Z NAMI NA POT Andreja Erdlen Široki razgledi z nizkih vrhov Pomurski razgledi V Pomurski statistični regiji je registriranih osem planinskih društev, po razpoložljivih evidencah PZS o članstvu iz leta 2016 štejejo skupaj 1640 članov. Nekaj manj kakor leta 2010. Nobene planinske koče (še) ni na tistem koncu. A v društvih so dejavni, kar lahko vidimo tudi na njihovih spletnih straneh in v lepem številu nadelanih planinskih poti. Kmalu bo v Gornjih Slavečih na Goričkem odprta tudi planinska koča, prva in edina planinska postojanka na območju Pomurja. Goričko, na severovzhodnem delu naše ljube domovine ali "v kokošji glavi", je od našega alpskega sveta precej oddaljeno. Čeprav je Pomurje na splošno znano kot velika ravnina, Goričko s prijaznimi griči zares upravičuje svoje ime. Tudi tam se najde kaj za- nimivega za planince. Tiste, ki ne iščejo visokih vrhov, ki ne postavljajo rekordov – za tiste, ki jim pomeni planinstvo tudi spoznavanje naše domovine, odkri- vanje različnih pokrajin, krajev in zanimivosti. Vr- hovi na Goričkem niso prav visoki, so pa kljub temu razgledni. Seveda je Goričko in celotno Pomurje pri- vlačno tudi za kolesarje. Razgled s Sotinskega brega Foto: Andreja Erdlen Zakaj na Goričko? Goričko je krajinski park, ki se razteza na 462 km 2 na območju enajstih občin s približno 23.400 prebi- valcev na slovenski strani. Park se navezuje na sose- dnji državi Avstrijo (Naravni park Raab) in Madžar- sko (Narodni park Őrseg). Goričko seveda še zdaleč ni tako poznano kot "biseri turizma" Bled, Piran, Lju- bljana, Postojna, lahko pa ponudi marsikaj. Največji slovenski grad je prav v naselju Grad na Goričkem, tod bomo našli zanimive cerkve, stare mline (Daj- čev mlin z oljarno in žago v Sotini), turško zname- nje Peršov križ v Večleslavcih, izvir mineralne vode (slatine) v Nuskovi, počitnice lahko preživimo tudi v apartmajih v Čebeljem gradiču v Serdici. Kraji so po- znani tudi po okusni hrani in dobri kapljici – vse to in še več lahko poiščemo in raziščemo na spletni strani krajinskega parka Goričko. Vedno bolj naju privlačijo manj obiskani, manj zna- ni kraji, manj obiskani hribi. Vse večkrat se – zara- di poškodb oziroma stanja po poškodbah dogaja, da iščeva manj zahtevne cilje. Ali pa zaradi slabše vre- menske napovedi. Ali pa preprosto zato, da spozna- va nekaj novega. Ko sem kupila knjižico Pomurske planinske poti, sem se morala kar potruditi, da sem našla vse cilje na zemljevidu. Kuzma. Kje je že to? T am, kjer je moj stari oče nastopil prvo službo kot učitelj. Morda leta 1930, ne vem natančno. Predstavljam si, da je na Šta- jersko, domov, lahko prišel le med zimskimi in pole- tnimi počitnicami. A končno so tudi Prekmurci do- čakali malo boljšo cestno povezavo (še vedno to ni prava avtocesta), tako da pot do tja ne traja več celo večnost. Kraji ob avstrijski meji (Kuzma, Canko- va, …) so danes bolj povezani z Avstrijo kakor s Slo- venijo. Žal. Zakaj? Ker , tako nama je povedal gostilni- čar v Kuzmi, tam okoli ni nobene hiše, kjer ne bi vsaj en družinski član delal v Avstriji. Še dobro, da ima- jo to možnost. Prebivalci zahodnega dela Goričkega, tam, kjer je bliže Madžarska, so precej na slabšem. Posebna doživetja Mnogi planinci pravijo, da ne zbirajo žigov, da hodijo v hribe "za dušo". T udi midva hodiva za dušo, vendar pa z veseljem polniva knjižice različnih obhodnic – veznih ali točkovnih poti in na ta način spoznavava kraje in vrhove, ki jih sicer zagotovo ne bi. Hoja po Pomurski planinski poti pomeni tudi precej hoje po ravnini, po gozdovih, travnikih, a tudi po cestah, sko- zi zanimive kraje – enkrat sva se celo ustavila v fri- zerskem salonu – ni običajno, da te med planinskim pohodom še ostrižejo! Goričko nama je bila najmanj znana pokrajina, zato sva jo odkrivala s posebnim veseljem. Pri načrtova- nju pohodov je bilo najbolj zahtevno načrtovanje lo- gistike. Redna prevozna sredstva so za konec tedna na voljo v zelo omejenem obsegu. Vzela sva dopust, da sva se med tednom peljala z avtobusom iz Murske Sobote v Kuzmo, se podala na Tromejnik, od tam pa skozi Ženavlje, kjer je 18. avgusta 1934 zasilno pristal Gozdna učna pot Tromejnik Foto: Andreja Erdlen Oznake po pomurskih poteh Foto: Andreja Erdlen Prekmurska koča - v kratkem planinska koča Foto: Marjan Benko 36 stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Nerem van der Elstom, v Gor- nje Petrovce ter z vlakom spet v Mursko Soboto. Ali pa sva pustila avto v Kuzmi, se odpeljala z avtobusom do Dolnjih Slavečev in obiskala Serdiški in Sotinski breg ter sestopila v Kuzmo. Včasih sva za pomoč pri prevozih prosila tudi prijatelje. Sotinski breg, Serdiški breg, Tromejnik …, vse to je daleč in večini planincev slabo poznano. Več jih po- zna Selo z rotundo, saj je to točka Slovenske razširje- ne poti. Seveda lahko dobimo žig tako, da se pripelje- mo do tja z avtomobilom, ko smo morda namenjeni v Moravske T oplice na krajši oddih, lahko pa si privo- ščimo zanimiv, ne predolg krog v okolici. Tudi mid- va sva storila tako in prijetno je bilo. Iz Moravskih Toplic sva se zapeljala proti Fokovcem in v Zgor- njih Moravcih parkirala. "Priključila" sva se najprej Pomurski planinski poti, nadaljevala po poti E7, na razpotju Gavge sva jo zapustila in nadaljevala najin pohod po Pomurski planinski poti do Sela. Malo po cestah, malo skozi gozd, sadovnjak … Posedela sva še v bližnji gostilni, kjer so nama razložili, da točijo "pre- kmürski špricer", brizganec iz belega vina in mineral- ne vode – a ne katere koli mineralne vode. Biti mora prav kraljevi vrelec od radenske! Od Sela sva spet sle- dila Pomurski planinski poti in prišla do avtomobila. Ko sva se odpravila na Tromejnik po poti ob avstrij- sko-slovenski meji, ki jo vzdržujejo avstrijski planin- ci, sva se najprej ustavila v gostilni na starem mejnem prehodu Kuzma. Seveda avtomobila ne moreš kar pustiti na zasebnem parkirišču, ki spada h gostilni, ne da bi vprašal za dovoljenje in nekaj zaužil v go- stilni. Naročila sem si juho z jetrnimi cmoki in bila nemalo presenečena, ko sem videla, da pri sosednji mizi trije možakarji brez zadržkov kadijo. K najini mizi je prisedla prijazna gospa in si še ona enega pri- žgala …. Vprašala je, če lahko prisede, ni pa vprašala, če koga moti, da kadi. Pravzaprav me ni preveč mo- tilo, saj je bil prostor velik, le da tega pri nas že dolgo nismo več navajeni. Spet se mi je utrnila misel, da je doma najlepše! Še o oznakah Zadeva s kažipoti Pomurska planinska pot je pre- cej poenostavljena. Nemalokrat se zgodi, da ne piše, do katerega naslednjega cilja vodi pot, niti koliko časa bomo potrebovali, o nadmorski višini tudi ni ne duha, ne sluha. Resnično skopa informacija; vse kaže na to, da so bile table sofinancirane z evropski- mi sredstvi čezmejnega programa Slovenija–Avstri- ja. Table ali tudi ureditev poti, ki niso vedno v naj- boljšem stanju? Najdemo pa tudi vzorno označene in nadelane poti, kažipote z navedbami časov – kot pred novo prihodnjo planinsko postojanko. Delo markacistov Planinskega društva Goričko Tromeja se že pozna in obljubili so, da bodo v kratkem opre- mili z ustreznimi kažipoti vse poti na Goričkem, ki so jih prevzeli v oskrbo od Planinskega društva Matica Murska Sobota. Pomurska planinska pot del Slovenske planinske poti V knjižici, ki je nastala ob 50-letnici Pomurske pla- ninske poti, sem zasledila, da si Pomurci želijo, da bi Pomurska planinska pot postala del Slovenske pla- ninske poti. Celotna pot? Menim, da je to malo pre- tirano. Po mojem mnenju bi bilo bolje dodati neka- tere točke v Slovensko razširjeno pot: Tromejnik, Sotinski breg, Serdiški breg, Gomilo, morda tudi Vinarium v Lendavskih goricah, čeprav do tja vodi- jo le še asfaltirane ceste. Slovensko planinsko pot bi morda veljalo podaljšati do Šentilja – iz Maribora po delu poti po Svečinskih goricah čez Urbana, Špič- nika (srce med vinogradi), na Plački vrh (razgledni stolp) in v Šentilj. Seveda, možna bi bila še navezava na Šentiljsko planinsko pot, a če bi želeli pot povezati z Goričkim, smo v zadregi. Ali pa tudi ne? Prekmur- ci bodo povedali! Franc Šinko, predsednik PD Gr- mada Celje, ki je po rodu Prekmurec, mi je namignil, Na mestu pristanka stratosferskega balona v Ženavljah stoji spominska oznaka umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Foto: Andreja Erdlen Rotunda sv. Nikolaja v vasi Selo, spomenik okrogle romanske arhitekture in gotskega slikarstva Foto: Andreja Erdlen 37 april 2018 PLANINSKI VESTNIK Informacije Kako do izhodišč: Do izhodišč v opisih v nadalje- vanju se pripeljemo tako, da pomursko avto- mobilsko cesto zapustimo na izvozu Vučja vas in peljemo proti Radencem, kjer zavijemo v glavnem krožišču desno proti Murski Soboti. Ko prečkamo reko Muro v Petanjcih, zavijemo levo proti Gederovcem. Od Gederovcev se peljemo naravnost proti Cankovi in Rogašovcem do vasi Sotina, naprej po cesti do mejnega prehoda So- tina (meja z Avstrijo). Ali pa pomursko avtocesto zapustimo na iz- vozu za Mursko Soboto in nadaljujemo proti mejnemu prehodu Hodoš. V Gornjih Petrovcih nadaljujemo levo proti naselju Kuzma in vasi Martinje. Planinska koča: Prekmurska koča v Gornjih Sla- večih na Goričkem je trenutno še okrepčevalni- ca v Gornjih Slavečih, ki bo v kratkem vpisana v seznam planinskih postojank pri PZS kot edina koča na območju Pomurja. Spletna stran: www.park-goricko.org/sl/prva- stran.asp da primorski hribčki niso nič kaj dosti višji od prek- murskih, da se tudi po Pohorju hodi po cestah – in se sprašuje, če Slovenska planinska pot upravičeno nosi ime Slovenska, ko pa je ena tretjina Slovenije izloče- na? Naslednje leto praznujejo Prekmurci 100-letni- co priključitve Prekmurja k matici Sloveniji. Mogoče bi bil to pravi čas, da Slovensko planinsko pot pove- žemo s Prekmurjem? Če se projekta lotijo poznaval- ci terena, bi s sodelovanjem z lastniki zemljišč goto- vo lahko uredili zanimive poti in poskrbeli za manj hoje po cestah, kot nam jo ponuja Pomurska planin- ska pot. Veliko laže pa bi to lepo pokrajino vključili v Sloven- sko turnokolesarsko pot. Prav lepo bi se bilo zapeljati na Tromejnik, voziti po Lendavski šümi … (gozdu). Morda ob naslednji izdaji? Kmalu prva planinska koča v Pomurju V maju 2018 naj bi dobili prvo planinsko kočo na območju Pomurja. Status planinske postojanke bo dobila okrepčevalnica Rak v Gornjih Slavečih 100, katere lastnik Marjan Benko je podpredsednik leta 2014 ustanovljenega Planinskega društva Gorič- ko Tromeja. V isti zgradbi je tudi sedež planinskega društva, ki šteje okoli 70 članov. Pri najinem zadnjem obisku Prekmurja sva se usta- vila tudi v prihodnji planinski koči, mimo katere že vodi planinska pot. Do koče se lahko pripeljemo z avtomobilom, sicer pa bomo po eno uro do koče ho- dili iz Kuzme ali iz Rogaševcev, iz Grada dve uri, do Tromejnika bomo potrebovali tri ure, do Serdiškega brega tri ure in pol in do Sotinskega brega z razgle- dnim stolpom dve uri. Prav gotovo je koča na odlični lokaciji, v kateri bo planincem na voljo okoli 20 sku- pnih ležišč, poleti tudi prostor za šotore, v ponudbi bo poleg že danes poznanih odličnih hamburgerjev (klasičnih, sirovih ali pa vegetarijanskih) prav goto- vo tudi bograč in zelo verjetno tudi prekmurska gi- banica. Obisk tega dela naše domovine resnično priporo- čam. Ne le zaradi zanimivih poti, lepih razgledov – tudi zaradi prijaznih ljudi, ki nam bodo vedno radi svetovali in priskočili na pomoč. Tako, kot sta meni pri iskanju informacij pomagala Franc Šinko in Mar- jan Benko. Hvala! m Središki breg leži v severnem delu Goričkega blizu avstrijske meje Foto: Andreja Erdlen Cerkev sv. Trojice v Gornjih Petrovcih Foto: Andreja Erdlen 38 PLANINSKI VESTNIK \ april 2018 PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 39 Na Sotinskem bregu Foto: Andreja Erdlen Serdiški breg leži v severnem delu Go- ričkega blizu avstrijske meje in je dru- gi najvišji vrh v Prekmurju. Z vrha je lep razgled proti jugu po dolini do Murske Sobote, na severu in zahodu pa na av- strijsko stran. Državna meja teče tik pod Na Serdiškem bregu Foto: Andreja Erdlen Sotinski breg na skrajnem severnem delu Goričkega ob meji z Avstrijo se ponaša z enim od najlepših slovenskih razglednih stolpov. Najvišji vrh Prekmurja s skro- mno višino 418 metrov, ki je pred kratkim postal nova točka Pomurske planinske Sotinski breg, 418 m severovzhodna Slovenija – Goričko severovzhodna Slovenija – Goričko Serdiški breg, 416 m vrhom. Nekateri ga napačno imenujejo tudi Rdeči breg (Rdeči breg je drugi vrh, Rottenberg na avstrijski strani), sicer v neposredni bližini. Brunarico na vrhu in nekaj klopic, kjer lahko uživamo v raz- gledu na ledavsko (ne lendavsko) dolino, je postavilo Turistično društvo Rogašov- ci. Tu stoji tudi vinogradniško znamenje v obliki piramide, ki označuje vrh. Turi- stično društvo Rogašovci prireja večkrat letno pohode na Serdiški breg. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema. Osnovna planinska oprema Višinska razlika: Približno 180 m Izhodišče: Vas Serdica (Dajčev mlin), pri- bližno 240 m, ali mejni prehod Sotina, približno 240 m. Sem se pripeljemo tako, da pomursko avtomobilsko cesto za- pustimo na izvozu Vučja vas in peljemo proti Radencem, kjer zavijemo v glav- nem krožišču desno proti Murski Soboti. Ko prečkamo reko Muro v Petanjcih, zavijemo levo proti Gederovcem. Od Gederovcev se peljemo naravnost proti Cankovi in Rogašovcem do vasi Sotina. Takoj na začetku vasi Sotina zavijemo levo proti vasi Kalch (kažipot) do Dajče- vega mlina ali naprej po cesti do mejne- ga prehoda Sotina (meja z Avstrijo). Pot lahko skrajšamo tako, da avtoce- sto zapustimo pri Lenartu v Sloven- skih goricah in se po magistralni cesti poti, ponuja s skrbno izdelanega, ličnega 17 metrov visokega stolpa izjemen razgled na severovzhodno Slovenijo, pogled pa seže, seveda, tudi čez mejo – vidimo lah- ko tudi del Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Na vrhu je prodajalna – okrepčevalnica Sotinski breg, ki obratuje za konec tedna in ob praznikih in le v toplejših letnih časih. Ob okrepčevalnici sta dva lična bungalo- va, Boter in Botra, v katerih lahko preno- čimo. V bližini stolpa je tudi avtomatska vremenska postaja Krajinski park Gorič- ko. Na zahodi strani hriba je še aktivni ka- mnolom, kjer so našli najstarejše kameni- ne na slovenskem ozemlju (podobno kot v Idriji). Zaradi okroglaste oblike, ki je zaradi kamnoloma nekoliko pokvarjena, Sotin- ski breg domačini imenujejo tudi Kugla ali Kugel po nemško. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema. Osnovna planinska oprema Višinska razlika: Približno 180 m Izhodišče: Vas Sotina, približno 240 m, ali mejni prehod Sotina, približno 240 m. Sem se pripeljemo tako, da po- mursko avtomobilsko cesto zapustimo na izvozu Vučja vas in peljemo proti Radencem, kjer zavijemo v glavnem krožišču desno proti Murski Soboti. Ko prečkamo reko Muro v Petanjcih, za- vijemo levo proti Gederovcem. Od Ge- derovcev se peljemo naravnost proti PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 40 reke Ledave mimo kamnoloma Ku- gel proti mejnemu prehodu Sotina in naprej do vasi Kalch na avstrijski stra- ni. Na prvem odcepu ceste, še pred kamnolomom zavijemo ostro na levo proti vasi Serdica in po 300 metrih na začetku gozdička zavijemo desno proti vznožju Serdiškega brega. Markacijo vidimo že od daleč. Pot se vijugasto vzpenja med redkimi hišami in drevesi proti vrhu hriba. Na njem, na vrhu Ser- diškega brega, je kota. Čim bliže je vrh, tem bolj se odpira lep razgled v dolino, ki jo domačini imenujejo Ledavski dol. Serdiški breg z mejnega prehoda Sotina Opis: Pomurska planinska pot pripe- lje na Serdiški breg iz kanjona Leda- ve. Čez mostiček se odpravimo proti vzhodu v gozd. Pot skozi gozd je dobro označena in se zmerno vzpenja do 416 metrov visokega vrha. Sestop: Z vrha sestopimo nazaj do izhodišč. Andreja Erdlen peljemo do Gornje Radgone in čez av- strijski Bad Radkersburg do Cankove. (Pot je krajša za približno 30 km). WGS84: Sotina: N 46,831181°, E 16,048914°; WGS84: MP Sotina: N 46,837183°, E 16,019965° Časi: Serdica (Dajčev mlin)–Serdiški breg 40 min. ali Mejni prehod Sotina–Serdiški breg 30–40 min. Sezona: Kopni letni časi. Pot je večinoma prehodna tudi pozimi. Vodnik: Milan Cilenšek in Viktorija Da- bič s sodelavci: Po gorah severovzho- dne Slovenije, planinski vodnik. PZS, 2007. Zemljevid: Pomurje, turistična karta, Kartografija, 1 : 40.000 Serdiški breg iz Serdice od Dajčevega mlina (po Pomurski planinski poti) Opis: Pot začnemo pri Dajčevem mlinu (mlin, žaga, oljarna, na obeh straneh ceste) na cesti, ki pelje skozi kanjon Cankovi in Rogašovcem do vasi Sotina, kjer na začetku vasi Sotina zavijemo levo proti vasi Kalch (kažipot) do mej- nega prehoda Sotina (meja z Avstrijo). Pot lahko skrajšamo tako, da avtoce- sto zapustimo pri Lenartu v Sloven- skih goricah in se po magistralni cesti peljemo do Gornje Radgone in čez av- strijski Bad Radkersburg do Cankove. (Pot je krajša za približno 30 km). Sotina–Slatinska pot–Sotinski breg 1 h WGS84: Dajčev mlin: N 46,825191°, E 16,025820° WGS84: MP Sotina: N 46,837183°, E 16,019965° Časi: Mejni prehod Sotina–Sotinski breg 45 min. ali Sezona: Kopni letni časi. Pot je večino- ma prehodna tudi pozimi. Vodnik: Milan Cilenšek in Viktorija Da- bič s sodelavci: Po gorah severovzho- dne Slovenije, planinski vodnik. PZS, 2007. Zemljevid: Pomurje, turistična karta, Kartografija, 1 : 40.000 Sotinski breg z mejnega prehoda Sotina Opis: Na Sotinski breg se bomo povzpe- li po Pomurski planinski poti. Z mej- nega prehoda se odpravimo v gozd proti zahodu, pot nas vodi vzporedno s cesto na avstrijski strani. Po dobrem kilometru zavijemo desno navzgor. Markacisti so se potrudili in na neka- terih strmih odsekih nadelali celo sto- pnice. Kmalu prispemo iz gozda in na levi zagledamo lesen stolp. Sotinski breg po Slatinski poti Opis: To je najbolj obiskana pot. Par- kiramo pri pokopališču na koncu vasi Sotina, ki je stičišče poti. Tu je izhodi- šče proti vrhu Sotinskega brega ali po Pomurski poti proti Prekmurski koči in Tromejniku. Najprej gremo 500 me- trov po cesti nazaj proti vasi Sotina, nato zavijemo desno v hrib in mimo izvira Slatine (kisle vode) dosežemo vrh Sotinskega brega. Pot lahko kro- žno zaključimo čez Serdiški breg in mimo Dajčevega mlina. Andreja Erdlen Sotinski breg, 418 m severovzhodna Slovenija – Goričko severovzhodna Slovenija – Goričko Serdiški breg, 416 m PLANINSKI VESTNIK \ april 2018 PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 41 Na Tromejniku je pozimi samotno. Foto: Andreja Erdlen Piramidni mejnik na Tromejniku Foto: Andreja Erdlen Tromejnik/Dreiländerecke/ Hármashatár, 388 m Tromejnik/Dreiländerecke/ Hármashatár, 388 m, iz vasi Martinje Vzpetina ne bi bila nič posebnega, če ne bi bilo prav tukaj meja med tremi država- mi: Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Kaj je pravzaprav T romejnik? Geografska točka, vrh, meja med Slovenijo, Avstrijo in Ma- džarsko, Tromejnik pa je tudi tristranič- ni piramidni mejnik, ki ga je 31. maja 1924 na sedanje mesto postavila mednarodna razmejitvena komisija. Na stranici, ki je obrnjeni proti Avstriji, je upodobljen av- strijski grb z letnico st. germanske konfe- rence 10. 9. 1919, na madžarski strani grb z letnico trianonske pogodbe 4. 6. 1920, na slovenski pa slovenski grb z obema letni- cama. S trianonsko mirovno pogodbo 4. junija 1920 je bilo Prekmurje vključeno v jugoslovansko državo. Slovenski grb je bil nameščen leta 1993. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema. Osnovna planinska oprema Višinska razlika: Približno 100 m Izhodišče: Vas Martinje, približno 280 m. Sem se pripeljemo po po- murski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Mursko Soboto in nadalju- jemo proti mejnemu prehodu Hodoš. T romejnik je dostopen iz vseh treh držav – če imamo čas, se lahko po učni poti spre- hodimo na Madžarsko, do Zgornjega Se- nika/Felsőszölnök in se vrnemo na vrh ob avstrijsko-madžarski meji, mimo stra- žnega stolpa. Na vrhu so klopce, ki pričajo o tem, da se tukaj ob različnih prireditvah zbere precej ljudi. Drugače je tukaj precej samotno. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot. Pot vzdržuje avstrijsko planinsko dru- štvo, označena je s črtami rdeče-bele- -rdeče barve. Oprema. Osnovna planinska oprema Višinska razlika: Približno 150 m Izhodišče: Sedlo Eckberg, približno 383 m, ali vas Kuzma, 269 m. Sem se pripeljemo po pomurski avtoce- sti. Zapustimo jo na izvozu za Mursko Soboto in nadaljujemo proti mejnemu prehodu Hodoš. V Gornjih Petrovcih nadaljujemo levo proti naselju Kuzma in naprej proti sedlu Eckberg. WGS84: Sedlo Eckberg: N 46,849802°, E 16,065919° severovzhodna Slovenija – Goričko severovzhodna Slovenija – Goričko PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 PLANINSKI VESTNIK\ april 2018 42 WGS84: Kuzma: N 46,834334°, E 16,081572° Časi: Sedlo Eckberg–Tromejnik 1.30 h ali Vas Kuzma–Tromejnik–Kuzma 4 h Sezona: Kopni letni časi. Pot je večino- ma prehodna tudi pozimi. Vodnik: Milan Cilenšek in Viktorija Dabič s sodelavci: Po gorah severovzhodne Slovenije, planinski vodnik. PZS, 2007. Zemljevid: Pomurje, turistična karta, Kartografija, 1 : 40.000 Tromejnik s sedla Eckberg Opis: Na Tromejnik se odpravimo s starega mejnega prehoda Kuzma/Bo- nisdorf oziroma s sedla Eckberg. Pot začnemo pri mejnem kamnu št. 83 pri gostilni Grenzgasthaus Mertschingg in hodimo ves čas po avstrijsko-slovenski meji. Pot vzdržuje avstrijsko planinsko društvo, najprej sledimo poti Schne- iderkogelweg (nekaj oznak z modro barvo). Kmalu pridemo do mejnega prehoda Matjaševci (opuščena karavla, kažipot), mimo hiš ob meji, v glav- nem po kolovozu. Pri gostilni Lang pot Schneiderkogelweg zavije na avstrij- sko stran v vas Tauka, nas pa trojezični kažipot (Tromejnik 2300 m) usmeri na kolovoz, ki se nekoliko izraziteje vzpne le tik pred našim ciljem. Tromejnik iz Kuzme po Pomurski pla- ninski poti Opis: Parkiramo v vasi Kuzma in se po asfaltni cesti (500 m) odpravimo do sosednjega Doliča, kjer pri prvi hiši na desni strani ceste (gostilna) začnemo vzpon levo v hrib po Pomurski planin- ski poti proti tromeji. Ko pridemo do začetka vasi Trdkova, sledimo maka- damski cesti do vznožja Tromejnika, na katerega se povzpnemo po klasični ali Ježkovi poti. Pot lahko krožno za- ključimo po grebenu ob meji do stare- ga mejnega prehoda Matjaševci in se po cesti skozi vas Matjaševci vrnemo na izhodišče do Kuzme ali Doliča. Sestop: Z vrha sestopimo nazaj do izhodišč. Andreja Erdlen Opis: Od gostilne Tromejnik v Martinju, kjer hranijo tudi žig Pomurske planin- ske poti, se najprej napotimo po asfal- tni cesti do vasi Trdkova. Tukaj stojijo tudi turistične table za Tromejnik – žal ne vedno v najboljšem stanju. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti, nato pa pri zadnji hiši ob slovensko-madžarski meji stopimo v gozd. Nadaljujemo po poti naravnost, le pred vrhom se pot nekoliko vzpne. Po isti poti sestopimo do izhodišča. Andreja Erdlen V Gornjih Petrovcih nadaljujemo levo proti naselju Kuzma. Pozorni smo na vas Martinje, saj nekaj 10 metrov pred njo opazimo oznake za Tromejnik. Pot lahko začnemo pri gostilni v Martinju ali pa se odpeljemo še do vasi Trdkova. Posebej urejenih parkirišč ni. WGS84: Martinje: N 46,849132°, E 16,137313° Časi: Martinje–Tromejnik 1.30 h Sezona: Kopni letni časi. Pot je večino- ma prehodna tudi pozimi. Vodnik: Milan Cilenšek in Viktorija Da- bič s sodelavci: Po gorah severovzho- dne Slovenije, planinski vodnik. PZS, 2007. Zemljevid: Pomurje, turistična karta, Kartografija, 1 : 40.000 Tromejnik/Dreiländerecke/ Hármashatár, 388 m, iz vasi Martinje severovzhodna Slovenija – Goričko Tromejnik/Dreiländerecke/ Hármashatár, 388 m severovzhodna Slovenija – Goričko