Vzgojujmo mislece! Pri III. obžnem zboru nZveze slov. stajerskih učiteljev in učiteljie" v Celju dne 20. aprila 1908 govoril Lu- dovik černej. (Konee.) Pri tej priliki sicer mimogrede opomnim, da raora učiteljstvo storiti vae, da se mu šoli odrasla mladina ne odtuji; zakaj sicer ostanemo le šolski učitelji, a nisino ljudski, narodni učitelji. — Učenee naj torej ne misli, da sem kako nadbitje, ker nadbitja sploh ne tlačijo zemlje. Cuti naj, da sem človek kakor on, ki pa sem pripravljen in pozvan, da ga učim in vzgajam. Ve naj, da imam in hočem imeti kot učitelj v šoli prvo, odločilno besedo, da pa imam tudi jaz dolžnosti, veiike dolžnosti v človeški družbi, da jih izpolnjujem kolikor le mogoče vestao in natančno. Učenee naj ne misli, da sem nezmotljiv in naj ne sprejme nobene moje sodbe slepo ! Pomisli naj dobro vsako mojo besedo in ako pride kdaj do drugega zaključka nego jaz, naj mi to odkrito pove, da spoznava resnico po Sokratovem zgledu, ki je navedel razgovor tako, da je učenec sam prišel do spoznanja resnice. A če sem se sam zmotil, pripoznam odkrito svojo zraoto. To mi ne škoduje. In le poizkusimo osvoboditi otroškega duha in videli borao, s kakim zanimanjem bodo delali otroci, spoznavši, da nimajo glave vrh telesa za to, da bi z njo kimali, temreč za to, da samostojno mislijo, kakor meri mlada tica po prvih nerodnih poizkusih veselo in amelo prosti zrak, čuteč namea in moč svojih peruti. Važno je, da zna samostojno presoditi vsako izgovorjeno sodbo in se ne da motiti od bobnečega glasu, gladkih fraz in cenih obIjub, a še mnogo važnejše je po mojem prepričanju to, da zna presoditi, kar č i t a. Saj se ideje razširjajo najbolj s tiskom in po vsi pravici se imenuje časnikarstvo v e 1 e 8 i 1 a. Tiakana beseda ima čuden, sugestiven vpliv na človeka. Dozdeva se mu pač, da to, kar je takorekoč ovekovečeno s tiskom, ne more biti napačno ali celo neresnično. Eako otrok o tem misli, mi je povedal šolarček, ki je trdil o nekem dogodku: Ees je, res! Saj je bilo v časopisu! In kakor ta fantič, misli ogromna množica — nemislečega Ijudstva. A kake posledice ima to slepo verovanje v tiskaao besedo dandanes, ko že skoro težko rečemo s francoskim kraljem Ludovikom XII., da je ,,tiskarstvo neizmerna dobrota in njega iznajdbe bolj božjega nego človeškega izvira" — to čutirao in vemo dobro vsi! Je pač res tako, da se i najboljša reč lahko porabi tudi v — slab namen! A le za nemislečega človeka je nevarnost. Misleč človek pa se uči tudi iz slabega čtiva. In naša naloga je, da vzgojimo zarod, ki bo znal kolikortoliko razločevati med dobrim in slabim, raed resnieo in lažjo. Sestavitelji čitank se z vso hvale vredno vnemo trudijo, da bi podali naši mladini vzornega čtiva, a vestni učitelj se muči, da iztisne po vseh pravilih moderne pedagogike iz vsakega berilnega sestavka vsako kapljico učenosti ia modrosti, ki jo je dotični pisatelj vlil vanjo, časib še celo mnogo več! Ea moment pa se pri obravnavi navadno popolnoma pozabi, in to je verojetnost, oziroma resničnost, stvarnost dotičnega berila. Učitelj pač sam čuti, da v tem oziru v marsikaterem berilu ni vse v redu, pa se skrbno varuje, da bi prišli otroci na to. Bajši sploh izpusti dotično berilo. Jaz pa trdiru, da so ravno taki sestavki najbolj pripravui, da naučimo otroke, kako naj pri čitanju pazijo in mislijo. Dovolite mi dva primera! Vsakomur je znana tista povest o nčudni skrinjici". Ali je verojetno, da je nosila gospodinja tisto skrinjico vse leto okolo? — Eo bi vsaj le škatljica bila! Presneto ktatke pameti bi morala biti, da bi ne prišla prej na šalo. In pa prav nič radovedna, torej čudna lastnost za — gospodinjo! In oglejmo ai naslednji sestavek: Najboljši kažipot. Sin se je izučil rokodektva pri svojem očetu. ,,Zdaj pa le po širokem svetu!" reko mu oče, Bda se še bolj izuriš v svojem delu in tudi spoznaš, kako se kruh služi pri tujib Ijudeh. Tudi jaz sem storil nekatero stopinjo po svetu, in še nikoli mi ni bilo tega žal!" Tako so govorili oče in mu našteli še celo vrsto trgov in mest, kamor naj gre in se poraudi z delom. BZa božjo voljo!" oglasi se prestrašena mati, Bkaj pa misliš, oče? 0 vseh teh krajih še praviti nisem nikoli slišala in tod naj bi hodil sam, revež ? Edo ga bo varoval, kdo vodil ? Naj le ostane doma; ljubo. doma, kdor ga ima, pravi star pregovor. Oče na to nič ne odgovore; sinu namignejo, peljejo ga pred ulnjak ter mu reko: ,,Le poglej jih veselih živalic, kako vrše in hite na delo. Daleč, daleč gredo okrog in kdo jib vodi na daljnem potu od cvetke do cvetke ? Edo jib varuje, marljive delavke, da jih med potjo ne požro sovražae ptice? Edo jih zopet pripelje v domači panj, bogato obložene z blagodišečim voskom in medom ? Ali ne O6e uebeški, ki z enako dobroto skrbi za velikega slona kakor za malo miško? Ali ne On, brez katerega volje še vrabee ne pade raz streho?" Nato se obrnejo oče k materi, ki so zadaj stali in pa poslušali. BNo, mati, ali naš sin ni več ko le-te čebelice?" Pri tej priči so mati utibnili in z mirno dušo pustili sina po svetu. Pii obravnavi tega berila morajo najti učenci po kratkib vprašanjih sami razne neverjetnosti in [pogreške, tembolj ako so se že kaj učili o čebelarstvu.*) Oče je naštel celo vrsto krajev. Eatere kraje pač? Gotovo tiste, kjer je delal nekdaj *) Tudi v jezikovnem oziru je to berilo silno slabo. Uredništvo. sam kot pomočnik. Mati pa še baje o vseh teh krajib nikdar praviti ni slišala! Ali je to verjetno? Oče bi ji bil gotovo že večkrat pripovedoval, kako in kje je potoval, saj vemo, da se ljudje s tem kaj radi pobahajo! Pravil bi ji bil, kaj vse se je naučil v tujini in kake koristi ima od tega. Tedaj pa bi mati ne bila tako obupavala. Edo vodi čebelice? Edo jih varuje, da jih ne požro ptiee? Edo jih zopet privede nazaj v domači panj, bogato obložene z blagodišečim voskom in medom?" Iz teb stavkov bi sklepali, da se nobena čebelica ne izgubi; v resnici pa jib mnogo, mnogo požro ptice in druge sovražnice. Mnogo jih uničijo razne nezgode in marsikatera se ne vrne več v svoj panj. Toda tega skoro niti ne opazimo, ker se čebele v tem času silno množijo. Saj je znano, da delavka pri dobri paši itak ne živi dosti če*z šest tednov, ker se takorekoč izdela do smrti. Tudi ni res, da priuašajo čebele vosek v panj, temveč ga še-Ie v panju pripravljajo! Izpotevajo ga kot nekako tolšco po obilnejšem zauživanju medu. — Ali ne Oče nebeški, ali ne On, brez katerega volje še vrabee ne pade raz streho? Vrabec pač ni neznatnejši kot čebelica! Ali je res treba poniževati Boga z neresničnostmi ? Ali se ne kaže stokrat večja modrost Stvarnikova baš v prečudnem organizmu in tajinstvenem življenju čebele ?! ^— Nato se obrnejo oče k materi, ki so zadaj stali pa p o s 1 u š a 1 i! BNo, mati, ali ni naš ain več, ko le-te čebelice!" — Smešno! Pri tej priči so mati u t i h n i 1 i. Sklepati torej moramo, da je do tega trenutka mati ves čas tarnala in govorila, obenem pa — poslušala! To bi bila vsekakor čudna zmožnost! In koga je hotel oče postaviti za kažipota? Ali čebelice ali Boga? V resnici je pač le povedal, da bo že Bog varoval sina. Eoliko lepše bi se glasilo: »Pojdi, sin, po svetu! Bodi priden in izvežbaj se, pa doma in Boga ne pozabi!" Iz takih in sličnih obravnav naj otroci spoznajo, da ni vse res kar je tiskano, da je mnogo, mnogo izmišljenega in dosti neresničnega. Pregovor pravi, da je papir potrpežljiv, ker prenese še tolike neumnosti in neresnice ! Zaraditega pa ne smemo ničesar slepo verjeti, kar eitamo, temveč vse dobro preudariti in premisliti, vedno in povsod pa iskati resnice, po besedab našega pesnika: nBesnica nad vse, to je čist ideal!" Ako se bodo učenci navadili takorekoč kritikuje čitati, bodo sami našli v svojih knjigab razne neverjetnosti in nemogočnosti, n. pr. tisti račun, kjer pomeša nekdo 1 kg kave po 3 E 84 b z 1 kg po 36 b Eje pa se dobi kava po 36 h ? In recimo, da bi se dobila, kdo neki bo mešal tako dragoceno kavo s tako slabo?! — Ali pa naslednji stavek: BKo bi se bil hotel rešiti, bi moral plavati, pa nisem mogel, ker sem bil preveč truden." — Bil sem preveč truden, plavati nisem mogel, ergo: utonil sem. To torej govori utopljenec ali pa pripoveduje kdo svoje — sanje! To sta primera, ki sem se jih ravno spomnil. Oenjena gospoda! Marsikomur se bo zdelo to malenkostno, kakor sploh ysa moja izvajanja. Toda rečem vatn, kdor se navadi v mladosti tako pazljivo čitati, tieti tudi pozneje ne bo vsega požiral, kar se mu bo nudilo, temveč vse bo trezno premišljeval. Mislec v prepirib ne bo slepo veroval eni stranki, temveč slišati bo hotel tudi drugo. Primerjal bo besede z dejanji in si naposled napravil svojo sodbo. Mislec ne bo obsojal nikogar in ničesar že zato, ker obsojajo drugi, varoval se bo predsodkov. Mikalo bi me povedati še marsikaj, toda bodi dovolj! Očitalo se mi bo morda, da bi se z zasledovanjem puste resnice in s treznim premišljevanjem izrinila vsa poezija iz šole, da bi n. pr. bajke izgubile vso vrednost. Nikakor! Otroci se naj le naslajajo z bajko, naj jo uživajo, a končno morajo na tej stopnji že vendar zvedeti, da vse to ni res. Saj že mislee otrok sara iš6e resnico, češ: BAtej, ali je pa to res?" Priznavam, da se bo tako uničila inarsikatera krasua slika, kakor si jo je ustvarila bujna domišljija otrokova, in da bo izginila marsikaka čarobna fata morgana. Toda s tem, da bomo presojali vsako stvar po pravi vrednosti, pri tem pa uikdar ne pozabljali višjih vzorov, ne bo trpela prava lepota in otroško čuvstvovanje se bo le očistilo kakor zlato v ognju; zakaj prav pravi Diesterweg, ki trdi, da prave srčne in čuvstvene olike ni brez olike razuma. Saj vemo, da čuvstvovanje brez razuma lahko n. pr. vzkipi v lepi fanatizem. Odvrnila pa se bo mladina s takim postopanjem tudi od tistega nesrečnega sanjarenja, ki ovira dejanja. In da hitim h koncu: Mišljenje nikakor ne nasprotuje čisti veri, temveč jo le poveličuje. Mišljenje je najkrepkejša in najvažnejša opora v vedno težavnejšem boju za obstanek posamezniku in narodu. Mišljenje je najboljša vez državi, saj zbližuje stranke in narode, varuje utopij, prepričuje o potrebnosti in koristnosti državnih uredb itd. Misleč narod bo končno kolikortoliko pravičen vsem stanovom in torej tudi pravičnejši nam učiteljem, Prepričan sem, da Eadar bo narod misliti znal, takrat bo narod z nami stal! Zato pa, predragi, če ovržete tudi način in sredstva, načelo naj ostaue: Vzgojujmo mislece!