317Ventil 23 /2017/ 5 UVODNIK V VOD IK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice i žane © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. I Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- ni o in lui ne te ni e pri uženju o ins e in ust ij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK o očni u e ni a mag. Anton STUŠEK e nični u e ni Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: iz o aja FE Lju ljana iz o an FS Lju ljana o n ej FS Lju ljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana o le an e a o s ule s a en u ZR e čija o Edvard FS a i o o anez FS Lju ljana o ože FS Lju ljana iz o i o R FS Lju ljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana o Peter unaj st ija a ilan L R i i o a o L R FS a i o izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR e čija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska o oj o L ni e za v a e u aš a izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana o ože R FS Lju ljana a tin uni i l inž ola za st ojništ o Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez Š RL inž tno o jetniš a z o ni a Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA o o Lju ljana Tisk: LITTERA o o Lju ljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL š e če a POB 1000 Lju ljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov ena R – letna na očnina 2 R Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Re ija entil je in e si ana v o at o ni azi Na o la i 2 člena a ona o a u na o ano e nost spada e ija e iz el e za ate e se lačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. ečje slo ens o o jetje iz eluje ele t ične o- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. ečino s oji o u to v za nje o o ju iz- ozi oiz ajal e a to o ilo azlični zna in azlični eno ni az e o Pred ne a ni se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji ža i že o ne aj sto ilo et i o a il Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- a na ele t ične one to ju i je il z a jen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o o o nost i se o a ne aj časa oznala pri nje o e ose ne o o u sa ančni usluž ene i dela za ančni o en e in st an a iz aja oto ins i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni la ajni o o eni da o a v i e u e eč iz ane a ena ja oločeni st an i razli- o o iti iz s oje a že a s s oji ena je o o no elja v ostinst u e ostins i delavec ni ozo en in da st an i pri ačilu e eč ena ja ali elo da u st an a o e ne ez lačila o o al elotni ena ni i anj ljaj o za ljuč u ne a lačati sa iz s oje a o o a Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je o enjene ele t ične one to je in v ate e se je z o ila na a a ni nosil prav eli e o o o nosti Tudi pri ose ne o o u se u e jetno ni nič oznalo Tud i e to ji an i o o ijo e ite i se ne ačajo so saj pri nas je ta o so ez ate ialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- a s oji za osleni in osle ično za sla o oslo anje o jetja Iz z o nje a o isa la o e osto za ljuči o da za osleni na iso i oložaji i so o ičajno tudi olj izo aženi az le ani in s oso ni ne nosijo no ene o o o nosti a osleni na anj za te ni elo ni esti a ilo a z nižjo izo az o z nižji ose ni o o o in o osto at anj s oso ni v inteli entne s islu nosijo ečjo o o o nost o o eni na či išje oložaju si anjša je t oja o o o nost Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo tež o ali s lo ne o e e iti a šno o o o nost i ajo oliti i ja ni usluž- en i učitelji so ni i in o eso ji na uni e za o osto se sliši da učen i o za ljuč u osno ne šole ne znajo osti na i e e ije te ni e tuje a jezi a ali a šne a u e a e eta o je v naši ža i o o o en za esojo a o osti iz ajanja ou a v osno ni šola Ali se za osleni v osno ni šoli za e ajo da la o učen a v osno ni šoli z neo o o ni elo uničijo za elo ži ljenje a šno na a o i je sto jena la e u učen u v osno ni šoli je a tično ne o oče o a iti Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se si i ela o na a ulteta i izo ažuje o štu ente išji in iso i šol a i- st s i in u i o a o za e a o s oje o o o nosti e i anes to ašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti eč esetletne iz ušnje in da s o e osto o i e a o i a pa e no ne ži elo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili eč a u ento sno ni a u enti za esojo a o osti o eso ja na uni e zi i morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; o ena štu ento i so e a anja o eso ja oslušali pred leti in so štu ij že za lju-• čili o o eni da so o ustano e je je za oslen o eso o olno a neo isni iz an saj en e enzi an uč eni i o se a elotno sno i jo o eso ozi o a • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- e a e a o a zelo jasno o azložiti aj je e a oš o elo in tudi a o o pri s oje delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us e it a o ločno e alo Janez Tušek dgovornost Ventil iskano v lovenijiVse pravi e pridr ane Ventil Printed in lovenia All rights reserved Impresum Internet: http revija ventil si e mail ventil s uni lj si ISSN UDK V N revija za luidno tehniko avtomatiza ijo in mehatroniko ournal or luid Po er Automation and e hatroni s etnik Volume etni a ear tevilka Num er Revija je skupno glasilo Slovenskega društv za fluidno teh iko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slov nije. Izhaja šestkra letno. stanovitelja in zdajatelj niverza v ju ljani akulteta za strojni tvo lavni in odgovorni urednik pro dr anez Pomočnik urednika mag Anton ehnični urednik Roman P R Znanstven-strokovni svet: pro dr aja A ANA V N ju ljana izr pro dr van A ju ljana do dr Andrej A ju ljana pro dr Peter A A ju ljana pro dr Ale ander N a hho hs hule As ha en urg R Nemčija do dr dvard ari or pro dr anez A ju ljana pro dr o e VN ju ljana pro dr Niko RA V ju lja mag ran R N je upokojen pro dr Roman A N ju ljana pro dr Peter PA unaj Avstrija mag ilan PA P A N RA iri izr pro dr arko VR ari or izr pro dr antiago P N N niversit o Ali ante panija do dr ran A ju ljana pro dr u ertus RR N R Aa hen R Nemčija pro dr ojko N niverza v agre u rva ka izr pro dr ragi a N ju ljana dr o e P RN ju ljana artin P V univ dipl in ola za strojni tvo ko ja oka pro dr Alojz A ju ljana anez R in Razvojno raziskovalna dejavnost g Polskava pro dr rane R ju ljana pro dr eljko akultet strojarstva i rodogradnje agre rva ka pro dr a z j pro dr ironao A A A i u niversit aponska likovanje naslovni e il NAR likovanje oglasov Naro e tudio d o o ju ljana ektoriranje arjeta AR pro Andrea P N Računalni ka o delava in gra ična priprava za tisk irogra ika R d o o ju ljana isk PR N d o o ju ljana arketing in distri u ija Roman P R Naslov izdajatelja in uredni tva akulteta za strojni tvo redni tvo revije V N A kerčeva P ju ljana ele on aks in Naklada 1500 izvodov Cena: R letna naročnina R Revijo so inan ira avna agen ija za raziskovalno dejavnost Repu like lovenije ARR Revija Ventil je indeksirana v podatkovni azi N P Na podlagi člena akona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se plačuje odstotni davek na dodano vrednost Tuji državljani – naši študenti Z uvedbo bolonjskega študija in kreditnega sistema obremenitve študentov na univerzah v večini evropskih držav so bili ustvarjeni zelo ugodni pogoji za izmenjavo študentov med uni- verzami in državami. Na slovenskih univerzah trenutno študira preko 4000 tujih d žavljanov iz skoraj stotih držav. Ni pa podatkov, koliko Slovenk in Slovencev študira v tujini. Večina podatkov o mobilnosti študentov se vodi v najpomembnejšem programu medna- rodne izmenjave študentov terciarnega izobra- ževanja Erasmusu, ki omogoča kratkotrajno bivanje in izpopolnjevanje v tujini. V skoraj 30 letih je Erasmus omogočil opraviti del študija v tujini že več kot trem milijonom študentov po svetu. Veliko štu e tov iz Slovenije p se odloči tudi za s mostojno pot do tuje uni erze, teh podatkov pa ni. Kaj prav aprav pomeni izmenjava študentov med univerzami v času študija? Za slovenske univerze in za Slovenijo zelo malo ali pa nič. Za priznane univerze na Zahodu in za bogate države zahodnega sveta pa je to tudi vir pridobivanja naj- sposobnejših mladih ljudi iz celega sveta za njihovo državo in še posebno za nji- hovo gospodarstvo. Prav zato so v merila za ocenjevanje kakovosti univerz uvedli tudi število študen- tov iz tujih držav na posameznih univerzah. Zakaj so v Sloveniji tuji študenti prej breme kot pr dnost? Ta odgov r je zelo pre- prost, vendar ga številni n upajo povedati na glas. Na slovenske univerze dobimo premalo sposobnih, ambicioznih, nadarjenih in delov ih študent v iz tujine. K nam pridejo študirat dijaki in študenti iz Španije, Portugalske, Turčije in iz drugih držav Bližnjega vzhoda ter iz držav bivše Jugoslavije. Zelo malo jih pride iz Franci- je, Nemčije, držav Beneluksa in še manj iz Skandinavije, Slovaške, Češke in Poljske. Večina študentov iz tujine pride k nam za en semester ali tudi več zlasti zaradi opravljanja izpitov, ne pa po znanje. In v tem je težava. Kako privabiti najsposobnejše tuje študente je večno vprašanje? Prav gotovo je snovni pogoj predavanje v tujem jeziku – to j angleščini. To pa je sprejemljivo samo, če se predav ista s ov v slovenskem jeziku za slo enske študente in v an- gleškem jeziku za štude te iz tujine. Predavati slovenskim študentom v angleškem jeziku je mogoče sprejemljivo na družboslovnih in nekaterih podobnih fakultetah, nikakor pa to ni sprejemljivo za tehniko in še manj za strojništvo. Tu sta dve težavi. Prva je ta, da je kakovost predavanj v tujem jeziku manjša kot v maternem. Druga, še večja težava je, da s predavanjem v tujem jeziku siromašimo materni jezik. Na tehničnem področju moramo aterni jezik stalno razvijati. Če bomo predav li v angleškem j ziku, bo ta razv j zamrl. Če smo s več desetletij borili s popačenkami, kot so npr. šrauf, švasane, loger, rostfrej, in jih v veliki meri odpravili, se danes spopadamo z novimi tujimi besedami in njihovimi popačenkami, kot so inoks, printanje, fajber lejzer in podobno. Za vse te tuje besede imamo zelo lepe slovenske izraze. Namesto besede inoks moramo uporabiti nerjavno jeklo, za besedo printanje tiskanje. Z uvedbo novih laserjev v slovensko industrijo je prišla tudi popačenka fejber lejzer (angl. Fiber laser – naprava, pri kateri nastane laserski žarek v optičnem vlaknu). V Sloveniji imamo za to napravo že nekaj desetletij slovensko besedo vlakenski laser. Rešitev za izboljšanje razmer glede študentov iz tujine bi bila izmenjava študen- tov p sporazumih med fakultetami ali univerzami. Slovenske univerze bi morale skleniti dogovor s priznanimi univerzami v Nemčiji, Angliji, državah Beneluksa, Slovaški, Češki in v drugih razvitih državah, da si izmenjajo določeno število štu- dentov za en semester, za eno leto ali tudi več. Na ta način bi prav gotovo do- bili bolj odgovorne in delovne študente, naši študenti pa bi študirali na uglednih univerzah. To bi bilo še posebej koristno za tehnične fakultete. Na tehničnem področju bi se v proces izmenjave študentov lahko vključilo tudi gospodarstvo. Slovenska industrija je močno povezana z industrijo v najbolj razvitih zahodnoe- vropskih državah. Ta čas je to še posebna priložnost, ker povsod v razvitih državah primanjkuje izobraženega tehničnega kadra. Janez Tušek Zelo nas bo veselilo, če bo Vaše podjetje/univerza/ inš�tut pripravljeno sodelova� na posvetu ASM s strokovnim prispevkom in/ali kot sponzor oz. pokrovitelj ter predstavi� svoje izkušnje in rezultate na tem izredno aktualnem in obsežnem področju. Vse Vaše predloge in izražen interes za sodelovanje prosim pošljite na elektronski naslov asm.lasim@fs.uni-lj.si, miha.debevec@fs.uni-lj.si ali niko.herakovic@fs.uni-lj.si. Vaš dopis naj vsebuje kontaktno osebo, elektronsko pošto in telefonsko številko, da vas bomo lahko naknadno kontak�rali in se z vami oz. vašimi sodelavci bolj podrobno pogovorili o sodelovanju Vašega podjetja na posvetu ASM '17. POSVET 6. decembra 2017 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Povabilo k sodelovanju na Posvetu ASM '17 Vabimo vas na tradicionalni posvet Avtoma�zacija strege in montaže, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2017, s pričetkom ob 9. uri na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Organizator je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Laboratorij za strego, montažo in pnevma�ko (LASIM) in soorganizator Združenje kovinske industrije na GZS. Dogodek vsako leto privabi preko sto udeležencev iz industrije in raziskovalnih organizacij, nekateri s prispevki in razstavami, drugi kot slušatelji, vsi pa izkoris�jo dan za prenos dobrih praks in mreženje. Okvirni tematski sklopi na posvetu Avtoma�zacija strege in montaže 2017 bodo: 1. Inteligentna avtoma�zacija in robo�ka 2. Industrija 4.0 – IIoT, Big Data, Cloud tehnologije 3. Tovarne prihodnos� in pametni gradniki 4. Učinkovitost proizvodnih procesov in sistemov 5. Inova�vne rešitve in vitka proizvodnja 6. Podjetja predstavljajo – dobre prakse Več novos� o posvetu ASM '17 je objavljeno na: www.posvet-asm.si Kontaktni e-mail naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ASM '17 Laboratorij LASIM Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2017 - ASM ’17