ŠLI glasilo ravenskih železarjev ravneI ^ » informativni Leto 44 Ravne na Koroškem, marec 2007 št. 3 V Slovenski industriji jekla so z izbiro kupca zadovoljni Vlada Republike Slovenije je 1. marca potrdila predlog Komisije za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice oziroma deleži v družbi SIJ - Slovenska industrija jekla, o izboru najprimernejšega kupca 55,35-odstotnega državnega deleža v družbi SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., to je skupina KOKS. Tibor Šimonka, predsednik uprave SIJ, je ob tem dejal: »V Slovenski industriji jekla smo z izbiro skupine Koks kakor tudi z izpogajanimi jamstvi ter ostalimi določili v kupoprodajni pogodbi zelo zadovoljni, saj si s tem v največji možni meri zagotavljamo pogoje za uresničitev naših strateških načrtov razvoja do leta 2012, tako posameznih družb kot tudi skupine kot celote. Z vstopom zasebnega kapitala aktivnega lastnika z vsem njegovim poslovno-finančnim potencialom ter s tem realizacijo pomembnih sinergijskih učinkov med obema skupinama se bo lažje in hitreje zagotovil obsežen naložbeni ciklus, neizogibno potreben za dosego dolgoročne konkurenčnosti naših družb in stabilnosti razvoja Slovenske industrije jekla. Skupini Koks in SIJ sta komplementarni in si ne konkurirata ne po razvoju, proizvodnih kapacitetah, tehnologiji, trgih in podobno, s čimer je podano dodatno jamstvo za ohranitev in razvoj poslovnih funkcij skupine SIJ in števila zaposlenih v skupini kot celoti. Danes smo še toliko bolj prepričani v uresničitev temeljne vizije SIJ: postati uspešna, donosna, razvojno in tržno usmerjena, globalno konkurenčna in družbeno odgovorna družba.« Predstavitev skupine Koks OSNOVNI PODATKI O SKUPINI KOKS OAO Koks je matično podjetje Skupine Koks, ki jo sestavljajo hčerinska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koksa in kemikalij, premogovništvom in z obdelavo premoga ter s proizvodnjo železnih in neželeznih materialov. Podjetja krovno upravlja Industrijski metalurški holding (IMH). Podjetja, ki so del Koks Group, so locirana večinoma v Sibiriji, na območju Urala in v osrednjem delu Rusije. Skupno Koks tvori 15 med seboj tehnološko povezanih industrijskih podjetij, nekatera med njimi sodijo v sam svetovni vrh. Tako je OAO Tulachermet eno izmed vodilnih metalurških podjetij v Rusiji in hkrati največji izvoznik surovega železa v državi, OAO Polema ima 5- do 10-odstotni svetovni tržni delež v proizvodnji razprševalnih diskov, OAO Vanadium Tula sodi med največje svetovne proizvajalce izdelkov iz vanadija in je vodilno rusko industrijsko podjetje, ki obvladuje 80 odstotkov ruske in 20 odstotkov svetovne proizvodnje ferovanadija in vanadijevega pentoksida, OAO Ufaleynickel in IE Rezhnickel proizvajata nikelj, Skupina Koks pa je nedavno kupila tudi 90-odstotni delež v OAO KMA Ruda, podjetju, ki se ukvarja z rudarstvom in dobavo koncentrata železove rude. V letu 2005 je imela Skupina Koks 133.105.089 evrov čistega dobička, čisto premoženje skupine je znašalo 538.694.968 evrov, skupna vrednost investicij pa 169.895.544 evrov. V letu 2006 bo čisti dobiček skupine po ocenah znašal 171.312.000 evrov, prihodki iz poslovanja pa 1,690.098.000 evrov. Skupina Koks sodi med 40 največjih ruskih podjetij, dejavnost podjetja pa lahko razdelimo v štiri glavna področja, in sicer: izkoriščanje surovega materiala v rudnikih premoga, nikljeve rude ter železove rude; obdelavo premoga, ki vključuje proizvodnjo premogovega koncentrata in proizvodnjo premogovega koksa, železno metalurgijo, ki vključuje proizvodnjo surovega železa, ter neželezno proizvodnjo, ki vključuje proizvodnjo niklja, ferovanadija in metalurških izdelkov v prahu, ki ne vsebujejo železa. Vse glavne hčerinske družbe Skupine Koks imajo ISO certifikat, podjetja pa so prejela tudi številne nagrade na področju gospodarskih, upravljavskih in ekoloških dosežkov. STRATEŠKI CILJI IN RAZVOJ DRUŽBE Koks sodi med 40 največjih ruskih podjetij in ima pomembne svetovne tržne deleže v proizvodnji ferovanadija, surovega železa in materialov visoko razvitih tehnologij. Osnovne dejavnosti Skupine Koks lahko razdelimo na štiri glavna področja: 1. izkoriščanje surovega materiala v rudnikih premoga v Kemerovu, nikljeve rude v rudniku Serovskiy ter železove rude v KMA-Ruda; 2. obdelava premoga, ki vključuje proizvodnjo premogovega koncentrata v tovarni v Berezovskayi in proizvodnjo premogovega koksa v Koksu; 3. železna metalurgija, ki vključuje proizvodnjo surovega železa v Tulachermetu in ostalih manjših podjetjih; 4. neželezna proizvodnja, ki vključuje proizvodnjo niklja v Rezhnicklu in Ufaleynicklu, proizvodnjo ferovanadija v Vanadium Tuli in metalurških izdelkov v prahu, ki ne vsebujejo železa, v Polemi. Takšna struktura skupini omogoča oskrbovanje ruskega in tujih trgov z izdelki, kot so premog, premogov koncentrat, koks in kemični izdelki (koks, benzen, katran), trgovsko surovo železo različnih kakovosti, ferovanadij, drobljeni nikelj ter metalurški visoke proizvodnje in stroškovne učinkovitosti, kar ji omogoča stalno izboljševanje proizvodnega procesa. Najpomembnejši strateški cilji družbe so: povečanje proizvodnje in kakovosti izdelkov, zagotovitev gospodarske varnosti in zadostne količine lastnih surovin, zagotavljanje stabilnosti prodaje in cen ter okoljska in družbena odgovornost. Ena izmed glavnih prioritet Skupine Koks je razvoj lastne baze surovin, s čimer želi predvsem zmanjšati odvisnost družb v skupini od zunanjih dobaviteljev premogovega koncentrata in železove rude, kar omogoča tudi večjo stroškovno in proizvodno učinkovitost. Eden izmed zastavljenih strateških ciljev skupine je namreč tudi zagotovitev gospodarske varnosti, kar se navezuje predvsem na zagotavljanje stabilnosti cen in prodaje. Slednje v skupini dosegajo prek vertikalno integrirane strukture, ki omogoča nadzor celotnega proizvodnega procesa, ki se začne z ekstrakcijo surovin in zaključi s proizvodnjo visoko kakovostnega jekla z višjo stopnjo dodane vrednosti. Na ta način je Skupina Koks manj dovzetna za tržne spremembe, poleg tega pa enoten nadzor skupini omogoča večjo fleksibilnost in hitrejšo prilagoditev novim tržnim razmeram in povpraševanju. POSLOVANJE SKUPINE Čisti dobiček skupine Koks je v letu 2005 znašal 133.105.089 evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) 177.420.000 evrov, čisto premoženje skupine 538.694.968 evrov (vir: revidiran izpisek Mednarodnih standardov računovodskega poročanja IFRS za leto 2005), skupna vrednost investicij pa 169.895.544 evrov. Za leto 2006 pa kažejo ocene poslovanja še na boljše rezultate. Tabela 1: Proizvodnja glavnih izdelkov podjetij Skupine Koks (v tonah Glavni izdelek Proizvodnja pred pridružitvijo skupini Koks Obseg proizvodnje v letu 2005 Načrt za leto 2006 OAO Tulachermet surovo železo 2.050.000 2.840.000 3.040.000 OAO Koks premog 1.500.000 2.115.000 2.250.000 OAO Vanadium Tula ferovanadij 3.600 7.200 7.300 OAO Polema rafinirani krom 47 307 312 volfram 24 72 76 molibden 25 63 67 ZAO Krontif-Center železni odlitki 38.000 60.000 62.000 OAO Berezovskaya premogov koncentrat 2.550.000 2.850.000 3.600.000 OOO Koksovy koksni premog 36.000 592.000 610.000 ZAO Sibirsi viri koksni premog 402.000 424.000 440.000 ZAO Inertnik inertni prah 40.000 40.000 42.000 OAO Ufaleinickel nikelj 7.500 10.634 14.135 kobalt 2.370 2.292 2.142 ZAO Rezhnickel nikeljska snov 3.100 3.675 6.200 izdelki v prahu (izdelki iz visoko kakovostnega molibdena, volframa, kroma in zlitin niklja). V letu 2005 je Skupina Koks izvažala predvsem v Evropo (37 %), Severno Ameriko (40 %), Azijo (11 %) in na Srednji vzhod (5 %), surovine pa dobavljala številnim industrijskim sektorjem v Rusiji. (Izvoz surovega železa, vanadija, niklja in ostalih izdelkov presega 900 milijonov evrov.) Pri svojem razvoju Skupina Koks sledi strategiji OKOLJSKA POLITIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST Skupina Koks ima začrtano okoljsko politiko, ki temelji na stalnem trajnostnem razvoju in je tesno povezana s tehnologijo in z materiali, ki jih uporablja v proizvodnem procesu. Eden izmed najpomembnejših ciljev varovanja okolja je zagotavljanje popolne skladnosti z evropskimi standardi o vplivih na okolje. Koks je edino podjetje v Rusiji, katerega obrati so opremljeni z napeljavami za brezprašno predelavo koksa, kar je v skladu z Evropskimi standardi o stopnjah emisij. V okviru programa družbene odgovornosti podjetja Skupine Koks podpirajo različne družbene programe v okoljih, v katerih delujejo. Tako je na primer samo OAO Tulachermet leta 2004 družbenim oz. socialnim projektom namenil prek 1,5 milijona evrov, prav tako pa z lokalnimi skupnostmi sodelujejo tudi vsa ostala podjetja. Tako je na primer Koks sklenil tudi sporazum o socialnem in gospodarskem sodelovanju s pokrajino Kemerovo Oblast. Koks prav tako že več let sponzorira hokejsko moštvo iz Kuzbassa ter nudi finančno podporo Ekonomski gimnaziji iz Kemerova in Šoli za sirote. Poleg tega so podjetja Skupine Koks v Kuzbassu denarno podprla številne družbene in socialne projekte, med njimi tudi stanovanjsko gradnjo in program izobraževanja v skupni vrednosti okoli 46 milijonov evrov. PREVZEM PODJETIJ V METALURŠKI IN PREMOGOVNIŠKI INDUSTRIJI V zadnjih letih je Skupina Koks doživela hitro rast in razvoj, in sicer predvsem z nakupom številnih med seboj tehnološko povezanih podjetij, katerih cilj je bil grajenje vertikalno integrirane strukture proizvodnega procesa. Vertikalno združevanje predstavlja ključni element nadzora in dostopa do surovin in energije ter s tem zniževanju proizvodnih stroškov. Takšna integracija hkrati omogoča nadzor celotnega proizvodnega procesa. GLAVNA PODJETJA V SKUPINI KOKS OAO Koks OAO Koks je bilo leta 1924 ustanovljeno kot podjetje v državni lasti kot Kemerovski Koksokhimicheski Kombinat, julija 1993 pa je bilo podjetje v sklopu programa Privatizacije Ruske federacije preoblikovano v delniško družbo. Podjetje ima sedež v mestu Kemerovo v pokrajini Kuzbass. Koks sodi med največje proizvajalce koksa v Rusiji, skupaj z OAO Tulachermetom pa je med najpomembnejšimi podjetji znotraj Koks Group. Glavni izdelki podjetja Koks so kupolni koks, benzen in premogovo katransko olje. Koks sodi med najbolj prepoznavna in najuspešnejša ruska podjetja. Podjetje je leta 2001 prejelo priznanje »Najboljše rusko podjetje«, v letu 2002 pa še priznanje za učinkovito rabo virov. Poleg tega je podjetje predano tudi varovanju okolja in spoštuje vse Evropske standarde o stopnjah emisij. Letna proizvodnja podjetja znaša dva milijona ton koksa, ki ga prodaja vsem pomembnejšim metalurškim tovarnam v Rusiji. V letu 2003 je imelo podjetje 2208 zaposlenih, prihodek je znašal 130.581.952 evrov, čisti dobiček pa 20.266.654 evrov. V leta 2004 je proizvodnja dosegla 2.061.000 ton, število zaposlenih se je povečalo na 2598, prihodki so znašali 399.568.050 evrov, čisti dobiček pa 177.176.101 evrov. OAO Tulachermet OAO Tulachermet je eno izmed vodilnih metalurških podjetij v Rusiji in največji izvoznik trgovskega železa v državi. Sedež podjetja je v mestu Tula, približno 200 kilometrov južno od Moskve. Tovarna je bila ustanovljena leta 1935, ko je začel delovati prvi plavž. Leta 1991 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo, 11 let kasneje pa je postalo del Koks Group. Tulachermet je specializiran za proizvodnjo visoko kakovostnega surovega železa za potrebe livarn in jeklarn. Ob tem lahko zanj rečemo, da je verjetno najbolj univerzalno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo surovega železa, saj ima v svoji proizvodnji praktično vse stopnje materiala: osnovno proizvodnjo jekla, nodularno zelo čisto surovo železo in hematitsko surovo železo. Med izdelke podjetja sodijo tudi jeklena poslopja, elektrolitski krom, kovinski prah, jekleni in železni odlitki ter gradbeni material. Podjetje je delniška družba z več kot 8.000 zaposlenimi in okoli 2.000 delničarji. Tulachermet je bil leta 2003 edino rusko metalurško podjetje, ki je zabeležilo rast proizvodnje. V letih 2002 in 2003 je bilo podjetje med 100 največjimi ruskimi podjetji, prejelo pa je tudi priznanje »Najboljše rusko podjetje za dinamični razvoj«. Februarja leta 2004 je podjetje prejelo certifikat ISO 9001:2000, kar dokazuje skladnost poslovanja podjetja z mednarodnimi standardi. V letu 2003 je podjetje proizvedlo 2.531.000 ton litega železa, čisti dobiček podjetja pa je znašal 6.400.056 evrov, medtem ko je leta 2004 podjetje proizvedlo 2.702.000 ton litega železa, čisti dobiček pa je znašal 9.392.124 evrov. OAO Polema OAO Polema je vodilni svetovni proizvajalec in dobavitelj rafiniranega kroma. Podjetje v Evropo, Azijo in Ameriko izvaža zlitine prahu, izdelke iz kroma, molibdena in volframa. Podjetje ima 5 do 10-odstotni svetovni delež proizvodnje razprševalnih diskov, ki se uporabljajo za tanke izolacijske prevleke. Obrat je bil postavljen leta 1961 s pomočjo ruskega Centralnega raziskovalnega inštituta za črno metalurgijo in je najprej deloval kot metalurška delavnica za predelovanje železa in jekla. Ob ustanovitvi je bil njegov cilj zadovoljiti industrijsko povpraševanje po titanu v prahu, težko taljivih kovinah in drugih materialih za uporabo v hitro rastoči letalski in kozmetični industriji, proizvodnji raket, elektroniki in izdelovanju instrumentov. Do leta 1985 seje začetna proizvodnja povečala za desetkrat, leta 2004 pa se je podjetje pridružilo Koks Group. Danes je OAO Polema največji ruski proizvajalec zlitin v prahu, valjanih izdelkov iz težko taljivih kovin, filtrov, čistega kroma, talilnih plavžev, dodatkov za safirne monokristale, razprševalne diske za fine izolacijske plasti in sorodne izdelke. Proizvodna kapaciteta podjetja je prek 3 tisoč ton letno. Podjetje načrtuje razvoj novih izdelkov, kot so različne vrste fasadnih ponjav, kromiranih zunanjih delov za LCD zaslone, kovinskih površin iz kroma, niklja, bakra, titana in drugih kovin v elektronskem inženiringu. V letu 2004 je podjetje v razvoj vložilo okoli 1,7 milijona evrov, v letu 2005 pa so naložbe znašale več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Podjetje je v letu 2003 proizvedlo 287 ton rafiniranega kroma, 36 ton feromolibdena in 327 ton ferotitana. Čisti dobiček je znašal 1.221.246 evrov. Sibirski viri CJSC Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2001, septembra 2003 pa je postalo del Koks Group. Podjetje ima v lasti rudnik premoga Vladimirskaya, ki je začel obratovati aprila leta 2005. Kapacitete rudnika so ocenjene na 6,4 milijona ton premoga, letna kapaciteta rudnika pa je med 700 in 800 tisoč tonami premoga. OAO Ufaleynickel Leta 2005 je Koks Group na območju Urala pridobilo dve podjetji, in sicer OAO Ufaleynicekl v pokrajini Chelyabink in PO ZAO Rezhnickel v pokrajini Yekaterinburg. OAO Ufaleynickel je bilo prvo podjetje v Rusiji, ki se je leta 1993 pričelo ukvarjati s proizvodnjo niklja. Danes podjetje proizvaja nikelj, kobalt in njune okside. Letna proizvodnja obrata znaša 12.000 ton kovin, ki jih izvozi predvsem v Evropo, ZDA, na Kitajsko, v Indijo in na Japonsko. OAO Ufaleynickel je tudi edini obrat v Rusiji za proizvodnjo kobalta, letna proizvodnja kobalta pa doseže do 3.000 ton. Leta 2003 je podjetje proizvedlo 7.543 ton niklja in 2.370 ton kobalta, v letu 2005 pa 10.634 ton niklja in 2.292 ton kobalta. Prihodki podjetja v tem letu so znašali 141.598.338 evrov, čisti dobiček pa 61.862.539 evrov. ZAO PO Rezhnickel ZAO PO Rezhnickel je podjetje za proizvodnjo niklja v pokrajini Rezh Sverdlov, ki je pričelo delovati leta 1936. Danes ima podjetje 1.200 zaposlenih, njegova glavna dejavnost pa je taljenje nikljeve rude v treh rudniških pečeh, v katerih pridobivajo matirani nikelj. Obrat ima kapacitete do 700 tisoč ton rude letno, opremljen pa je z elektro-termalno delavnico, ki omogoča obdelavo že uporabljenih železonikljevih akumulatorjev in ostalih elementov, ki vsebujejo drobljeni železonikelj in zlitine na bazi železoniklja. Leta 2003 je obrat proizvedel 3.107 ton matiranega niklja. Rudnik OAO Koksovy OAO Koksovy je postal del Koks Group leta 2002, je eno izmed vodilnih podjetij v Prokopeevsko-Kiselevsky premogovni kotlini in na prvem mestu na lestvici tehnično najbolje opremljenih rudnikov. Leta 2003 so investicije za modernizacijo proizvodnje znašale 3.528.000 evrov, leta 2004 pa 7.350.000 evrov, kar je podjetju omogočilo predvideno proizvodno kapaciteto 50 tisoč ton premoga mesečno. Količine krovne plasti rudarstva znašajo 700 tisoč m3 na mesec. Leta 2003 je rudnik izkopal 345.000 ton premoga, podjetje je imelo 305 zaposlenih, prihodki so znašali 4.264.999 evrov, čisti dobiček pa približno 2.174.222 evrov. Leta 2004 je bilo proizvedenih 555.000 ton premoga, število zaposlenih se je zvišalo na 504, prihodki so znašali 9.335.793 evrov, čisti dobiček pa 2.433.408 evrov. Premogovnik OAO Romanovskaya Premogovnik Romanovskaya-l je šest kilometrov iz mesta Beryozovsky v severnem delu geološkega in gospodarskega dela Kemerova v Kuzbastu (kotlina Kuznets). Gradbena dela na objektu so se pričela leta 2003 in so bila zaključena konec leta 2006. Rezerve premoga v rudniku presegajo 21 milijonov ton, predvideni letni donos rudnika pa med 900.000 in 1.100.000 tonami premoga. Premogovnik OAO Butovskaya Premogovnik Butovskaya je v pokrajini Kermerovsky med vasema Kedrovsky in Boroboy in je bogat s koksnim premogom. Rudnik je bil opuščen ob koncu 20. stoletja, Koks pa je pridobil dovoljenja za njegov ponovni zagon. Letna kapaciteta rudnika znaša 1,5 milijona ton, rudnik pa bo omogočil 1500 novih delovnih mest. Načrt konstrukcije rudnika, ki so ga pripravili na Inštitutu za raziskovanje Kuzbassgiproshakht, zagotavlja vrsto okoljevarstvenih ukrepov, kot so gradnja obratov za obdelavo odpadnih voda, ponovna pridelava na površinah, ki so bile uničene zaradi rudarskih aktivnosti, itd. Proizvodnja se bo pričela v tretji četrtini leta 2008. Premogovnik OAO Tikhovskaya Koks je licenco za razvoj Nikitinskoe premogovne deponije leta 2005 kupil na dražbi za prek 52 milijonov evrov. Rudnik leži 5-6 kilometrov iz mesta Leninsk-Kuznetsk. Rudarske rezerve znašajo do 109 milijonov ton. Podjetje namerava v letošnjem letu pričeti s površinsko obdelavo in pridobivanjem natančnih informacij, po prvi in drugi razvojni fazi pa bo kapaciteta premoga znašala dva milijona ton letno. OAO Berezovskaya OAO Berezovskaya tovarna je eno izmed najstarejših premogovniških podjetij v pokrajini Kemerovo. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1969, proizvodno območje pa je v mestu Berezovsky, 45 kilometrov severno od Kemerova. Glavna dejavnost podjetja je obdelava in koncentracija premoga za koksno-kemično proizvodnjo. Podjetje letno pridela 3,6 milijona ton surovega premoga. Tehnični razvoj tovarne poteka sistematično in tako so leta 2004 investicije znašale 5.780.245 evrov, v letu 2005 pa je bila glavna razvojna usmeritev investicija v gradnjo filtra tiskalne postaje. To je omogočilo, da je tehnologija priprave premoga postala učinkovitejša, saj letno tako pridobi dodatnih 34.000 ton koncentrata. Leta 2003 je obrat pridobil 2.702.000 ton koncentrata, imel 800 zaposlenih, prihodki so znašali 20.825.078 evrov, čisti dobiček pa 493.684 evrov. Leta 2004 pa je bila proizvodnja koncentrata 2.771.000 ton, število zaposlenih je naraslo na 841, prihodki so znašali 66.880.413 evrov, čisti dobiček pa 34.266.288 evrov. OAO Vanadium Tula OAO Vanadium Tula sodi med največje svetovne proizvajalce izdelkov iz vanadija in je eno vodilnih podjetij v ruski industriji, saj proizvede 80 odstotkov ruskega in 20 odstotkov svetovnega deleža ferovanadija in vanadijevega pentoksida. Vanadij se uporablja kot nepogrešljiv primešani element v proizvodnji jekla, titanove zlitine z vanadijem pa imajo pomembno vlogo v jedrski in letalsko-vesoljski industriji, prav tako pa tudi v izdelovanju kemičnih strojev in gradnji ladij. Podjetje je član Koks Group od aprila 2003. V letu 2004 so bile skupne investicije trinajstkrat višje kot v letu 2001, v tem letu pa je podjetje prejelo tudi certifikat ISO 9001:2000. Istega leta je podjetje proizvedlo 3.217 ton vanadijevega pentoksida in 6.425 ton ferovanadija. Prihodki iz leta 2003 so iz 40.892.166 evrov v letu 2004 zrasli na 117.352.040 evrov, čisti dobiček pa je istega leta znašal 6.362.630 evrov. (Vir: gradivo za novinarsko konferenco) PROGRAM PRESTRUKTURIRANJA IN RAZVOJA Pred Sistemsko tehniko je prelomno leto Potem ko je dosedanji direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, je skupščina podjetja za novega glavnega direktorja imenovala njegovega namestnika dr. Milana Švajgerja, ki je vodenje Sistemske tehnike prevzel 15. februarja. Novo vodstvo podjetja je zaposlenim in širši javnosti predstavilo Program prestrukturiranja in razvoja do leta 2010. Dr. Milan Švajger je nekatere vsebinske poudarke podrobneje predstavil tudi v pogovoru za Fužinar. Potem ko Sistemska tehnika ni uspela na razpisu za izdelavo osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko, je v javnosti krožilo več scenarijev, tudi črnih. Po predstavitvi Programa se zdi, da se na Ravne vrača optimizem. Katera so bila izhodišča in kaj obsega Program? »Poleg potrebnega programskega in tržnega prestrukturiranja je glavno izhodišče Programa prestrukturiranja in razvoja do leta 2010 dvig konkurenčne sposobnosti podjetja predvsem na področju civilnih programov, ki so bili zadnja leta v senci vojaških programov in s tem preveč zaščiteni pred tržnimi prepihi. Program prestrukturiranja in razvoja do leta 2010 zajema: • Tržno prestrukturiranje Usmerjeno bo v pospešeno trženje izdelkov z visoko stopnjo tehnološkega razvoja, vgrajenega znanja o materialih in tehnologijah in zadovoljivo dodano vrednostjo. Osredotočeno bo tako na obstoječe kot nove proizvode z visoko stopnjo selektivnosti tako izdelkov kot kupcev in reorganizacijo prodaje s poudarkom na specializaciji. • Povečanje obsega proizvodnje Proizvodnjo bomo povečali z boljšo organizacijo dela in s povečanjem produktivnosti, z uvedbo dodatnih delovnih izmen, z investicijami v posodobitev obstoječih in širitev novih zmogljivosti ter s povečanjem števila delavcev v proizvodnji. • Reorganizacijo poslovnega procesa in znižanje stroškov poslovanja Organizacijo poslovnih procesov je nujno prilagoditi zahtevam trga. Na tem segmentu smo zadnja leta naredili premalo. Poslovni procesi morajo biti enostavni in učinkoviti, skratka vitki in fleksibilni, da lahko sledimo vse večji dinamiki trga. Izkoristiti moramo neizkoriščene sinergije med oddelki v proizvodnji in režiji, možnosti, ki jih nudi nov informacijski sistem, in vzpostaviti tržno primerljivo razmerje med proizvodnimi in režijskimi stroški. • Zmanjšanje števila zaposlenih in stroškov dela Število zaposlenih in s tem povezane stroške dela moramo prilagoditi obsegu proizvodnje oziroma realizacije. Potrebno konkurenčno ravnovesje bomo iskali s selekcijo proizvodnih programov in povečevanjem obsega proizvodnje na eni strani ter z maksimalnim možnim socialnim čutom za zaposlene na drugi strani, kjer bomo izkoristili vse možne prezaposlitve na lokaciji, predčasne upokojitve in prekvalifikacije.« Sredi letošnjega leta se bo Sistemska tehnika razdelila na dve podjetji, manjše bo še naprej razvijalo t. i. vojaško proizvodnjo. Torej se tradiciji ne nameravate povsem odreči? »Ne! V Programu prestrukturiranja in razvoja do leta 2010 je predvidena ohranitev vse ključne proizvodne in razvojne infrastrukture za proizvodnjo vojaških proizvodov. Smo največje slovensko podjetje obrambne industrije in če uničimo to malo, kar imamo, v Sloveniji o obrambni industriji jutri ne moremo več govoriti. Dolga leta smo gradili znanje in nabirali izkušnje, ki nam ga tuji trgi priznajo. Izguba Krpana je za nas izguba enega posla, res da doma in po znanem scenariju, a to za nas ni konec sveta. Bomo pa ločili vojaški in civilni del poslov na dve podjetji, ki bosta imeli istega večinskega lastnika. Dr. Milan Švajger: »Program, ki smo ga pripravili, nam daje lepe možnosti razvoja, na nas pa je, da ga udejanjimo.« Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Stanko Mravljak. Poudarek delitve bo na trženju, ne pa na delitvi proizvodnih zmogljivosti in zmanjševanju notranjih sinergij.« Dejali ste, naj bi se Sistemska tehnika prelevila v evropsko prepoznavnega proizvajalca izdelkov za civilne namene. Na katere izdelke boste v podjetju v prihodnje stavili in kako boste to dosegli? »Če Sistemska tehnika z načrtovanim proizvodnim programom ne bo evropsko prepoznavna, je preprosto ne bo več. To velja za kateri koli proizvodni program. Usmerili smo se v proizvodnjo metalurške in procesne opreme, ki ima v Sloveniji zelo majhen trg, zato smo prisiljeni preko 80 % izvažati. Tržno prestrukturiranje civilnih programov smo začeli že pred dvema letoma in rezultati so zelo vzpodbudni. Z znatnimi investicijami v potrebno tehnološko opremo pa letos vzpostavljamo temelje za tržno prepoznavnost, ki jo načrtujemo in ki jo za uspešno prestrukturiranje tudi potrebujemo. Pomemben proizvodni program bodo volumsko in površinsko kaljeni valji za hladno valjanje pločevin. Podjetje, ki izhaja iz okolja bivše Železarne Ravne, je obsojeno na nadaljevanje tradicije predelave in obdelave plemenitih jekel, za kar v podjetju posedujemo kompletna tehnološka in materialna znanja. Pralnih strojev ne znamo in ne bomo delali.« Za območje nekdanje Železarne Ravne so bile vseskozi značilne sinergije, ki so jih podjetja bolj ali manj izrabljala. Z novo dolgoročno pogodbo o sodelovanju z Metalom Ravne jo Sistemska tehnika ponovno oživlja. »Da. Oživljamo ali nadgrajujemo jo vsi, ki se zavedamo, da na tej lokaciji obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti. Možnosti po dobrem in obojestransko koristnem sodelovanju vedno obstajajo. Odvisno je od nas, ali jih bomo izkoristili. Mora pa obstajati interes na obeh straneh in veseli nas, da ga je veliko. V takem vzdušju se tudi razvojne strategije kreirajo v smer, ki odpira dodatne nove in sveže možnosti.« Postavljanje nove indukcijske peči Kontrola valjev Brez vlaganj v proizvodnjo ne bo mogoče povečati njenega obsega in spremeniti njene usmerjenosti. V preteklosti je bilo namreč največ vlaganj v vojaški del proizvodnega programa, le manjši del pa v t. i. civilni del. »Res je. V zadnjih treh letih je bilo v Sistemski tehniki veliko vlaganj pretežno v razvoj vojaških programov, kar nekaj investicij pa je bilo tudi skupnega pomena tako za vojaški kot civilni program. Pred dvema letoma smo realizirali prvo fazo investicije v opremo izključno za potrebe civilnih programov, danes nadaljujemo drugo fazo, ki bo kmalu končana. Vrednost obeh investicij je okrog 3,5 milijona evrov. Investicije v posodobitev opreme se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih, če želimo držati korak s konkurenco.« Maja boste na delu sedanjega parkirišča začeli graditi dve proizvodni dvorani, v sklopu katerih bodo tudi poslovni prostori. Ali to pomeni, da bo zaokrožena tudi prostorska podoba podjetja? »V veliki meri, da. Novogradnja je namenjena potrebam nadomestitve prodanih proizvodnih prostorov, posodobitvi in prostorski ureditvi obstoječe in bodoče proizvodnje. V sklopu novogradnje želimo zgraditi tudi lastne poslovne prostore, ki jih Sistemska tehnika od svojega nastanka nima.« Nova makroorganizacija na ključna mesta postavlja tudi nove ljudi, pred katerimi so zahtevne naloge. »Celoten program prestrukturiranja in razvoja gradimo na sodelavcih, ki imajo znanje in voljo in ki kažejo svojo pripadnost podjetju tudi v težkih časih. Imam odlične sodelavce, tako da mi trenutno ključnih ljudi še ni treba iskati zunaj podjetja. Pri njihovi izbiri upoštevam prvenstveno znanje, reference in sposobnost graditve dobrih delovnih odnosov. Osvežitev in pomladitev vodstvene ekipe ni nepomembna.« Med prizadevanji za zmanjšanje stroškov poslovanja je tudi zmanjšanje števila zaposlenih, ukrep, ki med zaposlenimi in tudi v okolici zbuja največ strahu. Foto: Stanko Mravljak. Foto: Stanko Mravljak. A. C. INTERVENCIJE PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V FEBRUARJU Na ZGO: 2. 2. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kovačnice, po vklopu javljalnika za nivo vode pa prostore valjarne Metala Ravne, 3. 2. 2007 so gasili požar v kovačnici Metala Ravne, 4. 2. 2007 so sodelovali pri nudenju prve pomoči obolelemu delavcu jeklarne Metala Ravne, 5. 2. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali proizvodne prostore kovačnice Metala Ravne, 9. 2. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore Croning livarne, 13. 2. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore upravne zgradbe in po močnih padavinah črpali vodo v žarilnici kovačnice, 16. 2. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči obolelemu delavcu kovačnice, 17. 2. 2007 so očistili razlito olje na cesti pred kovačnico, 19. in 20. 2. 2007 so sodelovali pri prvi pomoči obolelemu delavcu iz k Metala Ravne, 21. 2. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore upravne zgradbe, 22. 2. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali proizvodne prostore kovačnice, 23. 2. so sodelovali pri delovni nesreči v kovačnici Metala Ravne in Sistemski tehniki. Druga pomoč in intervencije: 3. 2. 2007 so s PGD Kotlje gasili požar na gospodarskem poslopju v Podkraju, 7. 2. 2007 so izvedli meritve plina v garažnih prostorih na Ronkovi ulici v Slovenj Gradcu, 10. 2. 2007 pri prometni nesreči na Dobrijah, 13. 2. 2007 pri prometni nesreči v Dovžah, 14. 2. 2007 pri prometni nesreči na Poljani, 17. 2. 2007 so izvedli meritve plina v garaži in kletnih prostorih na Ronkovi ulici v Slovenj Gradcu, 20. 2. 2007 so izvajali požarno stražo ob javni prireditvi na Čečovju, 21. 2. 2007 so po obvestilu ReCo o onesnaženju pregledali potok v Strojnski Reki, 22. 2. 2007 pri prometni nesreči v Tomaški vasi, 23. 2. 2007 pri razlitju kanalizacije v kletne prostore na Trgu svobode na Ravnah, 24. 2. 2007 pri prometni nesreči v Pamečah. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Ultrazvočna kontrola valjev »S strani vodstva podjetja je ugotavljanje tehnoloških viškov najbolj neželena in nehvaležna naloga, brez katere pa žal ne bo šlo, če želimo podjetje ohraniti in prestrukturirati. Uporabili bomo vse zakonske vzvode in lokalne sinergije, da bo ta ukrep čim manj boleč.« Medtem ko je bila Sistemska tehnika še leta 2006 usmerjena predvsem v razvoj in proizvodnjo vojaške opreme in je poslovala v rdečih številkah, pa Program za leto 2010 ponuja povsem drugačno, uspešno podobo podjetja. V glavnih potezah, kakšno, in katere prepreke vse bo treba premagati na poti do te vizije? »Predvsem bo treba dosledno izvajati program na ključnih področjih trženja in zmanjševanja stroškov, ki so pogoj za dvig naše konkurenčnosti. Vse se začne v naših glavah. Najtežje je doseči miselni preobrat, ki ti omogoči misliti in delati drugače kot včeraj, ker danes zahteva trg nov pristop, ki že jutri ne bo več ustrezen. Usposobiti se moramo, da bomo na vse spremembe ustrezno reagirali. Program, ki smo ga pripravili, nam daje lepe možnosti razvoja, na nas pa je, da ga udejanjimo.« Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Del likovne zbirke Metala Ravne na ogled Potem ko je Metal Ravne konec lanskega leta izdal monografijo Likovna zbirka Metala Ravne, je del bogate slikarske in kiparske dediščine predstavil tudi na pregledni likovni razstavi, ki sojo odprli 2. marca v galeriji na ravenskem gradu. Razstava bo na ogled še do 2. aprila, vsak delovnik med 9. in 12. ter med 15. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Vabljeni! A. Č. Strokovno oceno razstave je podala mag. Simona Javornik. Razstavo je odprl Andrej Gradišnik, namestnik Mario L. Vilhar, Don Kihot, žgana glina, 1961 glavnega direktorja Metala Ravne. Zapoznela obletnica Ob stoti obletnici smrti goriškega slavčka je osmerica dijakov 4. b-razreda Gimnazije Ravne na Koroškem (nadarjeni trobentač Rok Kranjc je iz 2. a-razreda) 1. marca v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika pripravila inštrumentalno-recitacijski večer z naslovom »Ti meni svetlo sonce ...« - pesmi Simona Gregorčiča v besedi in glasbi. Povezovalca Nina Pogorevc in Aleš Žižek sta doživeto spregovorila o življenju in delu primorskega duhovnika in o njegovem zatrtem razmerju z učiteljico Dragojilo Milek. Mira Stropnik in Simon Rose sta občuteno recitirala poetove pesmi in pesmi njegove muze. Tadeja in Katja Breznik ter Simon Rose so odlično zapeli (solo, v duetu in v tercetu) nekaj besedil priljubljenega pesnika. Pianist Gašper Stopar je recitiranje in petje virtuozno spremljal na klavirju. Deseti član ustvarjalne skupine je bil njihov mentor Miran Kodrin. Mira, Tadeja, Simon, Katja in Rok Foto: Matej Kodrin. PRIREDITEV »KULTURI IN LEPI BESEDI V ČAST« Izšla je knjiga Mitje Šipka Pesem in jeklo V počastitev 80-letnice Mitje Sipka je izšla knjiga njegovih izbranih del, ki so jo 16. februarja predstavili na Prevaljah. Pogovor z avtorjem je vodil televizijski novinar Sandi Čolnik. Mitja Šipek, nekdanji sodelavec Železarne Ravne, uveljavljeni mednarodni strokovnjak za ultrazvok oz. kontrolo materialov brez porušitve in vsestranski kulturni ustvarjalec, je septembra lani praznoval 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti je ideja Zdravka Fajmuta o Šipkovi knjigi padla na plodna tla, saj sta urednici knjige Greta Jukič in Marija Suhodolčan Dolenc v kratkem času opravili zelo obsežno delo. Knjigo z okoli 300 stranmi, ki vsebuje »besedila z literarno vrednostjo« (domačijske zapise, spomine, tudi še neobjavljene zapise o življenju med vojno, portrete ljudi, pesmi in dramatiko ter poglavje o strokovni dejavnosti) in Bibliografijo, je izdalo Območno združenje borcev NOB Mežiške doline, Občinski odbor Prevalje, njen izid pa sta omogočili občini Ravne in Prevalje ter sponzorji in donatorji. Na prireditvi v prevaljskem Družbenem domu so o slavljencu izrekli veliko pohvalnih besed: župan dr. Matic Tasič, Vojko Stopar iz JS RS za kulturne dejavnosti, finančni minister dr. Andrej Bajuk, Ivan Vušnik iz OZ borcev NOB, Zdravko Fajmut v imenu organizacijskega odbora, Dušan Golnar kot nekdanji sodelavec v metrološkem laboratoriju in drugi. Osrednji del večera je bil namenjen pogovoru Sandija Čolnika s slavljencem. Pred polno dvorano sta se »sprehodila« skozi glavne postaje Šipkovega življenja, dela in ljubiteljskega ustvarjanja: kako je bil v mladosti določen za župnika, šel v klasično gimnazijo in nato sprejel štipendijo, ki mu jo je za študij metalurgije ponujal Gregor Klančnik (»Metalurgijo sem sovražil, rad sem imel fiziko.«), kako je kot prisilno mobilizirani bodoči mornar pobegnil k partizanom (in spoznal, »da so čisto normalni ljudje, če imajo celo svoj časopis«, ter za misel, da »so bili povsod dobri in slabi ljudje, tudi danes ni nič drugače«, požel aplavz), kako se je iz Matevža v partizanih spremenil v Mitjo in to ime obdržal, ker mu je bil Dimitrij iz Bratov Karamazovih zelo blizu, kako neprijetno se je zaradi neprijaznega sprejema počutil na prvem strokovnem izpopolnjevanju v ZDA in kako mu ni bilo žal, ker se je po usposabljanju v Franciji vrnil domov, čeprav so mu v tujini ponujali mesto šefa laboratorija, kako je razvijal različne metode in sonde za preiskavo materiala (za ponazoritev je prinesel celo del vojaške rakete nekdanje JLA) in kako še zdaj v domačem laboratoriju nadaljuje strokovno delo, za katerega je prejel tudi Kidričevo nagrado, kako si ljudje še vedno želijo, da nastopi s Svetnečim Gašperjem, čeprav je naštel že več kot tisoč ponovitev: »Na odru živim in ne igram!«, kako uživa v rezbarjenju pip itd. Skratka, na Prevaljah je tistega petkovega večera potekal še en bogat kulturni dogodek, v katerem so Z Mitjo Šipkom (ki je z besedami Grete Jukič »mušter za dobrega Korošca«) je kramljal Sandi Čolnik (»mušter za dobrega novinarja«). Mitja Sipek 80 let. naslov knjige simbolizira njegovih V 4 V š A . i iv Cv ŽePZ Karantanija in Šentanelski pavri so zapeli pod vodstvom slavljenca. uživali številni nastopajoči (med njimi tudi don Corleone) in obiskovalci. A.Č. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. ŠPORT V FEBRUARJU PLAVANJE. Februarja so se v Mariboru, Celju in Kranju odvijala državna prvenstva za plavalce in plavalke različnih kategorij. Na vseh tekmovanjih so se izkazali plavalci Fužinarja, ki so bili v ospredju pri osvajanju medalj. Na zimskem prvenstvu Slovenije v kratkih bazenih za članske, mladinske in kadetske kategorije v Mariboru je bila bera odličij še posebej bogata. V vseh kategorijah so ravenski plavalci osvojili skupno kar 34 naslovov državnih prvakov. Poleg tega so osvojili še 18 drugih in 15 tretjih mest, kar pomeni, da so skupno zbrali kar 67 medalj. V članski konkurenci sta bila najuspešnejša plavalca prsnega sloga Vita Sonjak, ki je osvojila tri naslove, ter Damir Dugonjič, ki je bil dvakrat prvi, enkrat drugi za Petrom Mankočem in enkrat tretji. Med mladinci in mladinkami so po trikrat zmagali Gabrijela Golob, Lea Kos in Toni Pori, dvakrat pa je zlato medaljo prejel Martin Paradiž. V kadetski konkurenci so plavalci ravenskega kluba osvojili daleč največ medalj. Izstopal je predvsem Rok Sagmeister, ki je bil z osmimi naslovi državnega prvaka praktično nepremagljiv in daleč najboljši posameznik na državnem prvenstvu. Šest zlatih odličij si je priplaval samo v posamičnih nastopih. Od drugih Fužinarjevih plavalcev in plavalk so se na najvišje zmagovalne stopničke uvrščale še: Tjaša Oder, ki je postavila tudi nov kadetski rekord na 1500 metrov, ter Mojca Škratek, Teja Pešl in Tamara Miler. Kadeti Fužinarja so dosegli tudi dve zmagi v štafeti, kadetinje pa eno. Zasluge za zares imeniten nastop Fužinarjevih tekmovalcev na omenjenem državnem prvenstvu imata poleg plavalcev in plavalk tudi trenerja Matija Medvešek in Gorazd Podržavnik, ki sta svoje varovance odlično pripravila. V Celju je bilo državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice. Obetavni plavalci ravenskega kluba so osvojili v posamični konkurenci osem prvih, sedem drugih in eno tretje mesto. Med deklicami so bile najuspešnejše: Nika Sonjak, ki je osvojila tri zlate medalje v hrbtnem slogu, poleg tega pa prejela še srebrno in bronasto odličje; Nuša Erjavec je dobila dve zlati medalji v prsnem plavanju in osvojila še štiri druga mesta; Nika Golob pa je zmagala na 50 m prsno in bila še dvakrat druga v prsnem slogu. Deklice Fužinarja so postale tudi državne prvakinje v štafetah 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Med dečki seje v letniku 1996 najbolje uvrščal Rem Sudar, ki je osvojil tri naslove državnega prvaka, dvakrat pa je bil drugi. Tim Balant si je priplaval eno srebrno, Niko Zorman pa eno bronasto medaljo. Mladi plavalci in plavalke koroškega kluba so presenetili tudi z osvojitvijo naslova ekipnih prvakov, kajti z minimalno prednostjo so po točkah premagali favorizirane plavalce Merit Triglava iz Kranja. Ekipno in posamično prvenstvo za dečke in deklice je bilo v Kranju. V konkurenci 220 plavalcev iz 20 klubov so Fužinarjevi upi osvojili ekipno 3. mesto, za ekipama ljubljanske Ilirije in Merit Triglava Kranj. V posamičnih nastopih so dosegli 11 zmag, pet drugih in pet tretjih mest v absolutni konkurenci ter deset prvih, sedem drugih in eno tretje mesto v kategoriji mlajših letnikov. Najbolj sta se izkazala Staš Slabe in Mojca Sagmeister, ki sta osvojila vsak po pet zlatih medalj. Poleg njiju so se na stopničke za zmagovalce uvrščali še: Karin Oto, Jera Majerič, Urška Verdinek in Nastja Kompan. ODBOJKA. S tekmo proti gostom iz Kamnika so odbojkarji Fužinarja Metala 3. marca neslavno, z eno samo zmago, zaključili sezono 2006/07 v najvišji državni ligi. Po dveh letih se ravenski odbojkarji tako znova vračajo v 2. ligo, kjer bodo, po besedah predsednika kluba Marjana Kokola, nastopali predvsem z mladimi, doma vzgojenimi igralci. Tudi v tretjem delu prvenstva 1. lige varovancem trenerja Branka Goloba ni uspelo osvojiti niti točke in prvenstvo so končali na zadnjem mestu. Poleg ravenske ekipe se bodo v nižji rang tekmovanja preselili tudi odbojkarji Logatca. NAMIZNI TENIS. V uvodnih štirih krogih drugega dela prvenstva v 1. državni ligi so igralke ravenskega kluba zmagale na treh gostovanjih, v Rakeku, Radljah in Kranju z maksimalnim izidom 6 : 0, ter doma proti Kajuhu Slovanu s 6 : 2. Tako Bolgarka Asya Kasabova, Natalija Lužar in Manca Fajmut, ki odlično nastopajo za ekipo Inter diskonta, še naprej konkurirajo v boju za najvišji naslov v državi, in sicer branilkam naslova igralkam Iskre Avtoelektike iz Vrtojbe, ki so doslej vse tekme zmagale. V marcu so »pingpongkašice« ravenskega kluba odigrale tekmi doma proti Iliriji in v Velenju. Na odprtem turnirju mladincev in mladink za državno prvenstvo v Logatcu sta zmagala Dominik Škraban iz Kerne Puconci pred Maticem Slodejem z Mute in igralka Inter diskonta Fužinarja Manca Fajmut pred Ivano Zera iz Velenja. V Murski Soboti je bil drugi odprti turnir za člane in članice. Med dekleti je bila najboljša igralka ravenskega kluba Bolgarka Asya Kasabova, ki je v finalu premagala klubsko kolegico Fajmutovo s 4 : 2. Tretje in četrto mesto sta si razdelili igralka Inter diskonta Natalija Lužar in Iskre iz Vrtojbe Kitajka Yang Ting. Med fanti je bil najboljši Ljubljančan Sašo Ignjatovič pred Gregorjem Komcem iz Maribora. KOROŠKI ŠPORTNIK LETA 2006 Alpska smučarka Tina Maze iz Črne je bila že četrtič zapored izbrana za najboljšega športnika leta. Tokrat je po mnenju bralcev športnega glasila Karizme, poslušalcev Koroškega radia in koroških športnih novinarjev postala športnica leta 2006. Priznanje za drugo mesto je na zaključni prireditvi 20. februarja v Črni prejel plavalec Fužinarja Damir Dugonjič, za tretje mesto pa alpski smučar Aleš Gorza. Drugi odprti turnir članov in članic do 21. leta starosti je bil konec februarja v Radljah. Najboljša sta bila Tomaž Roudi iz Murske Sobote in igralka Inter diskonta Manca Fajmut. Druga igralka ravenskega kluba Melita Verhnjak je tekmovanje končala na 3. do 4. mestu. ATLETIKA. Atletinja KAK Ravne Nika Dolar je nastopila dvakrat zapored na tekmovanju v dvorani v Šempetru pri Novi Gorici. Na mitingu je osvojila 3. mesto v troskoku v konkurenci članic, na članskem državnem prvenstvu pa je bila druga v troskoku in peta pri skoku v daljino. JADRALNO PADALSTVO. Ravenčan Matjaž Ferarič, lanski zmagovalec evropskega pokala, je februarja osvojil naslov svetovnega prvaka v natančnem pristajanju na prvenstvu v Litvi. V slovenski reprezentanci, ki je osvojila naslov ekipnega svetovnega prvaka pred Češko in Anglijo, je poleg Ferariča odlično nastopal tudi Prevaljačan Rafael Kerin, ki je v posamični konkurenci osvojil 7. mesto. ŠAH. Na drugem letošnjem turnirju odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu se je v Črni zbralo 32 igralcev. Zmagal je Branko Špalir iz Slovenj Gradca pred domačinom Alojzom Golobom in Zdenkom Oderlapom iz Dravograda. Četrto mesto je osvojil Velenjčan Rado Rajkovič, peti je bil Ciril Sonjak iz Črne. Ivo Mlakar ZAHVALI Zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. (S. Makarovič) Ob boleči izgubi drage mame vsem sodelavcem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče in rože ter jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekam iskreno zahvalo. Miran Čegovnik Ob nenadni in boleči izgubi očeta in dedka Ivana Rotovnika se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Akers valjev za izrečeno sožalje, darovane sveče ter denarno pomoč. Zahvala tudi Pihalnemu orkestru železarjev Ravne ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Ivo z družino Informativni fužinar, št. 3, marec 2007. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne (javni financerji: Metal Ravne, Noži Ravne, ZIPcenter). ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com. Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KADROVSKA GIBANJA V JANUARJU Konec januarja 2007 je v ravenskem delu skupine SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.423 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, sta bili 31.1. 2007 zaposleni 1.102 osebi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 31. 1. 2007 METAL RAVNE 981 ŠERPA 141 STO 2 NOŽI RAVNE 192 ZIP CENTER 107 PETROL ENERGETIKA 133 RAVNE 93 ŠTORE 40 STYRIA VZMETI 208 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 3 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 311 STROJI 136 Akers valji 79 SŽ-OPREMA RAVNE 127 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah skupine SIJ - Slovenska industrija jekla so decembra sklenili 19 delovnih razmerij: v Metalu Ravne (10 za določen in 1 za nedoločen čas), v Nožih Ravne (3 za nedoločen in 2 za določen čas) ter v ZIP centru (3 za določen čas). Poročilo iz drugih družb: v družbi SŽ-Oprema Ravne so za določen čas zaposlili iskalca dela, 6 novih sodelavcev za določen čas imajo v Styrii Vzmeteh, v Strojih so sklenili dve pogodbi o zaposlitvi za določen in 7 za nedoločen čas, v družbi T. K. pa imajo novo sodelavko za nedoločen čas. Število zaposlenih seje povečalo tudi v Petrolu Energetiki, in sicer v ravenskem delu, saj seje tam zaposlilo 15 sodelavcev Petrola Tehnologije (en sodelavec seje upokojil). Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je januarja prišlo v Nožih Ravne (štirim delavcem je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, en sodelavec je odšel sporazumno), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 5 odhodov: upokojitev v treh primerih, smrt delavca in sporazumna prekinitev pogodbe) in v ZIP centru (sodelavcu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas). Poročilo iz drugih družb: v Sistemski tehniki, Akers valjih in Transkorju je po en sodelavec pogodbo o delovnem razmerju prekinil sporazumno, v Petrolu Energetiki pa je bil to vzrok za odhod dveh sodelavcev, v podjetju SŽ-Oprema Ravne so zabeležili invalidsko upokojitev, 8 sodelavcev pa je zapustilo Stroje, ker jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 132 Nagradna križanka št. 131; rešitev vodoravno: KLIS, METLA, RAKAR, ADRIA, IREDENTIST, ŽIDA, 01, AVA, ANAMIT, ETAT, RG, RTVS, JONCI, ROLAR, ESTI, CI, ARI, NK, PESNITEV, JOKER, ETIKA, EPIR, KANAL. Žreb je odločil, da monografijo POMNIK ČASA, KRAJA IN LJUDI prejmejo: Branko Junger, Darko Marinč in Drago Koletnik, vsi iz Sistemske tehnike, d. o. o. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 132: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 3. 2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF ZDRA- VILNA RASTLI- NA PECIVO ŠPANS- KI VETRC AM. PISATE- LJICA FERBER CVETKA ILGO DOBA, VEK ŽENSKO IME, DAR- KICA FELLI- NIJEV FILM REKA V PANDŽA-PU OBVEZ- NO BRANJE ENAKI ČRKI AVT. OZNA- KA KRANJA MALI ABECE- DAR E R KDOR SE UKVARJA Z RADIOAMATERSTVOM D A MESTO PRI ZADRU N ZNAČAJ BREZPRAVNI i ">on V ODER RUSKI KRALJ REKA SKOZI MUNC- HEN A GREŠ- NIK JAP. SKAKAL. ITO I KRISTA EMERŠIČ NEMŠKO AVT. ZDRUŽENJE " /n/n KA, KI PIČI GRŠKI OTOK KOŠAR. OLIM. VLAU1M1K_ OPERNI SAMO- SPEV REKA V SIBIRIJI AVT. OZN. TURČIJE HRV. NOGOM. GORAN IKO PAS PRI KIMONU JEZ. NA VZH. KITAJSKE NORV. M. IME A KESA- NJE PROSTOR V CERKVI ARABSKI KONJ REKA V SEV. AZIJI AMER. AVTO KOSI- TER L ALUMINIJEVA RUDA FR.PISATELJ DONA-TIEN A PERZIJA FRANC. PRE- PROGA R Trije nagrajenci bodo prejeli po tri vstopnice za ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki se ponaša z bogatimi zbirkami (Promet, Titovi avtomobili, Kmetijstvo, Tekstil, Gozdarstvo, Lesarstvo, Lov, Ribolov, Nikola Tesla in Jurij Vega ...). Muzej je marca ponovno odprl vrata za obiskovalce (v zimskih mesecih je zaradi neogrevanih prostorov zaprt) in priložnost kaže izkoristiti za prijeten družinski izlet. IME IN PRIIMEK:....................................................................................... PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: