V spomin profesorju Cirilu Šlebingerju
V visoki starosti, nekaj dni manj kot 93 let je 25. aprila 2000 sklenil življenjsko pot starosta slovenskih geologov profesor Ciril Šlebinger. Rojen je bil 28. aprila 1907 v Kandiji pri Novem mestu. Po realni gimnaziji v Ljubljani (1917-1925) je študiral prirodopis na geološko-mineraloški skupini takratne Filozofske fakultete in diplomiral 17. oktobra 1929. marca 1931 je kot suplent nastopil službo na realni gimnaziji v Mariboru in leta 1933 napravil profesorski izpit. Tam je tudi urejal muzejske zbirke in še sam začel zbirati kamninske vzorce in geološko kartirati. Posebno se je ukvarjal z raziskavami zdravilnih vrelcev in se na tem področju specializiral v Parizu v šolskem letu 1938/39. Jeseni leta 1937 je bil premeščen v Ljubljano in januarja 1941 je postal docent za geologijo in petrografijo na novoustanovljeni agronomski fakulteti in leta 1967 izredni profesor. Predaval je biologom stratigrafsko geologijo in paleontologijo, agronomom in gozdarjem geologijo, geodetom geomorfologi-jo, na pedagoški akademiji pa osnove mineralogije in geologije. Na ekomomski fakulteti je imel za turistično smer v šolskem letu 1961/62 ciklus predavanje o zdravilnih vrelcih in zdraviliščih.
Prof. Šlebinger je bil vsestranski geolog. Geološko je raziskoval obmejno ozemlje med Notranjsko in Dolenjsko in tam odkril permijske plasti; razčlenjeval je mezozojske plasti, tektonsko zgradbo, morfogenezo in fosilna tla. Proučeval je neogenske plasti Slovenskih goric in mezozojske plasti na Kozjaku. Ukvarjal se je tudi z melioracijskimi deli. Geološko je kartriral v severnovzhodnem delu Slovenskih goric, nadalje na ozemlju med Mariborom in Kungoto in kasneje še na ozemlju Cmurek-Jarenina-Jakobski Dol-Negova-Ščavnica. Za vse je oddal geološko karto in poročilo, ostalo pa je v rokopisu.
Delal je za potrebe hidroelektrarn Moste, Ožbalt, Vuzenica, Lobnica, Otavščica in sodeloval pri drugih hidroenergetskih projektih. Napisal je obsežno poročilo: Hidrogeološka raziskovanja porečja Drave.
Posebno priljubljeno mu je bilo raziskovanje zdravilnih vrelcev: Rogaška Slatina, Rimske toplice, Radenci in okolica, Bled-toplice in Frankolovo.
Napisal je precej poljudnoznanstvenih člankov in v njih obravnaval posebno toplice, slatine in zdravilne vrelce. O njih je poročal na kongresih doma in v tujini.
Bil je član mednarodnih združenj: Société géologique de France, Association internat, de Hydrogélogues in Association internat, pour L'Etude des Zones profondes de l'Ecorce terrestre in udeleževal se je raznih mednarodnih ekskurzij. Sodeloval je tudi pri terminološki komisiji SAZU, pri Geološkem zavodu in Leksikografskem zavodu. V zadnjih letih aktivnega
geološkega udejstvovanja pa se je posvetil podrobnemu proučevanju geologije Male gore in raziskovanju fosilnih tal na Dolenjskem. Za Enciklopedijo Slovenije je prispeval serijo prispevkov o zdravilnih vrelcih Slovenije.
Profesor Šlebinger je bil priljubljen pri študentih in sodelavcih, pripravljen vsakomur pomagati in svetovati. Na šegav način je znal odgovoriti na marsikatero vprašanje in mnogim potešiti radovednost. Veder značaj mu je pomagal prebroditi vse težave in prestopiti prag devetdesetih let.
Anton Ramovš