna m ko "Čudež! tega kurjega očesa ni vce! Saltrat Rodell, ta kisikova kopel), omehča kurja očesa tako. da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri. da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del usta Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. UF