Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
d#
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.5C0
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
Leto XX. - Štev. 32 (1012)
Gorica - četrtek, 8. avgusta 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
j«
Hladna vojna za železno zaveso
M
Papeška enciklika »Humanae vitae«, v kateri je sv. oče obsodil uporabo sredstev, ki preprečujejo prvi in glavni namen zakonske združitve, je bila tudi za mnoge terne kristjane grenka »pilula«. Od vseh strani se je dvignil val protestov in vsepovsod se je poudarjalo, da je sv. oče ra-točaral javno mnenje. Toda, kaj je to »javno mnenje«? To je skupek želja, ki jih mnogi hočejo imeti uresničene, pa čeprav pri tem trpi moralni red. Zato ni razočarano javno mnenje še noben dokaz ta to, da se je papež Pavel VI. napačno
odločil.
Prvič se ni odločil v naglici, čez noč Piti pod pritiskom javnosti. Sam je dejal, Pa je nmogo molil, premišljeval in se zasedal, da Cerkev na bo postala zaradi' Pjegovega stališča bolj priljubljena med ijudskimi množicami. Drugič pa je tudi tanj veljalo, kar je napisal že sveti apostol Pavel učencu Timoteju: »Oznanjuj sedo, nastopaj bodi prilično ali nepri-ično, prepričuj, svari, opominjaj z vsem ; tl* Potrpljenjem in učenjem. Zakaj pride čas, ® zdravega nauka ne bodo prenesli, tem-Seč si bodo za čehljanje ušes kopičili uči-telje po svojih željah in bodo ušesa odracali od resnice, obračali pa se k bajkam. Ti pa izvrši delo blagovestniško, spolni svojo službo« (2 Tim 4, 2-5).
Sv. oče Pavel VI. ga je spolnil in to v skladu s svojim učeniškim poslanstvom. Ni hotel biti učitelj za čehljanje ušes, »tnpak oznanjevalec resnice, ki morda ni v8em in vselej prijetna, a je edino re-%la za obstoj in rast človeškega rodu. Cerkev ni kakor ljudje, ki živijo iz trenutka v trenutek; ona gleda v bodočnost te vidi posledice, ki jih prinaša s seboj Vsaka nepremišljena odločitev.
MODRO STALIŠČE CERKVE
Cerkev je ostala zvesta svojemu poslanstvu, zato je spregovorila in obsodila materialistično ter egoistično gledanje na "sodo človeškega rodu. Prav smešno je te, kako je premnoge državnike zajel nek Paničen strah pred nadaljnjim naraščanjem človeških množic. V tem naraščanju v*dijo nujno in bližnjo katastrofo človeštva in se je že bolj bojijo kakor samih ntoniskih bomb, pa zato priporočajo vsemogoča sredstva proti spočetju, češ da je te v njih rešitev raznih socialnih problemov.
Kako drugačna, trezna in zaupanje v Wj o Previdnost vzbujajoča pa je beseda Sv. očeta! Zakonci so in ostanejo svobodni te odgovorni sodelavci Boga Stvarnika, teto pa mora tudi vsako zakonsko dejanje ostati odprto za prenos življenja. Pošteno urejanje rojstev zato ne dopušča nporabe sredstev, ki zakonsko združitev nalašč napravijo neplodno. To bi pomenilo kršitev reda, ki ga je določil Stvarnik človeške narave v pogledu spočetja. Upo-tebljanje nenaravnih sredstev proti spočetju pa bi, glede na človeško slabost, na Široko lahko odprlo vrata zakonski nezve-stobi, saj bi se jo dalo z uporabo takih Sfedstev lahko prikriti. Moški bi zgubil spoštovanje do ženske in bi jo smatral temo še za navadno sredstvo svojega samoljubnega uživanja, ne pa za spoštovano te ljubljeno tovarišico. Poleg tega bi to tetlo javnim oblastem v roke nevarno °rožje, da bi vsilili svojim narodom, če k> se jim zdelo to potrebno, tako metodo Iteoti spočetju, ki bi se jim zdela najbolj msinkovita, kajti tisto, kar je že priznano te dovoljeno zakoncem na področju zakonske intimnosti, zakaj ne bi bilo dovo-'Jeno tudi oblastem, da vplivajo na omejitev števila prebivalstva. Razni totalitarni te rasistični režimi bi mogli s tabletami Dhrtl spočetju na nekrvav in dozdevno zakonit način v kratkem uničiti cele naro-(te- Novim Hitlerjem se ne bi bilo treba Več zatekati k plinskim celicam; obvezno teman j e protikoncepcijskih sredstev bi jim Pomagalo k uničenju vseh narodov, ki bi bili na potu.
Ha so pilule proti spočetju bolj škodljive kot si naše žene to predstavljajo, priča *varilo Zdravniške zbornice v Bruslju, ki
;S>tč
ugotavlja, da tri do petkrat več žensk, ki jemljejo to pilulo, zboli za boleznimi v krvnem obtoku, kot so tromboza, flebitis, ambolija kakor žensk, ki pilule ne jemljejo. Embolija na možganih in tromboza v žilah niso izjemne bolezni pri takšnih ženskah.
ZAUPAJMO CERKVI ŠE NAPREJ!
Seveda ta dejstva še niso bila odločujoči razlog, da je sv. oče nenaravna sredstva proti spočetju prepovedal. V osnovi je šlo za obrambo moralnega reda, čigar čuvar med ljudmi je prav on. Njegova beseda je beseda avtoritete, je beseda Kristusovega namestnika na zemlji, zato jo morajo vsi verujoči ponižno in z zaupanjem sprejeti, kar pa ne prepoveduje, temveč vabi strokovnjake, da začnejo z iskanjem novih rešitev, seveda v okviru načel, ki so bila v zadnji encikliki predložena.
Gre za bodočnost človeškega rodu, gre za vire življenja. Zato je vse, kar je z njimi povezano, pekoč in žgoč problem. Ni prvič, da je Cerkev s svojo nepopustljivostjo, ki se je zdela prvi hip nazadnjaška in mračna, rešila družbo pred napačnimi rešitvami. Prepričani smo, da bo tudi to pot tako. Nad Cerkvijo bdi Sv. Duh; naj tudi nam podeli dar razsodnosti, da bomo znali v miru in z zdravim preudarkom razmisliti papeževo besedo in z zaupanjem pričakovati novih rešitev.
—ej
Hladna vojna med kontinenti je očitno ponehala. Ni je še čisto konec, pa vendar se je unesla do take mere, da jo komaj še opazimo. Zato pa je tem bolj vzplamtela zadnje čase v socialističnem svetu, kjer poskušajo sovjetski sateliti drug za drugim hoditi po svoji poti v komunizem. Očividno se jim ruska pot ne zdi preveč dobra, kar je seveda moralna klofuta za rdeče mogotce v Kremlju. Od tod njihova posebna občutljivost za vsak poizkus še tako majhne demokratične sprostitve v socialističnih državah.
PRVI KRIVOVEREC
V	KOMUNISTIČNEM TABORU
Pred nekaj tedni se je svet spominjal dvajsetletnice začetka te hladne vojne. To je bilo takrat, ko je Stalin vrgel Tita iz rdeče tovarišije. Morda je bila to naj večja Stalinova politična napaka. Tito je namreč kljub temu, v glavnem s severnoameriško gospodarsko pomočjo, ostal na oblasti in s svojo lastno potjo v komunizem zanesel zmedo v države za železno zaveso. Uvedel je razne novotarije tako na notranjem kot zunanjepolitičnem področju, ki starim komunistom niso bile nič kaj všeč. Ideje
Bodočnost Izraela
V	Jeruzalemu je pred kratkim zboroval Svetovni sionistični kongres, ki se je bavil tudi s problemom naraščanja judovskega prebivalstva v državi Izrael. Pri tej priliiri so zborovalci ugotovili, da je judovsko vse-ljevanje v Izrael skoro čisto zastalo. Leta 1965 je prišlo v državo še 33.000 Judov, leta 1967 pa komaj 18.500, medtem ko se jih je 7.000 izselilo. Tako je prišlo do padca vseljevanja prav tisto leto, ko je Izrael tretjič premagal Arabce in so njegovi rojaki po svetu nabrali 359 milijonov dolarjev za financiranje zadnje dzraelsko-arabske vojne.
Izrael ima komaj 2.200.000 prebivalcev judovske krvi, njihovih sosedov Arabcev pa je tridesetkrat več. Tudi izkazujejo Arabci veliko večji naravni prirastek v rojstvih: 45 na tisoč, Izraelci pa komaj 20. In še ena okolnost trenutno vznemirja Jude. 2e do sedaj so imeli v okviru svoje države 400.000 Arabcev, po zadnji zmagi pa so zasedli še novo ozemlje, kjer je Arabcev kar milijon. Ce bi si Izrael dokončno vključil to ozemlje, bi judovska
država postala narodno mešana, v kateri bi imeli Arabci kar 40 % prebivalstva. Ker bi hitreje naraščali kot Judje, bi čez nekaj desetletij lahko postali večina.
Izrael nujno potrebuje novih vsaljencev A kje jih dobiti? V Sovjetski zvezi živi še vedno 2,5 milijona Judov, ki bi radi šli v Palestino, a noče Moskva o tem ničesar slišati. Drugod po svetu, kjer Judje živijo, pa	se	jim godi	dobro,	tako da se
prav nič	ne	ogrevajo, da bi prišli na
slabše. Samo v Sev. Ameriki jih je 5.720.000, v Argentini 600.000, v Franciji pol milijona, v Angliji 450.000, v Kanadi 275.000.
Za vso to stvarnost vedo tudi Arabci. Zato so prepričani, da čas dela zanje in da se jim zato nič ne mudi. Odklanjajo vsako pogajanje, ker se zanašajo na statistike, da bo Izrael sam od sebe zaradi pomanjkanja prebivalcev začel odmirati.
Za Izrael bi bil edini pametni izhod, da postane zvezna država	Judov	in Arabcev.
Toda čas	za	to še ni	prišel.	In je vpra-
šanje, če sploh kdaj bo.
Smrt dveh kardinalov
V	nedeljo, 28. julija je v Madridu umrl kardinal Angel Herrera y Oria, star 82 let. Življenje umrlega kardinala je bilo zelo razgibano. Sprva je dokončal pravne študije in vršil službo odvetnika v Bur-gosu. A vleklo ga je k časnikarstvu, ker je spoznal veliki pomen časopisja za širjenje katoliških idej. Prevzel je vodstvo lista »El Debate«. Vodil ga je z velikim uspehom 20 let. Ustanovil je tudi časopisno agencijo Logos, ki je posredovala novice drugim listam. Ustanovil je še katoliško založbo in časnikarsko šolo. že v zrelih ■letih je začutil duhovniški poklic. Na univerzi v Salamanki je dovršil bogoslovne študije in leta 1941, star 55 let, prejel mašniško posvečenje. Šest let kasneje je prevzel vodstvo škofije Malaga. Kot škof je posvetil veliko svojih skrbi socialnemu delu. Leta 1965 ga je papež Pavel VI. imenoval za kardinala. Že naslednje leto pa se je zaradi slabega zdravja odpovedal škofiji.
Iz Ekvadorja pa je prišla vest, da je umrl v visoki starosti 95 let kardinal Car-
los Maria de la Torre. Škof je bil 57 let. Kardinalski zbor ima sedaj še 104 člane.
Pomoč za Biafro
Nemška katoliška in protestantska podporna ustanova sodelujeta skupno pri zbiranju pomoči za Biafro v Afriki. Prvo letalo z 12 tonami živil in zdravil je že odletelo v to težko preizkušeno deželo. Predvideno je, da bodo poslali deset podobnih tovorov pomoči. S prvim letalom sta potovala v Biafro tudi glavna tajnika katoliške in protestantske podporne organizacije.
Mednarodna razstava cerkvene umetnosti
V	Salzburgu so 27. julija odpdi razstavo cerkvene umetnosti. Na razstavi sodelujejo poleg Avstrije še Jugoslavija, Češka, Poljska, Nemčija, Švica, Nizozemska, Španija, Italija, Peni in Združene države. Razstava hoče pokazati sodobne oblike cerkvene umetnosti.
o samoupravljanju, o delavskih svetih, pa o aktivni nevtralnosti in o nevmešavanju v zadeve tujih partij so Titu prinesle naslov revizionista in kapitalističnega lakaja, ki zato zasluži, da se ga izloči iz družbe pravovernih komunistov.
Zato Tito vse do zadnjega ni imel iskrenih prijateljev v komunističnem svetu. Včasih je dobil kakšno priznanje, potem pa bil zopet ostro napaden. Šele odmik Romunije in Češkoslovaške od Moskve mu je omogočil, da njegova zvezda v mednarodnem svetu zopet vzhaja, v socialističnih državah pa spet bolj pozorno zasledujejo njegove korake in poteze.
UPOR PROTI MOSKVI ZAJEMA VEDNO VEČJI OBSEG
Ne vodijo pa v Moskvi svojevrstne hladne vojne le s Titom. Ta jih trenutno ne vznemirja preveč. Hujši je primer s Kitajsko, kjer je šel prepir tako daleč, da danes ni več nikakih izgledov za pomirjen j e med obema komunističnima velesilama. Moskva je morala s strani kitajskih tovarišev že požreti vse mogoče psovke, ki jih je komunistično izrazoslovje svoj čas uporabljalo le za kapitaliste. Hladno vojno v besedah oba nasprotnika še dopolnjujeta z nagajanji vseh vrst na gospodarskem, političnem in diplomatskem področju.
Kričavi spopad med Sovjetsko zvezo in Maovo Kitajsko so mojstrsko izrabili Romuni za utrditev svoje gospodarske in politične neodvisnosti od Moskve. Je pa to hladna vojna posebne vrste. Tovariša Brežnjev v Moskvi in Ceau-sescu v Bukarešti sta namreč istih misli glede notranje politike. Oba stojita na stališču, da mora imeti partija neomejeno kontrolo v domačem življenju in mora biti strogo leninistično-marksistična, pa še s pridihom stalinizma. Razhajata se pa Brežnjev in Ceausescu glede zunanje politike. V tem hoče biti slednji absolutno neodvisen. Zato je brez blagoslova iz Moskve navezal diplomatske stike z Zahodno Nemčijo, odklanja gonjo zoper rdečo Kitajsko, se ne udeležuje sestankov, ki jih sklicujejo sovjetski tovariši in odločno brani pravico lastne poti v komunizem ter načelo nevmešavanja Sovjetske zveze v notranje zadeve socialističnih držav, ki jih veže vojaški varšavski pakt. V tem oziru vodijo Romuni tipično nacionalno meščansko politiko, ki pozna le romunske narodne interese in jim je malo mar solidarnost mednarodnega komunizma.
IN SEDAJ ŠE ČEŠKOSLOVAŠKA
Da bi bila mera grenkob polna, so morali sovjetski voditelji zadnje mesece doživeti še praško socialistično revolucijo, ki je res nekaj posebnega. Časti Marxa in Lenina, priznava komunistični stranki njeno idejno-politično vodstveno vlogo, je za vse »pridobitve« socialne revolucije. Toda dodaja nekaj, kar je komunizmu po njegovem bistvu tuje: svobodo govora, tiska, zborovanj. Priznava tudi enakovrednost državljanov, ki niso partijci z onimi iz komunistične stranke. Končno postavlja zahtevo, da morajo biti popravljene vse krivice, kar jih je do sedaj napravil češki komunizem svojemu prebivalstvu. Takih žrtev ni ravno malo. Govori se o 40.000 osebah, ki bi jih bilo treba rehabilitirati.
Ta češki program je močno preplašil ne samo tovariše v Moskvi, ampak tudi v Varšavi in v vzhodnem Berlinu. Ruski, poljski in nemški komunisti imajo sicer še marsikateri medsebojen račun odprt, toda strah pred Prago jih je pobratil nad vsa pričakovanja. Postali so prava rdeča trojka, ki zaskrbljeno opazuje, kaj vse se lahko neprijetnega za njihove policijske režime izcimi v Pragi. Zato bliska in grmi vsak dan v Moskvi, v Varšavi in v vzhodnem Berlinu, odmeva pa v Pragi.
Ploha hudih očitkov zoper Prago bi dala slu Liti, da se pripravljajo dejanja, toda kakšna? Sov-jetsko-češko srečanje v Čierni nad riso ni dosti razjasnilo položaja. Skupno poročilo govori le o »ozračju odkritosrčnosti«, v katerem se je sestanek razvijal in ki naj bi našel pot »za nadaljnji razvoj odnosov med obema partijama in narodoma«. Češkoslovaški pristanek na sestanek šestih partijskih vodstev (poleg Sovjetske zveze in Češkoslovaške še Poljske, Bolgarije, Madžarske in Vziiodne Nemčije), ki je bil v soboto, 3. avgusta v prestolnici Slovaške v Bratislavi, da slutiti, da je delno Dubček popustil pred Moskvo, saj je prej vedno odklanjal te vrste sestanke in zahteval dvostranske razgovore. Zelo verjetno je moral dati Dubček konkretna zagotovila glede zvestobe varšavskemu paktu in zunanjepolitičnim vprašanjem.
Vsi ti sestanki in razgovori ne morejo odstraniti resničnih razlogov za spor, ki imajo svoje korenine v različnih stališčih partijskih vodstev. Dejstvo je, da obstaja s strani Sovjetske zveze in njenih prisklednikov globoko nezaupanje do nove češkoslovaške u-smeritve. Tako piše vzhodnonemški časopis »Neues Deutschland«, da je postalo očitno, da sta delavski razred m marksistično-lenini-stična partija izgubila vodilno vlogo v Češkoslovaški. List pravi, da gre sedaj že za vprašanje samega obstoja socializma. Ob takih ugotovitvah se lahko zgodi, da bo partijski fanatizem zmagal nad treznim preudarkom. V takem primeru pa hladna vojna za železno zaveso res lahko zaide na nepredvidena pota in Praga bi postala Budimpešta iz leta 1956. Toda zaenkrat se zdi, da tega še ni pričakovati jutri, kajti uradni sporočili, tako o sovjetsko-češkem srečanju v Čierni kot o večpartij-skem sestanku v Bratislavi dasta razumeti, da je prišlo vsaj do trenutnega zmirjenja med nasprotujočimi si stališči.
Karmeličanski samostan v afriškem slogu
V	kraju Zaza v Ruandi so si karmeličanke zgradile nov samostan čisto v afriškem slogu. Sprva so imele karmeličanke modemo zidano stavbo, a v tem samostanu se afriška dekleta niso dobro počutila. Zanje je bila to prava palača. Mlada afriška redovnica je sprožila idejo, naj bi redovnice živele v takih prostorih kot živijo Afričani. Idejo so predstojniki sprejeli, odobrili in sedaj jo skušajo uresničiti. Novi karmelski samostan je podoben afriški vasici, ki je sestavljena iz okroglih stavb, podobnih jurčkom. Namesto zvonca uporabljajo boben, namesto orgel afriške glasbene instrumente. V novem Kar-melu je 17 afriških redovnic in sedem evropskih.
Papeževa okrožnica o urejevanju rojstev
Pismo beneških Slovencev
Kot smo poročali v zadnji številki našega lista, je bila pretekli teden objavljena dolgo pričakovana papeževa okrožnica o regulaciji rojstev, ki nosi datum 25. julija
vanje. Odgovorno očetovstvo zahteva, da človek z razumom in voljo obvladuje samega sebe. Odgovorno očetovstvo zahteva, da zakonca presodita zdravstvene, go-
I (J JalCV, -IVI lJUOi uanuii	KUllUa pitiUUlUtt	^----------  o-
Okrožnica je vzbudila tako pozor- spodarske, psihološke in socialne
  i. .1	x-v Trni /A v»i i rri rlr»A\mi ITI	. _______ r-.	on	nrvtAm	Afi	(TAVOr-
nost, da so vsi drugi dnevni in celo politični dogodki stopili v ozadje. Zakaj tako zanimanje? Verjetno zato, ker je papežev odgovor drugačen, kakor so ga mnogi pričakovali.
V CEM JE PROBLEM?
V zadnjem času so nastale v svetu velike spremembe. Število prebivalstva naglo narašča. Mnogi se boje, da bo v doglednem času zmanjkalo sredstev za preživljanje. Stanovanjska stiska in ekonomske razmere ovirajo primerno vzdrževanje družin z večjim številom otrok.
Spremenilo se je gledanje na ženo in na njeno mesto v družbi. Drugače se danes vrednoti zakonska ljubezen in pomen zakonskega življenja za ohranjanje medsebojne ljubezni.
Končno ne smemo pozabiti, da je človek dosegel izredne uspehe pri obvladanju naravnih sil. Sedaj bi človek rad dosegel popolno oblast nad vsemi naravnimi silami: tudi nad telesnimi, nad duševnimi in socialnim življenjem in celo nad zakoni, ki urejajo posredovanje življenja, torej rojstva.
Sv. oče potem nadaljuje in pravi, da se je Cerkev znašla pred vprašanjem, ali spremenjene razmere morda ne zahtevajo spremembo moralnih smernic, ki so
razmere in da se potem odgovorno odločita za številno družino, ali pa da zaradi težkih razlogov ob upoštevanju moralnih zakonov za nekaj časa ali za trajno odklonita nova rojstva. Z odgovornim očetovstvom ustvarjajo zakonci odnos z Bogom v polnem priznanju svojih dolžnosti do Boga, do samih sebe, do družine in družbe.
Zato so zakonci dolžni spoštovati naravo in namen zakonskega združevanja. Ostanejo naj zvesti božjim načrtom. Sv. oče jasno pove, kateri načini urejevanja rojstev so nedopustni. Predvsem je nedopusten splav v kateri koli stopnji nosečnosti. Nedopustna je trajna ali začasna sterilizacija moža ali žene. Prav tako je nedopustno vsako dejanje, ki napravlja zakonsko združevanje nerodovitno.
Cerkev pa ne obsoja tistih zdravil, ki so za organizem neobhodno potrebna, čeprav se ve vnaprej, da povzročajo nerodovitnost. V okrožnici je rečeno, da Cerkev ne more odobravati umetnega urejanja rojstev. Ce razmere zahtevajo, da se omeji število otrok, naj se zakonci zdržijo v dneh rodovitnosti in se omejijo na zakonsko združenje le v dneh nerodovitnosti.
Tretji del okrožnice je posvečen praktičnim nasvetom in navodilom, kako olajšati spoštovanje zakonske morale. Omejevanje
illClIlUVJ 111U1 ailUii	—----- IIJ C /,aiVUI101\W muiuiv. — J -	O
doslej urejale zakonsko življenje,	rojstev potom periodične zakonske
i	1	1	v____*	*----to l.'Anr>AV "ITP*-
zlasti ker je njihovo upoštevanje zahtevalo od zakoncev velike, včasih naravnost herojske žrtve.
Ali ne bi smeli tudi na zakonsko življenje naobračati načelo celotnosti, to je, da bi smeli zakonci, ki so sprejeli toliko otrok, kolikor jih po pameti smejo sprejeti, napraviti z materialnim posegom svoje nadaljnje zakonsko združevanje nerodovitno? Ali ni prišel čas, ker se je v ljudeh povečal čut odgovornosti, da bi prepustili volji in razlogom zakoncev, da sami urejajo rodnjo otrok brez ozira na biološki ritem v organizmu?
Vsa ta vprašanja so prisilila cerkveno učiteljstvo k temeljitemu proučevanju moralnih načel o zakonskem življenju, načel, ki temeljijo na naravnem zakonu in ga osvetljuje božje razodetje.
NAČELA ZA UREJEVANJE
ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA
Zakonska ljubezen mora biti predvsem človeška, to se pravi čutno-duhovna. Ne gre torej le za nagon in čustvo, ampak predvsem za dejanje svobodne volje, ki hoče medsebojno ljubezen ohranjati in večati s skupnim veseljem in žalostjo vsakdanjega življenja, da postajajo zakonci eno srce in ena duša ter skupno dosegajo človeško popolnost.
Zakonska ljubezen mora biti celotna, čisto svojstvena oblika osebnega prijateljstva, v katerem zakonca velikodušno prav vse medsebojno delita brez skritega egoi-zma.
Zakonska ljubezen je izključna in zvesta do smrti. Tako jo razumeta ženin in nevesta, ko na po ročni dan prostovoljno in s polno zavestjo sprejemata dolžnosti zakonske vezi. Zvestoba je včasih težka, a vedno možna, plemenita in zaslužna. Zgledi neštetih zakoncev skozi stoletja dokazujejo, da je taka ljubezen v soglasju z naravo zakona in da je vir trajne sreče.
Zakonska ljubezen je končno plodna. Ne izčrpava se v skupnosti zakoncev, ampak se hoče nadaljevati s tem, da vzbuja nova življenja. Kot taka zahteva, da imajo poročeni zavest poslanstva odgovornega očetovstva, o kateri se danes upravičeno toliko govori, ki pa ga moramo prav razumeti. Odgovorno očetovstvo pomeni poznanje rodnih sil in njihovih zakonov ter njihovo spošto-
zdržnosti zahteva od zakoncev veliko značajno zgrajenost ter oblast nad samim seboj. Božja pomoč trajno podpira in utrjuje ljudi dobre volje. Tak način zakonskega življenja bo poglobil medsebojno ljubezen ter povečal čut odgovornosti.
Sv. oče končno vzpodbuja znanstvenike, naj nadaljujejo s preiskovanjem zakonov, ki urejajo rojstva. Z natančnejšim poznanjem rodovitnosti bo zakoncem vedno bolj olajšana periodična zakonska zdržnost.
Pri zadnji skupni avdienci v Ca-stelgandolfu je sv. oče sam razložil, zakaj se je odločil za okrožnico. Za proučevanje tega vprašanja postavljena komisija mu ni dala jasnega odgovora. Nadaljeval je z osebnim proučevanjem vprašanja. Posvetoval se je z mnogimi uglednimi ljudmi. Upošteval je težave zakoncev, upošteval bojazen, da na zemlji število ljudi prehitro narašča, predvideval, da njegova odločitev pri vseh ne bo ugodno sprejeta, a kot najvišji pastir in varuh resnice ni mogel storiti drugače. Prepričan je, da bodo zakonci uvideli, da njegova beseda ni nič drugega kot iskrena obramba njihove resnične ljubezni in zato tudi sreče. Napisal jo je v obrambo človeškega življenja.
z. s.
Prosvetno društvo »Ivan Trinko« v Čedadu je naslovilo na dr. Alfreda Berzan-tija, predsednika deželnega odbora Fur-lanije-Julijske Benečije, pismo sledeče vsebine, ki ga na prošnjo radi in v celoti objavljamo.
Gospod predsednik!
Upamo, da se ne drznemo preveč, če si dovoljujemo prositi Vas, da nam posvetite nekoliko pozornosti, saj je naša pravica, da se kot državljani republike in dežele obračamo na Vas, ker smatramo, da ne bi bilo prav zakrivati naših težav, naše revščine, naše zaskrbljenosti pred Vami, ki tudi v drugi zakonodajni dobi nosite breme in čast načelovanja deželne vlade.
Gospod predsednik, že dolgo časa, sto let, čakamo, da se nas kdo spomni, ne samo ko se je treba vojskovati, imenujoč nas »herojske in najzvestejše državljane«, ampak tudi kadar smo prisiljeni ubirati pot občasnega ali stalnega izseljevanja, da se lahko preživljamo.
Resnica je, da so bili skoraj vsi naši dela sposobni bratje in sestre primorani oditi na dolgo in grenko pot v svet, do-čim se čutijo ostali pozabljeni kot nekdaj tako sedaj in zmeraj.
Kar pa nas je še v večji meri prizadelo, gospod predsednik, je pa dejstvo, da so nam vse razne vlade republikanske in demokratične Italije, kot že one monarhistične in fašistične, s tem da so nam odvzele vsako možnost (ekonomsko, socialno, kulturno, šolsko), preprečile, da bi uveljavili svojo značilnost slovenske manjšine, in so še okrepile asimilacijsko dejavnost do našega ljudstva, kateremu so lastne svojske etične značilnosti.
Zato smo, gospod predsednik, z grenkobo v srcih slišali, da ste nas Vi, ki bi nas morali poznati, ker Vam je za to dana možnost, ki bi se morali ravnati po načelih svobode, demokracije in enakopravnosti, ker, kot vemo, ste antifašist, bivši partizan in demokrat, popolnoma pozabili v programskih izjavah nove deželne vlade dne 1. julija t. L, in to nas je težko prizadelo in užalilo.
Vaša kasnejša izjava ob koncu razprave v deželnem Svetu dne 12. julija nas je nekoliko pomirila. Poudarjajoč, da Vi, v imenu vlade »niste nameravali v najmanjši meri zanikati, da državljani slovenskega jezika živijo tudi v ostalih delih Fur-lanije-Julijske Benečije in še toliko manj zanikati priznanje pravic kogarkoli«, ste priznali to, kar se premnogokrat in vse prevečkrat prezre. Vendar, dovolite nam, da Vam z vso odkritosrčnostjo povemo, da ste se, ko ste se opravičevali Vaše izjave z dne 1. julija, dotaknili vprašanja »prave manjšine« s točnimi »predočenji, potrebami in zahtevami«, in s tem jasno povedali ,da so to značilnosti Slovencev r tržaški in goriški pokrajini.
Kaj pa mi? Gospod predsednik, želimo Vas seznaniti, da tudi mi obstajamo kot Slovenci videmske pokrajine in da ne odgovarja resnici trditev, da se nismo oblikovali kot narodna manjšina s točno določenimi potrebami in zahtevami.
Nepravično, neresnično in nestvarno bi bilo pozabljati na naše manjšinske značilnosti, potrebe in zahteve. Mi smo imeli svoje slovenske pesnike in pisatelje, že desetletja se trudimo, da bi nas spoznali kot Slovence, po drugi svetovni vojni so nam bile dane obljube, za kar smo bili podvrženi fizičnemu in moralnemu nasilju, imamo svoje aktivno slovensko prosvetno društvo, prisiljeni smo pošiljati precej naših otrok v slovenske šole v Go-
Ali poznamo dekliško naravo ?
rico in Trst, ker jih sami nimamo, v naših krajih prirejamo slovenske kulturne predstave, naše ljudstvo bi želelo v cerkvah slišati slovensko govorico, 19. oktobra 1966 smo izročili predsedniku republike spomenico v upanju, da bomo pri njem našli vneto razumevanje.
Ničesar ni, za kar bi morali prositi odpuščanje, ko se potegujemo za pravice, ki jih italijanska ustava priznava vsem državljanom drugega jezika in narodnosti, roda in vere.
Napisali smo Vam, gospod predsednik, to pismo zato, da Vam povemo, da obstajamo, da naša vprašanja obstajajo in da se naša stvarnost ne more več ne priznati.
Naprošamo Vas, da kot demokrat in kot kristjan delujete na tem, da se odstranijo ovire, ki omejujejo in preprečujejo naš etnični, kulturni in socialnoeko-nomski v (izv o j iti da sc tičim omogoči uzi~ vanje enakih pravic, kot se nudijo ostalim narodnim manjšinam v Italiji.
Da si pa ne boste mislili, da je to naše pismo samo »golo načelno vprašanje«, kot ste se želeli izraziti v odgovoru 12. julija t. L, Vam bomo v najkrejšem času poslali vrsto stvarnih zahtev, da se boste z njimi seznanili in poskušali tako načeti reševanje mnogih naših nerešenih vprašanj.
Čedad, 24. julija 1968
Za vsakega človeka velja, da moramo upoštevati njegovo naravo, če ga hočemo pravilno presojati. To velja še prav posebno za dekliško naravo, ki je vse bolj mehka in čustvena kot moška.
čustvenost in družnost dekliške narave sta tisiti dve sili, od katerih ni odvisen le uspeh njenega poklicnega dela, temveč tudi njena vera in vsa njena sreča.
Gotovo dejstvo je, da dela dekle s srcem. Moč njene duhovne narave je v čustvu, v fantaziji. In prav vsled tega se ona lahko prilagodi otroški duši in je kakor ustvarjena za vzgojiteljico v družini, v javnosti in v vsem svojem okolju.
Dekle se največkrat ne da voditi od načel, temveč od tistega, ki idejo oznanja... Ta ji je živo poosebljeno načelo in to igra v dekliški duši veliko vlogrt. To postane lahko za dekle usodno; znala bi slepo slediti oznanjevalcem krivih življenjskih načel.
Močan vpliv na mehko dekliško naravo ima javno mnenje: »Mora biti že res, saj večina tako misli in govori.« Ta misel jo
tako prevzame, da ne verjame drugemu, če bi ji še tako resnico dopovedoval.
Dekle ne ljubi samote, ona hoče živeti v družbi. Čuti se prešibko za borbe na življenjski poti. Stvarnik ji je dal lepoto, ki se izraža predvsem v ljubkosti; a poleg tega ji je dal tudi žensko čast.
Versko vzgojeno dekle ni težko pridobiti za duhovne ideale. Kmalu bo našlo pravo pot, primemo polje, ikjer se bo lahko koristno udejstvovala, pa naj bo to pri vzgoji mladine v družini ali v društvu, na karitativnem polju ali vobče v javnosti.
Mlado verno dekle je prava junakinja v današnjem svetu, ki je prepojen s pohlepom po uživanju in ne pozna več pravega idealizma. Zato je zanjo življenje zares težko, boj neizprosen in krut. Katera bi v tem boju začela omahovati in obupavati, ta ne more več dolgo vzdržati. V celotnem življenju bo postajala vedno bolj podobna dekletom, katerih življenje poteka brez lepote in brez idealov; kmalu bo postala njim enaka.
XVI. polifonsko ‘ pevskih zborov v Arezzu
Od 21. do 25. avgusta se bo vršilo v Arezzu XVI. mednarodno tekmovanje pef’ skifa zborov »Guido d’Arezzo«, ki ga pl* .reja tamkajšnje društvo »Amici della S®*’ sica«. Tekmovanje se deli na štiri katfr gorije (mešani zbori, moški zbori, ieas& zbori, folklora) ter gregorijansko petj& Zadnji dan bo še koncert cerkvene g be in zvečer zaključna slovesnost z n®" slopom nagrajenih zborov.
Skupno bo letos nastopilo 38 pevski zborov iz Argentine, Češkoslovaške, K* nade, Grčije, Jugoslavije, Zahodne Neff čije, Madžarske, Holandske, Španije Italije. Jugoslavijo bo zastopal sloveni Komorni zbor iz Celja. Med tujimi zb<$ naj zlasti omenimo nemški zbor Monte ■verdi iz Hamburga, Kiihnov Smišeny SW iz Prage, zbor Moravskih učiteljev Brna ter mešani zbor Mladinskega centfl iz Budimpešte.
Letos nastopi tudi več zborov iz na& dežele, med temi zbor C. A. Seghizzi Gorice, E. Grion iz Tržiča in Verdi ® Ronk.
Žirijo areškega tekmovanja sestavljaj«1 Giulio Confalonieri, Cesar Geoffray, $ berto Ghislanzoni, William S. Gwynn V® liams, p. Graziano Mengozzi, Solon $ chaelidis, p. Stefano Paillini, Leonardo zauti, Reinhold Schmid, Sandor Veres Lavinio Virgili in. Adone Zecchi.
Stanko Janežič: „Tihe stopinje
iPred kratkim je izšla v Trstu nova pesniška zbirka Stanka Janežiča z naslovom Tihe stopinje. Zbirka obsega 53 pesmi razdeljenih v štiri cikle: Po gozdu, Na goro, Skozi noč in Do jutro. Oprema knjige je zelo kipa, moderna. Opremil jo je slikar Avrelij Lukežič, ki je prispeval tudi pet svojih izvirnih slik. Izšla je pri založbi Tabor, natisnila pa jo je tiskarna »Gra-phis«.
Prvi cikel pesmi, Po gozdu, je posvečen stvarem in krajem, kjer se utrujeni človek tako rad ustavi. So to drobne in čisto vsakdanje stvari, ki pa prinašajo tolažbo v srce, ki je utrujena od vrvenja sveta. Govorijo o pomladi, o Krasu, o majskih večerih, o brezah in oljkah, o vetru in lastovkah, o samotnih labodih na jezerih. Umirjene in blagodoneče so te pesmi, kot uvod v naslednje polne nemira V naslednjem delu, Na goro, se pesnik ustavi ob zavesti, da »kipi srce / um žari / voljna je dlan, pest jekleni...« in se potem presunjen nad vsem tem bogastvom sprašuje: »Kam, kam / s to mlado močjo...« A že v naslednjem hipu oajde odgovor: »Neukročeno srce / kuj / iz sebe kreši značaj. / Ob času razodeto ti bo / .kako in kaj.«
Vendar pesnikovo srce kljub vdanosti in pripravljenosti na udarce življenja še nadalje toži o bridkosti samotnih cest, kjer ga tolaži le spomin »nečesa lepega / na klic domovine.«
In dalje moli k Bogu, naj mu pošlje angela... »sla iz neba / da bo duši prinesel moč in bo pri njem čul vso dolgo noč.« V Žalostinki prosi Gospoda, naj mu dovoli, da joka... »tiho, neslišno / samo za sebe / in tebe / in za nekoga, ki ga iščem / a vem, da ga ni...«
Končno se dokoplje do edine odrešujoče Ljubezni, do Golgote in postane eno z njo. »V križ vzcveteva sonce / in zvezd sijaj / in v blagem veličastju / pred mano raste Golgota...«
In z žrtvijo na Golgoti poje: »Veter / vriska / čez Lobanjo / hvalno ,pesem / dopolnjenja.«
Tretji ciklus pesmi, ki nosi naslov Skozi noč, obsega 12 pesmi. Pesnikovo srce je kot biser, ki nosi v sebi skrivnost trpljenja. A ko je polno do roba, komu naj razda te prežlahtne sadove? Bog je njegovo srce uglasil na nevidne strune: »Pesem / in če bi tebe ne imel, / kako bi navriskal se in naihtel, / kam srečo izlil in obup?«
Tako poje pesnik v uvodu in v ciklu Skozi noč prodre na dan vsa njegova bridkost. Utrujeni romar si želi miru. »Končati z romanjem / z vsemi temi blodnjami / in padci / in z žalostjo / v samoti / siredi hrupa.«
A cilj je še daleč in Bridkosti dneva sledi žalostni Somrak. In pesnik toži dalje svojo bol, se bori v poslednjem uporu za krik upanja... »vije nebogljene roke...« in »vpije v nevidna ozvezdja«; »ljubimec smrti / na veke / neugasld ognjenik...«
Vso svojo bol in razočaranje nad umazanostjo sveta izkriči v zadnji pesmi tega cikla, Ogorčenje, kjer kliče neurje, ki naj v jutranji burji razkuži mrtvaški smrad in novi vek rodi.
Četrti ciklus, Do jutra, obsega 14 pesn»J ki V njih se je bolečina ublažila v pričati d< vanju na poslednji klic. Ko »moja bit'J St bo prešla v sijanje / novih dimenzij brez bednih meja / prostorja in časov.1 Potem, ugiba pesnik »ali bom sonce.' morda vihar... morda bom roža...« »0W zaključuje, »vse bom in nič / pokonec )! predzačetek / želja in izpolnitev / upaDJ1 in pogum / dejanje in večna Ljubezen.
To je le bežna, tisočkrat nepopol® slika .pesmi Stanka Janežiča, ki stopa svet pod naslovom Tihe stopinje. Kdo D1 razume do dna pesnika-poeta? Vsak * ga po svoje lasti, vsak po svoje razui®*
A za resničnost ve le on sam — ustvarjate lec drobcev nesmrtnosti. Ti bodo ostali
"Th
dolgo potem, ko njega in nas ne bo n*
Iz Slovenije
sl
Duhovniške spremembe v aposto ski administraturi za SlovensK Primorje
Ivan Semič je bil na lastno prošnjo r*» rešen službe župnika in dekana v Kanal1 enako Janko Premri na Mostu na Soči. Ž župnika v Kanalu je bil imenovan BogoD'1 Berce, do sedaj župnik v S tur j ah, Fraf Govekar pa za župnijskega upravitelj na Mostu na Soči in soupravitelja Idn pri Bači. V Šturje pride za župnij sikw p upravitelja Anton Melinc.
Rado Šonc odhaja iz Senožeč; preVJ bo župnijo v Košani in soupravljal1 Suhorja. Na njegovo mesto v Senož^ .pa pride Marijan Hrvatin; upravljal t £ tudi Ubeljsko. Franc Srebrnič zapušča Bf nik (Rihemberk) in je imenovan za žu n, nijskega upravitelja v Renčah ter soupf s vitelja Bukovice; Branik pa bo p revi \ Jože Koren, ki bo tudi soupravitelj »rj Bojah.
Lucijan Krajnik je imenovan za župO skega upravitelja na Kretu in obdf!^ soupravo Borjane. Franc štekar zapuž b, Sočo v dolini Trente ter bo prevzel 1 dine in soupravo župnije Gore nad Idrij1 v Sočo pride Alojzij Premrl. Franc Pr« je postal župni upravitelj novoustanfl ijene župnije Portorož-Lucija; Ambrož % delja pa bo prevzel župnijo Grahovo Baški dolini in v soupravo župnijo R1 Iz Solkana je prestavljen za kapi®1; v Piran Alfonz Močnik, v Izolo gre kaplana Jožef Bucik, Izidor Vončina kaplana v Solkan, novomašniik Pavel 1 bej za kaplana v Šempeter na Kra* Renat Podbersič pa je nastavljen za t deljskega kaplana v Idrijo.
Dr. Rafko Valenčič je postal hanorai predavatelj pastoralnega bogoslovja ljubljanski teološki fakulteti ter prevza* istočasno službo študijskega prefekta bogoslovnem semenišču v Ljubljani. S vester Česnik je bil razrešen službe k« lana v Postojni ter odhaja v misijone otok Madagaskar.
Ljubljanski stolni kapitelj ima dva n d kanonika: eden je dr. Pavel Simončič, “m sedaj župnik pri Sv. Petru v Ljubljani H Jože Kvas, do sedaj kanonik kolegialn« J, (kapitlja v Novem mestu.	I}j
Ijt
:bofl >nte S
r
-ntfl
na&
d
ti i!
iaj°'
Ai’
Vfi>
Mi'
Piff
Tisoč štiristo let na sedanjih tleh
Višarski zvonovi
iatt
bit
zdj
SOV'1
nc&'
>Oh'
sc
jaflj1
:Zefl;
poln*
pa
D D*
ik
LUI®*
Letos poteka 1400 let, kar so predniki Slovencev, potem ko so z drugimi slovanskimi plemeni prišli iz pradomovine za Karpati v Srednje Podonavje, začeli zasedati današnje slovensko narodno o-zemlje. Sledili so germanskemu Plemenu Longobardov, ki so do leta 568 prebivali v Panoniji okrog Donave med Savo in Dravo in varovali bizantinske meje. Toda sosedstvo azijskih Obrov jim ni bilo Posebno všeč. Da bi se ga znebili, so se odločili za odhod v Italijo, kjer po smrti carigrajskega cesarja Justinijana ni bilo več pravega reda in trdne oblasti.
Pavel Dijakon, longobardski zgodovinar, je longobardsko selitev iz Panonije v Italijo opisal z besedami : »Longobardi so, potem ko so sedeli v Panoniji 42 let, odhiteli z ženami, otroki in z vsem blagom v Italijo, da jo zasedejo. Odšli so drugi dan po veliki noči, ki se je tistega leta pa računu praznovala na dan 1. aprila, ko je po učlovečenju Gospodovem prešlo 568 let.«
Za odhajajočimi Longobardi so pritisnili v Panonijo, na Kras in vzhodne Alpe slovenski rodovi, ki so živeli deloma svobodno delo-®a pa v odvisnosti od Obrov v panonskem nižavju. Obri so bili no-niadi, ki so se zanimali le za pašnike; imeli so odlično konjenico, Slovenci so se pa borili na tleh, kajti že od nekdaj so bili poljedelci, združeni v zadruge pod vodstvom starešin.
USTALITEV ZAPADNE MEJE
e
'Sto*
a:
Slovenci so našli ob svojem prihodu na sedanja tla ostanke po-rimljanjenih ilirsko-keltskih rodov, ki so se v mestnih naseljih, kjer so še obstajala, ukvarjali z obrtjo in trgovino, na deželi pa so kot tlačani, največkrat tujim gospodarjem obdelovali zemljo. Slovenci so jih seveda oplenili in sploh radi pustošili po Krasu in ,ar|Jedaj bizantinski Istri. Tako poro-jja leta 600 papež sv. Gregorij Ve-' j liki škofu v Solinu (blizu Splita) 0 po Istri ropajočih Slovencih. Je to prva omenitev slovenskega imena na današnjih slovenskih tleh.
Kmalu so se Slovenci spoprijeli tudi z Longobardi. Leta 611 so skupaj z Obri vdrli v Furlanijo In zavzeli njeno glavno mesto Čedad. Tedaj je padel cvet longo-Wdskega plemstva, poroča že o-ftienjeni Pavel Dijakon. V naslednjih letih so Slovenci pričeli siliti že v samo furlansko ravnino. Sledilo je obdobje krvavih bojev z minljivo srečo za obe strani. Leta 704 so Slovenci v pohodu na Čedad v hudi in veliki bitki popolnoma uničili furlansko vojsko, ^a bojišču je obležal sam longo-Wdski vojvoda Ferdulf. Slovenci ijafl so rinili še naprej preko Čedada. iož0 Rodovitna ravnina jih je privla-al čila kot magnet železo. Ko je zra-novi furlanski rod, se je pod " novim vojvodom Pemom znova skušal zoperstaviti Slovencem. O-revaJtrog ]e);a 720 je prišlo pri Lava-fianu do treh bitk. Končno so se Slovenci in Furlani kar na sa-ftiem bojišču sporazumeli za mir. Kasneje o kakem medsebojnem ipu* bojevanju ni več slišati. Slovenci ei ”so obdržali Kras in predalpski svet, Furlani pa so obstali v ravnini.
SLOVENIJA NA VIŠKU SVOJE RAZSEŽNOSTI
iManj sreče so imeli Slovenci s sVojo severno mejo. Zgodovinar dr. Milko Kos trdi, da so Slovenci okrog leta 580 že zasedli področji mest Celeia (Celje) in Emona (Ljubljana), leta 590 že bili gospodarji mesta Teurnia na Luninem polju blizu današnjega Spit-tala ob Dravi na Koroškem, nato ,t'a ob Dravi prišli na vzhodno Ti-^fVsko do Agunta blizu sedanjega ^esta Lienz ter preko izvira Dra-na Toblaškem polju po Pustri-fki dolini vse do Brixna, saj je 'ftiel tam neki Prixna, slovenski velikaš, svojo pristavo.
Tudi v sedanje nižje in zgor-7 avstrijsko Podonavje so se Slovenci začeli zgodaj vseljevati, po letu 550, ko je tam prenesla frankovska oblast. Naselili so
3 TV
mal*
£i.
gOJ
Frač
/itelj
Idrii
sikel
rev2
‘lj
,upD
obdl
^drij1 Fr* tant >ž K ovo ) Ri apla* jre na leA 1 Kras za t
oral
ja
akta ti. e M jnc
a no čič,
vse ozemlje, žal le močno raztreseni, od Dunajskega lesa (Wiener-wald) pa do reke Travne, ki se pod Linzem izliva v Donavo.
Neposredno zaledje Trsta in Istre pa so si Slovenci zagotovili šele okrog leta 800, ko so ti kraji prešli iz bizantinskih rok pod frankovsko oblast. Isto se je zgodilo s Panonijo, današnjo Slavonijo.
Okoli leta 593 so se Slovenci prvič spopadli na gornji Dravi z nemškimi Bavarci. Bavarski vojvoda Tasilo I. je vdrl na njihovo ozemlje in ga temeljito oplenil. Toda Slovenci niso ostali Bavarcem ničesar dolžni. Ko so ti zopet pridrli nadnje, so jih s pomočjo Obrov krepko porazili. Dva tisoč Bavarcev je ostalo na bojišču.
Ozemlje, ki so ga bili Slovenci zasedli in naselili v šestem in sedmem stoletju, je bilo sicer obsežno, a ne gosto naseljeno. Ponekod je še živelo staro prebivalstvo, drugod pa ljudi sploh ni bilo. Najgostejše so bili naseljeni kraji, kjer živijo Slovenci še danes. Na splošno, če izvzamemo Koroško, pa so Slovenci ozemlje, ki je kasneje postalo nemško, posedli s slabimi skupinami. Zato so se kmalu ob njihovih pojavila tudi nemška naselja ter postopno spreminjala slovensko pokrajino v mešano slovensko-nemško in končno v nemško.
Večji del ozemlja na današnjem Salzburškem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem je bil izgubljen že v prvih stoletjih po naselitvi, ko so Slovenci prišli v stike z Bavarci in so si jih ti podvrgli. Ko so Franki uničili obrsko državo, je močan nemški naselitveni val vdrl na to ozemlje, kjer so že bivali Slovenci, bivši zavezniki Obrov. Ta prvi val nemške kolonizacije je bil zavrt s prihodom Madžarov leta 896 v Podonavje, toda ko je nemški cesar Oton I. Madžare dokončno ukrotil, so Nemci znova preplavili tedanji slovenski alpski svet. Bili so tako številni, da so slovenske vasi že v 13. in najkasneje v 14. stoletju v avstrijskem Podonavju popolno-
ma izginile. Dalje so se ohranile po goratih predelih Gornje Koroške in Štajerske. Slovensko-nem-ška meja, ki se je konec srednjega veka za nekaj stoletij nekako ustalila, se je v škodo Slovencev premaknila znova šele v 19. stoletju, ko je oblast načrtno podpirala germanizacijo na Koroškem in Štajerskem. Še večje izgube pa je utrpel slovenski živelj v nekdanji Panoniji. Po madžarskem vdoru je ohranil od svoje zemlje komaj eno desetino, današnjo Slovensko krajino (Prekmurje).
V	svojem največjem obsegu je slovensko ozemlje merilo okrog 70.000 kv. kilometrov. Zajemalo je prostor na zapadu od furlanske ravnine preko Karnijskih Alp do izvira Drave, šlo po grebenih Visokih Tur do reke Travne, na severu je imelo kot mejo Donavo od izliva Travne do Dunajskega lesa, na vzhodu zahodni del nekdanje Pribinove in Kocljeve kneževine, na jugovzhodu pa črto, ki je danes meja med Slovenci in Hrvati.
Danes meri slovensko narodno ozemlje le še okoli 24.000 kv. kilometrov. Tekom 1400 let smo torej izgubili nekako dve tretjini ozemlja. Tisti, ki ne morejo pozabiti te velike izgube skozi stoletja, naj pomislijo, da so mnogi močnejši in številnejši rodovi popolnoma izginili, tako da so se ohranila le njih imena in še ta le v knjigah. Kje so nekdaj mogočni rodovi Vandalov, Vzhodnih in Zahodnih Gotov, kaj je ostalo od Longobardov, kaj od Frankov? Kje so Huni, pred katerimi se je tresel ves tedanji svet, kje Obri, ki so jim Slovenci tlačanih?
Vsi so izginili, slovenski narod pa se je skozi 1400 let ohranil kljub stiskam vseh vrst od vojska, plenjenj in ponižanj, kuge in drugih bolezni, tlačenja in izrabljanja tujih zemljiških gospodov. Razlogov dovolj, da z optimizmom zremo v svojo bodočnost in da vsakomur, ki mu naša prisotnost na sedanjem ozemlju ni všeč, ponosno povemo: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«	A.D.
Močio in lenzalio dižM
Te dni smo prejeli 29. številko »Glasnika ljube Gospe iz Altottinga«. List izhaja že 68. leto, je tednik, ima format »Družine« in po 24 strani. Namenjen je predvsem vernikom na Bavarskem, mnogo naročnikov pa ima tudi drugod po Nemčiji, saj je Altotting vsenemška božja pot.
V	številki 29 od 21. julija je objavljeno tudi poročilo o našem slovenskem romanju v Altotting ter priobčena slika, ki jo prinašamo tudi mi. Poročilo je pisano tako toplo, da bi si ga sami ne znali lepše sestaviti. Fotoreporterka gdč. Uršula Breu nam je poslala tudi devet lepo uspelih fotografij, ki so bile posnete pred cerkvijo sv. Konrada. Videti je štiri duhovnike (gg. Germek, Jurak, Žafran, Kovačič), nekatere romarice iz goriške skupine, iz Sesljana, Nabrežine in z ostalega Tržaškega. Fotografije so na ogled na upravi našega lista, kjer se lahko naročijo. Cena komadu 200 lir.
Nekaj bolj tiho kot v majskih dneh in za binkošti odmeva sedaj v visokem poletju Marijin hvalospev v Altottingu; nekaj bolj tiho zlasti zaradi silne vročine, ki smo jo vsi doživeli zlasti v drugem tednu v juliju. Toda čisto tiho ni v Altottingu nikdar, kajti vedno se najdejo skupine romarjev, ki obiščejo milostno kapelo sredi trga in se tudi 35° v senci ne ustrašijo.
Med njimi zaslužijo posebno priznanje slovenski romarji, po katerih zaslugi je Altotting v torek, 10. julija doživel najbolj pomemben dan vsega tedna. Prvič po mnogih letih je mogel bavarski kraj milosti pozdraviti v svoji sredi strnjeno skupino Slovencev — okrog 200 po številu —, ki so povečini prišli s Tržaškega, katero pripada sedaj Italiji, bili so pa med njimi tudi udeleženci iz Jugoslavije. Spremljalo jih je dvanajst duhovnikov. Pet od njih jih je opravilo v 5v. brata Konrada cerkvi koncelebrirano sv. mašo. Pretresljiva in brez primere je bila živa in globoko pobožna udeležba navzočih pri evharistični slovesnosti. Občestvena molitev je bila ne-
bo osvajajoča, petje pa vredno vsega občudovanja. Peli so šest in celo osemglasno, brez pevovodje, in to brezhibno ne da bi se slišal en sam napačen ton. Strnjeno je prejela vsa skupina tudi sv. obhajilo.
Popoldne so se romarji še enkrat zbrali k Marijini pobožnosti. Prosti liturgičnih okovov so si dali duška v večglasnem prepevanju, ki je naredilo na prisotne nemške vernike izreden vtis in je bilo zanje močno in nepozabno doživetje.
Nekateri od slovenskih romarjev so že bili v Altottingu ob priliki svetovnega evharističnega kongresa v Miinchnu. Tedaj jih je Altotting s svojo tihoto in zbranostjo tako prevzel, da so se letos odločili za ponoven obisk tega blagoslovljenega kraja. Milostna kapela jih je s čudodelno podobo očividno prevzela. S skupno molitvijo so vzeli od nje slovo. V času bivanja na Bavarskem so nato obiskali še koncentracijsko taborišče v Dachauu ter se zapeljali na Moški otok sredi Chiem-skega jezera.
Ko sonce preljubo za goro zahaja, zvonjenje častitljivo Mater obdaja; ko čas se približa, da v miru zaspim, Marija, naj v tebi se zopet zbudim!
Tako so prepevali pred leti, ko še ni bilo žičnice, višarski romarji, ko so se vzpenjali v večjih skupinah po romarski poti iz žabnic preko planine na vzhodni strani 1790 m visokega hriba k »Mariji na gori«, na Višarje, »In excelsis«. Ob tej glavni poti je bilo več skladov drv za svetišče. Marsikateri romar si je za pokoro naložil poleno na rame in ga nesel do cerkve (gl. mohorske večernice »Višarska polena«). Ko pa je pred osmimi leti stekla žičnica, se je marsikaj spremenilo.
Vsakih deset minut lahko potegne vzpenjača 25 romarjev na hrib. Vsem se mudi. Le malo jih je, ki bi se zbrali in v procesiji prišli in odšli, kot so to storili slovenski romarji iz Gorice 21. julija letos. Izredno lepo doživetje je večerna procesija okrog hriba. Nekdaj so napravili procesijo zjutraj zgodaj pred sv. mašo. Sedaj je to možno le, ko pride večja skupina popoldne in na Višarjah prenočuje, kjer je na razpolago nad 150 postelj (ne vštevši dragih hotelov ob žičnici).
Od otvoritve 23. junija do srede julija je bilo letos prekrasno vreme, brez megle, vetra in dežja, samo zlato toplo sonce. Zato je bilo v juliju več takih lepih večernih procesij. Naj omenimo Velikolaščane hi Mariborčane. Najbolj številna je bila kraška skupina; 21. julija jih je nad dvesto prenočevalo na Višarjah. Bili so iz Komna, Kobjeglave in Branika. Kako lepo so doneli odpevi petih litanij po Kanalski dolini in odmevali proti Mangartu, ki se je kopal v zadnjih zlatih sončnih žarkih.
V zapiskih iz leta 1900 sem bral, da je bilo »na gori« tedaj okoli 50.000 romarjev, ki so ob določenih dnevih prihajali; od teh je bilo okrog 40.000 Slovencev (približno isto razmerje še danes drži). Štajerci so s »celjsko procesijo prihajali v torek pred binkoštmi, nad tisoč po številu; naslednjo sredo Korošci iz Podjune in Slovenjgradca (900). V četrtek so jhn sledili Ljubljančani in Cerkničani okoli 500 romarjev. Na blnkoštni ponedeljek zvečer so prišli romarji iz raznih krajev Zgornje štajerske, Osoj, Beljaka, v četrtek iz Gradca, v soboto iz škofje Loke.«
Morda koga zanima, kako so romali naši Kraševci: od doma so šli 1. avgusta zjutraj in prišli do Ročinja. Drugi večer so prenočili v Bovcu, tretjo noč na Višarjah in ostali tam cel dan. V zadnji hiši pod cerkvijo (sedaj nova »zelena« stavba) so si tudi sami kuhali. Tretji dan po tretji maši je bil odhod. Prenočili so v Srpenici. Ob osmih so imeli v Kobaridu peto mašo in zvečer spali v Kanalu. Naslednji dan navsezgodaj, po drugi sveti maši, so odšli na Sveto goro pri Gorici. Tu so se pobožno udeležili svete maše in 8. avgusta zapustili to svetišče. V Solkanu so se razšli. Večinoma so bili iz komenske in mirenske fare.
Naši fantje in možje tudi radi pritrka-vajo. Spretne roke izvabijo iz brona res krasne glasove. Tedaj se šele opazi, kako lepe zvonove Ima višarska Marija. V prvi svetovni vojni so bili uničeni. Sedanji tehtajo 2303 kg. Vlil jih je Lapajna iz Trsta.
V	Žabnice so bili odposlani 26. februarja 1927, na Višarje pa so dospeli 8. marca. Prepeljali so jih po snegu s sanmi in volovsko vprego. Težavna je bila pot, ker so morali prej sneg zravnati. Zvonove so obesili po notranji strani zvonika 19. julija 1927. Tako so 20. avgusta 1927 po 12 letih zopet zapeli Bogu in Mariji v čast. Prof. dr. Lambert Erlich, iz Žabnic doma, jih je prej slovesno blagoslovil.
Pred vsako sveto mašo slovesno vabijo
k najsvetejšemu opravilu, vsak večer pa kličejo po osmi uri bližnje sosede, da pustijo vsakdanje velike in majhne skrbi po prodajalnah in pohlte k blagoslovu in k oltarju Nje, ki že 600 let kraljuje na tem kraju in kot Mojzes na gori moli za svoje ljudstvo.
Žabniška fara, kamor spadajo Višarje, je bila ustanovljena v 11. stoletju. Po Kanalski dolini so se kasneje valile turške in druge vojske, uničevale in požigale. Zato je ostalo prav malo pisanih zgodovinskih virov o postanku te naše najbolj priljubljene božje pod. Večina podatkov sloni na ustnem izročilu. Prva tiskana knjiga je po farnih zapiskih izšla v Celovcu pri Kleinmayerju leta 1763. V njej so opisani nastanek in višarski čudeži. Marijini častilci so naprošeni, da pomagajo najti to knjigo ter o tem sporoče žabniškemu g. župniku (Camporosso, Valcanale).
JOS-LIN
Skupina slovenskih duhovnikov in romaric v Altottingu na Bavarskem pred kapucinsko cerkvijo, kjer je pokopan sv. Konrad, dne 9. julija letos
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Šestdeset let bivanja šolskih sester v Egiptu
Prvo nedeljo v juliju, na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, so slovenske šolske sestre v Aleksandriji proslavile 60-lelni jubilej prihoda prvih pionirk v deželo ob reki Nil. Ob tej priliki je bila izvršena tudi blagoslovitev obnovljene kapelice v smislu koncilskih navodil. Kapelica je pod varstvom sveto-gorske Kraljice.
K slovesnosti so se zbrali številni Slovenci, ki prebivajo v tam važnem pristaniškem mestu ter prisostvovali sv. maši, ki jo je opravil aleksandrijski škof msgr. Janez Kapistran Cajer, po rodu Amerika-nec. Zahvalil se je sestram za opravljeno dalo, ki so ga požrtvovalno vršile vsa leta in izrekel prošnjo, da bi ostale na razpolago njegovi nadškofiji še naprej, saj so potrebe danes še večje kot v preteklosti.
Pogovor je neprisiljeno posegel v preteklost, o kateri je znala največ povedati s. Marcelina Bole, iz Šepulj na Krasu doma, ki je celih 46 let preživela v Aleksandriji ter bila v veliko oporo mladim slovenskim dekletom, katera so domači zaradi stiske in potrebe pošiljali služit v bogate egiptovske družine. Težko je bilo tam dekletom v razuzdanem in razkošnem okolju ostati pošten, a skrbna očesa sester so neprestano svarila, opominjala in bodrila ik dobremu, pa tudi otirala solze, ki jih je domotožje porajalo.
V	Azilu sv. Frančiška, kakor se imenuje sestrska hiša v Aleksandriji, so imela slovanska dekleta svoj stalni dom in zavetišče. Tu je bil sedež dekliške Marijine družbe, tu je nastopalo z igrami dramsko društvo, tu je deloval mogočen mešani pevski zbor. Ob nedeljskih popoldnevih pozno v večar se je tu razlegala naša vesela pesem in je odmeval sproščeni smeh mladih src. Premnoge teh žena in deklet so se v taku let vrnile domov, nekatere pa so ostale in še služijo, ko pa obsie-morejo, najdejo kotiček miru in pokoja v že omenjenem zavetišču.
Časi so se spremenili tudi v Egiptu. Nova obzorja se odpirajo za idealna dekleta v deželi faraonov. Nekdaj so hodila dekleta delat tlako egiptovskim bogatašem; zakaj se ne bd danes dale na razpolago nebeškemu Kralju ter se kot redovnice v slovenski kongregaciji šolskih sester posvetila ravnim družinam z njih otroki, ki željno čakajo, da bi se kaj naučili. Je kaj lepšega kot posredovati Boga malim, ubogim in preziranim?
To je sedaj novo misijonsko poslanstvo naših sester v deželi ob Nilu, ki jo je bilo božje Dete blagoslovilo s svojo navzočnostjo, ko se je moralo pred krvoločnim Herodom zateči v Egipt. Od tedaj je minilo že skoraj dva tisoč lat in čas bi že bil, da vsi prisluhnemo Kristusovemu naročilu: »Pojdite in učite vse narode!« ter se zamislimo v Jezusovo tožbo na križu: »žejen sam!«, žejen neumrljivih duš.
Vsako slovensko dekle, ki bi se želelo vključiti v vrste slovenskih šolskih sester ter graditi božje kraljestvo v Egiptu, lahko prejme napotke v Sloveniji v Repnjah pod šmarno goro, kjer je noviciat, v Italiji pa na Tržaškem in Goriškem v Trstu, kjer je provincialna hiša (ul. Docce 34) ali v 'generalni hiši v Rimu, Colli della Far-nesina 140.
Vsem znancem in prijateljem v domovini pošiljajo pozdrave: Slovenske šolske sestre - Asilo San Firanoasco - Rue Menasce 53 - Moharram Bey - Alexandrie, U.A.R.
Sprehod po gori Atos
Na Atos se pride običajno iz vasi Ura-nopolis. To je zadnja avtobusna postaja, ki povezuje Solun z Atosom. Do tega ribiškega naselja pridejo lahko tudi žene. Od tod pa je možna pot le za može. Z 'ribiškim čolnom se dospe do prvega samostana Dafni.
V	celoti je na Atosu dvajset samostanov, nekaj meniških vasi, po gozdovih pa brez števila celic. Posamezni samostani, npr. Pantalejmon, so imeli tudi po več ti-.soč menihov, srbski samostan Hilandar pa v dobi svojega proovita nekaj sto; danes jih 'ima komaj dvajset.
Bivanje na Hilandarju in v drugih ato-ških samostanih je brezplačno, praiv tako je udobno stanovanje v prostranih spalnicah. Hrana je okusno pripravljena. Gostov kljub temu ni veliko. Gora Atos kljub svojim znamenitostim in privlačnostim nikoli ne bo postala turistično središče. Gostje so običajno razni zgodovinarji, tu in tam kakšen književnik, časnikar ter manjše število vernikov.
O	svetogorskih menihih imajo ljudje navadno nepravilne predstave, da so posebneži svoje vrste in da je z njimi težko priti v stik. Pa ne drži. Ze prvi pogovor v sprejemnici hilandarskega samostana priča, da niso hilandarski menihi kljub temu, da so že več desetletij ločeni od sveta, nikoli izgubili tiste preproste oblike prisrčnosti in neposrednosti. Takoj ob sprejemu obvezno ponudijo žganje in kavo.
Hilandarski samostan je oddaljen tri kilometre od svojega pristana. Pot do njega se vije skozi njive in oljčne nasade. Prva noč v samostanu zajame potnika
tako zelo, da jo navadno prebije brez sna. Že ob dveh zjutraj, pred zoro, se zasliši kladivo, ki kliče svetogorske menih5 k molitvi, kmalu pa gost zasliši iz saiJtf' stanske cerkve skladno petje. Ze tisoč k se vsak dan na gori Atos začenja enako.
Človek nima nikoli dovolj časa, da t si. v Hilandarju vse dobro ogledal. Zato je sprva v zadregi, kje naj prične. DoW si je treba ogledati predvsem cerkev. J? ena najlepših atoških svetišč, posvečen* Materi božji ter delo kralja Milutina. stala je na kraju druge dokaj bolj skroitf ne cerkve, ki sta jo postavila sv. Satf in njegov oče sv. Simeon (Štefan Nem* nja). Nekaj posebnega je tudi muzej sve lih podob-ikon. Za vsakega znanstveni!!* je to nepozaben »sprehod skazi stoletja*' Splača se zadržati tudi v veličastni obei nici, vsej poslikani ter pregledati listju* s podpisi bizantinskega cesarja Aleksi]* iz leta 1198, Štefana Nemanje iz istega časa, podpis in pečat sv. Save iz le® 1199, cesarja Dušana... Tedaj zaslutiš, $ je vera silna moč, ki iz človeka pričal® mogočna dela.	J	'
Napori za posodobljenje semenišč
Semenišča za vzgojo duhovnikov se glo spreminjajo. Povsod se vršijo posvet in se iščejo nove poti, kako bi vnesli * semenišča smernice zadnjega koncila. Indiji so škofje poiskali najbolj sposobtf ljudi za vzgojo duhovniškega naraščaj* Povsod se trudijo, da bi v semenišči! ustvarili pravo skupnost ljubezni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iMiiiiiiii'iiiiiiiiiiMi'ii'ii'iiiii'iiiiii>iiiMi|iiii"|||iii|||iiiii|iiiiiiii"ii,"|,||"iii||'i'ii'ii|i"|'|ii" ;
Kmet inweekendi
Moj znanec kmet — piše Lojze Jakopič v ljubljanskem »Nedeljskem dnevniku« — je dober, umen gospodar, ki vodi skromno knjigovodstvo. Lani npr. je ob dobri letini imel takšen čisti dohodek, da mu je pri sedemčlanski družini prišlo 72.000 starih dinarjev na osebo. Da se razumemo, letno, ne mesečno, potem ko je poravnal vse obveznosti in si dokupil tudi mali traktorček, pa motorno kosilnico.
Ta moj znanec kmet je iani sredi poletja dobil sosede. Meščane. Trije so si sredi bivših zadružnih sadovnjakov postavili lepe zidane weekende. Weekende s terasami in zidanicami v Meti. Na zunaj izglodajo ti weekendi resda kot skromne počitniške hišice, toda notranja oprema priča, da je bila nabavljena predvsem v Trstu, v Benetkah in drugih tujih mestih. Nabavljena za devize. Sicer, baje, prihranjene od službenih potovanj ali kako drugače. Toda v to se moj znanec kmet ne spušča.
Torej, ti trije meščani, ki so si postavili v nekdanjem zadružnem sadovnjaku počitniške hišice, so prvič po vojni odkrili kmečko vprašanje. Začeli so se pogovarjati s kmeti v svoji okolici. In sicer zato, da bi pri njih lahko kupili jajca, doboli mleko, pristno vino, klobase pa kislo zelje in še zato, da domačini popazijo na njihove hišice v času njihove odsotnosti. Seveda meščani te usluge plačajo, a kar je še bolj ganljivo, kar so prišli meščani v vas, je ta dobila boljšo cesto, vodovod, pa tudi električni tok ni več tolikokrat prekinjen kot prejšnja leta.
Zaradi toga je moj znanec kmet odkril v sebi notranje težave. Ne iz kake zavisti in nevoščljivosti, ampak ob spoznanju, da je moralo postati zadnje čase življenje v mestih zelo težko, da, nemogoče, da si ga meščani lahko samo še z vveekendi podaljšujejo. Le to iga nekam moti, da isti ljudje, ki so pred petnajstimi leti, ne da bi pri tem trenili z očmi podpisovali odločbe o odvzemu zemlje kmetom, gozdov in poljedelskih strojev ter delali na to, da se hribovske vasi čim bolj spraznijo, danes beže iz mest v hribe, kjer si postavljajo počitniške hišice, ki pa niso nobene hišice, ampak marsikje prostorne in bogato opremljene vile.
Pa recimo, da moj znanec kmet vse to do neke mere razume. Tovariš meščan — zdravnik, inženir, profesor, direktor ali kdorkoli je pač dobro porabil svoj denar, z delom zaslužen. Boleče je le to, da dvajset let po zadnji vojni moj znanec kmet za ves svoj prigaran in prihranjen denar ni mogel dobiti kredita za dograditev med vojno požgane hiše, pa za modernizacijo svojega kmetijskega gospodarstva ne cementa ne železa, še pred leti niti najnovejšega poljedelskega orodja ne. Tri sosedi mojega znanca kmeta pa so si vveekende postavili s krediti z zelo ugodnimi pogoji, potem ko so v mestu skoro zastonj dobili stanovanja v svojih ustano-
vah. Da lahko pridejo do počitniških & šic, so si morali seveda nabaviti avtom0, bil znamke mercedes, peugeot in alfaromtO
In koliko plačajo za ves ta luksu5; Kmet, moj znanec, ve povedati, da je P11 njem obdavčeno vsako kolo na njegove®1 vprežnem vozilu, vsak električni mot<* posebej, pa čeprav ga potrebuje v gospf' dairstvu vsaj toliko kot njegovi sosedje \ va pisarni svoje nalivno pero. Toda njiho*J ( nalivno pero ni obdavčeno, vprežni voz elektromotor pa. Ce kmet reče: »Kra^ 1 mi daje 8 litrov mleka,« mu nihče & verjame. Davka bo plačeval za 12 litim*
Ce pa sosed meščan reče: »V letu sem imel dva milijona starih dinarjev hodka,« mu vsi verjamejo. Nihče mu $ bo šel merit, koliko dinarjev mu je p17 teklo skozi žiro račun.
Pa naj bo tudi to! Še je v okviru pr®^ pisav. Toda... kaj boste rekli, če lastil teh počitniških hišic, ki so razvrščene 0“ Ankarana do Umaga in se blestijo pobočjih Gorjancev, pohorskih hribov 9 na obrežjih slovenskih jezer ter so zg*8 jene zato, da bi si v času oddiha in V° oitnic meščan z družino obnovil svoj1 moči, svoje vveekende spreminjajo v pl* va gostinskoturistična podjetja. Oddajaj* jih tujcem v najem za dnevno 15 do ■1,0 dolarjev, sami pa se zatečejo k svojci na kmetih ali pa si najdejo mesto v P° čitniških domovih svojih delovnih kole^ tivov. In ko se vrnejo, poželjivo preštevaj0 ^ koliko dolarjev so iztržili za svojo hišic1 vveekend imenovana, ki so jo zgradili privilegiranimi krediti in z nakradem11 gradbenim materialom. Zelo malo jih namreč, iki so si vveekend zgradili s p1 hran ki in z dohodki svojih rok. Tem m'
m vse priznanje
In sedaj se moj znanec kmet sprašuj* zakaj ima v Jugoslaviji vsa leta po voj* luksus prednost pred proizvajalnimi sr# stvi? Zakaj takoj bojazen, če ima km1 novo kosilnico ali celo traktor, nobenrf strahu pa ni, če si meščan postavi wi end hišico ali nabavi najmodernejši avt11)0 Pa je na dlani, da kmetova kosilnica
H
di novo vrednost, meščanov alfaromeo P nobene. Razen izgube v primeru promel nesreče. Se vam ne zdi pravično, da bilo treba vveekend hiške obdavčiti to zaslužijo vsi luksusnd predmeti, zla* če so lastnikom vir neprijavljenih hodkov?
* * *
Razmišljanje Lojzeta Jakopiča je M* dvoma duhovito in mu v glavnem ni $ dodati. Pač! Lojze Jakopič je pozabil ni hotel povedati, kdo so ti meščani: so zvečine partijski funkcionarji, ki ž>' na račun delavnih kmetov in skromfl^; delavcev. In samo slovenski komunist tisti, ki kmetu ne privošči, da bi zafl^ mjal koso s kosilnico. Na Češkoslovaški a si sedaj to upajo priznati. V Sloveniji ne. Zaenkrat še nima svojega Dubček In to je za slovensko ljudstvo velika ško^
ta
»j,
to
*ja
bo
bo
»b
Pr
že
‘Ve
čil
|K'<
dii Po
i
*ta
3
&
jfttč
ve
RAZNE NOVICE
NA MOŠKEM OTOKU
Moški otok je precej večji od Zenskega. V starih časih se je imenoval Awa. Na njem je dal postaviti bavarski knez Tasilo sredi 8. stoletja te omenjeni benediktinski samostan, ki naj bi postal žarišče krščanstva za ondotne dežele.
Knez Tasilo pa je tesno povezan tudi z zgodovino karantanskih Slovencev na sedanjem Koroškem. Da bi se Slovenci ubranili divjih Obrov, so poklicali na pomoč kneza Tasila. Ta je rad prišel in tako so združeni Slovenci in Bavarci leta 748 Obre tudi premagali. Toda za Slovence je imela ta zmaga grenak priokus. Bavarci so si politično Slovence podvrgli ter zahtevali od njih, da jim plačujejo davek.
V	znak zvestobe Tasilu je knez Borut nato poslal na bavarski dvor celo svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira. Menihi na Moškem otoku so ju prijazno sprejeli, poučili v krščanski veri in krstili. Gorazd je po povratku na Koroško kmalu umrl. Nasledil ga je Hotimir, ki je bil za kr-
Brošura o treh zadnjih papežih
Ob desetletnici ustanovitve katoliškega urada za obveščanje o evropskih problemih je tiskovni urad Evropske skupnosti izdal brošuro z naslovom »Papeži Pij XII., Janez XXIII. in Pavel VI. govore
o	Evropi«.
Dekliško mesto v Južni Afriki
Zenski zavod sv. Jožefa v Johannesburgu v Južni Afriki, ki ga vodijo sestre Dobrega Pastirja, se je spremenil v majhno mesto, ki ga bodo upravljale gojenke po vzorcu številnih deških mest, katera obstajajo po svetu. Mesto bo imelo svojo vlado, svoj poštni urad, dvorane za igre, prodajalne in vse značilnosti pravega mesta. Dekleta bodo stanovale v majhnih skupinah v ločenih hišah; vsaka bo pod kontrolo družinske poglavarke.
Afriška prestolnica s številnimi cerkvami
Glavno mesto nekdanjega belgijskega Konga Kinshasa ima 36 cerkva, štiri cerkve so v gradnji, za zadnjo, 41., pa so nedavno postavili temelj v predmestju, ki šteje 15.000 prebivalcev.
Enotna veroučna knjiga
Škofje indijske države Kcrala so sc dogovorili, da bodo uvedli enotno knjigo za poučevanje verouka. Upajo, da bo knjiga za prihodnje šolsko leto že pripravljena.
Obnovljena cerkev
V	poljskem mestu Gdansk so obnovili starodavno cerkev sv. Katarine. Mod ziad-no vojno je bila cerkev razrušena. Obnovljeno cerkev je posvetil škof Edmund Novički; upravljajo jo karmeličani.
(izg. Versaju) leta 1885.
Dvorec stoji sredi košatega in skrbno negovanega parka. Grad je res čudovito delo, razkošno opremljen in bajno zgrajen. Pročelje, ki je iz čistega marmorja, je dolgo slo metrov. Prav toliko je dolga tudi dvorana zrcal (der Spiegelsaal), ki vsa blišči v lestencih in zrcalih.
Takoj po izkrcanju je naše romarje sprejela krepka ploha, tako da je izginil vsak up, da bi se lahko razpršili po otoku in predali uživanju naravnih lepot. K sreči je bil hotel blizu, ki je nudil nato streho med nalivom. Po kosilu je za nekaj časa prenehalo deževati, tako da so si naši ljudje lahko ogledali prostore v kraljevskem dvorcu. Ves ogled je trajal štirideset minut in je nudil premnog estetski užitek. Seveda, kdor je že bil v kraljevi palači v Madridu ali v cesarski na Dunaju, je moral ugotoviti, da je dvorec kralja Ludvika II. kljub vsej lepoti slaboten odsev onih dveh stavb.
Prišla je ura odhoda z otoka. V mali starinski kapelici zraven opuščenega samostana se je vsa naša romarska skupina zadnjikrat zbrala k občestveni sveti maši. Opravila sta jo v somaševanju gg. Albin Grmek iz Doline in Tone Prinčič iz Zgonika, ki sta tisti dan obhajala dvajseto obletnico nove maše. škofov vikar msgr. Lojze Škerl je vsem navzočim izrekel besede slovesa in jih opozoril na za našo vero tako pomembna zgodovinska tla, kjer smo Slovenci po 1220 letih doživeli veličino trenutka, ki je iz slovenskih karantanskih kneževičev naredil otroka božja in početnika božjega kraljestva med našim ljudstvom.
Ob odhodu je spet pričelo rositi, ko pa smo dosegli celino in so se avtobusi spustili na avtocesto proti Miinchnu, je naravnost lilo kot iz škafa. Pa je šlo mimo nekaj desetin kilometrov in v daljavi se je pokazala sinjina, ki se je vedno bolj večala. Miinchen nas je sprejel ožarjen od večernega sonca, kot bi se hotel norčevati: »Kaj pa ste silili proč!« Toda slaba volja je bila že mimo. Hitro je bilo treba zasesti prostore v restavrantu Mat-haserbrau. Dve uri sta minili kot bi trenil in nato je naše potnike sprejel ogromni miinchenski kolodvor. Ob enajstih na noč se je vlak spustil v dir. Ko se je sonce spet pokazalo, smo bili že v Beljaku. Ker smo prišli z zamudo, nas redni vlak ni čakal. In ker zamuda rodi zamudo, je vlak pripeljal v Trst že po poldnevu, namesto ob desetih dopoldne. Pa kaj vse tol Nevšečnosti bodo kmalu pozabljene, ostal pa bo spomin na vse, kar nam je pot nudila lepega in vzpodbudnega za dušo in srce. Zato: nasvidenje zopet prihodnje leto!
Pogled z Moškega otoka na Ženski otok sredi Chiemskega jezera. V ozadju venec
bavarskih Alp.
Sreda, 10. julija je bil v Srednji Evropi letos najbolj vroč dan, saj je temperatura dosegla 35° vročine in še čez. Tudi naši tržaško-goriški romarji so jo v Miinchnu v polni meri doživeli. Seveda je marsikomu privabila tožbo na jezik, toda v srcu si seveda ni nihče želel poslabšanja vremena, saj je razpoloženje na potu najlepše takrat, ko je sonce na nebu in se kraji ter pokrajina kopljejo v njegovih žarkih. Toda to, kar si človek najmanj želi, dostikrat najprej pride.
Vodstvo romanja je hotelo udeležencem nuditi zadnji dan izlet v naravo, ki naj bi osvežilno vplival nanje ter bil prijeten zaključek bivanja na Bavarskem pred povratkom v domače kraje. Za cilj izleta je vodstvo izbralo Chiemsko (izg. Kimsko) jezero, ki leži sredi poti med Salzburgom in Miinchnom ter je največje in najlepše jezero na Bavarskem. Meri 85,5 kv. km, oblike je skoraj štirioglate, največja globina je 73 metrov.
DEŽ JE PRIŠEL PREZGODAJ
Ko se je bilo treba zjutraj 11. jidija vkrcati na avtobuse, je bilo nebo že kar dosti krmežljavo, v smeri, kamor smo bili namenjeni, pa že svinčeno temno. »Ali ni mogel dež za en dan počakati?«, je bilo slišati vsepovsod na sedežih. A pri vremenu je vedno tako: če enega zadovolji, pa drugega vznevolji. To pot so bili naši romarji tisti, ki jih je nebo na cedilu pustilo.
Po zelo lepi in skrbno negovani pokrajini, kjer z oken potnika na vsak korak pozdravljajo rože v najbolj pestri barvitosti, so vozila hitela jezeru nasproti, pa tudi nalivom. Če so bile v Miinchnu nebeške zatvornice še zaprte, so se pa med potjo vedno bolj odpirale in ko smo dospeli do mesta Prien (izg. Prin), od koder vozijo ladjice na jezero, je že kar krepko deževalo. Mogočne bavarske Alpe so bile zarite v meglo in oblake, ljudje nekam poniglavi, ozračje neprijetno. V pristanu je že čakala ladjica, da nas ponese na Moški otok (Herrensee). Chiemsko jezero ima namreč dva lepa in zanimiva otoka, ki nosita značilni imeni: Moški in Ženski otok. Imena imata svoj izvor v zgodovini teh otokov. Na Moškem otoku so ob začetkih pokristjanjenja Bavarcev benediktinci postavili svoj samostan, na Zenskem pa benediktinke. Medtem ko je bil moški samostan kasneje razpuščen, je pa ženski obstal do danes.
ščansko vero zelo zavzet in je celo pozneje osebno spremljal misijonskega škofa sv. Modesta na njegovih apostolskih potih. V Millstattu ob jezeru istega imena na Koroškem hranijo v cerkvi staro podobo, ki predstavlja krst sv. Domici-jana, ki naj bi bil prvi karantanski krščanski knez. Pisatelj dr. Metod Turnšek meni, da je ta Domicijan istoveten s Hoti-mirom, ki je prejel pri krstu ime Domicijan in ga je začelo ljudstvo zaradi njegove verske vneme kmalu po smrti kot svetnika častiti.
Samostansko poslopje na Moškem otoku še stoji, a ne služi Že 160 let svojemu namenu. Bavarski kralji, ki so bili zvesti Napoleonovi zavezniki, so cesarja posnemali tudi v tem, da so si hoteli pridobiti čim več cerkvenega premoženja. Ker so bili zlasti samostani premožni, so te še posebno z veseljem razlaščali. Tako je ta žalostna usoda zadela tudi starodavni in častitljivi samostan na Moškem otoku, v katerem sta kneževiča Gorazd in Hotimir postala kristjana. Prostorni samostan služi sedaj kot gospodarsko poslopje, mogočna cerkev pa za ropotarnico. Če bi jo znova odprli bogočastju in obnovili, bi s tem otok veliko pridobil na privlačnosti. Toda, kar država zaseže, le redkokdaj vrne, še manj pa ima smisla za ohranitev častitljivih stavb.
Če je nam Slovencem Moški otok drag zlasti kot zibelka našega pokristjanjenja, pa privlači domače in tuje obiskovalce zlasti zaradi krasnega dvorca, ki ga je dal zgraditi bavarski kralj Ludvik II. po Zgledu francoskih kraljev v Versaillesu
Kraljevski dvorec Ludvika II. na
Moškem
otoku
S
Skoro se bo pričel Kje je resnica?
39. evharistični kongres ---------------
2e dve leti se v južnoameriški državi Kolumbija z misijoni, konferencami in zborovanji pripravljajo na 39. mednarodni evharistični kongres. Te dni so te priprave dosegle svoj višek, saj je kongres že pred durmi. Pričel se bo v nedeljo, 18. avgusta ® trajal en teden do 25. avgusta. Zadnje tfi dni se ga bo udeležil tudi sv. oče Pavel VI.
Ob kongresnih pripravah 'se oglašajo tudi kritiki, češ da danes tako velike verske prireditve niso več potrehne. Ali morda ne bi bilo pametneje, če bi bila kolumbijska država denar, ki ga je bila izdala za kritje kongresnih stroškov, raje Porabila za zidavo prepotrebnih stanovanj? Odgovarjamo najprej s Kristusovimi be sedami, ki jih je izrekel Judežu Iškariotu: ‘Reveže imate vedno med seboj, mene pa tte vedno,« toda umestno je tudi tole Protivprašanje: ali je potrebno, da se tisoči in tisoči zbirajo na olimpijskih igrah, letos npr. v Mehiki, in na raznih svetovnih prvenstvih .ter da vlade za te prireditve prispevajo še marsikaj več kot kolumbijska za letošnji evharistični kongres?
Potrebno je! N:a takih srečanjih so ljudje raznih ras, celin in življenjskih običajev med seboj srečujejo ter spoznavajo, lako se utira pot k bratstvu vseh ljudi, ili < Evharistični kongres v Bogoti pa ima še i. V svojski namen: opozoril naj bi svet na jbtfl katinsko Ameriko, na to tradicionalno ka-iaj*| 'oliško celino, ki je po besedah sv. očeta iščit v »stanju organske slabosti« in ki stoji j tta razpotju svoje zgodovine, saj pritiskajo nanjo žgoči družbeni, gospodarski in j^erski problemi, fl Bo pa kongres v tej daljni južnoame-
IJiški celini najprej in predvsem verska prireditev, javna in mogočna izpoved vere v Boga in Kristusovo navzočnost v sv. Rešujem Telesu. Ta je v času naraščajoče verske brezbrižnosti in življenjskega ma-^alizma primerna in potrehna.
Letošnji kongres bo devetintrideseti v Vrsti takih kongresov. Prvi je bil leta 1881 v severnofrancoskem mestu Lille, zadnji pred štirimi leti v Bombayu v Indiji, Predzadnji leta 1960 v Miinchnu na Bavarskem.
Okvirni program kongresnih svečanosti e že določen. Predsedoval jim bo bivši A bolonjski nadškof kardinal Lercaro. Njega ^odo slovesno sprejeli v nedeljo, 18. t. m. Naslednji dan, ponedeljek, bo posvečen ekumenski misli. Prvič v zgodovini rned-''arodnih evharističnih kongresov bodo to-u t krat na slavnostih navzoči tudi zastopniki pl7 PTesbiterijancev, anglikancev, evangeličanov in drugih veroizpovedi. Torek 20. av-Sus/ba bo dan, ko bodo delili sv. krst, bir-in prvo sv. obhajilo. Sreda naj bi bila Jiamenjena spovedovanju ljudskih množic.
četrtek, 22. avgusta, na praznik Marijinega brezmadežnega Srca, nameravajo Posvetiti večje število novih diakonov in duhovnikov, ne le za delo v Kolumbiji, ampak tudi za druge dežele Latinske Arne-r‘ke. V petek se bodo zbrale velike množice kmetov, -delavcev in dijakov na svoja sta-
lili«
i i*
m# sil* ; pit
uvec1
LOt<*
>s^ Ije ho' >z i* ;ra'
3 t tiro< 19^ / Č>
stn»*
e
>
»v
zgf® i V° svoj1
,pf> a j a?
lo ? lovska zborovanja. Osrednja misel teh
je«*1
V
:ole^
vaj0
išitf fokami. Glavni dan kongresa pa bo nede-
ko obleko in s hrano za dva dni. Sv. oče bo ob tej priliki držal igovor, v katerem bo verjetno obravnaval velike gospodar-sko-družabne probleme, ki težijo prebivalstvo zelenega 'kontinenta. Isti dan bo sv. oče izrekel svojo evharistično poslanico, namenjeno vsemu svetu.
V	sobodo dopoldne bo papež Pavel VI. obiskal eno predmestnih župnij v Bogoti, tam maševal in pridigal. Nato bo obiskal sedež CELAM-a, sedeža stalne konference južnoameriških škofov, kjer bo z govorom odpri nove prostore in samo zasedanje. V nedeljo bo sv. oče prisostvoval zaključnim slovesnostim na kongresnem pro-štoru in se še isti dan z letalom vrnil v Vatikan.
Iz Doberdoba smo prejeli dopis o razmerah v tamkajšnji občini. Ker je dopis predolg, povzemamo iz njega glavne točke. (Ured).
1.	»Primorski dnevnik« in tržaško »Delo« sta prihitela na pomoč levičarski občinski upravi v Doberdobu in jo zagovarjata, češ da ni res, kar je o njej ptisal »Kat. glas«. Toda ali je res ali ni res, da je Primorski dnevnik dne 3.4.1966 poročal, da je v doberdobski občini na programu .pet turističnih cest? G. župan Jarc je na seji dne 17.3.1967 to zanikal. Zato sta svetovalca manjšine Slavko in Marija Fer-letič dne 3.11.1967 pismeno zahtevala prepis sklepa seje, na kateri je bil odobren skleip o turističnih cestah v Doberdobu,
Letišnie Menil aoriSkli skavtov
Ostankov bo: s Kristusom v dobo novega razvoja naše dežele. Sobota bo dan, Ma-*®ri božji posvečen. Povezan bo s polaganjem redovniških obljub in številnimi po-
25. avgusta. Ob navzočnosti sv. očeta ^o božja služba sredi ogromne -množice božjega ljudstva na prireditvenem prosto-»El Salitre« imenovanemu. Ta prostor °bsega 302.000 km. metrov in bo na njem Pripravljenih okrog oltarja 280.000 sedežev, po vsem prostoru pa kar 750.000. Slojna procesija z Naj svetejšim bo zaklj u-'*la kongresne dneve.
PRISOTNOST SV. OČETA
lili .eni11 ih ; pt i ifl'
šuj« voj* srt*
ko* met
Sv. oče Pavel VI. bo odpotoval v poseb-av# najetem letalu 22. avgusta zjutraj z :a 1* *“Hskega letališča Fiumiicino. Trenutno le-jo ,p '4lo pregledujejo, preizkušajo in oprem-netJi *iajo v Frankfurtu na Maini v Zaliodni t Nemčiji. Sv. očeta bo spremljalo 20 ikar-
i	ltf finalov in visokih prelatov ter 72 drugih zla^ Povabljenih oseb.
Ob prihodu v Bogoto bo sv. oče takoj Pravil sv. mašo iv stolnica, nato pa se bo ^stal s krajevno duhovščino ter z balkona bri ^škofijske palače podelil blagoslov na ,rgu zbranemu ljudstvu. Še isti dan pojil s Poldne se 'bo udeležil mašniškoga posveti: d^nja 43 duhovniških kandidatov.
V	petek, 23. avgusta bo Pavel VI. naj-
Ob povratku z letošnjega taborjenja v Reziji bi se najraje tolkli po glavah, češ kako neprimeren čas smo izbrali! Sicer so bili štandreški kmetovalci izredno veseli našega odhoda, saj je tedaj (15. julija), prenehala suša in je nebo odprlo svoje zatvomice; sedaj so pa zopet hudi, ker da smo s svojim povratkom znova prinesli sonce in sušo.
Zato bi se tudi mi morali upravičeno jeziti nad našo slabo srečo, saj smo imeli v petnajstih dnevih kar cel teden dežja, pa si vendarle ne delamo s tem prevelikih preglavic. Seveda bi z ugodnim vremenom življenje na taboru teklo lepše in v večjem redu, toda v glavnem smo kar zadovoljni, saj dobre volje nismo nikoli izgubili in znali smo se prilagoditi vremenu tudi tako, da smo se v času deževja mudili večinoma v velikem ameriškem šotoru ter si z zanimivimi igrami, pevskimi vajami in tekmami prijetno krajšali čas.
Šibka točka letošnjega taborjenja je bilo pomanjkanje lesa. Rezija ima na žalost velike gozdove zelo visoko v hribih, v dolini pa sami Rezijani tako marljivo poberejo vsak košček suhega lesa, da smo morali prehoditi kdo ve koliko gozda, če smo si hoteli nabrati lesa za eno dobro butaro. Poleg tega smo morali ves les še spravljati čez reko, kar je bilo še bolj zamudno.
Kar smo dobili večjega drevja, nam ga je odkazala gozdna uprava precej skopo; z njim smo lahko tabor opremili vsaj z neobhodno potrebnimi objekti kot so kuhinja, jambor, vhod, oltar, mize, stoli.
Tudi taborni ognji so bili manj številni in ne tako veličastni kot lani, ko je bilo lesa v obilju na razpolago. Vendar pa se to ni tako občutilo, ker nas je dež prisilil, da smo se zbirali v velikem šotoru; tam pa je bilo ob 'luči karbidovk in ob pestrem sporedu igric, petja ter poročil in podobnega kar prijetno.
Ko smo na sestanku v petek pregledali dobro in slabo letošnjega taborjenja, smo enoglasno zaključili, da je taborjenje uspelo kljub vremenskim in krajevnim nepri-likam.
Tabor »črne Afrike«, kot se je le-ta uradno imenoval, je uspel zlasti v številnih igrah in pohodih, ki so imeli čisto afriški in črnski značaj in smo se vanje vsi tako vživeli, da so nas Rezijani v strahu hodili spraševat, kaj naj pomenijo tiste »maškare« (namreč vsi smo se našemili) in divje vpitje. Zlasti nočni pohod je letos uspel kot še nikdar.
Pri pomanjkljivostih se moram bolj ustaviti, ne zato ker bi bile tako hude, ampak zato, da ob njih že sedaj začnemo pripravljati prihodnji tabor, da bo še boljši od letošnjega.
Opazilo se je zlasti, da smo se premalo pozanimali za karakteristiko doline Rezije in da bi bilo morda bolje, če bi bili na izletih bolje spoznali prebivalstvo in običaje te doline, ki je vsem deveta, neznana dežela; je pa v resnici izredno zanimiva, ker je različna od vseh drugih.
Letos je bila disciplina malo bolj pomanjkljiva kot lansko leto. Temu je pripomoglo precejšnje število »volčičev«, ki so v svojo razigranost pritegnili še skavte; brez dvoma bi se morali vsi na taborjenje resneje pripraviti. Pa tudi vodstvo bi bilo treba opozoriti na večjo strogost v tem oziru. Zato se zdi primemo, da bomo prihodnje leto vzeli s seboj res najboljše izmed skavtov in samo resne kandidate.
Glede kuhinje je treba pripomniti, da smo letos začeli uporabljati zaradi potrebe gorilnike na plin, ki so se odlično izkazali, tako da bomo v bodoče ostali kar pri njih pri kuhanju. Z njimi se prihrani poleg čistih loncev dosti časa. Naj omenimo še, da se je Niko Klanjšček kar dobro izkazal kot kuhar.
Starejši skavti so izvršili pohod na Kanin. Kljub temu, da je bila izredna megla in temperatura na ničli, so pogumno vztrajali do vrha.
Na izletu na Sv. Višarje pa so pokazali veliko izurjenost v prvi pomoči. Na melišču pod Lovci se je namreč v skalah precej poškodoval volčič Marko Cotič. Skavti so takoj z dvema palicama in s svojimi srajcami sestavili nosilnico in ponesrečenca izredno hitro prenesli nazaj na Višarje, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Letošnjega taborjenja ne moremo primerjati lanskemu, ker so bile okoliščine različne, če ga primerjamo taborjenju v Zajzeri, smo pa gotovo naredili velik korak naprej, ker smo zlasti po zaslugi novega velikega šotora lahko praktično uporabili tudi deževne dni.
Kakor vsako leto smo vsi s taborjenjem zadovoljni, zlasti volčičem se je zdelo vse izredno lepo in vse prekratko. Da bi se le po taborjenju naše skavtsko življenje razživelo in bi se naša organizacija razširila po vaseh, zlasti po prizadevanju nekaterih dušnih pastirjev, ki se za skavtsko gibanje v svojih vaseh bolj malo zanimajo.	Močni	orel
in vprašala, zakaj se sklep ni .izvedel. Seveda pojasnila nista dobila od g. župana, temveč od predsednika nadzornega odbora, na katerega sta se morala obrniti.
2. Omenjena svetovalca sta vprašala g. župana tudi ali sta v seznam turističnih cest vključeni tudi cesti Poljane^Palkišče in Doberdob-Boneti. Kakor je v občini že običajno, odgovora na vprašanje še vedno ni.
3. Na seji dne 29. decembra 1967 so razpravljali o cestah v Jamljah. Opozicija se z načrti ni strinjala in se je zato deloma pri glasovanju vzdržala. Toda načrt ni bil potrjen. Ko so napravili nov načrt, je nastalo novo nesoglasje v vrstah odbornikov in so zadevo odgodili.
4. Pereča zadeva je kanalizacija v Doberdobu, toda svetovalci splošnega načrta za kanalizacijo še ne poznajo. Kljub temu je odbor zaprosil za deželno in državno pomoč. Seveda za letos prepozno.
5. V veljavi je zakon za pomoč gorskim področjem. Opozicija je vedno opozarjala na ugodnosti, ki jih ta zakon more nuditi tudi doberdobski občini. Toda zavračali so jih, češ da uganjajo politiko. Sedaj so spoznali, da so se zganili prepozno in da so izgubili marsikako pomoč.
6. Prav čudno se sliši, da je predstavnik čipkarske šole »pozabil« povabiti zastopnike občine k zaključni slovesnosti. To je preveč lahek diplomatski izgovor, da bi mogli verjeti.
7. Nagrada županu 40.000 lir mesečno je naj višja, ki jo zakon dopušča za občine do 3.000 prebivalcev. Kaj je g. župan tako zaslužen ali tako potreben ali je občina tako bogata, da so mu priznali najvišjo možno nagrado? Saj občina šteje le okrog 1500 duš. Poleg tega se je odbor izjavil, da morajo odpustiti eno uradnico in enega cestarja, češ da nimajo denarja.
8. Cestarju Jarcu so obljubili, da ga s 5. avgustom znova sprejmejo v službo. Kaj so našli denar, ki ga prej ni bilo? Ali jih je postalo sram, da so tako nesocialno moža odslovili? Verjetno bo veljalo to poslednje, saj je baje pred tem župan obljubil Jarcu 20.000 od svoje mesečne nagrade, če je to res, bi g. župana spomnili, da hlapec Jernej ni iskal miloščine, temveč pravice.
Dopis se zaključuje z željo, naj bi g. župan ne postajal nervozen, ko se oglašajo svetovalci manjšine, in naj bi pustil tudi nje govoriti tako, kakor smejo govoriti komunistični poslanci v rimskem parlamentu. Tako namreč pojmujemo demokracijo mi demokrati. Tržaškemu slovenskemu dnevniku in komunističnemu »Delu« pa svetujemo, naj ne pereta zamorca, temveč naj ga rajši poučita, kaj je demokratična strpnost in politični dialog, da se ne bodo ponavljale slične nevšečnosti, ki nikomur ne koristijo. (Ured.)
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 11. do 17. avgusta 1968
Nedelja: Pivi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Komisar Maigret v preiskavi. — Drugi: 21.15 Ameriške »vedet-tes«. 22.15 Zakon Far Westa, film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Tolovaji, film. — Drugi: 21.15 Aktualnosti. 22.15 Kathakali, indijanska drama s plesom.
Torek: Prvi: 21.00 Umorili so milijarderja, drama. 22.15 Dokumentarij. — Drugi: Evropa mladih. 22.30 Živio, mama!
Sreda: Prvi: Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drogi: 21.15 Rimsko zlato.
četrtek: Prvi: 11.00 Sv. maša iz Ivreje.
21.00 Glasbene igre. 22.10 Program za prosti čas. — Drugi: 21.15 Kalifornija.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Igre brez meja. — Drugi: 21.15 La machinite.
Sobota: Prvi: 1935 Duhovna misal za nedeljo. 21.00 Pestra oddaja. 22.00 El Ala-mein. — Drugi: 21.15 Zadnji rdečekožci, film. 22.05 Vstajenje, nadaljevanje.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 11. do 17. avgusta 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansambloma Kosca in Kmetca. 10.45 Disne-yev svet. 11.35 Cirkus, angleški film. 18.00 Med pesmimi in koračnicami - II. del.
19.10	Notredamske sence, vzhodnonemški film. 20.50 in 23.20 Melodije Jadrana Split 68 - prenos.
Ponedeljek:	18.30	Po Sloveniji. 19.20
Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 19.45 Zabavno glasbena oddaja. 21.10 Razigrano poletje - IV. del iz serije čeških filmov Priroda v enem letu.
Torek: 18.35 Risanke. 18.50 Torkov večer: Pori in Cecilie Forth. 19.15 Svet na zaslonu: Predvolilni vrtiljak v ZDA. 20.40 Lahko noč, odvetnik - ital. film.
Sreda:	18.40	Kljukčeve dogodivščine.
20.35 Šostakovič: Opereta. 22.05 Penry Ma-son - serijski film.
četrtek: 17.30 Buffalo Bill - serijski film.
18.00 Po Sloveniji. 18.45 Po sledeh napredka. 20.50 če bogovi hočejo, dramatiziran roman v nadaljevanjih. 21.50 Jazz festival v Ljubljani.
Petek: 18.05 Mednarodna kotaikarska revija v Velenju. 19.05 Naš globus - zanimivosti v svetu. 19.35 Forma viva 68 - oddaja iz cikla človek in kultura. 20.35 Resničnost in fantazija, celoveč. am. film.
Sobota: 18.30 Disneyev svet - serijsiki film. 19.20 Graf von Spee - II. del, oddaja Sprehod skozi čas. 21.35 Karavana zapravljivčkov. 22.00 Osvajalci - serijski film.
★
VATIKANSKI RADIO
V	SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in i>a s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
Nova katoliška radijska postaja v Braziliji
Nedavno je začela z rednimi oddajami katoliška radijska postaja za severno Brazilijo. Za radijsko postajo se je zavzel škof Jožef Maritano. Ljudje živijo razkropljeni po obširnih gozdovih in le redko pridejo v mestna središča. Nova radijska postaja bo prinašala novice, vzgajala in skrbela za primemo razvedrilo. Zdravniki in poljedelski tehniki bodo posredovali navodila, kako naj si ljudje uredijo bolj zdravo in lažje življenje.
Čudna doslednost
V	državi Nepal ob severni indijski meji je uradno prepovedano vsako misijonsko delovanje. Misijonar, ki bi koga krstil, bo kaznovan z zaporom do šest let in tisti, ki bi se dal krstiti bo kaznovan z zaporom do treh let in z izgubo vseh državljanskih pravic. Kljub temu je v Nepalu prisotna tudi katoliška Cerkev. Skupina jezuitov namreč po želji vlade vodi najboljšo šolo v glavnem mestu. Ne smejo sicer upati na nobeno spreobrnjenje, a vendar polagoma s svojim nesebičnim delom podirajo predsodke do katoliške vere.
iimiiiiiNiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii^
**iku republike, nato pa bo prisostvoval VeHkemu srečanju 'kmetov v kraju Mosque-20 km proč od Bogote. Računajo na
i	^duležbo več sto tisoč oseb, ki bodo prežite na prostem kar 48 ur, saj je bilo Udeležencem naročeno, naj pridejo s tež-
Spomin na težke čase
Jesen življenja doživljam s svojim možem in štirje otroci so najin ponos. Devet vnukov in vnukinj naju razveseli s svojim prihodom vsakič, ko obhajava kak družinski praznik. S seboj prineso darove, cvetlice, ki jih jaz tako zelo ljubim, in veselo pesem. Vsi v naši družini imajo lepe glasove, pa si iskreno želim, da bi se slovenska pesem ohranila v naši sredi iz roda v rod, pesem Bogu v čast in domovini v hvalospev.
Lepo je sedaj pri nas, toda vedno ni bilo tako. Huda so bila leta preizkušnje in o njih bi rada kaj spregovorila. Dokaz naj bi bila, da človek veliko vzdrži le, če Bogu zaupa in se nanj opre.
VOJNA, VOJNA!
Spomin mi sega nazaj v tisti čas, ko se je 14. julija 1915 pričelo naše begunstvo. Tedaj nisem bila stara niti dvanajst let. V šolo sem hodila 'kot vsi moji sovrstniki istih let. Dokončala nisem, ker mi jo je vojna pretrgala.
V	naši vasi Brestovici smo imeli zelo dobrega učitelja Franca Vodopivca. Bil je brat pokojnega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Tudi učiteljica Pavla Ličar je bila zelo požrtvovalna in vneta za vse dobro.
Pa je preko noči prišlo povelje: vas naj se sprazni v dveh urah! Vprežne živine in vozil je že itak manjkalo, vojska je večinoma že poprej vse pobrala. Kar je prebivalcem še ostalo, so sedaj uporabili za prevoz lastnega imetja. Ljudje so bili preplašeni, saj niso vedeli ne kod ne kam.
O mraku smo prišli v Nabrežino. V neki dvorani so nam dali nekoliko večerje, a nato smo dobili povelje, naj se zberemo v gozdiču pri železniški postaji. Tam so nam pobrali še zadnje živali in vozove. Nekateri so imeli še srečo, da so prejeli zanje denar, drugi pa so bili odpravljeni kar s pobotnicama. Potolažili so nas, da bomo prejeli vse povrnjeno ob zmagovitem koncu vojne. Seveda! Kakšen pa naj bi bil za cesarsko vojsko konec drugačen kot zmagovit?
Nato so nas usmerili na nabrežimsko postajo. S seboj je smel vsakdo vzeti le kar je nosil v roki. Pred nami so se po-
javili živinski vagona. Presunjeni smo strmeli vanje. Kaj v njih naj potujemo, stlačeni kot živina? Pa je bilo taiko. Orožniki so nas priganjali, naj se hitro uredimo. Posedli smo po tleh vagonov, po več družin hkrati. Na 'vprašanje, kam nas mislijo poslati, so odgovarjali: »V Lipnico na Štajerskem.« Tedaj še nisem vedela, kje ta kraj leži. Danes se imenuje Leib-nitz in je 40 km pred Gradcem (Graz).
Groza nas je prešla, ko so se kolesa premaknila. Tedaj smo se zavedeli, da dajemo domovini slovo, morda za vedno, da odhajamo na tuje, da smo postali brezdomci. Ženske so planile v jok, za njimi mi otroci, le moški, kolikor jih je bilo z nami, so se zdeli brezčutni. Mrko so zrli predse in glas ni prišel raz njihove ustnice.
V	Sežani se je vlak prvič ustavil. Postaja je bila polna ljudi. Ko so zvedeli za našo usodo, so se nam mnogi sočutno približali. Pomilovali so nas in nam ponudili nekaj okrepčil. Medtem ko je vlak stal na postaji, pa so že padale bombe na gozd pri nabrežinski postaji, kjer smo še bili nekaj ur prej mi. Italijanska letala so stresla svoj smrtonosni tovor, ki
bi bil za nas že lahko vozovnica v večnost. A Bog tega ni dopustil.
Postanek v Sežani je bil le kratek. Ko se je kolesje vlaka spet začelo gibati, so se premaknile tudi naše ustnice. Pričeli smo moliti sveti rožni venec, za srečno pot in za srečni povratek. Tedaj nismo slutili, da bo šele čez tri leta. Otroci so utrujeni zaspali. Za vzglavje so jim bile cule in Žaklji; odraslim pa ni bilo do spanja. Preveč se je v njihovih dušah nakopičilo strahu in sikrbi.
Ponoči smo prečkali Ljubljano, se nekaj ur vozili ob Savi, pri Zidanem mostu zavili proti Celju in nadaljevali pot skozi zeleno Štajersko. Okoli poldne smo prišli v Lipnico. Res je bilo tam taborišče za begunce, a za nas to še ni bila končna postaja. Prestopiti smo morali na drug vlak, malo bolj človeški kot prva, in vožnja se je nadaljevala. Šele na postaji, k: je nosila napis St. Polten, smo se dokončno ustavili. Sprejela nas je nemška govorica; tuja zemlja nas je sprejela in mačeha naj bi nam bodoča leta rezala begunski kruh.
(Prihodnjič naprej)
%
Bogato kulturno poletje v Gorici
Zadnjič smo poročali o nastopu »holandskih slavčkov« na goriškem gradu. V sklopu kulturnih prireditev, ki jih prireja goriš k a občina z ustanovo za umetnost in kulturo, sta bila v zadnjih dneh na sporedu zopet dva uspela koncerta.
Prvi se je vršil na gradu z nastopom videmskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil 'dirigent Francesco Cristofolli. Na sporedu so bila dala Rossinija, Beethovna, Rusconija, Smetane in VVagnerja. Naj tu omenimo Beethovnovo šesto simfonijo (Pastoralno), ko je prav med stavkom posvečenim nevihti začelo močno deževati. Drugi del koncerta se je nato vršil v dvorani deželnih stanov. Tu smo slišali poleg Rusconijevega Concertina za klavir še Smetanovo »Vltavo« in Wagnerjevo uverturo »Tannhauser«.
Drugi koncert se je vršil v ponedeljek na dvorišču Attemsove palače. Nastopil je komorni orkester Busoni iz Trsta z glasbo 17. in 18. stoletja. Dirigiral je Aldo Belli. Res bi si ne mogli zamisliti lepšega in slikovitejšega okvira kot je bil nastop na odprtem z orkestrom pod umetniškim vodnjakom in med izbranim zelenjem, občinstvo pa je bilo razporejeno kot v parku. Tržaški umetniki so izvajali Sonato za godala skladatelja Stradelle, Bachov koncert za dve violini in orkester ter Mozartovo Serenato »Eme kleine Nachtmusik«. Zlasti v Bachovem koncertu sta se pokazala mojstrska dognanost in smisel za tovrstno glasbo.
Spomnimo naj še na napovedani koncert češkega mešanega zbora iz Prage, ki se bo vršil v ponedeljek 19. avgusta na goriškem gradu. Zbor, ki ga vodi Pavel Kiihn, bo izvajal polifonske skladbe in umetne ter narodne pesmi. Češki pevci bodo nato odpotovali na mednarodno tekmovanje v Arezzo.
Zapustila nas je Komjančeva mama
V	torek, 30. julija je umrla na domu v Gorici 81-letna gospa Ana Kodermac vdova Komjanc. Pogrebne svečanosti so se izvršite zvečer 3. avgusta v župnijski cerkvi v Števerjanu, nakar je bila blaga pokojnica pokopana v družinski grobnici na števerjanskem pokopališču. Mašo zadušni-co je opravil sin Marjan, pogreb pa je vodil dr. Rudolf Klinec, ki je med mašo tudi spregovoril o veličini krščanske žene in matere. Pogreba se je udeležilo zelo veliko duhovnikov, številni družinski prijatelji, Goričani s tostran in onstran meje in še posebno števerjanski domačimi. Domači pevski zbor je ob odprtem grobu zapel pretresljive žalostinke.
Pokojnica se je rodila 7. junija 1887 na Ščadnem v števerjanu. Devetnajstletna se je poročila z Jožefom Kamjancem. Izred-
no delavna zakonca sta si ustvarila močno kmečko domačijo. Prva svetovna vojna je sicer do tal porušila dom, družino pa pognala v begunstvo v Dobovo na Dolenjsko, toda po vrnitvi iz begunstva sta si iz ruševin postavila še lepšo hišo in zasnovala moderno urejeno kmetijo. V zdravi krščanski družini se je rodilo osem otrok. Vema starša sta jim hotela dati lepo krščansko vzgojo, kot pristoja verni slovenski družini: sin Marjan je postal duhovnik, dr. Ivo zdravnik, Mirko letalski častnik (padel je v vojni leta 1941); hčerki Viktorija in Marija sta tudi doktorirali: prva se je nato poročila z odvetnikom dr. Lojzetom Vogričem, druga pa z dr. Fabjanom; sin Jože vodi domačijo v Števerjanu, hči Justina pa je ostala v Gorici z mamo in bratom Marjanom.
Komjančeva mama je bila vzorna briška mati: delavna kot mravlja, nadvse požrtvovalna v ljubezni do moža in otrok, globoko verna in vdana v voljo božjo. Dovolj naj bo omeniti, kako je skupno s hčerko prof. Viktorijo pripravljala pakete z raznimi dobrotami za sestradane slovenske internirance v Gonarsu. Na takih temeljih slonijo in procvitajo slovenski domovi. Naj ji Bog bogato povrne v večnosti za tako svetal zgled krščanske matere. Vsem sorodnikom, zlasti še prof. Marjanu in Justini, iskreno sožalje! Bog, ki vse vidi, bo gotovo globoko vero in dobra deda, s katerimi je pokojnica v življenju Njemu služila, stotero poplačal.
R. K.
Zanimiva knjižica
Vodstvo slovenskega zavoda v Rimu je izdalo knjižico »Seznam slovenskih duhovnikov in redovnikov v zamejstvu«. Pred dvemi leti je vodstvo izdalo le seznam slovenskih duhovnikov v zamejstvu. Na željo mnogih pa obsega novi seznam tudi naslove slovenskih redovnikov in redovnic. V seznamu je približno 1200 imen. Slovenskih duhovnikov in redovnikov v zamejstvu je okoli 650, redovnic pa je 550.
Če odštejemo približno 200 duhovnikov in 150 redovnic, ki delujejo med Slovenci na Koroškem in Primorskem, ostane še vedno 450 duhovnikov in redovnikov ter 400 redovnic, ki delujejo izven slovenskega okolja. To je velik doprinos slovenske Cerkve k življenju in rasti vesoljne Cerkve.
Praznovanje Marije Snežne v Doberdobu
Že samo ime nas spominja na sneg in višine, na prirodno lepoto in ideale! Prav zato je najbrže zelo na mestu ta praznik v poletnih mesecih, da nas dvigne tudi v nadnaravne, duhovne višine: s tridnevni-co, zakramenti, novomašnikom, Marijino procesijo.
Trije mladeniči in dva dečka so tri večere čiitali odlomke sv. pisma z razlago za današnje dni. Navomašnik Pavel Čibej iz Štorij pa je nenapovedano prišel že v soboto zvečer, skromno in prijazno ter pridno spovedoval več ur na veliko zadovoljstvo vernikov.
Pred slovesno mašo so ga v zborni deklamaciji pozdravili srednješolci in podarili dva velika šopka rož v imenu letošnjih nevest. V pridigi pa je g. navomašnik lepo razložil pomen prošnje »Pridi k nam Tvoje kraljestvo«. Ni manjkala »Novo-mašnik bod 'pozdravljen« in tradicionalni ofer.
Takoj po maši smo se zbrali v precejšnjem številu na koncu vasi pri spominskem znamenju leta svete vere, kjer je bil govor, pesem, blagoslov, recitacija, okrasitev in fotografiranje. Za lepo dovršena dela gre pohvala in zahvala Mariju Ferletiču in Evgenu Jarcu ter sosednim družinam. O Bog, varuj nas, ki ven al’ notri gremo v vas!
Ob 7. uri zvečer so se zbrali na asfaltiranem igrišču župnijskega oratorija moštvi Doberdoba in 01ympije (Gorica) in se'pomerili v prijateljski tekmi v odbojki. Zmagali so Kraševci. Zahvala predvsem g. prof. Krannerju in požrtvovalnim fantom, ki so pripravili vse potrebno.
Ob 9h zvečer je lepo vreme omogočilo še večjo udeležbo duhovnikov in vernikov od blizu in daleč za tradicionalno procesijo z Marijinim kipom, litanijami in baklami mad razsvetljenimi hišami. G. Jereb z Mirenskega Gradu je ob zaključku v jedrnatem govoru povedal lastne resnične dogodke iz misijonskega delovanja na Kitajskem: tudi pogani in brezverci ostanejo prej ali slej presenečeni in morda verni ob junaškem in obenem ljubeznivem zadržanju pravih kristjanov, ki morajo veliko žrtvovati za sveto vero, kar naj bo tudi nam v pouk in zgled! Gospod Berce iz Štorij pa je v italijanščini spomnil na novembrski »Teden vere« z željo, da bi vedno bolj živeli po veri. Domači zbor je lepo zapel Marijino pesem pod vodstvom Karla Lavrenčiča, srednješolke v narodnih nošah pa popevko »Dominik« (Marijin častilec). Po izpovedi vere smo zaključili s pesmijo Marija skoz življenje, in že hiteli k loteriji.
Na igrišču oratorija so bili na odru razstavljeni darovi 2. loterije in prisotni člani ansambla Kat. prosv. društva iz šte-verjana, ki je prijetno razveseljeval zbrano občinstvo. Pred žrebanjem je bil še važen trenutek: g. dekan Žorž je blagoslovil vogelni kamen nove župnijske dvorane, ki naglo raste. V kraški kamen je Marij Ferligoj s Poljan lepo vrezal letnico 1968 in hrastov list s križem. V malto pod kamen pa smo položili srebrni kovanec za 500 lir, medaljo papeža Pavla VI. in medaljo svetogorske Marije, da se dvorana do »prave višine prerije« in v »pravo delavnost razvije«. Ta važen dogodek smo pozdravili s ploskanjem in s pesmijo »Povsod Boga naši mladini«. G. dekan Kretič je v imenu cerkvene oblasti pohvalil dalo za dvorano in povabil vse k sodelovanju. Sledilo je žrebanje dobitkov sicer nekoliko z zamudo, ker sta morala finančna uradnika do potankosti urediti nič manj kot 5000 listkov. Prvi dobitek je že bil odpeljan na Poljane oziroma v Martinščino. Izžrebane številke so objavljene na koncu poročila.
V	ponedeljek, na god Marije Snežne po maši zvečer so fantje zapeli pomenljivo popevko »Zapel sem iz mraka svetlobe iščoč« in deklice pesem »O Marija, kako si lapa ti« v veliko odobravanje in pouk vernikov.
Cerkev je bila letos izredno lepo okrašena in zunaj vsa razsvetljena. Pohvala dekletom in fantom ter vsem, ki so se trudili, da je praznovanje lepo uspelo.
Naj praznik Marije Snežne vsako leto nas poživi, dviga naj k Bogu vse naše ljudi!
RADIČ
TRST A
Marijina legija v misijonih
Marijina legija si močno utira pot v misijonske dežele. V afriški državi Leso-tho na primer je skoro v vseh misijonskih središčih ustanovljena Marijina legija, ki šteje okoli 6000 članov. Razveseljivo je, da so člani legije skoro sami mladi ljudje.
Spored od 11. do 17. avgusta 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Melachrinov godalni orkester. 11.15 Oddaja za najmlajše: Lan-tieri-Benedetti »Naskok na gorske velikane«, (5) »K 2«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj.
13.30 Glasba po željah. 15.55 Liilo: »Načrt Manhattan«, radijska drama. 16.50 Revija orkestrov. 17.30 Vabilo na ples. 18.30 Iz pesniških gajev: Jeza: »Clemens Brenta-no«. 19.15 Sedem dni v sveto. 19.30 Zbor »E. Adamič«. 20.30 Iz slovenske folklore: Bednarik: »Pratika«.
Ponedeljek: 1135 Šopek slovanskih pesmi. 12.10 »Poletna srečanja«. 18.00 Zbor »J. Tomadini« iz Vidma. Glazunov: Letni časi, balet; Guridi: Daset baskovskih melodij. 19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji (7) »Iz Bologne v Ravenno«. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne: Bevk: »Avditor«. 21.30 Saksofonist Dražil, pri klavirju Šivic. 21.50 Tamburaški ansambli.
Torek: 11,35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Bednarik: »Pratika«.
12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«.
18.15 Grške lirska pesmi. 18.50 Ansambel »The Five Lords«. 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«. 20.35 Cherubini: »Medea«, tragedija v treh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovanskih pesmi.
12.00 Trobentač Hackett. 12.10 Kalan: »Pomenek s poslušavkami«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 18.30 Kumer:	»Ljudske pesmi«.
19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.20 Razkuštrane pesmi. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Aladar Janes.
Četrtek: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.50 Ponče: Južnjaška sonata za kitaro. 11.00 Simfonični koncert orkestra Glasbene akademije iz Ljubljane. 11.45 Marijine pesmi. Poje cerkveni zbor iz Ukev. 12.15 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.20 Znane melodije. 16.50 Veliki orkestri lahke glasbe. 17.20 Bednarik: »Stara gora pri Čedadu«. 18.00 Rezijanski folklorni ansambel. 19.10 Desa Kraševec: »Zlata skrinjica«. 19.25 Priljubljene melodije. 20.30 Ldpez: »Spet bo odprto«, enodejanka. 21.15 Motivi dveh Amerik. 21.45 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Saksofonist Shank. 12.10 Penko: »Gospodinja nakupuje«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«.
18.30 Miletič: Godalni kvartet št. 2. Izvaja Zagrebški kvartet »Pro Arte«. 18.50 Fabor-jev orkester. 19.20 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 17.40 Otrokov pravljični svet: »O povodnem možu«. 18.00 Ljudske pesmi v Pertotovi in ptovi priredbi. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst. 20.35 Teden v Italiji. 20.45 Gogolj: Taras Bul-ba (3) »Obleganje Dubna«. 21.15 Za prijeten konec tedna.
ZA KMETOVALCE
lOOO
Nekoliko pozno prihajam s čestitka® za tisočo številko lista »Katoliški glas*' Resnično občudujem delo, ki ste ga opff' vili z listom v tako razdrapanih razmerah po vojni na Goriškem. Sam Bog vft koliko ste morali sodelavci prestati, da f list izšel in živel ter tako resnično vodil goriške Slovence. Bistro in modro ste dali tar stanovitno hodili po poti, katero ste spoznali za pravo. Vedno nova obzorji se odpirajo ter nove ovire vstajajo. Bo! vam daj vsem, ki imate karkoli pri lisW moder pogled ter močno voljo, ožarjeno! božjo milostjo, da nalogo v bodočnosf prav opravite.
Prav lep pozdrav vsem sodelavcem -list* in poznancem, ki jih 'imam od obiskov v Gorici že veliko. Posebej pozdrav ms^ Srečku Gregorcu!
Msgr. Anton Orehar direktor slov. dušnih pastirje* v Buenos Airesu
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove
je razpisalo natečaj za 27 mest računovodskega podtajnika. Pogoji: diploma višje srednje šole; starost od 18 do 32 let. Rok za prošnje zapade 8. septembra 1968. (Uradni list št. 171 z dne 8. 7.1968).
Ministrstvo za tuje zadeve je razpisalo natečaj za 14 mest komercialnega asistenta. Pogoji: diploma trgovskega tehničnega zavoda ali njej sorodne šole; starost od 18 do 32 let. Rok zapade 2. septembra 1968 (Uradni list št. 181 z dne 18.7.1968).
OBVESTILA
Vpisovanje v Zavod sv. Družine v Gon® se je pričalo 1. avgusta in se bo zaključil®
15. septembra. Vodstvo zavoda lepo proS slovenske starše, naj ne odlašajo z vpisoP1 svojih otrok do zadnjega termina, ker j* letos mnogo prosilcev.
V	vzgojnem zavodu Marijanišče na 0?
činah se je pričel 5. avgusta ponavljali1 tečaj s pripravo na izpite v jesenske!* roku. Kdor se še želi prijaviti, naj to fl§ mudoma stori. Tel. (040 ) 2211 13.
Naročnikom v Trstu! Prosimo vse D* ročnike mesta Trst, da bi na vse dopis* as zlasti še na položnice, pridali vedno tu® 'd poštno številko ulice (codice), v katetfr0^ živijo.
Prihodnja številka našega tista bo izšl* v četrtek, 22. avgusta. Vsemu našemu osefr ju, sodelavcem in bralcem želimo prijete^ oddih in odpočitak v sredpoletnih poč*1- j, nicah.
Poj
3
3
■■
■
le
im
Poj
nie;
ven
Util
Vat;
BlO
P
V
Cer
Dos
la
Hiš
seb
Širite »Katoliški glas'
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: V blag spou^ pok. Rajmunda Meichior, namesto cveti' na grob, Jože Gorkič 2.000 lir; N. ^ ka
10.000	lir.
Za župnijski dom in cerkev v števerj®
nu: v spomin pok. g. Sedeja družina ^ Uči Vogrič 2.000; družina Simčič, ščedlMja 7.000; Marjeta Prinčič 5.000; druž. MirK^tUi Terpin 5.000; J. K. 10.0000; namesto cvetj ^n na grob. pok. Ani Komjanc sin Jožef družino 30.000; Ada Čemic 2.000; F at Komjanc 5.000; Alma Komjanc 5.000; ^ stina Visintin 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: v sporni•la pok. Gine Germek svakinja Mara 5.000
Prispevki za škedenjski dom za mes® julij: Skupni prispevki 73.500; N. N. 15.1 G. A. 5.000; N. N. 4.000; Sancin Karel 2,OOOl ': A. Š. 3.000; D. T. 4.500; vsak po 1.000 S-i ’ so darovali šuman, Ota, Opara, Guli] Kosič in razni drugi neimenovani.
Vsem plemenitim darovalcem Bog P1 vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
Vrnitev zavarovalne premije lastnikom kmetijskih strojev
UMA — urad za kmetijsko motorizacijo — bo vrnil zavarovalno premijo, ki so jo lastniki strojev plačali ob nakupu poganskega goriva v drugem polletju. Takrat je bil namreč v ceni petroleja ali nafte, ki so ju lastniki kmetijskih strojev dobivali pri UMA po znižani ceni, vključen tudi prispevek za zavarovanje proti nezgodam pri delu s kmetijskimi stroji. Kasneje so ugotovili, da so vsi lastniki zemlje, ki plačujejo zemljiški davek, avtomatsko zavarovani proti nezgodam pri delu. Ker pa ni prarv, da bi prizadeti plačevali dvakratno zavarovanje proti nezgodam pri kmečkih opravilih, so odločili, da 'bo UMA vrnil zavarovalni prispevek, ki so ga prejemniki goriva plačali v 2. polletju 1965. Kdor žali zahtevati vrnitev zavarovalnine, naj se obme na pristojni urad UMA ali sindikalne organizacije, ker bo moral v ta namen napraviti prošnjo najkasneje do 31. dec. 1969.
Plačilo davkov
Dne 10. odnosno 18. t.m. zapade plačilo četrtega obroka davkov. Kdor zamudi, bo moral poleg rednega obroka plačati še pribitek.
E
>oi
‘at
*Vo
Wh
li
k>,
številke, ki so bile izžrebane 4. avgusta pri 2. loteriji za župnijski oratorij	v Doberdobu so	sledeče po	vrst-
nem	redu	dobitkov:	2990,	3136,	625.
3840,	3462,	3187, 478,	2449,	3188,	150,[jUl
1691,	4151,	2781, 3253,	2473,	4907,	2453,	"
2291, 994, 607, 2185, 3578, 3583, 3582, 3233.
Dobitke je treba dvigniti v teku onega meseca; obrnite se na župnišče.
N
'in
Tu gre vsa pohvala požrtvovalniD’ lo-prodajalcem in prodajalkam listkov z-*1 njihovo plemenito delo. Res, vsi nisO mogli biti izžrebani. A srečni so lahk0|a tudi vsi drugi, ker so s kupovanjem listkov pripomogli k plemenitemu, veP^n skemu, kulturnemu in vzgojnemu delu. kar povzroči v srcu notranje zadc voljstvo zaradi opravljenega dobrega dela. Še enkrat prisrčna hvala, zahvala in na svidenje prihodnje leto!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8 davek na registrskem uradu.
'01
,Ki
'*]
\
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo£ri Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Skedenj — Ex tempore
V	nedeljo, 15. septembra bo v Škednju slikarska prireditev Ex tempore. K tej kulturni manifestaciji so povabljeni vsi umetniki s Tržaškega in Goriškega. To je prva prireditev te vrste v škednju. Sestavljamo pripravljalni odbor, ki bo imel svoj sedež v Domu. Podrobnosti bomo v kratkem ob j avili.
Vabimo k sodelovanju vse gostilne in trgovine, saj je to pobuda, ki bo zajeda ves škedenj in bodo od tega imeli korist gostilne in razna podjetja. Nekateri so se že odzvali na povabilo; njih imena bomo objavili ob drugi priliki. Za vsako informacijo ali sodelovanje se obrnite do ške-denjskega kaplana g. Jakomina ali naravnost na Dom, kjer je sedež odbora.
Nov slovenski doktor
Pred kratkim je na univerzi v Bologni doktoriral v fiziki Zdravko Lupine. Mlademu doktorju k uspehu toplo čestitamo!
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta bo NA PECAH pri Boljun-eu ob 17. uri cerkvena slovesnost z litanijami in sv. mašo, ki jo bo daroval p. Gabrijel.
VLJUDNO VABLJENI!
15. AVGUSTA NA REPENTABOR!
Na praznik Marijinega vnebovzetja
bodo svete maše ob 8h, 10.30 (slovesna) in ob 16h.
Na praznik sv. Roka (16. avgusta) pa bodo svete maše ob 8. in 10. uri.
Akcija za varnost po cestah
V	teku je poletna akcija za javno varnost po cestah, Jci velja predvsem za avtomobiliste. Posebni lepaki pozivajo šoferje in pešce k previdnosti. To je beseda, ki mora -valjati za vse; le tako bomo preprečili toliko nesreč in celo smrtnih nezgod.
Delavci v povorkah
Prejšnji teden so zopet stavkali tržaški delavci. Finančna negotovost, strah pred brezposelnostjo, neurejene razmere delavnega človeka, vse to so hude, a žal tadi kronične bolezni podjetij v Trstu.
Stavke delavcev niso folklorni nastop, temveč klic odgovornim, naj že vendar enkrat prisluhnejo upravičenim zahtevam delavcev. Delavec ni nikak predmet izkoriščanja, temveč oseba, čigar pravice je treba spoštovati kakor vsakega drugega človeka.