150 Politični pregled. Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 28. aprila t. 1. predložil je posl. Tilšer od 41 tovarišev podpisani predlog, da jo c. kr. pravosodnega ministra dr. Friderika grofa S o ho a b o r n a zaradi kršitve veljavnih zakonov deti pod zatožbo. Predlog očita rnioistru, da je ustanovil okrajno sodišče v Teplieah proti zakonu Predlog podpisali so razun Mladočehov tudi poslanci: dr Laginja, šLpinč.ič in dr. G r c g o r e c. Predsednik S m o 1 k a naznanja, da pride predlog v osmih dneh v razgovor. Posl. dr. P a ca k in tovariši stavijo predlog, da je razveljaviti pravosodnega ministra ukaz glede ustanovitve okrajnega sodišča v Teplieah Posl. grol Terlago iuterpelije vlado glede mogoče uporabe vinske klavzule v trgovinski pogodbi avstrijsko-italijanski in jo vpraša kaj bo v korist vinonjcev storila. Na vrsto pride še par inteipelacij in rdijo se nekatere manj važne točke. V seji dne 2 9. aprila interpelujejo posl. Zallinger in tovariši vlado zaradi nekega romana v „Neue Freie Presse" s katerim se žali katoliška vera. Pravosodni minister grof S c h on boru odgovarja na interpelacijo posl. Spinčiča zaradi pogostih konfiskacij tistih hrvatskih in slovenskih listov, ki zagovarjajo slovansko bogoslužje. Minister pravi, da se ni zgodila nobena krivica. Na vrsto pride vladna predloga v dacni reformi in sicer načrt o neposrednem osebnem davku. Miado-češka posl. Sla vik in dr. Herold pobijata predlogo in sicer zadnji tako ostro, da ga predsednik pokliče k redu, posl. Gressmann, Schlesinger, dr. Grross in Tausche zagovarjajo predlogo Razprava o tej točki se prekine. Poslanca Klaič, Nabergoj in tovariši interpelujejo naučaega ministra zaradi odstavljenja prof. Spinčiča od službe. Interpelacijo podpisali so vsi člani konservativnega kluba in celo tudi grof Htrhenvvart j*,- i^fe Jv H^^f M^ L^Tl^aJ' J^/^tr^.u V seji dne o. maja odgovarja minister grof Schonborn na interpelacijo poslanca Zallingerja glede bogokletne „Neue freie Presse" in izjavi, da se prične kazenska preiskava. Na to se prične razprava o neposrednem osebnem davku. Grovorilo je več govornikom, ki so navajali svoje pomisleke ali zagovarjali vladno predlogo ali nasveto ali kake premembe. Govoril je tuli Plener in priporočal hitro" rešitev tega vprašanja. Predloga se na to odkaže posebnemu odseku 36 članov v pretres in poročanje. Posl Klaič izroči samostojni predlog, da je okrajne šohke nadzornike v Dalmiciji imenovati stalnimi. Posl. Pa ca k in tovariši stavijo predlog, da je izročiti zadevo glede odstavljenja prof Spinčiča iz službe imunitetnemu odseku, kateri ima preiskati, ali se je s tem kršila poslanska imuniteta. Posl. Foregger interpeluje pravosodnega ministra zaradi ukaza, da mora mestni urad celjski reševati uloge s slovenskim jezikom. Seja se na to zaključi. Po deželnih zborih. — Hudo je zbodla jednega tukajšnjih dnevnikov naša trditev, da so se pogajali nekateri slovenski poslanci z Nemci. Na njegovo ugovarjanje le toliko odgovorimo, da se gotovo vsakemu mislečemu človeku mora jako čudno zdeti, da so pri volitvi deželnega odbornika nem-škutarji in naši konservativci dali jednemu in istemu kandidatu glasove, če se o tem niso nič dogovorili. DotiČni mož ni tako znana oseba v političnem življenju, da bi kar tako obe stranki baš nanj prišli. Kar se pa tiče predloga, o katerem dnevnik pravi, da bi bili konservativni poslanci gotovo proti njemu glasovali, naj Nemci glasujejo, kakor hočejo, mi le to opomnimo, da pa ni dokazano, da bi pa Nemci bili brez dogovarjanja ravno tako glasovali kakor so, in Nemci so pa bas odločili s svojimi glasovi. Mi smo v svojem članku ravno trdili, da so imeli Nemci odločilno besedo, kar se je v tem slučaju jasno pokazalo. Da naš konservativni dnevnik ne bode rad priznal, da bi bili delali kake kompromise, je čisto lahko razumljivo. Sicer pa mi nismo naravnost trdili, da so se Jcom-. promisi delali, temveč samo da so se družili. Tuli nikdo ne 151 more dokazati, da je napredna stranka lani pri volitvah naredila kak kompromis z Nemci, da celo dokazati se ne more, da došli Nemci niso volili konservativcev, ker je volitev tajna, ali vendar konservativni dnevnik je še letos naprednjakom očital to bratenje z Nemci. Tega pa vendar ne more nikdo zahtevati, da bi njegovi stranki se ne smelo ničesa očitati, samo on bi sninl drugim vse. Sicer pa mi ne rečemo, da se je z Nemci pogajal bas urednik tega lista, to sta storila dva druga gospoda, ali na svojo roko, ali po naročilu klubovem, tega pač mi ne bodemo preiskavah. Veseli pa nas, da je konservativni dnevnik sam priznal, da so se celo naprednjaki v deželnem zboru izrekli za versko šolo S tem je pač najjasneje dokazano, da pri načelnih vprašanjih ni mej slovenskimi strankami nobene prave razlike, temveč je ves razpor bolj oseben, kakor smo mi trdili, netijo ga pa pretiranci na obeh straneh. Mi smo rekli, da naj bi vsak tudi spoštoval mnenje družili, pa se bodemo kmalu sporazumeli. Dokler bode vsakdo le trdovratno svojo trdil, je pač vsako sporazumljenje nemogoče. Ko bi hoteli odločilni možje obeh strank poslušata naš svet, bi kmalu razpor bil pri kraji, in to bi bilo narodni stvari pa tudi katoliški v veliko korist. v Štajerska. — V vvoclnem članku govorimo, da je celjski nemški mestni zastop sklenil pritožiti se proti odlokn notranjega ministerstva. da mestni urad mora slovenske uloge reševati v slovenščini. Pristaviti moramo, da si gospodje celjski pred upravno sodišče ne upajo in so si za pritožbo izbrali državno sodišče. Radovedni smo, katero ustavno določbo je ministerstvo prekišilo po mnenju celjskih Nemcev. Shod stranke prava na Reki. — Na Eeki so pristaši stranke prava imeli shod. Sklenili so, da se organizacija njih stranke raztegne tudi na Dalmacijo, in Istro. Izdali bodo baje manifest, v katerem se bode naglašalo, da na Hrvatskem biva samo hrvatski narod Prvi maj bil je proti pričakovanju primeroma jako miren v \seh državah Po pripravah anarhistov bati se je bilo hujšega, posebno na Francoskem, Laškem, Španskem in Belgijskem bile so oblastnije v velikih skrbeh. Policija pozaprla je vse, kar je bilo sumljivih. In ravno opreznosti redar-?tvenih organov je zahvaliti še tak mir, kakoršen je bil. V Belgiji kjer socijalizem najbolj preobladuje, bilo je največ izgredov in v mestu Luttich par dinamitnih atentatov, vendar pa brez človeških žrtev. Sicer so imeli delavci po vseh veeih mestih svoje shode, vendar so pi ti shodi bili povsem dostojni in brez kakih nemirov. Padale so tudi bombe in posebno v Italiji je bilo več takih slučajev, vendar pa te niso napiavile druzega ko strah, kajti redarstvo udušilo je prej kal nevarnosti Kratko rečeno, veliko se je pripravljalo z i prvi maj od strani delavcev, a se večinoma ni zvršilo, kajti oblastnije posegle so še do časa vmes Italija. — Komaj se je ministrska kriza srečno, če tudi začasno rešila, nastopa že nova Ministerski predsednik Eudini in minister Nikotera prišle sta si menda navskriž in pravi se, da se nasprotje ne sode gladkim potom poravnalo. Nikoterjevo glasilo strogo prijema provizoričnega finančnega ministra Luzzatija in po njem tudi njegovega prijatelja Rudinija. Državni tajnik della Roeea, ki je pri zadnji krizi tudi dal ostavk je najboljši prijatelj Nikoterojev in okoliščina, da do zdaj ni še prevzel zopet svojega posla, vzbuja mnenje, da bo tudi Nikotera odstopila. Francija. — Volitve v občinske svete, ki so se vršile dne 1. maja, zvršile so se dosti mirno in je njihov izid za republikance ugoden Po mestih so povsod zmagali, pa tudi na deželi so nekaj pridobili. — Republičanski predsednik Carnot je pariškemu policijskemu predstojniku čestital na uzdrževanji miru dne 1. maja. — Ravachol obsojen na dosmrtno ječo zaradi anarhizma ne ugre smrtni kazni, ker se ima pred dvema sodiščema zagovarjati zaradi ropa in umora. Nemčija. — V pruskem deželnem zboru bila je te dni velika debata zaradi zahtevanega naknadnega kredita, ki se ima dovoliti novemu ministerskemu predsedniku. Vse stranke so po svojih govornikih pri tej točki izrazile svoja mnenja in zahtevale pojasnila glede zadnje ministerske krize, oziroma glede odložitve nove šolske predloge. Predsednik je dal povoljen odgovor, na kar se je omenjena vladna predloga izročila posebnemu odseku; pozneje pa že tudi rešila v drugem in tretjem branju. Grško. — Na Grškem vrše se te dni nove volitve v narodno zbornico. Borba je huda in ne ve se kak, bo izid. Isku-šeni politiki pravijo, da ne dobi nobena stranka absolutne večine, relativno pa da bo najmočneja Trikupisova. Le-ta je pa blizu takega politiškega mnenja kakor Delijanis in kralju bo težko dobiti v(č'no, ki bi ugajala njegovim intencijam.