V DIINAŠNJIŠTEVIIKIOBJAVUAMO: VPRASANJE INOZEMSKIH PRAKS • SESTANEK CO V BEOGRADU • SEJfl UO OLTMPIE • SPOROCILO ZDRAVSTVENEGA FONDA • VPRAŠANJE NOVIH STATUTOV • SPREJEM DOMOVE • ŠPORTNI OBJEKTI 9 MILAN STANTE POROCA IZ INDUE • UTERARNI PODLISTEK: SLAVKO BELAK - VEČERNA IZMENA • UMETNIŠKE KVALITETE, POGUM IN MEDUNIVERZITETNI ORIENTACIJSKI TEK O INTERVJU Z ASK • ŠE 0 ODEOJKARJIH • F0T0REP0RTA2A 0... • MISLI 0 NESREČI • OŽENI SE MOJ SIN • GLOSE V STUDENTSKE GDKRITOST O LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE ST. 9. LJUBLJANA, 17. MAJA 1955 LETO. V. Razstava spominov in življenja PKED 13. LETI, DNE 21. MAJA JE BIL USTRELJEN KOT TALEC NARODNI HEROJ TONE TOMSlC SPET ZMAGA NAŠK V prvenstveni tekmi 8. MAJA JE BILA V MALI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE ODPRTA RAZSTAVA STUDENTSKEGA GIBANJA, KI SMO JO PRIREDILI V POCASTITEV 10-LETNICE OSVOBODITVE. ISTI DAN SO PRIMORSKI ŠTUDENTJE V SEZANI SVE-CANO OTVORILI I. PRIMORSKI ŠTUDENTSKI FESTIVAL — KULTURNE IN FIZKUL-TURNE PRIEEDITVE FESTIVALA SO TRAJALE VES TEDEN PO VSEJ PRIMORSKI. 15. MAJA PA JE VEC STO STUDENTOV SKUPAJ Z DRUGO LJUBLJANSKO MLADI-NO OBISKALO PARTIZANSKO VAS RAŠICO NAD LJUBLJANO. — S TEMI PRIRE-DITVAMI SMO STUDENTJE DOSTOJNO IN PO SVOJIH MOCEH PROSLAVILI DE-SET LET SVOBODNE JUGOSLAVIJE nantnoga ietal 6LEDALIŠKI FESTI-VAL V CEUU V soboto, 7. t. m. se je v celjskem Mestnem gledališču začel prvi festival sodobne ju-goslovanske in slovenske dram-ske ustvarjalnosti, ki bo tra-jal ves teden in v katerem pro-gramu so poleg domačega an-sambla zastopana še gledališča 'iz Zagreba, Trsta, Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Festival je začela Dramsko gledališče iz Ljubljane s Can-karjevimi »Hlapci«, v nedeljo pa je Sloverasko narodno. gleda-lišče iz Trsta odigralo Čankar-jevo »Pohujšanje v dolimi Serit-florjanski«.. Oba gledališka aiv la sta s svojo popolno in Szdelano interpretacijo žela občinstvom iskreno prizna-ije in pohvalo. Goste je sprejel In pozdravil poleg svečanega sprejema v gledališču, še pred-sednik Okrajnega Ijudskega od-•bora, tovariš Riko Jerman ter jim izrekel najtoplejšo zahvalo. V naslednj'ih dneh bodo na festivalu uprizorili še dela na-ših najmlajših a^torjev, kot ie Miloša Mikelna »Dež v pomlad-ni noči«, Vasje Ocvirka »Tretje ležišče«, Branka Hofmana »Življenje zrnaguje«, Jožeta Ja-vorška »Kriminalna zgodba« in Igorja Torfcarja »Pisana žoga«. V nedeljo pa bo gostovala za-grebška Drama z Mariiana Markoviča dramio »Na kraju« Prvi poraz AOK Prejšnjo nedeljo je gostova-la v Varaždinu ekipa AOK Olympde iprej, sicer ciklpstirano in ile- galno, toda napredno, revolu- cionarno in nobena policijska racija ne more preprečiti, da ga Študentje ne bi čitali in vanj pisali. Vse bolj prihaja do lz- raza tudi koordinacija napred- nih študentskih gibanj v vseh jugoslovanskih univerzitetnih središčih. Zato ni čudno, 5e so študentje med prvimi, ki pro- testirajo proti sklenitvi sramot- nega pakta s hitlerjevsko Nem- 5ijo In po neslavnem propadu stare Jugoslavije tudi med pr- vimi, ki zagrabijo partizansko puško. Imena narodnih hero- jev — študentov — dolga je vrsta teh imen —• nam danes živo govore, da je bilo med študenti le malo takih, ki niso vedeli najti svojega pravega mesta v najtežjih časih sloven-ske zgodovine. Se nekaj številk? Da — 570 partizanov - gtuden-tov, ve5 kot 800 aktivistov OF, preko 900 interniranih, 133 v NOB padlih borcev — to je bil krvni davek slovcnskih študen-tov za osvoboditev. Herojska dejanja študentov VOS-ovcev, številni bunkerji za orožje, ci-klostilne delavnice, pa bodo ostali med trajnimi spomeniki naše težke borbe. To so spomini — težki in mučni, vendar Častni. Delo štu-dentov po osvoboditvi pa je življenje, novo, sproščeno, polno volje do dela in požrtvovalnosti. Preko 700.000 delovnih ur v pro- stovoljnih delovnih brigadah, 381 udarnikov — to je bilanca dela ljubljanskih študentov pri obnovi in izgradnji socialistične domovine. Te Številke sicer le malo povedo — v srcu vsakega bivšega brigadirja pa živijo spomini na lepe in težke dni, ki smo jih preživeli po delovi-ščih širom Jugoslavije. In tako gre življenje naprej — koliko uspehov na športnem področju, koliko koncertov ln gostovanj naših kulturno-umetniških sku-pin, pa zopet festivali, študent-ske prireditve v zadnji sloven-ski vasi, 24 okrajnih študent-skih klubov, 5943 članov Zveze študentov, sodelovanje in stiki s študenti vsega sveta — deset let dela, deset Iet, od katerih je bilo vsako prekratko. Kaj bo pokazala študentska razstava leta 1965? Družbeno upravljanje še ni garancija, da bodo vsi problemi sami od sebe rešeni tako kot je treba. NAš GLAVNI PROBIEM JE REFORMA ŠTUDUA! Medfakultetne konference niso take kof bi morale biti 25. in 26. aprila so se v Beogradu sešli na plenumn člani Centralnega odbora Zveze Študentov Jugoslavije. Poirebno je bilo razčleniti in zavzeti enotno stališče v celi vrsti vprašanj, predvsem šolskih in mednarodn ih. Glavno točko dnevnega reda so predstavljala šolska vpraša-nja, ki so v povojih razvoja družbenega upravljanja pred-vsem važna. Razpravljali so še o ekonomskih, kulturnih proble-mih ter mednarodnih študentski b zvezah. Meduniverzltetna konferenca v Zagrebu je dala obilico mate-riala za raz,pravljanje o šolskih problemih nasploh in družbenem upravljanju na naših univerzah. Načrti splošnega zakona o univerzah so bili že leto pred njegovim izidom predmet debat po združenjih. Osnutek je tu, toda še vedno je ena prvih na-log ZSJ, da še vnaiprej tolmači študentom osnovne intencije za-kona v zvezi s problemi, ki jih postavlja vsakodnevno izvajanje zakona. V preteklem letu so protesti ln hrup zaradi študijsitih načr-tov in programov ufcihnili. Mno-gi so prepričani, da so organi družbenega upravljanja že sami po sebi garancija, da se bodo vsl problemi," ki še 'obstajajo, sami rešili. Tako mišljenje bi nas kaj lahko odvedlo na napač-no pot. Organi druibenega upravljanja so nam samo garan- cjja, da se bodo otoravnavale vse možnosti, ki stremijo za na-predek pouka in povezovanjem faikultet s socialistično prakso. Toda od tega, koliko in kako bomo mi to poudarili in zahte-vali, pa zavisi način in hitrost reševanja teh vprašanj. Osrednji problem so šedanji študijs-ki načrti in programi, čeprav mnogi profesorji tega na priznajo. Ne želijo slišati o re-formi študija. Na drugi strani pa se stalno diskutira o potrebi ostvarjanja strokovnjaka sploš-nega tipa. Toda le diskutira. Z načrti in programi je pove-zano vprašanje diplomskega študija. S p&lno pravico priča-kujemo, da se bo uvajanje ipo-diplomskega študija odražalo tudi pri sedanjih učnih načrtih in programih. Ne moremo loče-no obravnavati teh stvari. O organizaciji podiplomskega študija je več koncepcij. Pa- (Nadaljevanje na 2. strani) ; Plenum Univerzitelnega odbora Prakse v inozemstvu so nam zelo potrebne Kriferiji? Zakaj ni brigad? Poročilo o se stanku v Beogradu V zadnjem času se pojavlja vse več raznih diskusij in ko-mentarjev o tako imenovanih privatnih prak&ah, ki so po-stale, vsaj kakor izgleda, na naši univerzi alfa in omega vseh diskusifj. Osebno smatram, da je to vsekakor koristno, saj so se s torn naše organizacije spet malo razgibale, menim pa, da bi bilo potrebno, da se prično vodiiti te diskusije z malo več preudarka. Poglejmo stvari enkrat v oči in jo oce-nimo z vseh strani. Ali so nam prakse potrebne? Na to vpra-šanje bo odgovoriil vsak trezen človek pozitivno. Upoštevati moramo, da se vsak naš prak- tikant, ki gre na prakso, poleg vsega ostalega tudi strokovno izpopolni, kar bo tako njemu, obrne na neko inozemsko pod-jetje s prošnjo, ki je seveda pisana v dostojni obliki, brez kakor podjetju, pri katerem bo klečeplazenja, Drugo je seveda pozneje v službi, koristilo. Druga stran pa je spet raz-lično tolmačenje samih pro-šenj za prakso, dalje poraba zasluženega denarja v inozem-stvu m. podobno. Pri prošnjah na tuja podjetja morajo tudi sama zdVuženja voditi več skrbi. Moje mnenje je, da ab-solutno ne drži, da bi lahko prišli do privatniih praks samo svojci emigrantov in ljudi, ka-terih sorodniki imajo poslovne stike z itnozemstvom. Smatram, da ni nič slabega, če se študent p prej&nji teden moštvo naših ^tudentov NASK premagado ^kipo K^imiuka 2 rezulta- 3:0. Vrag si ga vedi, če sta to res eksistencialista, ali pa je to le uniforma, s katero si pomagata med potjo. Bodi kakorkoli, Ljub-ljano stale razburila s svojo malomarno pojavo. Pravzaprav pa sta le prijazna pariška študenta, ki sta potovala skozi Ljubljano y dneh pred prvim majem. če je prošnja pisana tako. ali pa če pišeš naenkrat na veČ podjetij, od katerih ti jih ne-kaj odgovori pozitivno, izbereš si pa od teh saino eino, ostalim podjetjem pa pišeš, da si za-držan ki da ne moreš priti, kakor sta to starila študenta elektrotehnike, Jože Gazvoda in Jože Vide. S takim načinom dela o^težkočamo sami sebi ne-moteno poslovanje, saj niti ena stvar ni tako skrita, da ne bi postala očita, še bolj tragič-no pa je, če spoznajo ta način v inozemstvu, kot so ga pri tem sluČaju. Združenja morajo vse te pojave bolj zasledovati, kot do sedaj, pri čemer naj zlasti upoštevajo, da se vse preradi zvračajo različni pre-stopki poedincev na celotno našo organizacijo, kar je sicer absolutno krivično, dogaja pa se vendar. Se besedo o »carinskih« vprašanjih. Nič slabega ne vi-dim v tem, če si je študent kupil v inozemstvu radio, kolo ali kaj podobnega! Saj si je denar prislužil iin ne vem, za-kaj naenkrat razli&ni predsod-ki. Drugo je seveda, če se ku-puje stvari z namenom pre-prodaje; v tem slučaju pa no-simo spet kolektivno posledice. Nihče ne bo rekel ta in ta je to naredil. ampak študentje to delajo. To so v glavnih obrisih po-gledi našega UO na privatne prakse in to mnenje smo za-stopali na sestankih CO v Sarajevu In pred kratkim v Beogradu. Tudi na zadnjem sestanku v Beogradu je bilo precej disku&io akrog vpraia- nja privatnih praks, na koncu smo pa stvar le nekako ure-dili, tako, da je volk sit in (Nadaljevanje na 2. strani) PRVI FESTIVAL PRIMORSKIH STUDENTOV Preteklo nedeljo je bila v Se-žani svečana otvoritev prvega festivala primorskih študentov. Pokroviteljstvo nad festivalom je prevzel tovariš Tine Rem-škar, sekretar OKZKS Gorica. Otvoritvi &o prisostvovali še predstevniki okrajnih odborov ljudske oblasti, mladinske orga-nizacije, UOZSJ in mnogi štu-denti ter prebivalstvo Sežane. Fesitival so organizirali študentl priinorskega kluba sknpaj s po-stoonskim klubom. Festival je trajal ves teden. Na programu so gostovanja po Primorsiki s pevskim koncertom, literarno-glasbenimi večeri in dramatski-mi skupinami. Organizirane pa so tudi Številne športne pnire-ditve. Obravnavali so poročila s ple-numa Centralnega odbora, ki je bil nedavno v Beogradu. S skle-pi, ki so bili sprejeti (o njih pi-šemo na drugem mestu) so pred organizacijo na fakultetah nove naloge, predvsem v šolskih pro-blemih, za katere smo študentje zelo zainteresirani. Borba za realne učne načrte, iz katerih bo izginila vsa navlaka stare učne snovi, veljavne pred 30 leti (predvsem na tehniki), da bo naš študent tudi lahko kon-čal že s 23 leti. Naša združenja so na vseh teh področjih premalo naredila. Ni-so se dovolj poglobila v zakon sam in ga detajlno preštudirala. Pustila so plavati izvoljene štu-dentske predstavnike, ki so vse premalo napravili. Niso jih sez-nanjala z problemi, ki so na fakulteti, niti se itKteresirala za delo univerzitetnega in lakultet-nih Svetov. Lahko ugotavljamo, da je bilo bore malo plodnih razprav na sestankih svetov. To je dokaz, da tudi profesorji ni-so dovolj napravili. Združenja bodo organizdrala posvete s predstavniki prakse, da bi bilo delo pri reševanju vseh šolskih problemov uspeš-nejše. Tudi kulturna vprašanja so dobila končno važnejše mesto v diskusijah organizacije. Prejšnji plenutni in skupščina so vedno le ugotavljali precej žalostno stanje, uspehov v delu pa ni bi-lo. Novi predlogi in sklepi tega plenuma nam dajejo garanoijo, da se bo pričelo delo konstant-no razvijati. Ideja za kulturno-umetniško društvo, v katerem bi ne bila le pevski zbor in folk-lorna skupina, temveč vsi mladi ljudje, željnj kulturnega udej-stvovanja v vseh mogoSih obli-kah, ima dovolj pristašev, da se bo ustvarila. Plenum je razpravljal le o ekonomskih prablemih: uklnitvi otroških doklad, zdravstveni za-ščiti ter upravljanju študentekdh ustanov. (O teh vprašanjih več v naslednji številki.) Poleg ostalih organizacijskih vprašanj so sklenili, da morajo biti vse letne konference združenj najkasneje do 25. oktobra, da bi se delo lahko za-čelo čim preje tako po združe-njih, kot v Univerzitelnem od- bnru. Seja U0 0lympie Na zadnji seji UO Olympie je tov. Mikuž poročal o sestanku CO, vendar o tem pišemo na drugem mestu. Clani UO so se seznanili tudi s problemom igrišč v Tivoliju. Z gradnjo še ni mogoče začeti, ker še niso izdelani načrti za novo železni-ško progo, ki bo potekala prav po tem terenu. Zato bo skušal UO čimprej rešiti vprašanje ob Cekinovejn gradu, kjer je trcba urediti le še gornjo ploskev. Tu bi lahko uredili 4 ali 5 odboj-karskih in košarkarskih igrišč. Clani UO so obsodili delo klu-bov, ki ne sodelujejo v delu ce-lotnega društva. Tisti klubi, ki nimajo izpolnjenih obvezno«ti, do nadaljnega ne bodo prejeli nobenih finančnih sredstev. Razpravljali so tudi o delu namizno teniške sekcije in sab-ljaške sekcije, ki doslej nista pokazali nobene volje za delo. Sabljaška sekcija bo sklicala svoj občni zbor, kjer naj bi se člani odločili ali naj sekcijo nkinejo ali ne, za namizno teni-ško sekcijo pa so predvideli po-seben postopek. Omenimo naj še to, da so čla-ni UO sklenili, da je treba člm-prej pričeti s tekmovanjem po fakultetah ea neregistrirane igralce, to še tem prej, ker bo-do odslej na študentskih prven-stvih lahko nastopali le neregi-strirani igraljcL Na sliki je kolega Polak, ki je bil 12-krat proglašen za udar- nika. Jože Legan je v imenu študen-tov sprejel brigadno zastavo, NAŠE MNENJE (Nadaljevanje s 1. strani.) koza cela. Nikakor se ne stri-njamo z dejstvom, da bi mo-rali za prestopke posameznih študentov nositi posledice vsi študenti, zlasti šo s poudar-kom, da nismo imeli v lanskem letu nobenih resnih prestopkov naših šiudentov v inozemstvu. Da se pa izognemo že vna-prej takim slučajem, irnamo letos strožjo kontrolo pri od-hodu študentov v inozemstvo. Co izdajamo, odnosno če že moramo izdajati pi-iporočila, jih bamo izdajali kot politična crganizacija, kar tudi smo. Tu boimo mi, kakor tudi sama združenja gledali prvenstveno na to, da pošljemo v inozem-etvo ljudi, ki bodo znali pra-vilno tolmačiti našo družbeno poliitično ureditev. S tem na-menom smo tudi uvedli izpite iz tujih jezikov na našem od-boru. Ce že izjavljamo, da zna na naši univerzi večima štu-dentov kak tuj jezik, bodimo v teim dosledni in to tudi do-kažimo. V čudno luč pa pade združenje ali celo osnovna organizacija ZK, ki napiše ne-kako protestno pismo zaradi odbite prošnje tovarišici, ki na izpitu potem ne ve niti koliko je pri nas republik iin proglasi Hercegovino za avtonomno oblast. Poudarjam, da bomo v tem dosledni, ker je to prvič v interesu nas sarnih, saj nam obvladanje jezika koristi, na drugi strani pa je zelo poraz-no, če naš študent v inozem-stvu ne ve niti osnov naše družbene ureditve. S tega vi-dika imajo ti izpiti tudi tako vsebino obenem pa tudi orga-niziramo predavanja o teh temah za vse, ki nameravajo oditi v inozemstvo. Vsakdo, ki bo to trezno pre-mislil, bo uvide,l da je ta naš postopek popolnoma pravilen in da tu ne gre za nekakšno »zafrkavanje«, kot se slišijo komentarji. Tudi naš sklep, da odhajajo na prakso študentje po četrtem letntfcu, to je, ko imajo opravljeno že vso prak-so pri nas in že tudi obvladajo v precejšnji meri svojo stroko, niti najmanj ni nedemokrati-čen. Ne vem, kakšen smisel ima odhod bruca ali študenta iz nižjih letnikov v inozem-stvo na strokovno prakso, ko Še nima niti vpogleda v svoj študij, niti ni opravil domače prakse. Popolnoma upravičene pa so pritožbe študentov nižjih letnikov, da ima marsifcateri študent višjih letnikov manj izpitov kot oni sami. Tudi o tem naj združenja vodijo večjo kontrolo in naj ne dajejo vsa-kemu priporočila, ker bodo Bicer prisiljena zahtevati ocene strokovnih sposobncsti od fa-kultetniih oblas-ti. * Drugo, še vedno pereče pa je vprašanje delovnih brigad tn prdložnosinih zaposlitev v inozemstvu. Da smo sprejeli že v Sarajevn sklep, da letos ne bamo pošiljali v inozem-stvo študentov v delovne bri-gade in na priložnostna dela, je v glavnem finamčno vpraša-nje. Za lansko leto smo morali plačati precejšnje vsote v de-vizah za priiavnine, nedelavne dni in podobno, o čemer sem že pisal. Na drugi strani, pa so biii tudi delovni pogoji skraj-no slabi, tako, da letos ponudb nismo sprejeli, kar je tudi po-poLnoma razumljivo. Večkrat smo opozarjali združenja, naj zagotovijo svojim članom od-hod v inozemstvo na podlagi recipirocitetnih zamenjav, toda to so iz-vedli le rudarji, šele sedaj pa so se iega spomnili tudi filozofi. Tudi tu smatra univerzitetni odbor, da je od-hod raznih grup, ki sicer ni-majo možnost odhoda na prak-so, nad vse koristen, vendar pa ne smemo videti edino možnost odhoda v inozemstvo, odhod na delovno akcijo, oz. delo v campu, ali pa delo kot hišna pomočnica. Pri tem so * * * šli gradbeniki celo tako daleč, da so izdali priporočilo kole-gici, ki je nameravala oditi kot služkinja v Anglijo, pri-poročilo, češ, da ji bo ta »praksa« strokovno koristila. Mislim, da sem povedal do-volj, da je vse kar sern po-vedal, jasno in želim, da se o vprašanju privatnih praks, ne vodi več nesmiselnih diskusij, ki postajajo že šovinistične, pač pa naj združenja kakor tudi posamezniki, gledajo na ta vprašanja z večjo odgovor-nostjo. Vsak problem, pa če je še tako zapleten, se lahko rešl sporazumno, brez žolčnih dis-kusi'j, kakor smo to storili z združenji agronomov, gozdar-jev, gradbenikov, rudarjev in metalurgov, ki so dejansko po-kazali voljo za pravilno delo našega mednarodnega odbora. * Kot sem že mimogrede ome-nil, je bilo na zadnjem sestan-ku Centralnega odbora v Beo-gradu, poleg drugega tudi nekaj govora o privatnih prak-sah. Mi smo tu postavili vpra-šanje pravilnosti sklepa ple-numa v Sarajevu, kjer se je zaradi precejšnjih prekrškov nekaterih študentov v inozem-stvu, zlasti pa zaradi navidez-nega padca praktikantskih mest strokcnrnih organizacij IAESTE, AIESEC, zaradi pri-vatnih praks, sprejel sklep o ukinitvi pi-ivatnih praiks, kar je prvenstveno tudi zahteval dnržavni zavod za tehnično po-moč. Po krajši dislcusiji, v ka-teri smo povedali svojamišlje-nja in seznanili CO o našem poslovanju, ni bil v bistvu siprejet nikak nav sklep, ven-dar smo obrazložili, da bomo postopali na naši univerzi tako, kct do sedaj, o čemer (,mo se po vrnitvi vz Beograda tudi pogovorili z odgovornimi po-litičnimi forumi pri nas, ki so se z našim načincm dela strfrvjali. Kar se tiče same mednarod-ne dejavnosti, smo ob tej pri-Liki določili naSo delegacijo za V. Mednarodno Študentsko konferenco, ki bo od 4. do 14. juliija v Biirminghamu. Go-vorili smo tudi o temah, o katerih bo naša delgacija dis-kutirala. Drugih sklepov o mednarodni dejavnosti na tem plenurrru nismo sprejeli. Da bo poslovanje našega mednarod-nega odbora zajelo čiim več študentov in zainteres'ralo združenja za konstruktivno so-delovanje z nami. bomo pri-čeli v kratkem s širšimi se-stanki kluba za mednarodno sodelovanje, na katerih bomo predif,kutirali in izmenjali mnenja o vseh problemih naše mednarcdne dejavnosti. Naš UO želi, da bi hiii obisk +?'h 5im večji, saj bnmo s tem do-segli enotna stališča in enkrat za vselej izključili neodkrite in zakulisne komentajr.ie o po-edinih sekciiah naše medna-rodne dejavnosti. J« B. Sestanek CO v Beogradu (Nadaljevanje s i. strani.) metno bi bilo, da združenja o njih diskutirajo, ker le na osno-vi bogatih — različnih miiljenj bi lahko ugotovili kakien diplo-mski študij želimo. Zveza Studentov mora ponov-no oaveti.d reševanje vaeh pr&blemov m predlogov, ki so sicer že dostikrat ležaU doku-mentirani pred prolesorji in bili celo pozitivno ocenjeni — ali samo to, naiprej se ni preiyak-nilo. Diskusije o naSrtih atatuta pa nam nudijo veliko možnoat, da to izvedemo. Brez podrobne razprave ni mogoče dokončno oblikovati niti statutov, niti re-publiških zakonov. Vendar bi bil že čas, da se končno izdajo. To pa ne sme brti delo, oprav-ljeno v naglici, ki bi le sank-cioniralo obstoječe stanje, kajti spremembe so nujne. Predfakultetne konference Stu-dentov so zelo koristne za ob-ravnavanje vseh teh problemov. Pogosto pa so se na njih ukvar-jali z manj važnimi vprašanji, kot orgaaizlranje medfakultet-nih športnih srečanj, festivalov In strokovne prakse. Problemi študija niso bili vedno na pr-vem mestu teh konferenc. Pri-prave na te konference zahte- orientacijo poedinih organlzadj ZSJ, ki so svoje delovanje omejili na zelo oz&k krog ljudi. Sestanki študentov, na kaierih bi ee podalo poročiio o delu ia problemih cdfcora združenja in člana fakultji.i.ega sveta, bi raz-bili to ozkoii. Dalje ne smemo pozabiti, da niso samo svžti organi družbe-nega upravljanja, temveč tudi fakultetne uprave, le da so njih funkcije deljene. Posebno upra-ve pogosto razpravljajo o vpra-šanjih, ki se nanašajo na vsa-kodnevno življenje študentov. Tendenca nekaterih uprav, da bi omejili naše sodelovanje sa-mo na socialno vprašanje in re-žim Študija, ni pravilna. Ce ima ZSJ pravico in dolžnost, da so-deluje v delu uprave, potem sme in mpra zahtevati, da po- maga tudl pri izdedovanju raz-nih analiz in pripravljanju ma-teriala za posamezme probleme. In študentska združenja! Pri tolmačenju 35. člena Splošnega zakona o univerzah, prenešene-ga v načrt statuta nas presene-ča, koliko je še nepoznavanja ali nerazumevanja vloge študen-tov in njihovih organizacij. Sa-mo en primer: v načrtu statuta ekonomske in tudi faraiacevt-ske fakultete v Zagrebu piše: »Združenje, katerega fakultetni svet ne odobri, se mora takoj razpustiti«. Takšnemu tolmače-nju ni potreben komentar. Smaitramo, da je potrebno po-udariti, da smo študenije dr-žavljani, ki Imajo po ustavi pra-vico do združevanja. Svoje or-ganizacije, kakor vsi ostali dr- žavljani, morajo prijavitl orga-nom oblasti. Razumiljivo je, da fakultetni organi intervenirajo, v kolikor delo teh združenj na-eprotuje principom fakultete. »Mislim, da ne bi bilo potrebno iti po poti rušenja samostojnosti študentsike organizacije kakršne-koli vrste. Z večjim zaupanjem in razumevanje bi moral! gle-dati na študentske organizacije« je poudaril na p!.»rmmu '^v. Ivo Bojanič v svojem referatu. V zadnjem času se ponovno sliSijo glasovi o t?.ko:menova-nem planskem vpnsu in spre-jemnem izpitu. Ce bi zopet uvedli administrativne metode, bi nam to več škodilo kot kori-stilo. Seveda pa bi lahko usmer-janje maturantov na fakultete, katere so danes važnejše, mno-go koristilo. Važni so problemi športnih objektov Na zagrebSkf univerzl bo prihodnje leto obvezna športna vzgoja Nekaj dn; pred prvim ma- morejo predstayljati dosedaniem deiu v študentskega športa«. 7^. ^ ^ ljubljamski «W«o težišče študemtje ob takih uspehih sg- ™<™i bi Letošnji sprejeml v študentske domovs Lanskoletne izkušnje naš uče, da je potrebno sprejem v študentske domove opraviti čimpreje, tako da. bodo imeli odbiti prosilci čimveč časa za iskanje stanovanj drugod. Da bi bil kriterij povsem enoten, tako glede starih stanovalcev, kot novih prosilcev je bil sprejet predlog, da se vsem, stanovalcem odpove stanova-nje s 1. junijem in se nato vrši sprejeinanje skupno z no-vinci. Kriterij za sprejem v domove obsega: socialno sta-nje, učni uspeh, in moralno-politične kvalijikacije. Pred-nost imajo državljani LR Slo-venije, otroci žrtev fašizma in udeležencev NOB, delavska iti kmečka mladina. Vse te pred-loge Univerzitetnega odbora bo obravnaval še kuratorij študentskih domov in menz. Večina kriterijev je ista, koi doslej. Sprememba je le v načinu sprejemanja in glede državljanstva. Glede teh novih elementov so Univerzitetni odbor vodile naslednje misll* Naval na I. letnik je zelo številen. Socialni sestav gim* nazijcev je v sedanjih letili bistveno boljši, kot v doseda* njih z ozirom na povojni si* stem podpiranja dijakov. Pra« da so Studentski do* ki vpliva na iz+ Nekaj dn; pred prviim ma morejo predstavljati težišče študemtje ob tah pehh sg vajo daljšo dobo. Koristne na- jejn se je v Beogradu konča- športne dejavnosti. SeTeda je sednje univerze ne morejo bi- boljšanje socialnega sestavd svete bi lahko dali tudi tovari- lo posvetovanje športnega od- prirejanje takih tekmovanj, ti ravnodušnj, da se še vedno našl^ slušateljev. Zato ]e po* Si iz prakse, ker bolj občutijo, bora zveze študentav Jugosla- zlasti za razviianje družbene- študen-tska naselja, nove fa- trebno, da se vrši razpis zst v svojem razvoju nare- na vž^oja mnogo bolj siste- Lepo bi bilo in taidi potrebno, Druga sprememba se energionosti, kot so jo pokazala ^ila velik korak naprej. Ta matična in organizirana Naše da se tudi pri iias končno do- n« dršavljanstvo. Kot je ze dejavnost se danes po veh stališče je bilo formirati čvr- seže to, da so štadioni, igrišča omenjeno bodo tmeli prednost univerzitetnih centrih izraža ste klube, ki naj na svojem in telovadnice, ka so zgrajena , Jf.at?,7,a^_ .^ifu™?™^ Jt^L v najrazlic Beogradiu so združeni upravljanja. Po nekaj mesecih skilTšpoTtnih arganizačij/ t razvoi posameianika Poleg te- Ce bomo to načelo izvajali tu- tetnih centrih. Domovi so zgra* ' Zagrebu preko AŠD Mlactost«, ga bo s tem doseženo iudi to, di v praksi, tudd ni daleč čas ^j™**.™*™???? eh organov da bo treba ustaliti metode de- . ^arajevu preko »Bosne«, v da bo vsak študemt ob takem ko bodo ljubljanski študentje naše repubhke m MLO, ter so la ZSJ v dmžbenem upravija- Skoplju preko živahne dejav- delu dobil tudi solidno stro- zapuščali umiverzo kot zdraTi namenjeni prvenstveno zo. re« n^u- nosti med posameznimi fa- kovno znanje ki ga bo po in fizično krepki dTŽavljani. Ko govorimo o delu študen- kuitetatmi ter končno v Ljub- odihodu z univerae s pridom Vlado Mikuž kultetatmi tcr končno v Ljub odihodti z univerae s pridom tov v družbenem upravijanju, jjan. nTekx> novo uatanorlje- nporabljal na STOJem novem moramo opozoriti na napaftnn nega Jruštva >0}ympie«. službenean mestu med ostalo N j ld Blejski akademski klub Akademski klub na Bledu obstaja že od leta 1953. Vani ljuceni g }yp Na posvetovanju so soglas- mladiao tete v športnem razvoju ysa-nujno po- x športa prodstavlja še veduo Sodelovanje z akademsklm srednješolskim klubom v Gorici kfubov ženi veliki uspehi, vendar se je že izkristaliziralo delovno j jedro na čelu s tovaTišem Re- šhidentskim karjem. Letos marca je bil isto vztrajno^tjo i iaf° š uspešen sodslovanja bo kliib or~ in srednje- gainiziral tunnejo Primorskega občni zbor na katerem sb nad- ^identske športne organiza. ^ i razpravljali o svo- cije boriijo za rklju&vanjo f voll diDl^mantor univerze zla-Tti glasje seznanjena j bližnjo prihodnost z iekaj po Beneški Sloveniji, Gorici in nar se tudi ve^ °pWm^z™a, saJ Je glede Trstu- Prav tako bodo ob pri-J i7trr!i.rinio Športnega p.irka doseženo načeimo s Kljub ltki Prvega dentskega festivala, ki bo ma-letos. povabili zamejske štu- ševanje stanovanjskega pro* blema slovenskih študentois Preseljevanje študentov iz en& univerze na drugo je negativen pojav, ter ni razlogov, da bi sg nudila socialna pomoč takim študentom, ki iz kateregakolt razloga nočejo študirati na do-mači univerzi. Izjemo pred* stavljajo le oni slušatelji, kl v republiškem univerzitetnem ccntru nimajo odgovarjajočih ¦fakultet, kot so v Ljubljanu Pri tem se nehote vsiljuje vn-sel, da morajo biti slušatelji, ki si privoščijo študij daleč od domat socialno dobro stoječi. Jasno je, da ta kriterij ne bo prizadel odličnih in prav do* Klmb bo v kratkem irvedel iz temu bo pri realizaciji lega dente. Tudi med poči-toiicami brih. slušateljev, ter onih, ki so vrst unn'verzitetnih profe- u " 'pri ltStU1«*vlJtt ^S* aenie. i.uai mea pocrancami -jev ta ostalii športnlh de- ™& ^^J^;™ ^l l^^fi,^^ l^ amketo med prebivalstvoan, sorjev Ln ostalih športnih de- v^V^.r^^Ti^^J11 ^'v! "^^..r8"™ ssup™ v . ča™ b}vania ™ ,naši " v t . ._ i J . ^ konkretno sodelovanje vseh zamejskih di^akov m priredi- univerzi pokazali zadovoljivo kaakLeS te^lele^Š V "'SSfc . oblik . Itudentek, ^^A^l^lT?^! ŠTJŠ«.'^S^X>SS'1" fSTst"''~<**^' «« tem času bodo priredui nekaj sportne dva sodelovanju stu-nem slučaju ne bo mogoče za- dentskiih spartnih forumov iz-mudene dneve nadoknadMl. Z d^M podroben načrt pouka daljše bivanje v okrevališču na upravami hotelov sklenjene po- telesoe rzgoje. b strani univer- ž zitetne upra pa je bil f semestri in izpiti za one pred-mete, kateri so po študijskem načrtu isti. Kdaj preneha status študenta? a) S sodbo sullcl daljše bivanje v okrevališču na upravami hotelov sklenjene po gj ) disdplinsk Iz naših zdravs.tvenih karto račun tistih, ki nimajo indikacij godbe zahtevajo, da se držimo zitetne uprave pa je bil for- sodižčo (trajno ali začasno b t t d k miranjtudi pseben odbor Ta soram tžii kš mišljenji: Prvo: da študent eno leto ne bi izgubil statua študenta, čeprav -ni vpisal na-slednjega semestra. Ne bi ga, ponovno vpisoval, ker testi* ranje semestra ie pomeni, da disciplinskega je izpolnil osnovne pogoje ter, ima potencialno možnost za tek je razvidno, da je približno 200 študentom potrebno okreva- n tistih, ki nimajo indikacij godbe zahtevajo, da se držimo p p j (j časno ima potencio možnost za okrevališče (obolenje grla, gotovega vrstnega reda, ki ga miranjtudi poseben odbor. >Ta sorazmerno težini prekrška); polaganje izpitov. Ako v istem nosu, vnetje nosnih in ftelnih moramo brezpogojno upoštevati. največji uspeh v zgodovini b) kadar študent pade na iz- letu ne bi položil določenih štdtk št žil it i it d iit dj bi hl 200 študentom potrebno okreva- nosu, vnetje nosnih in ftelnih moramo brezpogojno upošvai. jj p g ) šent pade na iz letu ne bi položil določenih nje na morju ali v srednje vi- votlin, astmatična obolenja, kož- (Tako na primer plačamo za študentskega športnega življe- pitu iz istega predmeta več- izpitov, tedaj bi mu prenehal šikfh dlih Rč ne bolezni ženske bolezni re vsako neizkoriščeno ležišče v nja< je izjavil direktor inšti krat (trikrat pred profesorjem status Uudenta Drugo mišlje šinskfh predelih. Računamo pa, da bo nekaj upravičenih še nak-nadno vložilo prošnje tako, da se bo to število še zvišalo. Vse, g pg j g p p, j p ne bolezni, ženske bolezni, re- vsako neizkoriščeno ležišče v nja< je izjavil direktor inšti- krat (trikrat pred profesorjem status Uudenta. Drugo mišlje- konvalescenti po pljučnih bo- hotelu polno ceno). Vse tiste, kl tuta^ v Zagrebu, prof. Mihovi- in četrtič pred komisijo). Štu- nje pa je: študent izgubi sta* leznih in živčno izčrpani.) bodo šli na okrevanje prosimo, lovič, >je rezultat solidne dent, kateri je tako izgubil tus, kadar ne zadovolji študij* Student, ki mu bo zdravniSka da navedena opozorila upošte- matenialne osnove, ki si jo je status, se lahko ponovno vpiše skim predpisom, fcer se nekda omisija določila časovno ob vajo in da nam z nedisciplini ob razumevanju zaimteresira na ist fakltt d j lhk t a štdt l se bo to število še zvišalo. Vse, , p , jo j , ponovno vpiše skim predpisom, fcer se nekda ki so oddali prošnje na predpi- komisija določila časovno ob- vajo in, da nam z nedisciplini- ob razumevanju zaimteresira- na isto fakulteto pod pogojem, lahko smatra za študenta le flj b lt dobje in kraj okrevanja dobt ranim vedenjem rrts povzročajo nih forumo izgradila nša da va li ddlk t č d ij sanem formularju bo letos pre-gledala idravniška komisija, ki dobje in kraj okrevanja, dobt upravi objavo za 75 odst. j pgj, ranim vedenjem rrts povzročajo nih forumov izgradila naša da vzame grupo ali oddelek, v po tem, po nepotrebnem težav univerza in uporne borbe pri čigar programu ni predmeta semester. če redno vpisuje. Razvoj študentskega gibanja med pbernaL vojriama i * »^^ \ Poleroizirjo z nacionalistično >Našo rruisliijo« so tudi proti lokalnirn akademskkn društ-vom, proti laicizmu in štrajku kot obliki borbe. Trn v peti iim je kršč. socialistični >L)e-Iavski list«, napadajo vse, od 6tarega preko mladega >Tri-glava«, doma visokašolk, do Kocbeka in Krefta. Od začet-ka pa do konca izhajanja se bore proti rkulturnernu bol jše-vkmu^ se leta 1938 oibširno T&zipišejo proti židovstvu, za-vračajo marksizem, darviinii-zem, sokolstvo in neomaliu-zionizem. So jiroti MasaTyku, proti Beneševi češki poliiiki, proti vsem >novodobniim zmo-tain< bodisi, da jim stcn na čelu Marko, Hitler ali Tyrš. (Ne omenjaio pa ob takih pri-liikaih Mussolinija). Ob ugotovitvi4 da je osnov-no jedro krize sodobnosti v krizi avtoritete, so se začeli za-vzomati za brezikormpromisen boj za prizadevanje božje avtoritete. avtoritete države in« očetovske avtoritete v družini. [Vrhovna avtoriteta jim je bila bog; avtoriteta dr/ave je po-temlakem za njih možna le, če država priznava boga, po katerem edinem inia oblast. Zato se jvai zdi, da bo glavni spopad bodo^nosti borba nied katolicizmom in komunizmom, kajti resnica jim je ena cela in edina. Po Ma.hniču zakliče-jo v svet: aut—aut! Za širje-nje Kristusovega kraljevstva na zemlji gre, za vrniteT Kri-stusa ("loveštvu gre, pravijo. Zato hočejo usposabljati svoje člane za odločno borbo proti koimu.niz.mu in zbirati vse »zdrave sil€« na univerzi v odločno protikomunistično fromto. Ob pojmovanju srednjeve-škega cehovstva in srednjeve-ške družbene ureditve sploh kot resnične domokracije. raz-vijejo svojo stanovsko idejo priincipa korporativnega druž-be.nega in gospodarskega reda, ki naj teimelji na kršč. organ-skeim pojmova.iiju tlružbe. Pri iem vidijo svojo poglavitno vloigo v vnašanju katoliciz.ma, kb principov, v sleherno slovensko družino, šolo, v književnost, v vse javno živ-ljenje. Zato so ob vsaki pri-liki bruhali svoja gesla o bor-bi za primat duha nad snov-nostjo, za katoliške univerze, za popolno zaupanje Katoliški cerkvi in paipežu. Proučevati hočejo probleme slovenskega naroda, vršiti na-rodno-obrambno delo, gojiii ljubezen do domovlne, pri če-mer je njih gledanje na bistvo slovenstva zelo blizu tezam o milemu ia pobožnemu sloven-skemu narodu, ki je, po nji-hovem, ostal do danes na svoji zemlji, križišču ljudstev, samo (ta samo podčrtujejo) zato, ker je Beomajno, skoraj naivno veroval v boga in njegovopra-vico. DoSim se pogostokrat pritožujejo nad Hitlerjevo »kljukasto vlado«, ker je de-jansko, čeprav ne v besadah, protiverska, zaman iščemo» pri stražaTJih. pamfletov na Musso-linijev režim. Pravijo oelo ta-kole: >Medtem, ko je pri ko^ munizmu ja&no, da bi, Če bi zmagal, zapirai oerkvo ia z vsemi sredstvl širil brezbošt-vo, obljublja fašizem svobodo bogočastja, često izgovarja ime Bog in predlaga Cerkvi ugod-ne konkordate. Cerkev, zvesta svojemu političnemu načelu, priznati red pod edinim pogo-jean, da so njene pravice za-ščitene, brez težav išče z njita modus vivendi.. .c >Straža v. v.< VI. št. 9). Kljub zmagi, ki so jo 1936 leta izvojevali stražarji v Akademski zvezi in spremeim. bi pravil y njih prid, se jim ni posrečilo podrediti katoli-ških vrst. Ob vprašanju sta-novstva je prišlo celo do spo-ra med Eb.rlichovimi stražarji, ki so bili proti stanovski raz-cepitvi akadeimskib katoliških društev in Tamčevo skupino mladincev, ki je bila za. Še nadalje pa so živeli svoje živ-Ijenje krščanski socialisti ki So vodili širokopotezno delo s predavauji v Beli dvorani Uni-ona, ki so burila kri krogu okrog Straže, ustanovili blok »Danica« — >Savica« — >Zar-ja« in končno v počitnicah 1937 leta priredili prvi bohinj-ski tečaj. Tako je bila poleg mladcev in stražarjev še konc-no formirana ta ^tretja skupi-na< kršč. socialLstov, ki je po iizgubi na volitvah v »Danici« prešla v »Zarjo« in napravila iiz nje svqje društvo. Skupina 5 konoepoijo bivšiii križarjev, pozneje krŠč. socialistov je ta-k<> pod firmo zarjanov nada-ljevala svoje delo. Ti stražarji so izstopili iz katoliških društev in ustano-vili svoj klub. Ostala kaioliška društva pa so se farmiirala. ZA SLOVENSTVO GRE V levrčarskih vrstah lahko do srede leta 1936 še konstatiramo cbstoj »Mladega Triglava« in do oktobra 1937 tudi še aka-demskega agrarmega kluba »Nji-ve«, ko ga je banska uprava za-radi prekoračenega delokroga razpustila. Vendar se ob teh rszpustih osnujeta na novo »Slo-venski klub« ln novembra 1937 »Narodni akademskl klub«. Se pred prepovedjo je lz A. a k. »Njive« tešel poskus izda-janja mladinske revije »Nova obzorja«, ki pa ni uspel. Ena edina številka in kmalu je bilo konec tudi kluba, ki je pričel z delom že 1923. leta kot nekakš-na veja tedanje Kmetijske stranke, se kot tak povezoval tudi s hrvatskimi in srbskimi zemljoradni&kimi klubl in ie pozneje ločil od nje. V svojem programu so poudarjali zlasti zavest pripadnosti slovenskemu delovnemu ljudstvu, ker so pa5 videli, da jim je kot kmečkim sinovom nuden pogoj za obsta-nek edino v vrstah tega ljud-stva. Zato &o si zaistavdli za na- logo študirati kultumo-gospo-darske in sooialne razmere sla-venske vasi ter ob tem neneh-no boriti se za kmetsko-delav-sko, demokratično in nefašistič-no misekiost med akademiki ia v narodu ter za sodelovanje pri vseh, posebno pa pri akcijah za pravico slovenske undverze In akademikov. V Časai, ko je postajala ločitev po strankarski pripadnostl vse ostrejša, ko se je vršila stroga svetovnonazorska opredelitev, je na univerzi zaživel leta 1937 >Slovenski klub«. Sestavljal ga je krog ljudd, iz katerega je že septembra 1936 izšel list, ime-novan po letu Izzida prve slo-venske knjige — »1551« kot »Akademsko glasilo ta unlverz-. na in javna vprašanja«. Ugo-tavdjajoč, da sta postala študij in slovenska univerza le luksua ter privilegdj sdnov in hčera premožnih. slojev, ki so se v, veliki večini odtujili sloveosike-mu delovnemu ljudstvu, je ta krog, kakor pravijo, šel v bor-bo za slovenstvo, kar jim po-meni borbo za kruh in svobodo slovenskega delovnega Sloveka. Pri tem poudarjajo, da se ža gradi slovenski politični pro-gram ter je bila slovenska aka-demska mladima celo tista, ki je s svojo akcijo za univerzi-tetno knjižnico tii za izpopolni-tev slovenske univerze morda sprožila prvl pla«. Akademski glas /tkadfronha nkcl|u «¦ unlvprTilrino knlltnlro »c |>» »premcnlla v Akeijo za izpopolnitev univerze Slovenska ali«dcmika mladlnn |e ponovno manlfestlrala flvgjo eaotao »ol]o xa film-pr*JiBjo popelao Ufradltev aluveaske aaUcrse — Z* iwetf y vro popoktnc »t t> napolnila »m rcfkcO« MitOgo tovarrte* (i mortto ts> fifo nadantne: t^iporeflno M ¦* 0» V vctt. salcriMJBt vred. Krnalu po 4 un II »rcdicd- hi umakmli Karakier^nlia ca u, dobo naicc« dj> OMjctir^li nUiivu, mihi iof«ralt ri>n«1. *JS kA iov TnM »rrtel ahtm tbof * »oscbei avncx« tivifenia pa ic pupnliiu n.rtvila 1*1/ t» \t .*k*>. pnčcto i detum vum Ccpnv ¦ vU uvtotBi pokaV^i **OJ° bvalcinost t» mti smtr jivnega t*v\j6nt* Prv»t. ka *t )e Celo t lidavo. bi mur*U dr/»vj ruiialtevuri niccova onudtvatua ta khjiiiHCo i (turnm ibral n» «oivtni tako ivam vMuCiHCkt od- tVami kanmi. ki %o M< djrnvafli tn *# ot> f. imiv prolesof <]r Ui»- bor. h' if ucotoviL da * ith leikth ianh čti*- Iiub1wni. tw dah s) do iiMJnrio tftnsrMv. t» tu> mke Liccikc u *¦ >-«»• va rci •¦ morc bkrbett dovulj ji univcrse v mrvmaeca iKor»4unj K r»l duk«Cctj u « Ifd I in df. PtrttvCtV 0 rtttOf Ljubtiani in tfa ii pnmifjimo S1ov«k( uml i ineitk AOOOn llm lod* tcti JOnODd Dm t% _________- jUpvenskrsa obHjčnega. ku^urnei« v gosoo- t »rhiukj Vatenuadie » (uhoW ototjtm m Zgodovlna in tistroj Hlndu unlverze v BenaresU Nebo pomore tistim, ki si sami pomoreio ilastanek. Razdelitev študija, Počitnice. 15 študentskih domov z 9000 stanovalci. Religija. šport in vojaška vzgoja. Univerzi-tetni parlamenl in zveza. Nizke štipendije. Obzidano študent-sko naselje in univerzitetna policija. Svoboda gibanja študentk je zelo omejena. Samo en izpitni rok. Zelo strog izpitni sistem. Zaradi rednega študija je precej diplomantov Prvo idejo o univerzi v Benaresu centru Hinduistične kulture, je sprožil leta 1904 Pandit Madan Moham Malavi-ya. Eden prvih, ki je to idejo podprl je bil sam Maharaja iz Benaresa. Po kongresu Hinduizma v Allahabadu je bila odposlana poslanica vsem kulturnim krogom, da podpro ak-cijo za ustanovitev univerze. Dober začetek so ovirali po-litični dogodki v Indiji med letom 1906 ter 1910 (namreč in-tenzivna politična prebuditev Indije na eni strani ter an-gleške represalije na drugi strani). Končao so leta 1911 i stavili program dela ter razložili razloge za nastanek uni-verze. Pandit Malaviya je postavil sledeče štiri točke. 1. Poučevanje »dharnie« (indijski izraz za to kar Hin-dujci razumejo pod religijo) je bistvena sfcvar univer-ze. 2. Univerza mora poučevati ter proueevati hindu zgo-dovino, kulturo in literaturo. 3. Univerza mora gojiti pozitivne znanosti 4. Univerza mora pospeševati razširitev tehnične kul-ture. Takoj uvodoma spoznamo poglavitne silnice, ki so ustva-rile današnjo univerzo v Bensresu in za razumevanje vzduš-ja na univerzi. »Ce hočerao postati bogati kot Amerikanci moranio maksimalno delati. Nebo pomaga tistim, ki si sami poraagajo« so naslednje misJi in napotila MaJaviya. lUbogd in bogati, kmetje in princi, podjetmiki in ardstokra-ti, metsto in podeželje vsi so prispevali za graditev te iini-verze. Craditev je izredno foitro napiredovada iaiko, da je že leta 1917 bil odprt ter začel delovati Inštitiut za imdologd-jo. Nasledmja leta so dogra-jevali ostale inštitute, ki ob-6egajo skoraj vsa znanstvena področja, zgradild so ceintral-no knjižnico, domove študen-tov, slanovanja profesorjev, menze, bolnice, poštni urad, toainko, upravno poslopje, ter vile in bengalove za ostale na-meščence. Delo — življenje — vzgoja Univerza prične s svojim •delofni vsako leto 9. julija. verski festivali. GTaddjo tudi poseben tempelj za študente. Poleg moralne in duhovne vzgoje se posveča tudi pozor-nost fizični vz,gojii. Uniiverza ima svojo atletsko zvezo, svojo sekcdjo za tenis, noigomet, ko-šarko, hokej na travi, ki je prav posebno popoilaren v In-driji ter priibldžno zavzema isto mesto kot pri nas nogomet, krilket, plavanje, Jbdks in Toko-borho. Studcn tje imajo mož-nosti, da se vzgajaijo tudi v vojaški umetnostd, sevedia sa-mo tisti, ki jih vojaški poklic veseli in, ki imajo zanj tndi sposobno«ti. Nacicmalinii odde-lelk kadetskega kotrtpusa vzga-ja bodoče ofictrje indijske jk zen tega je študentkam prepo-vedano odiiti med duevom ka-inor koli razen na univerzo na predavanje. Za vsak ostali ohisik naprimer obisk kina ali kflkšeii drugii opravok pa mo-rajo posebej napraviti prošnjo na upravo domia. Frošnje se odoibrijo ali pa ne. Kadar ima-mo naipiriiiner sestauke >Inter-hatiajial student asooiatioin< večkrat študeiiitike ne morejo priti zaradi težav s dovolje-njera. Pestra in zamotana unl-verzitetna organizacija Delo na uniiverzi se odvija po štatutu, ki je v soglasju z državniiimri zakoni ter pod. nad-zoirstvoim predsedniika indiij-slke rcipublike ter g^uverneirja Utar Pradeis. Glavni rektor lima majvišjo moč na univerzi, Kanoler, pro-kancler, namest-uiik kanclerja ter pronamest-niik kamclorja, prorektor, glav-ni pirorektor ter naimestinilk prorektorja so glavne osebno-sti univerze. Scdliišče, exeiku-tivmi odboiri, stalni komiite aikademskega odbora, finanč-ni koiinite ter fakultetna pred-stojništva so glavne avtorite-te na luniiverzii, Namestitev profesorjev na unlverzii in ko-ledžih uireja exekutiivni odbor. Skrb za dlisoiipMno ler uirejanje iin reševanje sporov ureja aka-demski odlbor, ki dela 8 po-moojo stalnega komiteja ter fakuHetmih predlstavništev. So-ddšče je najviišje reiprezenta-timo in avtonitativoio telo, to-da mjegove sklepe realiiaira iz-vršnii odbor akadamskega ta, ter stakiega komiiteja. So-dišče dejaiisko koncentrira moč na univerzi. Razetn tega ima uniyerza še celo število različiaih komitejev. Po potre-bi pa se sestavljajo še novi komdteji. Največ dnevnega deda in vprašanj na umiverzi rešuje namestnnk konclerja. Ves ta dokaj komiplioiraini in bdirokratizirami ustroj univerze, kjer se vse dolžnosti ua eni straai ecntraliziraine na drugi straiiii pa zopet tako podeljene na različne nstanove, ki edeu drugega kontioliiirajo pa ne preprečuje da se ue bi več-krat zgcidile raizli&ie napake in zlorabe na univerzi, kar ima za posleddoo večkratne preimes+itve in zamenjave kamoerja pro, vice kanclerja i. p. kar piače bolj slabo luč na organiizaciijsko stran uni-verze. Ce hočes dobitd pred-časno štupemddjo se moraš obrndti s prošnjo na najmanj štfiirii amstanoe kar traja veo-krat ves teden. Tudi glede iz-pdtndh rnokov je dokaj Bena-vaden 6istean za nas. V celem letu je 8a,mo en izipdtni rok in to na koncu šolskega leta. V teun rdku maraš opravitt rse štiri iizipite, ki so predpi-san!i. Izipifci so pdsmeni. Vsak izpiit vseibnje deset vjprašanj od katerdh sd izbereš šest na kateira. pa moral pot&m po-polnoma odgovorditd. Ce hočeš upe&no opravitd leto moraš ne saimio na vsa vpirašanja otdgo-vordti in imetii zadoslno števi-]o piredipiiisainih točk temveč moraš uspešno opraviti vse štdird izpite ter uspešno izpi-saitii tb© štiri iEpiitne formu-larje. Vsako leto diiplomira na sto-lane študentov mnogo lažje kot pini nas, kair gre meoda na raoun redinosiii, ki je koor.trolii-rana in eplošino pa morda tudi na račain nivoja, kii je na ne- (Na/dailjevanje na 6. strami) Ležjio kot maharadže, le ne tako na mehkera. (Iz študentskega naselja) IZLET S KOLESOM D0 KHAJURAHO TEMPUA V gosteh pri maharadži Pre) prepovedana telovadba. Strašen In nemogoč Jezikovnl poizkus. In še ena domača konzerva. Na vrh hriba po stopnicah. Mesto iz fan-tazije. V samostanski celici. Veliko plačilo za noporno tekmovanje. Centralno poslopje Univerze v Benaresu Izlet s kolesam na okoli osemsto milj dolgo turo se mi je zdel bolj podoben neprijet-nim ganjam, kot nečemu, kar naj bi se uresničillo. In vendar sem se podal na pot. Skupno z Japoncem Unom, ki se je z me-noj popolnoma strinjal ter sva Lstega mišljenja šla na poi. V Mirzapuru sva hotela zve-deti za pot, kt pelje naravnost in najbližje iz mesta. Toda za-radi jezikovnih težkoč je bil to strašen in nemogoč poizkus, kajti v enem Mpu se je zbralo okoli naju vsaj sto Ijudi, tako da sva dobesedno pobegnila s kolesi in ne da bi sploh na to mlslila našla najkrajSo pot Iz mesta. Zdi se mi, da je bdla na-jina izgovorjava imen mest Satna in Kewa nerazumljiva in to je bil morda vzrok več, da se nismo mogli sporazumeti, kljub temu da moj kolega Ja-ponec podeg sajiskrta, otovlada tudi nekaj stavkov v hindušči-ai... • Pot Bva nadaljevala okoli os-mih zijutraj in kmalu sva pri-spela v majhno vasico. Bila sva z&lo lačna in sva s seboj nosila poleg banan, rotis (indijski Iz-raz za kruh), rozin, oranž ter kokosovih orehov, še vsak po eno konzervo; jaz sem Imel do-mačo jetrno pasteto, ki sem jo hranil nalašč za potovanje; moj kolega pa neke konzerve iz Ja-ponske. Toda sklenila sva da poleg vsega pogledava če se bo dalo v vasi kaj dobiti. Naše pr-ve izkušnje z indijsko »restav-racijo« na vasi niso bile preveč dobre, toda kljub temu sva vsak popila po štdri skodelice kave, ki jo je neka sitara Indij-ka nalivala iz neke stare petro-lejske steklenice. Moji ultro-hi-gienski predsodki so se sprlčo grozanskega teka raz^počilli kot milni mehurčki. Malo kasneje, ko sva zapusti- la vasico sva sreiala staro pri-jazno ženlco. Hcvtela je vedetl kam greva in ko sva ji razloži-la nama je nasvetovala naj se vrneva. Nisva se mogla skoraj vzdržati, da se nebi priBrtno nasmejala. Toda to ni dolgo trajalo, kmalu sva prispela do hriba, kjer rvi bilo poti temveč le strrao se vzpenjajoče stopni-ce in tako sva morala hočeš no-če5 dvigniti najjina težko naio-žena kolesa ter jih nositi navz-gor. Toda računala sva, da vse kar gre navzgor mora enkrat iti tudd navzdol toda neovrglji-vo dejstvo je kakor sva epozna-la, da to ne drži vedno. Nobe-nega hriba še nisem videl v življenju, ki bi se lahko primer-jal temu griču.... Z Unoin sva bila mnenja, da je bila stara ženica cel filozof. V nemški literaturl je neka legenda o mestu, ki se je po-greznilo v močvirje in vsakih sto let se dvigne iz močvirja in ljudje v tem uživajo en dan in eno noč in potem mesto spet izgine za celih sto let... Pri-spela sva v Hunumana in naen-krat sem se spomnil te zgodbe. Bil je mrak in pozno popoldan-ski prah je visel v zraku kot megla. Mesto se je zdelo kot prikazen iz sana ali fatamorga-na in nisetn se mogel otrestd ob-čutika o neresničnosti tega kra-ja in ljudi. * Zdelo se mi je, da je Rewa živahno In zanimivo mesto. Spala sva v Dharamshalla za romarje, ki so brez denarja in jedo v Janta Hatelu. Hotelir je bil smešen in majhen čokat možak, g eladkima srčkanima hčerkama. Imava zelo lepe spo-mine na Janta Hotel, s prekras-nimi ljudmi ter očarujočo at-mosfero. — In prepričan sem, da nas ima lastnik tudi v pri-jetnem spominu. Moral je po najinem odhodu popolnoma ob-noviti svoje zaloge v shirambi. Prelepl templji v KhajurahO! so nama poplačali vse težaven ki sva jih imela med potjo. To«. da kakor vedno težave tudi tu-kaj rdso izastaile. Khajuraho je( sredi pragozda in tu ni bilo no-benih možnosti. Z Unom sva končno šla k bližnjemu Jain samostanu in povprašala, če. nam dovolijo tain prespati. Pri-jazno so nam dali dve posteljl v majhni celici. Ta majhna ce-lica je bil najin glavni stan za vseh pet dni, ki sva jih porabi-la v Khajuraho. dnevi, kl sva jih pre-živela v Khajuraho so biili pre-. kmsni. To nama je dalo novega navdiha in poguma za življenje. Maharadža dz Chattarpur, ki iina &vajo z.imsko celico y Khajuraho, naiju je povabil na kosilo, kjer so nam godci iz okolice igrali pred in po kosilu. Bil je čudovit večer. Najlepši kar sem ga kdaj doživel v živ-ljenju. Uno me je presenetil z paketom, ki ga je imel s seboj^ katerega mu je poslal prijaitelj^ ter ga ni doslej niti odprl. Ma-stlla sva se s celo lestvico raz-nih okTisov najboJjših marme-lad. Mesec, zvezde, svetla vedra noč. V lahni mesečini ee je sve-til Jain tempelj. Majhen ogenj okoll katerega so trije indij-ski prijatelji, Uno in jaz. V at-mosferi večera je bilo nekaj ganljivo lepega. Bilo je treba pritd v Indijo, da bi spoznal in občutil kaj je prijateljstvo, in lepota. Pet dni v Khajuraho sva preživela nad vse čudovito, bill so veliko plačilo za napor-no potovanje. Najlna vrnitev v Benares jei bila manj prijetna. Noge so bi-le še kolikor toliko v redu, to-da odločno sva občutila, da «a najini sedeži na kolesih zelc» neudobni. Milan Štantei Studij se razdeli nekako na tri obdcibja: poletno, jesensko in "Ziionsiko. Med temi obdofbji so trdikTat počitnice in to je-senske, zimske in poletne. Je-senske počitnice ali Dasahara Puja so v oktobru in novem-bru ter trajajo 28 dni. Zim-6ke počitiiice so t decembru in januarju ter trajajo 9 dni. Poletne počitnice so najdaljše ter trajajo od 1. maja do 8. julija to je sikupaj 69 dni. Dejamsko so pa še daljše, kaj-ti predavanja se končajo mno-go poprej in to ponekod že marca. Razen tega je pa med letom ogromno praiandkov. Kadco je s študentskimi do-movi ter splošno organizaci-jo dela in življenja v tem und-verzitetneun mestu ... Vsak doim dma svojo knjižndco ter Bvoje prostore za zborovanja ter diruabeno in intedektualno iizživljamje, ki ga organizdrajo 6ami študentje. DoaniOve nad-zoruje ueposredno glavnd predstojnik ali rektor, ki je cibenejn člatn profesorskega zbora. Univerza nadzoruje tu-di študente, ki stanujejo izven doima v mestu. Vsd študentje so pod stalino kontrolo komi-teja akademskega sveta ... Ta svet rešuje rprašainja spreje-ma študentov v doin, socialnih problemav in družbenega živ-ljenja. Univerza ima 15 veli-kih doonav z nad devet tdsoč študenti. Razen tega ima še dom za inozemske študente, ki je edind dom te vrste v lndiji mazvan International House. Bom je pod vodstvom profe-eorja, ki je član univerziitet-nega' zbora ter koimiteja, ki nadzoruje discipliino študentov V univerzdtetnem mestu. Glavnd prarektor in prorek-tor sta še posebej zodolžena, da skrbita za disciipldno din ob-našanje študentov. Posebno 6troga pa so tovrstna pravdla ia študente. Veliko pozornost se pcsveča kakor sino že iz programa univerze videli hin-duistični vzgoji in hindiuistič-nean verstvu. Vsako nedeljo čitajo ldkcije razen tega se na ttndveirzd organiziraijo posehni Na univerzi organiiziirajo se-stanke ter debate z različnih poglavd^ umetnostd, znanosti in fiilozofije kakoT tudi politike in ekonomije. Najvažnejši or-gaindzaoiji sta univeirzitetni parlannent ter undverzitetna zveza. Univerzitefcnd parlament je tradicionalna organizacija, katere oilj je da prdpravlja ter usposablja študente iposeib-no tiste, ki jih politdka zani-ma, za bodoče javino nastoipa-nje ier organizacijsiko ter po-litiono delo. Kar se socialnib. problemov tdče. Štrudentoim nudiijo, Uudi štiipendije, ki so seveda nena-vadno nizke, in to predvsem revnim študemtom ter študen-tom nazkiih kast (na primer »Hanijaim<). Nekateri so opro-ščeni popolnoma ali deloma vceh talks. vendar je odstotek obojih dokaj ndzek. Univerza ima svoje nadzor-ne origame ter svrojo policijo, ki iponoči patroldra po univer-ziitetnem mestu ter postavlja močne straže, ki skrbijo za varnost, red in disciplino v piredelih undverziitotnih zgradb in domov. UniiveTzitetno me-sto je obdano z visoknim zi-doim, ter je \hcd možen samo pni glavnih vratih, ki so po p«l devetd uri zvečer zaprta. Kdor pride pozneje ali pa v undver-zitetno mesto ter kdor gre po tej uri ven, mora imetd za to posebno dovoljenje. Napisatd mora iposebno prošnjo, ki mu jo odobnijo ali pa ne iin vsaiko-krat mora pri vstopu ali izsto-pu izpolniti dolgi foronular, ki vsebuje naslednja vprašanja kot: ime, raizred in koledž, sta-uovanje, prošel od, kam na-merava dti, razlog odhoda, čas, dovolilndca, osebna izikaznica. Podobne vprašalne pole ra lizjpolniti iudii vsak obisko-valec, kd hoče oibiskati kolegi-co v dekiiškeim študentsikein domu. Obiski so dovoljeni tri-krat tedemsko od štLrdh do še-stiJi v posdbni čakalnici, ki je pod nadzorstvom. Na te pole je treba odgovordti poleg ime-na: odmos do dekleta (sorod-nik itd.), namen dbiska, Ra- Preden je stopii na rob po-seke, se je Rok za trenutek ustavil in prisiulhnil — bodj va-sa kot glasovom, ki so le poča&i prodirali vanj od zunaj. Naj-prej je slišal saimo šumienje krvi, ki mu je od hitre hoje pritisnila v g^arvo, in nemirno bitje srca. Srajoa se mu je pri-leipila na prepoteni hrbet in za ušesi je čuitil hladeče srage znoja, ki so mu polzele izpod kape. Hosta za njim je mirova-la, razen žvižganja ptičev, ki so se razživeli v predvečerje poznopoletnega dne, je slišal le žužnanje muih in hroščev — uspavajoče mrmranje gozda, do-volj znano in domače, da bl mogel pomiriti in uspavati oči-tek vesti, ki ga je že od diavi pregamjala skozi hoste, vse do-kler se ni znašel tu. Zdaj bi lahko odložil brzostirelko (zako-pal bi jo v seno, brž ko bi pri-šel domov) in nahrbtoik, ki se mu je z jermeni z-ajedel v ra-mena. Lahko bi legel v suho travo in se mimo drevesnih krošenj zagledial v nebo kot svujčas, ko so se na pobočju nad vasjo, tik za robom poseke, do katerega mu je ostalo borih pet korakov, mirno pasle oče-tove krave; sam pa je ležal vznak v senci ln se mu je zde-lo, da čuti, kako se pod njim vrti zemlja. Vse to bi lahko storil, toda obstal je samo za trenutek, da bi prisluhnil, in ko je čutil, da se je tisti vrag v njem spet oglasil, si je znova zatrdil: »Nisem kriv!« To si je ponavljal že ves dan, pravziaprav se je misel rodila prvič skupaj z ono drugo že skioči, ko je pričel dvomiti, da bo našel zvezo z izguibljenim bataljonom. Noč je prebil z gla-vo v duplini stare bukve ln trepetal kot trs od vlage ln noonega mraza, nekoJiko — saim ni vedel, koliko — pa tudi od občutka izgubljenosti i-n strahu. Tega poslednjega se je jasno zavedel šele davi, ko je tretjič padel v zasedo, se nekako iz-motal z divjim begom čez drn in strn ln so ga pri tem noge yse do sem, Zdaj Je imel čas za premislek rt lahko bl odložil nahrbfcraik in brzostrelko — toda tega ni hotel. Nazadnje mu je do roba poseke ostalo le še dotorih pet korakov in potem bo že še videl, kako bo. Cutil je odpor do razglabljanja, kl bi ga moralo pripeljati do odlo-čitve., Zadmja dva koraka je napra-vil sklonjen ln nazadnje je le legel, ne da bl kakorkoli odlo-čll, tik za grmovje, ki je kakor živa meja delllo gozd od pose-ke. Previdno je razgrnil veje pred seboj in se razgledal. Ozka kotlina je ležala pred njim kot na dlani. Cesta, kl se mesec, odkar je zapustil žolo, tam, kjer je bil. Pomirjen je z o^ml preletel rob gozda, ki se je v širokem loku razpel preko pobočja in se med Staričevo hišo in cesto spu-stil malone v samo vas. Odtam bi imel le dva skoka do zapu-ščenega skednja in od tam le petdeset metrov do domačega hleva. Spodaj Je nekdo zateglo po-klical: »Minka, ženi domov!« in beli madeži na pobočju onstran kotline so se jeli spuščati navzdol. Rok je spustil veje, skozi katere je bil opazoval, ne da bi si podTobneje ogledal SLAVKO BELAK: mu prltlsku in otožno tacvilila v tečajih. Zapri jih je za seboj in pridržal sapo od razburjenja. V vasi je še vedno vLadai molk. Mlnuto, dve, tri, celo večnost je stal nepremično naslonjen na vrata, z očnti uprtimi v na-sprotno leseno steno, kjer so med razpokaimi prodiralt v pol-mračen prostor prameni svetlo-be in odkodei; bo priSlo, kar že mora pritl. Prvl streli so prllli kot od-rešenje. Oprijel se je grede in se dvignil v ostrešje. Skozl lino je mogel videtl v vas, ki je še vedmo ležala pod njm, in to, kar je videl, ga je naenkrat Nočna izmena je kot bel trak vila ptreko plitvega sedla na nasprotni stranl in se potem v ostrih vijugah spustila v vas, je bila videti prazna. Tudl hiše, raz-metane v polkrogu okoli cerkve in žuipnišča in skrite med drev-jem, bl se zdele prazne in za-puš^ene, če bi se iz dimnikov ne vile sinje zastave dima. Ro-ku se je zdelo, da čuti njegov vonj, pomešan z vonjem hlevov in gnoja, in da sliši mukanje goveda, toda za to je bil ven-darle previsoko. Sicer pa tudl to ni bllo kdove kako važno. Domotožje se je oglasilo zdaj, ko se mu je zdelo, da se lahko z roko dotakne domače strehe, glasneje kot kdajkoli prej in prevpilo vprašanje o krivdi. N&vsezadnje pa mu je moglo blti prekleto malo mar. Napra-vil je več kot katerikoll onih doli v vasl, ki zdajle pokladajo živinl, dn jim še v painet ne pade, da bi si delall očitke, ker so tu in ne kje drugje. Tudl on si jlh bržkone ne bo, ko bo enkrat med njimi; razen, ker mu končno noben vrag ne more dobaaati, da. j« bil poldrugt oblak prahu, ki se je dvlgnil nad cesto, prav tam, kjer se je prevesiila dolina. Freveč se mu je mudilo izpeljati svoj sklep, da bi mogel sllšati enakomerno brnenje, ki je polnilo kotlino, medtem ko se je hitro poganjal med drevjein, od daJeč sledeč rob gozda, odkoder so padali vanj vedno bolj poševni pra-tneni sonca, mu silili v oči in ga sJepili. Spotoma Je postajal pozoren na brnenje, ki ga je bil prej preslišal. Nekaj ga je priganja-lo, da je tekel vedno hitreje in ko se je v velikem loku približal cesti, ki se je vlla desettno me-trov pod njim, so vozill mimo prv odd«lki motorizrane kolone. Hroščem podobna vozila so stre-sala zemljo in drugo za drugiim Izginjala za ovinkoin med prve hlše. Tja zdaj ni videl. Ropot je polagoma utihnil in Uidl si-cer nl sliša] ničesar več. Utru-jenost ga je zapuščala In neka hladffia, neprizadeta tadovednost ga je silila, dia se je spustil na cesto in stekel do skednja. Raz-majena vrata «Q se vdada rahle<< dojmilo, tuje in oddaljeno, ka-kor da skozi tančico gleda slab fllm. Veriga vojakov v zelenih čeladah je obkolila vas in se polagoma pomikala proti cerkvl. V prvih hlšah pod njim je že prasketal ogenj in dim iz njih se je dvigal naravnost protl nebu. Skozenj se niu je do za-vesti prikradel drobec spomina na bogu ugodno Abelovo dari-tev. »Tepec!« je rekel in sl po neki čudni zvezl postavil še enkrat vpirašanje: Kriv? — Ne-krlv? Nanj ni bilo nobenega odgovora. Iz čme In sive gmote Ijudi, kl so Jih zgnetli na pro-stor pred cerkvljo, se je raz-leglo vpitje. Med šumom ognja, kl je v polkTogu zajel velik del vasi, so suho praskctali streli. Rok je zlezel na tla ln stopil na prosto. Med njim ln ljudmi v vasl je bU požar — pregraja, ki ga je na čuden načln vabila. Obšel ie skedenj ln stopil na stezo, odkoder je spet videl trg z ljudmi — sliko, kl je trepe-tala v vročem zraku. Opazoval jo je neprizadeto in se vmes ozrl po soncu, kl se je pravkar dotaknilo hriba, kakor da ima še pred nočjo končatl kdovq| kako važno opravilo. Vpitje pod njim se Je zliJ-o Vt zategel brik groze. Kriv? — Nekriv2 Smeano! i Napotil se je med goreče hjj še, kakor da ga žene samo ra-dovednost, ln vendar so mu prsti vedno inočneje stiskall roeaj brzostrelke, ki mu je še vedno visela okrog vratu. Na pol poti se je znova obrnil, ka-kor da sl je nenadoina premi-slil, in se zložno napotil nazaj v hrib. Ne da bi ga kdo motil, je prečkal cesto ln šele, ko je iskal prijemov, da bi se povzpel na škarpo, je zasOišal za seboj topot korakov in hropenje rao-; ža, kl je omahovaje tekel za njim. Rok se je obTnil, dvignil brzostrelko k obrazu ln čakal. Mož v raztrgani plavl srajci se je dokopal do ceste, padel, se dvignil ln spet 'tekel. Nekaj krogel se je ostro odbilo ob zidu za Rokovlm hrbtom, toda on je še vedno čakal. Mož na cesti je spet padel in zdaj se je zdelo, da se ne bo dvignil tako kmalu. Za skednjem so se po-javile postave preganjalcev iit razdalja med njimi in onian na cesti se je hitro manjšala. »Nocoj pojdem nazaj,« je po-mislil Rok brez zveze. Oni na. cesti se je dvignil in spet te-kel. Dva, ki sta mu bila tik za petami, sta že kazala hrbet. Roku se je prst skrčil sam od sebe In kratka vrsta strelov jo prekinlla napeto tišino, ki je ni več motilo prasketanje ognja in pojemajoče vpitje po trgu. Oni spredaj je ostro zavll na desno in Izginil v grmovju nad cesto. Rok je čakal, če se bo pojavil še kdo, ln ker ni bilo več nikogar, se je obrnll tudi sam. Strel v hrbet ga je zadel, ko je visel tlk pod vThom. Prl-jem prstov, ki so oklepali ska-lo, je polagoma popustil in teio je onemoglo zdrsnilo navzdol. Roke so še vedno greble predse In iskaJe oprijemov, ki jih nf bilo več. V belinl pripirtih oči je odsevala rdeča svetloba pt>-žara,,, ,_ | T Tmetniška KVALITETA, POGUM IN ODKRITOST Zdelo se je, da so zadnja go-stovanja tujih in domačih gle-daliških ajisaimiblov šla mimo nas le s trenutnimi močnejšimi vtisi, niso pa zapustila nekaj bistveno važnega in koristnega. Tako je bilo čutiti iz vsakdanjih razprav in opisih v dnevnikih. Velika hvala, že čez noč pa se vse spet vrne v staro in živ-ljenje teče nespremenjeno da-lje. Vsekakor pa to ne velja za zadnji gostovanji z Dunaja in Pariza, ki sta že s svojimi po-membnimi akterji, še bolj pa s stilno tako popolno in izde-lano interpretacijo svojih del, vzbudili val priznamja in odo-bravanja, pa tudi zadržanih in odklonilnih mišljenj, da pri tem ne omenjamo tistih skrommdh simpatij posameznikov, ki so ta mišljenja le še krepila in usmerjala v pristranost in ne-doslednost do resnične umetno-sti. In spet se je ob teh dogodkih ponovno sprožilo tisto, za nas taiko tegobno in kot zavozljana in zamotana nit prepletajoča se v nesikončnost, in nikoli rešeno vprašanje naše gledališke u-stvarjalnosti. Vse preveč govo-rimo in pišemo o tem, a vse ostane kot je, vedno znova pri-demo do enih in istih ugotovi-tev: v našem gledališkem u-stvarjanju ni vse tako, kot bi moralo biti, ni razvoja in ni željenih uapehov. Gledališka ustvarjalnost preživlja resnično krizo, je v nenehnem iskanju nečesa novega, kar bi dalo ustvarjanju nek reisničen smi-sel in vedlo na novo, uspešno pot. Mislim, da so nekaj takega povedali v svojih izjavah tudi naši gledališki delavci im kritiki v predzadnji številki »Naših razgledov«, iz katerih se da iz-luščiti marsikatera pametna in koristna misel. Vprašanje, o čem so glede na problem orien-tacije slovensfcega gledališča prepričala zadnja gledališka gostovanja, konkretno: kako bi usmerili slovensko gledališče«, je bilo zastavljeno dokaj odloč-no in konkretno, čeprav morda malo oako in takšni naj bi bili tudi odgovori. Kljuib iskreni želji, dobiti čim jasnejšo sliko in čim več resnih in paštenih misli, je to le delno uspelo, kajti le posamezniki so ©i upali z odkrito besedo na dan. Vendar pa je bilo kljub temu jasno. da &o si marsikateri od njih edini v tem, da kljub resnemu hotenju in nenehnemu iskamju ter ikljuib močnemu in dnbremu igralskemu kadru na- ši ljudje, ki verjainejo v moč sodobnega življenja in v spo-soibnosti- dati temu življenju ustrazajoče meeto tudi v umet-nosti in prilkazati v njem 61 o-veka vsega takega, kakršen v resnici je. Zato bi bilo treba marsikaj izpremeniti. V gleda-liška vodstva naj bi priSli res-nično ljudje, ki jim gledališče ne bo le poklic in dolžnost, am-pak bodo gledališko delo razu-meli in z njim čutili ter mu s tem tudi resnično koristili. Ta-ko bo lahiko rešeno tudi vpra-šanje repertoarja, pa tudi am-samibla, kjer na žalost tudi da-nes še ni čutiti izbire po kva-lite-ti. Poseibno vprašanje je v tej krizi izvirna domača dramatika. Res je, da smo zelo majhni in revni, toda kljub temu imamo svojega Prešerna in Cankarja in nikjer ni rečeno, da Pre-šernov in Cankarjev ne bo več med nami. Mladi rod raste in zaikaj mu ne damo možnosti, da pokaže svoje sposobnosti, ki jih ta in cmi ima. Prav gotovo so med njimi ljudje, ki znajo in želijo pisati vn ki tudi pišejo. Kaj mapišejo, vedo le redki, ker njihova dela ostanejo zaprašena ih neobjavljena. Umetniška vodistva gledališč jih ne spre-jemajo, ker so nezrela in neiz-delana, čepirav marsikatero od njih poizneje sprejmejo drugod in ga z uspehom ali tudi z ne-uspehom uprizorijo. Brez dvo-ma — to še niso umetnine, toda ljudje se učijo in razvijajo. Dajmo jim priznanje, da bodo zaupali sami vase in svoje de-lo ter se izpapalnjevali naprej, kajti niladih, zdravih sil, ki imajo poguim in voljo do dela, ki iščejo novih poti in izpopol-nitve, ne smemo omalovaževati in odklanjati, saj je bodočmost vendar tudi njihova. In še nekaj besed o umetni-niškem ustvarjanju in razvoju mladega umetniškega naraščaja. Res je, da irnamo svojo Akade-mijo, na katero smo seveda po-nosni, saj je po svoji kvaliteti med prvimi v državi. Res je tudi, da je iz te šole izišel mar-sikateri dober igralec in reži-ser, ki je danes v gledališki de-javnosti že priznan umetnik. Vendar pa bi tudi tu bilo po-trebno marsikaj izboljšati. Re-šiti bi se bilo potrebno vsega standardno klasičnega, vsega kar pomeni danes le še zgodo-vinsko vrednoto, ki jo mora vsak umetbnik poznatl in raziu-meti, kateri pa ni mogoče več dati življenja in tega življenja živeti. Odvreči bi bilo treba vse a. Jemec: VEČER (m. c. monotipija) ša gledališka javnost iz leta v leto peša in se izguiblja v neko nejasnost, brezpersipektivno od-maknjenost od življenja in 61 o-veka, Stane Sever je to najlepše povedal takole: »Kot gledali<šike-ga človeka me je najbolj prese-netilo dejstvo, da obe gledališči (Burgtheater in TNP) polagata prvobitno važnost uprizoiritve na igraka — na človeka— šele v drugi tretji vrsti na sceno in luč. Ce smem ob tem dejstvu primerjati naše uprizoritve zad-njih let, pridem do zaključka, da smo si postavili na prvo mesto inscenacijo in luč — na igralca — človeka — pa poza-bili.« Seveda je to le eden od os-novnih problemov, ki pospešu-jejo kritično stanje, drugi pa je predvsem neurejena reperto-arna politika, neelastičnost in tista pretirana skromnost in nesamoin;ciativnost v delu gle-daliških umetniških vodstev, kl so v svojih akcijah ali premalo Bamosttojna ali pa prev*L staro-kopitna, da bi podvzela karkoli, pa čeprav nekaj, kar je nevar-nejše in odgovornejše, a bi ven-dar »preobrnilo« sedanje stanje. Seveda pa je pri vsem osnovna in bitna umetnišika kvaliteta, talko v avtorskih delih, še bolj pa v interpretacijah in p*daja-nju. Jože Javoršek te probleme kaže jasno in odllcrito ter jiin gkuša najti tudi izhod in reši-tev. Toda le redki so, ki ga ho-čejo razumeti, zlasti so to mlaj- zastarele In okorne prijeme stare šole ter dati pomembnejše mesto resničnemu praktičnemu delu, kot ga je v našo gledali-Sko pedagogiko prinesel dr. Branko Gavella. Iz njegove šo-le je izšlo že nekaj pomembnih igralcev in režiserjev, katerim je treba dati možnosti, da se uveljavijo s svojimi idejami. Ali ni ravno naloga gledališča, kot piše Drago Sega, da koraka vštric z življenjem, da prisluš-kuje mislim in čustvovanju današnjega človeka in da govo-ri z njim v njegovem jeziku. In kdo bo to lažje storil, kot naši mladi ljudje, ki so se za to življenje borili, se v njem raz-vijajo in rastejo in ga na.ibolje lahko razumejo. In brez dvoma bo iz tega vzklilo nekaj, kar bo našemu gledališkemu ustvarja-nju dalo novih idej. Le redki so odgovori, lz ka-terih zveni odkrita in pogumna beseda, ostali so se opredelili zgolj na teoretične razrave o delih gostov ali pa so ostali pri bledih Jn nejasnih izrazih, iz ka>terih ni mogoče izvleči nekaj dokončno veljavnega. Po teboru gledališča, kl bo na letošnjem gledališkem festivalu v Parizu zastopalo našo državo in o vseh nepravilnostih, ki so se ob tem iztooru vršile, je raz-vidno, da nas še vedno smatra-jo zgolj za oddaljeno in neraz-vito provinco, naš o^nos do te-ga pa je vseit t. v. — Ru-darji, ob 10.30 Agronoml — Medi-cinoi. Arhitekti prosti. III. kolo 3. VI. 1955 Ob 9. url Agronomi — Rudarji, ob 10.30 Arhitekti — MedicincLi Inštitut t. v. prost. IV. kolo 10. IV. 1955 Ob 9. urt Arhitekti — Inštitut t. v., ob 10.30 Medicina — RudarjL Agronomd prosti. V. kolo 17. 1955 Ob 9. uri Arhitektl — Agroncv-mi, ob 10.30 Medicdna — Inštitut t. v. Rudarji prosti. PRVO MESTO ODBOJKARiC V SARAJEVU V dneh od 6. — 8. maja je bilo v Sarajevu študentsko prvenstvo v odbojki. To je bilo že tretje tekmovanje po vrsti in so se ga poleg naše moške in ženske eki-pe udeležile še reprezentance Beograda, Novega Sada in Sa-rajeva. Ni znano, zakaj se tek-movanja nista udeležili ekipi Zagreba in Skoplja. To prvenstvo ni pokazalo po-polne sLike odbojke v naših uni-verzitetnih centrih, saj v repre-zentancah niso sodelovali naj-boljši odbojkarji, ki so morali prav v tem času sodelovati na tekmi Beograd : Varšava ali pa Intervju z AŠK Kristančič in šerbec pripovedujeta. V Fran-ciji nič prekrškov. če bomo premagali Montažno, bomo državni prvaki »Vedno napišeš kaj slabega o nas košarkarjih« — s te-mi besedami so me sprejeli, ko sem se pojavil na njihovem igrišču z namenom, da bi izvedel, kaj je bilo res in kaj ni bilo res v zvezi s potovanjem v Francijo. Znano je, da so se takoj po prihodu AŠK v Ljubljano razširile govorice, da je ASK lovil po Franciji nasprotnike z oglasi, da se je vrnil v domovino prepozno, da bodo dobili eno leto suspen-za in podobne reči. Prav zaradi tega smo se namenili, da pri njih samih poizvemo, kaj je res in kaj ni, saj se za AŠK zanima velika večina študentov in tudi ostalih Ljub-ljančanov ter jim ni vseeno, kaj se s klubom godi. »Vse skupaj ni ni6 — večino-ma so Ijubljanske race. Na na-ši promenadi se marsikaj skuha in tako se je najbrž tudi to. K temu je prlpomogel tudi zagrab-ški Vijesnik, ki je priobčil no-tico, kjer trdi, da je AŠK iskal po Franciji nasprotnike s po-močjo časopisnih oglasov. Zato najprej nekaj besed o tem,« mi je pripovedoval kapetan AŠK Smiljan Šerbec. V Franciji in tudi drugod v inozemstvu je navada, da neki klub prevzams organizacijo turneje neke ino-zsmske ekipe. Tako je tudd naš organizator dal v časopis noti-co, s katero vabi klube, naj bi igrali z nami. To ni nič poseb-nega ali nečastnega, kot pogo-stokrat misilijo pri nas. To je tam pravilo, katerega se vsi dr-žijo in se ga moramo seveda tu-di mi. Vijesnik je vso stvar na-pačno tolmačil in zato smo vlo-žili tudi tožbo proti odgovorne-mu uredniku. In povratek domov Res ]e, da smo prišld domov en dan prepozno, vendar ne po naSi krivdi. Zadnji dan smo mo-raJi igra-ti še tekmo, ki je bila predpisana s pogodbo, ker bi se sicer vrnili domov brez finanč-nega sfekta. Opustili smo ban-ket, ki je bil menda zelo lop, in odSld naravnost na vlik. Ime-li pa smo smolo, ker je irnol v!ak zamudo, tako da nam je naslednji vlak v Milanu ušel. 3 Simplon-€xpresom nismo mogli pctovatl, ker bi to podražilo na-še potovanje za ca. 4000 din na osebo. O kakem enoletnem suspenzu ni niti govora, plačali smo le 5000 ddn kazini pri naši Košarkarski zvezi. Ze čez ne-kaj tednov bomo odpotovali na novo turnejo v Francijo, ka-mor nas vabijo pod zelo dobrl-mf. financnimi pogoji. Letošnja tekmovanja? Turneja ndkakor ni slabo vpli-vala na naše tekme v prvea-S"tvu. V Zranjaninu ni bilo mo-goče nič storiti. Kot je znano, igramo na hitre prodore, tam pa je bil dež in sneg, tako da nismo uspeli s tako igro. Poleg tega je Proleter zelo dobra eki-pa. Vsi rezultati poznejših te-kem govore o tem, da smo bili dobro pripravljeni. \n za naprej 15. maja igramo z Montažnim, To je najvažnejša tekma, je pri-staviJ Kristančič ,ki je že pri-čel s treningom, vendar v tej tekmi še ne bo igral. Ce bomo to tekmo dobili, lahko mirno napišeš, da bomo državni prva« ki! 23. maja bo v Ljubljani tek-ma z BSK. Povsod upamo na zmago, seveda bo najbolj vroče v tekmi s Crv&no zvezdo, ki bo šele juldja. Toda ne bojimo se jih! Mladi igralci Odli6no, saj so zelo dobro na-domestili staro gardo Skesrjan- ca, Fugimo, Pavlovdča in Kri-stamčiča. V sedanjem moštvu igra cela petorka tistih mladih košarkarjev, ki so pred dvema letoma nastopali na mladinskem prvenstvu. To ]e obenem tudi naš uspeh, saj so vsi ti igralci zrasli na našem zeljniku. Res je, da še nimajo izkušenj za težke tekme, vendar bo, upa-mo, prisotaost Kristančiča re-šila vse ostalo. Povedati mo-ramo, da je moštv AŠK Olym-piia sedaj najmJajša ekipa v zveznd košarkarski ligi. • Sedaj imajo košarkarji od-mor. Vendar bi se zelo motili, 6e bi mislili, da počdvajo. Vsak dan, dan za dnem, vadijo na igrišču pod Cekinovim gradom im mečejo okroglo usnje med oba obroča. Njihova volja v uspeh je velika in gotovo n.so n,iihove besede brez pomena. Prepričani smo, da bodo na koncu tekmovanja na vrhu ali zelo blizu vrha prvenstvene -a-bele. so tekmovali v raznih prven-stvih, kjer so nepogrešljivi. Caa bi že bil, da bi za taka tekmo-vanja našli ugodnejše termine. Kljub temu je prvenstvo kva-litetno dobro fzpadJo. Pri moš-kih sta bili razred zase' ekipi Ljubljane in Sarajeva, dočira sta v ženski konkurenci nasto-pili samo ekipi Ljubljane in Sa-rajeva. Za naslov prvaka je bi-la odločilna tekma med Saraje-vom in Ljubljano v moški in ženski konkurenci. Vsak je po-bral po eno zmago — med moš-kimi Saraoevo, med ženskami pa Ljubljana. Tekma moških ja nudila gledalcem pravi špoirtni užitek, saj sta se obe vrsti od-likovali s požrtvovalno igro in lepimi udarci na mreži. Z moč-no podporo gledalcev so zmagali domačind z rezultatom 3 : 1. Manj zaraimiva je bila tekma ženskih ekip, ki >®o prikazale precej mlačno igro. Zmagale šo Ljubljančanke prav tako s 3 : 1 in dobile v trajno last lep po-kal. Ekipo Ljubljane so sestavljali: moški: Šumak, Filipdnčič, Na-glič, Goljar, Škofdc, Novak, Šo-neja, Kosem, Trček, Hočevar in Thaler. Zenske: Leskovic, No-vak, Pauer, Glinšek, Markovič, Miiklavc. Spet zmaga 0lympie V prvenstveni tekmi slovensko-hrvatske odbojkarske lige sta se v soboto sestali ekipl Olimpije in Elektrostroja. V tekmi ženskih ekip je brez težav zmagala Olim-pija s 3:o (15:3, 15:7, 15:10). Za Olimpijo sta nastopili dve novl igialki Perišičeva jn Glinškova — obe pomenita prijetno osveži-tev. V moški konkurenci je bila zmaga težja. Igralci obeh moštev so igrali zelo slabo, vendar so ob veliki muki pobrali ves izku-piček igralci Olimpije, pri kateri je igral zelo dobro Magušar. Re-zultat 3:1 (15:10, 15:13, 12:15, 15:13). ZADNJE ŠPORTNE NOGOMET: NASK : PARTI- ZAN KOCEVJE 4:3. KOSARKA: MONTAZNO I OLYMPIA 89:56. Oženi se moj sin Moj oča so tfii rvhli: Danes so modermi časi. Ne Utegneino več, da bi hodili k puncam v vas čez hrib in plan in urazno«. Nagle odločitve letu naučil tega športa. Sedaj, 60 potrebjie v življenju in ni je rekel, pojdi aa izlet s kole-vefc časa za staromodna plav- soin, gotovo boš katero srečal. šanja, kjer nikoli prav ne ve- ln šeJ sem. Prevozal sean vse mo aii je punca res tako pre- poti Ln kolovoze od Ljubljane možna kot se nara zdi in kot do Kranja in dolenjskih klan-so sosedje povedali. Največ cev, pa ni bilo nič. Ata so se Šans imajo tisti/ k; majo obrt- razjezili in mi rekli: sedaj je ne delavnice, ki so kakorkoli pa že dovodj te komedije, še dobro situirani, so visoki večji osli so si našli babe, pa uradniki ald pa kar obrtniki si je td ne moreš. Sedla sva (kar je isk> kot potrdilo o do- in^ napisala oglas za časopis: breim premoženjskeni stanju!). Iščem znanja s pošienim de-To so argumenti s katerimi kletom čedne in simpaticne labko igraš »z odprtimi kar- zunanjosti v svrho nedeljskih taonii«. Vse drugače pa je, če kolesarskih izletov. Fotografi- 61 išče druga ali družico I« ja zaželjena. Dobra znamika nežno, dobročutno značajno, kolesa pogoj. Ponudbe pod inteidigentno in Dogsigavedi »Nujno« in DUSEVNA HAR-kakšno še srce. Tu so samo MONIJA«. čustva lepa, nežna in pleme- V pomeHeljek je bil še mir, Dita, včasih celo resnična, na potem pa je pismonoša priha- katere se danes lovi manj kač- jal vsak dan. Pismo za vas, jih pastirjev. gospod Cmok. In spet Cmok. Prvič ko sem zaisl&dal ženi- Ce za dugega ni, samo za vas, iovanjske oglase v časopisu, gospod Cmok. In spet in sp-et. sem mislil, da je to vic. Zdeli ln kakšne nežne pisave, se je so se mi celo duhoviti in še hehljal pismonoša in vsa so- danes me kolegi niso prav do seska, kaiteri je ta vrli mož dna prepričali, da dajejo ljud- posredoval vesti o inojdih novih je vse te oglase v časopis z >uspehih«. liskreniimi in resnimi nagibi. Cele popoldnove sem prebil Hišni lastuiki brez otrok išče- pri branju pisem, piseinc in jo miiroljubne tovarišice, lo- pcmudb. Kaikš&n coctail pisav, čenci in vdovci želijo ziianja pozdravov in prildizovanj. z vasoko postavo. Skatljica Kakšna armada deklet bi ra- išče pdkrovček, samec želi da kar na lepem šla na kole- znanja z aktivno inteligeniko, sarske izlete po lepih m sla- eto ljudi z globoko srono kul- biih oestah ter na dolge in turo išče družice za skupno kratke ture. Koliko lepih fo- gospodinjstvo, razen srčne tografij, same gtoboike očd, kultuire posedujejo še posest- krasne obrvi, usteca in aako- va in čebelnjake ... drami lasje. Nikoli niseim ver- * jel, da premoire toliko lepot Tudi meni ata govori že leta "f^* . prekrasna domovina. In leta: oženi se moj sin Ne- Uvnd«! sem, da sem hodnl po roden sem in majline poštave svetu z, M,prtrani ocmi, saj bi t -__>__>_—_ moral doslej vsaj eno teh le- potic kje &rečati. Neko piamo se je glasilo ta-kole: »VeJiespoštovani gospod kolesar, nekaj se je dotaknilo ___ ..... _ mojeiga nežnega in ddbročnt- Ko je biJa^delega^cija naše nefa srca, ko setm prebrala mladine v Fraiikfurtu, so se vaš °Slas v časoipiisu. Tisti tre- nekateini ovekovečili v spo- nutek s«m jasno ofočutila, da minsko knjigo Da bi vidnej- ***** gotovo nzbrali mene koi ši tovariš pokazal, da le zna druzico za vase koJesainske HGiKOili^lCrt X\ ©TTlslcO T"f* TlfliTDti|Si8.1 v pOCtVlgC. J. ¦U'Cl'1 Jt^Z SOIll H3O* SC knjago tale spomraček: >Ih strastna ljubiiteljica narave feršte n:ib.t dojč, štrasenban, ln kolesarskega špoirta po le- aiufridorzen« Naš sedanji Plh in gladki-h cestah. Imam predsednik CO pa je poika- k:ol° znamke DIAMANT. ki zal, da mu nemški pra-vopijts Slcer ni nOlv, a je trpežen m še ni španska vas pa se je tako- aposoben tudi za daljše iure. le podpisal: Tscbitsca. Uipam. da bom odgovarjala tu- di sicer, ker mejiiim, da je ulaSOVOnje moja pojava i leipa i siimipatič-Pred dA^eina letoma je bila na. oziroima čedna. kar je ena konferenca študentekega ti- i^med vaših zahtev. Menda se ska na Dunaju. Tov. Papič je boste o teim prepričali že na nastopil proti sprejemu fran- fotografiji. V pričaikovanju, da coske resolucije. Ko je prišla me boste kaj kmalu povabili francoska resolucija na gla- . sovanje, ni glasoval proti njej; prav tako se je vzdržal gla-sovanja za resolucijo, ki jo je sam predlagal. Ni znano, na izJet, Vas prisrčno pozdrav-ljam. Vaša bodoča prijateljica in tovarišica Neža«. V drugih pismih pa je bilo mnogo bolj konkretnih po-nudb, apisov že opravljenih kolesarskih tur in kolesa sa-mega. Dekleta so pisala o do-tah. hektarih, posestvili, delih posestev in o vsem mogočem, kar se tiče prenioženja in iimo^me. loda vse brez raz-like so bile čedne in siirtpa-tične. Kar s vsemi bi se človek podal aa izlet. Nikoli bi si ne bil mislil, da utegnejo ženske biti taiko priijazna bHja, ko gre za kolesarske izlete. Tedaj se je še moj ata zamislil: za vra-ga. težko bo izbrati! Vsega, kar se je potem zgo-dilo, vam ne morem pripove-dovati. Vsako nedeljo, če pa je bilo lepo vreme tudii ob sre-dah in petkish, sem se vozil na kolesarske izlete, toda ože-nil se le nisem io vam povein. da se zlepa ne bom. No, sedaj se tudi moj ata več ne jezi in pravi: nikomur ne povej, da si dobil vse te babe preko ma-lega oglasa. Še zaprii bi te in časopisi bi izhajali na 100 stra-neh ob nedeljah in praiznikih. In gospodu Cmoku se je končno nekoč po mnogih letih prijpetilo, da se je le moral oženiti. In to je prašlo tako slučajno, da je bil od sile pre-senečen in je z veseljem sto-pil v zalkonski jarem. Prosto-voljno gasilsko društvo v Bu-talah je priredilo tombolo. To je sicer člsto posebna zgodba, a le ndkaj stvari mimogrede! Glavni dobitek je bil »nezna-na skrivnost, ki vas bo osreči-la na mah«. In gospod Cmok je zadel ta dobitek, Ker se je to 7^god,ilo ne samo prvič v njegovem življenju. temveč adkar obsiaja rodbiina Cmo-kov, je bil to ediostven dogo- Zepet nesreca Pa ne nova, temveč tista predprvomajska, ki so jo za-grešili brezvestni študenti, prav-zaprav njdhova elita, ki si je priborila svojo domovinsko pra-vi-co pred Na-ma. Neki siroma-ček, ki pa se ga je pošteno na-kresal, je izvajal pred sto in sto oomi panično razpoloženili Ljubljančanov svojo avtomobil-sko rošado in pri tem imel še srečo, peklensko srečo, da je podrl le nekaj žensk. Sedaj ne veim, kdo se je po-kazal v čudni luči, ali tistd tip, ki je pijan divjal po pločnifcih sredi mesta, ali pa ljudje, ki so bild upravičeno preplašeni. Vsak dogodek vsak po svoje napihne; Ljubljana, željna sen-ziacij, jo napihne po svoje, »ne-srečnostni« reporter časopisa pa spet po svoje. »Sofer smrti« je po poročilu Anekdote Spominska knjiga nFNARTA 7A 1 DENARJA ZA v koleg-iju, in ne sanno taim je sam predlagal. Ni znano, ajo precej preglavic s po-ali je to storil zaradi neznanja steljnino, predvsem z odeja-jezika ali pa zaradi preutruje- nu- ^i so že dotrajaJe in se ne nosti vsled potrošenih deviz. daio več knpati. MLO je to stvar ontal iz praračuna inve- Vikall I Vlkail ^ sticij. Študentje so o tem go- Po kongresu ZŠJ v Skoiplju vorili na sestauku terena, kjer se je družba veselih delega- je veona delovnih ljudi ra-tov precej energično napoiti- zumela njih potrebe in jih la po Skaplju. Malo so pre- podprla. Le predsednijk je de-•evali, JMito je prišlo do in- jal, češ naj si vsak šiudent, tervencdje od strani organov ko pride jeseni v Ljubljano miliice. Kazalo je že zelo sla- prinese še odejo in rjuhe s bo, vendar jih je rešil oficir seboj. Kot »i lahko mislimo milioe, ki je dejal: >Pusti ti in so to študentje tudi doka-njih, makar da su vikali, vi- za),i na sestanku, je to lažje kali bu socialistiičike parale«. reoi kot pa storiti. < 3 < CQ UJ OC O < M (JLO Tole sliko je doblla Mica Pogača, ki je dala v časopis naslednj! •glas: »Iščem znanja z moško osebo srednjih let, ki je duhovita |a ima smisel za humor. Slika zaželjena. Ponudbc pod »idealna družina«.« Suha \n mofčeča usta Danes je za izpitno mizo na mednarodnem odboru kandi-dat s tehnične fakultete. Prak-so je dobil v Nemčiji in zdaj je tu, da pokaže kaj ve in kaj zna. Nemščino baje zelo dobro obvlada. Brez pretiravanja za-služi priznanje ia seveda vi-soko oceno. Toda sedaj je na vrsti vpraša-nje iz naše druž-bene ureditve. Kratkomalo je zatajil eno od naših ljudskih republik. O delavskem samo-upravljanju se mu ne sanja. Lahkp bi mu to zamerili, pa mu nismo. Toda kako bo od-govoril, ko ga bo o teh stva-reh riprašal kaik tujec, dela-vec, ki ga bo srečal v vlaku, cestni železnici, gostilni ali nogometni tekmi? Izgovarja se. da ne pozna terminologije iz naše ustavne ureditve. Pol ure pozneje je na ulici v živahnem pogavoru s kolegi. Zdaj že obvlada lerminologijo. »Nek prasec, ki bi se rad napravi] važnega, me je dobe-sedno jahal na ustavi. Ce bi to vedel, bi si jo že ogledal!« KOZEL IN RACA Če se novinarji lažejo, je to novinarska raca. Če se zmoti-jo je to vzrok popravka, ki se objavi v drobnem tisku na zadnji strani, sedoiii stolpec spodaj. Ce pa je to nepoprav-ljiva zitnota pa ii^enujemo to stvar novinarski kozel. Men-da je vsakemu listu ušla iz-pod peres že cela jata rac in cele črede kozlov. Prav vsi se lahko pohvalirao s tem. Menda pa je TT res pravi sitrok#vnjak za take stvari. V dneh. ko se naša nadvseljub-ljena soseda pripravlja. da svečano proslavi odbod »ma-lih štirih« iz Dnnaja pa TT oibjavi zemljeviid na kaitereun je kos a'vstrijske>ga ozemlja označen kot aNemaija«. Ce spoštovano uredništvo nima zeunljepdsnih strokovnjakov naj se zanje pozanima, kajti objavljati Hiitlerjeve zemlje-vide ob desetletnici njegovega poraza ni več kozel, temveč kozorog! (v emi Izmed zadnjih številk glej zemljevid državice Lichtenstein!) PAMETEN PREDLOG Na zasedanju MLO je pred dnevi neil zaradi presenečeoja tako vesel, da se ga je nažlevai, še predno je videl dpbitek, je sklenil da se bo takoj oženil. Menil je nam-reč, da je glavni dobitek po-hišivo, kot je to na tombolah v navadi. A se je presneto zmotil: prava ženska, lepa, mlada in kot živ vrag živahna je bila prvi dobitek. In odveč bi bilo, da bi vam opisoval vse kar je sledilo. (Kar se Cmoko-ve zakonske sreče tiče, iiLma nihče nobenih sumljivih mnenj). Zenitovanjski oglasi so dar nes že stvar preteklosti. V bo-doče se bodo žene in ženske sploh ziadevale na gasilfckih tombolab. (Vsem pa, ki si žele humo-rističnega čtiva, naj ga črpajo ne le v čestitkah Ljudske pravice temveč tudi v nepre-kosljivih oglasiih Slovenskega poročevalca. Stenica. sredf Ljubljane v časopisu poipil le nekaj alko-hoiinih pijač; sicer pa to ni važno, koliko je popil. Glavno je, da je bil pijan. Bil je celo tako pijain, da pri svoji vožnji niti ni utegnil zavreti vozila, kair bi vsako deite lahko stoiri-lo. In potem se je vse zgodilo v rahlih lokih in nekoliko ne-sigurno in hočeš nočeš je ubo-g? nakresanec zavoziil med peš-ce na pločnikiu, ki se niso uteg-nili pravočasno umakniti. Pn vsem tem se je slučajno zdro-bilo nekaj stekla, toda vozač je nadaljeval svoj fenomenalni oik-cak do izložbe s srečkam! in še enkrat čez cesto (vseka-kor sijajno obvLada volan, kljub »trdoti«!) in še enkrat čez do nebotiičnika, kjer ga je službu-joči miličnik verjetno hipnoti-ziral, da je iz ne vem kakšnih razlogov le ustavil. To je vse, krdvcu ali žrtvi 'bi bilo treba istočasno z objavo kazni izrc-čiti tudi potrdilo o opravljenem šoferskem izpitu z opombo: »Specialina obuka za gor&ke pu-teve!« Vse bi ne imelo prav nobe-negia smisla, da bi še pisali o tem. Toda zanimivo je, kako reponter s sveto ogorčenostjo napada študentovsko »eliito«, ki mu je n&poiti pri Na-ma. Sploh se omenjeina rubrika v Dnevni-ku lahko pohvaili s stalno »li-nijo« antištudentdzma, ki je po inidatdvi Ljudske pravice po-stala že modema v našem čas-nikoslovju. Ce je kaka lunipa-rija ali pa negativen pojav: študenti! Celo ko pižejo o kri-miinalu, napišejo n. pr., da je »nekii blagajnik K. U., neke-ga znanega podjetja poneveril milijon diin.« Ime mora seve ostati tajno. Ce se pa neki štu-demit prvič v življenju napije in pet minut po deseti zakriči na Rakovmiku pet besed v c-duru, pa rtapišejo, da je študent agro-nomske fakultete 3. letnika Ja-nez Zoilna totalno pijan razgra-jal po rakovniških cestah. Končno ves ta članek nima »cpravičevalnega« značaja, saj Studewtje tudi pijejo, krfče in »zajebavajo poMcaje«, kot pra-vi hy, toda ali res saino Stu-dentje? PUŠČKE ^X^\ REPORTAŽA TKIBUNK Tako bo pa izgledalo transportiranje TRI8UNE na pošto 1. 20001 Verjemite mi, da je to res-nično svečan trenu-tek, ko je Tribuna dotiskana. Vedno smo zadnjd na vrsti. Najprej dnev-niki!, pravijo v tiiskarni. In potem »TT« in vse, kar še sle-di od verskih do invalidskih li-slov — in potem šele Tnbuna. Sedaj imamo trokolo, pa je menda polomljeno. To je hkrati velika in majhna prddobitev. Sledi vse tisto drobceno delo, ki se včasih zavleče pozno v ju-tro. Nd lahka stvair pcslinidi ako-raj 2000 Mstkov in jiih pritrditi na Tribume. Ni to tako enostav-na stvar, kot hi si misliili. Ve-lifci in maM — drugi listi, ima-jo v ta naimen celo armado uslužbencev, rmi pa le nekaj več ali manj siučajnih »izvedencev« za ta šport, kl jim je to delo prijeten in moralno opraviiljlv izgovor, da jim ti&to popoldne ni treba študiratl. Se veliki listi se zmatdjol In tudi nam se zgodi, da komu pošljemo kar dve istl števiiki Tribuine, drugim pa nobene. To-da to so zelo redki, ali boJje: vedmo boCestitaim? kaj nameravaš j po diplomiPc >Nimam časa; kdaj dmgič na svidenje!« Fant je tekal sem in tja po mestu, izginjal v poslapjih in se spet prikazoval iz njih. Tiste dni so v trafikah pro-dali precej kolekov, na sodniji se je vršil nek postopek in po-šta je ^ddala nekje v južnib krajih dvoje zapečatenih. pri-poročenih ovitkov. Nekaj dni kasneje. Fanta obišče prijatelj: >5e eoakrat česiitam. Glej, gle-j, di-ploma je že uokvirjena in prav poda se na zidu. Kje si hodil te dni?« >Na sodniji.« »Kje, pravoš?« >Na sodiniji. pravim.« >Si bil mar na razpravi?« »Kje pa. Dal sem si le izjro-toviti overjene prepise diplo-me.< »Dal si si i^gotoriti o prepise diplome? Cemiu?« >C©mu? Kaij pa če bo voj-na?« >Vojna, pravil?< »Vojna, da.< >Kaj za vraga pa ima j apraviti s tvojo diploano^« >Dovolj, kar pomisli. C« innam samo en izvod in mi za-radi bojev pogari hdsa, aLi pa» de nan]\> boonba, ali jo izropa-jo plenilci, kako boan patem še dokazal, da sem akademik? Tako pa seim poslal en prepis svaku v Kikindo, drugega tetl v Fočo, tiretjeiga sem spravil pri bratrancu na Gorenjskem. In vo*na lahko miirne duše m-bruhne, hiše naj kar pogoro ali naj padajo nanje bombe adi jih oplenijo, vsaj e^n prepis so bo zagotovo ohranil, jaz pa bom z njim po vojni vendarl« lahko dokazal, da sem res in« ženir!« - to je nekaj drugega Odbojkarji so šele sedaj pokazali pravo barvo. Spet oslabljena eklpa. Prvenstvo V zadnjem ča-sa smo o naših odbojkarjih že precej pl-sali. Morda bo kdo dejal, da pišemo o njihovem delu naj-več, da se zanje najbolj zanimamo. Kakor smo v prejšnjih Stevilkah pisali o problemih njihovega kluba, tako sedaj zaslužijo, da jih pohvalimo. Tekmovanja, kl so bila na sporedu pred pričetkom prven-etvenega tekmovanja, tu imam v prvi vrstein, da bo lahko pose- gel v borbo za prvo mesto, se-daj pa, ko je premagal ti dve ©knpd, lahko rečemo, da je opra-vil z najresnejšimi tekmeci, kajti sedaj je tudi AOK postsl tisti, ki se uvršča med kandi-date za vstop v prvo ligo. Te 4 točke, ki jih je AOK dobil od teh dveh nasprotnikov, so važ-nejše od ostalih, s čimer seve-da nočemo reči, da AOK lahko izgublja s slabšimi nasprotniki, ker bi se to lahko hudo mašče-valo. Več kot gotovo je nam-reč, da bosta tako Ljubljana kot Lokomotiva napeli vse sile, da se prerineta na prvo mesto. Ali je AOK res nadigral svo-je nasprotnike? To je vpraša-nje, ki ga sedaj postavljajo mnogi ljubitelji odbojke, ki te-ga uspeha AOK niso pričakova-li. Za sedaj lahko rečemo, da je AOK te 4 točke dobil z bor-benostjo in mladostn.im pole-tom. V moštvu ni več mlafrno-sti, igralci so dobili vero vase, čeprav sestavljajo ekipo sam: mladi igralci, ki še nimajo ka-kih posebnih izkušenj v prven-stvenih tekmovanjih. Dva 'z-med njih sta celo prvič nasto-pila v prvenstveni tekmi, a sta se vse&no zelo dobro odrezada. Vse to je zelo dobro nadome-stiilo za pomanjkljivo tehiniko igre, ki pa je iz tektne v tekrno boljša. Ze v začetku letošnje sezocie smo obljubili, da bomo igraice ocenjevali. Danes bomo to st»>-rili prvič, in sicer za tekmo AOK Olympia : ZOK Ljublja-na, ki se je končala, kot smo lma tudi zato, ker študentje prihajajo dve letd prej na univerzo ter potem ni čuda, da se vzdušje prvih in drugih letnikov mo-re pnimerjati z rzdušjem na-ših sedimiih in osmih razredih giiminaziije saj to dejansko od-gt>varja tudi starosti študen-tov. Med univerzitetniini pro-fesorji je najti zelo soliidno iizabražene ter profesorje, ki so štadirali na evropskih umi-verzah ter so med njimi ne-kateri prave kajpaoitete. Danes se mnogo govort in piiše o pTObleimu univerze v Indiji. Mnogi zahtevajo kore-nitih reforcn. Nekaj je bilo na tern polju že storjenega. 1'ako ie bila leta 1948 sestavljena komiisiija, ki ji je načeloval dr. Radakr&isnam. Komisija je prevzela nalogo rekonstruk-cije univerzitetnega šolstva ter rildi undverz potrebam o o o Nove IncMje. D(?sedaj se jo večina znaostvenega kadra In-dije izabraževalo zunaj, na-men sedajijega univerzitefcne-ga šolstva pa je, da se univer-zitetno izobraziijo že doima, ven pa gredo potem samo na »peoializacijo. Le taika bo mo* goče doibiti res kvaliiteten ka-der. Da ni bilo v tej smeri vsa »torjeoo pričajo števdlni pole-rniični članki v časopisih pa tudi analiza, zg^odovima Mi razroj univerze v Benairesu, MILAN STANTE »Svoboda in odgovornost« Celotnl finskl študentski parlament se bo februarja le-tos tretjič sestal v Helsinkih. Predstavnikl vseh finskih uni-verz bodo ob tej priložnosti razpravljali o važnih vpraša-njih študentskega življenja pod temo »Svoboda je odgo-vornost«. Otvoritveni gpvor bo Imel rektor uniV«rze Helsin&i, TEHNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ m uvoz IMPEX LJUBLJANA- telefon St. 33-915, Teleprlnter: 03-1B0 Bančnl račun: 606-T-1521 BETHOVNOVA U-l CESTITA K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE TER 2ELI MNOGO DELOVNIH USPEHOVf ?¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ČESTITA K GLAVNA ZADRUZNA ZVEZALRS S SVOJIMI PODJETJI DNEVU ZMAGE vsem delovnim kolektivom, posebej pa še vsem zadmžnim organizacijam in zadružnim podjetjem v Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji Delovni UoleUtiv PAPIRNICE KOLICEVO • čestita vsemu delovnemu Ijudstvu ob 10. obletnici osvoboditve imun PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI LJUBLJANA, Parmova33 ŠTUDENTJE! POTREBUJETE DENAR? NA PODSTRESJIH, V ZABOJIH IN OMARAH BOSTE NA9LI ZASTARELE IN NEUPORABNE KNJIGE IN PAPIR ZBERITE GA IN. ODDAJTE ODPflDU, KI GA ODKUPUJE PO NAJVlSJIH DNEVNIH CENAH. D E L O V N I KOLEKTIV TOVARNE LJUBLJANA RUDNIK 24 TOVARNE TEKSTILNIH POTREBŠČIN čestita vsemu vsemu delovnemu Ijudstvu ob obletnici zmage naše Ijudske revolucije! ZADRUŽNIK čestita vsem Radovljičanom za obletnico osvoboditve! Protf bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgije) zahlevajte v lekornah le originalno Skatlfco tablet COFFALGOL ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOL IZPELUJEofigfe TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PR0IZV0D0V, L J U B L J A N A Vsem delovnlm kolektivom čestita tovarna »LEK« ob obletnlci osvoboditve! Kovinsko elektro inštalaterska delavnica TrDOVIJC čestita za 10. obletnico osvoboditve POHIŠTVO O B R T N O PODJETJE R A J O N A IV LJUBLJANA PREDJAMSKA 32 loplo priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim odjemalcem ob 10. obletnici osvoboditve. NA JESENICAH priporoča svojo postrežbo, jedila in pijačo ter čestita vsem svojim obiskovalcem ob 10. obletnici svobode! t TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO »TK ANINA « ELEKTRARNA MOSTE KRANJ MOSTE-ZIROVNICA čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob 10.OBLETN1CI svobode in zmage naše socialistične graditve I čestita vsem svojim delav-cem, študentom, to je bodo-čim sodelavcem in vsemu slovenskemu delovnemu Ijudstvu za obletnico osvo-boditve izpod okupatorja. -Vsem delovnim kolektivom želimo še nadalje veliko de-lovnih uspehov! TRGOVSKO PODJETJE ZELEZNINA V TRBOVLJAH L JUDSKIODBOR MESTNE OBČINE JESENICE čestita vsem delovnim ljudem k velikemu prazniku zmage in 10. obletnici graditve socializma čestitavsemštudentomJesenic in okolice ob obletnici osvo-boditve in jim želi vnadaljnih letih še mnogo ucnih in de-lovnih uspehov ff fff