I>elai>slca 'Pravica Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaia vsak četrtek pop.; v slučaju praznika tl Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec || dan poprei — Uredništvo: Ljubliana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10' —, za pol leta Din 20’—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad, II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Odlasi: do dogovoru II Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo ceva c. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900 Občine _V letošnjem letu se bodo izvršile skoraj po vsej Sloveniji občinske volitve. Deloma se te volitve že razpisujejo po tistih občinah, koder Je funkcijska doba odborom iz znanih »volitev« >• 1933. predčasno potekla zaradi razpusta. V vseh ostalih občinah pa poteče poslovna doba Jeseni. Prav je zato, da tudi v teni trenutku delavstvo zavzame stališče o tem, kaj in kako predstavlja sodelovanje in soodgovornost pri J.avneni delu v občinah. To je tudi delavska J*°*žnost v času, k« se obetajo državljanske svo-?°sčine in obljublja nemoteno in svobodno Javno udejstvovanje. Občina je tista javnopravna edinica, ki je J' malem podoba države v okviru in delokrogu, Sa ona ima. Je samoupravna ustanova, koder "aj občani svobodno in neodvisno odločajo o vsem, karkoli spada v kompetenco občinske uprave. — Naloge občinske uprave so pred-občinah pa naj se v smotrnem delu pripravijo tudi naloge, ki jih imajo občine skupno v svoji deželi in končno tudi v vsej državi. Delo v občinski upravi je šola za javno delo vobče. . Slovenske občine imajo pa še prav posebne vazne, naloge. Prvenstvena je tu, da si priborijo nazaj tisto samoupravo, ki so jo že imele, pa Jjm je bila odvzeta. Slovenski župan naj po-t.ane zopet v občini gospodar z velikimi pravicami kot jih ima gospodar v družini. Neodvisen in svoboden naj bo župan. Za posle občinske uprave odgovoren le svobodno izvoljenemu občinskemu odboru in občanom in nikomur drugemu. Zlasti pa ne raznim vedno se •nenjajočim političnim strankam, ki se brigajo le za »visoko« vsedržavno politiko. Zakon tudi tako hoče. Zato pri občinskih volitvah stranke sploh po zakonu nastopati ne morejo. Nastopajo le občani po kandidatnih listah, ki se imenujejo po imenu nosilca liste, ne I>a po kaki stranki. Tako je tudi prav. Pri občinskem delu gre za gospodarstvo v občini. Tisti, ki mu občuni zaupajo vsled njegovih osebnih lastnosti, vsled njegove poštenosti, sposobnosti in nesebičnosti, naj vodi občinsko gospodarstvo. Tisti, ki je neuklonljiv v obrambi pravic in koristi občanov proti vsakomur, naj prejme zaupanje. Tisti, ki ima odprte oči, pogumno srce in pridne roke zn gospodarski prospeh skupnosti, za pomoč potrebnim in ubogim, za napredek v duhovnem in materialnem razvoju, naj stopi na čelo slovenske občine. Delavstvo ima pri tem važno nalogo. Delavstvo je dunes borbeno zavedno. Ono si z ogromnimi osebnimi žrtvami vzdržuje svoje strokovne organizacije, zavedajoč se, da so to edini uspešni braniki proti brezobzirnemu navalu nasprotnikov na delavske pravice in pridobitve v zadnji dobi. Toda zgolj udejstvovanje v strokovnih organizacijah je za delavca, ki je svoboden državljan, premalo. Delavec je dolžan Pomagati tudi v javnem delu, prispevati svoje moči in sposobnosti za pravo vodstvo občinske politike, ki mora biti tudi delavska, ker je danes ves slovenski narod ena sama skupina malih delavcev tega ati onega imena. * Danes niso več časi, ko je vse bilo poti ne- . kakim varuštvom ali kurutelo. Ko si moral ‘ vedno spraševuti, kaj bodo neki nevidni ljudje Uekega nevidnega vodstva rekli. Danes je slo- j venski delavec dozorel. Za svoje delo je I odgovoren Bogu in svoji delavski skupnosti. I n nikomur drugemu. Zato bo delavstvo pri občinskih volitvah nastopilo in mora nastopiti. Naj se pokaže tvorna moč, sposobnost in mladeniški polet novih ljudi, ki se niso izobraževali v preživelih političnih kovačnicah, marveč so nabirali znanje in moč v trdem delu za svoj vsakdanji kruh v svojih organizacijah. Naj oživi slovenska občina, naj se odpro na široko vrata klicarjem in graditeljem nove dobe slovenskega samoupravnega gospodarstva! S to osnovo iu po teh vidikih bodo naši delavci vsak v svojem kraju in delokrogu napravili svoj občinski delovni program, Koder bodo razmere dopuščale, bodo s svojim nosil- cem ta svoj program skušali uveljaviti. Povsod drugod bodo sodelovali s tistimi, ki jim jamčijo, da se bodo delavske težnje in zahteve upoštevale in izvršile. Sodelovanje je možno z vsakim poštenim, moralno neoporečnim so-občanom, ki s svojim deloin jamči za iskreno sodelovanje. Firme se menjavajo. Ljudje pa ostanejo. Zato delavstvo pri svojih odločitvah ne bo pruv nič vezano nu nikake firme, temveč na svojo vest, na čut odgovornosti liaprain sebi, svojim sotrpinom in bodočemu rodu. Prav posebno pa bo vse delo izvršeno v l skladu i n s o g 1 a s j u z vsemi tistimi j delavci, ki so medsebojno organi. ; z a c i j s k o povezani v trdi življenj-iSki borbi zn svoj obstoj in svoj kruh. Jože Rozman: V brezup j e Ves trud in delo, ki je bil položen za sanacijo potko jtii inskega zavarovanja naše glavne bratovske »kladnice v letu 1934 i.n 1935, ni rodil zaželjcnih uspehov. Uredba, ki je izšla l. junija 1935, je, namesto da bi povečala denarne vire. le-ie še reducirala. Izpadli so dohodki pokra jinsiko pokojninskega sklada, ki so znašali letno 3.6 milijona dinarjev. Glavna bratovska skladni ca .pa -bo za to prejela iz centralnega sanacijskega fonda 1.1 mili j. dinarjev. To se pravi, poleg milijonskih primanjkljajev, s katerimi se zavarovanje bori, so znižani stari do-•liotki letno za 2 in pol milijona dinarjev. To pomeni za naše polkojninsko zavarovanje rudarjev i.n kovinarjev popoln polom. Tako se sanacijsko vprašanje ne bi smelo voditi. Vsekakor bi bilo boljše, da bi ostalo pri starem. Dobieeik od te sanacije in nove uredbe imajo namreč samo delodajalci, ker jim ni več trelba plačevati 'trošarine 5 Din od tone prodanega premoga. Rudarsko in kovinarsko delavstvo stoji slej ko prej na stališču, da je treba v celoti uzakoniti projekt zakona o ustanovitvi sklada za sanacijo pokojninskih iblagajn bratovskih skladnic (glej »Delavsko Pravico« št. 30.,. od 22. avigusta t. 1., ki je ta 'projekt v celoti objavila). Rudarsko in kovinarsko delavstvo je dosedaj samo npsilo bremena sanacije. Saj so se v letih 1925 do 1933 izvršile v zavarovanju velike spremembe, in to vse v breme aktivnih zavarovancev in upokojencev. Ti ukrepi so bili sledeči: Odpravila se je starostna renta in se pokojnine priznavajo suimo na podlagi zdravniško dokazane nesposobnosti za delo. . V letu 1927. se je povišal prispevek od 5 na 7% zavarovanega kategorijskega' zaslužka, rente so bile reducirane (80% kategorijskega zaslužku za 40 letno članstvo, prej za 30 letno članstvo). » V letu 1931. se je povišal in Obenem diferen- ' ciral prispevek po krajevni,li skladnicah od H na 12% kategorijskega zaslužka. V letu 1933. se je povišal prispevek na 14%. ponovno reducirane rente, nuj višja pokojnina od 75% kategorijskega zaslužka :po 35 letnem članstvu. Redukcija zavarovanih kategorijskih zaslužkov in uvedba 10 letne karenčne dobe I namesto prejšnje 5 letne. Poleg vsega tega pa je stalno rastel pri- j spevek za zavarovanje. Talko je znašal skuipen prispevek za enega aktivnega člana (delojemalca in delodajalca) za bolezensko, nezgodno in pokojninsko zavarovanje v letu 1924. 29.98 Din v letu 1934. pa je že znašal 1245.52 Din in s tem dosegel najvišjo dopustno mejo. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, kako so odločilni faktorji mogli dopustiti, da se je sanacijsko vprašanje tega zavarovanja tako na ‘čuden način rešilo, Vsi ismo namreč živeli v veri, da se prej ne bo ukinil pokrajinsko pokojninski fond, preden ne bodo zasigurana dovoljna sredstva iz virov, ki so bila v navedenem projektu predlagana. Če na drugi strani gledamo posebno v rudarskih revirjih to veliko brezposelnost, se nam nehote vsiljuje misel, da je tu nekdo, ki ima interes na tem, da se nas izenači z onimi,^ primitivnimi in bornimi razmerami, ki vladajo v rudnikih na jugu naše države. Pri tem se prav nič ni jemalo v obzir dejstvo, da so naši rudarji in kovinarji dali vse, da bi taiko rešili zavarovanje. Šele potem, ko sami niso imeli več kaj dati, so zahtevali od države, da jim pristopi na pomoč. Država sama kot taka pa bi bila tudi dolžina to storiti, saj je z razvrednotenjem denarja, katerega so naše zakladnico imele precej, imela tudi dobiček. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da so pri tej sanaciji sodelovali tudi Slovenci. Le-ti bi vendar morali vedeti, da se na tak način tako težka vprašanja ne rešujejo. Vidi se pa iz tega, da se socialnopolitični gospodarski problemi pri nas ne rešujejo po njih važnosti in potrebi za delovni narod, marveč so tu bolj odločilni interesi onih. Kongres delavskih, zbornic, ki se bo vršil konec mesecu v Beogradu, bo moral javno pri tej stvari močno podčrtati zahtevo po takojšnji in temeljiti sanaciji pokojninskega zavarovanja naših rudarjev in kovinarjev. Krehova knjižnica Dobra knjiga je naš najboljši prijatelj. Je najbolj potrpežljiv in veren tovariš. Ne zapusti nas v dneh skrbi ali nesreče. Zabava nas in uči vse življenje. In kar je glavno: Nihče ne more vzeti človeku neprecenljivih zakladov, ki so jih njegovi duši prinesle lepe knjige. Če ste o tem prepričani, zakaj odlašate? Naročite se na Krekovo knjižnico, ki vam za neverjetno nizko ceno današnji čas nudi veako leto po tri lepe, izbrane knjige: broširane 48 Din, vezane 78 Din. J Volitve delavsko-nameščenshih obratnih zaupnikov: Delavci in nameščenci uveljavljajo svoje zakonite pravice Kranj Priprave za volitve obratnih zaupnikov so pri nas v polnem teku. Tovarna Semperit je volila 12. jan. Volilni odbor, sestavljen iz samih marksistov, se je spet proslavil s tem, da je razveljavil nasprotno listo NSZ prav tako kakor lansko leto našo v Jugobruni. Tako postopanje čisto razumemo, ko vemo, da je Semperit edina njihova trdnjava v Kranju, INTEX V soboto, dne 18. januarja, bodo volitve v I n t e x u. Predlagane bodo najbrž štiri liste, poleg treh še četrta, rumena (podjetniška). Lansko leto je podjetnik izpeljal volitve na protizakonit način, dočim bo letos prišlo po zaslugi del. organizacij in oblasti do besede delavstvo, ki bo samo odločevalo, kakšne 'zastopnike hoče imeti. Spričo žalostnih razmer v tovarni bo delavstvo prisiljeno- v trdo borbo, da izboljša svoj položaj, zato mora izvoliti za zaupnike poštene in zavedne delavce, ki bodo sposobni za težke in važne naloge, ki jih čakajo. Žalostne skušnje, ki jih je delavstvo prestalo v preteklih letih, so pokazale, kje mora iskati rešitve. Za delavstvo je doslej edino Jugoslovanska strokovna zveza pokazala, da se nesebično in požrtvovalno bori za njegove interese. To je spoznalo tudi delavstvo samo, saj je danes v pretežni večini organizirano v JSZ. V soboto zato izbira ne bo težka, ampak bodo vsi, ki žele rešitve svojega težkega položaja, glasovali za listo JSZ. JUGOBRUNA Tovarni Jugobruna in Jugočeska bosta volili v soboto, 25. januarja. Tudi tu je delavstvo težko preizkušano. V Jugobruni so rdeči lansko leto rešili svoje zaupniške stolčke s tem, da so v zadnjem trenutku razveljavili listo JSZ, Koliko so bili na ta način »izvoljeni« zaupniki vredni, je pokazalo delovanje v preteklem letu, saj je znano, kako se v Jugobruni spoštuje del. zakonodaja, kjer delajo po 10—12 ur ali še delj. Mnoge krivice in šikaniranja delavstva bi se dala z dobrimi zaupniki odpraviti, tako je pa danes delavstvo v tej tovarni še v slabšem položaju kot pred letom dni. Delavstvo samo mora temu napraviti konec s tem, da svojih glasov ne zfuPj* nevrednim ‘ljudem, ampak glasuje za tiste, ki plh smatra za vredne njihovega zaupanja. Kljub tež-kemu položaju v tovarni in preganjanju naših ljudi bo postavila JSZ svojo listo, na kateri bo ^zbrala same poštene in zavedne delavce, ki svojih za" upniških mest ne bodo zlorabljali v svojo osebn® korist, ampak jim 'bo korist vsega delavstva najvišji zakon. Delavstvo naj zaradi tega ne naseda zapeljivim in lepim besedam ljudi, ki so s svojim delom oz. nedelom dokazali, da poznajo delavce samo takrat, kadar potrebujejo njihove glasove. Prav tako se delavci ne bodo ustrašili groženj in napadov od teh ljudi, s katerimi bodo kakor vedno tudi sedaj skušali rešiti svoj položaj. Glasovali bomo vsi za listo Jugoslovanske strokovne zveze s tem, da bomo ohranili belo glasovnico nepretrgano. JUGOČESKA Delavstvo v Jugočeski je že lansko le-lo v veliki meri izreklo svoje zaupanje JSZ, zato . tudi letos ne sme zaostajati, ampak mora napeti vse sile, da s pomočjo dobrih zaupnikov sebi kuje boljše čase. Že lani so zastopniki JSZ na pobudo na'ših zaupnikov napravili več intervencij v korist delavstva; delavstvo pa je imelo priliko večkrat opazovati tudi ravnanje zastopnikov rdečih, ki so se na ta način postavili v zelo čudno luč. V»i delavci, ki žele svoj položaj zboljšati in delovne pogoje v podjetju pravično urediti, bodo glasovali z nepretrganimi belimi glasovnicami za Jugoslovansko strokovno zvezo. Dobro vemo, da bodo rdeči skušali reševati svoje položaje z vsemi mogočimi sredstvi. Toda delavstvo se je že toliko izobrazilo in spoznalo njihovo delovanje, da ne bo več nasedalo lepim besedam ali obrekovanjem in lažem ter se ne bo ustrašilo groženj in pritiška, ampak bo po svojem treznem premisleku in delavski zavednosti glasovalo v vseh podjetjih za ljudi, ki so vredni njegovega zaupanja. Jesenice Delavstvo pri Kil) na Jesenicah l><> v soboto, dne 25. (januarju, volilo svoje obratne zaupnike, ki naj bodo viden izraz delavskega hotenja in moči delavskega strokovnega pokreta. Če smo si v svesti, da si je delavstvo s svojim vplivom na našo socialno /.aikonodajo priborilo zakon o obratnih zaupnikih, bi bilo zelo netaktno, če bi se te pridobitve ne posluževalo. Zadnji časi pa splon kažejo, da mora delavstvo na plan, če noče vzdržati v tej borbi neokrnjenost svojih eksistenčnih dobrin. Delav- Za vsa navodila in informacije glede volitev DE-LAVSKO-NAMEŠČENSKIH OBRATNIH ZAUPNI- KOV se obrnile na našo strokovno centralo: JUGOSLOVANSKO STROKOVNO ZVEZO, palnta Delavske zbornice v Ljubljani. s.ki zaupniki so tisti, iki imajo veliko in težko nalogo, da ščitijo, kar nam zakoni nudijo in .kar so priborile strokovne organizacije. Krščanski socialisti lahko poudarjamo, da so naši zaupniki vedno in povsod vršili svojo dolžnost, zavedajoč se, da tega ne delajo zgolj iz čisto materialnega vidika, ampak iz velikega nauka, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega«. Zato delavec, ki inisli in čuti, da krščanstvo more prekvasiti z modrimi reformami današnji j foljufivi svet, ne more voliti drugam, kot tja, jer so stremljenja za temi cilji, izključujoč J vse mahinacije kapitalističnih intrig, ki se nočejo vnesti med delovno ljudstvo v lepih in blestečih besedah. Naša lista ima št. II in belo glasovnico. Belo j glasovnico daš pri glusovanju v ovojnico in jo zalepiš ter spustiš v glasovalno skrinjico, ostale j glasovnice pa vržeš v zato pripravljene zaboje. Listke ostalih list jie meči po tleli in zunaj volilnega lokala. To prepustimo ljudem, ki mislijo, da se na take vrste agitacije omahljivci in nevedneži love. Torej, dostojnost i.n treznost! Volilo se bo v tovarniški kazini od 5. ure zjutraj do K. ure zvečer. Treznost in pošten je naj zmaga! Duplica Zavedno delavstvo si v januarju vsakega leta postavlja svoje zakonite zastopnike — i obratne zaupnike. Samo eno leto dela obratnih zaupnikov imamo za seboj. Da so res potrebni j in delavstvu koristni, to smo pač imeli priliko opazovati. Da pa so obratni zaupniki res delavski, da ; ščitijo res delavske, to je naše koristi, pa morajo biti res delavsko zavedni, pravični, po- j Steni, ter morajo imeti pravo delavsko ljubezen i do bližnjega sotrpina, posebno važno pa je, da so tudi nesebični. Izbirati si take zaupnike bomo pri nas imeli priliko letos, dne 18. januarja, od 12 do 2 popoldne. Tovariši.! Na vas samih je ležeče, vi sami boste ta dan odločali, kdo bo zopet eno leto zastopal vaše težnje in zahteve pri podjetju. Ni vseeno, kdo bodo ti zaupniki. Dobro, zlasti pa s svojo glavo premisli, kateri zaupniki bodo boljši i* Ali na beli listi, ali na rdeči? Premisli t ud i, ^ kateri so v preteklem letu najbolje in uspešno zagovarjali, vaše koristi. Važno pa je in dobro pomni: Voli se samo 18. januarja od 12 do 2 pop. Dobiš kuverto z belo in rdečo glasovnico. Za katero listo voliš, deni glasovnico v kuverto, zapečati jo in oddaj. Naša glasovnica je bele barve. I o boš napravil v zaprtem prostoru, kjer te nihče ne bo videl. Torej volitve so strogo tajne. Če kdo .grozi, ne ustraši se, če si komu drugače obljubil spomni se, da so volitve tajne. Odloči se čisto po svoji preudarnosti, premisli pa, du odločaš za eno leto. Na naši listi so upoštevani vsi delavci in oddelki Akord, urno delo in ženske delavke, to je popolnoma pravilno, ker vsi smo delavci-trpin.i in vsi imamu svoje zahteve. Zato deni v kuverto samo belo glasovnico, jo zapečati in oddaj volilni komisiji, rdečo glasovnico pa spravi! Maribor Volitve obratniih zaupnikov se pri nas bližajo svojemu koncu. Povsod, kjer je bila postavljena listu Jugoslovanske sirokovne zveze, je bil uspeh. V mestni plinarni je dobila naša lista enega zaupnika, socialisti 2, v električnem podjetju naša lista 3 zaupmike, socialisti I. V tekstilni tovarni Doctor in drug so socialisti protipravno našo listo razveljavili, češ da so bili nekateri .kandidati nedoletni, razveljavili so listo tudi Narodni strokovni zvezi pod isto pretvezo, sami pa so imeli kur dva taka ne-doletna kandidatu, pu so listo obdržali. Na naši listi, kakor smo dognali, ni bilo nobenega ne-doletnika in so si to socialisti le izmislili, da s svojo znano diktaturo nad vsako delavsko svobodo in zakonito pravico, ki ni rdeče barve in ki ne trobi v njihov marksistični rog, zadušijo. Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru se je proti takemu nasilju in tako nezakonitemu načinu razveljavljene kandidatne liste pritožila na Inšpekcijo dela. Razveljavljene so volitve v tekstilni tovarni Erlich v Mariboru. Razveljavil jih je tovariš Rozman Peter, tuj.niik J.SZ, ki je kot predstavnik liste JSZ na tem volišču radi kršitve reda in nezakonitosti zahteval takojšnjo prekinitev volitev. Socialisti niso vajeni dostojne borbe z drugimi delavskimi organizacijami. Večkrat se je že dognalo, da jih drži skupaj sam »šviridel« in goljulija. Ker niso pomagala obrekovanja in sramotenja krščanske delavske listo, so skušali preprečiti njene uspehe na drug, sicer nepošten in nasilen način. Najprej je bil njihov trik v tem, da ne bodo priznali liste J.SZ i.n ne izdali belili glasovnic, češ da JSZ postavitve svoje liste ni prijavila ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru. Ko jim je predstavnik liste JSZ povedal, da ima vse pripraviti volilni odbor, je prišlo drugo na vrsto. Predsednik volilnega odbora je prišel na volišče skoraj dve uri pozneje, kakor je bil določen čas začetka volitev na nabitem razglasu. Ko pu je volilni sestanek otvoril, je dejal tako: »Otvarjum volilni sestanek socialdemokratske stranke in dam besedo sodrugu g. Karnerju.« (Tu je bil navzoč kot zastopnik Delavske zbornice.) Sodrug Karner je potem prevzel besedo in sprejel posamezno kandidatne liste, čeprav ta posel njemu kot zastopniku DZ ni bil kompetenten. Predstavnik liste JZ>S tov. Rozman je najprej ugovarjal zavlačevanju, potem pa ostro z medklicem protestiral: »Kaj pravite, gospod predsednik? Kakšne socialdemokratske volitve so to? Popravite otvoritev volilnega sestanka! Pazite, sicer onemogočim voliti tudi socialdemokratom !* Ko pa so začeli deliti glasovnice, so jih (zastopnik Delavske zbornice je vse to gledal) dajali volileem kar tako, ne da bi se ugotavljalo v volilnem imeniku ime volilca. V volilni celici je nastal velik naval. Po šest jih je šlo kar skupaj volit. V volilni celici sami pa sta pri vratih stala dva nepoklicana delavca, morda tudi v interesu socialdemokracije, ikatera je pri ,l'.i priliki na tako poseben in ogaben način pogazila delavčevo volilno tajnost, svobodo in zakonitost. Nered in nepravilnost sta se vršila ua vseh točkah, bil je pravcati baibilon. ko je najhujši naval volilcev odnehal, je predstavnik l|c. J SZ volilnemu odboru in zastopniku DZ odločno izjavil, da se bo za tak oduren in protizakonit volilni postopek pritožil na merodajno oblast, ter je zahteval, da se te volitve sploh prekinejo, ker se ne vrše v smislu zakonitih P/eidpisov. Kuergiičnemu nastopu predstavnika liste JSZ st.a se končno vdala tudi predsednik 'olilnega odbora in zastopnik DZ. Tov. Rozinu,n J® zahteval, da se vse izglasovane glasovnice takoj uničijo. Tudi temu se je ugodilo. Predsednik volilnega odbora je v spremstvu zastopnika DZ in predstavnika JSZ moral nesti skrinjico v kotlovnico tovarne, jo pred pečjo odkleniti in vse kuverte vreči v ogenj. Pa niti plamen, ki jih je takoj objel, ni bil nič prav rdeč, kar zriuči, da nasilje in goljufija socialdemokratom tudi ne bo več pripomogla do izgubljene moči. Druge volitve obratnih za- upnikov bodo v sotboto, dne 18. t. m. V C ¥ I Volitve obratnih zaupnikov so pred durmi. Širijo se že razne govorice, s katerimi se hoče naše člane in somišljenike zavajati. Na euo stvar je naša dolžnost, da posebej opozorimo. Govori se: JSZ bo šla s socialisti v skupno politiko. Kdo in zakaj se to raznaša, nam je jasno. Ker bomo šli v »skupno politiko«, bi prvi radi videli, da bi že pri volitvah obratnih zaupnikov sli z njimi — seveda, mi bi sarno nje volili — drugi pa bi radi JSZ s tem oblatili in odvrnili od nje pošteno krščansko delavstvo. Ponovno smo že obravnavali in poudarjali skupnost, pisalo se je že veliko o lem, treba pa je, da ponovno poudarimo, kaj mislimo mi, krščanski delavci v tovarnah, o skupnosti. Skupnost zahtevamo, smo pripravljeni in vedno tudi sodelujemo, vendar samo za vsak primer, za vsak obrat, za vsako delo posebej, če vidimo, da je to potrebno in prinese koristi delavstvu. To se pravi skupnost v boju za pravice, za izboljšanje položaja, za uveljavljenje pogodb itd., v stvareh, ki se materialno tičejo delavca. Sodelujemo iu hočemo sodelovati samo z odkritimi zastopniki drugih organizacij brezobvezno, da bi se radi tega pustili °d demagoško vzgojenih ljudi komandirati, njim 11 a ljubo podpirali njihova načela in pomagati s teni njihovim načrtom itd. Ako vidimo v tem škodo delavstva, če vidimo, da se s tem položaj delavstva ne bo izboljšal, gremo preko skupnosti, pa če se nam to še tako očita. Mi svoje organizacije JISZ ne briskiranio nikjer in je tudi na-pratn drugim organizacijam ne bomo. Povsod sodelujemo v imenu svoje organizacije za izboljšanje položaja delavcev. Poudarjamo, da strogo pazimo, je tudi potreba in naša dolžnost lo, da se nas v nobenem primeru ne izigra. Ce se to zgodi, je treba lo venomer inieti pred očmi in tudi javnost na to opozoriti. Če gremo torej skupaj z drugimi organizacijami I y posameznih slučajih, primerih in pogojih, s tem še ni rečeno, da gremo skupaj tudi organizato-rično — načelno, ker to je in vedno bo nemogoče. Mi krščanski delavci - krščanski socialisti, imamo še druge naloge, druga pota in načela kot drugi, dasiravno se tudi imenujejo »samo socialistk. Mi se razlikujemo od marksistov, nacionalistov, komunistov itd. Mi vemo, da je ozdravitev sedanjega družabnega reda — torej povzdigniti oziroma dati delavcu, kmetu, obrtniku to, kar mu po človeških in božjih postavah pripada za človeka vredno življenje. Mi smo prepričani, da je mogoča rešitev le na podiagi papeževih okrožnic Rerum novaruni in Quadragesimo anno. Zalo ne z marksisti, ne z nacionalisti, ne s komunisti načelno ne moremo in nikdar ne bomo prišli skupaj. Zgoraj navedene govorice, da gremo s socialisti skupaj, so izmišljene, neresnične in imajo nanien premotiti delavstvo pri volitvah obratnih i Rupnikov. Naša skupina bo postavila v vseh pod- j Jetjih, kjer ima članstvo, svoje kandidatne liste. 1 — Delavstvo, presodi delo JSZ pri nas v Tržiču, presodi delo ljudi — zaupnikov, ki bodo na teh listah. Prepričani smo, da se bodo, vsaj kateri trezno mislijo, katerim je do prave rešitve in izboljšanja delav. položaja in ki so pravi katoličani, odločili za liste JSZ v vseh obratih. Ne nasedajte govoricam, ki se bodo mogoče še širile, saj ob vsaki taki priliki smo slišali kaj novega — neresničnega. Pokažimo, komu zaupamo! Količevo Količevo. Kakor povsod v tovarnah, tako so se tudi pri nas letos prvič vršile volitve obratnih zaupnikov. Vodstvo organizacije je radi tega sklicalo 20. decembra delavstvo na skupen razgovor. Na tem razgovoru je predsednik organizacije apeliral na delavstvo, naj hi se sestavila enotna lista obratnih zaupnikov za leto 193(3. Delavstvo je vzelo predsednikove besede na znanje in sestavilo skupno listo. Dne G. januarja ob 11 dopoldne se je vršil članski sestanek. Člani so se sestanka udeležili v zadovoljivem številu. Na teni sestanku bi se morale vršiti volitve obratnih zaupnikov; ker pa je bila vložena ena sama lista, so volitve s tem odpadle. Tov. predsednik je kandidatno listo ponovno prečilal in ta je bila soglasno sprejeta. Tako so za leto 1936. izvoljeni sledeči obratni zaupniki: Bukovec Franc, Avbelj Franc, Avsec Jožef, Pirc Jožet, Jerman Mihaela, Pečilikar Angela; namestniki: Klopčič Karol, Kržan Alojzij, iteuis Valentin, Korošec Jernej, Herc Antonija, Kaplja Marija. Nato je tov. Satler iz Vevč z iskrenimi besedami razlagal kako velikega pomena je Naša nalogu je, da izgradimo ne samo po številu članstva močne delavske strokovne organizacije, marveč tudi po borbenosti, vztrajnosti i u zavednosti , ker le iz teh bodo izšli potem ludi dobri delavski obratni zaupniki, ki bodo v polni meri vršili svojo, siccr izredno in odgovornosti polno poslanstvo. Uvodnik »Del. Pravice« od 19. 12. 1935. za delavstvo, če šo obratni zaupniki pošteni in vztrajni. Izvoljeni zaupniki so imeli S. januarja prvo sejo, kateri je prisostvoval tudi g. ravnatelj llonač Stane. Na tej seji so zaupniki izvolili starešino in tajnika; tov. Bukovca za starešino, tov. Jerman Mihaelo pa za tajnico. Koliško delavstvo je s tem pokazalo zrelo delavsko zavest za svoje pravice. Goričane Goričane. V soboto, dne IS. januarja, se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov za naš cfbrait. Volitve se bodo vršile od 6. do 8. ure zjutraj ter od 12. do pol 3. ure popoldne v običaj,nili prostorih. Skupina JSZ in podružnica SDiSZJ sta postavili skupno kandidatno listo, katere glasovnica je bela. Delavci, glasujmo vsi do zadnjega /a skupno listo, kajti če bo delavstvo skupno nastopalo, lahko pričakuje boljšo bodočnost. Dne 18. januarja gremo vsi na volišče in (Kidamo belo glasovnico celo, plavo pa raztrgamo. — Strokovna skupina papirniškega delavstva Medvode. Tekstilno delavstvo O t iški vrh. Vse člane in članice vabimo, da se zanesljivo udeležijo ustanovnega občnega zbora naše strokovne skupine tekstilnega delavstva, iki se bo vršil v nedeljo, 19. januarja ob 2. uri popoldne, v prostorih gostilne J a m n i k v O t i š,k e m v r h u. Na občni zbor pride tudi zastopnik JSZ< — Vsi ua zbor! S tem bomo tudi javno dokazali, da smo edini im sl ožini. Iz škofje Loke. V aiedeljo, dne 19. januarja, se ,bo vršil v Društvenem domu ob pol >, popoldne r e d >n i o b č ni zbor naše s k u p i-n e. Dolžnost članstva je, da ise istega polnoštevilno udeleži. Na občnem zboru se bodo dobile tudi legitimacije, ter naj gleda vsaik član, da ima poravmano članarino. Torej vsi in t o č n o! V vsakem javnem lokalu, v katerega zahajate, , zahtevajte, da imajo naročeno našo 1 »DELAVSKO PRAVICO«! Jarše. Ustanovni občni zbor Strokovne skupine tekstilnega delavstva v Jaršah, ki se je vršil v nedeljo 15. dec., je ob ogromni udeležbi delavstva tovarne , platnenih izdelkov pokazal, da se delavstvo docela zaveda važnosti in pomena strokovne organizacije. Člani pripravljalnega odbora so podali izčrpna poročila o pripravah za ustanovitev skupine, kakor tudi o dosedanjem delu organizacije. Skupina šteje okrog 300 članov oziroma članic, kar znači, da je delavstvo te tovarne skoraj 100 odstotno organizirano. Zastopnik centrale je poročal o uspehih, ki jih je delavstvo pridobilo zlasti s sklenjeno kolektivno pogodbo in je podal tudi sliko o splošnem položaju delavstva. Po podanih poročilih je bil soglasno izvoljen sledeči odbor skupine: Škofič Ciril za predsednika, Kos Leopold za podpredsednika, Zor Angela za tajnico, Mahnič Pepca za blagajničarko, Jerman Rudolf za gospodarja, Kovič Pepca, Podbevšek Pepca in Kladnik Janez za člane odbora. Izvoljeni so bili tudi organizacijski zaupniki za posamezne kraje in sicer za Jarše, Rodica: Osolnik Anica in Podbevšek Pepca. Za Mengeš, Topole in Moste: Friškovec Antonija, Pauli Ana. Herle Albina, Sitar Jožefa. Za Loko-Trzin: Hepenšek Francka, Per Marija. Za Domžale-Študa: Rihtar Pavla. Za Količe.vo-Vir: Hafner Jakob, za Radomlje, Hudo in Rova: Anžič Minka, Pirc Katarina, za Home - Preserje: Šarc Berta. Za Dob in Čemšenik: Pauli Štefka. Za Ihan Mežnar Lojzka. Občni zbor je dalje sprejel kandidate za bodoče volitve obratnih zaupnikov in je bila soglasno sprejeta sledeča lista: Jurman Rudolf, Škofie Ciril, Rlcjc Marija, Gregorc Pavla, Kos Leopold in Šlempelj Vida. Delavstvo je vseskozi pokazalo popolno soglasnost, kar nam daje najboljše jamstvo za uspešno delo novo ustanovljene skupine, ki naj bo v službi tako posameznika, kakor celokupnega delavstva te tovarne. Ta skupina bo sama sebi v ponos in vsemu drugemu delavstvu za zgled. Z geslom: »eden za vse in vsi za enega«, je zaključil predsednik lepo uspeli občni zbor. Mrrfbcpska c?: r p 3; i uta V Jugometri je bil odpuščen livar tovariš Križanič Alojz. Podjetnik ga ni prijavil bolniški blagajni; ko je ta zbolel, pa ni imel pravice do zdravniške pomoči. Ko je od podjetnika zahteval odškodnino, ga je še povrh odpustil. Oseb™ intervenciji tajnika JSZ tov. Rozmana Petra pa je uspelo, da sedaj dobi prizadeti delavec izplačanih 905,— Din odškodnine in z dnem n. t. m. je zopet sprejet v delo pod prejšnjimi pogoji. V tekstilni tovarni Ro/.ner iu drug je bila odpuščena tkalka tov. Zadravec Otilija. Vzrok je bil samo ta, da radi bolezni en dan ni mogla na delo. Po intervenciji predsednika JSZ tov. Ko resa Martina je bila sprejeta nazaj ter dela naprej. , Slatina Radenci. Volitve po skrajšanem postopku se bodo vršile v nedeljo 29. jan. ob 10. dopoldne. Vsi delavci in delavke na volilni sestanek, ko se bo odločalo, kateri naj bodo naši dobri i,n v delavski borbi dosledni obratni zaupniki. Sloga jači, nesloga tlači! Kovinarji Jesenice. Pretekli teden je p r i KID žrtev zahtevala mladega delavca Kmerika Iskro. Zadnje čase se sploh vedno množijo pri KID nesreče in delavstvo bo spričo teh dejstev moralo nastopati drugačno pot, ako vodstvo pri KID ne bo hotelo poznati zaščitnih zakonov. Najbolj nizkotno pa je, metati krivdo na tistega, ki je že sam zapečatil s svojo smrtjo nepremišljeno izvedbo tovarniških naprav, ki se pri njih vse mogoče upošteva, samo delavčeva varnost ne. Ako bi lestev, ki je stalno nameščena, imela varovala, bi mladi Iskra še danes živel, zato pa vsa odgovornost pada ua tistega, ki je napravo zaščitnih sredstev opustil, to je glavno, a ne to. kaj kdo dela na nezavarovani lestvi. Pa to ni edinstven slučaj, in ako ima KID potrebo, da nastavlja po obratih vse polno strokov,lijakov in priganjačev, naj nasta,vi še kako specializirano moč, ki bo skrbela, da bodo varnostne in zaščitne naprave v redu, kar bo tudi v korist podjetja. Svoje čase je inšpektor dela pregledal in konstatiral pomanjkljivosti teh naprav, zaupniki so izrazili svoje želje, a to je ostalo vse na papirju, zato bo treba, da delavstvo po svojih zastopnikih enegično zahteva dejanj, ne pa saimo popisanih papirjev. D EL A V S K A KULTURA Kamnik. V nedeljo, dne 5. januarja, sc je vršil dobro obiskan sestanek naše strokovne skupine. Sestanek je vodil tov. predsednik Ivan Stare. Prvi je poročal tov. Pestotnik iz Kranja 0 našem idejnem stališču in poudaril, da hočemo naše delo voditi strogo po poti, ki nam jo je začrtal pok. Janez Ev. Krek. Za svoja izvajanja je'bil nagrajen z burnim pritrjevanjem. Nato je govoril tov. tajnik Rozman o volitvah delavskih obratnih zaupnikov, kakor tudi o njih važnosti. Tudi njegovo poročilo je bilo zelo zanimivo. 1 aki isestamki so nam nujno potrebni, ker nam odpirajo najrazličnejše probleme, ki jih mora delavec, ako hoče, da bo uspel pri svojem delu, poznati. — Sklenilo se je, da se bo v nedeljo, dne 19. t. m., vršil skupni sestanek vsega delavstva, na katerem se bodo dala nadaljnja navodila k volitvam obratnih zaupnikov, ki se bodo za naš obrat vršile 25. januarja 1936. Rudarji Zagorje. Skupina rudarjev JSZ v Zagorju želi vsem svojim članom in prijateljem srečno in veselo novo leto. Predvsem želi vsem tistim, ki so se kakorkoli žrtvovali za prospeh naše organizacije, zla.sti za našo »Delavsko Pravico« z inserati itd. Kakor v letošnjem letu, tako želimo tudi v novem letu sodelovanja vseh, ker brez dvoma nas čakajo tudi v bodočem letu težki časi kot so bili zadnja leta, ali še celo težji. Zato bodimo pripravljeni, skupni in složni! — Nam pa, dragi tovariši, veljaj geslo: Svoji k svojim! Vsak naj bo mož na svojem mestu. Prečitajte našo novoletno »Delavsko Pravico«, in vedeli se boste ravnati. Kdoir nas pozna, ga moramo tudi mi poznati! Vemo, da so časi težki, da je treba varčevanja na vseh .koncili in krajih, vendar pa imamo ljudi, ki cenijo našo delavsko organizacijo, in to so naše zadruge, obrtniki in tudi trgovci, ki se zavedajo položaja. v katerem danes vsi skupaj živimo! Delavcu zopet dela in zn vse bo dovolj jela! Tovariši, iz naše novoletne številke »Delavske Pravice« boste raz-videli inserate vseh naših domačih obrtnikov. Zato je naša dolžnost, da posečamo le tiste, 'ki z nami čutijo. Podprimo predvsem naš domači izdelek. Naj živi tudi v novem letu borba za podvig naše organizacije, kršč. soc. delavstva in delavske pravice! Huda jama. V nedeljo, 15. decembra ob 11, smo imeli pri Sv. Jederti dobro obiskan sestanek rudarjev, katerega je .sklicalo načelstvo II. 9ku.pine. Dnevni red je bil: Poročilo o glavni razpravi na TPD v Ljubljani in slučajnosti. Glavni Teferat naj bi imel načelnik II. skupine g. Pliberšek iz Trbovelj, ki pa je bil zaradi težke bolezni zadržan. Zato je podal celotno poročilo o zgoraj omenjeni razpravi lokalni načelnik tov. Diacei. Šel je od točke do točike ter k vsaki dal podrobno pojasnilo. Tovariši so izvajanjem mirno sledili in končno uvideli, kako težak je položaj delavskega zaupnika in s kakšno težavo si danes rudarsko delavstvo pribori malenkostno drobtinico že itak po zakonih mu pripadajočih pravic.. Žalibog živimo v dobi, ko si gotovi gospodje domnevajo, da je izvrševanje zakonskih predpisov dolžnost samo nižjih slojev. Iz težkih preizkušenj, ki jih že celo vrsto let preživlja ubogo rudarsko delavstvo, se mu je začela vračati zavest, da je za proletarijat edino mogoča rešitev v trdno povezani skupnosti delovnih slojev. Zato, dragi tovariši, vsi v strokovno organizacijo, da tako v skupni borbi pokažemo, da smo tudi delavci ljudje in zahtevamo človeka dostojno in vredno življenje. Tovariši, ne obupajmo, upajoč, da pridejo tudi za nas slej ko prej boljši časi, kar pa je seveda odvisno od nas samih. Minulo je staroveško suženjstvo, minulo je srednjeveško graščinsko tlačanstvo, zato upajmo, da bo tudi modernega izrabljanja delovnih .sil enkrat konec. Smo tu zato, da delamo, toda naše naporno delo naj se pošteno, ne pa suženjsko plača. Zavedajmo se, da brez borbe ni žrtev in brez žrtev ne zmage. Trbovlje. Na stalno natolcevanje nekaterih ne-vednežev, da člani, organizirani v JSZ, sledijo idejam marksizma, je skupina sklicala sestanek svojih članov in naprosila duhovnega vodjo g. Korba-na, da pokaže vse, kar je res slabega in kar bi merilo v delovanju idejno na marksizem. Omenjeni gospod pa je izjavil, da on ne vidi ne eno ne drugo, kar bi v delovanju skupine kršilo krščanska načela in da se člani po svojih močeh trudijo za spodbudo verske poglobitve med delavstvom. KNJIŽNICA DELAVSKE ZBORNICE V ŠTEVILKAH S7.07I knjig je izposodila knji žri i oa Delavske zbornice v Ljubljani v letu 1935. V primeri s prejšnjim letom jih je izposodila 4818 več. Od tega je bilo izposojenih 25.(x24 slovenskih, 1861 srbohrvatskih, 29.183 nemških in 415 knjig v drugih jezikih, znanstvenih knjig se je izposodilo 5396. Novih članov sc je vpisalo 552. Iz tega se vidi, da knjižnica stalno raste. Poleg delavcev jo zlasti obiskujejo intelektualci vseh poklicev in akademska mladina. Da knjižnica zadovolji vedno večje povpraševanje, mora stalno nabavljati novosti. V tem je vedno na tekočem. V letu 1935 si je nabavila 1298 novih knjig, največ v decembru (194), najmanj v juliju (51). V celoti ima danes knjižnica okrog 20.000 knjig in nad 7000 vpisanih članov. Uprava knjižnice želi. da bi bralci redno vračali knjige. S tem bi čitalci sami sebi najbolj koristili, ker bi laže dobili knjige, na katere morajo včasih toliko čaisa čakati, ker jih zaamidiniik ne vrne. iPribližno tako se razvija tudi mariborska knjižnica Delavske zbornice, ki je v letu 1935 izposodila 37.4