Deset krajcarjev cesarja Jožefa
(Povest iz uarodnega življenja češkega.)
(.Konec.)
m.
Drugo jutro »resta Janez  in  Miha v mnsto,  da   si poiščeta službe. Janez je svoje  priporočilno pismo na perve^a suknav.;kega fabrikanU že oddal, ter je bil tudi čez uekaj nr poznRjV že v njegovo delarnico sprejpt.
— 58 —                          *
Revnemu Mihatu ni šlo tako po sreči. Njemu je bil svetzapert. Privaeh posestnikih vertov je bil, povsod se je oglaševal, ali vso zastonj. Vsak mn je odgovoril, imamo že vertnika, piidi v jpsphj, ko sp bode «id obiraL
Ubogi mladenič je mislil na svojo mater, katerej je hotel se svojim za-služkom v Pragi  pomagati.   Zdaj bo reva se vpčje pomankanje terpela.
Se solznimi očmi je hodil okoli, ter je včasih kaj bral iz knjižic, katere mu je mati dala.
Nek človek, že precej v letib, vprašal ga ,je, zakaj je tako žalosten ? Ko je izvedil vzrok njegove žalosti, nasmeje se mu in ga potolaži:
,,Ako dragega nič ne iščeš npgo dela, kmalu si bodeš pomagal. Moj vert-nik rabi dobrega pomočnika v vertu na Višehiadu, pa pojdi z mano.
Mož je bil bogat in sploh spožtovan zlatar pražki. Vzel je Mihafai k sebi, ter niu je dal slnžbo v svojpm vertu na ViSehradn.
Kako se je Miha radoval, ko je pevvo pismo materi pisal, ter jej Čez ne-kaj mesecev tudi že nekoliko prihvanjenih krajcarjev poslal. Na gvofa v zrIp-nej suknji, katevi mu je deset krajcarjev podaril, ni prav nič več mislil, ter ga tndi ni iskal; službo je imel, pa mu posredovaaja gospoda grofa ni bilo treba. Pri delu prpšla je raladenm Mibatu hitro vesela spomlad. V tera času je svojej materi že dva pisma poslal, a v vsakem bila sta po dva sveberua tolarja. Še toliko časa ni iuiPl, da bi mogel svojega tovariša in rojaka Janeza obiskati.
Ta je bil, kakor smo 2e rekli, pri nekem bogatpm snknarji v slnžbi. Pa on ni bil v Pragi samo zavoljo svoje slnžbe, iskal si je tudi zabave in veselja; večkrat se je jezil cel6 nad solncem, da ga v spanji vznemiruje, pa je tudi večkvat karal vratarja, ki je vsako noč že ob enajstej uri zaklenil vrata, ko je namreč on v kerčrai najboljše volje bil. — ,,Vsaj se samo enkrat živi," je vpč-krat dejal.
Tega svojega prigovora se je ,T a n e z čversto dPTŽal. Čez ospm teduov, odkar je prišel v Prago, je po navadi svojih tovaviSev imel že dolgo pipo (fajfo) iz morske pene, ki jo je drago plačal ter iz nje pušil, da je bilo grOza. Tudi si je naSel dosti molopridnih tovariSev, kateri mu so poniagali sreberne dvaj-setice v pivarnah zapijati, pa tndi gerde nesramnosti doprinašati; zato je pa Janez imel že skoroj steklene oči na svojem obrazu, ki je še nedavno žavp.l kot dvagi kamen . . . Sevce mu je bilo tako pusto in prazno, kakor poznpje njegova moSnja, a ko je leto minulo, začel je Janezov gospodar godemjati nad lenim in pokvarjenim mladeničom, da ga namreč ne more dalje imeti pri svojem ro-kodelstvu; začeli so godernjati tudi Janezovi sodelavci nad njim in nad . odertniškem kramarjem, ki je vsaki dan hodil okoli delarnice in Janezu njp-gove mejnice pokazoval; godernjal je pa tudi sam Jane z nad svojimi stariši, ki mn niso hoteli več denarjev pešiljati. Mislili so baje: dober rokodelski po-močnik, katerega stariSi na pot dobro spravijo, si pač leLko kaj zasluži; pa so imeli tudi še več drugih otrok preživeti, k temu so pa še jako netigodne raz-mere, v katevib je bilo takrat naše cesarstvo, ovirale tergovino s tuvškimi dpže-lami, in to je po.-sebno Janezov oče prav dobro čutil.
Tako je tninulo eno leto.    Nai5a mladeniča Janez in Miha ata vfsak po svoje živela.
Janezov oče uaglo umerjp.   Zapustil jp, kav nihčp ni mislil, vpč dolga
— 59 -
nego preinoženja; poleg tega mu je pa še h koncu njegovega življenja ogenj veliko skode napravil. Namesto pvejšnega bogastva, bilo je zdaj v hiši vdove in štirih otrok veliko uboštvo.
Janezova obertnija je bila prav slaba; upniki so ga jeli tirjati, od do-aia ni dobival nobene pomoči, sam je bil pa bolehen, in tako ni vedil, kaj bi počel.
V tej velikej stiski pade mu na misel, da ima v mesta dobroserčnega ro-jaka Mihata, za katerega je slišal, da je pri zlatarji. Nikoli ga ni poprej obiskal, ker mu ga ni bilo treba. SJišal je o Mihatu, da mu gre dobro, da se čisto in lepo nosi, pa da si je tudi že nekaj denarjev prihranil. In ker so ga upniki že toliko naganjali, mislil si je Jaaez, da bi mu morda Miha mogel nekoliko denarjev posoditi. Njegova prevzetnost mn tega dolgo ni pri-pustila, ali kaj si če? — brez denaijev iti upanja bil bi prisiljen beračevati.
Odloči se torej neko nedeljo po poludno, ter se poda" k svojemu nekeda-njemu tovarisu.   Odkritoserčno  se   mu vsega  odkrije, pa ga prosi le za deset
goldinavjev Da posodo. Re-
kel je,   da   mu je le za nekoliko   trenotkov  toliko denarja treba, in mu hoče zopet vse  pošteno pover-niti.   Dobroserčnemu Mi-hatn je bilo  že  to dosti, daje bil Janez ujegov rojak. Serčno    obžaluje    svojega tovarisa tor  nni s pobeše-limi   očmi   reče,   da je avno   veeraj    svoje   prt-iranjiMie  krajcarjp-   inat«ri jtoslal, in j« zdaj sam suh kofc poper.
Uil.i ii)n je ztilo tež-ko pri serci, da svojeinu icjaku pvošuje ni mogel izpolniti, iu ko jo vidol, du se niu Janoz nokako neve-rjefcuo srajhlja, privlečp svojo mošnjieo iz škrinjc tor rcco: ,,Gloj, ljnbi Jauoz, to mi je vse, kar še iinaui."
V mošujici je  bilo le onih doset kvajcavjev, katere je  nekedaj od grofa dobil na cesti v Nahod.
Ponudi je Janezu: ,,Na vzeini" pravi nui dobrosorčno, ,,vzemi te zadnje krajcarčke; morebifci si ž njinii kaj pomagaš."
Jauez je bil ves dau lačo-n in uehote seže po dcnavji,  katerega je  pred nokaj luti iz svoje mošnjico vorgel.
Ali naenkrat zgrabi kvajcarjc trotja roka.   Bil je  namreč Mihatov gos-podar, zlatar iz Visolirada, ki je krajcarje vzel, ter jih pozorno glfidal.
,,Bodi vavčen," rpče  Jlihatu, saj si pač zmiraj varčen bil.    Ia zdaj hn-čpS tako le.p deuav /.afevčkati, kakor da bi bili tn kaki vinarji."
Milia ga debelo glcda, a oa nadaljujn:   ,,L'>pn je od tpbp,  kakor sem
— 60 -
ravno slišal, da tako rad svojemu rojaku pomagaš, ali pri tem pa vendar tudi nase ne smeš pozabiti ..."
Zlatar vzarae krajcar za krajcavjein v roko, vsakpga obrača in oglednje, maje z glavo ia se smeje; potein pa gre, brez da bi kaj rekel, v svojo delaruico, ter se kmalu poverne z velikimi očali na nosu in prinese sabo siv, tenek kamen in pilo, s katero začne krajcar rezati in vertati, tako dolgo, da naredi luknjo na enem kraji. Zdaj porine pilo vanj in krajcar poči v dve po-lovici, in glej — iz bakrenega krajcarja pade na uiizo zlati, ogerski cekin . . . Miha in Janez stojita kakor okamenela pred zlatarjem. Zdaj vzauie zlatar tudi drugi, tretji in tako dalje vseh deset krajcarjev redoma v voko, vsakega prepili in u vsakega pade ogerski cekiu.
,,Precej sem si mislil," poveče smijaje se zlatav ter poskuša cekine na ne-keui kamenu, ako so res čistega zlata, — ,,PreceJ sem si aiislil, da so ti debeli krajcarji terezijanskega k6va, in da iinajo nekaj dražjega v sebi; kajti predebeli so se mi zdeli za bakreni deuar."
In tako je bilo. Cesarica Marija Terezija je namreč, kakor je zuano, večkrat dala v bakreni deuar vkovati cekine, ter je tak denar rabila za raz-Hčne prijazne davove, posebuo za družiae. Taki denavji, se ve, bili so le uialo komu zuani. Oni krajcarji torej, katere je gtof dal Mihatu in Janezu ua cesti pri Nabodu, bili so tudi taki.
M i h a pri tej priči ni znal, kaj bi rekel.
Bled kot cunja je sfcal ves osupnea pred zlatarjem, a Janez je bil jezen in si je mislil: ,,Kako sein bil pač neumen, da sem tako lepe deuarje kra-marju zastouj tja vergel!"
Tako je bil Miha nenadoma gospodar od 10 ogerskih cekinov, a njegov rojak Jauez ni imel niti viuarja.
Miha je koj mislil na svojo rnater.   Kako bi pač starico vesplilo, ko bi jej ta bogat zaklad poslal!  — Kako bi reva koj odložila očala, ter bi si brisala solze hvaležnosti!   Kako bi vendar blagoslovila svojega sina! — Premišljevaje to, stopijo mu solze veselja v oči. Ali stoj! — Pošteni inladeuič si je Se nekaj drugega mislil. Ali je pa res blagi dobrotnik vedel, da so v krajcarjih cekini? Znabiti da je ou sam mislil, da so le bakreni krajcarčki? In ako ni vedel, da so cekiui notri? Potem se je zmotil.
In kedd bi tudi dvema popotuikoma za tako inajhno delo koj 20 cekinov plačal?
Gotovo da grof ni vedel za cekine, — ,,a krivično blago nikoli ne tekne," rekla mu je veckrat njegova dobra inati.
Tako je Miha mislil iu mislil, ter naposled rekel svojemu gospodarju: ,,Moram grofa vendar prositi, da denar, pri katerem se je zmotil, uazaj vzame, ter vidi, da je na svetu tudi še poštenih ubožcev."
Ves razuiialjeu naglo odide gori proti Hiadžinu, ter ua Jaueza popoluo-Hja pozabi.
Njegov gospodar gleda dopadljivo smijaje se za ujim.
— 61 — IV.
V tej naglici je pozabil, da je že celo leto minulo od one dogodbe na na-hodžkej cesti, pa da bi se lehko zgodilo, da grofa več v Pragi ni; nu vendar si je mislil, da je velikodušni dobrotnik, ki mu je naročil, da naj pridn k nje-mu, vendar le znabiti v Pragi. Odloči se, koj ga poiskati in berž, ko ga naj-de, izročiti mu denar.
Ko je tako naglo dirjal raimo Švarcenbergovih poslopij, se je skorej za-del v nekega priletnega gospoda, ki se je z dolgo palico sprehajal onod.
,,Počasi, le. počasi ruladenič," nasmeje se mu gospod prijazno, ,,vsaj nisi divji lovec tam v čeških gozdih."
Mihatu se je prijazno obličje gospodovo tako dopadlo, da si ga upa koj nekaj vprašati.
,,Milostivi gospod!" reče, ,,morda bi mi znali povedati, kje bi našel ze-lenega grofa?"
Gospod se nasmeje in zinaje z glavo.
„1 nii," nadaljuje Miha, ,,grofa Falkensteina sem hotel reči!"
Stari gospod pomeri Mihata z očmi od glave do petč. ,,Falkenstein? Falkenstein?" odgovori, ,,hm — hm — kaj bi pa rad z grofom Falken-s t e i n o ra ?   V celej Pragi ni grofa s tem imenom."
,,Oj," prosi Miha, ne bodite hudi, da sem se prederznil vas vprašati; lehko je, da gospoda grofa ni več v Pragi, ali pred enim letom je moral ven-dar tukaj biti, ker bi me drugače ne bil mogel povabiti k sebi na Hradžin. Do zdaj ga nisera iskal, ker ga nisem potreboval; ali zdaj mu moram njego-ve denarje nazaj dati iu ga inoram dobiti, naj si bo, kjer koli hoče, — iz sveta menda ni izginil!"
Stari gospod se smeje, a Miha mu obširno pripoveduje vso dogodbo o desetih krajcarjih, — počemšiodone dogodbe uacesti, — vse do denašnjega dne.—
Ko je mladeuič povest dovmil, priaie ga gospod za roko in rau prijazno reče: ,.Ti si redka prikazen na tem svetu! Za to hočein skerbeti, da te pri-peljt ni k stopnicam, na katerih dobiš lehko darilo za svojo poštenost."
Zdiij pelje Miliata do kraljevega gradu skozi železna vrata na Hradžin^ kjer je stala inajhna kočija. Miha je moral k njerau sesti, voznik poči z bičoin in stari gospod zapove kratko: ,,na vert."
Prišedši tja, pelje neznani dobrotnik Mihata v krasen vert. Miha že od daleč vidi dva gospoda, kako se zaupljivo pogovarjata, ia . . . če se ne mo-ti . . . eden je po vnanjem zaderžanji vps tak, kakoršen je bil zeleni grof na nahodžkoj cesti, a oni drugi bode, prej ko ne, njegov spremljevalec.
M i h a seže z roko v žep, da bi se prepričal, če so še denarji uotri.
,,Oj, to je prav oni zeleni grof" misli si, ko se je stari gospod njegove-inn spreinljevalcu začel priklaujati, ter mu nekaj v francozketn jeziku po tihoma pripovedovati. Grof je bil ravno tako oblečen, kakor takrat, ko je bil na na-hodžkej cesti.   Pogleda in zapazi Mihata.
,,Oho, to je moj znanec, ki mi je pomagal na cesti!" pravi smijaje s^, ,,kaj si me vendar prišel obiskati; dolgo si me pustil čakati nate in ko bi se ne bil slučajno zopet nazaj v Prago povernil, bi me ne bil našel več tukaj . . vsaj je že celo leto minulo, od kar se nisva videla ..."
— 62 -
Miha se tudi priklone, kakor je starega gospoda storiti videl.   ,,Hilostivi gospod, še zdaj me ne bi bilo tukaj," pravi potein, ,,ker mi niste nič dolžni, ali vi ste se hoteli šaliti z menoj in ste si v ta namen šalo izbrali,  katera bi me bila lehko ob mirno vest pripravila, ako bi vas ne bil tukaj našel." ,,Kako to?" vpraša smijaje se zoleni grof.
,,Nikarte pa vendar inisliti," nadaljuje dobroserčni raladenič, ,,da sem znabiti vse leto premišljeval, bi-li vam dobro skrite cekine povernil; ouih deset krajcarjev, katere ste mi dali na uahodžkej cesti, sem si bil shranil iu še zdaj bi ne bil vedel za skrite cekine, ako bi ue bil moj gospodar, ki je zlatar, vsak krajcar prepilil. Zdaj pa le vzemite, kar je vašega; vsaj gotovo niste vedeli, da v bakrenih okrogličih tičijo tako lepi zlati cekini!" —
,,Ej, da nisem jaz vedel!" — pravi smijaje se gospod v zelenej suknji, ter pazljivo preobrača cekine v roki, kakorda bi kaj tacega še nikoli ne bil vidil. ,,Ne delajte se vendar tako nevednega," reče Miha, ,,vsaj vam pač ne bodem verjel, če bi rekli, da ste debele krajcarje od zunaj in znotraj dobro poznali, ter da ste naju le hoteli skušati, ako sva dosti poštena. Nu, kakor vidite, v meni ste vendar poštenega človeka našli."
Stari gospod, ki je Mihata pripeljal, se je že bal, da bo mladenič kako besedo preveč izgovoril, ker je namreč čedalje več in odkritoserčniše govoril; nu zdelo se je, da se odkritoserčni govor verlega mladeniča dopade grofu.
,,M," pravi in ga na ramo poterka,  ,,veseli me, da si tako pošten in da si nazaj prinesel, kar misliš, da ni  fcvoje; . . . ali pa ni tudi tvoj tovariš . . " ,,Ravno takih deset krajcarjev od vas dobil," preseka mu Miha besedo, ,,Nu, in kje je on?" vpraša grof.
,,On — on —" jeclja Miha, ,,ne vem, res ne vem, — on ni — on ni —" ,,Tako poštena duša, kakor ti!" poprime grof besedo.   ,,Zato pa tudi vedi, da bom s tabo tako ravnal, kakor  si zaslužil.   Deset cekinov  si le vzemi; jaz sem dobro vedil, da so v krajcarjih, ko sein ti je dal, zato le vzetni!"
,,Gospod, tega pa ne," odgovori Miha; ,,moj gospodar, ki dobro ve za te cekine, bi mislil, da sem si morebiti izprosil od vas ta denav, a beračevati za denar se poštenemu človeku ne spodobi. In toliko, kolikor mi dati hočete, si z onimi par žeblji, ki sem je vlani v kolo zabil, pač nisem zaslužil. Dajte mi rajše kako pobotnico, s katero se bom gospodarju lehko izpričal, da vani sem denarje res pošteno nazaj izročil."
Iki <>$ ^Dobra duša!" zaeudi se gospod in ga prijazno pogleduje. ,,Ako bi vsi ljudje bili tako pošteni kakor si ti, in bi le za to plačilo zahtevali, kar si pošteno zaslužijo, mogel bi se vladar in domovina veseliti; ali mnogo jih je kateri bi radi le od tujih žuljev živeli . . ."
,,Naj drugi delajo, kakor jim drago, to mene nič ne briga; odgovori M i b. a. ,,Zdaj mi pa le hitro naredite pobotnico, vsaj viditc, da bo nevihta iu moram naglo douidv iti, da še o pravem času spravim cvetlice pod streho."
,,Nu, ker si ti tako natančen," smeje se grof, ,,raoram tudi jaz biti; pre-cej bo pobotnica gotova."
Namigne svojemu spvemljevalcu. Ta prinese iz hišice papir in čeruilo, katero postavi na kameneno mizo v vertu.
Grof v zelenej sukni sede in piše poterdilo.
,,Tak<5" pravi smijaje se in posiplje papir s peskoin ,,hočeš imeti tudi kakošno pričo?"
,,Bi ne škodovalo," reče Miha in pogleda po straai blizu stoječega gos-poda.   Grof mu namigue, gospod se vsede in podpiše pobotnico.
,,Nu, zdaj sjdo se poravnali !li reče grof sniijaje se in vzame cekine, ka-tere mu je Miha na tanko iu varčno na mizo odštel, — ter je spravi v svoj žep.
,,Da, odgovori Miha in spravi pobotnico, ostanite zdravi in ako dovolite vas bodem še v tein lepem vertu obiskal, vsaj kakor vidim, uianjka vam cvet-lic, imate le saino fraucozko salato, a morebiti, da bi si jaz tukaj tudi kaj za-služil se svojim vevtnarskim nožern."
,,Dobro, dobro," pravi grof smeje se, ,,v nedeljo se zopet vidimo; takrat ine uioreš na Hradžinu v gospodskej hiši pri češkem levu obiskati; jaz bom se en teden tukaj in potem grem na svoje posestvo blizu Dunaja.    Z Bogom!"
Serčno se smijaje odide potem se stariiu gospodom, s kateriai je bil Miha prišel, in se svojim spremljevalcem gori po stopnicah.
Gez dve uri poznoje je stal Miha s pobotnico v rokah pred svojim gos-podarjem.
Ta razvije papir in bere list:
,,S tem listora poterjujemo, da suio od pleinenitega vertnarskega pooiočaika Mibata Tavbarja iz B., poštenega in zvestega mladeniča, prejeli deset o-gerskih cekinov, katere smo zanj koj dali v Našej blagajnici za 500 srebernih goldinarjev izmeniti, ter smo Našerau blagajniku zaukazali, da ta iznesek pošte-neoiu mladeuiču izplača. Ker so pa sploh zvesti in varčni lljudje redka pri-kazen na svetu, iinumij/jino poštencga Mihata Tavbarja ob enein za svojega verfc-niškega nadzoruika nu Naših dnižiuskih posestvih v doljnej Avstriji, termu bo-mo posebuo iuienovanje za to sltižbo še ta teden izročili.
V Pragi, leta  1768.
J o ž e f. Grof Auersperg, pi-iča."
Stari gospodar M i-hatov ni mogel tega lis-ta do konca prebrati. Jo-kati se je začel. Miha ves bled stoji pred njim; debele soke niu kapljajo po licih na papir — naj-lepša hvaležnost za veliko milost cesarjevo.
Cesar Jožef II., ki je takrat še vladal se svojo materjo, potoval je takrat pod imenom grofa Falkensteina, in nihče drugi nego on je bil, ki je Mihatu daroval onih deset z zlatom napolnjenib. krajcarjev.    Ko  je zopet
prišel v Prago, je mnogo poštenih ljudi obdaroval.
- 64 -
Kaj se more še drugega niisliti, kakor da je M i h a že drugo jutro klečal pri nogah svojega visokega dobrotnika; da je čez osein tednov pozneje na cesar-sko posestvo se svojo materjo kot vertniški nadzornik potoval,- da se je potem čez eno leto srečno ožeuil z hčerko svojega gospodavja, zlataija na Višehradu, in dajevsivej starosti,kojesvojimotrokoinvečkratpripovedovalo svojej srečiin o nesreči svojega rojaka Janeza, kateri je pozueje prišel v neko predilnico ia je vsled svojega slabega življenja zgodaj umerl, vselej se solznimi očmi pogledal podobo slavnega cesarja Jožefa II., kateri  že davno  pri svojih   slavnih  prednikih
počiva v cesarskoj raki na Dunaji.
Poslovenil Lj. T