OS obrtniške m naroaii Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarDici jemane za celo leto 4 gold ? za pol 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 3. novembra 1875. O b s e g : Popis sedanjega gospodarstva na nekaterih Kranjskih planinah. (Konec.) Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi (Dalje.) Zdravniška stvar Jezikoslovna drobtinica Govor posl. Hermana v seji Dunajskega drž. zbora 24. oktobra t. 1. Kratkočasnice Policijski komisar. (Dal.) Naši dopisi. Novicar. jy Gospodarske stvari. gospođom đružbenikom c. kr. kmetijske družbe Kranjske V obcni zbor v Ljubljani Popis sedanjega gospodarstva na nekaterih Kranjskih planinah. Iss poročila gosp. Jan. M e s a r j a, družbi kmetijski poslanega novembra 1875. (Konec.) (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob dopoldne.) uri 10. Program obravnav : Začetni govor predsednikov. Poročilo o delovanji glavnega odbora. Predlog družbenega računa za leto 1874., proračuna za leto 1875. in pa družbenega inventara. Poročilo in predlogi podružnic in predlogi posa-meznih družbenikov, gledé na §. 19 družbenih pravil. Poročilo o oskrbovanji družbenega vrta. Poročilo o družbini ucilnici podkovstva in živino-zdravništva z ozirom na ravno zdaj preteklih 25 let. potrebi novega omestja kmetijskih podružnic. Priporočilo dr, Lukas-ove potne sadně sušilnice. Volitev družbenega prvosednika in tajnika, katerih opravilstvo je po §. 22 družbenih pravil letos izteklo, — potem volitev namestnika prvosed-nikovega namesto umrlega gosp. dr. Coste, in pa volitev enega odbornika ali pa dveh odbornikov v tem primerljeji, ako se prvosed-nikov namestnik izmed sedanjih odbornikov izvoli. v Volitev častnili in dopisovalnili družbenikov. Na ogled se razpostavijo v tem zboru mnogo hvaljena nova dr. Lukas-ova popotna sadna sušilnica in pa morebiti še kak drug kmetijsk pridelek ali pa kako kmetijsko orodje, če to ali uno za poslanje s tem vljudno naprošene podružnice ali posamezni družbeni udje v raz-stavo pošljejo. Opomba. Opravilno poročilo glavnega odbora in pa družbeni račun za leto 1874 sta gospodom đružbenikom 10 dni pred zborom v družbeni pisarnici na ogled razpoložena. Glavni odbor Kranjske kmetijske družbe Ljubljani 24. oktobra 1875. III. Startanje v Gozdu pod Snežnikom na No- Ker se tukaj sirarstvo nekako podobno, vendar za kakor na Nanosu, opravlja spoznan je boije bistvenih razloókov, ne bom o tem več govoril in ni ravno o nekaterih poroča]. drugih , ampak planinskih razmerab nekoliko Ves ta gozd je razen tega, kar se ga ima opravi-čenim kmetom za odškodovanje dati, lastnina kneza Schonburga. Paša je vrlo dobra, ličav bolj po gozdu, go- nič kaj ni. Planinsko gospodarstvo v Gozdu obsega 10 stanarij ali ovčarij skupaj za 7800 ovác ali 195 kvarnarjev, ker 40 ovác na 1 kvarnar štejejo, namrec Stanari ja Kobijak za >> >f u » » )) Mrzla Jama za pri Hiši za iSíadka voda za Crni dol za Crna Draga za Grčeveč za 15 kvarnarjev 15 20 20 30 16 15 } Mala Padeženica za 20 Zaknovec za na Vilah za 24 20 >7 )7 )) >f 19 11 Poslednji stanariji pa zdaj že 7 let nobenega najem-nika ni, ker je Knežanom itd. ta del gozda v odškodovanje odoaerjen, pa ga nočejo poslužiti se, in tako paša nekako v nic pride. Naprava imenovanih ovčarij je kaj pomanjkljiva; z zunaj bornega, sèm ter tjè namesti trdne stene bukovími vejami zadelanega sirarskega stanů ni nobenega druzega podstrešja streho, katerega na kole 7 če oni prt imenovati hočeš razpnejo, da v deževji molzejo od vseh pod njim; nad glavami so sicer zavarovani 4 strani jim dež in veter lahko nagaja; pri nekaterih stanarijah pa še tega nimajo. Hleva ni nobenega. Uboga živina je tedaj tudi v mrzlih deževnih nočeh na pro- stem: mleko in meso zgublja ter od vednega kašlja se niô kaj prav spočiti ne more t Ker te stanarije ovcjerejci v ondotni okolici za eno samo leto v najem dobivajo , ni upanj elej da zoper nasledke te nesreće, ki so včasih, će je opeklina ali oparnina zeló razširjena, prav nevarni. In vendar je vsaki hiši dobra pomoc zoper to pri rokah, ki se je vsak brez pomislika poslužiti sme, dokler ne bi nega teli boj pride jemniki sami kaj novega, bodi-si še tako potreb- zdravnik. Ta pomoc je navadno milo (žajfa). Nastrži napraviti ali pa kaj starega znatno popraviti da se da ne bi prihodnje leto morebiti še kdo je drug jihove pobolj vžival. Treba bi tedaj bilo, da hleve bi gospod knez sam povsod dostojne če bi tudi najemšcine še vec bilo kot založenega kapitala, bi se vendar še najemniki pravil y in vec ali manj mila, primešaj mu nekoliko vode, zmes gosta kakor kaša, in to debelo namazi na kakošen prt, jenja pa^položi na opeklino. Bolečina kmalu potem od-Ce se pa spet ponovi, naj se naredi druga taka za bresti od oveza. To prosto zdravilo zadostuje večidel samo ) ia merno večim vžitkom od stanarij hvaliti zamogl s pr sjcer tako, da, Če ga brž rabiš, se se mehurji ne naredilo. Ce pa je opeklina globokeje segla, naj se tej milnici Vsaka teh ovcarij daje se posebej v najem za eno (žajfnici) nekoliko kapljic ar ni k n e tinktuře dodá. leto in sicer pod roko narediti dá poti dražbe > Če en sam ovcjerejec nima malokdaj se tudi kaj Dobra pomoc, da se pri opeklinah bolečine potolažijo, je po mnogih skušnjah tudi vata, ki se s kosmato stranjo vendar jo prekosi se zadosti > da bi vso pašo, ki pripada eni stanariji, ž njimi povžiti mogel, jih vec vkup se za najem ene in iste ovčarije pogovori ki potem neko družbo brez pisanih pravil na debelo položi na opeklino; milo. ? kar > na moško besedo muoau u^ouuu, osnuj ej o, — v , za svoje ovce posebej plača, najemščino, sirarja in nje govega pomagača pa skupno po primeri placujejo nekako tako, da pastirj vsak Miečnih izdelko 7 skute in sira V « « » CJlh , pa si ne Navi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji delij po glavah, ampak bolj natančno na podlag kolikor ovce vsacega gospodarja mleka imajo tega ; VII. dej Cez 14 dni potem, ko so ovce v Gozd odšle, pri namreč družniki tje, pomolzejo zvečer ? tehtaj mleko vsacega gospodarja posebej , in za spomin šte- druj (Dalje.) Tako se tedaj morejo tudi čebele v se vilke, ki litev sira majo o svojem času merodajne biti za razde- gene ali rodovitne matice neobhojenih tretjičev zedinovati s panji, kateri že spra ali br vseh druzih zapisnikov koj na stěno na kako odj vrežejo ) maleg Gozdu so ovce od spomladi od sv. Helene do nevarnosti turni postaví kajt _ _ 7 imajo, ia sicer prav brez vse Mene to združevanje se zgodí prav po na- namreé ravno to napeljalo, ker Šm arna, in zdaj jim gospodar kj dolini pašo sem večkrat opazoval, kako so ise čebele m zedinovale Prav \ / oskrbeti mora do sv. Andreja. Ta čas, kdor si ovác v elikokrat sem videl, da mi je zene v 1st hlevu prerediti ne upa, jih navadno jim po potrebi eno ali vec stanij kupi, to je, ograjenih ter tjè létale in kraljice' iskale kak drujec ali tretjič pri plemenjenji matico zgubiï. Ce bele so proti večeru nepokoj postale, žalostné so sem prostorov za paso cez zimo Iz 1st Heleni spet domu, i*jci u^au^jv ^ u*«, «^i , vi«, (m matico ímei, in nooerii se ni nic zaiega z£ ostrižejo, ter jih potem zaženejo zopet v Gozd na sem toraj sam pri sebi premišljevati zacel ostanej přidej ^ dva dni pa o sv. celih vrstah k sosedu 7 na da jih pr elile adnj so se pa v 7 kateri je že sprašeno matico imel, in nobeni sc ni nič žalega zgodilo. Nehoté pašo; ko se vrnejo iz Gozda, jih v drugo strižej kaj ko bi Kakor se mi zdi, se stroški s takim vednim prese — ---- — ------ -------i----- A^unrii , ivaivi uv ljevanjem po ptujem zeló narastejo, vzlasti, ker so pa- vemu sosedu dal bil jaz danes zjutraj temu panju , ki je zdaj matico zgubii, kaki dve ali tri žlice čebel vzel in jih njego- 1 11 1## V 1 1 • i 1 • « t ki stirj tudi prav dobro plaćani ; vendar se vžitka pa tudi Î VJUUU uuuuuu UCil J XVI J6 /JO l/^řUUJt/U y QKJ LU v U KJ l iXI i Ul i sosed vse te čebele poklal, zakaj jih pa zdaj tako prijazno in usmiljeno sprejema? Gotovo zato, ker so zdaj Kaj ob h oj gotovo bi mi bil obilno nabere 7 kajti precej vrže skuta, sir, volna in jagnjeta, katera koj v Istri po prodaj pa 3, 4 do gold par po sirote b velj matice 7 zj utraj so jo pa še imele da se dajo tudi čebele še nesprašenega druj "7 ' V^XJC*», KXOt oc U.aJ KJ IlUUl UCUCiC iSC iicopiaoc Pri kuhanji sira se zeló varujejo, kaj prida greti ali tretjiča z vsakirn že obhojenim panjem ga, da bi mašcoba ne izstopila, katero pa vendar potlej prvic, druiec. tretiič ali izroienec. če se do katero pa vendar potlej odnem, s prehitrim, rekel bi, togotnim ubijanjem ) po nei žmitka izbijej prvic, druj UJL tretjič ĆKJ.JL li^lUJUUQU J KJKŠ O Vy jJUjJl KJJ l Oj" šenemu drujcu ali tretjiču vse matice poberó, brez ne- ali izrojenec naj bo že ce se poprej nespra 7 tako 7 da je lep (ali prav za prav varnosti zediniti? še na siratki tavljeni v posodi vide za pse, grdo) katerih marsikatera čeda po 8 do 12 zavolj volkov v varstvo ima. Zacenjam toraj poskušnje delati koj sem se Polic za sir tudi tukaj v planini nič nimajo 7 am- "WVJVJ iij c* LU u v / JL CXJ Jjuoauou JVJ uv/iail , m AV ,) ocm ou preprical, da se nisem zmotil, in zdaj že več let samo na ta način take čebele združujem, posebno takrat vsem panjevem rojev ne vzamem, ampak nekaterim pro- nič ne pak kakor na Nanosu se sir kisa in varuje svoje teže stovoljno rojiti pustim, pa se mi prav nikoli drug na druge m vsirnicah; domu pripeljanega pa tukaj skoljejo. Bolj zgodnje drujce in tretjiče vse pustim Čeravno so eni bolj maj hni, da se mi obhodijo, potem jim pa čebele bolj poznih drujcev in tretjičev pridajem vendar razložé po policah, sèm ter tjè tudi tle h. koj po In zdaj, ko je sir čez dolgo časa beli dan zagle-dal, je toliko bolj podvržen spridenju, kolikor manj se je poprej na njegov prihodnji obstanek ozir jemalo ; zato se vidi toliko napokanih , drobecih se, nagnjitih, črvivih hlebov, ki so žalostna spričala, da se je o mar- 7 da jih tako zboljšujem. Večkrat se mi je že prigodilo i 7 da sem imel po ali pa še več tacih poznih drujcev sičem jako pomanjkljivo ravnalo ž njimi m tretjičev na en dan; ker se pa taki roji skupaj vza- v en sam dzierzoniziran panj sem vse skupaj mejo, spravil obesiL Tako sem imel iz vseh treh ali Zdravniške stvari. Najbolja in najhitreja pomoč, kedar se kdo opeče ali opari. Ce se komu nesreća primeri, da se hudo opeče ali v katerega sem pa poprej polno praznih satov HM MH I Ml I III rojev v t/ - i enega samega velikega. Cez noč so mi čebele večidel že vse matice pokončale, razen ene ; zjutraj sem še tisto poiskal, odpravil, in potem sem zacel čebele tistim pa njevem daj at i, katerim sem hotel, enemu več, enemu manj 7 opan, pa ne vé kaj storiti, se s tem zamudi pomoč kakor mi je kazalo. poljubi, Ako se mi ne da bi satove, na katerih se v, l Bolg bolgarsk, Carigrad dijo čebele, ki sem jim matico vzel, v panjeve, katere poboljšati hočem, pokladal in potem zopet prazne satove iz panjev jeraal, naredim pa naravnost tako-le: Ko sat s čebelami vred iz brezmatičnega panja vzdignem, grem dandanes vsi Slova ž njim pred ulnjak, vtaknem letvico ali satovno diljico sanji pridevnik« Ako pogledam da je điljica spodaj in sat zgoraj ; čebele se s?a- da je Vuk Stefa malo, a take samostavnike z veliko črko začenja ter piše j gradsk, Rim, rimsk Kar se tiče samostavnih lastnih imen ; • v * • • « pisejo jih z ko začetnico, vendar v se m P1 v žrelo panju, kateremu hocem čebel pridati, in sicer na naše brate J na tako Čnejo mirno v panj preseljevati, ravno tako, kakor bi pisal jugu r s ti 7 ijdemo takib y devnikov z veliko začetnico, na priliko: Srbsk pri iz panja, kateri je matico zgubil; ko je sat pra- Ugarski kralj, Rimsko naselje itd prišle i zen, ga pa proč vzamem. Kdor pa na ta način panjevom čebele dodaja jezik > Izyrstni Daničić piše pridevnike od d ? naj dežel s kih imen z malo, a pridevnike od mestnih to zgodaj z j u t r a j , ali pa že bolj na večer stori kedar čebele iz panjev na pašo ne leté, zakaj ko bi panjevom med tem, ko Čebele zeló na pašo gredó, tako imen oboje damo • V • raj si z veliko črko Drug z malo. Hrvatj kažej nekateri Srbi pišejo na r satnike v žrela vtikoval, bi s tem čebele v njihovih držal Vukoveg Rad jugosl. akademije." K isto needinost, če pogl <( xz ------i - ~ č ? Rački, Sulek i. dr opravilih zadrževal in begal. Ravno tako, kakor sem zdaj povedal, delam tudi v šejo obe vrsti takih pridevnikov z malo začetnico J.e pi- slo- jeseni, kedar hočem plemenjakom, katere veči geograf Matk čez zimo s tim pu- V lliau v JU JULA C4 A \J £ÀC%VJ\j t JL11 V/ y Ol piše zdaj tako, zdaj drugač pisej y kakor se komu zdi: vendar ) u i kaj čebel pridati. Pripravim namreč nekatere mnogim to pravilo, da se pridevniki prve vrste pišejo z ijuiu , aaj i^cuci jjxiuaii. x íi^iciruu uami^v iiv/j\aicic dzierzonizirane panjeve, in v a-nje polno praznih satov m ? obesim, potem vzdigujem sat za satom iz panjev, katere na pr. kranj sk a pridevniki druge vrste z ko začetnico hočem podreti, in ometam čebele v prazne satove z R platno 7 Trži ski slamnik i so nedavno še pisali tako, kakor sem gori I1VWJLU JJUUJLV^ll j IU VLJUVlCiLU V Wt4)lOyV/ j JLk JLK V\ U 1 1JLiV/UCKY UV lOUil ICittV j ACiaWl OUUU gUl 1 medom napolnjene satove pa v druge prazne panjeve rekel o Vuku, da je pisal , ali zdaj premaguje na- pokladam, da potem z médmetalnico strd iz njih izme- sprotni način , po katerem se oboji taki pridevnik cem ^jua, ali pa z médom napolnjene čez zimo prihranim, ^v kakor mi kaže. Tako ometam čebele v panj, kateri je ljakih sejo z m poln praznih satov tako dolgo, da je poln čebel. Na to drug 7 ki pisali ze črko, dolg P1 Isto se sme trditi tudi o tako pišejo, a nekdaj so tudi mi ni treba paziti, če tudi iz kacih ali panjev če- bele skupaj pridejo; ker so namrec vse čebele iz ob- težna večina Sl hojenih panjev vzete, zato se tudi med sabo ne skoljejo, moramo pisati vse take pridevnike z malo začet Ako se tedaj hočemo ravnati po tem, česar se pre današnji dan poprijemlj ? samo matice si pomore in le eno si ohranijo. Drugi nico 7 ne pravljajo službe samostavnikov, kakor ali tretji dan, zjutraj ali pa na večer, kakor mi čas na pr. če rečemo: Ogerska, Kranjsk pripusti, poiščem še tisto matico, in potem začnem diljice satov, na katerih vse polno Čebel sedi, plemenjakom v kaj je Vendar tukaj ima ozir na primernost, na to f oportun << > SVOJ opraviČeno mesto, m ta nam žrela uti kovati, dam enemu en sat, drugemu dva itd., utegne drugače svetovati. Ako se v Miklošičevem kakor se mi potrebno zdi, in kakor hočem kateremu načinu pisanja vidi neka logika, da piše brez razločka plemenjaku več ali manj čebel dodati. (Dalje prihodcjic.) vse besede z m al je tudi log začetnico, smemo nasproti reći 7 da kakor se tudi pridevnik na pisati še pridevnik z veliko črko av od osebnih imen ; 7 Slovstvene stvari. da si z lik Je svojivni pridevnik, kakor so oni 7 črko Jezikoslovna drobtinica. Ali naj pridevnike (adjektive) od zemljepisnih lastnih imen pišemo z veliko začetno malo Črko ali z malo ? nova filozofij priliko D zakonik. Plat pise 7 Doslednost do zadnj pike se pa dala najlaglj ohraniti po Vukovem pravilu. In da ozir na toliko važno razločnost in razumnost sploh svetuje rabiti tukaj kako Pisatelji slovenski zeló omahujejo o tem, pisali gori imenovane pridevnike, ali z veliko ali sama črka naj liko začetnico, kdo bi temu ne pritrdil? Že pri znanib imenih člověku dobro dé, če ga že malo začetno črko, zato jih piše ta z veliko, ta z malo. „Novice" isto guganje med velikimi in malimi začetni- biti cei čami vidijo tudi v pisavi druzih Slovanov. In vendar brešk bilo bi želeti nekake stabilitete. Zato so se „Novice" obrnile do napotuje, koliko bolj je koristno pisati tako pridevnike od imen, ki utegnejo čitatelj pominj 16 7 7 ta v s k kakor če vzamejo, na pr. pridevnike 7 svojega prijatelja in strokovnjaka v jezikoslovnih zadevab g. Ci ga leta, kupsk In kaj 7 larsk 7 7 d o b s k itd jsk } se da rečemo o takih lastnih imenih čegar nasvete one zmirom rade poslušajo, naj jim kaj katera pisana z malo Črko služij za temeijitega pové o tem sledeča razjasnila: vprasanji, in dobile so od njega j stvari, na priliko, D Led „Na Vaše prijateljsko vprašanje, kako jaz menim o pisanji pridevnikov od zemljepisnih lastnih imen bodi deželskih ali národnih, bodi mestnih in drugih, Potok, Zagorj 7 Nj 7 7 7 Do brava Otok, P1 Pl D ) imena 7 7 Grad Polit ) 7 n. pr Je kdor piše pridevnik z malo črko, temu je na pr. „planinsko maslo" maslo na planinah (auf der Aim) narejeno ali pa tudi maslo bolje pisati jih z malo ali z veliko začetno črko, ne morem odgovoriti druzega, nego da tukaj — kakor je podoba — gospoduje največ pisateljska individualnost, da vila, katerega prestop v Pl podgorsk kuplj 7 nima torej razločka. Tako bi gor s k 7 ne rečem sama slučajnost. Ni gotovega pra- lahko pomenilo reči pod g bivajoče, ali pa iz kraj ki itd. po oni pisavi za logom uivrtjuuc, an ua i* aiojov . Podg VI», " « 5 U lj U-, «Vrtlog imenovanih. Jaz torej mislim, da bi pridevnike vsaj od imen mest, trgov in vasi in tako tudi gorá in vodá in podobnih bilo primerneje pisati z veliko začetno črko." za g Zagorj bil brezuveten pogresek, niti bo se dozdaj Slovani v katerem Miklošič v staroslověnském Blovarji piše z malo začetnico i samostavnike i pridevnike, n. pr. bl'garin, bl'garsk, Carigrad, carigradsk, rim, rimsk. Na •ni se torej ne more sklicavati, kdor pridevnike z Politične »tvari. Govor poslanca Hermana v seji Dunaj skega državnega zbora 24. okćobra t. i. Ker po deželni ustavi imajo dežele same svoje de-želno-kulturne zadeve opravljati, se nikakor ne dá raz-umeti, Čemu je ministerstvo kmetijstva s svo- jim mnogoštevilnim osobjem; ono» je izgled y kako centralizem vso oblast pod-se grabi. Ce bi se to ministerstvo odpravilo , bilo bi to koriistno tudi na to stran, listu smo z zasluženo veliko po- ker bi dežele potem mogle vsaka po svojih potrebah hvalo omenili jako tehtnega govora gosp. Hermana za svoj blagor brez vnanjih ovir skrbeti, pa tudi vspeš-ob priliki, ko je v zbornici poslancev přišel v razpravo neje delati. Materijelne državne* podpore zadnjem našem bi dežele vladni načrt postave za ribštvo. Ker pa ta govor se tem ložeje pogrešale, ker ta podpora precej lahkomi-ne suče samo okoli ribštva, ampak tudi odkritosrčno in šljeno dana večidel brez očitnega vspeha ostaja, država temeljito pretresa sedanjo sistemo, ga podamo celega pa konečno ta denar le iz deželnega žepa jemije. Vsaj — i—i---- i--* ---.— Tj---—država kot država ni nič, in nima nič; vse, kar svojim bralcem, ki bodo gotovo Hermanu --- ^ , .. skali, da je ministerstvu in njegovi tako imenovani usta- kar ima, je in ima od dežel. živio plo- ? j je in voverski stranki pri tej priliki vse to v obraz povedal Dežele so studenci, po katerih državi zmirom nove kar ima velika većina narodov slovanskih na srcu. Govor moči dotakajo. Dežele so glavina stvar, in to je njegov se je po stenografičnem zapisniku glasil tako: kar se nav Dunaj i ne pripozmava! (Res tako! > Tudi jaz sem te misli, da državni zbor JL. UUi JCkU OtfLU UU Ui UN V ii A « w Vi pO v/v j — ~ ~ w ~--J w -----~ ~J 7 JI ^--—— » — - — w — y stoječih vstavnih postavab nima pravice sklepati načr- terega vsaka sapa na tla vrže; zato vsi tišti državi tane postave; uravnava ribštva je stvar deželno-kul- slabo služijo in nespametno politiko uganjajo ob- na desni.) Ce so udje oslabljeni, je država invalid ka- ki na turna, ki se najbolje dá lociti po deželnih zastopih to delajo, da se udje slabijo ali ponižujejo, kar nam tako, kakor nanašajo potrebe v vsaki deželi. Po vlad- predložena postava zopet namerava. nem porocilu uredeb, ki zadevajo ribštvo, nikdar n l- MinÍ8tersko poročilo govori > vincije" in da z njimi tudi v tem smislu ravnajo pro- ^ ""I'.» r- 'V )) take dežele Provincije" so nekdanji Rimljani imenovali . ki so si jib s silo privojskovali in kamor posamesne dežele oziroma deželne vlade. Deželna ustava 26. svečana stavi deželno-kulturne zadeve izrekoma in brez izjeme , tedaj tudi v civilno-in kaznopravnih dolocbah v kompetencijo deželnih za- so potem pošiljali svoje vládne namestnike. Avstrijske stopov; državi ni v teh ustavah nikakoršen vpliv in dežele in kraljestva pa so podedovane dežele, nekako nikakoršno okvirstvo pridržano. Meni ni znano da unvaj4.uLouu ut^vuoivu piiuiačtuu. .Lupili ui £ju<*lxv, vi«, ui samostojne dežele v mejah ceaarsttva, ki po svoje živijo, se bili deželni zbori kedaj pravicam tega postavodajstva svojo lastno zgodovino, svoje lastno deželno pravo, svoj po vse ali deloma odrekli. Da se pravica državi přisvojuje, zato ker v državno svoj lastni deželni grb lastni deželni zbor in svojega vladarja imajo » pa tudi a oblast spadaj o kazenske stvari, je pretveza > ki nič ne rejo f da na 0 % Dunaji vsaj tak grb zahtevati mo- ne ongavijo ž njimi, kakor s pro- zato je tudi tako tolmačenje postave napačno, vincijami V ze dokazal eden mojih predgovornikov. S takim veljá, kar je načelom, gospôda, spodnesete štekle deželni samoupravi tem država morala deželam tudi okvire za cestne po- tam veljavne postati smejo, kedar in kjer deželni zbori -f«......- --------TT\------1 (avtonomiji), ki je že tako siromašna. Prav tako Kam pelje večno jerobstvo države, kam njeno večno vtikanje v deželne zadeve, to kaže prisiljena določba w V.^WMJV ' uyjuviuv ^MUV/ V Vy y K\J LV CV U V> lOHJV/Ua VI \J I\J U KJ ^ ^ , «.i oiuu o a a u u a i imcuu»« n, katere deželam ni pripisala okvira, v katerem imajo vidimo v državni vodni postavi, ki iz vzrokov ravno izdelati dotične postave. Kje je po vsem tem tukaj jas- imenovanih še zdaj v Galiciji ne veljá, — taka napaka nost, kje doslednost? Sklicevanje na državno vodno se vidi tudi v državnih š o 1 s k i h postavab, ki so jih na postavo ne veljá, kajti tam je vlada segla v deželne Tirolskem morali s silo vpeljati, — taka napaka je dalje pravice, in s tem razžalila samoupravo dežel. * W \J y M jL4 U % V/ LU 1 l* CJ CJ JL A * Ul KJ Vt AJU V ^ JU V^ f \-r v^ ^ u v/ « * Žalostna je pri vsem tem le nečim ur nost y y s katera, kolikor je meni ker i v državni zdravstveni postavi znano, na Stajerskem še zmirom v zraku visi zato deželni zbor dotičnih določil narediti ne more , dokler je prmiu lulu minister»ivu ».uicujotva viv icga, vi« je se ne predrugačijo obeinske postave, te pa se pre-predložilo načrt postave, katera oskoduje deželno samo- drugačiti ne morejo, dokler se politična uprava ne upravo. Nekdaj je država veljala za napravo, katera prenaredi, ta pa se zopet prena,rediti ne more, če se varuje pravico in moralno načelo zdržuje. Zdaj pa mo- obeinske postave ne predelajo. katero vlada postopa z deželnimi pravicam i. Tako je prišlo tudi ministerstvo kmetijstva do tega da ramo že dalj časa skušati, da ravno država je, na vse strani spodkopuje temelj pravice. (Dobro! na desni strani, — oho! na levi.) Vsaj bi že ne rekli toliko, ^ako bi se pograbljena moč modro in koristno rabila. državi, tem manj katera Čem Za take kolobocije, ki so na veliko škodo blagostanju narodov in ljudski morali, imajo na Dunaji zaraščena ušesa; ondi ne vidijo in ne slišijo nič ter zahtevajo, veči je nered in slabo gospodarstvo v morejo in smejo dežele oskrbovanje svojih notranjih nj i mi spali ! Al zdaj ni Čas naj bi tudi vsi drugi da spali ampak treba je ropo- 111 KJl CJKJ IH OLUOJKJ u c ů c 1 v uoaiuuvaujg oi vjju uutiaujiu .) , via» vji ajjaii^ amjjoiv iicud jc i ujiu zadev taki državi prepuščati, marveč tem krepkeje se tati, kajti mi stojimo nad breznom, kamor nas morajo poganjati zato, da se deželno podrocje dostojno je pripeljala Dunaj ska vladna umetnost. razširi da se jim dá oblast potrebne samostojne ekse- Vse kaj druzega je treba, no pa se vkvarjati z ri- kutive in da s svojim vladarjem same vladajo. Dokler bami, raki in pijavkami. Ali ne gledajo že materijelne ne bodo dežele deželne uprave v svojih rokah imele, in moralične nadloge ljudstva skoz okno noter? ampak se dale upravljati od države, ne bodo se nikdar V neki sosedni državi (na Bavarskem), kjer tudi nikoli opomogle. kraljuje neka čudna vlada, so biili domoljubi prisiljeni roaiti svojega vladarja (čujte!), naj bi domovi ijihovi a domorodno pravično vlado. Res je žalostno, da so m orali še kaj tacega prositi f Tudi v Avstrij 9 povedati. Zdaj se je že približavalo leto ino on je ne še zna. Jegov brat je bil pri jem za ovčara. Zdaj je reka svojemi brati, kaj bi moga vedeti pa ne ve. Brat se enako postopa, imeli bi domoljubi vzroka dovoij kli- jemi je reka: daj ti meni tvoj gvant pa bom jaz ša pred vlado! cesarja, ino bom že prav naprava. On pride pred ce- eati To I brepenijo dajte nam modro , Avstrijsko in kar je nad vsem potrebno in > čemur narodni narazen; v pogubo gremo vsi y sarja ino cesar ga pita: JirepeniJO. »S C & 1 C Ud L Ck a u ^ > pvj^un^v^ ^ivmu v oi, jemi * . uvuwo } »«1» ju u<* ▼ .oc* j^c* j ^ ovujciu ako se kmalu ne popusti puhia in nemoralicna vladna na desno stran reka: še gnes bos v paradiži z menoj „.■atama. (Dobro! 11a desni.) Te je ali en den samo v nebesa. — Kelko mem rece kak doóje v nebesa? On Jezus , kda je na križi visa pa je svojemi sistema. (Dobro desni.) Te je ali en den samo v nebesa. Kelko mene ce n 1 s ? Jemi rece Zabavno berilo. Gorici 31. okt. ■ f Kratkočasiiice.*) Sedem laži. (Pušinci.) Bila je en krat ena baba, kera je 'mela tak grubo cer, da joj ne je v ceiem kraji para bilo, da so joj čuda v ógledi hodili. Baba pa je rekla: keri če mojo cer d ó bi ti, more se tak dugo z ménoj spominati, kaj bom jas rekla, da je laž. — Eden gospod mejo je tri hlapce , med temi tremi naj tega mlajšega sta ova dva za norca 'mela. Eden den so pelali tri voze gnoja mimo tište babe. Vutro je reko starši hlapec : ___ _____ gnes mi pélamo gnoj mimo tište babe, gnes bomo gu- nikdar! Samo Jezus naš bog je bil za trideset srebrnjakov odan, vi pa ste prvi za bogom, vi ste samo devet no dvajsti vredni. — Kaj si jaz zdaj mislim? Vi si mislite, da sem jaz mlinar, ne pa sem, jaz sem jegov brat, — Ino tak ga je še cesar nadarja ino je po tem srečno živea z bratom doma. Nasi dopisi. Přetekli petek je imel naš te- legrafijski urad veliko opraviti s — Predélom! Ena sama oseba je dobila ó telegramov z Dunaja 0 Prede 1 ski železnici, katero je tišti dan minister Chlu-metzky državnemu zboru předložil. No, vendar enkrat! — tako je pri nas vsak zaklical, ko je izvedel novico z Dunaja. Vsi smo 0 tem edinih misli: zdaj, ali ča li s tisto j baboj y da babo na laž postavimo, da bo baba rekla: to je laž. Naj ti mlajši reče: jas bom ; tiidi gučo ž joj Zaj reče ti starši hlapec: „dobro jutro bog daj, mati, kaj delate # # 1 • y mati?" Baba reče yy gla.- vátice plejem." Zaj dale ne zna kaj ž joj gučati, da bi tista „Bewegung links" v sporočilu o Chiumetzky evem govoru nas je osupnila. Bomo videli kako se Predelska střena razmotá. — Državni zbor me spominja, da letos enega naših poslancev ni na Dunaji. Namestni svetovalec vitez Winkler ima odpust. Pa baba rekla, kaj je laž. Za tim priora ti srednji hlapec ne to. y reče: „dobro jutro bog daj y mati y kaj delate, mati?" Baba mu reče: glavatice plejem. Zaj on ne zna dale ž joj gučati y da bi baba rekla y da Je laž. Zaj dopéla ti naj mlajši hlapec, on reče: „dobro jutro bog daj njjja Klodić-a Resnično je, kar so nekateri časniki oznanili, da se misli poslanstva odpovedati in daje svojim volilcem to že naznanil. Ali „was nan u"? Ljudje, ki jih politika zanima, so si že marsikaterega moža za kandidata postavili. ,, Glas na mati, kaj delate, mati?" Baba mu reče: glavatice plejem. On pa joj reče : mi smo že ga dugo dévêt hlapec Baba se vé da pr imenuje s pristavkom nadzor-da ga h ... č kádi naribali. Baba reče: to je prav dobro y a rece reče ne je dobro, da nam je vse splástelo. to je žleht; a hlapec reče: ne je žleht, pa smo kl i-a. • • « lit i A i • i r% 1 „vlada" misli kandidovati (vlada pa je si misli naš očka dr. L. v T.). Imenovati sem slišal že tudi druga imena, in sicer (v alfabetičnem redu) ta-le: dr. A brama, Gorjupa (starejega), dr. Ton- ga na jivo zvózili, pa je debelo hrâstje zraslo. reče: to je dobro y a hlepec rece vse vutlo bilo. Baba reče: to je žleht Baba n e je dobro, hrastje yy Slovenčev" dopisnik tudi prostega kmeta ne y a reče ne je žleht hlapec zaničuje. Vse prav, samo treba pomisliti, kaj menijo o tem naši viši in niži bogovi, naši merodajni politikarji, y to je dobro; a hlapec reče: prišo pa je vsega pójo. da je puno meda bilo. Baba reče: Potèm možje „miru" in „sprave" y 9 in kaj misli 9> vlada". n e Baba dobro, je médved kdo vé? komu je kandidatura Dunajska po rece to je žleht 1 a hlapec reče: ne je žleht, smo medvéda dobili pa smo devet kadi meda ž iega napréšali, a baba reče: to je volji in komu ne. Včasih po izvolitvi najbolj hrepeni tišti, ki trdi, da ne more kandidature sprejeti ; gledé tega in tega je pa spet res, da je noce in ne more sakraménska laž! — Te je ti naj mlajši hlapec dóbjo čer, či sta ga glih ta star'ša dva za norca držala. sprejeti Bodi si pa temu, kakor koli, gotovo je, da Je Winklerjeva odpoved nekako živejše gibanje vzbu- Mlinar in cesar. v Í- (Sv. Jiiri na Sčavnici.) Enok si je eden mlinar vuna na zid dá napisati: jaz živim brez skrbi. Enok se je cesar mujmo pela pa dila med našimi Slovenci. *) Planine na Notranjskem 30. okt. M. Mnogo zakladov ponuja mati narava pridnemu kmetovalcu, katere si on lahko osvoji, ako si jih le na pravi način pridobiti in poiskati zna. Vsaj je že nepozabljivi Vodnik nas Kranjce s toplo besedo k napredku opominjal, rekši: vida to napisano, ino da si je mlinara na pre zvati > kak si ti to daš napisati, da brez skrbi jaz ne živim Mlinar 9 ka sem cesar živiš y y da 9 kak pa te ti moga živeti jemi reče: 'da sem bogat pa lehko živim bez Cesar jemi veli: da ti brez skrbi Kraujc! tvoja zemlja je zdrava Za pridne nje lega najprava; Iše te sreča, um ti je dan, Naj del jo boš, ako nisi zaspan ! skrbi. jaz neke dá ka boš * • • v zivis pitanj moga 9 oč aj si na kera bo moga za leto dni odgovoriti daleč) je v r besa? bom ti mi napraviti. On jemi da : Kak Kelko mene ceniš? Žalibog pa, da naš kmetič še ni bi umel vsa sredstva ui uLiicJL v oa« oi^uoiva , kjer 11114 im uaiava j^i « » vpotrebljevati, ter kmetijstvo na višo stopinjo povzdi- mu jih tako izobražen, da narava ponuja, prav gniťi. Mnogo 9 mnogo bi se še moralo naše kmetijstvo daj m lim? Mlinar on skoz misla ino bia je žalostěn pa so ga pitali ka jemi je pa ni štea * Zdaj 9 zdaj se bode pokazalo, ali je tista „sprava u * med starimi in mladimi, o kateri se je na Goriškem zadnji Iz „narodnih pripoviesti iz susjedne Varaždinu Šta- jerske«, zapisal M. Valjavec. 9 toliko pisalo, kaj več kakor le cas sprava na papirji? Vred. zboljšati ter po pravilih umnega kmetovanja vrediti, da bi zadostovalo zahtevam sedanjega časa. V prvej vrsti bode moral naš kmetovalec v prihodnje na umno ži- vinorejo vso pozornost obraćati > kaj ti ravno umna nepremakljive na skali, kakor je Jezus rekel Petru i peklenska vrata jih ne bodo zmagala. Naš gospod žun nik so imeli veliko sv. mašo, pri kateri je bilo daro vanje (oter), ■ wiiu uaro- katerega se je udeležila tolika množica živinoreja je steber, na katerega se vse kmetijstvo na- našega ljudstva, da je v cerkvi komaj prostora našla slanja. — Žalibog, da se pa ravno v tem imenitnem čeravno je vreme bilo zeló neugodno. Zato presrčna oddelku kmetijstva pri nas dosedaj razen malih izjem zahvala preč. gosp. stolnemu dekanu, ki so tako lep ni skoro nič storilo. Žalostno je, ako se opazuje mršava, poveličali to slovesnost, — preč. gosp. župniku našemu o umazana in strasno zanemarjena živinica y s katero ; naš T VUVWH i/v KJ-L\J r oauuot , j^A li, in pa vsem dobrotnikom in dobrotnicam našim Ta kmetovalec poljske pridelke po blatnej cesti domu vlači, cerkvena svečanost in pa narodna slovesnost meseca ko si bi vendar lahko najlepša in najžlahnejša plemena rožnika ostanete na veke v blagem spominu zapisani redil, katera bi mu čast delala in obilo novcev donašala. Tem napakam se bode pa tudi pri nas kmalu v okom prišlo, kajti 18. dne t. m. bila je v Postojni pratiki našega Bizavika v 41 Ljubljane. b., katera se Zarad druge zasege lista „Novic" je brez krivde vredništva zgodila javna dražba, po si. c. k. kmetijski družbi iz subven- zdaj preiskava pri c. k. deželni sodniji, da cije c. k. ministerstva poljedelstva nakupljene Murico-dolske živine. Prodalo se je namreč omenjeni dan 10 h je se izvé. kdo kriv 7 seje odbora 29. oktobra.) Od juncev in 26 krav razne starosti. Dasiravno je bila ta pisanih 8 deželnih štipendij za učence vino- in raz- prodaja v Postojni prva te vrste, vendar je bilo vde-leževanje jako živahno. Pokazali so pri tej priliki jsk šole na SI adj naši za napredek jako vneti Notranjci, da znajo ceniti umno Jožefu Urb dečim prošnjikom : Matevžu Pre m jih je deželni odbor naklonil sle- zivmorejo, ^^xv ^ ---- — j — — — poprijeli. Začetek je narejen, dobrega izida ni dvombe! katere se bodo gotovo odslej na vso moč Kolb an čiču iz Trnja na Notranjskem iz jjujj11jc11. zjčluclciv jc ljorxoj^J.1^ va u uiv ^ m laiu« xxx uvuluu^ í drage , x cnu. y i l u v ou j /U VJ» Da se je pa ta prodaja žlahne Muricodoiske živine na- iz Vélikega Trnja pri Krškem Petru Vrt Crnomlj ) Francu iz Ubelskega , Juliji iz Po t gur J iz Goč in Janezu Kap 1erj šim Notranjcem naklonila, gre v prvi vrsti zasluga oddati dekanu bolniš vlado stipendiji ste še gosp podružničnemu predstojniku v Postojni. Hofstetterju, po njegovi pripomoći se je si. kmetijska družba tudi nas Notranjcev spomnila ter nas z žlahnim Sekundarju na porodišnem oddelku deželne dr. Jož. D se kundarska služba za dop o povišanj teljskih po dogovoru z i leti podaljšala dežel no Na Postojni, Radolici vvivii --^ — -—j■ ~r ------- — -----, - --------- — j----- r *-----.j* v......j—r---' , plemenom oskrbela. Cast toraj gosp. predstojniku kme- v Predasljih in v St. Petru se je sklenilo , deželnemu tijske podružnice v Postojni, ob enem pa tudi prisrčna šolskemu svetu odgovoriti, da se deželni odbor zamore hvala slav. kmetijskij družbi, katera je že toliko v v tem slučaju za povikšanje izreci » ako povzdigo kmetijstva storila, ter si zopet tù v Postojni čunu normalno-šolskega zaklada potrebna dotacij v proradi od s tem činom lep spominek postavila! občine Dobrujnske pod Ljubljano 1. listopada. Novega župana imamo, in to tacega, kakoršnega so si na deželni odbor deželnega zbora dovoljena, da naj se deželni šolski svèt zarad povikšanj kakega učitelja vselej prej obrne ga volivci želeli. Župan Jakob Crne je naroden mož m poštenjak skozi in skozi, navdušen za blagor občine (Konecletne preskušnje na podkovijsk in živino zdravniski soli) so med druzitni letos posebno dobro svoje in sploh domovine naše. On vživa popolno za- prestali in spričala odličnega napredka přejeli : Dvornik upanje naše, katero bode vselej in v vseh zadevah go- Janez iz Soštajna na Stajarskesi, Voh France iz Va tovo tudi opravičil na korist naše županije Čeravno lenj na Stajarskem , V Blaž iz je županstvo precejšnja butara, katero župan na svoje jarskem in pa Mar uš i č Jožef iz Vrhnike Kapelj na Sta rame vzame m kor 9 to temveč, če je občina tako velika ka- (0 preskusnji na Slapsk vino- in sadj Je naša j premaga poštena in trdna volja vendar rejski Šoli 27. dne u. m.) se naai poroča, da so bili na- vse, in to tem lože, če županu na strani stoji tacih 6 s v e- ,jx v^xxx v «»v, zoČi poslanec deželnega odbora gosp. m. * ua.iuo.ai, katerim načelo zastopnik c. kr. kmetijske družbe predstojnik tamosne dr Pokluk tovalcev. kakor so nasi, vsi mozje, je: sv. vera naših očetov resna skrb za domaće potrebe pod in pa zvestoba vladarju. Takega županstva pa smo tem bolj veseli gosp gosp dekan Grabrij pnik Kod 7 grof L a n t h 1 ker naša občina je že deželni poslanec gosp veliko veliko let ne- Lavrenčič in nad 30 druzih poslušal ljavnih KJKJX j V UOUli y liCiOCi \J \J\J±11CM JU V V11UV * W11W v "V JU C% V X V U v 1 V 1U UUU VV VIA Uiillil jL/U 01 UOaiUU v J V ť 1J c* V U i kako zapuščena bila in ker nove volitve so se nam mož iz vseh krajev Notranjskega. Izpraševala sta vodj tako posrećile, da nismo na čelo občine dobili ljudi, katerim ste vera in pa narodnost trn v pêti, kakor se, bodi Bogu žele gosp Dole učencev iz potoženo, sem ter tje sliši tudi iz naše de-, da se med pšenico take ljulike in tacega kokalja ne manjka! Zato konečno rečemo še: čast in hvala možém, ki so nam občine naše! fizike, sadj in gosp. prastav Kristan vpisanih 9 mije , zelenjadoreje in merstv učencev so kazali, da so se v % m m « 1 fl ma računstva, čebelorej 7 ke blizo ur. Odg učili primerno kratkem času tvuucuuu ji cucixiu i3c . uaoi) iu uvoimi juli čti i ji v u uvžiii , pa tudi razumeli to , aai ou i x ixi je im« volili spoštovanja vredne vodnike lagalo v imenovanih predmetilh. Da je poduk na tej kar se jim ie raz- Bizavika pod Ljubljano, 30. dne vinotoka. (Javna zahvala). Veliko slovesnost smo obhajali v nedeljo 25. dne t. m. v cerkvi ci naši sv. Miklavža, ko so šoli res potřebám vsakdanjega enja pnmeren ka zala je pohvala in zadovoljnost nazoČih poslušalcev 12 ■Hta ■ I izmed 3 še pri- kmetijskega stanů, še bolj pa to, da so učencev (eden je dokončal še le prvo leto) štirj nam prečastiti stolni dekan čast. gosp. Jožef Župan v pred končanem izpraševanjem imeli zagotovlj škofovski opravi blagoslovili veliki oltar s cvetlicami merno dobre službe. Po končanem izpraševanji je na* krasno okinčan. Že prejšnji dan je glas zvonov in po zoči poslanec dežel. odbora pr av zadovoljen z dobrim kanje možnarjev naznanjalo svečanost, ki je najstareji vspehom prve kmetijskemu ljudstvu namenjene deželne naši v ljudje ne vrsenem blagos Nepopisljivo lep je bil po, do- šole hvalo izrekel vsem podp posled pa j© pommjo. slovlienii v katerem so z besedo, ki je vsem pričujočim globoko si. ministerstvu, vodju šole in pristavu v srce segla, razložili, kaj so bili oltarji v starem za- priporočil učencem pridno na âXJk JO V/ V VA. C41 J Ci JLJL \J j KA Ck OU V O škofijstva kanonik in profesor dr. Klofutar nasveto- Tržaške muzikalne kapacitete pripoznale ga za velikeg « ^ d n o •» »VI Û A tt n n ^ o f a m Ck ûf A H áí> ri a 1 ciâ ru J^j 11 m \T Ta I ^ n (Ć w í ^ ri 17 /> a a k « ^Lv^. da so vse van da pa imenovan na to mesto dozdaj se ni. • .1 t # • ï TTi n urnetnika 7 ne dvomimo po takem nad imenovanjem dr. Klofutarja ker se ni bati, da bi minister Stremayer ovrgel, kar gosp. knezoškof dr. Pogačar priporoca, vsaj je po vsem dr. Klofutar mož, po katerem sedanja vladna sistema v deželnem šoiskem svetu dobi zvestega zastopnika in v šol- svèt 77 Tagblattu pa dr k nemčurskega tiíharmonicnega društva , Krežmi tako. kak ker bil kak Keesbach pisal l> o non mladi umetnik ibere. Hrvat. Diff avaden škripač, Lcile est satyram iskrenega zagovoraika državne „omnipotencije u skih in cerkvenih zadevah. Da deželni šolski Novicar iz domaćih in ptujih po večini še ne bii neinšk in liberalen v smislu m • — WW * - — -m m « , . '. „ L. __, _ M K£9 ■■■ m- ■ ~~ ■ — »- —- — sedanjega časa, postal bi po pristopu dr. Klofutarja. lz Dunaj Ob b dezei. p o si Fe- (Pokop a lišče pri sv. Krist of u) je bilo že popol- deralisti in centralisti dobili so přetekle dni mnogo gra- utegnejo zdaj čedalje bolj interesantne prihajati dne na dan vseh Svetih in celi dan vernih duš podobno krásnému vrtu božjemu, kamor je romalo na tisoce 7 da vsak po svoje stopijo v akcijo proti minister 1 v 1 1 1 111* \7 š J • v • diva, stvu, se ve da, če bodo le hoteli ljudstva vseh stanov, spominjat se ljubljenih in spošto zdaj prora< vanih umrlih. Celó brezverec se menda na gomili svojih pri manj ka ta dan ne more^odkrižati misli na věčnost, ki jo sicer Wildauerj stran pustivsi za za prihodnje leto, po katerem se kaže dr. omenimo v e okoli 25 milijonov gid ev šolsko nadzorstvo zadevajoči in proti rad zatajuje. Citalnični pěvci tudi letos niso pozabili Poljakom obrnjeni predlog, ki je centralistom ves na umrlih društvenikov ,,Sokola « J i o^uuimauj oiuc n cno^cxj., uí ni i ù i c i ouvu pci mu je Aie jucavcvivu jjvjc žalibog pomnoženem z imeni dr. Goste, Fid. Terpinca prestriglo s tem, da je krona 23. oktobra neposredno / 71 7#7t# v 4 7 \ ¥ • IL 1 4 î • im ki poprijel besedo. Najprej Je Iz- dokazal, da tudi ta obravnava ne spada v podrocj ga zbora, temveo da pripada deželnim m J ^ Cá MJ^J ĆJLICk LA i Uli X UU U V/ 2JLJ. X a T «IV; T i vuu X \J IJJL y aaiui i g 1 (Pobirki iz casnikov.) Ljubljanski „Tagb'att", policije; če je pa b " --£—i----------- katerim gré postavodajstvo o zadevah 1 ie rekel to postavodajstvo o se za Turke tako poteguje, da si je pridobil priimek krajnih policijskih zadevah v rokah deželnih zbo 7) Turáki list" 7 , ne obrajta samo korana, ? v dveh člankih pokazal vnetega se za protestantov- polici] ampak je zdaj tedaj spadajo tudi določila, kako in kdo izvršuje 7 v jihovo, ne pa državnega zbora podrocj med izvrševalce policije pa spadajo tudi žandarji ki 1UI/U iíí>io\j» »ivi/ J^VUV/JJV jv/ buli* £J » a u « i j i , at ifi U U po takem ne morejo podložni biti političnim gosposkam, zdaj ministra na čelu Ogersko. Iz Budapest a. — Magjari imajo tedaj ampak policijskim gosposkam, te gosposke pa so župa- t ki J^viiv/Xju A *JLJ viKs ^ w c? p v u « w c* ^ MJ c* c* " p 0 ^ 0 (I b G j ai O U J i^tOi X ^^ « J^VU UCUOtUUi OiVJLOUii Predložena postava pa žandarje podstavlja poli- Avstrijo in Ogersko ter stvaril sedanji dvalizem. na j h uji nasprotnik one ki se je leta 1867 pod Beuatom sklenila med ÏUJ? tičnim gosposkam (okrajnim glavarstvom), katere s loman Tisza K o- kruti ^^voat.u, yvxx^ju,^ &. « w « t o „. w u, j, « x u ui a u x i o a c* , iv i uu Magjarski magjar , kakor krajno policijo nič opraviti nimajo. Iz tega je jasno, da „Obzor" imenuje, je botei Ogersko samostojno, o ga obravnava te postave ne gré državnemu zboru > ampak deželnim zborom ; po tej postavi ravno tište gosposke pokazalo, kaj bodo cesar Avstrijski naj je tudi kraJIj Ogerski. Zdaj se bode Y~\ n lr n r» /i l/\ Ir ni /-v d y» »i tiaaa II da ' A « v» __ - 1 OMViUU• ) V/ U^J * » » X.IVJ V * U ^.UO^VCrtU J^ V/ XV CM Li « i U, XV C»j U'UUU „tlgTl ^UV^G.il, U. a OVUjC uaujcíití Q0 (županije), ki imajo za varnost, mir in red v vsakem sežejo. Težilo jib bode menda he onih 17 milijonov gld. kraji skrbeti, nimajo žandarjem nič zapovedovati ter si ki jim jih bode z manj kal o do konca 1876. leta poče li svoje namene do morajo svojih ljudi iskati za to opravilstvo i v ? če jim okrajna glavarstva iz posebne milosti kakega večemu Magjarski kasi. Iz TurŠkega bojisča. — Novice o bitvah in praskah žandarja na pomoč dadó. Tak stan pa je nenaraven, med ustajniki in Turki prihajajo vedno redkejše, zlasti nikakor ne more dalje obstati in ne more na najvišem z Bosne, kjer upor pod pepelom tli. Pop Žarko je mestu potrjen biti. Ta stan je bil do zdaj, bil je bi- zginil od svoje čete, tudi drugii prostovoljci, ki so bili načelniki posamesnim oddelkomi, so se umaknili zimi. tem pa tudi v Bosni ustaje š© ni konec, marveč spala stven vzrok slabih naših varnostnih razmer. Skrb javno varnost v deželi je najprvo deželna brig 7 za no- tranja zade va dežel tedaj deželna reč in država po bo čez zimo spomladi se pa vnaovic zopet oživěla. mojih mislih nima pravice po deželah napravljati policij- Hercegovini je bil zadnje clni hud boj med ustajniki in skih uradov. Spolnovaje to dolžnost vzdržu jej o ob ~~ z velikimi stroški civilne straže, eksekutivno ( zapore, dežela pa posilne delavnice Če sobj m dar-le zarad malo krivo to, da se država nepokl 1500 mož močno Turško četo, katera je hotela Trebinje preskrbeti z živežem. Zmagali ,iso ustajniki. Turški po- k j er je pa ven- veljnik skuša zbrati vse Turske čete v Trebinji nosti še marsikaj želeti, je temu ne se je posadka po vojski in drugi h nadlogah zeló stopila. vtika tudi v Od tam se poroča celó, da so se pokazale sem ter tje crne koze. Ker živinska, kuga ondi že razsaja, te notranje zadeve dežel, ker potem deželam ni mogoce, ze deželno varnostno stražo s policijo srenjsko na pameten bodo menda Evropske vlade vendar kaj storile da se način združiti ob varuje Evropa te divje pošastti. Poslanci teh vlad v Ker dežele plačujejo stroške vkvartiranja žandarjev Mostaru so vendar spoznali in sivojim vladam naznanili, da Turčija ni vec v stanu upora zadušiti, da bo tedaj Stajarska vsako leto po 20.000 do 30.000 gld. bi bilo vsaj treba jih vprašati zavoljo te postave, želni zbor z dotičnim vladarjem vred je gospodar in Turki divjajo in razsajajo slej ko prej De- pp . wm mi - pi HP h am; na vsak način treba, da one vz&mejo to reč v roke. če se država oběh kraje v, s Hercegovine in Bosne, se poiroča, da so ustájnike, ki lastnik dežele, ne more torej biti dobro preveč v deželo pomika, pravega lastnika spodriva in so se podvrgli sami, in one begunce brez vednosti deželnemu zboru za hrbtom na deželne ki so se po pn- govarjanji in obetanji vrnili z Avstrije domu, polovili in jim glave odsekali. Taka poroíčila prihajajo celó s Ca-dva gospoda v deželi gospodarita, ne more biti brez rigrada, tedaj so gotovo resnična. Kaj je tedaj Turkom stroške v deželi ravna organizuje m reorganizuje Ce prepira o tem > kdo ima pravico upati ! Ceravno sem tudi jaz te misli, da se žandarmerija, kakoršna je zdaj, ne dá staviti pod srenjsko oblast Tako da imam vendar zá-se drug pripomoček, in ta je naj krajna policija izroči političnim gosposkam naj se pa politični okraji izdatno manjši narede. 7 se tiče? Je na 1 «»v V* bojisci 7 kako pa drugje, kar se tega zato Ruski „Vladin Viestnik" pcovdarja, da Rusija V ee- Da jsci pa Se Samouprava vi^utši ut» orviw, ui oc, Uči 11 ** I UX DIVCUJ AJA ui ugii>jc jjuničt^an , JVV. tične instance samoupravni deželni vladi podvrženi uradi; tuje vlade zá-njo potegnejo , octločila se je za to dežel ne skrci JL li ti OIV i „ V XdH.il X » IVkJtUlOk j^VU V VldlJ Cl, VLCI ll VI Ol J Cl, l/V ravno je vseskozi za mir, vendar ne pušca v nemar dolžne simpatije za jugoslovanske kristijane. Prepričavši naj bi bile poli- se, da raji na Turškem ni drugjače pomagati, ko če se 7 da z 7 ta vlada ima po mojih mislih biti postavljena po dotič- Nemčijo in Avstrijo vred zsahteva od Turške vlade nem vladarji, samostojna, zato pa dotičnemu deželnemu naj se z ustajniki pogodi. Ruslka vlada, katera ve, da zboru odgovorna, ne razdeljena. v Turčiji nobena reforma, noibeno predrugacenje vla- Deželnim zade vam prištevam tudi politično upravo, danja proti kristijanom ni mogoce, s temi besedami organizacijo uradov in varnostne deželne straže. Po tem edino se dá razmotati zmedena naša menda nič druzega ne namerava, nego to, da svoj upravna štrena. Korist bi bila že ta ustavna in lastni sklep še nekoliko čaisa odlaša in sicer tako da bi se sedanje dolgo, da nameni Prusije in Avstirije postanejo jasnejši Crnigori na- lAjjj. Cl v oublia». J-vyuoii ui Uli«! ju\j lci, vicu Kjt. «V, o u VA Ml J v, UUAgU, Uřl 11»LLIC1J1 JL 1 UOIJ c lULXXVOtUijC pUQU deželne vlade, katerih je 34, za polovico zmanjšale, da Srbija se čedalje bolj oboroižuje, v bi na mesto nepripravnih in dragih dvojnih vlad, ki so vdušenost za vojsko čedalje b.olij raste. — Konečno po- si druga drugi na poti, prišle enotne, trdne deželne vemo še to, da so slovenski proistovoljci čez zimo vrnili vlade, da bi državi bilo odvzeto breme mnogo opravil, Se z bojišča domů, tudi Hubmayer pride, ker po katera bi dežele same bolje oskrbovale, ne bilo bi treba zimi ni pravega posla. À za notranje zadeve posebnega ministerstva (nemir) ? nam ne bi bilo treba hoditi z dežele in pripuščati da o naših zadevah razsoja tuja skupščina, ki ne pozna naših razr V mer. Vladar svoje oblasti ne bi prav nič zgubil 7 kajti kar zgubi cesar, to pridobi kralj, vojvoda itd. Dotični à * -m x«« m f *m -mm m i « % Y 1 è • t 1 % é Zitna cena v Ljubljani 30. oktobra 1875. Vftgán v aovem denarji : pSenicet doœaëe 5 0. 20. baualb» deželni vladar bil deželi in ljudstvu bolj milostljiv 5 a. 31. tursice 3 fl. sorâice gospodar, kakor more cesar biti. Da sé vladar približa dotičnim deželam, tega je res treba, ako se to ne zgodi, bi utegnila oboj a drug drugemu popolnoma tuja postati. Govornik končno predlaga, naj se obravnava postave odloži do tje, ko bo prašanje o premembi ustave in uprave reseno. jecmena 2 fi. 50. prosa 2 fl. 40. 4 fl. 10. ajde 3 fl. rži 3 fl. 10. ovaa 1 A' 90. Krompir 1 fl. 70. Kursi na Dunaji 21. novembra. 5°/0 metaliki 69 fl. 40 kr. Narodno posojilo 73 3. 90 Ažijo srebra 104 fl. 95 kr Napoleondori 9 fl. 11 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jozef Blazuikovill dědicem v Ljubljani.