Stev. 14 V Trstu, v petek 16. januarja 1920 L-stnlk XIV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah ta pr«znlkffc, ajutraj. — UterfniSvo: ulica sv. FrančiJka Asl5kega'*ev. 20, L nadstropje — Dopisi naj se poCUjajo urad« otttviL — Nefrsnldrana piama ae ae sprejemajo. rokeplsi se ne viaCaJa — Izdajatelj in odgovorni urednik Ste fin Oodla«. — Lastnik koosord) Ihta Cd'nocd. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina anala na mesec L S—. pol leta L 18 — in celo lete L 36 —. — Telefon uredništva in uprave itev. 11-67. Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 10 stotin*. — Oglasi se račuuajo » Urokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm no 20 stat; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabita po 40 stot. ogfaii denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejema tnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno opravi Edinosti. Uprava in isseratni oddelek se naiujaU v Trnu, uL sv. Fraučiita As 20. Politično «o „Edinost Odbor vabi na izredni oi*čnI zbor ki se bo vršil v g „v dne 18. januarja 1920, ob 10 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu z naslednjim dnevnim redom: 1. Naše šolske razmere in zahteve. 2. Izprememba pravil glede članarine. 3. Slučajnosti. ODBOR. Ss Jugoslaviie. Regent na potovanju. BELGRAD, 14. Regent Aleksander se je 9. t. m. zvečer povrnil v Pariz. Na kolodvoru sta sprejela minister dr. Trumhić in poslanik Vesnič. Prestolonaslednik je odpotoval iz Pariza v soboto, 10. t. m. Vesnić pride v Bclgrad. BELGRAD, 14. Iz Toulona poročajo, da jugoslavenski poslanik v Parizu Vesnič zapusti Francijo in se povrne v Belgrad. Nasiistva koroških Nemcev. LJUBLJANA, 14. Blaž Olip p. d. Polanc, ,kmet v Voglah, občina Medgorje na Koroškem, je bil 18. novembra v Celovcu. Da bi se mogel nemoteno vrniti iz Celovca, je šel k okrajnemu glavarstvu celovškemu, da dobi legitimacijo. Tamkaj uradujoči uradnik N. Unlerlugauer ga je na prošnjo za legitimacijo nahrulil in ozmerjal, češ da je slovenski župan in da mora priseči (dvigniti tri prste desne roke), da bo pri plebiscitu glasoval za Nemško Avstrijo. Sicer mu ne da legitimacije. Ko se je vrnil Blaž Olip iz Celovca, je dal to izjavo na zapisnik in potrdile so jo v polnem obsegu tudi priče, ki so bile pri glavarstvu v Celovcu pri tem prizoru navzoče. Za londonsko pogodbo. SPLIT, 14. Šibeniški italijanaši so imeli 6. t. m. skupščino, kjer so sprejeli resolucijo, ki je naslovljena na italijanskega ministrskega predsednika, in kjer prosijo ter zaklinjajo, naj se Italija ne cdpovc londonskemu dogovoru. »-Hočemo in zahtevamo!« SPLIT, 14. Ped naslovom »Hočemo in zahtevamo!« naglasa »Život* v daljšem članku značilno razliko v načinu, kako se je nekdaj ponižno prosila tuja vlada bivše Avstrije za kako ugodnost ali milost in kako se danes zahtevajo od naše mlade države vse mogoče Stvari. Nemogoče je našteti, kaj se dandanes vse zahteva v imenu zakona, pravice ali Česar-sibodi, in sicer z grožnjo ustavitve dela, stavke itd. S tem, da se vsaki zahtevi da taka oblika ultimatuma, pravi članek nadalje, se ruši avtoriteta oblasti, se navaja k omalovaževanju državnih ustanov, se izpodkopuje državna bolest in ponižuje državna misel. Zaradi tega naj vsak dobri jtigeslovenski državljan, preden stavi oblasti svoje države kako zahtevo, pomisli, kako in v kakšni obliki bi bil isto stvar zahteval od bivše avstrijske vlade. Na ta način se bo z lahkoto uveljavil ne ser-vilen, pač pa pristojen način zahtevanja. Odhod italijanskih čet iz Dalmacije. SPLIT, 14. V ponedeljek, 5. t. m„ se je v Šibeniku vkrcalo v Italijo precej italijanskega vojaštva s konji in povozom vred. Ponoči od 4. na 5. t. m. je bilo v Šibeniku živahno vrvenje vojaštva. Čete so prihajale zlasti iz okolice Knina. Vso noč so oklopni avtomobili drveli po ulicah. V sredo je italijanska posadka zapustila Vodice, kjer so ostali samo orožniki. S seboj v Šibenik so prinesli ves svoj tc'efonski materijal, postelje, kuhinjsko orodje itd. Govori se, da bo tc dni odpremljeno v Italijo mnogo moštva in vojnega materijala. SPLIT, 14. V sredo se je dpeljalo na paro-b-odu Fram-- iz Šibenika v Italijo zopet 180 mož italijanskega vojaštva s pripadajočim povozom. Jugoslovenska propaganda v Ameriki. BELGRAD, 14. Gordon Smilh, znani angleški časnikar in prijatelj našega naroda, je ticdcljcn jugoslovcnskemu poslaništvu v Wa-saiagtcnu. Po ameriških mestih bo prirejal predavanja o jadranskem \prašanju in o investicijah ameriškega kapitala v naših podjetjih. Uverjen je o velikem uspehu svoje akcije, ker je bila ameriška javnost doslej zelo slabo poučena o naših razmerah. General Franchet d' Esperey odpotoval ▼ Carigrad. BELGRAD, 14. Prvi dan pravoslavnega božiča ob 16 se je .poveljnik vzhcdne armade Franchet d'Esperey s posebnim vlakom odpeljal iz Belgrada v Carigrad. Grška vlada jugoaloveaskemu dijaštvn. BELGRAD, 14. Grška vlada je te dni dala Ttov dokaz za svoje prijateljstvo, ki je goji napram naši mladini. Po novi zakonski predlogi, ki jo je predložil grški minister za uk, bodo jugoslovenski bogoslovci, ki prihajajo z ox-.fordskega vseučilišča, v najkrajšem času in z veliki olajšavami položili doktorat na atenski .univerzi. Drug? telefonska zveza Belgrad-Zagreb. BELGRAD, 14. Vsled naraščanja telefonskega prometa na progi Belgrad-Zagreb je ministrstvo za poŠto in brzojav sklenilo, poleg obstoječe .proge Belgrad - Zagreb ustanoviti še drugo telefonsko progo. Kakor doznava presbiro, se bodo dela za izgotovitev te proge začela še ta mesec. Proti bolgarski propagandi BELGRAD, 14. »»Pravda« poroča iz Zaje-čara, da se vr§i preiskava zoper 78 zaječarskih meščanov, ki so podpisali izjavo, da hočejo priti pod Bolgarijo- Kakor doznava presbiro, je preiskovalna oblast odredila aretacijo teh obdolžencev. Podpore visokošolcem. LJUBLJANA, 14. V soboto je bila pri deželni vladi pod predsedstvom dr. Žerjava seja, v kateri se je razpravljalo o podporah za naše visokošolsko dijaštvo. Kakor znano, ije v državnem proračunu za vse dijaštvo iz Slovenije postavljena vsota 150.000 kron. To vsota pač v današnjih razmerah ne more zadoščali, niti za majhen del potreb našega dijaštva, katero deloma študira v inozemstvu, kjer mnogokrat trpi tudi na jako občutnih kurznih izgubah. Pri razpravah so sodelovali zastopniki raznih podpornih fondov, katere je deželna vlada organizirala, da vsaj deloma nadoknadi poman-kljivo državno podporo. Razen tega je sodelovalo tudi zastopništvo akademičnega dijaštva. Rešena je bila podporna stvar praškega dijaštva, kakor tudi nujne prošnje slovenskih medicincev v vseh vseučiliških mestih, zlasti vj£\J.J resm nenun> Zagrebu. Razprave se bodo še nadaljevale. . sonjA M Wjavni, poštni in 1 tvomiški delavci na Bolgarskem so proglasili stavko. Med stavkajočimi in vojaštvom je prišlo do krvavih spopadov. si jo; Angleži se najbolj boje boljše viškega vpada v Azijo. Bo|i * Solpševiki. MOSKVA, 14. Boljševiško frontno poročilo od 9. t. m.j Rdeče Čete napredujejo na vseh frontah. Število ujetnikov in množina vojnega plena katerega se je polastila rdeča armada pri Krasnojarsku, je nepregledna. Dosedaj so našteli 60.000 ujetnikov. Jz Bolgarske. Nemiri na Bolgarskem. CARIBROD, 14. V Bolgariji so izbrulmili nemiri. V Čistendiiu (Kustendil) so se spoprijeli redarji in prebivalci. Govori se, da je mnogo oseb mrtvih ali ranjenih. Vsled teh dogodkov je vlada proglasila vojno stanje v vsej Bolgariji. SOFIJA, 14. Vse kaze, da je revolucionarno gibanje, ki se je pričao v Bolgariji, zelo resno. Pred dvorom je prišlo do krvavih spopadov med vojaki in prebivalci. Računajo, da je bilo okoli sto oseb mrtvih ali ranjenih. Vojaštvo je zasedlo Sofijo in je vzpostavilo mir. Javljajo, da vre v notranjosti dežele, da se pa niso po- Iz ČeikosBavaike. Čehoslovaška ustava PRAGA, 14. Ustavni odsek narodne skupščine je sklenil, ker ima predsednik republike pravico veta, po katerem sme v 14 dneh narodni skupščini vrniti sprejeti zatken, da stopi tak zakon kljub temu v veljavo, ako obe zbornici ali pa vsaj poslanska zbornica ostane pri prvotnem sklepu po poimenskem glasovanju s 3/s večino. Dalje je bilo sklenjeno, da se voli predsednik republike na 6 let in da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika. Ako bi bil kdo več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika, se more zopet voliti še le po preteku 6 let. Ta določba neNelja za prvega predsednika republike. Dalje se je sklenilo da se po vladni določbi more veliti namestnik predsednika, ako bi bil predsednik 6 mesecev bolan ali sicer kakorkoli oviran izvrševati svojo službo. Predsednik ne more biti ob enem tudi član narodne skupščine. Njegov glavna sedež je Praga. Klofač želi odstopiti. PRAGA, 14. »Ceske Slovo« poroča, da je minister za narodno brambo Klofač v pismu prosil predsednika republike, da ga odveže njegove službe, ker so vsled težkih udarcev usode, ki so v zadnjem času zadeli njegovo rodbino, njegovi živci pretreseni ter se čuti utrujenega. Minister je obv-estil o tem svojem koraku tudi izvrševalci odsek svoje stranke. Dr. Renaer ▼ Pragi. PRAGA, 14. Minister za zunanje stvari dr. Beneš in državni kancelar dr. Renner sta v večurnem posvetovanju razpravljala o mednarodnem položaju obeh držav. Zedinila sta se o tem, da mora zunanja politika obeh držav na podlagi saintgermainske mirovne pogodbe stremeti za tem, da zavaruje pridobljene naprave svobode obeh narodov na znotraj in popolno suvereniteto obeh republik na zunaj ter odklanjati vsak poizkus restavracije prejšnjih državnih in političnih razmer ter novih državnopravnih vezi, ter- pri tem delovati za takim interesom obeh držav primerno gospodarsko skupno -delo za obnovo narodnega gospodarstva in prometa. Obenem so se sestali v štirih komisijah pristojni ministri in državni tajniki, da se posvetujejo o administrativnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih. IZ RUSIJE. Nove smeri boljševičke politike. VARŠAVA, 14. »Varšavska Riječ«, list ruskih izseljencev v Varšavi, poroča iz Moskve, da zahteva del boljševiških voditeljev, naj se izpremeni sedanja politika napram notranjim seražnikom in naj koncentrirajo vse moči proti vnanji reakciji. Govori se o ustanovitvi trium-virata, v katerem je Kalinin, predsednik centralnega izvrševalnega odbora, Sklanski in Peters. KaHnin je izdal te dni proglas na ruski narod, v katerem poziva socialiste na sodelovanje boljše viko v. List piše tudi, da se namerava Lenjin baje baviti samo z vnanjo politiko in da Trocki ne odobrava teh novih političnih smeri. MILAN, 15. v-Secoluc poročajo iz Pariza: Poročilo japonskih oblasti v Parizu pravi, da napreduje boljševiška vojska po kakih 13 km na dan in da se nahaja sedaj blizu Krasncjar-skega v Sibiriji. Japonska naselbina in japonski poslanik sta zapustila Irkuck 6. januarja. Vesti, ki prihajajo iz Rusije, vznemirjajo francoske politike vsak dam bolj, ker se vidi, da je moč boljševiških čet, ki so premagale Judeniča, Kolčaka in Denjikina, zelo velika. Smatra se, da imayo boljševiki okoli 2 milijona mož pod orožjem, kar pomenja, da imajo sedaj najsiLnej§o vojsko na svetu. Generali in višji častniki so vsi bivši častniki carjeve vojske, kakor Ebert, Klembovski, Gontov, bivši poveljnik carjeve straže, in drugi. Vojaška disciplina in časti, ki se izkazujejo častnikom, kakor tudi čini, epolete (naramnice) in svetinje, ki se zopet nosijo, kažejo na povrnitev Rusiije k militarizmu. Zmage so doprinesle veliko k tej tendenci. Pričakovati se mora torej, da se ruski nacijo-nalizem, pomlajen v revolucrjonarai vojski, obrne nekega dne proti sosednim narodom, in sicer z ene strani proti Poljakom, a z druge proti Romunom in da poizkuša priti zopet 3o Baltiškega morja v škodo LetiŠev in Estoncev. Francozi se predvsem beje, da stopijo sovjeti, bolj ali manj izpremenjeni v vojaško diktaturo, v zvezo s premagano in maščevanja željno Nemčijo. Angleška diplomacija ima večje zaupanje v odporno silo držav, ki mejijo z Ru- Venizelos o Bolgarski, BELGRAD, 14. Pariški »Matin- prinaša tole izjavo, ki jo je podal grški min. predsednik in vojni minister Venizelos: Spravljivi duh, ki smo ga kazali napram Bolgariji, je bil zaman. Bolgarska se je zvezala s Turčijo, ker je hotela ustvariti hegemonijo na ozemlju, na katerem že stoletja bivajo narodi, ki so tam v pretežni večini. Kako more Bolgarija pričakovali od Grčije, da privoli v odstopitev zapadne Tra-cije, ki po odločitvi mirovne konference ostane zunaj m-eja Bolgarske? Že dvanajst stoletij prevladuje grška narodnost v zapadni Traciji. Kar se tiče gospodarskega dostopa Bolgarije k Egejskemu morju, se moremo na primer sklicevati na Poljsko, ki se je s svojimi 30 milijoni prebivalcev zadovoljila z izhodom na morje v G danskem. Bolgarska s svojimi 5 rai-lijc-ni prebivalci se ravno tako lahko zadovoljuje z dvema pristaniščema v Črnem morju, ki bosta v ibcdcčnosti svobodni, in s pravico uporabe kake luke v Egejskem morju kot trgovskega izhodišča. Po tej mili mirovni pogodbi je na Bolgariji, da zadobi zaupanje svojih sosedov. Kz Romunske. Roraaaft—a strpljivost. BUDIMPEŠTA, 14. Ko je zastopnik sedmo-graškth Sasov, poslanec Brandsch, začel v romunskem parlamentu govoriti nemški, je nastal tak hrup, da je bil prisiljen, takoj nehati. Iz MadlarsVe. Proti boljše viški agitaciji. BUDIMPEŠTA, 14. >Nepszava* se bavi v uvodnem članku s poročili listov o novi komunistični agitaciji, ki se vrši s pomočjo letakov in brošur, in izjavlja, da socijalistično delavstvo odločno vztraja pri tem, da se vzdrži no-tramji mir in red. Kakor poroča socijalistični list »VoLksstimme«, je bilo v zvezi z omenjeno a£'tacijo aretiranih 16 zaupnikov delavstva v delavnicah državnih železnic. Iz MemtUe. Angleži proti Nemcem* LONDON, 14. Reuterjev urad poroča: Pristaniški delavci v Cardiffu niso hoteli nakladati blaga na prvo nemško la-djo, ki je z nemškim moštvom priplula v Cardiff, da naloži meso in konzerve za Nemčijo. Proti ubeglim. kapitalistom. BEROLIN, 14. V govoru, ki ga je imel v Friedrichshafenu, je nemški državni finančni minister Erzberger izjavil z ozirom na nemški ■kapital, ki se je izselil v Švico, da pričakuje, da se bo v bodočnosti sklenil s Švico dogovor glede medsebojnega pravnega varstva v spornih vprašanjih. Ako ne bi poimagalo drugo sredstv o, bi se kapital, ki je ubežal v tujino, prepustil ententi kot plačilno sredstvo. Razprava proti boljševiškemu vojnemu ministra. MONAKOVO, 14. Tu se je začela sodna razprava zeper vojnega ministra republike svetov, natakarja Viljema Reichharta ,ki je ob-dolžen veleizdaje. Reichharta, ki je bil član komunistične stranke, so prijeli v Berolinu. Pom^nkanje premoga na Bavarskem. BEROLIN, 14. Kakor poroča »Abend« iz Monakovega, je dovažanje premoga na Bavarskem popolnoma zastalo. Zaradi tega je po-čenši od 13. t. m. na vseh bavarskih progah ustavljen ves osebni promet, blagovni premet pa omejen na najnujnejšo izmero. Promstae težake t Nriiki Avstriji. DUNAJ, 14. Dovoz premoga je trajno taka pičel, da se mora na nekaterih progah državne železnice zopet omejiti promet osebnih vla!kov. Vendar pa uprava državnih železnic ne namerava zopet ukiniti železniškega prometa in bo gledala, da bo vzdrževala promet v dosedanjem obsegu, dokler »bo šlo. Občinstvo pa ne sme računati z zagotovljenim železniškim prometom. Predvidevati je, da se bodo včasih brzo vlaki ali osebni vlaki, ki vozijo v oddaljene kraje, odpovedali nekaj ur pred odhodom. Švica priznava Avstrijo. BERN, 14. Švicarska brzojavna agentura poroča: Zvezni svet je sklenil oficijelno priznati republiko Avstrijo« Velik požar ▼ Lincu. LINC, 14. Pri požaru tvornice za užigalice »Solo« sta popolnoma zgoreli dve tvorniški poslopji, oddelek za izdelovanje voščila. Uničene so vse velike zaloge in strojna naprava, ki je milijonske vrednosti. V kleti gorečih poslopij so zgorele velike množine olja, žveplene kiseline in bencina. Del materijala, ki je inozemskega izvora, je skoro nenadomestljiv. Oni del tovarne, v katerem se izdelujejo užigalice, ni pogorel. Bilo je ie mogoče rešiti zaloge parafina, voska, smole in dve veliki cisterni olja. Mirovna konferenca. Jadransko vprašanje. »Tribuni« poročajo iz aPriza, 12.: Ministrski predsednik Nitti je podal časnikarjem naslednje izjave: »Na zjutranji seji sta zaslišala ministrska predsednika vnovič moje poročilo. Ker je bilo poročilo zelo dolgo, ni bilo več čaa za zaslišanje Venizelosa. Popoldne se je zopet razpravljalo o jadranskem vprašanju. Jadransko vprašanje — je rekel Nitti — je zelo zapleteno; razdelili smo je na tri dele. Najprej smo .proučevali severni, potem srednji in končno južni del jadranskega vprašanja. Nismo mogli priti do sklepa, zato se bo jutri razprava nadaljevala v tajni seji. Smatram, da bo treba še kake tri dni, preden pride do odločitve.« Na vprašanja, ali kaže na lepo vreme ali pa nsvihto, je odgovoril Nitti: »Izpremenljivo vreme« ... Neki časnikar ga je nato vprašal, kako stoji reško vprašanje. Predsednik ni hGtei podati podrobnejših izjav, pripomnil je samo, da se pri reševanju reškega vprašanja ne smejo upoštevati samo italijanske in jugoslovenske zahteve, temveč tudi madžarske. ?>Zašćilitf se morajo ne samo interesi prebivalstva ob Jadranu — je rekel Nitti — temveč tudi interesi prebivalstva v notranjosti.x Ministrski predsedniki razpravljajo sedaj očividno o celem jadranskem vprašanju, toda neposreden sporazum med Nittijem in Trum-bićem, o katerem sta govorila Clemenceau in Lloyd George, mora biti še zelo daleč od svoje udejstvitve. Nitti ni tajil v pogovoru s časnikarji, da si je vzel za podlago pogajanj londonsko pogodbo in da še vedno razpravlja na tej podlagi o teritorijalnih izmenjavah. Naloge vrhovnega sveta. LY0N, 14. Prvo vprašanje, ki ga je načel vrhovni svet, je jadransko vprašanje. Britansko časopisje že piše o neki rešitvi. Reka in Zader bi bila proglašena za prosti mesti, tako da bi se s tem upoštevala volja prebivalcev, ki zahtevajo neodvisnost. Dabnatinska obal bi imela biti nevtralizirana. Drugo vprašanje, o katerem se bo trojica posvetovala, je vprašanje Turčije, predvsem Carigrada. Razen tega bo imela konferenca urediti še tole: 1. ugotoviti mere, ki jih bo treba ukreniti, da se popolnoma izvrši mirovna pogodba z Nemčijo. 2. sestaviti noto, ki se bo poslala Holandiji z zahtevo, da izroči bivšega cesarja Viljema, ki pride pred sodišče. 3. način, po katerem bi se z največjo gotovostjo dala izvesti izročitev drugih nemških zločincev s kronprinccm vred in ki jih zahtevajo zavezniki. 4. izdelati novo francosko-angleško pogodbo, ki bi imela nadomestiti francosko-angleško-ameriško zvezno pogodbo v slučaju da Zedinjene države te ne ratificirajo. 5. rusko vprašanje, ki se bo obravnavalo čisto iznova. Wilson o mirovni pogodbi. LYON, 14. V poslanici, ki je bila prečitana na banketu narodnih demokratov v Jacksonu, izjavlja predsednik WiIson, da je edino sredstvo, s katerim se da ja3no izraziti volja ame-rikanskega naroda glede zveze naredov to, da se uredba zveze narodov izda pri prihodnjih volitvah kot bojno glasilo. Predsednik pravi, da ni nasproten pridržkom, ki jih zahteva senat, če hoče senat s temi pridržki izraziti to, kar je brez dvoma namen mirovne pogodbe, ter dodaje: Toda mi ne moremo pisati mirovne pogodbe iznova, sprejeti jo moramo brez modifikacij, ki bi izpremenile pomen traktatu. Čc pa pogodbe ne sprejmemo, medtem ko jo bo podpisal ves ostali svet, bomo stali pred novo neverjetno težko nalogo, da sklenemo z Nemčijo posebno mirovno pogodbo. Švica in Zveza narodov. LYON, 14. Ker je v odgovoru, ki ga je dal vrhovni svet na švicarski memorandum glede zveze narodov, več toček, o katerih treba še razpravljati, ni izključeno, da odide predsednik konfederacije Ador v Pariz, da se tam pogaja za končni sporazum. Bistveno vprašanje, ki je je treba še rešiti, obstoji v tem, da zahteva Švica, da se ji za vedno prizna njena nevtralnost- Iz Amerik Pred predsedniškimi volitvami v Ameriki. WASHlNGTON, 14. Povodom razprave v demokratskem klubu, ki se je razvila po objavi Wilsonove poslanice, ,je izjavil Bryan, da se odločno zavaruje proti -domnevam, da kandidira na predsedniško mesto. On da je nasprotnik Wilsona in njegove politike glede zveze narodov ter zahteva, naj se demokrati sporazumejo z večinskimi strankami v senatu glede kompromisa. Pri tej seji demokratskega kluba se je sklenilo nadalje, da se bo pri stran-knem konventu, ki se bo vršil v San Frančišku dne 28. junija t. 1., določil demokratski kandidat za predsedniško mesto. Iz Italije. Stavka poštnih brzojavnih in telefonskih uslužbencev v Italiji. RIM, 15. Stavka peštnih. brzojavnih in tcioian- rlicah precej... neprijetno. Vhoda je ukrenila stroja varnostne ukrepe. Vsi poštni uradi, postaje, shajališča In križišča so zastražena po vojakih in orožnikih. Tapataiu je prišfo do majhnih izgredov, tocia hujših spopadov doslej iti bik>. Osrednji odbor poštnih uslužbencev je bil baje raepuščen in njesove posle je prevzel tajen odbor, ki bo vodft 'giban;e po vsej Italiji. Govori se, da se bo poizkušala vzdržati eveza z inozemstvom potom ve-jaških !et.%'. Vest o izbruhu -stavke se je javila ministrskemu predsedniku v Pariz, ki ie setovo ne •sprejme z največjim veseljem, kaker ugotavljalo nekateri rimski Hstr. .v času, ko potrebuj® bolj kot kedaj solidarnosti cele države.« Govori se tudi o sporazumu poitnrh uslužbencev z železničarji, katerih sklepi niso še znani Socijalisti bodo ba!« podpirali stavkujoče poštne uslužbence in železničarje. če začnejo stavko, z vsemi siJami. »Ageneia Nazioitade deHa S-tampa* priebčujo pogovor z nekim socialističnim poslancem, ki je ba'e podat naslednje izjave: »Sedanja stavba io uspd-a pope-!notna>. Gibanje -postnih uslužbencev in železničarjev zasluži simpatije vsega prcJetari-jata. Toda to gibanje ima c jadransko vprašanje takorekoč- že rcšcr.o ki da je menda treba le še pečata in podpisov na »doseženi -por.i-tzum. Stvar naj bi, kakor meni Corr:cro\< porv -čevalec, bHa namreč takšnale: Ooyd Georjre je tista prebrisana ikavica, ki si ;e izinsliia nov načrt, ikako naj se rc&i koč&'va Jadransko vprašanje, toda ne čisto sam, temveč po migljajih »z Amerike, katero pravzaprav ser^aj Angleška po svojem Lloj dir Oeorgcu zastopa r.n mirovni konferenci. Ta novi načrt je takšen, da bi znal zadovoljiti « Italijo i Jir«i)'avijo, ;n je pristal nanj tudi CIjmcnceau. Novi iiačri opušča fit*»el vmesne drčavice. češ (ker taka n-mcrfikft rešitev vprašanj« ni všeć uiti J^thom niti Juposk*-venom, zlasti letem ne. ker žete l>ftr v polni posesti e^em-eJj sever«o Reke i a V pristanišče bi postalo svobcina prrs-tajmto s posebuo upravo pod mednarodnim janiftvrmi. Poleg tega bi JuKC*k>venr dob?U »odaH^ja poroštvo; dti bi Mezinca R«ka-Matutjc-&r. Poter teki* v iTecej-šnjctn delu po jugosluven-fce^u o»cm&in iti s>cer blizu cd Matulj dalje, tvorec v znatni dotami mejo mesJ obema državama. Tako da bi v polni meri priznano italijasistvo Reke, 'ki bi Itikt obenem tudi neposredno v stiku z M^iijaimko Istro. Največjo oviro taki rešitvi je, kakor pravi '-Cor-•rierovc pariški dopisnik, delalo dejstvo, da W se v svrho neposrednesa stika med Italijo in Rek«» morale priklopiti neko število, četudi ne velika, iufioslovenskeKa prebivalstva'. Da pa bi ne prišlo do vmesne ičržave. ki ne bi bila ne juKastoveivakn ne italijanska, se žefli taka rešifdv, t>d katere to, kr.ki državljani v inozemstvu. Dc^nsnik prs vi. da sc slovenski ugovori nanašajo bistveno na te dve točki in zahtevajo, gias, k« čnje, kako govori Piccols* istočasno c našem vefckoćušju, svobcdoi.hrimt m -trsocletiri civHiaaciji«, o *spc5tovar#w jezika, čuetev, običajev in ■tradicij!* — In s fcacum argumentom priha-jsjo — postavivši se seveda na stališče, da je "ta šketija samoiiairanska — v pcdkrepljenje svoje z.vbievc, na) se odpravijo iz škofijske palače vsi sledovi skarftrstva-r!! Kje je v Italiji škofijska zgradba, v kateri bi bili dvojezični ali večjezični napisi? — tako vzklikajo. Zaprlo nam je sa*>o m strmimo. Ni nam pa zaprl s:.r*e argument, ampak strmino na zmedenosti v možganih teli f/.rtK, ki ne r. >Jrcće panevtraljcnju »srednje in hiž- znajo mfcHti — ne pametno, ne logično, kakor bi zna! naš najpreprostejši slovenski kmet. Ta bi jih vpraša! enostavno: kje pa je v Italiji škofija, ki bi ii *ili vernik? italijanske in jugoslovcnske narodnosti?!! In zabrusil bt i'm: ta vaš argument je gorostasna budalast, je zw:.k kretenstva! — Sic.r pa naj ie brišejo e^dnje sledove k.niinstva«! Naj le poiztaišaiol Nečesa drugega ne morejo izbrisati: obstanka našega ljudstva, ki sta mu vera in narodnost najobčutljivejši strani! Ne morejo izbrisati tiejstva, da je v tem ljudstvu verski čut najtesneje spojen z narodnim čutom! Kdor ie ne-nrilo zadel eno stran, je krvavo zadel tudi drugo. Verniki in — Jngcsloveai. To je neporušno. nespremenljivo Kdcr sc bo dotikaj tesa, mu glav« zadene ob — kartaistvo! Naj le poizJumio! Mi smo pripravljeni. Cun mcaje bo sledov »karKa-stva« v škciiiski palači, tem grenkejše ure bc-o imeli -tisti, ki bodo gospodovali v tej galačL. lil na koncu bo poleni, ki pouči tudi one v Rimu, •k, ko 'zaslepljeni so bili, ko so menili, da s svojimi odredbami — mire duhove ! Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu nam yc st?.r» znanka. V stalnih odnosa jih -ssno žngo — pa ne dobrih. Med! nami, oziroma, našim ljudstvom ir, tem zavodom je bilo vedno napeto razmerje. Včasih iz stvarnih razlogov, izvirajočih iz njegovega strokovnega poslovacija, največkrat pa iz ne Adrije. Otoki, ki naj bi pripadli Italiji, še niso določeni. * i da gre v stvari zlasti za Cres. Take so torej glavne točke L!oyd Gecrgevega -črta. katerim je baje (ta »bajec je dopisnikov) pritrdil tudi Clemenceau. Oljema pa je na tem, da i «e sprejele neke zahteve, ki so jih predložili Jr.ios'ovvni konferenci g!-dc severne Albanije, ker jih smatrata z.i pravične. Tako torej laška poročila :z Pariza. Po pravici povemo, da prav malo verjamemo tem poročilom, i.i še tem manje, ko se ie vendar v istr ?api zatrjevalo z italijanske stran*, da so Trtanbiecva m Paši če va izvajanja pred vrhovnim svetom kazaia vso dosedanjo — ae-pravljivost. in jc vendar ,ia :kj. da bi ia takcimenov^n L!oyd Oecrgev f-:ed!og dajal Jugos^viji še veliko manj kot pa VVilisonov in bi cčtrgLval cd Jugoslavije mfjlepše "kr-le — našo Rivijero. Jufic-Iovensira Jelegacija menda vendar ne bo popustfcivejša cd AVilsona! In potem: ali se >zc-'ovens>ka mirovna delegacija zadovoljuje kar tako brez najm.r.^e i-csedice s jpoltržajcm, v katerem s^ nahaja nekoliko stotiso-čev iugostovenskega naroda v ostalem »zasedenem czern^u ? Kolikor je nam znano, je jugoslovansko mirovno oo jcčlanstvo glede toga ozemlja neomajno na stališču, da londonska pogodba •l«iO • v cn-;.! bilo umestno, da se avtonomijsko ?ia-čelo posploši na vse stare in nove pokrajine kra- drzno žaljenje iu izzivanje. In vedo naj tudi to, da ne utihnemo .tudi v novem1 pel cž a in. Poštna, brzojavna hi telefonska siužba. Agencija ; Štefani« poroča iz Rima z datumom H. t. m. naslednjo brzojavko: Ministrstvo za pešto in br-e&jave določa, naj se nemudnim odlokom omeji v- » >- v -.1 ...... .------- ------- .... . ^estva m pcihgi teli zahtevane deceirtralizacije do nove naredbe poštni jwwmet na pos:!>an;e na — birokraeii-ke m upravne. V tem pojedu je vaanili pisem m dopfenfc. časopisja na tefcočl ra • . >»a______.i______:tn'rvV^nj tr^ba nekoliko pojasnil. Kamen osrednje vlade nI, da bi se ustvarile a\tonotnije saiao za Goreajo AdiŠko. Načelo avttuiomlje se uveljavi, brez razlike strank in narodnosti, za začasnu uredbo vseh no\ih pokrajin, uvaževaje njihovo posebno sestavo. njihove običaje, njihove potrebe in njihove tradicifosalne označbe. Po teni splošnem načelu m reši posebno vp-r-šanje Gorenje .VJiške. Ne &amo v Bolcanu. ainpak tudi v Tridentii, v Gorici, v Trstu itd. bodo deželni zbori upravljali svoje totJi za Časopisje in zasebnike, posle in krajane stvari. Seveda c stane parlamentu ■plošna pcliiika, osrciJhji vladi iu kra- tim teT ma pošrnonakazniško in poštnohraniinično siežbo; tako je torej cbustavHen ves urugi promet, -všteva priporočena in uejiarna ,pisma, ekspresne izavoje, tiskovine, raz*k črnce itd. V brzojavnem premetu ie za sedtj obustavljeno samo sprejemanj navadnih in nujnih zasebnih in časniških br-zojavk; poslovanje telexcnsbega interurbanega »n urbanega prometa r-c zagotovi za potrebe oblasti in javne uiade in sc raztegne, v kolikor bo mogoče. gostHno ni brlo ne voza ne kooj! Vstopal ?e sope t v -gostilno in vprašal, toda rrihče mu ni \"edea povedati. 'kaj in kafro. Odšel je v mes-to, gjledak vprašal, toda o vozi: in r,gospodu : nikjer siedu! Bilo je že ponoči, ko jo je brisal ubogi koči.až — ipeš domov. Gravaion je javil dosode'% orožnikom, ki pa niso mogli najti nobenega sledu. Prišel jc medtem časom tudi semenj v Sežani. In v Sežano je prijel tudi — gospod« z vozom in konjema. Ravno se je njegov posredovalec pcgaial z nekim kuvcent >za voz in konja, ko je stopfe k družbi crežr.iš'ka patrula. ki je vse skupaj aretirata. Ugotovilo iie je, da je .>gospod- treki Leopold Janch, stanujoč v uiier Pa M adi o 4, a prekispovafec Franc Tati čer, stanujoč v nl-ici Rrborgo 22. Blagajcičar gre na «dopust* z 49.000 liramL Ravnateljstvo občinske umobolnice je pred par dnevi iskalo neki cbeq«e, katerega pa ni moglo nikakor najti. Včeraj so ugotovili, da jc cheque vzel blagajničar Demcsten Gazuili^ter si na njega dal izplačati v banki 49.000 lir. Nato je odpotoval na dopust, katerega je bil v resnici dobU. Dosedaj iv o Gazt&u nikakega isiđdti. Obesiti se je hotel. Ivan Rezina, ki sc nahaja v jetnišuici pri Jezuitih, ker se je iril udeležil tatvine sežanske blagajnice, si ie včeraj popoldne izreza! iz kosa platna vrv, katero 'je pritrdil na; železno mrežo v oknu -in se hotel nanjo obesiti; to njegovo poeeman.-e v celici .pa je zapazM njegov *so-♦etnik, >ki je takoj •pcklrrxra(? na pomoč. Bezino so rešili o pravem £a-su. Našli so pismo, v katerem trdi Belina, dn je netiofžen. Tatvina. Neznani tatovi so vdrK \Tata v urad tvrdkc -z l-escm Maltsabotkli & C. v Skednju in 4&rafcHi iz blagajnice 200 lir. (Nočni čuvaj Anton Božič pra\i. da je slišal cb 1 ponoči nekak .ropot v uradu; toda ko je prišel bHzu, so ga iopovi prijeli za vrat, ga vrgli na tla in zbežali. Čuvaj se ni mogel braniti, ker ni imel mkakega orožja. Izključuje se njegova soudeležba »pri -tatvini. V blagajnici je bilo samo 200 lir, ker .je .prejšnji večer vzel ravnatelj tvrdike Anton Ciclrtira iz strahu' pred tatovi ves denar s seboj. Listnico s 100 lkaip.i ia 18 kronami ter nekaterimi dokumenti so včeraj popoldne ukradli iz rok Mariji Caputfjevi n cer. m i tatovi; žena je javila tatvino orožnikom. V kurnik Ivana Pentarellija na Vndeli so vdrli snoči deznani uzmoviči in odnesti več kokoši, v skupni vrednosti 500 dir. Padec. Mar i* a Simonijeva, ■stara 65 iet, uraditica. stanujoča v vdun del Boschclto 61, je padla na svojem stanovanju nepričakovano z ebrezom na tla in si precej -razbila nos: izgubila je tudi mnogo krvi Prenc-ili so jc na rešilno postajo, kjer jc dobila prve pomoči, nakar se je odpela zopet na svoje stanovanje. Najdeno. Andrej Vlanello je našel včeraj na trgu Sv. Jakoba črno listnico s 50 Hrami h. z legitimacijo iia ime Piščanec. Listnica se nahaja na kve-sturi (urad za najdene predmete). Tatovi v stanovanju. Včeraj okoli 12 se je povrnil tašča- brivca Roberta Koranšeka v stanovanje v ulici C. Rittmevcr 20 in je vsa presenečena obstala: a rata. ki jih jc zaklenila preden je izSla iz etanevania. so bila odprta in na hodniku v stanovanju so lečati razni .-predmeti. Ugcntla je takoj, za -kaj gre. in zaklicala na poanoč. Toda. pomoč jc- bila zastonj, 'kajti tatovi so io pobrisaU še preden se je tašča vrnila domov. Pri-hitel ie medtem tudi njen -zet bri\ec. Ugotovila sta, da so tatovi- r.idnesii 20 metrov svite, ženski ovratnik rz kožuhe vine in razne dragocenosti. Družina trpi škodo 5000 lir. — Orožniki so aretirali brivčevega pomočnik j, nekega G vida Roneatija, starega 23 let. .staru j o čega v ulici Alficri 11, kot sokrivca pn tatvini, katero so izvrši?! Fi#P Dich, star 28 let, stanujoč v ulici Rossctti 51, Josip Sorta, siar 24 let, stanujoč v ul. Dcncta 16, n Ecij Senizza, star 27 let, stanujoč v ulici Ribcrgo 35. Blaga niso našli več pri njih. JL T S polrti.il. srceju <2 v Ram vsem sorednikotn', pri-jaterjem in zmutcent prečaiosino vest, da je »moja ljubljena soproga, gospa Harlja po kratki in m t: eni bolezni izdihnil.i svojo blago dušo. Pogreb predrage poJcojnlce sc bo vršil v svboto ob 15 :z .mrtvašnice Tne>tne bolnišnice. TRST, 16. januarja 1920. ANTON ZOBEC, soprog. I Novo pogrebno podjetje Corso V. L. III. -iT. HDinni flMfiULflIORIJ prej dr. BODO ZciiozdracnlK dr. £. CL0HFER8 — in — dentiit ST£M3 mmit M, iFi Goliion! štsv. 11,!!. mti\r. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob In zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki nii o^mii se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša prJstoj-j bloa L 1*—. Debele črke 20 stol beseda. Naj.-nanjša pristojbina L ZOBOZDRAVNiŠKI KABINET iVILJEM TUSCHER v ul. 30. chfoSra (prej Casermc) šf. 13 PLESNE VAJE vric da«cs. PCtefc v OSffilie Z d P T t dO 24. 10000(10. idvoram Narodnega doma. Začetek ob 20. Jutn. sobota, skupne piesne vaje. Začetek ob 20.30. Voditelj. 107 ! PARTIJA BLAGA tza inoz v Jugoslavije se proda v prevozu. Nasksv pove iu:er. edd. -Edinosti. i OS KLAVIR za. orkester, malo rabljen, -se proda. Izredna prilika. UL Fornace ž t. 2. 109 ^OBO, čedno opremljeno, s hrano in če mogoče s estisn A'hodoni, pri majhni družini eli samo-stejni ffespe, išče stalen go-pod. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod Merkur 15.« 110 MODISTKA ima baržunaste klobuke od 30 L naprej. AeCiUedotto 8?. I. lili — T— S w Trstu, Via Roma 28 (bi$v?. u«. rt -llo Poste) vogal ul. (iiorgio Oalalti. Zraven velike pošte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, piievmatičid predmeti, js Popravila. — Delo solidno. ZOBOZDRAVNIK OBLEKA, skoraj nova. za gospodično, -se 'proda. Acqaedctto št. 85, I. 111 MLADENIČ, 23 let star, z dobro službo, želi zna-atja v svrho ženitve z gospodično od 20 do 21 let. Le resne ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »D 222.« 99 Corso 24, T. nadslropje Ordinira od 0- 12 dop. in od 3-6 pc>. Srsztsigsfno \ii\m]i zeS, 0Mm\i in mM mi DISKRETNA BASIC A se priporoča, največja tajnost, cene zmerne Setteiontane žt. 8. I. levo. OBDA se v najem ozir. se proda gostilna, .skladišče in bufet. Kadič-Comisso, kavarna Moncc-lirsio. 102 rtruli >jc\l pa Jzorstvo in edebritev. Avtono- mija ne bo torej enostavno ur-ra%na, marveč tudi spoštovanje jeziku, tradicionalnih običajev uo v Hi državUasov ( Picci.-Iov*. pc.sr Sevalce rebi be--edo podeniki . čemur oporekamo cdločno. ker ta pojem dunte-krat: ske iz ki j: bom dem ni si Jeben, ni liber.:!^:i, najmanje pa ki) — brez vsake nedestoc*^ birokrat-_'ii\ s ti. marveč s tistim širokim dude, k| sta lastna naši Stavka v Puli. Pufcžaj postaja vedno Tesnejši. Arsenal je b i zaprt u jtavkujočim delavcem sc ie ia\ llo, tla so odpuščeni. Istočasno ie izdalo ' mestno poveljstvo proglas, v katerem naznanja, _ ^ :.;!: mejah — zakonodajna za '.se. kar ^ se crsenal odpre. še:e ko javi zadostno število se tesno nanaša na krajevno /.i\»jeniel S tem ! delavcev, da je pripravljeno povrniti se na delo. :n d^.u-c L.d'ija. da ie trdno oročena za i VVud -tega je dc«eglo ra .burjenje med delavstvom ......................viiek. Aretacije s-s medtem nadaljujejo in -sum- ajivi elementih se odvažajo... onstren premirne .rte. Vkljub tsmu, da je nekoliko teh >sunmW\ eieenentov že odstranjenih, se delavci vendar , ni-c povrniti na dck>. Stavkujoči tramvajski u-j JJ>benci in delavci, zapcsJeni v mestnih kine-r,\ >v« i.i sta . sina .u*. . matograijih so bib odpuščeni. nekoHiko 'delavcev \ 1'udiicsi :n uši tisočletni civtai.« v plinarni zaprtih in oJstra-.renib, tako da Nato razpravlja rimski pcročeN-alec o vprašanju lic mesto v temi * brez - vode, kajti tudi dc-anoksii m pr;h-ja do zaključka, da nof b: se sne- lavci v občinekih vodovodih so zapetih v znak Ooc nje Adiške fevriBai takoj. • rrotc«a delo. 1» sokdarnosti s puljskiau dclavci .i,;;"' . -.i'brc:,a «aperinain^ka pogodba, dočim so zi.cli stavko tudi deiavd v Vod-njauu. lefcaii pobi = ' ra po- \z Nabrežine. Javnu ljudska knjižnica v Nabre- ^ • ; To pa zato, ker bi za to auetagu OKKJpriredi v neddjo. 25. t. m., točno ob 16 dve r- v ejeii začasno črto kot mejo vziočrdh oze- j šal^kr nadzornik«, veseloigro v enem deja- rneli. K-nt vnašanje areksij c ne d. ločiti odJ-,ju, in -burko .-Anarhiste. Pri predstavi in pri - t; i-ja! Z drugo boeio: aneksija vztoč- plesa svira domači orkester. Knjižnica »:iui boga-j • | .... ........ ' -------lo ibLrko knjig ^a mladino. Starši, vpišete svejo' ml.datio v knji-inieo, ki je edino kukamo društvo v N: brezini in ki bo vašim otrokom pripemogio k Cz'jbra-zbi. Na Silvestrov večer ste bi'i priča, kaj zmore naš naraščaj. DAROVI. __ — Na sestanku pipčarjev« v Narodnem domu se jc a&rafo 2a moško podružnico CMD L 85—. Denar hrani uprava. — Ribar d baron Marenzi, -grajščak v Chdohni pri Matoriji, daruje 50 L ženski podružnici CMD, -ker se ni mogel udeležiti CM j>lesa. Denar hram uprava". _ , LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Leopold Oblak, gerent ir.blaniške občhie, v Jaseira: Vaš odno\'cr na depis iz Vrbove, objav-!ien v nedeijski - Euinosti, objavimo v nedeljo, 18. t m Priznavamo Vam prav r«da, da imate vso pravico, zavračati na Vas naperjeni napad, m Vi ni ca to odpiramo predale našesa lista, kakor sjno jili odprli prvemu dopisniku, prepričam, da tako služimo dobri -stvari, našemu 'l.Hiidstvu. LEP KLAVIR, popolna jedilna soba ter .razno drugo pohištvo je na prodaj. Pojasnila d;;je -inser. odd. Edinosti. se prodaja po znižanih cenah od L 2 ds 2*50 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cer.ah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 POZOR! Pličam za srebrn denar najvišje cene, ; ]f ZSlagl Vi 1 finlOHt! Ii8!t3 M OP^IKiA. tudi več kot d m tri trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 rhi.Mrr ■■^>MM*Bai™WMaMMcaai™ VODITLLJ ma;hnega gledališča in tudi učitelj €;cdbc išče službe. Josip Petrovič, ul. Pome nuovo št. 22, Gorica. 103 HIŠA, S stanovanj iu skladišče za gostilno, ietn* dohodki 5000 lir, se proda za 48.000 lir. Več se izve pri blagajni kavarne »Fabris.« 104 PRODASTE se 2 hiši in 600 se/.njev fzemljišča na Preseku za 28.000 L. Več se i z-ve pri Magajrri •kavarne »Fabris.« 104 DESET velikrfi sret>ni9i gumbov za zapestnice s«?, proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odd. Edinost:. P 214 PRODASTE se dve moderni, solidni spalni sobi. 1 velika knjižnica, 1 postelja itd., ul. Udine št. 28, mi'zar Majcen. 105 Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljefo denar, naj biagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko iotlčnega računr.. — h ena dri _j_ *; uril p; kraji", i-c ne more izvesti dckfer ciso rc-v? -. .r. . ki so \ zvez: c vprašanjem teksije. P rcčev^lcc ^e jc torej dotekml vprašanja, ki je neizmerne življenjske \ažm >ti tza te pokrajine, če ,:r?de do :.:iek ijc: vprašanja njihovega bodočega pc- Kčnega »n upravnega pdožcjx Ali, za danes ?e ne >pi!ščamo v stvarno razmotrivenje: ker vprašanje aneksi-e še nI zrdo i:i ker tudi ne u m v keliko imamo tu posla le z osebnimi nabiranji dt pisn ka. v kohk. ■ 0 Cantrali: T.13T Hat m »li i'njimi] 5 - lih i. tlinli 9 Pedružni:«: Dubrovnik, Dunaj,^ K itor, t j;n-ljana, Metković, Jp.itiji Sp'it. Šibenik. Zadar Ekspozituri: Kranj. Obavi j* vss v bvnčno slroo> spiJijeie ptsij Sprejsma VI039 na hranilne kniižice pr iti - let ii u o jri' stim v bancogiro-proinetn proti letrum