22. štev.
v Murski Soboti, dne 26. decembra 1920.
Poštnina plačana v gotovini.          Ӏ. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v.
Neodvisen političen tednik.
IZHAJA VSAKO NEDELJO
VELJA PO POŠTI 5 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K.
Posamezna številka velja 1 krono.
Naše šolstvo.
Pitanje šolstva je prinas v Prekmurji jáko važno i popolnoma drügo, kak na primer onkraj Mure. Kak je to predvidno, na več desetletja si moremo poskrbeti naš šolski program i na podlagi tega organizirati naše Šolstvo, ár inači se sami obsodimo na kulturno i gospodársko smrt.
Dejstvo je, da je naš domáči jezik, tak zvána prekmurščina, glede besede siromašen. Nemamo dovolj izraze za vsaki potrebni pojem, bi lehko pravo, da za vse jáko važne pojme tüdi ne. Dokeč to tak ostáne, o napredovanji govoriti je smešno i nemogoče. Vsi známo, da napredovati, to znači se kaj novoga navčiti i v živlenji se po tem novom znanji ravnati. Znánje si pa pridobimo potom jezika. Ali što bi büo te junák, šteri bi si zavüpao trditi, da je naša prekmurščina zadostno sredstvo za to, da si potom te pridobimo potrebno znanje ? 
Vsled tega je prva dužnost naše šole, bole povedano, našega šolstva, da rešimo pitanje jezika.
Známo da v tom oziru si ne mislijo vsi naši izvučeni lüdjé isto pot. Soujo, šteri bi prekmurščino na smrt obsodili i silili bi včenjé pisne slovenščine. Drügi si zdaj ščéjo stvoriti za vse pojme zadosten prekmurski jezik. Niti prvi, niti drügi način ne odgovárja za naše potrebščine. Namreč, pisna slovenščina je našim skoro popol-
noma nekaj novoga. Mladina v šoli jo res igraje navči, ali sedanja mladina de samo približno za 15 let ravnala našo javno živlenje i mi za te čas bi tüdi radi napredovali. Novi i bogat prekmurski jezik stvoriti je tüdi teško delo. Što ga naprávi i kelko časa de potrebno, da si jo pridobimo.
Istina je tá trditev, da je prekmurščina slovenski jezik, oziroma slovensko narečje.
I to priznanje je podlaga nadaljnega sezidajočega dela. Prekmurščino smo mi domáči izpunili z vogrskimi izrazi. Pravli smo naprimer : ,,Nyugto pišem“. To nemre ostáti tak. Navčiti se moremo, da: „Pobotnico pišem“. Torej če nam fali ništerna beseda, izposodimo si jo z pisne slovenščine i tak za máli čas se nam izpuni zdaj siromašen jezik i sredstvo za napredovanje je o naši roki.
Z ovih je razvidno, da se pitanje jezika lehko reši tako le : 
1.V šoli se vči pisna slovenščina.
2.	Od 14. leta starejši si pa naj izpunijo svoj jezik z slovenskimi izrazi.
Za prvo delo je popolnoma zadostna šola. I drügo? Tü je, kak z nájvékšo silo potrebno začnoti nekaj novoga. Začnoti se more drüštveno delo. Poskrbeti se moremo za smotreno delajoča drüštva, štere z edne centrále ravnajo i sotrudniki te centrale morejo biti vsi vözučeni lüdjé, šteri bár najmanjšo misel májo za blagor domačega lüdstva.
Naj se osnuje v Murski Soboti slovensko kulturno drüštvo, štero se poskrbi za potrebne knjige, časopise, rokopise, propagandične letáke i naj se osnuje v vsaki občini podružnica tega drüštva.
Za časa madjarskoga vládanja skoro v vsaki občini smo vidli pasionske igre, kazalištne prireditve, širila se vogrska reč. I zdaj ? Smrt vláda v vsaki občini, edino veselje je to, da se svadjajo občinski, poglavárje radi tega, da ne razmijo o právi slovenščini napisane naredbe i plakáte.
Delo za izpunitev jezika v šoli i izven šole, to je glávni program našega šolstva.
Da pa gospodi okoli „Novin“ za bole važno mislijo o tem modriašiti, da je prej svet z ničesa ali stvorjenje Bože, za to nam nikša briga. Prekmurci, rojáki, zadosta čedni ste vi sami i dajte si odgovor, ki ščé vam boljšega: mi, ali „Novinarje“ ?
Peter Domačin.
Poročilo.
K pogučavali kotrig začétnoga tanáča Domáče vérstvene partáje je prišlo okoli 30 povábleni peršon. Ob poudvanájstoj vöri je tájnik partáje pogučávanje odpro. Na to je gosp. nám. král. notáruš Koder vsestransko razložo dogodke okoli volitev ; pokázo i presveto je vzroke vnogi sleparij, s šterimi so nasprotniki Domáče vérstvene stranke i tüdi neprijáteli našega slovenskoga lüdstva delali. Da bi se pa takši skoz i skoz gnili prikázi eti ponávlali, za to bi premalo prostora
LISTEK.
Peter.
Te moj Peter je siromak kmet. Hlapec je büo v svojem celom živlenji, delo i rovao na veleposesniški zemli toliko, da 6 parov pisanih jüncov vküper ne več, no ali istina je i to, da je menje jedel tüdi kak ovi. Jünci, njuvo je najbolše seno i otava ka grofovska zemla sodi, ali hlapec Peter, on je zadovoljen, če se njemi z kakoljom zmešane pšenice zmeri delež, Ali itak si je spravo Peter za daljni čas ništerne desetke, ženo i okoli 7 za vsaki robot sposobno deco.
Kupo bi si majhen grüntec, ali za to mu je že slabo napunjena keta. No, dober je Bog, si misli Peter, zrastejo deca i te de vse nači. Napunimo te bankaš, ka boš debel kak boben.
Vse je najlepšen tisu teklo da se je začnola velika vojna.
Peter, se ve, on je tüdi pozvan, da brani domačo grüdo. Ednok, za res, v pamet mu dregnola misel, da kakšo grüdo ? Mojo? Kje jo pa mam ? No, ali te je samo za hip trajalo, včasi si
je zmislo, da so takša pitanja nepoštena, düši i leti škodljiva, pokrižal se je, odstavo od jokajoče družine i odišel na boj . . .
V prvom leti je ešče šlo tak-kak doma. Bilou je kaj žita, pšenice tüdi v kleti, desetke je Peter tüdi doma ostavo.
V drügom leti je že krpan kaputek i mali je manjše komade rézala z krüha. Najvekša deklica, istina, ona je dobila novi gvant tüdi (naj ne žali Boga z cotami vu cerkvi !) — ali mati, joj sirota, ona je cote nosila, brigo jela na zajtrek i skrb si dejala pod trüdno glavo večer, pozno večer da se rešila ra počitek.
I boj, ta brezsrčna strahota, je trajala dalje. V tretjem leti že brez gvanta i večkrat brez krüha je živela Petrova družina. Ob začetku meseca junija si je nekaj junaško zmislila žena.
— Jožek, ti mi prineseš paper i pero, tinto pa mislim ešče imamo.
Tak se je zgodilo. Te pa začne pisati mati svojo žalostno pisemce velikomi gospodi, kapetani, o šterim je pravo mož Peter, da je prej drügi velki gospod za Bogon. Pisala je pa to le :
»Vi gospod, po mogočnosti drügi za Bogom, prosim Vas, šoslüšajte te moje tužno
besedice. Hotela sem, da Vam dosta pišem, vse ka mi samo tišči srce, ali to bi jako dugo trpelo, že počasi i žmetno pišem. Zato samo toliko Vam naj pove te beli paperček da jaz, kakti žena Petra Korina, i naša deca stradamo od gladi. Ne krüha, ne gvanta, ali skuze, jok, žalost se najde. Če nam mož pride na mesec dni mo jedli i se oblečemo, inači pa Vas prosim, povejte mu, da jaz i mi vsi ki smo doma ga lepo pozdravimo i z ljübeznost mo mislili na njega po smrti tüdi.«
. . . Tak je bilo, ravno tak, naj mi posveioči On ki je visoko nad nami.
I te se zgodilo da je Peter na fronti pred Kapetana büo pozvan.
— Peter idi domou, so pravli te velki gospod, čaka te žena. Mesec dni odpusta ti dam.
Peter žalostno pogledne i pita :
— Samo žena, gospod kapetan ? No vse edno, idem zato tak tüdi. I v mislu si predstavo 7 male križe. Joj, Bog, ka pa Jožek . . . Ana . . . Geta . . . Števek . . . vi me na čakate.
Peter Domačin.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
26. decembra 1920.
bilou i smo mišlenja, da tém bole se po gnőjšnici s čepicov mláti, tém bole smrdi. Govornik je nadale raztolmačo vnožino partáj v Jugosláviji i kak močne so poedne. Po tom je reč prevzeo gosp. Šerüga. Stavo je predlog, da bi se začétni tanáč Domáče vérstvene partáje vsém onim zahválo, šteri so našoj partáji votume dáli. To se je ednoglasno sklenilo; zahvala se v denéšnji cajtingaj razglási. Govornik postávi nadale pitanje, ka naj zdaj naša partája v svojem stáliši začne, — po kakšoj poti bi znála po svojem programi za naše lüdstvo potrebne občne pravice doségnoti ? Odgovor na to je dao z razložbov večféle vzrokov, s šterimi je dokázo potrebnost za tou, da bi najpripravnejše za Domáčo vérstveno stranko bilo, či bi pri velkoj Jugoslovenskoj demokrátskoj partáji zaslombo iskala. Stavivši tozadevni predlog, so ga navzoči odobrili i so ednoglasno sklenoli, da se naj Domáča vérstvena stranka k demokrátski stranki pridrüži proti garanciji podpéranja vsej našemi lüdstvi posébno potrebni pravic. Potom se je razložo nakanjeni plan za organizácijo naše partáje. Nazádnje se je prečtela i raztolmačila »Spomenica« od najsilnejši potrebščin za naše lüdstvo, da bi se predložila Deželnoj vládi za Slovenijo v Ljubljani i da bi se tüdi vodstvi demokrátske partaje prekdála. Spomenica se je z ništernimi želenjami navzoči dopunila i se je potom ednoglasno sprejéla. Vsebina spomenice se v denéšnji cajtingaj razglási. Med pogučávanjom so interesantni stvárni medguči nastanoli z nastopom več drügi moškov. Na konci je gosp. Salay z gibkim i živim govorom navdüšavo navzoče k nepopüstlivosti pri dobro začnjenom sküpnom deli. Pogučávanje se je ob poudvüma zaklüčilo.
Zamerkanje reditelstva : V mišlenji i na podlági izdánoga programa sklenjena postopnost skrbnoga prizadevanja vodstva Domáče vérstvene partáje obečáva začétek prepotrebne bodočne vérstvene organizácije Prekmurja biti. Té vérstveni program na prvi pogléd prosto vövidi, a v istini pa je v sebi tak dalečséžnoga pomejna, da bi z izpelanjom cela naša krajina vsešérom vérstveno razcvela. Tá krajina má tak dobre predpogoje za velki vérstveni razvoj v Jugosláviji, da bi neprecenljivi kvár za orság bio, či bi se tój krajini nej na hitroma do potrebni prilik pripomoglo. Prekmurje, té severni geográfični kükeo Jugoslavije, vtisnjeni med dvá sosedniva orsága, je vednáko v prvom rédi stvorjeni i pozváni za močno vérstveno napredüvanje. Prekmurja se po pravici v sakšo formo dostája takši prilik i takša pomoč, da lejko za ništerne leta v stáliš pride, da vérstveno bližanje južno Mőre ležéče slovenske i hrvaške krajine na sébe potégne.
Gde pamet i vola naednok tak močno vküper delata, kak se to pri Domáčoj vérstvenoj partáji činij, tá se očivesno pomoč i moč pridrüži i tüdi sreča vöneostáne ! Li tak dale i dá se vnogo hasnovitnoga za vse lüdstvo doségnoti !
Zahvála.
Po volitvaj oprvim zbráni začétni tanáč Domáče vérstvene stranke tém potom vsém onim zahváli za zavüpnost, štero so pri volitvaj tój novoj politično-vérstveni organizáciji s tém skázali, da so njej svoje votume dáli.
Prvo prizadevanje vodstva i vsej naši dobrevole pajdášov je 1497 sprevidili i razmeti lüjdi za partájo pridobilo z vsej krájov Prekmurja. Tá zavüpnost bode nás podžigala k občno hasnovitnomi deli. Vodstvo partáje se bode zvesto i verno trüdilo i borilo za vse v programi na svetlo dáne, našemi lüdstvi istinsko potrebne pravice.
Vse naše pajdaše povábimo, naj nam bodo v bodoče z razširjávanjom našega programa i dela na pomoč. Vsi bodite znami v mišlenji i hodite znami po edino právoj poti, štero pot vodstvo partáje sklene za doségnost naši cilov!
Murska Sobota, dné 19. dec. 1920.
Začétni tanáč
„Domáče vérstvene stranke“.
Spomenica.
V iméni i očivesno po ednotni voli vsej razmeti Prekmurcov podpisane kotrige začétnoga vodstva »Domáče vérstvene (gospodárske) stranke« májo čast slávnoj Dežélnoj vládi za Slovenijo predložiti sledéče nájsilnejše potrebne živlenjske zahteve v blágovolno prebroditev i dobrovolec rešitev.
1. Naš nájvekši producent je kmet, ki se od noči do noči z vrlim i s poštenim delom trüdi, a pri gnéšnjem vérstvenom stáliši nemre svoji pridelkov niti v minimalno primeren hasek spraviti proti dnévno vse preséžnoj dragoči njemi potrebnoga blága. Prekmurje se nahája v nevarno zadüšenóm vérstvenom stáliši, štero nej samo polodelca, liki vse razréde našega prebiválstva obvzeme i vse v vérstveno robstvo tira. To pa nájbole zatogavolo, ár je prvlé gospodársko živlenje Prekmurja v zvézi bilo z zdaj sosednimi državami, od šteri pa smo gnes odrezani ravnotak, kak smo prvlé z Mürov od južni krajin odcepleni bili i kak smo ešče gnesden. Tak zapreti i odtrgani od vsej stráni mi nemremo živeti, ár smo izdáni izdobičárni milosti ništerni konjukturni špekulantov, ki nam na naše pridelke i na nam potrebno blágo po svoji voli cene nametávajo. To neznosno stánje lejko vsi naši lüdjé posvedočijo i v tom dugovánji smo vsi té ednotne vole, da se tój v nébokričéčoj stiski more hitro odpomočti, ár mi mámo i pričakamo v našoj novoj domovini 'pravico do živlenja.
Za primérno odpomoč pride v račun, da se Prekmurcom posébno dovoljenje izdá za direktno izvážanje višešnji lastni pridelkov v sosedne držáve proti rekompenzáciji v nam potrebnom blági i proti primerni olajšávi carine. Na podlági tozadevnoga principijelnoga dovoljenja bi se stvorila prekmurska akcijska tržtvena drüžba za izpelanje podvzétja, ki bi vse potrebno priprávila. To trštveno podvzétje bi se pri priliki dogotovljeni pred-pogojov (železnica, električna moč) razširilo tüdi na produktivno podvzétje, tak da bi se domá za predelanje naši sirovin v gotovo blágo priprávne fabrike narédile. V zvézi s tém pa bi se organizirale polodelske produktivne zadrüge i občinske kase. Takše podvzétje bi bilo edino pripávna gonilna moč za celi gospodárski razvoj Prekmurja. Tüdi pitanje zaslužni priložnosti za vnoge naše višešnje delavce, ki gnes na žétvo na Vogrsko hodijo i se v Ameriko odseljávajo, bi se s tak daleč séžnim domáčim podvzétjom v hasek lüdstva 
i držáve za stálno rešilo. Z ednov rečjov, odpomoglo bi se gospodárskoj bedi Prekmurja, odprla bi se pot za lepšo bodočnost vsej razrédov prebiválstva.
2. Prešnja držáva nam je po jáko fál ceni zvoné odvzéla, to je lastnino fárnikov. Naša nasledna držáva bi mejla to dužnost za svoje prevzéti, da nam odvžéte zvoné v primerni odškodnini povrné. Najmenje pa bi se naj poskrbela za to, da bi tej občni potrebščini s priličnov ednotnov akcijov odpomogla namesto že od poedni far začnjenoga pobéranja pejnez za zvoné i raztrošenoga naročenja, ka bole zaprávlanje občni trüdov pomejni, kak pa pametno postopnost i nej nazádnje tüdi za držávo, či lüdstvo za neprimerno drágo ceno s slaboga materijála zlejáne zvoné v törme
obejsi. S pomočjov vláde i v zvézi s podvzétjom ad 1.) bi se dálo tüdi to pitanje v vsestransko zadovolnost rešiti. Za celo Prekmurje potrebni zvonovi bi se lejko dáli v Belgiji ali v šterom drügom priličnom mesti sküpno naréditi z najbogšega materijála i vendar vnogo cenej, kak či si poedne fare v Šoproni ali v Némški-Avstriji dájo zvoné naprávlati.
3.	Za razvoj gospodárstva i nej nazádnje s strategičnoga pomejna potrebüjemo za prvo silo normálnotirno železniško zvézo od Murske Sobote prek Ljutomera v Ormož. Nadale končibár eden most prek Möre pri Dokležovji. Tüdi rédne automobilne zvéze za peršonsko i poštno vožnjo.
a) od Dolnje Lendave prek Kapca, Črenšovci, Beltinci, Murska Sobota, Petájnci, Radinci, Sv. Lenart v Maribor.
Končibár dvakrat na tjeden pa :
b) od Murske Sobote prek Martjanci, Bogojina, Dobrovnik v Dolnjo Lendavo ;
c) od Murske Sobote prek Martjanci v Prosenjakovce ;
d) od Murske Sobote prek Püconci, Lemerje, Bodonci, Gornja Lendava do Srebrnoga brega (Trdkova) ;
e)	od Murske Sobote prek Gederovci, Cankova, Sv. Jüri do Tauke.
Rávnotak je silno potrebno gostejši poštni; telegrafični i telefonski prilik.
4. Predpogoj za gospodárski razvoj Prekmurja je tüdi hitro vpelanje električne moči iz Fal pri Máribori.
5. Velkoga pomejna za napredüvanje polodelavskoga stána je, da bi vláda v doglednom cajti napraviti dála kmétsko šolo v Rakičani z vzglédnim gospodárstvom i z naprávov za kemične preiskávanje krme.
6.	Vláda se naj za to poskrbi, da se naše Prebivalstvo pred kvárom obvarüje pri v bőjnsko posojilo i v vogrske banke položeni penezaj. K zádnjemi se informácijo pripomni, da je v Prekmurji desét domáči bank, vse akcijske drüžbe. 98 % akcijonárov so domáči prebiválci i za 90 % akcij so lastniki naši máli kmeti i rokodelci. Vložilo se je v té podvzétja vse vküper blüzi 20 milijonov kron i vse to od našega domáčega lüdstva, največ od máli kmetov. Ravnitelstva so v rokaj domačinov i vse posle domáče peršone oprávlajo. Zavolo bogega intereša (obresti) i zavolo varnosti so se vloženi pejnezi v vékši bankaj na Vogrskom i v Nemškoj-Austriji placirali. Gda se je po zasédbi Prekmurja odrédilo prvo štemplanje pejnez, so ravnatelstva imenüváni bank prosile pri kompetentni oblásti za dovoljenje, da bi smele v velki zvünski bankaj vložene pejneze nazáj spraviti, da bi se dojzoštemplali, naj nej naše lüdstvo k kvári prišlo. To pa se je iz neznáni vzrokov nej moglo dovoliti. Ravnitelstva naši bank so potom prosile Deželno vládo za Slovenijo za odpomoč v to formo, da bi se dovolilo küpiti v zvünski orságaj za tam ležéče šume našemi lüdstvi potrebno blágo, štero bi se smelo brezi carine k nam privážati i prinas po küpni ceni tüjinske valute odávati za naše pejneze, da bi se tak obránilo naše lüdstvo pred kvárom. Tá prošnja ešče izdak čáka na rešitev.
Nadale se naj odrédi, da se naj pri peneznom izplačüvanji pred bojnov določeni erbij (dedščine) medtem na velko naraščeni razloček penezne vrednosti v račun vzeme, ár je ovak poleg toga trikrát telko nedužne decé vérstveno fundano, kak pa je tisti, šteri s toga nejpristójni hasek vživajo.
7.	Prekmurska grofovska zemla se je siromákom v árendo dála po delegáti za agrárno reformo v Murski Soboti. Od stráni toga uráda i od izodebráni občinski agrárni odborov se je pri doprinesitvi toga posla vnogo pregreškov pripetilo, štere hibe ali pest vije nikak nesmijo za pod-
26. decembra 1920.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
lágo končne razlástiti slüžiti. Rávno tak se je zgodilo pri raztálanji grofovski drv. Potrebno je, da sé okrajni agrárni odbori nastávijo, šteri bi vse to delo naténko preglednoli i kelko ešče mogoče poravnali. Odbornikom bi se pa mogo trüd rédno pláčati, ár zamán gnes nišče takši velki poslov ne prevzeme.
8. V Prekmurji je okoli 8000 polski delavcov, šteri letno k veleposestnikom na Vogrsko i v Slavonijo na žétvo hodijo. Po pár sto delavcov po eden gazda (Voditel) na delo odpela ; gazda na svojo roko z vsakšim delavcom tozadevno pogodbo sklene i stoji kak podpodvzétnik v zvezi z veleposestvami. Posvedočeno je, da vnogi takši gazda letno 10 do 100-krát telko zaslüži, kak poeden njegov delavec. Tomi robstvi bi se dálo odpomočti, da bi vláda taki prepovedala nadalno poslovanje gazdom i da bi njihovo posredoválno podvzétje v svoje roké prevzéla. To pa tak, da bi se za to posében oddelek nastavo pri državnoj posredoválnici za delo v Murski Soboti s potrebnim kreditom. Dobra organizácija i té urád bi v velki hasek delavcom i držávi lejko delo oprávlo. Privátni na dobiček glédajoči podvzétnik je za takšo akcijo nej pripráven. V najslabejšoj pripetnosti pa bi mogo znábitni poobláščeni privátni podvzétnik naténkim predpisom i ostroj držávnoj kontroli podvrženi biti. To pa je samoobsebi vzrok, da je za kaj takšega privátni podvzétnik nikak nej sposoben.
9. Edno najbole goréči pitanj je naš domáči jezik — prekmursko narečje. V vsej uradaj Prekmurja se oprávla delo v k nam prinešeni pravilni slovenščini. Oblástni dopisi, odrédbe, razglási itd. se izdávajo v knižni slovenščini, štere pa naši lüdjé z gerenti vréd z daleča nerazmijo i nemrejo razmeti, ár so se je nej včili. Da se to v račun ne vzeme, se s tém naše lüdstvo naravnost odtüji od istinske domovine Jugoslávije, nej pa da bi se za samovolno držávostvorno misel i dejanje pridobilo. Domači dijaki, šteri se z rázni vzrokov nemrejo dale včiti, pa tüdi več prešnji čestnikov, sküpno okoli 100 peršon je zatogavolo brezi slüžbe i moro strádati. Gerenti nemrejo i nevejo njim naloženi pismeni poslov oprávlati. S tém zavirajo i onemogočijo rédno oprávlanje pri vse uradaj i cela upráva trpi na tom z lüdstvom vréd.
Tém vsestransko neznosni razmeram se more brezi odlášanja odpomočti v to formo, da se odrédi,
a) da prekmursko narečje za čas naše preroditvi pri vsem pismenom oprávlanji pri vsej lokálni oblastej i občni naprávaj rávnotak valati má, kak k nam prinešena križna slovenščina ;
b) da se moro k vsakšemi urádi i k vsakšoj ebčnoj naprávi v prvom rédi domačini v slüžbo prideliti i či bi nej zadosta sposobni domačinov bilou, te se naj slüžbeno mesto s tüjincom zaséde ;
c) da se moro vsi oblástni dopisi, razglási, itd. v prekmurščini izdati i či potrebno poleg v pravilni slovenščini ;
d) da se naj gledoč pismenoga oprávlanja vsej poslov županski urádov po več máli vési v velke občinske sküpine organizira, šterim na čelo se tájnik imenüje kak držávni nameščenec. Najpripravnejše bi bilo za tajnike domačine v slüžbo prevzéti, šteri bi se mogli v nastávleni šoli (tečáji) za oprávlanje poslov vönavčiti.
10. Zavolo toga, da je 90 občin Prekmurja od 15 do više 30 km oddaljeno od okrajni oblástev, je zaednok potrebno, da se vpelajo tak zváni slüžbeni dnévi na Cankovi, v Gornji Lendavi, v Križevci i v Črenšovci ali Beltinci. Za stálno pa je potrebno, da se pri Sv. Jürji ali v Gornji Lendavi okrajno glavárstvo, okrajno sodišče i dávčni urád gorpostávi. Po mogočnosti rávnotak v Križavci. Območja okrajni oblásti pa se moro primerno razdeliti. Praktično velkoga pomejna i jáko 
potrebna je nastavitev okrožnega sodišča (törvény-
szék) — najpripravnejše v Murski Soboti i pa za Okrajna sodišča Murska Sobota, Sv. Jüri (ali Gornja Lendava), znábiti Križavci, Dolnja Lendava, Ljutomer, Ormož i Gornja Radgona.
11. V Obmejni občinaj Hodoš, Krplinik, Somorovci, Domanjšovci, Središče, Čikečka vés i v Motvarjávci prebiva nisterno sto kalvinov Slovencov i Vogrov. Tej májo svoje fare prek meje j na Vogrskom i v Prekmurji pa nega niti edne kalvinske cérkvi. Zavolo prepovedi prestopa meje nemre naše kalvinsko prebiválstvo svoji verski dužnosti oprávlati. Jáko hasnovitno i potrebno bi bilo, da bi vládatómi stáliši tak odpomogla, da bi se kalvinom prilika dála za spunitev verski dužnosti.
12. Prekmurske oblásti dovolijo Prestop vogrske meje samo pri Gyékényesi. To pa pomejni, da naše lüdstvo ok. 60 km daleč iti má do prve železniške postáje v Dolnji Lendavi i odtéc se ešče more v Gyékényes pelati. To neznosno stánje se naj končibár za silo do stálni razmer tak prenaredi, da se prestop meje dopüsti pri Rediči i pri Hodoši.
Mürska Sobota, dné 19. decembra 1920.
Za začétni tanáč Domače vérstvene stranke : za predsednika:	tájnik :
Stefan Kühar s. r.                         Vincenc Šeruga s. r.
Ludvig Cvetko s. r.
NOVICE.
Klekl i naši uradniki. V zadnji številki »Novin« se Klekl zgraža nad nekimi slovenskimi uradniki, ki so baje madjarskim šolskim otrokom trgali knjige iz rok in kliče : Poizvedite krivce, da bodo kaznovani. Stvar je seveda izmišljena in zlagana, kakor je to pri tem listu že navadno. Klekl hoče pač zopet enkrat izliti svoj žolč nad tukajšnjim slovenskim uradništvom. Obesite jih, zapodite jih prek Mure, da bodo lahko gospod plebanuš mirno spal ! Ako bi se šlo za slovensko deco, vemo, da bi Klekl lepo molčal, ako bi se ji kaj takega zgodilo. Slovensko ljudstvo v Prekmurju ne bode zastopani v skupščini. Madjari in grofje bodo imeli svojega »követa« !
Štrájk premogarjev. V vseh slovenskih rudnikih se začeli premogarji štrajkati ; začela se je stávka v premogokopih trvoveljske družbe, 
ker ta ni hotela delavcom zvišati pláčo za 134%, kakor so to delavci zahtevali. V znak solidarnosti so začéli štrájkati tüdi delavci v drügih premogokopih. Posledica tega velikega štrajka se že vidi ; južna železnica je zelo skrčila število vlákov. hidustrijska podjetja bodo pá v krátkem primorana ustaviti svoje delo.
Tvornice. Kak se zná v našoj držávi malo tvornicov (fabrike) jeste. In záto v zádjem časi sé je več fabrik odprlo. Osjeku se je osnovala fabrika eternika, v Jajcu v Bosni pa tvornica za proizvajanje elektrike, kr ima 1750 konjskih moč, tá tvornica izdeluje karbid, klor itd. V Slavoniji na grof Jankovičevem posestvu po 10 milijonov kapitalom se je odprla tvornica za špiritin kvas.
Relacija kron, kak poroča »Jugoslovenski Lloyd« iz Ljubljane, so dobili tamošnji poslanci konštituante od svojih volilcev nalog, naj zahtevajo namesto sedanje 1:2, izmeno 1:2, ker je položaj denarja neugoden, ni izključeno, da bo parlament prisiljen da pristáne na tako izmenjavo denarja.
Budimpešta, 18. dec, madžarske novine pišejo, ka Orság stoji brez premoga, za toga volo, železnice od 23 decembra do 3 januarja 1921. nedo šle.
Pasji zapor. Okrajno glavarstvo Ljutomer je odredilo za občine Hrastje Mota, Rihterovci, Radenci, Kapela, Murski Vrh, Zasad, Vučja vas, Bučečovci, Stara nova vas, Bunčani in Veržej poostreni pasji zapor.
Radgona, kak nam poročajo t. m. 18. prikm. 2. 5. Špilje—Radgona je ponoči trčil osebni vlak v tovorni vlak en kondukter je ubit strojevodja težko ranjeni, nekaj železničarjev in potnikov lehko ranjeni. Šest vagonov je popolnoma razbitih.
Splošno pádanje cen se opázuje na vsem svetu. To poročajo iz Angleške, Francoske, Amerike in Italije, in Sicer padajo ne samo cene tovarniškim (fabrični) izdelkom, nego tüdi živlenji in lesi. Želeti bi bilo tüdi prinas opaziti pocenitev obleke in industrijskih izdelkov.
Slabo zavitih poštnih paketi se na pošti nazemejo gor. To je določilo ministrstvo za pošto in brzojav.
Prosimo naše náročnike, šteri so do segamao naš list vdáblali, in so ga ešče nej pláčali, náj pláčajo, da po novom leti samo tistim bomo pošilali, šteri naprej pláčajo, sem tistim pa naznánje dámo, ka po časopis zakonji mo je térgyali in kak dugo so naš list vdáblali, do ga po tom zakonji mogli pláčati. Upravništvo.
Madžarske nekorektnosti. Iz Beograda javijajo : Preiskava, ki se vodi zaradi tihotapljenja ponarejenega Jugoslovanskega denarja iz Madžarske v Jugoslavijo, je dognala, da sta bila o ponarejanju in tihotapljenju informirana madžarski generalni štab in Horthyjeva vlada a da nista ukrenila ničesar, da se te sleparije preprečijo. Istotako ne stori uradna Madžarska ničesar, da prepreči agitacije in hujskanja, ki se vrše na meji naše države. Ako madžarska vlada, ki se poslužuje tudi napram Češkoslovaški takih nekorektnih sredstev, ne stori ničesar, da bi pokazala vsaj dobro voljo, ako je že v resnici tako slaba, da ne more ničesar ukreniti, tedaj bosta Jugoslavija in Češkoslovaška primorani, da skupno v Budimpešti izposlujeta korektne postopanje Madžarske.
Tihotapstva v Simplon-ekspresu. Beograjska policija je zasačila na celo blagajnika in nadzornika Simpion-ekspresa, ki sta hotela iz naše države iztihotapiti večjo množino srebrnega denarja. Policija je pazila dalj časa na sumljive uslužbenec Simpion-ekspresa, a sedaj jih je izsledila na delu. V afero je zapletno tudi osobje italijanskega poslaništva v Beogradu. Policija ima v rokah pozitivne dokaze, da je na debelo vršil tihotapstva v diplomatskih zavitkih kurir italijanskega poslaništva Giovanni Colli.
POLITIČNI PREGLÉD.
Sestave nove vláde je zadela na velike težkoč«, ker se stranke ne morejo zediniti radi več važnih vprašanj. Največje ovira za gladko napredovanje dela v parlamentu je Protičeva skupina iz radikálnega kluba. Stári intrigant Protič igra v ustavodajni skupščini isto vlogo, kakor v národnem predstavništvu. Govori se že o tem, da se bo ustavodajna skupščina razpustila in da se bode oktroirala srbska ustava iz leta 1893.
„Iz Madžarske se čüjejo glasovi, da Madžari hočejo na vsak način posaditi na prestol bivšega kralja Karla Habsburškega. Ako se bode to res zgodilo, bode ta korak imel za Ogrsko slabe posledice, kajti ententa tega ne bode trpela, uprla se bode pa tüdi ltalija, Čehoslovaška in naša kraljevina.
Severna Amerika priprávlja, kakor poročajo časopisi, zakon, s katero se bode priseljavanje popolnoma prepovedalo, záto svarimo naše ljudi pred izseljavanjem, ker se lahko zgodi, da bodo, prišedši v zedinjene držáve, takoj zopet poslani nazáj v Evropo. V Ameriki vláda nemreč velika brezposelnost, veliko število tovarn je ostavilo delo, drügo pa so produkcijo zelo omejile. Blaga je dosti, kupcev pa ni.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
26. decembra 1920.
Prepovedan izvoz pšenice iz Romunije. Ministerski sosvet je prepovedal izvoz vsake množine pšenice iz Romunije, ker so ta produkt zelo potrebuje za domáče konsumente.
Trgovina z Bulgarijo. Ministerstvo trgovine je dovolilo svobodeu izvoz sledečih produktov : 1.000.000 kg krompirja, 500.000 kg. čebule in neomejeno množino česna.
Angiija ne dovoli Grčiji kredita. Državni podtajnik zunanjih zsdev se je izrazil v spodnji zbornici, da je vlada ukinila Grčiji dovoljene kredite.
Padanje cen svinjine. Hrvatski listi poročajo, da je pričela zadnje dni padati cena svinskemu mosu. Nedavno so še bile cene žive teže med 32—34 kron. V večjih partijah se je celo prodajalo po 24 kron. To padanje cen se tolmači vsled težkoč izvoza, radi previsoke carine in velike množine pridelave koruze, ki se tudi ne more izvoziti.
Promet z Madžarsko. 19. t. m. se vrši konferenca naših in madžarskih železniških delegatov v Subotici, da se pogovori o direktnem prometu z Madžarsko.
Štampilje
KATALOG FRANKO
ANTON ČERNE graver
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.
V nekaj dneh bom odprla salon za klobuke I. vrste. Prevzamem klobuke, otročje čepice in havbe predelavo po najnovejši modi. Novi klobuki iz svile in slame, pariški in dunajski modeli, pridejo. 
Žena Jožefa Király-ja.
Natančneje v brivnici na Glavni ulici 66.
RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI“!

Večjo množino ljutomerskega vina in okrog 200 hl dobrega jabolčnika po 5 kron
|
liter ima na razpolago tvrdka
JOSIP KOSI
Križevci pri Ljutomeru.
eklič Števan
trgovina z železnim blágom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vilica.
Megnyiik!	Megnyiik!
Kalapszalon !
Van szerencsém a nagyérdemü hölgy közönséget értešiteni, hogy elsőrangu kalapszalonomat a napokban megnyitom. Elvállalok bármiféle alakitásokat a legujabb divat szerint, ugyszintén gyermek sapkákat és fejkötők. Uj selyem és szalma kalap, párisi és bécsi modellek. megérkeznek.
Kérem a nagyérdemü hölgy közönség becses pártfogását, maradok mély tiszteiettel Király Józsefné. Èrdeklődni lehet Fő-utca 66., fodrász üzlet.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JOGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Sprejma
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rednega davka.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Podružnica Murska Sobota.
Centrala v Mariboru. Ekspozitura v Rogaški Slatini.
Podružnica v Velikovcu.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje po 3 1/2%. Vloge na tekoči
račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v banćna stroka spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Odgovorni urednik: Vekoslav Filipič. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“" v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“
j
GOSPODARSTVO.
Salon za klobuke.
PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČÉ, RORE (csöveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKÉRI (szerszámok) itd.