LJUBNO
GORNJI GRAD
REČICA OB SAVINJI
Sark/sf*-
Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
Uto XII
Številka 2 Februar 1980
NOVICE
Ohraniti preudarnost
Naši ljudje so vedno pokazali veliko mero razsodnosti, ko je šlo za reševanje raznih družbenih in političnih vprašanj. Mnogo težkega smo zmogli prav zaradi trdnosti in odločenosti braniti pridobitve naše revolucije. Ta trdnost in čvrstost odmeva prav sedaj, ko se vsi z bojaznijo v srcih zanimamo za zdravje našega predsednika Josipa Broza - Tita. Res je, da smo v marsičem podvrženi vplivom časa v katerem živimo. Tako se pač še vedno dogaja, da pride do neljubih opažanj. Bodisi, da gre za nakupovalno mrzlico, ali pa, da nas popade neustavljiva želja, da v bankah stojimo v dolgih vrstah, ko dvigujemo svoje prihranke. V prvem primeru bi kazalo poudariti, da takšni pojavi škodijo vsakemu izmed nas. Saj je menda že povsem jasno, da zaloge za običajno preskrbo prebivalstva z raznim blagom so, vendar za reden odvzem. No, če pride potem nenadoma do tega, da si ta ali oni omisli kar celo vrečo sladkoija, drugi zopet polno prikolico moke in podobno, ali potem ni jasno, da blaga zmanjka. Vsaj trenutno, ker so pač povsod zalpge prilagojene normalnemu stanju. Kam to vodi, ni treba posebej opozarjati. Ni dolgo tega, ko smo bdi priča takšnemu nenadnemu nakupnemu pohlepu. Pa zakaj? Danes veijetno že vemo, da je vse bilo le po tistem nesrečnem načinu „rekla — kaza-la“. Mnogi so zato sedaj v težavah, kam z zalogami, ki se končno lahko tudi pokvarijo. Ali se torej ne zdi takšno početje nespametno? Vse to seveda škoduje predvsem nam samim. Negodovanje nastane, ker pač vsakdo nima denarja, da bi si lahko nakupil neke čudne zaloge. Potem je seveda prkrajšan za najnujnejše blago, ki so mu ga tisti z debelejšimi denarnicami že odnesli. Ali res ne gre drugače? Verjetno je že šlo in še bo šlo. Nismo narod, ki naseda raznim očitno, zlonamernim vestem iz tujih in včasih tudi
domačih virov. Vsaj doslej smo bili vedno prepričani, daje naša družba, ki smo si jo sami zgradili dovolj močna in trdna, da ji smemo zaupati. Tako pa zaupamo tudi našemu vodstvu. Ko pa ugotavljamo vse to, moramo biti prepričani, da takšne nepreračunljive pojave živčnosti v ponašanju nas samih ne pripomorejo k mirnemu sožitju in dobri volji naših ljudi.
Ce torej premislimo, ali se more to preprečiti, potem je odgovor na dlani. Ob dobri presoji ni mogoče, da bi izgubljali razsodnosti. Prav takrat, ko se o nas največ govori, ko po svetu nekateri glasno jamčijo za našo neodvisnost, prav takrat je čas, da se zavedamo, da smo si vse to kar imamo sami priborili in da bomo težave tudi znali sami prebroditi. Nikakor pa ne s tem, da zgubljamo mero za pravilno ravnanje. Samo složni in zvesti našemu izročilu moramo naprej. Moremo Redati mimo v bodočnost in težave, ki nam stoje in nas bodo srečevale na poti našega razvoja. In končno še beseda o varnosti naših prihrankov v banki. Menimo, daje vsem jasno, da je denar najvarnejši v banki. Da zanj jamči država. V svetu ni nezaupanja v naše gospodarstvo, kar kažejo razne naložbe tujega kapitala v naši državi in ne nazadnje mednarodna posojila. Zakaj bi torej v nas bilo nezaupanje. S tem, da zmanjšujemo hranilne vloge ne koristimo niti sebi, niti varnosti svojih prihrankov. Samo po nepotrebnem obremenjujemo bančna okenca! Resnici na ljubo — pri nas je malo primerov, ko bi ljudje nasedli netočnim vestem. Vendar prav sedaj bodimo budni, da onemogočimo tistim, ki nas nimajo radi, veselje, češ pri nas smo nemimi in pretirano zaskrbljeni. Smo zadubljeni za našega predsednica Tita, nismo pa nepovezani in smo trdno odločeni vztrajati na načelih naše neuvrščene samoupravne socialistične domovine.
Stabilnost in odgovornost
Tuje agencije povzemajo sporočilo udeležencev Rdečega prapora v Kragujevcu predsedniku Titu, daje „samoupravljanje nezlomljiva sila naše družbe, da bomo delovni ljudje dosledno vztrajali na tvoji poti“, hkrati z željami, da bi ozdravel. Tuja množična občila tudi sicer v zadnjih dneh namenjajo Jugoslaviji, njeni sedanjosti in prihodnosti veliko pozornost.
Ena od značilnosti v teh dneh, ko zaskrbljeni spremljamo zdravstveno stanje predsednika Tita — to značilnost, zlasti opažajo tuji dopisniki, je, da „Jugoslavija normalno deluje14. Kako tudi ne bi, saj imamo v siceršnji vsakdanji dejavnosti pred seboj kopico nalog: stabilizacijska prizadevanja, varčevanje, boljše in bolje organizirano delo, večji izvoz, skratka ravnanje, kije lastno dobrim gospodarjem.
Med to „normalnost44 vsekakor sodijo neštete spontane odpovedi prebučnih pustnih karnevalov, kritično in samokritično ocenjevanje naše prakse, napak in pomanjkljivosti v vsakdanjem delu, kar je sicer že leta ena izmed jugoslovanskih značilnosti. Nič ni torej nenavadnega, če velika večina ljudi, ki še posebej v teh dneh izpričuje svojo patriotsko zavest, zlasti občutljivo reagira tudi na vse sicer redke pojave nezrelosti, sebičnosti ali nasedanja govoricam. Ob dobro založenih trgovinah in normalno poslujočih bankah poskušajo nekateri tu in tam ustvariti vtis, kot da bo spet „česa zmanjkalo44, da stvari ne bodo normalno tekle. Značilno je, da takšni posamezniki vzbujajo pri marsikom začudenje in posmeh.
Tudi to je dokaz naše odgovornosti in stabilnosti.
VLADO ŠLAMBERGER
IV	) I
V________________;______________________i
Vsem ženskam ob njihovem prazniku iskrene čestitke!
Zenska danes
Za osmi marec se nehote nekoliko bolj poglobimo v življenje žensk. Ne bi jih izbirali: kmetica, delavka in izobraženka in če je še mati, pa naj bo to samohranilka, razvezana ali poročena, vse imajo iste težave, s katerimi se srečujejo. Redno delo zahteva od njih po strokovni plati od vsake posebej dosti naporov, potem pa še doma čakajo gospodinjska in hišna opravila. Vendar že dolgo ni več to edini delokrog napredne Slovenke Z velikim uspehom se vedno bolj vključuje tudi v družbenih organizacijah in tako skupno z moškim kroji vse zadrege in zapletene primere našega vsakdanjega življenja. Tako je vse dognano iz dveh zornih kotov: ženske in moškega, ki vendar oba oblikujeta naš dom in slovensko stvarnost. Tako se tudi že dolgo skupno rešuje osnovna skrb družbe: varstvo otrok. To je pa obenem tudi dokaz kako sodobna družba skuša razbremeniti delovno žensko in ji obenem ponuditi vsestranski razvoj.
Otroško varstvo je prehodilo že velike ovire in marsikje se že
pohvalijo z uspehi. Vrtec ni le otrokov drugi dom, je tudi vzgojna ustanova, kjer se uči tovarištva in seveda tudi prva stopnica pri oblikovanju otrokovega znanja. Na žalost pa še vsi otroci niso zaenkrat deležni te velike dobrine.
Zato na tak praznik ne moremo in ne smemo pozabiti nešteto primerov:
-	še komaj dekle, pa že mora nadomeščati mater mlajšim bratcem in sestricam;
-	mati — samohranilka, ki kljub vsem tegobam zna neizmerno ljubiti svojega otroka;
-	matere - rejnice, ki s svojo ljubeznijo in prizanesljivostjo dajejo toplino tolikim otrokom;
-	naše ljube tete, ki se vse razdajajo, da bi bilo otrokom lepše;
-	starim materam, ki ljubkujejo že drugi rod, in seveda
-	vse dobre sosede, ki znajo tudi priskočiti v sili na pomoč.
M.
Osmi marec — mednarodni dan žensk
Osmi marec obeležujemo vsako leto s konkretnimi aktivnostmi, ki v naši socialistični samoupravni družbi dobivajo vse bolj delovni značaj.
Tudi letos povezujemo pro-slavjanje 8. marca z vrsto jubilejev. Sedemdeset let mineva od II. mednarodne konference žensk socialistk leta 1910 v Koebenhavnu, kjer so na predlog Klare Zetkin proglasih 8. marec kot mednarodni delavski praznik — dan žensk. V teh sedemdesetih letih so se v svetu bistveno spremenile zgodovinske — politične, ekonomske in socialne razmere, s tem pa tudi vsebina in smisel proslavljani a dneva mednarodne solidarnosti žensk. V Jugoslaviji letos obeležujemo 40. obletnico V. državne konference Komunistične partije Jugoslavije, na kateri je bila sprejeta platforma boja Komunistične partije Jugoslavije za težka leta, ki so sledila. Na predvečer usodnih dogodkov druge svetovne vojne je bila Komunistična partija Jugoslavije idejnopolitično in organizacijsko pripravljena. Jasna usmeritev in politika vključevanja žensk v revolucionarno gibanje, o čemer je bil posebej govor tako v referatu tovarišice Vide Tomšič, razpravi tovariša Tita in v resoluciji konference, je prispevala k temu, da so se ženske množično udeležile narodnoosvobodilnega gibanja in prispevale veličasten delež k uresničitvi revolucionarnih ciljev narodnoosvobodilnega gibanja.
V letošnjem letu bomo proslavi^’ tudi 30-letnico samo-
upravljanja. Zato bomo 8. marec neposredno povezovali z ocenami razvoja in uspehov samoupravnega uveljavljanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih, posebej še, kaj socialistično samoupravljanje pomeni za resnično osvoboditev in enakopraven položaj žensk v družbi.
Osmi marec je priložnost za to, da ocenimo, v kolikšni meri in kako uresničujemo pred letom dni sprejeta stališča problemske konference „Delavka v združenem delu44 in stališča problemske konference „O družbenoekonomskem položaju kmetic44. Ocene o doseženem bomo povezovali s smernicami, ki jih v tem času pripravljamo ob snovanju novih srednjeročnih načrtov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
V sedanjih zaostrenih mednarodnih odnosih bomo praznovanje 8. marca povezovali tudi z našimi prizadevanji in veliko vlogo tovariša Tita pri uveljavljanju novih ekonomskih odnosov v svetu, boju za svobodo, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in držav, pri utrjevanju politike neuvrščenosti in boju za ohranitev miru v svetu.
V tem okviru bomo opredelili tudi vlogo in naloge, kijih imajo ženske v utrjevanju naše usposobljenosti za splošni ljudski odpor in dražb eno samozaščito.
Tradicionalno praznovanje 8. marca mora biti letos v skladu s
prizadevaiji za ekonomsko stabilizacijo predvsem delovno in v skladu s pomenom tega praznika. Izkoristimo ta dan predvsem za to, da se spomnimo vseh predvojnih, medvojnih pa tudi številnih sedanjih družbenopolitičnih delavk, ki so in ki še vedno s svojim delom v zdru-
ženem delu — v družbenem življenju in kot matere, prispevajo k izgradnji naše socialistične samoupravne dražbe.
Zavračati moramo vsake poskuse izrabljanja 8. marca v turistične, komercialne ali druge namene.
*	+*********x ************ ******************** *
★	*
$	- 5
7ShšžJg« h k
k
k
*
★
*
★
★
*
Neuvrščenost steber miru
Povzemamo nekaj misli predsednika zveznega sveta za mednarodne odnose Miloša Minića v jjogovoru s Tanjugovimi uredni-
Računati moramo s tem, daje gibanje sestavljeno iz številnih držav, med katerimi obstajajo razlike, včasih dokaj velike. Računati pa moramo tudi s tem, da te razlike niso nastale zdaj, ob stajajo od nekdaj. So objektivne in niso in ne bi smele biti ovira pri sodelovanju neuvrščenih v vseh tistih smereh, ki pomenijo bistvo gibanja. Gibanje namreč ni nastajalo niti ni zbiralo držav na podlagi identičnosti družbenih in političnih sistemov in ideologije, niti na identičnosti celotne zunanje politike in stališč do vsakega mednarodnega vprašanja. Gibanje je nastalo in se razvija na temelju skupnega interesa v boju za graditev novih enakopravnejših mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov, v boju za uresničevanje znanih temeljnih načel in ciljev politike neuvrščenostL44
Ko je govoril o vlogi gibanja neuvrščenih v sedanjem kriznem svetovnem položaju, je Miloš Mi-nič 'posebej opozoril na pomen
gibanja kot moralno političnega dejavnika, čeprav - kot je dejal - tisti, ki uporabljalo vojaško silo, vedno manj upoštevajo moralne in politične dejavnike Menimo, da bi s tem, ko bi zanemarili te dejavnike, stopili v obdobje zakonov, ki vladajo v džungli in ne v obdobju mednarodnega prava in odnosov, temelječih na enakopravnosti Čeprav dejavnost gibanja ni bila taka kot doslej, kljub neke vrste zastoju, so neuvrščene države v zadnjih tednih sprožile pomembne akcije v Združenih narodih, kar je potrdilo, da morajo te države še naprej imeti vlogo, ki so jo imele do sedaj. V trenutnem mednarodnem položaju v bistvu ni druge sile, ki bi našla pot in usmeri-
prav neuvrščene države, i o pomeni - je dejal Minič — da je glede preprečevanja slabšanja mednarodnega položaja ponovnega odpiranja procesa popuščanja napetosti in reševanja mednarodnih problemov gibanja neuvrščenosti še vedno v položaju, v kakršnem je bilo v zadnjih nekaj letih in da je njegova vloga danes morebiti še pomembnejša kot je bila včeraj.
:*
k
k
k
k
k
k
k
i
$
*
*
★
*
*
skr
-★
*
*
★
*
★
k
k
k
k
k
*
*
*
★
*
k
k
k
i
k * * ir ir ir k •k k-ir k k k
***** *********** ***** ** ** ******************* k
Kako z Goltmi
Najbržde ni malo ljudi, ki jih zanima usoda rekreacijskega centra na Golteh. Vidimo mnoge smučarje, ki hitijo na prostrane poljane, nekoč tako priljubljenega planinskega sveta. Cesta je speljana in že srečujemo jeklene konjičke od Šmihela višje. Nekateri teh voznikov potarnajo, da ne vedo do kam je možno priti z avtom, da ni smerokazov in podobno. V glavnem javnost premalo ve kako daleč stoje stvari na Golteh. Eni trdijo, da je možno smuči in prtljago oddati v gondolo in potem nadaljevati pot peš, drugi zopet zagotavljajo, da se da že z avtobusi pripeljati do samega vzpona pod kočo. Torej mnoge so neznanke, ki jih kaže čimpreje razrešiti in o stanju ljudi obvestiti. Če bo šlo tako dalje, potem obstaja bojazen, da glede organizacije ponudbe, ki je bila že do nekdaj rak rana, ostane pri starem.
Za pogovor smo zaprosili Ludvika Kastelica, diplomiranega ekonomista v Rdeči dvorani, ki dela na načrtih izvedbe glavnih del na Golteh. Kot sam meni, so nekoliko pozno pričeli z obnovitvenimi deli na objektih. Šele septembra lani. To pa zaradi tega, ker ni bilo povsem jasno, kdo naj bo nosilec vseh na-
Ludvik Kastelic
log v zvezi s rekreacijskim centrom. Sedaj je jasno v toliko, da bo Rdeča dvorana upravljala z žičnicami in drugimi tehničnimi napravami, medtem, ko bo Gostinsko podjetje iz Velenja prevzelo vse naloge v zvezi z gostinskimi zmogljivostmi. Tako so se tudi odločili na Svetu 8 občin. Pri tem se žal ne morejo opreti na široko pomoč vseh, ki bi morali bsti zaskrbljeni za usodo Golt, meni Kastelic. Tudi gostinstvo je šele v zadnjem času pokazalo kaj več odločnosti pristopiti k nalogam usposodobitve razpoložljivih zmogljivosti. Rdeča dvorana je mnogo vložila v obnovo objektov, tudi v hotel. Stanje je bilo več kot zaskrbljujoče, tako niso bile v redu inštalacije, vodovod, toplotne naprave in podobno. Dotrajana pa je tudi oprema. To je posledica slabega investicijskega vzdrževanja, saj dejansko ni bilo niti enostavne reprodukcije.
Doslej so opraviti vsa investicijska vzdrževalna dela na žičnicah. Na gondolski, je usposobljena ena gondola, ki jo namenjajo tovornemu prevozu. Imajo že zagotovilo izdelovalca v Italg i, da so vse vrvi za to napravo pripravljene. Transport traja kakih 14 dni, saj je zahteven, ko pa tehtajo vrvi preko 60 ton. Tako z gotovostjo pričakujejo, da bodo v marcu opravili montažo vseh vrvi na gondolski žičnici. To delo je prevzelo podjetje iz Italije. Računajo torej, da bi bilo vse na red v mesecu maju 1980. Seveda je marsikaj odvisno tudi od gostinskega dela centra.
Ludvik Kastelic meni, da ni mogoče iskati ekonomske uspehe pri takšnem centru, kakršen je danes. Zmogljivosti so le 1500 smučarjev, če govorimo le o zimskem turizmu. Naprave je treba povečati na zmogljivost
do 5000 smučarjev, potem pa bi lahko govorili o tem, da se bodo Golte izplačale. Seveda gre tu le za rekreacijske zmogljivosti! V načrtih, ki so jih pripravili, so predvideli možnosti rekreacije kar za 9300 ljudi. Vendar bi se dalo govoriti o gmotnem uspehu že pri 5000 obiskovalcih. Nimajo namena širiti hotelske nočitvene zmogljivosti, ker vključujejo v svoje načrte možnosti uveljavitve kmečkega turizma, predvsem v Šmihelu in Žekovcu, pa tudi v samem Mozirju se bo moralo kaj storiti, da bodo goslje našli dobre nočitvene usluge. Gre torej za širšo vključitev v skupne napore. Šmihel je pokazal veliko pripravljenosti za te načrte. Prav to zvrst tujskega prometa bi morali gojiti bolj smotrno. Naj bo na kmetijah pristno kmečko vzdušje. Na to smo večkrat že pozabili. Kmetija ni in ne more biti hotel! Rdeča dvorana bi v tem primeru usmerjala turiste v tako urejene zmogljivosti, seveda tega ne bo mogla brez tesnega sodelovanja z zadrugo v Mozirju. Ludvik Kastelic je dejal, da smatrajo v Rdeči dvorani pojem „center” kot Širši, ki seveda zahteva tudi širše sodelovanje vseh dejavnikov v turizmu doline. Seveda ne moremo mimo tega, da v Mozirju žal ni ustreznih gostinskih, pa tudi ne trgovskih zmogljivosti, kar „center” še bolj zavira v svojem razvoju. Tudi o tem bi se morali pogovoriti. Dosedaj že ni bilo pravilnega odziva na te pobude v Mozirju. Dejstvo je, da bo treba vključiti prav vse dejavnike, ki tako ati drugače v turizmu nekaj pomenijo, če bomo hoteli rešiti obstoj Golti, oziroma zagotoviti uspešno poslovanje. Prav gostinstvo v Mozirju bi se moralo tvorneje vključiti Pravzaprav bi moralo biti nosilec vsega razvoja te dejavnosti.
Glede izgradnje ceste, pa je pojasnil Ludvik Kastelic, da gre za tako imenovani „varnostni” sestop. Že prej omenjene številke obiskovalcev kažejo na to, da je zmogljivost gondolske žičnice premajhna. Nujno pa je zagotoviti dve možnosti pristopa in sestopa. Tako bi zagotovili večjo propustnost, saj ni nič hujšega od kilometrskih vrst pred vzpenjačami. Tako bi seveda v veliki meri zagotoviti lažji promet na Golte. Res, bo treba na cesti še veliko postoriti, kar pa tudi bodo, do prihodnje sezone. Posebno važna pa je cesta zaradi oskrbe. Tako je prej morala gpndola prevažati kar ves teden gorivo za kurjavo, da ne govorimo o neprimernem prevozu živil na Golte. Tudi v času remonta žičnice je bilo na Golteh vse mrtvo. Tega v bodoče ne bo. Seveda so težave z uvozom sedežnice ki se predvideva kot povezava s parkirnega prostora na Planinski ravni. Upajo, da bodo tudi to uspeti zagotoviti do prihodnje sezone. Glede čiščenja ceste in sploh vzdrževanja, a menijo v Rdeči dvorani, da bo to v redu potekalo. Zato bodo skrbeli skupaj s krajevno skupnostjo.
Turizem v Gornji Savinjski dolini nima enotnega utripa. Ker ni skupnih načrtov, ni zadovoljivih uspehov! Nepovezanost, neorganiziranost, ne-ehotna ponudba, vse to so značilnosti, ki ne obetajo nič dobrega. Morali bi skupno načrtovati cilje, ki bi za svojo izvedbo zahtevati tudi točne opredelitve kaj bo kdo storil in kako. Enoten cilj je mogoče doseči samo z enotnim in usklajenim delom. Res je bilo že doslej mnogo storjenega, predvsem v kmečkem turizmu, vendar je še vse skupaj dokaj razdrobljeno. So pa neslutene možnosti v dolini Našteti bi lahko mnoge, naravnost kričeče primere, ki postavljajo naravne lepote Goriče Savinjske doline na visoko mesto zanimivosti za turizem.
Kot že nekaj let sem, so se tudi letos zbrali duhovniki naše občine na povabilo predsednika občinske skupščine Hinka Čopa v Mozirju. Pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju, izmenjali pa so nekatera mnenja o zadevah, ki so zanimive za obe strani. Na slici Skupina udeležencev srečanja.
Iz dela zborov občinske skupščine Mozirje
Za 25. februarja so sklicane samostojne seje vseh treh zborov občinske skupščine. Novost pri sklicu je čas seje Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora, ki bosta zasedala ob 12. uri popoldan. Torej tudi pri zasedanju zborov skupščine pričenjamo izvajati načelo „stabilizacijsko leto”.
Osrednja točka dnevnega reda bo vsekakor Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1980. O njej je tekla razprava tudi v organih družb eno-poti-tičnih organizacij občine in v družbenem svetu za družbenoekonomska vprašanja, ki nastopa kot novost pri delu skupščinskega sistema. Sprejeta stališča navedenih organov bodo posredovana delegatom v razpravo in sprejem pri obravnavi resolucije.
Pomembna točka dnevnega reda bo tudi predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1980. Program dela predstavlja družb eno-politično aktivnost številnih družbenih subjektov: delegacij, Izvršnega sveta, upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, delovnih teles skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki se enakopravno vključujejo v delo zborov skupščine. Skupno zajema program 113 tem in aktov, kar pomeni povprečno 12 točk dnevnega reda vsake seje zborov v letu 1980. Iz vsebinskega vidika je program odprt, kar pomeni, da ne predstavlja dokumenta, ki ga med letom ne bi bilo mogoče spremeniti ter dopolniti, tako glede uvrščanja novih ati odlaganja zastavljenih nalog. Pri njegovem izvajanju bo potrebno zagotoviti prioritetno reševanje, tistih družbe-no-potitičnih nalog, ki jih je potrebno na predlog resolucij ZK Jugoslavije in Slovenije in družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi na predlog ocene družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v občini reševati v celotni strukturi občine.
Zbori bodo obravnavali tudi predlog Odloka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine. Spremembe v odloku se nanašajo le na del odloka, ki govori o delegatskih mestih Zbora združenega dela. Narekovale so jih nekatere organizacijske in statusne spremembe TOZD oz. OZD v občini Število delegatskih mest zbora se bo zmanjšalo od 43 na 41 mest.
Poleg navedenega bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala tudi še vrsto drugih odlokov in sklepov. Med drugim je na dnevnem
redu zapisan tudi Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Mozirje, vendar je le-ta na predlog IS SO umaknjen z dnevnega reda in bo dan na naslednjo sejo zborov. Odlok bodo delegatje sprejemali po dvofaznem postopku kot osnutek in nato predlog odloka.
S strani komistije za volitve in imenovanja pa so podani naslednji predlogi imenovanj in razrešitev:
—	imenovanje novega delegata za Zbor združenega dela Skupščine SRS tov. KOTNIK Stankota — zaposlenega v GLIN-u TOZD Stavbeno pohištvo — stanujoč v Nazarjih,
—	imenovanje paritetne komisije Skupščine občine Mozirje za imenovanja individualnih poslovodnih organov TOZD — OZD v občini Mozirje v naslednji sestavi:
1.	HREN Vojko — predstavnik SO Mozirje
2.	RAKUN Rade — predstavnik OK SZDL
3. ŠTIGLIC	Franc	—
predstavnik OS ZSS
4.	KOŠIR Vlado — predstavnik OO ZB NOV
5.	ROZENSTEIN Slavko -predstavnik IS SO
6. GRUDNIK	Roman	—
predstavnik OK ZKS
—	izvolitev dveh sodnic Temeljnega sodišča Celje tov. GOLOB Ivanke - Celje in ZAPU-
Za vsako hitro razvijajočo družbo so značilna občasna neskladja med novo ustvarjeno proizvodnjo in potrošnjo. Vlaganja v razširitev proizvodnje, obseg skupne in splošne porabe pa tudi osebne dohodke hitreje povečujemo kot so naše gospodarske zmožnosti To nesorazmerje se nam kaže v povečani stopnji inflacije, ki dejansko razvrednoti rezultate vloženega dela preko nevidne ponovne delitve novoustvarjene vrednosti.
Da bi prekinili ta samodejni ekonomski proces, moramo gospodarska gibanja preusmerjati kjer odstopamo cxl usklajenega družbenega razvoja. K razreševanju teh zadev moramo pristopiti selektivno, da bi s čim manj negativnimi učinki dosegli zaželeno gospodarsko ravnovesje. Zato smo v zvezni, republiški in občinski resoluciji opredelili kako bomo na krajši in daljši rok povečati donosnost našega gospodarstva. Le na-
ŠEK Terezije iz Šmarij pri Jelšah,
— rezrešnica sodnika Temeljnega sodišča Celje tov. ŠULIGOJ Igorja, zaradi odhoda na opravljanje drugih del in nalog v predzakonski posvetovalnici v
Celiu*	ANKA SIVEC
Voda za Velenje
Že nekajkrat smo poročati o pripravah za gradnjo vodovoda iz zajetja Ljubije v Velenje. Znano je, da se bori ta kraj s pomanjkanjem pitne vode. Najprej so nameravati zajetje graditi nižje Ojsterškega klanca. Sedaj pa je navedeno v lokacijskem dovoljenju republiškega organa, da se naj zajetje uredi višje sotočja Ljubije in Kramariče. Torej bo po teh napotkih zajeta voda Ljubije in ne tudi Kramariče. Naroča se dalje investitorju iz Velenja, da zaščiti območje nad zajetjem in uredi sanacijo opreme kmetij nad zajetjem, da ne bi prišlo do onesnaževanja vodnega vira. Dalje se investitorju nalaga obveza zagotoviti redno dobavo vode nizvodno od objekta za ljudi in živino. Iz tega sledi, da bo v strugi Ljubije vedno določena količina vode in torej ni nevarnosti za porabnike nižje od zajetja.
ložbe, ki jih bomo pretežno sfinancirali z lastnimi sredstvi in sovlaganji drugih zainteresiranih OZD v prednostne panoge gospodarstva, bodo zagotavljale stalen nemoten razvoj.
Za doseganje zdrave gospodarske rasti niso pomembne le investicije, pač pa tudi tehnološke in organizacijske izboljšave v obstoječi proizvodnji S tako zastavljenim razvojem gospodarstva bomo razreševali ekstenzivno širjenje obstoječe pro iz vod rje, h kateri smo se doslej tolikokrat zatekli tudi v naši občini
Pomemben člen gospodarske ustalitve je del novoustvarjene vrednosti, ki smo jo namenili za financiranje skupne in splošne porabe. Zavedati se moramo dejstva, da ta poraba neposredno ne vpliva nà gospodarsko rast pač pa je sestavni del našega družbenega standarda. Zato smatramo, da jo moramo v tem obdobju podrediti osnovnemu gospodarskemu razvoju.
Nekaj
delegatskih mnenj o zaposlovanju
Ko so na eni zadnjih sej družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Mozirje razpravljali o dokaj perečih vprašanjih zaposlovanja pri nas, smo med drugimi poslušali tudi tele misli, ki jih je nakazal delegat Franjo Pajk. V svoji pripombi se je omejil na stanje v lesni industriji Tu iščejo delavce s končano osnovno šolo. Postopki v proizvodnji so takšni, da se delavec med delom izobražuje in si pridobiva ustrezne kvalifikacije, kar je odvisno pač od dela, ki ga opravlja. Pri tem seveda stremijo, da bi spoznal vse delovne prijeme. Preko Delavske univerze izobražujejo vsako leto dokajšnje število delavcev. Srečujemo se tudi s stanjem, s katerim niso zadovoljni Veliko število zaposlenih nima niti osnovne šole, zato se trudijo, da bi jih došolali Posebne težave nastopajo pri zaposlovanju delavcev iz sosednjih republik. Od 115 novo sprejetih je kar 60 % delavcev drugih narodnosti. Gre za težave okoli znanja jezika, izobraževanja v njihovem jeziku, zagotovitve stanovanj in podobno. Prav zato bi morati napeti vse sile, da že v osnovni šoli usmerjamo otroke v lesno industrijske poklice, in bi tako uspeli zagotoviti domačo delovno silo. Pa bi odpadle vse omenjene težave.
Delegat Edi Herman pa je načel vprašanje štipendiranja. V tem je videti vrzel Menil je, da nimamo ustreznih kadrovskih strokovnjakov v združenem deltu Namreč, zasedbe teh pomembnih delovnih mest so trenutno v glavnem neustrezne. Sploh se premalo trudijo za človeka. Včasih pa je temu kriva zastarela miselnost, ki je še marsikje prisotna, ko se naloge teh služb smatrajo kot ' izrazito pisarniška opravila. Že pri načrtovanju investicij je treba upoštevati naložbe v kadre. V nadaljevanju pa je govoril o velikih težavah s katerimi se srečujejo v gozdarstvu. Primanjkuje precej delavcev za gozdarska dela.
Nina Vršnjak pa je kot delegatka opozorila na to, da nekateri poklici niso dovolj prisotni po naši krivdi Navedla je primer, ko je neka kmečka deklica iskala pri nas štipendijo za Višjo agronomsko šolo, ker je ni dobila v naši občini jo je iskala v Žalcu, tja bo morala potem tudi v službo.
Še več drugih delegatov je s svojimi mnenji in stališči pripomoglo k temu, da so sprejeli sklepe, ki bodo v bodoče zagotavljali če bodo izpeljani, boljše stanje v kadrovskih zadevah. Poudarili so končno tudi potrebo po večjem povezovanju kadrovskih služb v združenem delu z občinsko kadrovsko službo.
To pomeni, da bo morala v svoji rasti zaostajati za povečanjem dohodka.
Osebni dohodki so pogoj in posledica gospodarenja. Skrajni cilj nas vseh je čimvečja potrošnja in s tem zadovoljitev potreb. Da bi se temu čimbolj bližali pa je potrebno v tem obdobju sorazmerno večji del novoustvarjene vrednosti nameniti za razširitev proizvodnje ne pa za povečanje osebnih dohodkov. To pa ne pomeni zaostajanje realnih osebnih dohodkov, pač pa pomeni doslednejšo odvisnost od naše storilnosti. V tem pa je tudi bistvo sedarne gospodarske ustalitve. Vsakdo bi se moral vprašati s čim lahko pripomore k zmanjševanju stroškov. Ta razmišljanja pa moramo vključiti v naša načrtovanja v TOZD in KS.
Le na ta način bomo naše misli spremenili v dejanja in gospodarska ustalitev bo naša nova delovna zmaga.
ANTON VRHOVNIK
Naši napori za ustalitev gospodarstva
Bralka piše in predlaga
Bralka iz Radmirja nam je napisala pismo, v katerem najprej pohvali vsebino našega lista. Pravi, da ga bero prav vsi v dolini, zato želi svetovati, da se naj v njem objavljajo dežurstva veterinarjev in zdravnikov. Upamo, da bomo v bodoče to tudi storili. Povezali se bomo z obema službama in se potrudili dobiti podatke o tem. Res, prav misli bralka, ko piše, da so ljudje včasih v težavah, ko ne vedo na koga se obrniti v primeru potrebe po zdravniku, ali živinozdrav-niku. Pa naprej o pripombah bralke. Pravi, da se mnogo piše o kmetijstvu in živinoreji. Vendar meni, da so Radmirci prikrajšani za osemenjevalno postajo, te namreč ni in lahko tako čakaš tudi do dve uri na cesti na veterinarja, pa ti včasih mimoidoči pove, da je že odšel naprej. v
Pripis uredništva.
Zaprosili smo mg. Antona Resnika za njegovo mnenje glede vprašanja, ki ga bralka postavlja. Odgovor sledi v prihodnji številki.
Pismo vojaka
Naj vas najprej lepo pozdravim. Najlepša hvala za poslane Novice. Res sem jih težko čakal, da več zvem o tem, kako je še kaj v prelepi Savinjski dolini. Včeraj sem jih končno dobil in že danes vse prečital. Precej zanimivega sem zvedel. Zelo napredujete v kul-i turnih prizadevanjih. Tako vam ne more biti dolg čas, saj je veliko prireditev po dolini. Sedaj se najbrže počasi pripravljate na pustne norčije. Seveda mi je žal, da sem tako daleč od vsega tega dogajanja. Lepo bi bilo doma, pa tudi zato bo prišel čas! Že kar težko pričakujem novih Savinjskih novic. Ne morete si misliti, kako lepo je tu, daleč od doma prebirati vse, kar se dogaja v dolini Savinje. Se enkrat lepa hvala in prosim, da mi še naprej pošiljate časopis.
JURU HRASTNK-MOLOVNIK
Več gmotnih sredstev krajevnim skupnostim
i
Na vseh srečanjih predstavnikov krajevne samouprave je bilo vedno slišati glasne kritike na račun skopih sredstev s katerimi v teh osnovnih samoupravnih telesih v bazi razpolagajo. Letošnja predvidevanja nekoliko popravljajo sedanje stanje. Tako načrtujejo, i da bodo iz predvidenih virov zagotovili krajevnim skupnostim takšna sredstva: Moziije 11.358.673 din, Nazarje 6.692.186 din, Šmartno ob Dreti 1.737.056 din, Bočna 2.507.073 din, Gornji grad 800.761 din, Nova Štifta 784.045 din, Solčava 1.377.560 din, Luče 3.968.784 din, Ljubno 4.493.414 din in Rečica ob Savinji 2.664.619 din.
Vaški odbor SZDL Lepa njiva
Od leta 1978 imajo na Lepi njivi vaški odbor SZDL, ki ga vodi mladi kmetovalec Marko Jurkovnik. Poznamo ga kot delegata, kulturnega delavca in družbeno aktivnega krajana. Vaški odbor ima v teh časih važne naloge. Veliko je takšnega dela, ki ga je treba opraviti kar v ožji sredini. Marsikaj seveda ne gre lahko, meni Jurkovnik. Tako tudi ni bilo enostavno, ko je v kraju prišlo do nesoglasij zaradi gradnje ceste po dolini Ljubije. Kraj pa bi zaradi boljšega in uspešnejšega delovanja moral biti povezan. Da ni povsem tako so krivi posamezniki, ki nikakor ne morejo dojeti širših interesov za katere se moramo boriti. Nekateri so bdi proti gradnji šole na Lepi njivi. Vemo pa, da kraji kjer še šole ni, hitro nazadujejo. Mladi beže, saj se nimajo kje zbirati in se zato kmalu odtuje. Nujno bi bilo postaviti še reški odbor krajevne skupnosti na Lepi njivi, potem bi delo bilo uspešnejše. Doslej je bilo naše sodelovanje z občinskimi predstavniki SZDL zelo dobro, želimo, da bi tako sodelovali tudi z občinskimi možmi.
Ne gre brez pomoči
Prosvetno društvo Mozirje je bilo letos nosilec vseh priprav za otvoritveni večer Kulturnega tedna in za razstavo knjižnih del Vladimirja Levstika. Opravilo je tudi pbisk šol z Levstikovo besedo in sodelovalo pri proslavi in odkritju spominske plošče v Šmihelu. To so bile zahtevne naloge, ki bi jih peščica delavoljnih v Mozirju sama ne zmogla. Hvalevredno je to, da so priskočili na pomoč nekateri dijaki in učenci osnovne šole v Mozirju. Pomagali so tudi posamezniki ter seveda člani izvršnega odbora društva. Tako je uspelo vsem skupaj pripraviti prireditve, ki so bile dobro sprejete. V kulturnem programu so se posebej izkazali člani dramske skupine, pa tudi šolarji šole Mozirje in dijakinja, ki je igrala na klavir. Mnogo dela je bilo opravljenega v pripravah, to pa je bila najdragocenejša pomoč širokega kroga razumevajočih ljudi.
Razstava o Kardelju
Občinska knjižnica v Mozirju si je zadala pripraviti, skupaj z Osrednjo knjižnico Edvarda Kardelja iz Celja prikaz velikega dela našega največjega misleca samoupravne naravnanosti. Že razstava o knjižnem delu Vladimiija Levstika v prosvetnem domu v Mozirju je pokazala, da se naši občani zanimajo tudi za to zvrst kulturnih prireditev. Seveda bo imela Kardeljeva razstava neprimerno večji pomen, saj bo skušala odgovoriti na mnoga, marsikomu še nepoznana dejstva. Kdaj bodo z rastavo pričeli, bomo pravočasno sporočilu
Glavno seje odvijalo pred spomenikom padlim.
Po poteh legendarne XIV. divizije
Pred 36 leti, 6. februarja je pri Sedlarjevem prestopila XIV. divizija Sotlo in prišla na štajersko ozemlje, kjer je v enomesečnem krvavem boju s sovražniki vsak pedenj naše slovenske zemlje plačala s težkimi izgubami. Ostala je v naši zgodovini kot legendarna sila odpora!
Mladinci so tudi letos pripravili spominski pohod po sledeh te naše najznamenitejše divizije NOB. V Mozirju so vladale mrzlične priprave, ki so se pa z velikim uspehom pohoda poplačale. Naša mladina je prevzela takoimenovano četrto etapo pohoda, kije trajala tri dni inje bila dokaj naporna. Hodili smo od Zavodnja nad Šoštanjem preko Belih vod, Kramariče, Smrekovca, Rastk tja do Ljubnega ob Savinji. Pohodna brigada je štela 95 udeležencev, njen komandant je bil Janez Herman, politični komisar pa Anton Irmančnik. Na pohodu so sodelovali mladinci iz naslednjih občinskih organizacij ZSMS: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Ljubljana, Grosuplje in Mozirje. Največ je bilo mladih iz Mozirja. Pohoda so se udeležili še nekdanji borec XIV. divizije Josip Defar — Branko, predstavniki rednih enot JLA in udeleženci, ki so se sami priključili pohodu. Tega bi se z veseljem udeležilo še večje število mladih, vendar je zaradi organizacijskih težav bilo število pohodnikov omejeno.
13. februarja 1980 smo skupaj s pohodniki predhodne etape odšli iz prijazne vasice Zavodnje proti Žlebnikovi domačiji, kjer smo prevzeli prapor, pred spomenikom Karla Destovnika — Kajuha pa smo uprizorili krajši kulturni program. Zanimiva so bila pripovedovanja domačinov o dogodkih pred 36 leti, ko je na pragu Žlebnikove domačije zadela Karla Destovnika — Kajuha smrtonosna krogla. Ta izguba je bila za vse borce nepojmljiva, Slovenci pa smo izgubili obetajočega pesnika, katerega življenje je ugasnilo prej ko je utegml izpovedati vse globoke misli in čustva.
Pot nas je vodila proti Belim vodam k domačiji Razpodov-nik. Kakor včasih partizanom so tudi nam postregli s toplim čajem. V Belih vodah smo se srečali s predstavniki občinske organizacije borcev Mozirje. Osnovnošolci te prijazne vasice so nas lepo sprejeli v svoji šoli, Iger smo prenočevali
Zjutraj nas je vodila pot na Smrekovec. Bila je zelo naporna, čeprav je bil sneg zmrznjen in ga ni bilo veliko. Predstavljali smo si napore borcev, ki so se v visokem snegu z opremo in ranjenci umikali v mozirske planine. To so morali biti resnično nadčloveški napori.
Res utrujeni, premočeni in zmučeni smo nekaj pred dvanajsto uro prispeli do koče na Smrekovcu. Topla soba nam je izredno godila, posebej pa tudi okrepčila. Kmalu nismo več čutili utrujenosti in že se je čula pesem preko pobeljenih poljan. Pripravili smo bilten, oziroma kulturni program, ki je bil namenjen kot točka pred spomenikom nedaleč od Atelškove domačije. Večer na Smrekovcu smo izkoristili v vedrem razpoloženju in se med seboj do dobra spoprijateljili.
V petek smo šli na pot proti Rastkam in Ljubnem. Ta del je bil najlažji, pot je vodila ves čas navzdol in zato tudi ni bila naporna. Pri Atelškovi domačiji so nam prijazno ponudili čaj. Takrat, leta 1944, so tu prenočevali utrujeni, lačni in prezebli borci, domačija je bila prazna, domači pa internirani.
Pot smo nato nadaljevali kakih 800 m, kjer so nas pred spomenikom padlim borcem XIV. divizije pričakali predstavniki borcev z Ljubnega in drugi krajani Kulturni program je pripravila naša kulturniška skupina. Pot smo nadaljevali v Rastke. Tu so se mladinci pomerili v streljanju z malokalibrsko puško. Občinska strelska zveza je tekmovanje odlično pripravila.
Zmagala pa je 4 članska ekipa občinske konference ZSMS Mozirje. Pohodniki — komunisti so pripravili temeljito oceno pohoda in se dogovorili glede podelitve nagrad najbolj zaslužnim pohodnikom.
Na Ljubnem smo sodelovali pri zaključni slovesnosti pohoda, ki je bila izredno dobro pripravljena. Po končani slovesnosti smo v dvorani podelili nagrade pohodnikom. Dobili so jih: Josip Defar — Branko, Resnik Vlado, Ksenja Kamnikar, Ludvik Seničar, Toni Bezgovšek, vojni pošti Postojna in Pivka. Vsem iskrene čestitke za prijateljski trud in prizadevanje. Vsi si želimo, da bi legenda o XIV. diviziji ostala živa v vseh pohodnikih, pa tudi v vseh mladih Jugoslovanih.
Predsedstvo občinske konference ZSMS Mozirje se iskreno zahvaljuje za izkazano pomoč in sodelovanje pri izvedbi pohoda, občinskemu odboru borcev NOB, občinskemu štabu teritorialnih enot Mozirje, občinski strelski zvezi Mozirje, družbeno političnim in drugim organizacijam z Ljubnega pri Savinji, osnovni šoli Ljubno in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji pohoda na območju občine Morije. ANTON IRMANČNIK
Slovesnost
na
Ljubnem
Dvanajsti pohod mladih po poteh XIV. divizije se je letos zaključil na Ljubnem. Slavje je bilo veličastno tudi zaradi številne udeležbe nekdanjih borcev te legendarne divizije in mnogih koroških partizanov. Številni krajani so z veseljem pozdravili v svoji sredi tudi nekdanjega komandanta XIV. divizije Toneta Vidmarja — Luko in njenega komisarja Alojza Žokalja. Med gosti je bila tudi podpredsednica republiške konference ZSMS Vida Mikuž. Z besedami iskrenega pozdrava in dobrodošlice je predsednik krajevne konference SZDL Ljubno Jože Prislan poudaril zadovoljstvo krajanov, da je ta velika manifestacija prav v njihovem kraju. Nato je spregovorila o trnjevi poti XIV. divizije pred 36 leti nekdanja borka Nada Majcen. Poudarila je, da je bilo prav neomajno zaupanje v zmago tisto, da so borci takrat uspeli preživeti nadčloveške napore in so tako v boju dokazali svojo voljo osvoboditi slovensko zemljo.
Srečanje mladih z borci je bilo prisrčno. Tako se kuje bratstvo in enotnost ter odločnost ohraniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe.
Po kulturnem programu, ki so ga skrbno pripravili domačini, so navzoči z veseljem in odobravanjem pozdravili brzojavko predsedniku Titu z dobrimi željami za ozdravitev.
Ta dan pa so se na Ljubnem zbrali tudi člani področnega odbora koroških partizanov na svoji letni konferenci. O delu tega odbora je poročal Rudi Bajc. Njihova dejavnost je bila v preteklem obdobju zelo pestra. Čutiti pa jo je bilo v občinah Slovenske Konjice, Celje, Velenje in M ožige, to je na območju, kjer področni odbor dela. Na tem srečanju so koroški partizani zastavili delovni program za naprej. Posebno slovesno pa je bilo podeljevanje spominskih znakov, ki ponazarajajo boj koroških borcev tako na tej, kot tudi na oni strani meje.
Povsod dejavna
V Mozirju je Gelca Miklavc poznana kot malokdo. Ne zaradi tega, ker je dolga leta delala na občini, temveč zato, ker je vsakomur pripravljena pomagati. Kot dolgoletna	družb enopolitična
delavka, mati, borka in človek si je pridobila mnoge prijatelje. Njena beseda veliko pomeni. Življenje jo je izučilo, saj je doma z male kmetije na Kozjanskem inje zgolj občutila krivice takratne družbe. Zelo mlada se je odločila za aktivno borbo proti nasilju tujca.
Pozneje je končala kme-tijsko-gospodinjsko šolo. Ker je dolga leta delala v ženskih organizacijah nam je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s položajem žensk danes. Menila je, da so ženske premalo osveščene in prav v tem je iskati večkrat njih odklonilno zadržanje. Seveda so zelo obremenjene, saj se za njih ne piše 8 umi
delovni čas! Dan je dolg in sega ga v noč, pri večini žensk. Premalo se izobražujejo, zato tudi ne posegajo dovolj učinkovito v dogajanja, ki jih krepko zanimajo, kot otroško varstvo, zdravstvo, delovni odnosi in podobno. Tako gredo pogosto stvari, ki jih življenjdco zani-
Gelca Miklavec
majo, mimo njih. Več bi morali storiti v kolektivih za njihovo izobraževanje in osveščanje. Tu bi sindikati morali na čelo! V naših razmerah imajo še marsikje poleg družine zemljo, ki jo morajo obdelovati. Vse to je seveda veliko breme. Tako ostane na kraju le malo časa za žensko samo. Zato je tudi malo pobud v našem družbenem življenju s strani žensk. Tudi na odgovornejših položajih jih je vse manj, ker se pač nimajo časa ukvarjati z zahtevnejšimi nalogami. Res pa je tudi, da se še vedno dogaja, da ponekod vodstvene strukture dušijo pobude žensk, oziroma jim premalo sledijo. Končno, ženska, ali delavka, ali kmetica, ali izobraženka, je v prvi vrsti ženska. Še prevladuje miselnost, da spada v gospodinjstvo in ne v javno življenje. To miselnost bomo morali spremeniti.

KULTURNI TEDEN ZA NAMI * KULTURNI TEDEN ZA NAMI * KULTURNI TEDEN ZA NAMI
0 dobrem semenu
Kulturna skupina 00 ZSMS iz Nazarja v Molieru - Scanarel ali Namišljeni rogonosec. Igrali so v Kokarjah. (Posnetek A. Žvipelj)
Kultura med delavci
Nazarsko kulturno življenje je kakor kašča, bogata kašča suhega žita (ki prikrito živi).
Prikrito življenje uporabljajo organizmi za preživetje neugodnih življenjskih pogojev, npr. zi-
Na večer otvoritve V. Kulturnega tedna v Mozirju. (Posnetek Niko Mlakar)
V. Kulturni teden je za nami
Kultura povezuje ljudi, narode, države, kontinente_______Po-
staja nepogrešljiv člen v verigi sleherne družbe. Zagotavlja vez preko vseh drugih okoliščin, ki sicer lahko delujejo razdiralno. Torej je v njej nekaj veličastnega in prav zato človeštvu tako potrebnega duha spravljivosti. Mnogo podobnih misli bi lahko nanizali, ko utemeljujemo globok pomen omike vsakogar izmed nas in vseh narodov sveta.
V naši občini smo pred petimi leti začeli bolj organizirano spodbujati kulturno dejavnost. Kot se spominja predsednik • ZKO občine Mozirje Anton Venek, so bili začetki skromni.,.. Vsak začetek pač pomeni neko negotovost glede nadaljevanja. Vendar, v tem je bil naš začetek dober. Dobro zastavljen. Ko se oziramo nazaj v dogodke zadnjega kulturnega tedna smo lahko zadovoljni.
Vsaj nekaj je jasno. Povsod je bilo dovolj dobre" volje za sodelovanje, povsod dovolj ljudi, ki so radi žrtvovali svoje proste ure, da bi z igro, petjem, ah glasbo razveselili soljudi. Zato je bil program pester in poln. Ne gre ob tem zapostaviti resnice, da se za njim skriva neprecenljiv delež naših kulturnih delavcev v dolini. Kajti, domala v vsel^krajih se je nekaj dogajalo, povsod so na nek način čutili kulturni utrip. To pa ni mala stvar. Nekateri so celo menili, da je program preobsežen, da je preveč prireditev in podobno. Kakor kdo, pravimo. Vendar je sedaj na dlani, da so naši občani hvaležni vsem, ki so s svojim trudom doprinesli k velikemu
uspehu! To pa je končno tisto, kar smo hoteli in iskreno želeli. Igrali, peli in govorili smo zato, da bi vse to seglo v sleherno hišo naše doline in da bi v slehernem srcu zapustilo odmev, ki oplemeniti človeka in duha. Ob vsem tem ni nazadnje omeniti dejstvo, da so prav ljubitelji največ prispevali k uspehu, da so člani naših društev storili svoje!
Vse drugače gre ocenjevati podobne dogodke tam, kjer je glavni delež prizadevanj posledica poklicnih kulturnih delavcev. Tudi njih delež je velik, vendar po pravici, ni povsem primerljiv z napori tistih delovnih ljudi, ki po težkem vsakda- -njem delu najdejo čas za razne ljubiteljske dejavnosti v kulturnih skupinah društev.
Vsaka stvar ima dve plati. Zato je dobro povedati, tudi senčno stran, ki morda ne kaže tako vesele podobe. Če pridejo v nek kraj, ki je v preteklosti slovel, kot kulturno razgiban, pevci, da bi s svojo pesmijo razveselili poslušalce, teh pa je le 14, potem je treba reči, da je nekaj narobe.
Morda se ob tem zamislijo gostitelji. Mnogo truda je treba za dobro pripravljen koncert, potem pa se tako obnašamo, kot, da ga v kraju ni. Ali morda niso zaij ljudje vedeli? Drugi primer.
Mladi so se potrudili in pripravili v okviru mladinske organizacije v Nazarjah zahtevno delo Moliera.
Predvajali so ga v Kokarjah pred komaj 50 gledalci. Zakaj? Saj je v preteklosti prav ta kraj pokazal veliko
Ob stoletnici — Lacko in
dobre volje za delo na kulturnem torišču. Kaj je zatajilo?
Vsekakor, takšni primeri niso običaj. Odlični gornjegrajski igralci so nastopali v Mozirju. Niso bili zadovoljni z obiskom.
Tu bi se dalo opravičiti skromno udeležbo z neprimerno uro pričetka igre in morda s prvo, pomladno lepo nedeljo.
Morda bi še lahko govorili o posameznih primerih slabšega obiska. Eno je pribito res! Trud mnogih kulturnikov je najlepše nagrajen z dobrim obiskom.
Morda bi o tem razmilili, ko bo v bodoče obiskala vaš kraj kakšna kulturniška skupina.
Ne gre podcenjevati kakovosti prireditev, ki so bile v tem letu na sploh zadovoljive. Tudi izbor prikazanih del je bil, denimo dramska dela, bolj zahteven. Težji in prav zato uspešnejši!
Najvažnejši smoter našega tedna je nedvomno v tem, da se društva med seboj povežejo. Da torej z združenimi močmi predstavimo naše delo javnosti. Da je pri tem zajetih čimveč krajev naše doline.
Ne gre pozabiti, da sleherno povezovanje pomeni večjo učinkovitost in medsebojno spoznavanje.
Primeroma postavimo vez med društvoma v krajevni skupnosti Mozirje. Tako so šmihelski pevci sodelovali na prireditvi v Mozirju, mozirski kulturni delavci pa so pomagali pri proslavi in odkritju plošče Vladimirju Levstiku v Šmihelu. _
Prav v tem tiči morda še večji bodoči uspeh!
Žitno zrnje je dober kapital. Če ga pametni obrača, (seje) se mu večkrat obrne; da pa se iz speče tudi potica, hm, dobra potica. Vendar, če ješ potico na račun semena, je ne boš dolgo!
Razvesleljivo je, da kani biti nazarski zimi konec. Obiskujejo nas že prve lastovke, znanilke pomladi. Sicer pa, pošteno je pokazala svoje zobovje v stranskih (negativnih) učinkih pospešene industrializacije in urbanizacije. Zopet se je pokazalo, da razvoj proizvajalnih sil prehiteva produkcijske odnose. Živimo, kot da bi bili kraj brez zgodovine. Pa jo imamo — bogato kulturno dediščino imamo samo zavedamo se ne.
Preveč žita iz sicer vedno večje in po verjetnostnem računu tudi bogatejše nazarske kašče porabimo za peko, le tu in tam se izmuzne skozi špranje zaledenelih odnosov kakšno seme za setev. Mar lahko klub uje eno samo drevo vihaiju?
Prav je, da dobro živimo, a ne potrošniško le z rokami in želodcem. Kvaliteto je možno mimo zaostrovanja pogojev doseči tudi s primernejšimi načini, npr. z množičnostjo, ki se je poslužujejo tudi športniki. Vendar bi bilo škoda, če ne bi znali izkoristiti kvaliteto semena optimalno. Ranjencu je napač-
Levstik v češčini
Znano je, da so nekatera dela Vladimiqa Levstika prevedena tudi v češki jezik. Vendar ni bilo znano, niti literarnim delavcem, da so na Češkem 8. maja 1977 v Šumperku igrali Gadje gnezdo v dramatizaciji Herberta Gruena. Naš rojak Milan Veniš-• nik, kije služboval v konzularni službi na Češkem je opozoril na to dejstvo. Bil je namreč kot jugoslovanski predstavnik povabljen na predstavo, ki jo je pripravilo tamkajšnje poklicno gledališče. Prijazno nam je odstopil tudi gledališki list, tako, da imamo tudi v tem dokaz. Kako velik pomen so Čehi posvetili Levstikovemu delu, kaže to, da so Kastelko igrali ob obletnici osvoboditve v sklopu slavnostnih prireditev.
Prosvetno društvo Gornji grad je pripravilo gledalcem in prijateljem dramske dejavnosti obsežno pojasnilo o samem delu Ivana Potrča in o tem zakaj so se odločili prav za to zvrst dfamske igre.
Z dramo LACKO IN KREFLI udejanjamo tisto našo programsko usmeritev, ki želi gledalce seznaniti predvsem z deli iz življenja slovenskega kmečkega človeka skozi različna obdobja naše pretekle in polpretekle dobe. V ta sklop sodijo zlasti naslednja že uprizorjena dela: Samorastniki, V Ljubljano jo dajmo, Razvalina življenja, Kreflova kmetija, Vdova Roslinka, Ko bi padli oživeli.
Kreflova kmetija je prvi del dramske trilogije o Kreflih, ki jo sestavljajo tri tridejanske drame: Kreflova kmetija (1938), Lacko in Krefli (1949) in Krefli (1953). Njen avtor, pisatelj in dramatik Ivan Potrč seje s temi dramami uvrstil med vodilne ustvarjalce socialnorealistične smeri.
Zakaj smo to delo odrsko oživili? Prepričani smo, daje kljub določeni časovni odmaknjenosti ali prav zara-
di nje računati na odmevnost dela pri občinstvu. Starejši gledalec, kije živel v teh usodnih časih, bo čustveno in razumsko podoživljal bojazni, notranje in zunanje spopade ter usode, zlasti kmečkih ljudi, ki jih je sprožila vojna vihra. Mlajšemu gledalcu bo igra zanimivo pričevanje naši zgodovini. Tako prvega kot drugega pa bo morda vzpodbudila k razmišljanju o še neki, občečloveški dilemi, ki se ob tem delu dovolj zgovorno ponuja, to je: koliko seje človek ob neki usodni preizkušnji zmožen iztrgati iz sebe, se iz svojega jaza dvigniti nad osebne interese za višje cilje, na primer za svobodo, za lepše življenje svojega ljudstva in vsega sveta.
Letošnje leto praznuje gornjegrajsko prosvetno društvo stoletnico svojega obstoja. Leta 1880 je bila v Gornjem gradu ustanovljena čitalnica. V njenem okrilju je vzklila in se nato neprekinjeno nadaljevala kulturno prosvetna dejavnost v kraju. Med drugim želimo tudi z našo uprizoritvijo počastiti ta kulturni jubilej našega kraja.
vzidali na rojstni hiši književnica Vladimiqa Levstika 3>ominsko ploščo. Uvodne misli je podal domači kronist Lovro Goličnik, ki je nato ploščo tudi odkril.
V	združenem delu se le malo lge potrudijo, da bi storili tudi kaj za delavčevo kulturno obzorje, kot v Elkroju, tovarni, ki zaposluje pretežno ženske. Že nekajkrat so opozorili glede tega nase. Letos so se vključili v kulturni teden s svojo prireditvijo. Pripravili so razstavo akademskega slikarja Lojzeta Za -volovška in se hkrati spomnili književnika Vladimiqa Levstika. V svoji sredi so zaupali naloge in skrb za kulturno delo mladim delavkam, tako imajo torej določeno, kdo se briga za kulturne prireditve v kolektivu.
V	uvodnih besedah je direktor Ivan Kramar med drugim dejal: Za trenutek smo zaustavili naše stroje in odvrnili našo pozornost od našega vsakodnevnega dela, ki nam je sicer v zadovoljstvo in daje smisel našemu življenju. V Elkroju vlada prepričanje, da ni dovolj, če našega delavca — samoupravljalca razvijamo samo enostransko, če mu neprenehoma govorimo o delu, disciplini, produktivnosti dela itd.
’ Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo delali letno ur več zato, da bomo lahko imeli v letu med delovnim časom nekaj kulturnih prireditev, ki naj duhovno bogatijo delovnega človeka.
Duhovno bogatejši delavec bo gotovo tudi lažje odločal o bistvenih vprašanjih, ki jih srečuje v vsakodnevnem življenju in procesih samoupravnega odločanja.
Naše življenje bo bogatejše, če bomo čuli in videli
na prva. pomoč škodljiva, če pa izostane, tragična! Nekateri (=mnogi) se nekam dolgo „ule-žavajo”. To bo čistega semena! A seme je treba tudi posejati. Napolnimo si sejalnice!
9. februarja nas je v Kokarjih obiskal eden največjih svetovnih komediografov Moliere s svojim SGANARELOM ALI NAMIŠLJENIM ROGONOS-CEM v zasedbi kulturne skupine 00 ZSMS Nazarje. A glej ga zlomka, Nazarčani (tisti za zapečki in šanki) so se v svoji skromnosti potrudili, da jih ni slučajno zadela katera umetni--kovih besed. „Da jih bom jaz (kdo pa si ti tisti jaz) hodil gledat, kako se narejajo! Ja skoke bi pa rad videl, na ta večji skakalnici bodo.” (na Ljubnem — opomba V. Ž.) „Čuj, a greva vkup”! Razmeram le kaže več
luči. Vseeno je bilo navdušenje tolikšno, da je že na samem začetku počila ena petarda. Tudi to je zanimivo. Ker ena lastovka še ne prinese pomladi, so se zbrali tudi pevci in baje jim hočejo tudi ženske „vlogo držati”. To je razveseljivo.
Želimo si čim več sonca in topline, saj lastovice so ptice naših krajev. Pomagamo jim in pritegnimo jih domov.
V razmislek pa nekaj Cankarjevih besed iz povesti Martin Kačur.
„Če je taka, mi pa precej razložite, zakaj je v tem zakletem j kotlu tema in mraz in blato, ko že po vsem drugem svetu sonce greje? ”
Žrno skušal pridati!
VELJKO ŽVIPELJ
pa tudi razumeli tisto, kar nam pripovedujejo dela naših umetnikov, znanstvenikov itd. Saj so ta dela vendarle namenjena nam delavcem, pa nikomur drugemu.
Neprecenljiva škoda pa nastaja ob dejstvu, da gre mnogo tega, kar je namenjeno nam, neopravičeno mimo nas ...
Naj zaključim v globokem prepričanju, da bo to predah med dvema delovnima dnevoma, ki smo ga namenili kulturi, prispevek, da bomo jutri in v prihodnje prihajali na delo z veseljem in spoznanem, daje kultura del nas samih in umetniška dela namerjena za delovnega človeka.
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnična urednika Niko Kupec in Dudšan Lazar
—	Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon 063-830-017
—	Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56
—	Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, ob-
jave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1 772 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na ^promet proizvodov.
LULTURNI TEDEN ZA NAMI * KULTURNI TEDEN ZA NAMI * KULTURNI TEDEN ZA NAMI
Odličja so prejeli . .
Na zaključni prireditvi v Gornjem gradu so prejeli zlato plaketo s priznanjem zaslužni kulturni delavci naše doline. To slovesnost odlku-je doživeto sodelovanje navzočih v dvorani, ki so vsakega izmed odlikovancev toplo ^pozdravili. S tem so javno potrdili izbor posebne komisije, ki na predloge prosvetnih društev in zveze kulturnih organizacij odloči o tem, kdo zasluži to visoko priznanje. Letos so dobili odličja:
Anton Acman, Šmihel Franjo Cesar, Mozirje Linko Mrevlje, Mozirje Ludvik Završnik, Rade-gunda
Zdravko Rastočnik, Na-
ob Savinji
Jože Miklavc, Bočna Lenka Kralj, Ljubno Moški pevski zbor Luče Jože Venišnk, Gornji
grad
Aci dr. Urlep, Gornji grad Odlikovancem iskreno čestitamo in želimo v bodočem delu dosti uspehov!
zarje
Ivan
Grobelnik, Rečica Med podelitvijo odličij v Gomem gradu
Zanimiva
dediščina
Arhiv starih listin in fotografij pri Kulturni skupnosti občine Mozirje si prizadeva zbrati čimveč izvirnih dokazov o življenju v dolini nekdaj. Treba je takoj povedati, da se občani vse bolj odzivajo in prinašajo v zbirko marsikaj, res zanimivega. Tako je pred časom prinesel Jože Basti — Tonk iz Deve zaščitno listino izdano leta 1774 v Gornjem gradu. Takšen dokument je izredne važnosti, saj lahko posluži kot temelj raziskavam takratnih odnosov med gospoščino in kmeti — podložniki. Verjetno je podobnih listin po naših hišah še dosti. Zato bi bilo prav, da se shranijo v arhivu, ki je dostopen javnosti in pomeni zametek javne zbirke naše občine. Če bomo vsi po svojih močeh pomagali, da se obogati, bo to nov kulturni korak naprej v dolini. Zato prosimo, da ne zavržete kakršnihkoli starih revij, brošur, poročil, obvestil in • fotografij. Sporočite, če imate kaj primernega za občinsko zbirko kar našemu uredništvu.
ravo Simona, pokazala kako se igra
si
, Od ust do ust je šel ta vzklik, !ko smo zapuščali predstavo PD Mozirje Gadje gnezdo. Bravo, Simona, pokazala si, kako se s igra! (Glavno vlogo, mater Kastelko, je igrala Simona Vje-stič.)
I Ne bi bil rad predrzen, toda rad bi vprašal, kje je pravzaprav (čar njene igre; zakaj smo si bili vsi edini: ta ženska se pa zna napravljati po odru!
Vsekakor je ena njenih glavnih odlik - KONTRASTNOST. Nenehno spreminjanje način igovora, spreminjanje mimike, kretenj, gibanja ... Spoštljivo globok razpon od surovine podivjanosti do ljubeče umirjenosti, od grozljivega vpitja do nežnih izrazov ljubezni. Upa si, kar ; si upajo redki igralci - divjati, kričati, furmansko preklinjati in ostro zapovedovati. Vse to j dela njeno igro barvito in zani-imivo ter onemogoča spanje in ■ zehanje po dvorani, fi ■
j
Naprej! Simona tudi NE TEATRALIZIRA! Na odru je pristna in naravna, in če je tre-jba povedati, daje trava zelena, pač pove — trava je zelena in pika. Nič se pri tem ne pači, nič ne dviguje glasu, ker je trava
pač zelena in to ni nobena težka katastrofa. To njeno lastnost velja hvaliti zato, ker je najti mnogo „igralcev14, ki so sposobni prav to zoprnost teatralizirati in nategovati nedolžne stavke: TRAAAVA JE ZEEELEEENA-AA!!! Ah, oh in sploh!!! Ah, oh in sploh, kako težko je biti takrat v dvorani!
Še mnogo zanimivega je moč opaziti ob vlogi Simonine Ka-stelke. Vzemimo — IGRANJE ŽALOSTI. Ne vem od kod so nekateri igralci sveto prepričani, da je odrska želost to, če ima igralec povešeno glavo, povešeno do te mere, da sam sebi gleda pod brado. To sicer je žalost - prava igralska tuga je — toda naravna žalost to ni! Ka-stelka je ob smrti dveh sinov žalostna do norosti, ampak Simona vendarle nosi ves čas glavo pokonci. In njena žalost ni zato nič manjša. Svoj obup zna izraziti s kretnjami, z mimiko, z glasom, kar so vsekekor prepričljivi in gledališko bolj učinkoviti prijemi.
STRMENJE V SOGOVORNIKA. Če se z nekom pogovarjamo, ah ga res lahko ves čas gledamo v oči? Kje pa! Nikakor! Pogled iz oči v oči vzpostavi med sogovornikoma tako
močan kontakt, da ga vzdržimo le nekaj hipov, in še to le ob izražanju zelo tehtnih misli ali globokih čustev. Zanimivo, da Simona zeko na redke čase pogleda proti svojim sogovornikom. Toda kadar pogleda, se ji oči toliko zabliskajo, da takoj uvidimo, aha, sedaj gre pa zares.
HISTERIJA, MIMIKA in KRETNJE. Kdor je napet, razburjen ali histeričen (tovrstni prizori v gledališču prevladujejo),išče strelovod svoje napetosti v nenehnih (in večinoma brezkoristnih) opravkih. Kdor je razburjen, ne stoji kot bukev štor in roke mu ne visijo kot strgana marela, marveč je obupno aktiven; če drugega ne si mečka srajco, ali buta s črepinjo ob zid.
Vse to smo videli pri Simoni in smo rekli: kako naravno igra!
In videli smo še kup drobnih domislic, videli smo odlično odigrane in psihološke utemeljene prehode iz enega čustvenega stanja v drugo, videli smo igranje premorov, ki si jih sicer nihče ne upa (ali ne zna) igrati, in bilo je še več takega, za kar kličemo: Bravo, Simona!
itelka (Simona Vjestič) in Zinka (Marjana Skomsek) v 7. sliki " ja gnezda na večeru, ki je bil posvečen spominu Vladimirja '.a v Mozirju — Režija Fran Cesar. (Posnetek: Niko Mlakar)
(
Neodgovoren odnos
Že večkrat smo opozarjali na izredno pomembnost kulturne dediščine. Sem, seveda spadajo vse vrste dokumenti, ki izpričujejo delo, obične in odnose med našimi predniki. Zgodilo se je tole. Nekdo je preko 40 let varoval izredno zanimive pisane podatke ter jih zaradi visoke starosti končno zaupal družbeni delovni organizaciji. Mislil si je, da bodo tam najbolje shranjeni in ohranjeni. Vsakdo bi sklepal, daje mož pravilno ukrepal. Pa se pokaže, da se je zmotil v svojem
zaupanju. Nekdo od ljudi, ki so jim bili dokumenti dostopni, je svojevoljno dal nekaj teh zasebnemu zbiralcu. Zakaj - bolje, da ne iščemo odgovora. Najbrž pa niti pomisliti ni, da je storil s tem dejanje, kije vsega obsojanja vredno. Ne samo do človeka, ki je dolga desetletja bdel nad podatki in jih skrbno čuval. Tudi do družbene skupnosti se je takšen radodaren človek postavil v položaj, ki kaže, da nima niti osnovnega čuta odgovornosti
Ena redkih delovnih organizacij, ki seje vključila s svojim programom v kulturna prizadevanja, je Elkroj Moziije. Prizor ob otvoritvi razstave slikaija Lojzeta Zavolovška je posnel Niko Mlakar.
Razstava knjižnih del Vladimirja Levstika je presenetila, saj mnogi obiskovalci niso poznali dela našega rojaka. Prizor kaže prof. Vlada Novaka, ki je razstavo odprl v iazgorovu z domačimi ljubitelji kulture. (Posnetek: Niko Mlakar)
Naj mi bo dovoljeno zapisati še eno misel! Z letošnjo dram-deo bero smo lahko zadovoljni! Pretresljiva Potrčeva drama Lacko in Krefli, že omenjeno Levstikovo Gadje gnezdo in igriva Molierova komedija(ic)a Namišljeni rogonosec so dela, ki nam imajo in nam tudi hočejo nekaj povedati. Zaradi večmesečnega truda ustvaqalcev so tudi umetniško na višini, predvsem pa se vidi, da niso bila postavljena na oder le zato, da bi malo „afne guncali.“ Lahko smo veseli!
V marcu pa se obetajo še nove predstave: v Šmartnem ob Dreti Partljičeve Ribe na plitvini, na Rečici pa Cankaijev Idealist Martin Kačur ter zabavna monodramma Sladko vince piti...
Če prištejemo še trud in napore Za pravdo in srce v Novi Štifti, bomo lahko nad letošnjim repertoaijem ponosni. Želeti je le še to, da se katera naših predstav uvrsti na Srečanje amaterskih gledaliških skupin celjskega področja.
FRANC BIDER—KREFL
Odlično so zaigrali godbeniki Občinske godbe na pihala na koncertu v Mozirju. (Posnetek: Niko Mlakar)
Trške pravice
Premalo vemo o življenju v nekdanjih trgih. Premalo tega je tudi zapisanega. Vendar so nekatere stvari, ki pričajo o dogodkih iz tistih dni ohranjene. V Moziiju je bila najdena listina o podelitvi trških pravic iz leta 1793. Franc in Marija Kokalj — Žovlje sta z več drugimi dokumenti listino predala arhivu Kulturne skupnosti. Takšne listine bodo, takoj ko bo njih število ustrezno, razstavljene. Seveda so pa ža sedaj na voljo študentom, ki pripravljajo razne naloge. Prav sedaj dela mladi pravnik na tem, da bo pripravil diplomsko nalogo iz osvobajanja naših kmetov v fevdalnih časih.
Več v izvoz
Sedanja gospodarska gibanja in potrebe bodoče usmeritve narekujejo tudi našim gospodarskim organizacijam večjo usmeritev v izvoz svojih izdelkov. Vemo, da uspešen vir deviz, pomeni tudi lažje možnosti uvoza potrebnih surovin in drugega. Iz podatkov po načrtih naših OZD za leto 1980 razberemo bistvene premike v boljše. Skratka, prilagajanje gospodarskemu trenutku. Tako načrtujejo v Glinu za 156 %, v Elkroju za 90 %, v Smreki za 176 %, v TOZD Mali gospodinjski aparati za 61 % in v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi za 41 % večji izvoz. To povečanje je razumeti v primerjavi z oceno izvoza iz leta 1979.
Kmetijska šola v Mozirju?
Kmetijstvo je v naši občini izredno važna gospodarska panoga, zato je odločitev o tem, da se prične načrtno šolati bodoče kmetovalce na mestu. Kmetijsko izobraževalni center Celje je pripravljen ustanoviti takšen oddelek v Mozirju, stroške pa bi pokrivala izobraževalna skupnost Agroživilstva. Predvideva se, da bi pouk trajal deset mesecev, to je 35 tednov po trideset ur. Pričeli bi v pomladnih mesecih, nadaljevali pa v jeseni in preko zime. Zaželjen je tudi vpis deklet, saj bodo ta lahko izbrala pouk gospodinjstva. Sola bi dala poklic „usmerjeni kmetovalec”. Učenci prispevajo za stroške izpitov okoli 300 dinarjev.
Prijav je veliko. Delavska univerza Mozirje zagotavlja prostore v osnovni šoli. Splošne predmete bodo podučevali domači prosvetni delavci, strokovne pa učitelji šentjurske kmetijske šole in strokovnjaki zadruge. Zaradi visokih stroškov so morali odložiti pričetek na jesen. V zadrugi so nam povedali, da pričakujejo izdatnejšo pomoč republiške izobraževalne skupnosti in da je z veliko verjetnostjo računati na to prepotrebno šolo v Mozirju.
Marljivi kot čebele
Znana je zagnanost čebelarjev v naši dolini Na zboru čebelarske družine v Gornjem gradu so ugotovili, da je še premalo čebelarjev vključenih v njihove vrste. To zavira skupne napore za preprečevanje čebeljih bolezni in druge organizirane pristope. Zbora sta se udeležila Jože Šlander, kot predstavnik republiške zveze in Srečko Lamut iz občinske zveze. Navzoči so prisluhnili predavanju o nevarnosti bolezni in njih preprečevanju. Iz pasišč zunaj občine so k nam prinesli razne nevarne bolezni, ki jih bomo morali hitro in učinkovito zdraviti, sicer bodo v nevarnosti naši panji Ob tem je nujno opozoriti občane, da pomagajo pri borbi proti okužbam. Vsak čebelar, ki bi želel pripeljati čebele na pašo, mora predložiti lastniku zemljišča potrdilo o zdravstvenem stanju čebel. To je v skladu s predpisi, zato je treba nasvet upoštevati. Za kršilce so predvidene stroge kazni Člani družin bodo pregledovali potrdila pri lastnikih zemljišč, zato naj ti upoštevajo določila zakona, ki tako velevajo!
JOŽE FAŠUN
Ali veš ...
da je tudi tvoja zanimiva ptičnica v okras našemu okolju, da je kužno znamenje na Papeževem v Lokah še ohranilo prvotne freske (slike na omet), ki jih bomo videli kmalu obnovljene, za kar si prizadeva turistično društvo v Mozirju, da še vedno drži lepa stara slovenska navada, da so rezljana vrata domače hiše, ne samo okras hiše, ampak tudi ponos vsakega dobrega gospodarja,
da je že mnogo primerov v Gornji Savinjski dolini, ki so res vredni posnemanja - stara vhodna vrata so prvovrstno obnovljena, da je že na kmetijah opaziti čudovito rezljana nova vrata, natančno po prejšnjem starem vzorcu.
da bo že kmalu bela vrana tista hiša v naši dolini, ki še ni uredila (očistila in prebarvala) vhodnih vrat, da je portal (ponavadi kamniti okvir, ki nosi vrata) marsikatere kmečke in meščanske hiše z letnico in začetnimi črkami gospodarja, ponavadi iz zelenega kamna, ki je prava posebnost naših krajev,
da mnogi v dolini Novice, ne samo berejo, ampak tudi kakšen naš nasvet uresničijo, na kar smo seveda tudi zelo ponosni,
da nas pomlad že vabi in marsikaj je potrebno še urediti in olepšati in zato pohiti z delom -= tudi ti!
Obnovljena vrata na Ljubnem /kmetija Budna/
Prizor s kviza ob 25 letnici Smreke v Gornjem gradu
Stabilizacijsko
ravnanje
Smreka v Gornjem gradu je praznovala 25 let obstoja. Dogovorili so se, da bodo praznovali, vendar v skladu s trenutkom časa — stabilizacijsko. Povzemamo iz vsebine članka v njihovem glasilu naslednje.
Zavzeto je bilo stališče, da praznovanje bo, vendar le v obliki kulturnega programa, brez skupne večerje, hrupa in zapravljanja denarja. Mladi smo odločitev pozdravili, vendar spričo vloženega dela, ki ga ni bilo malo, dela 25 let — ne, ne bilo bi pravično do vseh njih, moramo najti način in čas, da se družno pogovorimo, si izmenjamo izkušnje, ki nam bodo, zlasti mladim, še kako dobrodošle, se poveselimo ... Sklicali smo izvršilne organe družbenopolitičnih organizacij in poslovnega odbora delovne organizacije ter predlagali:
1.	Praznovali bomo tako, kot smo sprejeli na zboru delovnih ljudi, vendar s to razliko,
da odpade poslovno kosilo za poslovne partnerje in podelitev plaket in priznanj jubilantom Smreke ob tej priložnosti
2.	Plakate in priznanje jubilantom bodo podeljena ob 1. maju — prazniku dela
3.	Sredstva za praznovanje, plakete ter ostalo si bomo zagotovili z delom na prosto soboto, dne 9. februarja 1980. leta
Predlog je bil soglasno sprejet. Ravnali smo kot dobri gospodarji; prisoten je dvojni učinek — večja možnost doseganja plana, čeprav gre samo za en dodatni delovni dan, stabilizacijski ukrep in izpeljava sprejetega sklepa zbora delavcev v zadovoljstvo vseh. Prepričani smo, da smo pravilno ravnali, ter da je primer vreden posnemanja, ko gre za tovrstne jubileje in zmanjšanje sredstev reprezentance ter reklame...
----—.
Mizarstvo in tesarstvo SMREKA"
Gornji grad
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje
prosta dela in naloge:
VODJA SEKTORJA ZA TRŽENJE
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev so:
—	kandidat mora imeti dokončano visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ekonomske, komercialne oz. organizacijske smeri ali ustrezne z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	za ta dela in naloge se zahteva 5-letna praksa na podobnih delih oz. osem let prakse, če gre za kandidata z ustreznimi z delom pridobljenimi zmožnostmi
—	zahtevajo se moralnopolitične kvalitete ter potrdilo o nekaznovanosti oz., da zoper kandidata ne teče postopek
—	osebni dohodek je urejen po določbah pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
—	kandidat bo izbran k opravljanju citiranih del in nalog za dobo 4 let
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
' Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
—	višja ali srednja lesna — gradbena strokovna izobrazba ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	3 leta prakse na podobnih delih oz. pet let prakse, če gre za kandidata, ki ima z delom pridobljene delovne zmožnosti
2.	POMOC PRI VODENJU ENOTE ZA VZDRŽEVANJE
—	srednja šola; strojna ali elektrotehnična
—	3 leta delovnih izkušenj
3.	V DELOVNI ENOTI 2AGALNICA
—	dela in naloge na večlistni krožni žagi
—	specialist žagar (dveletna šola za žagarje)
—	1 leto delovnih izkušenj
4.	V DELOVNI ENOTI MIZARSTVO
—	dela in naloge nadomeščanje vseh del v mizarski proizvodnji
—	splošni mizar
—	1 leto delovnih izkušenj
Potrebujemo tudi delavce brez poklica v delovni enoti žagalnica in mizarstvo, potrebe pa so od osem do deset delavcev. Kot pogoj je samo starost 15 let in zadovoljivo zdravstveno stanje.
Osebni dohodek je skladen s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Kandidati naj pošljejo prijave na delavski svet oz. komisijo za delovna razmerja delovne organizacije Mizarstvo in tesarstvo Smreka Gornji grad, po. v roku 20 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri za posamezna dela in naloge obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri oz. zasedbi del in nalog.
V--------------------:________	- - j

if
Uspešen zbiralec narodnega blaga
Stari običaji, stare pesmi in reki, vse gre v pozabo. Če bi ne bilo nekaj naših prosvetljenih rojakov, ki so v preteklosti pridno zapisovali kaj se je nekoč dogajalo, bi bili v tem izročilu še bolj revni. Med takšne spada mozirski rojak Jože Lekše.
Kljub obsežnim nalogam, je kot prosvetni delavec vedno našel priliko in čas, da je zapisoval pripovedi starih ljudi v dolini.
v dolini, ohranil vrsto starih rt *-kov in še za marsikaj se imam/-1 niemu zahvaliti da je ostali 1 ohranjeno. Urejal je obsežni knjižno zbirko njegovega stric in književnika Franca Lekšet. ki je svoj čas župnikoval v Lu čan. Žal pa mu ni uspelo to bo»: gastvo ohraniti, saj so nevesti^ 5udje še prej, ko je utegnil ka]
pokreniti, knjige in zapise od)( V eni prihodnjih števila
nesli.
Ko je učiteljeval na Rečici in ~olč
pozneje v Solčavi je zaslutil, koliko bogatega narodnega izročila je med ljudmi. Zato se je tudi pozneje, ko je podučeval v Celju, rad vrači v dolino in zbiral, pisal ter objavljal sestavke o naših ljudeh. Mnogo tega je zapustil, njegova žena pa je z razumevanjem prepustila gradivo našemu arhivu v Mozirju. Napisal je med drugim kroniko partizanstva v Vojniku, zbral podatke o zgodovini pošte v Gornjem gradu, zapisal običaje ob raznih življenjskih dogodkih
Jože Lekše, pedagog in narod «o pisec	g
bomo objavili njegov zapis £ zgodovini pošte v Gornjem gru11 du.
Med najstarejšimi kmetijami
i
y
Že od 15. stoletja se da slediti Robanovo kmetijo v Robanovem kotu. Pa je najbrže že prej obstojala. Nekoč je zajemala kar 584 ha površine. To ogromno posest je obdelovalo kakih 18 ljudi. Seveda je treba upoštevati, da so velik del površin predstavljale planine in gore. Pri hiši je bilo okoli 20 glav goveje živine in okoli 100 ovac. Imeli pa so tudi koze, teh pa, se spominja Franc Roban, sedanji gospodar, so imeli kakih 30. Takrat so imeli pri vsaki kmetiji koze, ki so dobro izkoriščale pašo, kozliči pa so bili
•ki i' ì nisr
V Robanovi hiši že nekaj rodov nazaj igrajo na citre, tako tudi
po-
Franc Roban marsikatero skočno zaigra, sestavni del prehrane. Koze so molzli, iz mleka pa pripravljali dober sir, v „dežah” pa so ohranili „sirnek”. Zaradi pomanjkanja pastirjev so pozneje koze opuščali. Spominja se, da je pri njih nazadne pasel pastir Tomaž Prelesnik, ki so ga nazivali kar
kozar. Pasli so na Grofički po drugih planinah. Ovce potrebovale pastirja. Včasih jf bilo treba pogledati za njimi i4 jim prinesti sol. Ljudje so reki da se ovce „solijo1’. Kozliče iF ovce so sprva porabili kot hram doma, ko pa se je v Logarsf dolini začel razvijati turizem, a mnogo tega prodali tja. Ovce si posebej cenili zaradi volne, j Kranjskega so prihajali nakup« vat volno. V te kraje je najve hodil nakupovalec Stahničai tako se je imenoval. Volna sej ob vsaki priliki doma predla
Imeli pa so nekaj črnih ovac, d je bila volna siva. Koje bila pr/ ja pripravljena so poklicali tka/ ca, ki je v hiši tkal na „mrdah’ kot so imenovali statve. Tak' blago so imenovali „sukno‘ medtem, ko je bilo blago tkan iz lanu in volne imenovano „n šovna”. Tkanino so potem dai „vauhati”. To je bil postopel oplemenitve in zgostitve. Vsak hiša je torej za svoje potreb krila blago iz lastnih virov. Pa i zdravo je bilo, kot pravi Robar saj je dihalo! Gojili pa so trai lan, da so lahko iz njega pripri vili laneno prejo. Delati so piai no in vrvi. Ko je bilo pripravlj» no sukno in platno so poklica' krtača na dom (šel je v „št ro’0. Taje potem izgotovil pc trebna oblačila in srajce. Z li nom je bilo dosti dela. Sušilnicr so imenovali „fmaže”. Ljudj So takrat nosili v bližini h coklje. Poznali pa
so
ta
„cokljače”, to so bili čevlji z II ........................lil r
senim podplatom, ki je bil kovan» tako, daje močno ropij talo, ko so hodili	t
kmetija
Skoraj ni mogoče verjeti, da se Logarska dolina dviga tja do i 100 m višine. Žibovtova kmetija nosi hišno številko doline, dasiravno je na tej višini Obsega okoli 60 ha zemlje, od tega 9 ha obdelovalne. Redijo 12 glav živine in pridelujejo mleko. Franc Poličnik, Žibovt razpreda svoje misli o gospodarjenju na hribovskih kmetijah in želi kritično osvetliti določene okoliščine, ki ne učinkujejo dobro na razvoj višinskih gospodarstev. Pribije kar v naprej, da sedaj dobro živimo. Vendar so nekatere stvari neurejene. Denimo, vsaka naložba v hribih stane znatno več od podobne v dolini Tako so seveda tudi proizvodni stroški višji, saj je treba vse pripeljati iz doline, prevoz je pa drag. Res so napredki vidni, zdravstveno zavarovanje je ognuna pridobitev, ni pa še
ustrezno urejeno pokojninsk zavarovanje. Sicer pa, meni Ž; bovt, mladi bodo najbžre zače^ s turizmom, pa bo zopet vse ni* koliko drugače. Prizadelo gaj/ da je izpadel iz vrst tistih, ki j* dobili telefon. Ne more dojet5 da ga je dobil neki „vikendaS^ ki prihaja le redko sem, on pa ji ostal brez.	a
Pripis urednika:	1
«
Pozanimali smo se pri pi dročni TOZD PTT glede tel! fonskega priključka pri Žibo'i tu. Pojasnili so nam, da nikakd ni mogoče trditi, da gre v te/ primeru za nerazumevanje d‘ višinskega kmeta, pač pa j' zmanjkalo številk. Bo pa v krai kem urejeno, tako, da bo tu/ kmet Franc Poličnik kmalu de? bil številko.
Februar 1980
'M Mozirju so IVugom, kot v
lemorial
ranca Naraločnika
Smučarsko skakalni klub jjbno je v nedeljo 10. februarji pripravil tekmovanje za memorial tragično preminulega ^Jedsednika kluba Franca Nara-jčnika.
ij Pokroviteljstvo nad po-vsakoletnim spominskim Jonova njem je prevzela zveza jtlesnokidturnih organizacij čine Mozirje. Na 65-metrski alnici se je pomerilo 46 alcev iz sedmih slovenskih ibov: Ilirije, Triglava, Vele-Frama, Mislinje, Oljke iz draža in Ljubnega.
Pri tem velja omeniti, da so > Ljubenci tokrat še posebej iz-azali. Obupali niso niti ob ta-o močni odjugi in skakalnico dlično pripravili. V dneh pred tekmovanjem so opravili preko 100 udarniških ur, od tega vsaj 50 traktorskih. Sem pa niso lite te številne ure, ki so jih pri pripravljanju skakalnice opravili
tekmovalci Ilirije, ki so se teden dni pripravljali na Ljubnem.
Rezultati: ml. pionirji: 1. Verdel (Oljka) 116,1 (38, 42),
2.	Debelak (Ilirija) 110,4 (33, 43), 3. KopUšar (Ljubno) 108,6 (33, 43); st. pionirji: 1. Eržen
207.9	(56, 60), 2. Novak 204,5 (56, 57), 3. Debelak (Vsi Ilirija)
195.9	(55, 56); mladinci: 1. Tepeš 210,2 (56, 61), 2.
203.9	(58, 58), 3. Šinkovec (vsi Ilirija) 190,1 (54, 56); člani: Križaj (Ilirija) 203,3 (53, 61
2.	Širit (Triglav) 199,7 (5 61), 3. Dobrovc (Ljubno) 191,9 (55, 56).
Pokal za ekipno zmago je pripadel SK Iliriji, najbližjim sodelavcem pokojnega predsednika pa so podelili častne članske izkaznice SSK Ljubno. Prejeli so jih Jože Kralj, Ivan Debelak in Tone Dečman.
J. PLESNIK
rski tečaj Mozirju
Živahnost pod skakalnico
Športniki v Novi Štifti
tečaj. Na siki skupina s Francem


tečajniki skupine, ki jo je vodil dr. Peter Deleja e
Vzgojno-izobraževalni ' motri taborniške rganizacije
d Taborniška dejavnost uči in i^zgaja pioniije in mladince v [iduhu tradicij NOV in ljudske Revolucije, v ljubitelje narave, Jobre poznavalce naše narave in cWjenih naravnih lepot, jih uči ijpoštenosti in jih vključuje v ko-‘,ristno delo in tako družbi ko-ertstne člane. To je osnovni [smoter taborniške organizacije. 'Že samo geslo organizacije — „S prirodo k novemu človeku" nakaže osnovni smoter.
r Pionirji in mladinci, ki so ■-Vključeni v našo organizacijo, Spoznavajo bljižno okolico, i grme in druge rastline, oblikujejo iz naravnega materiala razne o izdelke, spoznavajo ptice in e druge živali, skrbijo za varstvo ■. naravnih lepot, organizirajo očiji Sevalne akcije, organizirajo podhode po partizanskih poteh,
Čeprav ima šport v Novi Štifti že določene tradicije, smo se športniki šele lani organizirali v okviru športnega društva Nova Štifta. Zastavili smo si različne naloge in cilje in jih tudi v veliki meri uresničilL
Tako so bile naše ekipe uspešne na različnih občinskih tekmovanjih, pripravili pa smo tudi več tekmovanj in TRIM akcij v okviru krajevne skupnosti. Tudi z nastopom zime delo športnikov ni zamrlo. Že takoj po novem letu smo se udeležili prvih občinskih tekmovanj. To je košarkarskega srečanja in smučarskega tekmovanja v Lučah.
V smučanju smo ekipno dosegli
2.	mesto, medtem, ko uspeh v košarki ni bil tako blesteč.
27. januarja 1980 smo v okviru KS Nova Štifta organizirali tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici, ki se ga je udeležilo 21 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel Krznar Marjan in s 36 m izenačil rekord skakalnice. Najmlajši tekmovalec je bil Gluk Rafko,
star 12 let, dolžina njegovega skoka je bila 16 m. Tako že lahko s ponosom ugotavljamo, da nastaja podmladek športnega • društva. Najstarejši skakalec je bil Repenšek Franc, star 31 let, daljava 29 m.
Organizacijski pogoji tega tekmovanja so bili zelo slabi in zaradi pomanjkanja snega smo imeli veliko težav, seveda je bilo potrebno veliko prostovoljnega dela. Ob tej priliki se zato športno društvo zahvaljuje družini Krznar - po domače Lom-šekovi in tudi vsem starim veteranom, ki so se tekmovanja uspešno udeležili.
V tem letu načrtuje ŠD pripravo več različnih tekmovanj in TRIM akcij, saj se je izkazalo, da je zanimanja za šport in rekreacijo dovolj. Seveda bodo tudi sedaj priplavali na površino številni takšni ali drugačni problemi, a ti so povspd in zato upamo, da jih bomo uspešno reševali
Tudi letos želimo uspešno sodelovati s KS Nova Štifta in ostalimi organizacijami in da bomo tako s skupnimi močmi zastavljene cilje tudi dosegli
Strelsko tekmovanje po poteh
Štirinajste divizije
organizirajo pogovore z borci, lovci, gozdarji idr., ob tabornih ognjih, kamor povabijo tudi druge občane, pripravljajo proslave in druge prireditve, pišejo razne članke, rišejo, predelujejo taborniške veščine: partizana, kurirja, pohodnika, izletnika, pevca, ljubitelja ptic, plavalca, smučarja, sankača, kuharja idr., prirejajo" izlete skupno z OO ZSMS, ZB ali ostalimi organizacijami, prirejajo razna športna in šaljiva tekmovanj a ter tekmovanja v orientaciji, lokostrelstvu in drugih igrah inse vključujejo v občinska in medobčinska tekmovanja, spoznavajo osnove prve pomoči in splošnega ljudskega odpora idr. Za zaključek enoletnega dela pa pripravijo letno taborjenje pod šotori, po možnosti pa tudi zimska taborjenja.
V letošnjem pohodu po poteh slavne Štirinajste divizije na območju občine Mozirje od Zavodenj prek Smrekovca, do Ljubnega, so se tudi strelci vključili v pohod s svojim tekmovanjem. Tako je osnovna strelska organizacija Ljubno ob Savinji s pomočjo tekmovalne komisije občinske strelske zveze Mozirje, organizirala strelsko tekmovanje z MK puško v vasi Rastke pri Ljubnem. Tega se je udeležilo sedem štiričlanskih ekip iz OK ZSMS Mozirje, Zagorje, Hrastnik, Ljubljana— Vič, Trbovlje, Grosuplje in Moste—Polje pri Ljubljani.
Najboljše rezultate in tudi prva tri mesta ekipno so zavzeli: OK ZSMS Mozirje, Ljublja-
na—Vič in Hrastnik, četrto mesto in dalje pa ekipe OK ZSMS Lj. Moste—Polje, Zagorje, Trbovlje in Grosuplje. Prvi trge najboljši strelci tekmovanja so bili iz ekip Mozirje Boršnak Miran, Hrastnika, Seničar Luka in Ljubljana—Vič Tomc Roman. Vse sodelujoče ekipe in prvi trije najboljši strelci so prejeli diplome, ki jim jih je podelila občinska strelska zveza Mozirje.
Tekmovanje je potekalo v svečanem vzdušju in z veliko prizadevnostjo vseh udeleženih, tako posameznikov, kot ekip OK ZSMS. Tako so najboljši zastopali svojo sredino na pohodu.
FRANC OMLADIČ
ESSI NOVICE 7
Rdeči križ v občini
V	sklopu občinske organizacije deluje deset krajevnih organizacij, štirje aktivi mladih članov na šolah in osem podmladkov rdečega križa. V vrste rdečega križa v mozirski občini je danes povezanih 3.632 članov in 1270 podmladkarjev. Omeniti velja tudi občno mero sodelovanja organizacij Rdečega križa z vsemi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi, z oddelkom za ljudsko obrambo pa še posebej.
Za potrebe zdravstvene vzgoje je občinski odbor v lanskem letu pripravil celo vrsto zanimivih predavanj o različnih pomembnih temah. Predavanj v posameznih krajih in na osemletkah se je udeležilo veliko število občanov, zato bodo temu področju svoje dejavnosti v bodoče namenjali še več dela in časa.
V	minulem štiriletnem obdobju se je v tečajih prve pomoči za šoferje usposobilo 882 slušateljev, dvajsetume tečaje je opravilo 186 in osem-deseturne 27 kandidatov. V krajevnih skupnostih je za nudenje prve pomoči usposobljenih 23 ekip, v delovnih organizacijah sedem in v osnovnih šolah štiri. Člani ekip vsako leto obnavljajo znanje na obnovitvenih tečajih, z velikim uspehom pa se udeležujejo različnih tekmovanj. Predlani je ekipa mozirske občine na republiškem tekmovanju zasedla odlično četrto mesto. V občini je oblikovanih tudi enajst ekip za nego bolnikov na domu. Ker so člani teh ekip le delno usposobljeni, bodo do konca marca zanje pripravili posebne tečaje, precej članov Rdečega križa pa bodo usposobili še za poizvedeno službo.
Najlepši preizkus znanja in usposobljenosti je bila vsekakor lanska akcija Nič nas ne sme presenetiti. Člani Rdečega križa so se resnično izkazali, čeprav
velja povedati, da je končna ocena opozorila tudi na vrsto pomanjkljivosti, ki bodo seveda koristen napotek za boljše bodoče delo. Dejstvo je torej, da uspehi članov Rdečega križa v mozirski občini ne uspavajo in si bodo v bodoče še bolj prizadevali, da bi za nudenje prve
pomoči in za nego na domu usposobili čim več nerazporejenih prebivalcev.
V mozirski občini je preko 1500 krvodajalcev, vsako leto se jih akcij udeleži več kot polovica, načrtovano količino-darovane krvi pa ob vsaki akciji presežejo. V zadnjem obdobju so v Gongi Savinjski dolini zbrali 7.520 kilogramov oblačil in obutve in pri tem so se seveda najbolj izkazali mladi člani Rdečega križa na polah in podmladek. Pri zbiranju oblačil in obutve se srečujejo z velikimi težavami, saj v vsej dolini ni na voljo primernega skladišča. Morda še podatek, da so otroci v - štiriletnem obdobju zbrali skoraj 62 ton starega papirja, izkupiček pa s so vsako leto namenili dejavnosti podmladka, ki ji vsebinske pestrosti zagotovo nejmanjka.
Ena izmed najpomembnejših delovnih nalog članov Rdečega križa je vsekakor na področju socialnega skrbstva. Aktivisti Rdečega križa sproti odkrivajo vse vrste problemov in primerno obiskujejo in jim nudijo vso potrebno pomoč. Starih in osamelih ljudi se spomnijo ob različnih priložnostih, enkrat na leto v vsakem kraju pripravljajo srečanja ostarelih občanov, obiščejo pa tudi vse, ki bivajo v domovih izven občine. Dela in uspehov je torej veliko in nalog prav tako. Temu primemo je sestavljen tudi delovni program občinskega odbora Rdečega križa Mozirje za letošnje leto, ki so ga izoblikovali in sprejeli na petkovi volilni konferenci	j_ PLESNIK
Povezovanje v Mozirju
Krajevna skupnost ge ustanovila. komisijo za statut in koordinacijo z društvi. Ta je že pričela z delom. Na zadnjem sestanku s predsedniki društev so se dogovorili, da bodo skupaj pregledali načrte dela za tekoče leto. Predvsem želijo na ta način poudariti prizadevanja za napredek v kraju samem, oziroma v krajevni skupnosti Delež posameznih društev pri tem je različen. Torej, iščejo v združevanju sil uspeh. Za zdaj so obvezana vsa društva, da predložijo delovne načrte za letos in za srednjeročno obdobje. Usklajevanje dela bo prineslo nedvomno večje uspehe, saj se večkrat dogaja, da neko stvar načrtuje kar več društev hkrati, potem pa običajno vse skupaj zamre. Pot, ki so jo sedaj ubrali, da slutiti prepotreben napredek v krajevni skupnosti, ki je odvisen tudi od delovanja društev.
Študentje in dijaki
Sklicali so informativni sestanek v Mozirju. Zakaj? Da bi študentje pojasnili dijakom, ki bodo v prihodnjem šolskem letu že študirali, nekaj več o tem, kako je na raznih fakultetah in s katerimi težavami se bodo večkrat srečevali, ko bodo na visokih šolah. Koristno! No, letos se je odzvalo vabilu več dijakov, kot lani. Tudi predstavniki javnega življenja so doprinesli, da je bilo srečanje uspešno. Žal pa se je premalo zavedalo združeno delo, da je takšno srečanje tudi za delovne sredine zanimivo. Prišel
je le predstavnik GG Nazarje. Zakaj naj bi bilo zanje zanimivo? Zato, ker potrebujejo kadre, tu pa je prilika, da dijaki zvedo kateri poklici v dolini so zanimivi . Se pravi, gre za neke vrste posredovanje potreb združenega dela. Pravimo, da je srečanje uspelo. Res, tudi vprašanja udeležbe študentov na delovnih akcijah so načeli. Te so po mnenju študirajoče mladine v neprimernem času, zato je tudi udeležba manjša. Sklenili pa so, da se bodo v bodoče udeleževali lokalnih delovnih akcij v večjem številu.
Strelci zborovali
Občinska strelska zveza v Mozirju je te dni polagala račune za preteklo leto. Na zboru so podah obsežno poročilo, ki je v celoti potrdilo že znano zagnanost te organizacije. Strelstvo nima zgolj športnega smotra. Gre tudi za vzgojo naših občanov v veščini, ki sodi med najvažnejše v vrsti tistih, ki služijo obrambnim pripravam. Posebno pozornost posvečajo
tekmovanju vseh vrst. To pa je oblika, ki pritegne mlade. Teh je v strelskih vrstah mnogo.
Sprejeli so program dela za leto 1980 in potrdili načrt tekmovanj za tekoče leto. Da bi se lahko prilagodili zahtevam časa, so predlagali spremembo dosedanje organiziranosti. O tem bomo objavili obsežnejši sestavek v prihodnji številki.
Delegati sprašujejo...
DOBER SPREJEM I. IN H. TV - PROGRAMA
Delegacija KS Šmartno ob Dreti je na seji skupščine občine Mozirje zastavila vprašanje nanašajoč se na sprejem I. in fi. televizijskega programa.
Odgovor je posredovala RTV Ljubljana v naslednji vsebini:
Kvalitetni sprejem I. in II. televizijskega programa imajo samo gledalci, kateri imajo direktno vidljivost s pretvornikom na Krašici. To je pogojeno s konfiguracijo terena. Zaradi tega imajo v petletnem planu predvidene naslednje pretvornike:
1.	Bočna
2.	Šmartno ob Dreti
3.	Kokarje
4.	Ljubno •
5.	Podvolovjek I.
6.	Podvolovjék II.
Okvirni predračun stroškov za I. TV program znaša 193.533,- dinarjev, za II. TV program pa 113.924,— dinarjev za vsako izmed zgoraj naštetih krajevnih skupnosti. V to pa niso vračunani stroški dovoda električne energije. Navedeni predračun je okviren zato si pridružujejo pravico sprememb zaradi sprememb cen proizvajalčev. Njihovi sedanji predpisi predvidevajo, da nosijo stroške tehnološke opreme za I. TV program oni sami le v primeru, da pokrivajo področje z več kot 1000 prebivalci. Celotno investicijo za II. TV program pa krijejo gledalci, oziroma po dogovoru na področju samem.
Z njihove strani se predlaga organiziranje sestanka s predstavniki prizadetih KS v mesecu februarju, ki se bo vršil v Ljubljani
Z zgoraj navedeno vsebino so seznanjene tudi že krajevne skupnosti.
PRIKLJUČEK LOKALNE CESTE
Delegacija KS Gongi grad je vprašala glede priključka lokalne ceste Šmartno ob Dreti — Gongi grad na cesto Radmirje — Gornji grad.
Priključek in cesta sta zgrajena po potrjenem projektu št. 205A/77, ki gaje izdelal Splošni. projektivni biro Ljubljana v aprilu 1978. Od projekta odstopamo samo priključne radije, ki niso bili izvedeni po projektu, zaradi ureditve vodovodnih jaškov. Priključna radija bosta izvedena čim bodo vremenske razmere to dopuščale, morala pa bi biti glede na naše naročilo že izvršena.
Opozoriti je potrebno, daje priključek pregledan in ustrezno oblikovan, tako tudi zagotavlja ustrezno prometno varnost Priključek je oblikovan tako, da je njen odstop prednosti kar pomeni ustrezno zmanjšanje hitrosti vozil oziroma zaustavitev. V niveletnem pogledu se je namreč na glavni cesti povečal nagib vozišča od 1 % na 7 %, kar znaša pri širini 7,00 m kar 42 cm višinske razlike.
Križišče, ki je bilo prej dvojno, se je sedaj združilo v eno križišče, zato je preglednost in prometna varnost boljša kot pred ureditvijo, vozne hitrosti v smeri in iz smeri Šmartnega pa so seveda veliko manjše.
MIRAN POČKAR dipl. ing.
Nove knjige v knjižnici Mozirje
1.	LEPOSLOVJE ZA ODRASLE - Kishon: Družinske zgodbe, Hieng: Večer ženinov, Hieng: Nori malar, Zidar: Roman o Hanibalu, Cookson: Mallenov pramen las, Cookson: Usodna dediščina, Zupan: Ljubezen po kranjsko, Hesse: Izbrana dela, Matičič: Labirint, Hace: Nepozabno leto 1942, Tolstoj: Smrt Ivana Groznega.
2.	KNJIGE ZA MLADINO -
Mate:	Pobegle kolebnice,
Kraigher: Aleš se potepa, Pagon: Kava in polenta, Malčki-palčki, Kako je jazbec prelisičil
lisico, Radovič: Zgodba o prevzetni miški, Maršak: Štirje let-ni čssi
3. POLJUDNOZNANSTVENA LITERATURA - Leach: Otrok od rojstva do šole, Brown: Pokopljite meje srce pri ranjenem kolenu, Goričar: Temelji obče sociologije, Kljakič: General Markos, Marjanovič: Draža Mihailovič, Prežihov: Gosposvetsko polje, Lenin: Izbrana dela, Knjižnica za pospeševanje kmetijstva 1980, Seddon: Zelenjavni vrt, Krampač: Revmatizem.
4*1*9 ' iff id n ■ VI V »Ivi u
V knjižnici smo imeli uro pravljic. Rada sem šla poslušat pravljice. O Snežni kraljici sem jo že slišala, o Zlatem dežju sem jo pa prvič. Bilo je zelo lepo. Še večkrat bom prišla.
BIZJAK MOJCA, l.a razred
Zadnji četrtek v januarju je bila prva ura pravljic. Rada poslušam pravljice. Poslušali smo dve pravljici, Snežna kraljica in Zlati dež. Bilo je kar dosti otrok in vsi so napeto poslušali. Zelo mi je bilo všeč. Želim se še večkrat udeležiti ure pravljic.
BIZJAK NATAŠA, 2. razred
Uroš in Tomaž sta mi povedala, da bo v četrtek ura pravljic. Imam nogo v mavcu, pa sem vseeno prosil, da so me peljali v knjižnico. Tovarišica nam je pripovedovala pravljice in pesmice. Bilo mi je zelo všeč. Sedaj bom hodil poslušati vsako uro pravljic.
PODSEDENŠEK BLAŽ, l.a razred
Tovarišica nam je pripovedovala zgodbice: Snežna kraljica, Zlati dež in pesmice Peder?ped. Sedeli smo na blazinah. Bilo mije všeč. Prišla bom še prihodnjič.
LAMUT SERGEJA, l.b razred
Poslušala sem prvič pravljico v knjižnici Pripovedovala nam je tovarišica Ladka. Bilo mije zelo všeč. Poslušali smo pravljico o Snežni kraljici Bili smo pazljivi Težko pričakujem dan, ko bomo slišali naslednjo pravljico.
MARJANOVIČ ŠERGEJA, l.b razred
Igra mi je bila všeč. Poslušali smo pravljice. Zelo so mr bile zanimive. Že prvič nas je bilo veliko. Sedeli smo na blazinah. Poslušali smo pravlijici o Snežni kraljici in o Zlatem dežju. Najlepša knjiga je bila o Snežni kraljici Pravljica je trajala eno uro. K pravljici je prišel tudi vrtec.
IRMAN ANDREJ, 2. razred
Zadnji četrtek v januarju sem v knjižnici v Mozirju poslušala pravljice. Bilo je res zanimivo. Že prvič nas je bilo veliko otrok. Bili so tudi otroci iz vrtca. Sedeli smo na blazinicah. Tudi copatke smo imeli s sabo. Tako je bilo lepo, da komaj čakam, kdaj bo spet zadnji četrtek da se spet zberemo. Najlepša je bila pravljica o Snežni kraljici
IRMAN TATJANA, l.a razred
Pohvale vredno!'V Šmartnem ob Dreti so postavili lično razglasno dede o. Kako veliko bolj primerna jè od podobnih iz pločevine ..,.
Nekulturno okolje kulturnega doma v M ožilju. Ali res ne gre drugače? Razprava o tem je odveč!
Iz SIS otroškega
varstva
Pri delu skupščine skupnosti otroškega varstva je v zadnjem času prisoten vsebinski premik, predvsem glede tega, da prihaja vse več pobud od strani delegatov.
Glede na analizo prisotnosti delegatov v zboru uporabnikov pa je razvidno, da se sej udeležujejo vedno eni in isti delegati kar vzbuja zaskrbljenost, da se v vseh sredinah delegacije predhodno ne sestanejo, temveč se gradivo razdeli v naprej določenim delegatom, ne da bi se predhodno usklajevalo v delegacy i, še manj pa v organih krajevne skupnosti ali družbeno-
političnih organizacijah. Razen v tistih primerih, kjer gre za pričakovanje neposredne koristi posamezne sredine.
Kljub sklepom izvršilnega odbora in skupščine skupnosti otroškega varstva v letu 1979 ni prišlo do ob liko varga komisij za ugotavljanja upravičenosti prejemanja subvencije za varstveni del v Vzgojno varstvenem zavodu. To mora biti prednostna naloga v tem polletju, glede na to, da se v prvem polletju sprejemajo tudi nova merila glede subvencionirala varstvenega dela otrok v vzgojnovarstvenem zavodu.
Odgovor na članek naše bralke S. M.
r
Urednikova beseda
V prejšnji številki je za moje sporočilo zmanjkalo prostora. Tokrat bi opozoril, da smo ženskam namenili pozornost že v tej številki, čeprav je februarska. Sestavek iz časa borbe je izpadel, ker pripravljamo novo vrsto prispevkov, kijih piše Anton Ikovic. O kulturi smo se razpisali pač zato, ker smatramo, da so prizadevanja naših ljubiteljev v dolini te pozornosti vredna. Ne samo v času Kulturnega tedna, tudi sicer! Nekatere posnetke z raznih prireditev še ni, pa jih bomo kasneje objavili Še vedno se premalo oglašajo iz krajevnih skupnosti Morda bodo delegatska vprašanja, ki jih objavlja- __ mo sprožila še kakšen odmev? Glede dežurstva zdravstvene službe smo se že povezali in bomo najbrže lahko tudi ta objavljali Prav zanimivo bi bilo brati kaj bolj kritičnega, večkrat si mislim, da vendar marsikoga kje žuli, pa kar molči Zakaj? Pišite nam tudi o tem kar vas vznemirja, alicelo jezi Z naše strani je ponujena roka!
V.
2
Dežurni živinozdravnik
Od 3. 3. — 9. 3. 1980 — mag. Tone Resnik, dipL vet., Mozirje, 830-978.
Od 10. 3. - 16. 3. 1980 - Drago Lukan, dipL vel, Gornji grad, 842-001.
Od 17. 3. — 23.'3. 1980 — Ciril Kralj, dipL vet, Ljubno, tel. 840-054. * Od 24. 3. — 30. 3. 1980 - mag. Jože Mermal, dipl. vet., Ljubno, I1 840-044.
Od 31. 3. — 6. 4. 1980 — mag. Tone Resnik, dipl. vet, Mozirje, I 830-978.
Od 7. 4. — 13. 4. 1980 — Drago Lukan, dipL vet., Gornji grad, t* 842-001.	s
Od 14. 4. — 20. 4.1980 - Ciril Kralj, dipL vet., Ljubno, tel. 840-05	2
27. 4. 1980 — mag. Jože Mermal, dipl. vet, Ljubno,
Od 21. 4.
840-044.
Dežurna služba traja od 14. ure popoldne do 7. ure zjutraj in ob nedelj ter praznikih.
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri OSZS r Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata k vlaganju predlogov za\ podelitev
SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sind
kata za večletno prizadevno delovanje v OOS, oziroma v
občinski organizaciji sindikatov in zvezi sindikatov pri, uresničevanju delavskih interesov.	t
OOS pa za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju ,
sindikalnih nalog.
;
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznim članom' sindikata lahko vloži vsaka OOS na podlagi sklepa, ki je bil { sprejet na seji IO, predlog za podelitev srebrnega znaka OOS. pa lahko vloži konferenca OOS.
Srebrni znak se podeljuje vsako leto ob praznovanju 1. maja. Predloge pošljite na OSZS Mozirje do vključno 31. 3. 1980.
Foto klub Mozirje obvešča vse ljubitelje fotografije, da bo začetni tečaj fotografije v petek 7. (14) marca 1980 ob 18. uri v prostorih kulturnega doma Mozirje
Šmartnem ob Dreti imeli delavca dostavne službe iz Velenja, ki pa se je z ozirom na to, da nikogar ni poznal, le s težavo vključeval v delo. Končno nam je letos januarja uspelo preko sedanjega vodstva KS dobiti primernega človeka — domačina, ki se po naši oceni zelo dobro vključuje v delo.
Pritožbe tov. S. M. so umestne in seji za nastale napake vljudno opravičujemo in upamo, da bo v bodoče ona in vsi ostali koristniki ptt uslug na območju ptt enote Šmartno ob Dreti s prihodom novega pismonoša bolj zadovoljni z dostavo.
JANEZ KRAŠOVEC
r-------------------------------------------\
Obvestilo
Obveščamo krajane naselij Nizka, Sp. Rečica, Sp. Pobrežje, Zg. Pobrežje, Šentjanž, Trnovec, Grušovlje, Varpolje in Homec — Brdo, da bodo od 15. 3. 1980 naprej vključeni v območje pošte Rečica ob Savinji.
Naselje Pusto polje pa bo izključeno iz območja pošte Šmartno ob Dreti in vključeno v območje pošte Nazarje.
Prosimo krajane navedenih naselij, da prenaslovijo poštne pošiljke (časopise in revije) na nove naslova
TOZD za PTT Velenje
V __________________________________________J
S problemom dostave na območju ptt enote Šmartno ob Dreti so se strokovne službe tozd že dag časa ukvarjale. Preko vodilnih funkcionarjev v KS Šmartno smo skušali najti primernega človeka, ki bi bil sposoben in voljan prevzeti dela in naloge raznašalca poštnih pošiljk na območju ptt enote. Več kot leto dni smo namreč v
PRODAM
Prodam bivzhibt-n čmo-lreli televizor znamke Panorama-Vega. Dva programa, ustrezni anteni in stabilizator. Cena 2.000 dinarjev.
CAJNER Miha. Nazarje 192. telefon: 830-951.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica VELENJE
objavlja
prosta dela in naloge
kontrolorja v predhodni kontroli v ekspozituri Mozirje
Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Stanovanja ni.
Razpis velja 15 dni od objave. Prijavo z dokazili o izobrazbi pošljejo kandidati na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Velenje, Rudarska 3.
I Ufi
y ■ ■ I
JANUAR 1980 - SMRTI: 1. KRUMPAČNIK BARBARA, roj. KRAJNC iz Žlaba 25, stara 82 let; 2. MAVRIC MARIJA, roj. REPEN-ŠEK iz Smiklavža 55, stara 66 let; 3. GROS EMILIJAN iz Bobletine 8, star 58 let; 4. MAZEJ FRANC iz Ljubije, star 58 let; 5. BRITOVŠEK ANA iz Brezja, stara 77 let; 6. ROSENSTEIN ANGELA iz Šmartnega ob Dreti, stara 78 let; 7. PFEIR MARIJA, roj. REMIC iz Nizke, stara 80 let; 8. ŽAGAR Anton iz Gornjega grada, star 82 let; 9. MATIJEVEC FRANC iz Luč 38, star 71 let; 10. SETE J FRANČIŠEK iz Radmiija 77 a, star 56 let; 11. TROGAR MARIJA IZ Mozirja 8,
stara 91 let; 12. GERDINA li RENČ iz Mozirja 310, star 82 13. FORSTNER FRANC iz Lju 42, star 73 let; Vseh umrlih i nuarju je bilo 17 od tega so 4 ul v bolnici in zanje še nimamo imenskih seznamov.
POROKE: 1. FLIS Darko iz lenja in RIHTER HELENA Tiroseka; 2. TKAVC JOŽEF iz lei?a in ŽELEZNIK ANICA iz karij; 3. LENKO ANDREJ Podveže in ZAMRN1K PAVLINi Solčave; 4. SIRK PETER iz Bri ŠKRUBA ANICA iz Ljubije 8.
ROJSTVA: V januarju je I rojenih v bolnicah 23 otrok, od I 11 dečkov in 12 deklic.
GIBANJE PREBIVALSTVA: novo se je v našo občino priselile občanov, odselilo pa 21. Tren® šteje občina 15499 prebivalcev.