TIM — revija za tehnično in -znanstveno dejavnost mladine •
Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6

* Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
PP 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost
Slovenije.

TIM

poštnina plačana v gotovini

XV. letnik
Januar 1977

Potrebujete klobučevino, pliš, koraldo in vato
ali krpice. Kroj je narisan na mreži, katere
kvadrat meri v naravnem merilu 2x2 cm.
Hrbtna stran figurice je iz pliša, ostalo iz
klobučevine.

Posamezne dele najprej prerišite na klobu¬
čevino oziroma na piiš in izstrižite. Posebno
pazljivo morate ravnati s plišem, da ne boste
prestrigli niti. Šivajte z nelične strani z
drobnimi zankastimi vbodi. Najprej sešijte
skupaj glavna dela. V vratnem predelu pu¬
stite odprtino, da boste zašito lahko obrnili
na pravo, lično stran in pa da boste trup
natlačili z vato. Glava je prav tako iz dveh
delov in šivana na enak način. Ko dokončate,
jo prišijte k telesu. Hrbtno stran iz pliša
(bodice) zarobite, da se blago ne bo cefralo,
nato pa jo zašijte okoli glave in telesa (glej
sliko). Nazadnje prišijte ušesa, oči in nos-
koraldo ter noge in roke.

SENČNE SLIKE

Če vas bo kdaj v turobnih zimskih večerih
moril dolgčas in se vam bodo pristudile vse
mogoče igre in igrače, vam predlagam igro
s sencami. Zanjo ne potrebujete nobenih
drugih pripomočkov, kot spretne roke in
malo svetlobe. Primeren izvor svetlobe je

namizna svetilka, še bolj skrivnostne in ži
ve pa bodo senčne podobe, če jih bosti
oživljali v luči sveče. Podrobno pojasnile
ni potrebno, saj naša sličica zgovorno kaže
kaj vse lahko oživi pod količkaj spretnim;
rokami. Z nekaj domišljije vam bo gotovi
uspelo pričarati pravi pravcati živalski vrt
v malem.

timova pošta

Tako, novoletno praznovanje je za nami.
Upam, da vas letošnji dedek Mraz ni ra¬
zočaral s svojimi darili in da ste praznike
preživeli kar se da lepo in prijetno. Saj za to
pa prazniki tudi so, mar ne? Običajno ob
novem letu vsak zase napravi bilanco mi¬
nulega leta in če je treba, sklene, da se bo
poboljšal v letu, ki prihaja. Za vse tiste, ki
jim v šoli ni šlo najbolje, je bil seveda že
skrajni čas, saj nas loči od konca prvega
polletja le slab mesec. Se pravi, da bo tre¬
ba s popravljanjem slabih ocen presneto po¬
hiteti. Toliko za uvod, zdaj pa bi se rad
pogovoril z vami še malo o naši reviji. Mo¬
ram reči, da ste bili kar pridni pri ocenje¬
vanju Tima in s predlogi, kaj bi bilo še treba
objaviti v njem. Po tej plati se torej nimam
kaj pritoževati, bolj pa me skrbi nekaj dru¬
gega. Odziv na naš Izumiteljski kotiček, na¬
tančneje na Timovo nalogo je doživel hud
osip, pa tudi za našo nagradno slikovno
križanko, kot kaže, ni več pravega zanima¬
nja, čeprav dobijo izžrebanci lepo knjižno
nagrado. Predvsem me zanima, kaj je kri¬
vo, da dobimo tako malo vaših izumov in
patentov za Izumiteljski kotiček. Če so te¬
mu vzrok manj zanimive naloge, nam to
kar naravnost povejte, ali še bolje, predla¬
gajte, s katerih področij naj bi bile te na¬
loge v bodoče. Predvsem pa za vse velja
tole: sodelujte brez pridržkov, nobeno pis¬
mo ne bo romalo v koš, nagrade čakajo!
Isto velja za nagradno križanko. Tisti, ki nič
ne tvega, nič ne pridobi. Zdaj pa k vašim
pismom.

Začnimo s Tonetom Kolarjem iz Mute ob
Dravi. Tole je povedal: »Sem učenec 8. raz¬
reda, na revijo pa sem naročen drugo leto.
Prav z njeno pomočjo sem napravil prve
korake v svet modelarstva, saj na šoli ni¬
mamo modelarskega krožka. Revija mi je
bila tako v veliko pomoč, pa tudi od očeta
sem se veliko naučil. Precej izdelkov sem

že zgradil po Timovih načrtih, najraje pa
gradim po svojih. Ravno zdaj delam letalski
model DC-9. Zanj sem sam izdelal načrt.
Delam pa že načrt za Boeing 707. Če mi
bo uspel, vam ga bom poslal. Rad bi se
naročil na revijo Radioamater. Prosim, če
mi pošljete naslov.«

Ni kaj reči, Tone sodi kot vidite, med vne-
tejše modelarje. Za načrt se priporočamo,
naslov, na katerem lahko naroči revijo Ra¬
dioamater, pa je: Bulevar revolucije 44/1,
11000 Beograd.

Matjaž Kuzma iz Logatca je zgradil že lepo
število modelov, zanima pa se tudi za ra¬
dioamaterstvo in za daljinsko vodenje. Ker
pri tem delu nujno rabi spajkalnik, nas pro¬
si, če bi v Timu objavili načrt spajkalnika,
lahko tudi bolj zahtevnega. Ne rečem da
ne, vendar bo treba prej pridobiti za to
zamisel enega od sodelavcev, zato bo moral
Matjaž pač nekoliko potrpeti.

Naš zvesti bralec in po novem tudi sode¬
lavec Marjan Zidarič iz Sevnice nam je

poslal tole obvestilo, ki bo gotovo zanimalo
vse raketarje. Objavljamo ga kar v celoti:
»Najprej se vam zahvaljujem za vaše
vzpodbudno pismo in za objavo mojih na¬
črtov. Včeraj sem se vrnil z razstave teh¬
nične ustvarjalnosti v Celju, kjer razstavlja¬
mo tudi mi. še pred tem pa sem bil nekaj
časa v okolici Sarajeva zaradi raketnih mo¬
torjev. Prosim vas, da bralce obvestite, da
sem govoril z izdelovalcem raketnih mo¬
torjev iz Gorazd, tov. Nusretom Hodžičem,
ki mi je obljubil, da bo v kratkem zopet
začel izdelovati motorje: 5-1-5 in zatem tudi
motorje s potiskom 10 Ns in 20 Ns. Poleg
tega že nekaj mesecev uspešno izdeluje
raketne motorje tudi Kemična industrija
Kamnik, in to B6-4 in C6-4. Kmalu se bodo
pojavili tudi močnejši slovenski motorji. Vsi
ti motorji se bodo verjetno okoli novega
leta dobili pri Mladem tehniku v Ljubljani.«
Jože Kerin iz Ravni pri Krškem je bil kra¬
tek in jedrnat, pa tudi odločnost mu ne
manjka. Piše: »V Timu ne najdem dovolj
tistega, kar bi jaz hotel. Rad bi, da obja¬
vite več bolj preprostih načrtov, kot so tisti
Pavleta Ambroža, Miloša Macarola in Dra¬
ga Mehore. To delo me najbolj veseli. Lepo
pozdravljeni!« Lep pozdrav tudi tebi, Jože.
Najbrž si medtem že prebral pošto v četrti
številki, in ugotovil, da so na svetu ljudje,

TIM 5 • 76/77 1  93

ki jim je všeč prav tisto, kar tebe ne zani¬
ma preveč. Moj komentar naj velja tudi
zate, seveda pa se bomo še naprej trudili,
da se bo na straneh revije vedno našlo za
vsak okus nekaj.

Bolj je zadovoljen z revijo naš dolgoletni
naročnik Vojko Praprotnik iz Velenja, dijak
prvega letnika elektrotehniške šole. Prav¬
kar se je pričel ukvarjati z akvaristiko, zato
bi rad, da bi v Timu objavili kaj o tem ko¬
njičku. O akvaristiki smo že veliko pisali v
minulih letnikih, zato se mi zdi, da bi bilo
malce prezgodaj ponovno pisati o njej. Pa
tudi tematsko sodi ta panoga skoraj bolj
v kakšno prirodoslovno revijo. Vojko se s
hvaležnostjo spominja tovariša Arpada Ša¬
lamuna, ki ga je učil v osnovni šoli in ga
pri modelarskem krožku naučil marsikaj ko¬
ristnega. Takrat je izdelal tudi dva avtomo¬
bilska modela, s katerima je tekmoval na
šolskem prvenstvu.

Drugi naročnik, ki je zvest Timu še izza
osnovnošolskih let in jo še vedno z veseljem
vzame v roke, je Iztok Škofič iz Kranja.

Zanimata ga modelarstvo in elektronika. Na
vsebino nima posebnih pripomb, pač pa
meni, da bi morali pri načrtih predvideti so¬
dobnejše materiale, zlasti se zavzema za
izvedbe v tehniki integriranih vezij. Tudi
njemu moram odgovoriti, da je njegova mi¬
sel sicer lepa, toda za večino (in to veliko)
neizvedljiva. Dovolj je, če vzameva v misel
samo denarno vprašanje, mar ne? V zvezi
z informacijo o nabavi zvočnikov za gradnjo
bas-refleks omarice pa se bom moral prej
pogovoriti z avtorjem sestavka tov. Zlat¬
kom Mastnakom, zato ti bom odgovor po¬
slal kasneje po pošti.

Branko šikanovski iz Ljubljane se nam že
drugič oglaša. Z vsebino revije je zadovo¬
ljen, le o fotooptiki bi kdaj pa kdaj rad kaj
prebral. Tudi sami ugotavljamo, da bo tre¬
ba posvetiti temu nekaj prostora v reviji,
če prej ne, pa drugo leto. Mogoče bi celo
kazalo ponoviti osnove fotografije in foto¬
grafske tehnike.

Stalni naročnik Tima in strasten radioama¬
ter je Tomaž Ferko iz Murske Sobote. Z re¬
vijo je zadovoljen, predvsem zaradi pestro¬
sti objavljenih načrtov, moti ga le to, da
smo prenehali objavljati, kaj ima na zalogi
Mladi tehnik. Tudi o tem je bilo že govora
v naši pošti, zato ne bi ponavljal.

Andrej Kosten iz Kočevja nas obvešča, da

so ustanovili modelarski klub, vendar imajo
težave z materialom. Mislim, da bo naj¬
bolje, če se predstavniki kluba oglase v
enem od modelarskih klubov v Ljubljani in
se pogovorijo s svojimi kolegi o tem proble¬
mu. Naslove klubov sem objavil v prejšnji
številki. Andrej je tudi eden izmed tistih,
ki jih moti znanstvena fantastika, sicer pa
je z revijo kar zadovoljen. Namesto fanta¬
stike predlaga, da bi redno objavljali poro¬
čila z raznih modelarskih tekmovanj.

Za izvedbo tega umestnega predloga sta na
voljo dve poti. Prva in hkrati neizvedljiva bi
bila ta, da bi imeli posebej v ta namen za¬
poslenega novinarja in fotoreporterja. Dru¬
ga pot, ki sem jo nakazal že v eni od prej¬
šnjih številk, pa je, da nam sami poročate
o tekmovanjih in podobnih pomembnih do¬
godkih v zvezi s tehnično in modelarsko
dejavnostjo. Urednik namreč nima dovolj
časa, da bi hodil na taka tekmovanja, če
sem čisto odkrit, ima prav zdajle urednik
tudi pisanja dovolj in bo zato s temle stav¬
kom kar zaključil današnjo Timovo pošto.
Vabim vas k ponovnemu branju ob mesecu.

Lep pozdrav!

Božidar Grabnar

mali oglasi

Prodam elektromotorček (2 V; 2,5 X 2 x 2 cm)
za 10 din, kupim pa vrtljivi kondenzator 150 pF,
200 pF ali 500 pF za transistorski sprejemnik; po¬
tenciometer 50 kQ, načrte za primopredajnik do
moči 1 W.

Robert Lorencon
Cankarjeva 4
65000 Nova Gorica

Prodam mikroskop znamke »TASCO« (največja
povečava 600-krat) za 100,00 din in garnituro
Elektropionir za 130,00 din.

Mišo Pavlič
Kajuhova 12

61230 Domžale, tel.: 72 850

Prodam Pony-ekspress za 300,00 din (trideset
starih tisočakov). Je dobro ohranjen.

Bojan Kopmajer
Breznica 33
62391 Prevalje

Prodam elektromotorček 4,5 V za 40,00 din.
Tomaž Lavrih
Šentlorenc n. h.

68212 Velika Loka

194  TIM 5 • 76/77

prvi koraki

BATERIJSKA SVETILKA

Pavle Ambrož

Ob prekinitvah električnega toka v omrežju
nam bo baterijska svetilka kar prav prišla.
Material za njeno gradnjo je vsakomur do¬
stopen.

Odrežite malo večji kos vezane plošče, kot
je v načrtu, in nanjo ob robovih prilepite

KOSOVNICA

sestavna dela 2 in 3. Podstavek furnirajte.
Furnir bo pokril tudi morebitne napake na
podstavku. Na zgornjo stran podstavka mon¬
tirajte nosilni steber 4. Ta je lahko stru¬
žen, če razpolagate s stružnico, sicer pa ima
lahko kvadratni prerez. V podolžni osi ste¬
briček prevrtajte s svedrom 0 4 mm. Isto
storite tudi s strani, kot je to nakazano na
risbi. Skozi ta kanal boste pretaknili dve
tanki izolirani žici. Ena izmed njih povezuje
kontaktno ploščico s kontaktnim vijakom na
grlu, drugo žico pa vodimo od druge kon¬
taktne ploščice prek stikala k drugemu kon¬
taktnemu vijaku na grlu. Po izstopu obeh
žic iz nosilnega stebra jih ovijte okoli no-

Kupim utečen, dobro ohranjen letalski motorček
s prostornino od 1 do 1,5 ccm, po možnosti s
primerno eliso. Cena naj ne presega 300,00 din.
Drago Logar
Valjavčeva 8

64000 Kranj, tel.: (064) 22-894

Kupim naslednje načrte: model Hobotnica, mo¬
del Delfin, model Perla, model Blisk, model jahte
Viking, model hidrogliserja Skorpion.

Marko Bogataj
Dobračeva 75
64226 Žiri

Prodam hi-fi stereo slušalke (16 do 20 tisoč Hz/
/8 Q) za 1300,00 din; stereo gramofon Traviata
za 1500,00 din; elektronski računalnik PRINZ-
TRONIC s petimi operacijami za 500,00 din in
radio kasetofon SENCOR studio 2000 za 6000,00
din.

Jernej Potočnik
Rožna dolina c XXI/12
61000 Ljubljana

Prodam dva električna vlaka po sistemu N, po¬
leg tega pa še 7 ravnih in 13 krivih tračnic,
dve lokomotivi brez motorčkov ter nekaj druge
drobnarije. Cena za vse skupaj je 200,00 din.
Jože Jereb
Nikolaja Pirnata 7
65280 Idrija

silne žice 5. V zgornji del nosilnega stebra
seže z enim koncem sestavni del 5. Drugi
konec tega dela moramo sploščiti s kladi¬
vom. Za ta sploščeni dei prispajkate nosilni
krožnik 6. Krožnik je prispajkan na robu
med dvema luknjicama. Na krožnik pritrdite
z dvema vijakoma grlo 7. Rob grla malo po-
pilimo, da se bo vsedel na svoje mesto.
Končno se lotimo še senčnika. Da bo sen¬
čnik stabilnejši, napravimo iz milimeter de¬
bele žice dva kroga: spodnjega s premerom
120 mm in gornjega s premerom 50 mm.
Oba kroga nato prišijemo ob notranji rob
senčnika. Narejen senčnik nato z dvema
vijakoma M3 privijemo na nosilni krožnik.
Senčnik bo treba podložiti še s podložkami,
da ga ostala dva vijaka, ki držita grlo, z
debelino glavice ne bosta ovirala pri nje¬
govi montaži.

Baterijski vložek namestimo v podstavek s
spodnje strani in ga fiksiramo s pomočjo
dveh gumic in štirih žebljičkov, ki jim po
montaži na ustreznih mestih napravimo maj¬
hne kljukice.

TIM 5 • 76/77 195

BATERIJSKA

SVETILKA

196  TIM 5 • 76/77

TIM 5 • 76/77 1 97

PUSTNE MASKE

Prevedla Cvet a na Tavzes

Nič prezgodaj ne bo, da se pripravite na
pustno maškarado. Naj vam pri izbiri mask '
pomagajo tele domislice:

1. Godrnjač: a) List papirja ali kartona od
škatle uporabite za obrazno masko. Izstri-
žete oči in odprtino za nos. Zadaj papir za¬
lepite. b) Ušesa so dvojna. Obliko naredi¬
te po svoji zamisli. V sredini jih zlepite,
c) Plašč je narejen iz ovojnega papirja. Od¬
prtina za glavo naj bo tako velika, da boste
glavo zlahka potisnili skoznjo.

2. Marsovec: Za to masko vzemite krep
papir, ker je prožen in se ga da lepo obli¬
kovati. Lahko ga tudi prelepite z raznobarv¬
nimi papirnatimi progami. Za glavo vzemite
kako sintetično nitko, ki jo kupite v papir¬
nici. Navijete jo na večjo žogo, ki se na¬
pihne, a ne pregosto, nato poškropite z
brezbarvnim lakom, pustite, da se posuši,
žogo izpustite in izvlečete skozi odstriženo
odprtino. Nitka bo bolje držala, če jo na¬
močite v vodno steklo (podobno se delajo
lestenci za luči). Kapuca, ki ste jo tako na¬
redili, mora sedeti na ramenih, b) Iz krep
papirja izstrižete barvaste oči in jih tako
prilepite na kapuco, da ne bodo zastirale
pogleda. Narišite ali nalepite nos in usta.
c) d) e) Tudi obleka je narejena iz krep pa¬
pirja raznih barv. Rokav je pravokotnik, na
katerega so prišiti na koncu zaokroženi tra¬
kovi kot dolge rese, široke približno 10 cm.
Obleko naredite po svoji meri, oblika pa je
čisto preprosta.

3. Tresorepka (pastiričica): a) Maska za oči
naj bo ovalne oblike. Izstrižete ji odprtine
za oči in jo kar najbolj pisano pobarvate.
Odprtine za nos ni. Na obeh koncih pritrdi¬
te elastiko, b) Ušesa so iz barvastih papir¬
natih trakov. Njihove konce prilepite na
spodnji del maske, c) Rese so lahko prišite
na trak. Naj bodo iz krep papirja, da bodo

lahko valovile, d) Obleka je iz harmonika¬
sto zloženega ovojnega papirja. Na vrhu ga
stisnete z vrvico alii s trakom, e) Tudi nos
je iz prog barvastega papirja, prepognjenih
in prilepljenih na sredino maske.

4. Medved: a) Kapuco naredite tako kot pri
marsovcu, samo nos sešijete iz ostankov
blaga ali pa tudi iz sintetične nitke, b) Uše-

198  TIM 5 • 76/77

sa so iz papirja — pole, velikost si omislite
sami. c) Telo je narejeno iz blaga in tu
vam bo verjetno morala priskočiti na po¬
moč mamica ali tovarišica v šoli ter vam
izmeriti dolžino telesa, d) Rokave na koncu
zašijete, da vam prsti ne bodo kukali iz
njih. Nato jih prišijte k telesu, e) V rob
okroglo izrezanih copat napeljete močno
nitko in zadrgnete, f) Slinček je lahko iz
krep papirja, spet oblikovan po vaši zamisli.
5. Vitez brez glave: a) Osnovo tvori telo iz
ovojnega papirja, ki ima odprtino za glavo.
Na ramenih prelepite odprtino z vložki —
to je papir, nastrižen po obeh koncih (gla¬
va ne sme kukati ven). Trak je iz krep pa¬
pirja in je okrašen z »medaljo« — kar sami
si jo izmislite, c) Trakovi iz raznobarvnega
krep papirja so nalepljeni v vrstah po celi
obleki.

To je vse. Upamo, da vam bodo modeli
pomagali. Seveda pa jih lahko spremenite
po svoji želji. Želimo vam mnogo zabave,
ne le pri izdelovanju mask, ampak tudi na
maškaradi.

POTRESNO ALARMNA
NAPRAVA

Matjaž Seliškar

Sem učenec 6. razreda osnovne šole. Zbir¬
ko Elektro pionir imam doma že eno leto
in sem naredil že veliko poizkusov.

Naj vam tokrat opišem svojo potresno
alarmno napravo. Poleg zbirke Elektro pionir
sem uporabil še: selotejp, trd karton, plu¬
tovinast zamašek, malo 0,3 mm debele ne-
izolirane bakrene (Cu) žice, kovinsko plo¬
ščico negativnega pola stare, nerabne ba¬
terije (4,5 volta), zobotrebec, 20 cm dolgo
in 2 mm debelo žico (aluminij, baker, žele¬
zo, jeklo itd.), bucike.

Iz zbirke pa sem vzel: železno palico, bakre¬
no ploščico (Cu) (št. 22), magnet (št. 8).
Po že objavljenem načrtu sem sestavil elek-

Siika 1, 2, 3 in 4 spodnja stran

TIM 5 • 76/77 199

trični zvonec, nato pa sem izrezal kartonast
kvadrat (mere 11x11  cm). Nanj sem pri¬
trdil magnet s pomočjo žice (0,2 mm).

£

Iz slike je razvidno, kako sem pritrdil za¬
mašek.

Ko sem končal s sestavljanjem, sem spojil
napravo z zvoncem in baterijo (4,5 V) z
žicami, ki sem jih vzel iz zbirke. Nato sem
naravnal železno palico, da se je umirila,
(najboljša razdalja je 15—17 mm) tako, da
je bila malo izven magnetnega polja. Nato
sem narahlo zamajal kartonasto ploščo. Že¬
lezna palica je zanihala, zašla v magnetno
polje, magnet jo je pritegnil, sklenil tokov¬
ni krog in zvonec je zazvonil.

200  TIM 5 • 76/77

modelarji

RAKETNO

MODELARSTVO

Jože čuden

Raketno modelarstvo se je pričelo uveljav¬
ljati kot mlad tehnični šport že v začetku
šestdesetih let. Izvor te modelarske dejav¬
nosti ne moremo točno omejiti na nobeno
deželo, kot to mnogi pisci pogosto radi za¬
pišejo. Vsekakor pa lahko z gotovostjo trdi¬
mo, da so prve modelarske rakete poletele
v ZDA in Sovjetski zvezi. Leta 1957 je bilo
v ZDA ustanovljeno Nacionalno združenje
raketnih modelarjev (NAR — National Asoci-
ation of Rocketry), katerega pobudnik je
bil pionir raketnega modelarstva v ZDA
Harry G. Stine. Naslednji pomemben dogo¬
dek v zgodovini raketnega modelarstva je
bil leta 1962, ko je Mednarodno združenje
za aeronavtiko FAI priznalo raketno mode¬
larstvo kot novo modelarsko disciplino. Po¬
stavljena so bila varnostna pravila in šport¬
ni pravilnik, s čimer je bila zagotovljena
varnost in omogočen razvoj raketnega mo¬
delarstva kot tehničnega športa.

Za napredek raketnega modelarstva v naši
republiki pa je izrednega pomena ustanovi¬
tev Komisije za raketno modelarstvo, sep¬
tembra 1975. Komisija povezuje vse raketno
modelarske klube in krožke v Sloveniji. V
sicer kratkem obdobju delovanja pa je rešila
že vrsto tehničnih in organizacijskih proble¬
mov, ki so zavirali razvoj te dejavnosti.
Poleg raketnega modelarstva pa obstaja še
ena zvrst raketarstva, in sicer raketno ama¬
terstvo. Zelo pomembno je, da že na začet¬
ku pojasnim razliko med obema. Nerazčišče¬
ni pojmi in napačne predstave velikokrat
vodijo k nepravilni oceni raketnega mode¬
larstva, modelarji pa pogosto prihajajo v
težave. Nepoučeni ljudje takoj pomislijo na
mešanje eksplozivnih snovi in na s tem
povezano nevarnost za ljudi in stanovanj¬
ske objekte. Raketno modelarstvo pa je v
nasprotju s temi pojmovanji popolnoma ne-

Start rakete s padalom 2,5 Ns tipa »minijet«,
izdelek člana ARK Vladimir M. Komarov Peč¬
jaka Andreja, na I. republiškem prvenstvu ra¬
ketnih modelarjev oktobra 1974 v Ljubljani

nevarna modelarska zvrst, če se pri delu
držimo varnostnih pravil. Ob tej priliki po¬
novno objavljamo varnostna pravila NAR, ki
so izdelana v skladu z osnovnimi predpisi
FAI,

VARNOSTNA PRAVILA NAR

1. Konstrukcija — Moji modeli raket bodo
izdelani iz lahkih materialov, kot so papir, les,
plastika in guma, brez kakršnihkoli kovinskih
delov.

2. Motorji — Uporabljal bom samo tovarniško
izdelane modelarske raketne motorje, ki jih ne
bom spreminjal na noben način. Upošteval bom
tudi navodila proizvajalca.

3. Pristajanje — Vedno bom uporabljal pristajal¬
ni sistem, ki bo varno vrnil modele raket ne¬
poškodovane na zemljo, da bodo ponovno upo¬
rabni.

4. Omejitev teže — Moji raketni modeli ne bodo
težji od 500 g in ne bodo vsebovali več kot
125 g goriva.

5. Stabilnost — Pred vsakim poletom bom pre¬
veril stabilnost raketnega modela, razen pri iz¬
strelitvi modelov z že preverjeno stabilnostjo.

6. Lansirni sistem — Rampa, ki jo bom upo¬
rabljal pri izstreljevanju modelarskih raket, bo
imela sistem za električni vžig z varnostnim
stikalom. Ko rampa ne bo v uporabi, bo stikalo
izključeno. Pri izstreljevanju bom oddaljen od
rampe vsaj 5 metrov.

TIM 5 • 76/77 201

7. Varnost pri izstreljevanju — Nikomur ne bom
pustil dostopa k rampi, na kateri je model ra¬
kete, dokler ne bom prepričan, da je varnostno
stikalo izključeno ali da je vir električnega toka
odklopljen.

8. Pogoji izstreljevanja — Nikoli ne bom iz¬
streljeval svojih raketnih modelov v močnem
vetru, preblizu zgradb, daljnovodov, visokih dre¬
ves, nizkoletečih letal oz. v pogojih, ko bi lahko
ogrozil varnost ljudi ali premoženja.

9. Prostor za izstreljevanje — Modelarske rakete
bom vedno izstreljeval na preglednem področ¬
ju, kjer ne bo v bližini lahko vnetljivih snovi.

10. Ščitnik — Moja rampa bo imela ščitnik, ki
bo zaščitil tla (travo) pred neposrednim izpu¬
hom razžarjenih plinov.

11. Rampa — Vedno bom uporabljal rampo, ki
bo višja od višine oči, da bi preprečil slučajne
poškodbe očesa. Nikoli se ne bom z glavo ali
telesom nagibal nad rampo. Rampo, ki je ne
bom uporabljal, bom imel spravljeno v vodo¬
ravnem položaju.

12. Daljnovodi — Nikoli ne bom skušal vrniti
raketnih modelov z žic pod električno napetostjo
ali iz drugih nevarnih mest.

13. Kot izstreljevanja — Raketnih modelov ne
bom izstreljeval proti ciljem na tleh in nikoli
ne bom uporabil eksplozivne glave ali kakršne¬
gakoli vnetljivega tovora. Moja rampa bo vedno
usmerjena največ 30° od vertikale.

14. Predstartni testi — Ko se bom ukvarjal z
nepreizkušenimi modeli ali načini bom, če bo
možno, določil njihove lastnosti s pomočjo pred-
startnih testov. Nepreizkušene modele bom iz¬
streljeval v odsotnosti oseb, ki ne pripadajo
ekipi za izstreljevanje.

Pod izrazom raketno amaterstvo pa pojmu¬
jemo gradnjo in lansiranje večjih raket s
kovinsko konstrukcijo in kovinskim motor¬
jem, ki je napolnjen z gorivom lastne izde¬
lave. Priprava lastnih goriv je lahko zelo
nevarna, posebno če se je lotimo nestro¬
kovno. Mnoge nesreče pri eksplozijah mo¬
torjev in mešanju goriv so jasen dokaz, da
je amaterstvo domena ožjega kroga tehni¬
kov in inženirjev oziroma specializiranih
klubov. Amaterstvo se ravna po mnogo
strožjih varnostnih pravilih.

Nasprotno pa je raketno modelarstvo pri¬
merno najširšemu krogu ljubiteljev tehnike,
tako mladini kot odraslim in predstavlja
priljubljeno vejo modelarstva, s katero se
ukvarjajo modelarji v številnih krožkih, ra-
ketarskih klubih in aeroklubih.

Popolnoma zmotno pa bi bilo mišljenje, da
je raketno modelarstvo začetna stopnja ali
uvod v raketno amaterstvo. Raketno mode¬
larstvo je namreč popolnoma samostojna
panoga, ki se uvršča k ostalim sorodnim

dejavnostim, združenim v Zvezi letalskih or¬
ganizacij Jugoslavije.

Danes je raketno modelarstvo razvito sko¬
raj v vseh evropskih deželah, med katerimi
pa so daleč pred ostalimi ČSSR, Bolgarija,
Poljska, Jugoslavija, Romunija in Sovjetska
zveza, opazen napredek pa lahko zasleduje¬
mo v Veliki Britaniji in Španiji. Drugod po
svetu je raketno modelarstvo izredno moč¬
no zastopano v ZDA, kjer deluje nad 20.000
raketnih modelarjev, omeniti pa velja še
Kanado, Avstralijo in Egipt.

V tem članku se ne nameravam spuščati
v podrobnosti okoli izdelave posameznih
elementov raketnih modelov, pač pa bom
na kratko opisal športno plat raketnega mo¬
delarstva: tekmovalne discipline, športna
pravila in posamezne zanimivosti s tekmo¬
vanj. V prihodnjih številkah Tima pa bom
podal tudi nekaj načrtov z navodili za izde
lavo modelov v vsaki panogi raketnega mo¬
delarstva.

Športni pravilnik FAI predvideva 7 osnovnih ka¬
tegorij:

S-1 rakete za doseganje višine
S-2 rakete za doseganje višine s tovorom
S-3 rakete za trajanje leta s padalom
S-4 raketoplani

S-5 makete za doseganje višine
S-6 rakete za trajanje leta s strimerjem
(trakom)

S-7 makete za točkovanje

Vsaka od teh osnovnih kategorij pa se dalje
deli na podkategorije glede na moč motorjev
(h —■ totalni ali skupni impuls)

Rakete za doseganje višine:

S-1-A 0— 5.00 Ns

S-1-B 5.01—10.00 Ns

S-1-C 10.01—40.00 Ns

S-1-D 40.01—80.00 Ns

Rakete s tovorom za doseganje višine:

S-2-A 0—10.00 Ns

S-2-B 10.01—40.00 Ns

S-2-C 40.01—80.00 Ns

Rakete za trajanje leta s padalom / trakom —
strimerjem:

S-3-A/S-6-A

S-3-B/S-6-B

S-3-C/S-6-C

S-3-D/S-6-D

0— 2.50 Ns
2.51— 5.00 Ns
5.01—10.00 Ns
10.01—20.00 Ns

Raketoplani:

S-4-A

S-4-B

S-4-C

S-4-D

S-4-E

0— 2.50 Ns
2.51— 5.00 Ns
5.01—10.00 Ns

10.01— 40.00 Ns

40.01— 80.00 Ns

202  TIM 5 • 76/77

Zmagoviti model tekmovalcev ARK V. M. Ko-
marov v razredu strimer 5 Ns na 1. republiškem
prvenstvu

Makete za doseganje višine:

S-5-A 0— 2.50 Ns

S-5-B 2.51— 5.00 Ns

S-5-C 5.01—10.00 Ns

S-5-D 10.01—40.00 Ns

S-5-E 40.01—80.00 Ns

Makete za točkovanje:

S-7 0—80.00 Ns

Poleg naštetih disciplin pa obstaja npr. v
ZDA še cela vrsta drugih, ki jih pravilnik
FAI ne predvideva, vseeno pa v mnogočem
pripomorejo k zanimivosti in razširjenosti
raketnega modelarstva. Naj jih naštejem
samo nekaj: Napovedana višina (pred tek¬
movanjem je treba z izračunom predvideti
višino poleta, ki se potem primerja z iz¬
merjeno), uspešnost modela (višina poleta
se matematično deli s skupnim impulsom,
pri čemer je treba doseči čim višji kvo¬
cient), višina poleta z jajcem (jajce, ki se
nahaja v posebnem kontejnerju, mora pri¬
stati nepoškodovano), pristajanje čim bliže
k določeni točki na poligonu in še mnoge
druge.

Navadno pa potekajo tekmovanja v standard¬
nih disciplinah, katerim bom posvetil več
prostora, saj se boste z njimi srečali na
večini tekmovanj, kjer boste lahko preiz¬
kusili svoje znanje in spretnost ter se mor¬
da že pomerili v boju za naslove mestnih,
republiških ali celo državnih prvakov.

Model raketoplana z baldahinom na odmetava¬
nje, v panogi 5 Ns, ki so ga izdelali člani ARK
V. M. Komarov (I. republiško prvenstvo)

Začnimo pri najbolj razširjeni in vsem zna¬
ni disciplini — raketah s padalom. Najno¬
vejši pravilnik predvideva enostopenjske
rakete s 5 Ns motorjem. Dimenzije modela
so točno določene — min. dolžina 500 mm,
premer 25 mm ter max. premer padala
700 mm. V mnogih deželah pa še vedno
prevladuje »stara klasa« do 2,5 Ns. Mode¬
larji se še vedno spominjamo stalnega boja
med dvema tipoma raket, t. i. »minijet«
(0 13,5 mm) in klasičnimi 180 mm modeli.
Vsak tip ima namreč slabe in dobre last¬
nosti, tako da nikoli ni prišlo do prevlade
ene vrste modelov.

V tej panogi izvedejo tekmovalci tri starte
in seštevek vseh časov določi uvrstitev. Tra¬
janje enega leta pa je omejeno in znaša
max. 300 sekund. Tekmovanje pa še zdaleč
ni tako enostavno, kot je videti na prvi
pogled. V slabših vremenskih pogojih je
ponavadi zelo težko doseči maksimum, prav
lahko pa v močnem vetru izgubimo oba
modela, ki ju imamo pravico uporabljati na
tekmovanju, in smo s tem prikrajšani za
tretji start. Treba je pametno izbrati model,
motor in padalo v danih tekmovalnih pogojih.

V Sloveniji so zelo priljubljene rakete s
strimer trakom, ki so po načinu tekmovanja
podobne prejšnjim, s to razliko, da skušamo
v dveh poskusih doseči čim daljši čas po¬
leta rakete s trakom dimenzij 50 X 500 mm.
Za končno uvrstitev šteje boljši rezultat.
Pri raketah s strimerjem naletimo na dva
tipa modelov. Prvi je model z majhnimi sta-

TIM 5 • 76/77 2  03

Izstrelitev makete britanske rakete Bloodhound
v panogi do 80 Ns. Model je izdelal član ARK
V. M. Komarov Rasto Snoj

bilizatorji, ki zaradi manjšega upora doseže
veliko višino poleta, nato pa se relativno
hitreje spušča s strimerjem kot model dru¬
gega tipa, ki mu večji stabilizatorji omogo¬
čajo še dodatno aerodinamično zaviranje.
Ta pa ima slabo lastnost, da leti precej niže
od prvega. Razlaga je pokazala, da imata
oba modela dobre in slabe lastnosti. Kot
pa se v modelarstvu pogosto dogaja, je še
najboljša rešitev doseči kompromis, t.j. od¬
ločiti se za nekakšen vmesni model, ki bo
združeval dobre lastnosti obeh.

Raketoplani so svojevrstni modeli, s kate¬
rimi se raketni modelarji zelo približamo
letalskim, kar ponovno potrjuje prej ome¬
njeno trditev o pripadnosti raketnega mode¬
larstva k letalskim športom. Princip tekmo¬
vanja je identičen tekmovanju z raketami, le
da znaša maksimum pri raketoplanih 180
sekund. Raketoplani nastopajo v najrazlič¬
nejših oblikah: s pogonom spredaj ali zadaj,
z zložljivimi krili, kot Rogallo krila, kot
mala »parazitna« letalca, pritrjena na večje
rakete nosilke, kot posebna oblika t.i. »ra¬
ce«, v zadnjem času pa že kot pravi jadralni
modeli z radijskim vodenjem.

V Evropi prevladuje tip raketoplana s pogo¬
nom spredaj, medtem ko so sovjetski mo¬
delarji bolj nagnjeni k eksperimentiranju z
raketoplani s spremenljivo obliko kril. Ško¬

Avtor članka Jože Čuden z maketo za dosega¬
nje višine Astrobee, na 12. državnem prvenstvu
raketnih modelarjev v Osijeku

da, da se sovjetski raketni modelarji ne
udeležujejo mednarodnih tekmovanj, saj bi
zanesljivo prišlo do zanimivega »srečanja
dveh koncepcij«, ki bi prispevalo k novim
tehničnim rešitvam na obeh straneh. Dotlej
pa lahko samo ugibamo, kateri način daje
boljše rezultate.

Naša pravila v klasi 10.01—40.00 Ns (Orel)
določajo med drugim, da mora 'imeti model
razpon kril vsaj 500 mm. Ta predpis pa že
sam po sebi nakazuje smer, v katero naj
se razvijajo raketoplani. Prevladujoči tip
lahko enostavno imenujemo jadralno letalo
na raketni pogon. Odločitev športne komi¬
sije ni zgolj slučajna, temveč je osnovana
na dejstvu, da smo Jugoslovani s tovrstni¬
mi modeli dosegli že izredne uspehe na
mednarodnih tekmovanjih in sodimo v tej
panogi v sam svetovni vrh. Poleg velikih
sorodnikov pa ostajajo še vedno priljublje¬
ni manjši 5 Ns raketoplani, ki so bili pred¬
hodniki »Orlov«.

Najatraktivnejša panoga pa so vsekakor ma¬
kete do 80 Ns, ki predstavljajo pravo mini
astronavtiko. Makete so namreč verne ko¬
pije pravih raket nosilk vesoljskih ladij ozi¬
roma vojaških raket v zmanjšanem merilu.
Izdelava makete terja izredno natančnost in
potrpežljivost ter dolgotrajno delo, zato pa
so izdelki večkrat prave mojstrovine in je

204  TIM 5 • 76/77

na fotografiji včasih težko ločiti maketo od
pravega Saturna V, Saturna Ib ali Vostoka.
Makete ocenjujejo sodniki, ki so priprav¬
ljeni posebej za ocenjevanje tovrstnih mo¬
delov. Poleg podobnosti s pravo raketo oce¬
nijo natančnost in čistost izdelave, kvalite¬
to površinske obdelave, težavnostno stopnjo
ter mnoge druge podrobnosti. Ta postopek
se imenuje statična ocena izdelka. Seveda
mora maketa tudi leteti in to čimbolj sta¬
bilno ter nepoškodovana pristati s padalom
ali strimerjem. Za polet dodelijo sodniki še
zadnje točke, ki skupaj s statično oceno
dajo končni seštevek točk.

Pri maketah pa lahko merimo tudi višino
poleta. Temu je namenjena posebna panoga
— makete višina 10.01—40.00 Ns. Poleg prej
opisanega načina ocenjevanja maket v tej

MAKETA RAKETE
V-2 (FAO-2)

Matjaž Cvahtal

Kot veste, je to izstrelek s kaj neslavno
zgodovino. Njegov konstruktor Verner von
Braun, ki je danes vodilni strokovnjak za
raketno tehniko v Ameriki, je skonstruiral
to raketo, da bi z njo uničeval zavezniško
zaledje v drugi svetovni vojni. Prve rakete
te vrste so bile izdelane leta 1942. Po uspe¬
šnem poizkusnem lansiranju 3. oktobra
1942 so jih pričeli serijsko izdelovati v
podzemni tovarni pri Nordhausnu.

TEHNIČNI PODATKI:

— skupna dolžina rakete (m) 14,00

— prečnik trupa rakete (m) 1,65

— prečnik, preko stabilizatorjev (m) 3,56

— skupna teža rakete (kg) 12.930

— teža prazne rakete (kg) 4.020

— teža raketnega goriva (kg) 3.820

— teža oksidatorja (kg) 4.900

— teža bojne glave (kg) 1.000

— teža eksploziva v bojni glavi (kg) 750

— pritisk raketnih motorjev (kp) 25.200

— največja brzina (km/h) 5.600

— največja višina leta (km) 160

— največji domet (km) 300

— povprečno trajanje leta v sekundah 425

TIM 5 • 76/77 2  05

disciplini merimo še višino poleta, ki se
prišteje k skupnemu seštevku točk. Makete
za doseganje višine so navadno precej
manjše in prirejene za doseganje velikih
višin. V izbor za izdelavo makete pridejo
predvsem vitke sondažne rakete, ki so pri¬
merne za stopnjevanje ali pa so zelo aero¬
dinamične oblike že kot enostopenjske iz¬
vedenke. Npr. Nike Tomahavvk, Dragon, Me¬
teor 3, Honest John, Astrobee, Black
Brant... Ta disciplina je zastopana pred¬
vsem na večjih tekmovanjih, saj so za na¬
tančno merjenje višine potrebni precizni
teodoliti, ki pa jih večina klubov nima na
voljo. Klasa do 40 Ns omogoča polete tudi
na višine prek 600 m, kjer pa je že težko
slediti manjšim modelom.

Večino teh raket so uporabili za napade na
London. Ker je bila raketa še dokaj nenatan¬
čna, saj je predviden cilj vsaj približno
zadelo le 60 do 70 % izstrelkov, je povzro¬
čila ogromno škodo in veliko žrtev med ci¬
vilnim prebivalstvom, namesto na vojaških
in drugih strateško pomembnih objektih.
Motor rakete je deloval na tekoče gorivo s
tekočim oksidatorjem. Gorivo je bil etilni al¬
kohol pomešan z vodo v razmerju 75 : 25,
oksidator pa je bil tekoči kisik. Dokler so
motorji delovali, so izstrelek lahko vodili s
pomočjo radijskega vodenja, ko pa so le-ti
odpovedali, je letela naprej balistično in nje¬
nega leta ni bilo več mogoče kontrolirati.

1. Bojna glava z eksplozivom

2. Naprave za radio-vodenje (radiotrop)

3. Rezervoar s tekočim raketnim gorivom: etilni
alkohol mešan z vodo v razmerju 75 % :
: 25 %

4. Rezervoar z oksidatorjem, ki je bil tekoči
kisik

5. Turbinske črpalke za dovod goriva v izgo¬
revalno komoro

6. Izgorevalna komora in šoba rakete

Izdelava makete

Poizkusimo napraviti letečo maketo te ra¬
kete. Za izdelavo potrebujemo kot po navadi
malo balse debele 3 mm, kos lipovine in
šeleshamer. Štiri stabilizatorje bomo nare¬
dili iz balse in jih profilno obrusili. Glavo
rakete bomo oblikovali iz lipovine in jo na
koncu še izvotliti, kot je razvidno iz na¬
črta. Trup makete je iz šeleshamra, pobar¬
vali pa ga bomo z rdečo in belo barvo, tako
kot je označeno na skici.

POLARNE

SANI

Matjaž Kaltnekar

Pred vami je načrt polarnih sani, ki so bile
eden mojih prvih modelov. Načrt zato ni
čisto izviren, ima pa garancijo, da je se¬
stavljiv.

Vseeno sem ga malo priredil, da sem mu
lahko vgradil motorček. Ponavadi namreč
konstruktorji raznih modelov napišejo le:
model lahko opremite tudi z motorčkom in
tako bo zanimivejši. Ta model pa ima vse
to že v načrtu in se vam tako ne bo treba
truditi še s prirejanjem. Poudariti moram,
da je model namenjen začetnikom in je te¬
mu primerno enostaven, dopušča pa tudi
malo večje napake pri žaganju.

Sedaj pa si oglejmo material, ki ga potre¬
bujemo za gradnjo. Osnova je vezan les de¬
beline 3 mm. Za okna rabimo nekaj celu¬
loida, za rob pokrova pa 2 mm lipovo ali
smrekovo letev. Če pa model opremimo z
motorčkom, rabimo še kos lipe za pogon¬
ski kolesi, nekaj risalnih žebljičkov in ne¬
kaj 3 mm jeklene žice za os. Če te žice
ne dobite, lahko vzamete tudi os iz kom¬
pleta Mehanotehnike. Na splošno je mo¬
delar marsikdaj odvisen od lastne iznajdlji¬
vosti, ker so trgovine s tem materialom sla¬
bo založene.

Od orodja rabimo žago, po možnosti kakšen
vrtalni strojček in pa drugo orodje, ki je
sestavni del majhne delavnice. Za lepljenje
rabimo Jubinol in pa kakšno lepilo za ko¬
vino, v sili je dober tudi UHU.

Sedaj pa k izdelavi. Najprej izžagamo pod¬
vozje (kos št. 1), potem pa 2 kosa št. 2
in 3 — stranske stene, prednjo steno (kos
št. 4) in zadnjo steno št. 5. Ko izžagamo
še ostale dele kot so: motorni pokrov št.
6, okvir okna št. 7 in pokrov strehe št. 8
ter prednje sani št. 9, se moramo odločiti,
ali bomo naredili sani z motorjem ali brez
njega. V prvem primeru moramo namreč

206  TIM 5 • 76/77

najprej izrezati utore za kolesa in za kos
št. 10, ker drugače ne bomo mogli vstaviti
osi. Poleg tega moramo izžagati iz 3 mm
vezane plošče tudi dvoje koles za prenos
(2X4  kosi) ter pogonski kolesi iz 15 mm
lipovine, v katere zabijemo risalne žebljič¬
ke ali pa polovico britvice. Kaj bomo zabili,
je odvisno od površine; za led zabijte brit¬

vice, za malo mehknejši sneg pa risalne
žebljičke.

Sedaj pa k sestavljanju. Najprej zalepimo
oba kosa št. 10 v utora ob robu podvozja.
Na os zalepimo obe pogonski kolesi in pa
eno kolo za prenos. Nato os vtaknemo v
utore v kosu št. 10. Tam, kjer je mesto za
motorček, izvrtamo luknje in ga pritrdimo.
Na os motorčka prilepimo drugo kolo št.
11 in povežemo oboje z večjimi močnimi
elastikami. Preizkusimo, če se kolesa vrti¬
jo, v nasprotnem primeru je treba povečati
trenje ali pa bolj napeti elastiko.

Sedaj, ko je naprava že dobesedno v po¬
gonu, lahko zlepimo tudi karoserijo. Najprej
zalepimo v pod prednje sani. Nato prilepi¬
mo oba kosa št. 2, 3 in prednjo steno št.
4. Nato prilepimo še zadnjo steno št. 5. če
smo delali natančno, se vse lepo sklada
in lahko nadaljujemo. Kos št. 9 je lahko
bolj površno izrezan, ker bomo itak še vse
pobrusili. Okvir okna vstavimo nazadnje.
Sedaj pride na vrsto streha. Le-ta se mora
dati sneti, da lahko menjamo baterije in
popravljamo občasne okvare. Zato na no¬
tranji del strehe prilepimo letvice tako, da
se bodo tesno prilegale notranjim stenam
sani, da nam ne bo sama odpadala, čez
okna lahko nalepimo celuloid, da bodo ime¬
le sanke lepši videz.

Vložiti moramo še baterijo, ki jo prilepimo
pod pokrov s selotejpom ali pa jo pritrdimo
z gumicami. Med baterijo in motorček vklju¬
čimo še klecno stikalo. Da ne bo treba
vedno odpirati pokrova, ga namestimo na
streho namesto antene.

Tako, končali smo. Zdaj pa brž na sneg,
da ga preizkusite, želim vam veliko uspeha
pri gradnji in vožnji!

Kosovnica

TIM 5 • 76/77 2  07

208  TIM 5 • 76/77

TIM 5 • 76/77 2  09

daljinsko

vodenje

RC

SPREJEMNIK
TIM VIl/l

Jan Lokovšek

Sprejemnik TIM Vil je iz vrst sprejemnikov
z reakcijo. Nudi vam približno enak doseg
kot njegov dražji brat — heterodinski spre¬
jemnik, je pa bolj občutljiv za razne motnje
zaradi slabše ločljivosti. Da bi nekoliko
omilil to nevšečnost, sem se odločil le za
krmiljenje smeri ter vklop in izklop pogon¬
skega motorja. Zato je potrebno prenašati
informacijo le v spremembi modulacijske

frekvence, ki je res zelo malo občutljiva
za motnje.

Vezje je zelo poenostavljeno in primerno
tudi za začetnike, saj ga bodo sestavili in
spravili v pogon z malo truda. V vezju je
uporabljen sam domač material, ki ga lahko
kupite v ljubljanskih trgovinah (Mladi teh¬
nik).

Sprejemnik lahko napajamo s 4,5 V bateri¬
jo, 4,8 V NiCd akumulatorčki ali 6 V.

Opis delovanja

Oglejmo si shemo sprejemnika na sliki 13.
Transistor T1 deluje v tako imenovanem re-
generativnem spoju, ki smo ga dodobra
spoznali v preteklih nekaj letnikih naše re¬
vije. Sprejemno frekvenco določa resonanč¬
ni krog L, C1, medtem ko vodimo signal iz
antene prek kondenzatorja C2. Ta signal
je še zelo šibak, običajno deset ali nekaj de¬
set mikrovoltov (mikro = 1/1000000) (1)! Na
uporu R2 je že na voljo detektirani signal
(2), ki pa je močno pomešan s šumom, ki
ga daje vsak sprejemnik z reakcijo. Ta šum
je celo deset do tridesetkrat večji od že¬
lenega signala! Ker pa je frekvenca šuma
večja od 20 kHz (med 20 in 50 kHz), pre¬
našamo pa signale od 150 do 300 Hz, šum
brez težav izsejemo. Najprej poskrbi zanj
kondenzator C4, nato pa še NF ojačevalnik.
V shemi na sliki 13 sem označil točke, v
katerih opazujemo signal, in sicer s številko
v krogu!

Sl. 13 Shema sprejemnika TIM Vll/I

210  TIM 5 • 76/77

NF ojačevalnik naredimo z domačim inte¬
griranim vezjem 741, ki smo ga dodobra
spoznali v letošnji prvi številki, kjer je bil
uporabljen v elektroniki analognega servo-
mehanizma. Naš ojačevalnik nima samo na¬
loge ojačevati NF signal, ampak mora po¬
skrbeti tudi za to, da ne ojačuje reakcijskega
šuma, poleg tega pa mora električne im¬
pulze še oblikovati. Med prenosom in v
prisotnosti motenj se le-ti lahko zelo popa¬
čijo, za proženje naslednje stopnje pa po¬
trebujemo ostre pravokotne impulze. Ob
zelo hudih motnjah se lahko razmerje im¬
pulzov zelo spremeni, medtem ko ostane
frekvenca praktično nespremenjena. To je
tudi glavni razlog, zakaj sem se odločil za
frekvenco kot nosilko povelja.

Da lahko integrirano vezje 741 opravi vse
te naloge, moramo poskrbeti za ustrezno
zunanje vezje. Sestavljajo ga upora R3 in
R4 ter kondenzatorja C5 in C7. Frekvenčni
potek ojačanja celotnega NF ojačevalnika
sem narisal na sliki 14.

1 10 50 100 500 1000 10 000 I [ H zl

Sl. 14 Frekvenčni potek ojačanja NF ojačeval¬
nika

Vidimo, da bodo najbolj ojačani signali
frekvenc med 150 in 300 Hz. Za ilustracijo
sem narisal še krivuljo za večjo vrednost
kondenzatorja C5, ko so višje frekvence še
bolj zadušene.

NF signal vodimo prek kondenzatorja C8 v
naslednjo stopnjo, dostopen pa je tudi na
zunanjem priključku, in sicer prek upora

R5. NF izhod je zaželen zaradi uglaševanja
sprejemnika kakor tudi zaradi kontrole, če
že kdo oddaja na naši frekvenci, in seveda
še za kontrolo ostalih morebitnih motenj.

Sledi vezje, ki pretvori spremembo frekven¬
ce v spremembo krmilne napetosti, ki jo
potrebuje analogni servomehanizem. »Srce«
te stopnje je monostabilni multivibrator, ki
ga tvorita transistorja T2 in T3 s pripadajo¬
čim vezjem. Multivibrator prožimo z impul¬
zi, ki jih moramo prej še nekoliko »prede¬
lati«. NF signal (3) najprej »diferenciramo«
s pomočjo upora R6 in kondenzatorja C8.
Diferenciran signal (4J še usmerimo s po¬
močjo diode Di1 in že imamo signal za
proženje. Na izhodu multivibratorja (5) ima¬
mo že lepe pravokotne impulze. Te »zgladi¬
mo« s pomočjo upora R11 in kondenzatorja
C11 in že imamo krmilno napetost (6), ki
jo potrebujemo! Da bi to bolje razumeli,
sem narisal sliko 15. Na njej so narisani vsi
signali, in sicer za primer povelja levo, na¬
ravnost in desno. Narisani so v merilu, tako
kot sem jih izmeril na zaslonu osciloskopa.
Številke (napetost, tok) veljajo za napajanje
s 4,8 V.

Proučiti moramo le še zadnjo stopnjo. Ta
vključi rele, in to v primeru, ko ni signala,
in obenem vrne servomehanizem v nevtral¬
no lego. Poglejmo, kako ta reč deluje in si
vzemimo za pomoč sliko 16.

Kondenzator C10 se neprestano prazni prek
diode Di2, in to vsak trenutek, ko je nape¬
tost (5) nič. Napetost na kondenzatorju je
narisana na (7). Zato transistor T4 ne pre¬
vaja in čez rele ne teče tok. Ko signala ni,
gre napetost (5) proti napajalni. Kondenza¬
tor C10 se prek upora nabije tako, da začne
transistor T4 prevajati. Le-ta požene tok
skozi rele, ki pritegne kotvo. Ker je takrat
napetost na kolektorju transistorja T3 enaka
napajalni, na T4 pa nič, je krmilna napetost
takšna, kot jo določa uporovni delilnik R9,
R11, R12 in dioda Di3. Vrednosti le-teh so
tako izračunane, da je krmilna napetost ta¬
krat enaka polovici napajalne, kar ustreza
legi »nevtralno«. Rele lahko poganja kak
enokanalni impulzni servomehanizem, lahko
pa kar direktno vključuje in izključuje po¬
gonski elektromotor. Paziti moramo le na

TIM 5 • 76/77 211

V[fjV3

10

5

čas

V [Vi

4

3

2

1

0

V[V]

5
4
3

2  —
1

0

VLV]

2

1

0

-2

'iiiniliiiiniiiiiiiiniiiniiiniiiii!

čas

cas

vtvU

r- i

čas

čas

T'

V[V]

4
3
2
1
0

SI. 15 Slike signalov za posamezne primere po¬
velj v označenih merilnih točkah

to, da uporabimo mirovni (ne delovni!) kon¬
takt releja. Kljub vsemu vežemo v tokokrog
pogonskega motorja še stikalo, predvsem
pa pazimo na to, da bodo kontakti releja
prenesli tako močan tok, kot ga zahteva
elektromotor.

Izbira materiala

Kot sem dejal že v uvodu, je možno ves
material kupiti v naših (ljubljanskih) trgovi¬
nah. Transistor T1 je lahko BF 224, BF 225,
BF 198, BF 311 itd. Naprodaj so pri Iskri,
Mladem tehniku itd. T2, T3 in T4 so lahko
katerikoli NPN transistorji BC serije, npr.

212 TIM 5 • 76/77

5

UIV]

utvi

o,a
0,6
o,A
0,2
O

utv]

ItmA]

20

15

10

5

0

cas

Sl. 16 Slika impulzov zadnje stopnje

BC 108 itd. Integrirano vezje 741 je proiz¬
vod zagrebške tovarne RIZ kot 1L741, dobite
pa ga pri Mladem tehniku.

Kondenzatorji so razen C9 vsi nezahtevni.
Sam sem uporabil Iskrine miniaturne kera¬
mične kondenzatorje in prav tako tudi elek¬
trolitske. Iskra izdeluje čudovite majhne
elektrolitske kondenzatorje, le v trgovini jih
žal ni vedno dobiti. C9 naj bo po možnosti
stirofleksni, nikakor pa ne keramični. Iskrin
z oznako 0,033 gF/M je dovolj dober.

Upori so moči 1/8 W, prav tako izdelek
iskre (Šentjernej). Tuljavo in dušilko nare¬
dimo sami, za priključevanje pa izkoristimo
pet-polni gramofonski priključek.

Kako močan bo rele, je odvisno od tega,
kako ga bomo uporabili. Za pogon servome-

hanizmov vzamemo miniaturne izvedbe,
medtem ko rabimo za vklop močnejše. Pri
napajanju s 4,8 V (6 V) mora rele pritegniti
pri 4 V napetosti (4,5 V), pri tem pa naj ne
troši večjega toka od 30 do 40 mA. Tipične
upornosti takšnih relejev so od 150 do
500 Ohmov.

Sl. 17 Slika ploščice tiskanega vezja sprejemni¬
ka TIM Vll/I v merilu 1 : 1

TIM 5 • 76/77 2 1 3

Gradnja

Na ploščici tiskanega vezja je predviden
tudi prostor za del 5-polnega gramofonskega
vtikača. Vtikač razderemo in uporabimo le
tisti del iz izolacijskega materiala s kontak¬
ti. Tako bo ostala le ena žica-antena, med¬
tem ko so priključki za napajanje, slušalko,

rele in krmilno napetost izvedeni prek ome¬
njenega gramofonskega priključka.

Ploščica tiskanega vezja meri 30 X 50 mili¬
metrov. V merilu 1 : 1 jo prikazuje slika 17.
Sponke sem oštevilčil na povečani sliki
ploščice na sliki 18.

Naredimo tabelo in v njej označimo vezavo
elementov, vrednosti in kje je bil kupljen!

* Glej tekst!

214  TIM 5 • 76/77

S!. 18 Slika ploščice tiskanega vezja z oštevil¬
čenimi sponkami

Vsi elementi, z izjemo kondenzatorja C12,
dušilke D in diode Di2, so montirani v po¬
končni legi.

Začnimo z navijanjem tuljave L. Na tuljavnik
premera 4 do 5 mm (z VF jedrom!) navi¬
jemo 14,5 ovoja bakrene lakirane žice pre¬
mera 0,3 do 0,4 mm. Navijamo navoj ob na¬
voju. Dušilka je prav taka, kot smo jo že
večkrat opisali. 2,7 m bakrene lakirane žice
premera 0,05 do 0,1 mm navijamo na upor
1/8 W (R 33 KOhm).

V izdelano ploščico najprej montiramo pri¬
ključek — 5-polni del gramofonskega vtika¬
ča. Sledi tuljava L, dušilka D in vsi upori.
Nato prispajkamo kondenzatorje, diode,
transistorje in na koncu še integrirano vez¬
je. Ne pozabimo na anteno. Zanjo uporabi¬
mo mehko PVC žico dolžine približno 70 cm.
Gotov sprejemnik izgleda približno tako, kot
sem ga narisal na sliki 19.

Rahlo črtkano so narisane tudi bakrene po¬
vezave na spodnjem delu ploščice, tako da
si lahko celotno vezavo sprejemnika tudi
predstavljamo.

Sl. 19 Slika sprejemnika TIM Vll/I, pogled s
strani elementov

Naj še enkrat poudarim, da sem v tej izved¬
bi uporabil Iskrin miniaturni material, če
so vaši elementi večji, si morate načrt
ploščice tiskanega vezja malo popraviti, kar
pa vam seveda ne bo delalo težav.

Uglaševanje

Potrebujemo delujoč oddajnik, sprejemnik
univerzalni merilni instrument in slušalko.
Najprej izmerimo porabo sprejemnika. Ta je
približno 5 mA (ko rele ni priključen). Pri¬
ključimo slušalko, vključimo oddajnik in po¬
slušamo. Zavrtimo VF jedro v tuljavi L.
Kmalu zaslišimo ton in poiščemo takšno
lego VF jedra, da je ta ton najmočnejši in
najčistejši. Zdaj izmerimo krmilno napetost.
Naj vas opozorim, da mora imeti V-meter
vsaj 20 KOhm/Volt, če hočemo, da bo meri¬
tev dovolj točna! Pri 6 (4,8) V napajanju se
krmilna napetost giblje od 2 do 4(1,8 do
3,2) V, tj. 3 ± 1 V (2,4 ± 0,8 V), ko premikamo
krmilno ročico v oddajniku.

TIM 5 • 76/77 215

Priključimo rele. Ko je oddajnik vključen,
rele ne »drži«. Pritisnimo tipko (v oddajni¬
ku). Kotvo releja pritegne, obenem pa gre
tudi krmilna napetost na vrednost polovične
napajalne napetosti, kar ustreza nevtralni
legi.

Tak je potek uglaševanja, če gre vse v redu,
zdaj pa poglejmo, kaj vse nam lahko nagaja.
Predpostavim, da ste odpravili napake, kot
so kratki stiki, zamenjave sponk ipd. Potem
je edini resnejši problem lahko le ta, da
transistor T1 ne »mara« delovati. V tem pri¬
meru poskusimo povečati vrednost upora
R2 za kak kOhm ali dva, posebno še, če
napajamo sprejemnik z malo višjo napetost¬
jo.

Ostale nevšečnosti so bolj ali manj nepo¬
membne, se jih pa lahko lotite, če vas mo¬
tijo. Poglejmo, katere so te!

Včasih se zgodi, da težje dosežemo nevtral¬
ni položaj krmilne napetosti oziroma mora¬
mo dati »trimanje« čisto do konca. Pomaga
sprememba upora R7.

Včasih servomehanizem ne gre čisto v nev¬
tralni položaj, ko pritisnemo tipko v oddaj¬
niku. V tem primeru rahlo spremenimo
vrednost upora R12.

Zakaj je tako? Če ste kupili upor npr.
10kOhm±20%, ima le-ta lahko katerokoli
vrednost med 8 in 12kOhm! Zato je za
kritične vrednosti uporov (R7, R11, R12)
boljše vzeti takšne z manjšimi tolerancami
(10 % ali še bolje 5 %). Ni pa seveda nič
hudega, če se s sprejemnikom ukvarjate
malo več časa, saj se ob tem tudi učite. Naj
vseeno še enkrat ponovim, katere napake
pri gradnji najraje zagrešite. Sodeč po izdel¬
kih, ki sem jih videl doslej, so najpogostej¬
še napake zamenjava sponk, diod in elek¬
trolitskih kondenzatorjev ter slabo navijanje
VF tuljav. Zato temu posvetite malo več
pozornosti in sprejemnik vam ne bo delal
težav.

Za konec poglejmo še tehnične podatke:

Sprejemnik TIM Vll/I

Tip

Občutljivost
Ločljivost (—6 dB)
Frekvenca
Napajanje

Rele

sprejemnik z reakcijo
(regenerativni)

10 do 15 pV
± 200 KHz
pas 27,12 MHz
4,5 do 6,5 V,
poraba ca. 5 do 7 mV
150 do 500 Ohm

radio

amaterji

TRANSISTORSKI

SPREJEMNIK

Vukadin Ivkovič

Sprejemnik, ki ga bom tule opisal, je bil
zgrajen na nekaj republiških in zveznih tek¬
movanjih mladih radioamaterjev in je po
mnenju žirij pokazal zelo dobre rezultate.
Kompletna shema sprejemnika je prikazana
na sliki 1. Kot vidimo, je to refleksni spre¬
jemnik s tremi tranzistorji. Poglejmo, kako
sprejemnik deluje.

Signal iz antene (A) prihaja v antensko na-
vitje L 3 , ki je obenem z osoilatorskim kro¬
gom CtLt  in tuljavo L 2  navito na feritnem
jedru. S kondenzatorjem C, izbiramo po¬
stajo, ki jo želimo sprejemati, to je, spre¬
minjamo resonančno frekvenco oscilator-
skega kroga. Signal izbrane postaje se po¬
tem prenaša induktivno na tuljavo L 2  ozi¬
roma na bazo prvega tranzistorja. Transistor
T, dela kot Visokofrekvenčni ojačevalec. Za
T| uporabimo transistor AF 261, polarizacija
baze pa je izvedena s pomočjo upora R,
(680 kQ).

V točko B prihaja ojačan signal visoke frek¬
vence. Zveza, na kateri se nahajajo kon¬
denzator C 3 , dioda D in kondenzator C 2 ,
nudi manjši odpor visoki frekvenci kot pa
zveza, na kateri so R 2 , C 5  in C 4 , zato oja¬
čani signal prihaja na diodo D (AA110).
Na diodi se izvrši detekcija, se pravi, sig¬
nal modulirajoče frekvence (nizkofrekvenč¬
ni signal) se oddvoji od signala nosilne
frekvence.

Nizkofrekvenčni signal se filtrira na konden¬
zatorju C 2  (47 nF — nanofaradov), gre skozi
tuljavo L 2  ,in pride do transistorja T,, ki
dela kot nizkofrekvenčni ojačevalec. Tako

216  TIM 5 • 76/77

Slika 2: Ploščica s tiskanim vezjem in razpo¬
redom elementov

TIM 5 • 76/77 217

dobljeni nizkofrekvenčni signal vodimo prek
upora R 2 , kondenzatorja C 5 , potenciometra P
in kondenzatorja C 6  na bazo drugega tran-
sistorja, ki dela kot nizkofrekventni ojače¬
valec.

S pomočjo kondenzatorja C 4  (47 nF) se iz¬
vrši nadaljnje filtriranje visokofrekventne
komponente, z uporom R 6  pa polarizacija
baze. Ojačam signal vodimo prek delovnega
upora R 5  prek kondenzatorja, C 6  (50 pF)
na poslednjo stopnjo na transistor AC 550.
V kolektorskem krogu dela T 3  se nahaja
zvočnik z impedanco 100 Ohmov.

Baza zadnjega transistorja je polarizirana
z uporom R 7 .

Napravo napaja 9 V baterija, katere pozi¬
tivni pol je prek stikala spojen z maso.
Uporabljeni so transistorji tipa PNP. Vzpo¬
redno z baterijo je vezan kondenzator
(100 ju,F), s njegovo pomočjo zmanjšamo
vpliv izrabljenosti baterije na delo sprejem¬
nika. S pomočjo kondenzatorja C 7 , upora R 4
in upora R 3 , ki se nahajajo v napajalnem
krogu, izvajamo separacijo, tako da je vpliv
kroga T, na krog T 2  in obratno znižan na
najmanjšo možno mero.

Tiskano vezje tega sprejemnika kaže slika
2. Na sliki oz. vezju je podan razpored delov.

Slika 3 kaže sprednjo ploščo sprejemnika
z razporedom delov. Vidimo, da se na spred¬
nji plošči nahaja feritna antena. Na feritnem
jedru so navite vse tri tuljave (tuljava L 2
je navita prek tuljave L 4 ). Tu so nameščeni
še povratni kondenzator, potenciometer in
zvočnik. Dele za ta sprejemnik, če jih se¬
veda ne boste našli v naših trgovinah, lah¬
ko naročite pri radioklubu »Nikola Tesla«,
ki ima svoj sedež v Beogradu, Timočka 18.
To je približno isti material, ki smo ga
uporabljali, ko smo gradili naprave iz RK
kompleta, ki jih izdeluje omenjeni klub.

REGULATOR ZA
MALE ŽELEZNICE

Božo Ropret

Z regulatorjem, ki je opisan v spodnjem se¬
stavku, lahko vlaku na maketi zvezno spre¬
minjamo hitrost, poleg tega pa imamo še
možnost avtomatskega speljevanja in ustav¬
ljanja. S tem dosežemo postopno, nesunko-
vito speljevanje oziroma ustavljanje vlaka.
Vezje je sestavljeno iz integratorja (RC
člen), transistorskega ojačevalnika ter to¬
kovne varovalke. Integrator je sestavljen iz
potenciometrov P, in P 2  ter kondenzatorja
C2. Ko je preklopnik S1 v zgornjem polo¬
žaju, se kondenzator polni prek potencio¬
metra P,. Hitrost polnjenja je odvisna od
upornosti potenciometra P^ ki jo lahko zvez¬
no spreminjamo. Ko pa preklopimo preklop¬
nik S, v spodnji položaj, se kondenzator
prazni prek potenciometra P 2 . Čas praz¬
njenja je odvisen od upornosti potenciome¬
tra P 2 .

Naslednja stopnja je transistorski ojačeval¬
nik v vezavi s skupnim kolektorjem. S tre¬
mi transistorji v tej vezavi dosežemo zelo
veliko tokovno ojačanje in vhodno upornost,
napetostno ojačanje pa je približno enako
ena. Na bremenu s tem ojačevalnikom do¬
sežemo enako napetost, kot je na konden¬
zatorju, ne da bi s priključitvijo vplivali na
kondenzatorjevo napetost. Izhodna napetost
se nam spreminja prav tako, kot se polni
oziroma prazni kondenzator. Ker je hitrost
vlaka premosorazmerna izhodni napetosti,
dobimo postopno povečevanje oziroma
zmanjševanje hitrosti!

218  TIM 5 • 76/77

Tokovno varovalko nam tvori transistor T 4
skupaj z uporoma R 3  in R 4 . Ko padec na¬
petosti na uporu R 4  doseže približno 0,7V,
se transistor T 4  odpre in omeji izhodni
tok. To se zgori pri toku približno enega
ampera.

S potenciometrom P 3  nastavljamo maksi¬
malno napetost, do katere se nam povzpne
izhodna napetost. S tem potenciometrom
lahko zvezno spreminjamo hitrost.
Transistor T 3  je močnostno precej obreme¬
njen, zato ga moramo obvezno hladiti. Pri¬
trditi ga moramo na hladilno ploščo (Al-plo-
čevine) površine vsaj (1 dm 2 ) enega kva¬
dratnega decimetra.

Uporaba regulatorja

Ko preklopimo S, v zgornji položaj, vlak
začne pospeševati. Maksimalno hitrost do¬
seže po določenem času, ki ga nastavimo
s potenciometrom P v  S potenciometrom P 3
lahko hitrost vlaka zvezno spreminjamo. Ko

SEZNAM ELEMENTOV

damo St  spet v spodnji položaj, se vlak
postopoma ustavi, čas ustavljanja nasta¬
vimo s potenciometrom P 2 . Stikalo S 2  služi
za spremembo smeri vožnje. Preklapljamo
ga le takrat, ko vlak stoji.

SREČNO 1977!

vam želi uredništvo Tima

TIM 5 • 76/77 219

V tej številki objavljamo dva prispevka sku¬
paj z oceno našega sodelavca: Prvi je

LIGHT SHOW

zamisel Draga Vouka iz Maribora. Takole
pravi: »Pošiljam vam načrt preprostega
light showa, ki sem ga naredil po načrtu,
objavljenem v Tehničkih novinah. Prepričan
sem, da bo tisti, ki ga bo sestavil, zadovo¬
ljen z njim, ker ni drag in je primeren tudi
za manjše disco klube, pa čeprav ne dela
po taktu glasbe. Vrednosti elementov so
označene na shemi. Kondenzator pa je lah¬
ko tudi kakšne druge vrednosti.«

Poglejmo, kakšen je vezalni načrt:

stikalo 40 W

Prav gotovo vas zanima, kako naprava de¬
luje. Za to je pravzaprav kriv starter. Ta je
sestavljen tako, kot smo to narisali na
sliki 2.

Slika 2. Slika starterja — sestava

bimetal

V stekleni bučki je žlahtni plin pod nizkim
tlakom. Poleg tega imamo še dve elektrodi,
tako da bi to bila navadna tlivka, če bi ne
bilo bimetala. Poglejmo, kaj se zgodi, ko
vključimo stikalo.

Obe žarnici zasvetita s polovično močjo, ker
sta vezani zaporedno (na vsaki je 110 V).
Zasveti pa tudi starter. Zaradi tega se bime¬
tal segreje, raztegne in naredi kratek stik
med priključki. Zato žarnica (Ž2) in seveda
tudi starter ugasneta, žarnica Ž1 pa zagori
s polno močjo. Ker plin v starterju ne sveti
več, se bimetal ohladi in sprosti priključni
sponki starterja. Cel cikel se tako nepre¬
stano ponavlja.

Drugemu prispevku dajmo naslov

UTRIPALIMIK

Poslal nam ga je Borut Jarc iz Ljubljane. S
tem svojim sestavkom se je spustil na pod¬
ročje logike. Poglejmo, kaj pravi: »Pošiljam
vam shemo utripalnika oziroma luči, ki se
premika v krogu. Shemo sem razvil le teo¬
retično, potem ko sem na sejmu elektronike
videl podobno reč. Kot je razvidno iz sheme,
gre za to, da t časa dolgo gori ena žarnica,
nato t časa druga in tako naprej. Ker se to
dogaja v krogu, se zdi, kot da luč nepre¬
trgoma kroži (seveda le v primeru, če
je t dovolj kratek). Osnova sta dva multi-
vibratorja s frekvenco F in 2F. Z IN vrati in
inverterji se ta reč filtrira, tako da dobimo
na IN vratih pod številko 3 impulz t v  na
IN vratih pod št. 5 t 2 , na IN vratih pod št. 6
t 3 , in na IN vratih št. 9  f 4 . Te impulze potem
ojačimo in jih pošljemo na žarnice. Če bi
uporabili le štiri žarnice, potem stvar ne bi
bila zanimiva. Zato vzamemo še en tak si-

220  TIM 5 • 76/77

stem s frekvencama F/2 in F/4, vežemo pa
jih podobno kot prejšnje (lahko tudi prek
releja) na drugi kontakt žarnic in sicer v
skupinah po štiri. Tako dobimo krog. Najprej
je rele vključen in teče tok skozi I. a kon¬
takte. Na kontakte L, II., III., IV. pa pripeljemo
napetost iz prvega sistema. Tako najprej go¬
re ena za drugo žarnice pod A, nato se kon¬
takt z La prekine, istočasno se vklopi II. a
in proces se ponovi pri B žarnicah, nato pa
pri C, D in spet pri A. Mislim, da sem pra¬
vilno razmišljal, vas pa prosim za oceno.«
Ugotavljamo, da je teoretična zasnova pra¬
vilna. Vendar pa moramo Boruta opozoriti,
da bi naletel na težave pri praktični izvedbi.
Zakaj? Astabilna multivibratorja bi nikoli ne

Inverter Vrata IN (AND)

0 1 0

1 I I

Slika 2. Simbola in tabeli logičnih stanj inver-
terja in dvovodnih IN (AND) vrat

tekla tako lepo, kot je to narisano na sliki,
ampak bi eden prav gotovo prehiteval ali
zaostajal. Seveda se da odpomoči tudi temu,
rešitev pa niti ni komplicirana. S pomočjo


* u

’ nj u—u

Slika 3. Časovni potek (diagram)

TIM 5 • 76/77 221

bistabilnih multivibratorjev si naredimo de- logična vezja niso preobremenjena (pre-
iilnik frekvence in problem je rešen. To smo močne žarnice). Borut bi rad oznako za IN
narisali na sliki 5. vrata. Ta je SN 7408.

Seveda pa je potrebno paziti še na to, da

F: 2

Uredništvo

Slika 5. Časovna baza z deljenjem frekvence
F;4 F :  8

2a

la

2a

la

222  TIM 5 • 76/77

izumiteljski

kotiček

PASTEUR IN
PASTERIZACIJA

Marko Drenovec

»Katja mi je iz ročke nalila dišeče kave,
vendar ne čisto do roba, kajti Viki si je
vedno še dotočili malo mleka iz tetra¬
paka...« Ta stavek bi bil lahko iz sodob¬
nega romana ali pa iz čisto navadnega
vsakdanjika. Za nas pa je pomembno tisto
mleko iz tetrapaka. Z njim se srečujemo
vsak dan. Pa tudi kdaj pomislimo, kakšna
je razlika med mlekom, ki ga dobimo pri
kmetu, in med tistim, ki ga kupimo v trgo¬
vini? Enkrat si podrobneje oglejmo emba¬
lažo in preberimo, kaj piše na njej. Med
drugim tudi to, da je mleko sterilizirano po
kratkem postopku. Zakaj je to potrebno in
od kdaj ta postopek poznamo? če smo
nekoliko manj natančni, lahko zamenjamo
izraza »sterilizirano mleko« in »pasterizi¬
rano mleko«. In tako smo že pri izrazu, ki
je nastal po priimku pomembnega fran¬
coskega raziskovalca Louisa Pasteurja, ži¬
vel je v prejšnjem stoletju (1822—1895) in
bil po poklicu kemik. V začetku se je ukvar¬
jal z mineralogijo (vedo o kamninah in rud¬
ninah) in bil že na tem področju zelo us¬
pešen.

Življenjska pot pa ga je zanesla med kmete
in vinogradnike na francosko-nemški meji.
Tam se je nenehno srečeval s problemom
alkoholnega vrenja. Alkoholno vrenje in
fermentacija mlečne kisline sta koristna
procesa, če pa potekata nekontrolirano, se
kaj rado zgodi, da vino cikne, mleko pa se
skisa. Pasteurja je najprej zanimalo, kaj
povzroča vrenje. Izvedel je veliko število
dobro premišljenih poizkusov in kmalu ugo¬
tovil, da so v zraku, ki nas obdaja, nepre¬
stano prisotni mikroorganizmi, ki povzročajo
vrenje. Če teh organizmov ne bi bilo, ta
vrsta presnove ne bi mogla poteči. Ko je
tako dokazal obstoj teh mikroorganizmov,
je obenem tudi dokazal, da ti škodljivci ne
nastajajo sami od sebe, na primer iz prahu.

To teorijo so dotlej pojasnjevali takole: vsi
vemo, da se rana okuži, če vanjo zaide
prah. Torej, so sklepali, so kužne klice na¬
stale iz prahu. Pasteur je to neznanstveno
gledanje ovrgel j in nadaljnji razvoj znanosti
ga je v tem še podprl. Naj omenimo, da
je Pasteur odkril tudi koristne učinke cep¬
ljenja iin postavil osnove imunologije.

Kot že rečeno, zaradi fermentacije nekatera
živila v svežem stanju hitro propadejo, zato
jih ne moremo dolgo časa hraniti. Značilen,
pa čeprav ne edini primer je mleko. To se
kaj rado skisa, če ga predolgo hranimo na
običajni temperaturi.

S proučevanjem odpornosti različnih mikro¬
bov je Pasteur prišel do zaključka, da bi
lahko nekatere mikroorganizme »onemogo¬
čil«, če bi mleko nekaj časa ogreval na
primemo temperaturo. Uspeh tega postop¬
ka pa je lahko le delen, ker tako uničimo
le tiste organizme, ki se ne obdajo z va¬
rovalnim ovojem in se tako zaščitijo tudi
pred neugodnimi pogoji. Pasteur je pričel
izvajati ta postopek v šestdesetih letih prej¬
šnjega stoletja. Ugotovil je, da zadošča za
uničenje mikroorganizmov ogretje za nekaj
minut na 57,2° C, ali pa na 71,7° C za nekaj
sekund.

Pasterizirati je mogoče poleg tekočih tudi
trdna živila. Tudi teh je vse več na tržišču.
Za ta odkritja je dobil Pasteur vrsto priz¬
nanj, ki ga uvrščajo v vrh svetovnih znan¬
stvenikov in izumiteljev. Seveda pa je na¬
letel tudi na nasprotnike. Ti trdijo, da se
pri pasterizaciji zmanjša količina vitaminov
B, in C in da naraste kislost. Pri ogrevanju

TIM 5 • 76/77 2  23

CEV ZA ČRNILO

BATERIJA

BATERIJA

'.DOVOD ZA
ČRNILO ODPRTO

ČRNILA

ZAPRTO

ODPRT

sX)VOD ZA
BRISALEC
ZAPRT
ZASLONKA ZAPORA

izpadajo tudi prepotrebni proteini in enci¬
mi. Zato nekateri ta postopek odklanjajo in
zahtevajo večjo skrb za odpravo bolezni
krav in večjo pozornost pri delu z mlekom.
Mnogo tega je sicer res, vendar je prvotni
postopek pasterizacije za ohranitev kakovo¬
sti mleka in drugih živil in za uničenje pa¬
togenih klic še vedno neprecenljivega po¬
mena.

Pojem pasterizacija se je danes razširil še
na postopke, pri katerih živila globoko
zmrznemo in tako po drugi poti onemogoči¬
mo razvoj in rast mikroorganizmov.

ŽIČKA PO KATERI SE
PREVAJA ELEKTRIKA

Slika 1

Miran Černe, ki je tudi Ljubljančan, pred¬
laga nalivno pero na baterije. Čeprav bi
se to mogoče izkazalo za nekoliko neprak¬
tično, si ga vseeno oglejmo.

Načrt je dovolj jasen, tako da se iz njega
da razbrati delovanje nalivnika, zato opišimo
le polnjenje: konico pomočimo v črnilo, ki
potuje po svoji cevi v rezervoar. Isto velja
za brisalec črnila. Preden pa pričnemo s
pisanjem ali brisanjem, moramo zamenjati
pola na bateriji, da bo črpalka delovala v
obratni smeri.

Marjan Seljak iz Ljubljane si je naredil
preprosto glasbilo iz tulcev za naboje.

Še bolj napredna pa je pasterizacija s krat¬
kotrajnim obsevanjem živil z beta in gama
žarki. To pa je že druga zgodba.

NAŠ RAZGOVOR

Nabralo se je nekaj vaše pošte, tako da
lahko spet malo poklepetamo ob vaših do¬
mislicah. Dve pismi govorita še o nalivnih
peresih, ostala pa že o piščalih. Na kratko
se bomo zadržali pri pismu Gorazda Kiklja
iz Ljubljane, ki nam je poslal predlog za
nalivno pero. Napisal nam je dolgo pismo
z dobrim komentarjem, poleg tega pa je na¬
risal tudi shemo, ki pa je žal tako pomanj¬
kljiva, da je brez korektur ne bi mogli ob¬
javiti. Pomagajmo si torej še z besedami.
To je na pogled običajno pero, ki ga polni¬
mo z mehurjem. Ta mehur pa lahko po po¬
trebi snamemo in nadomestimo z običaj¬
nim črnilnim vložkom. V tem primeru so
nekateri deli peresa na mehur odveč; zlo¬
žimo jih v zadnji del peresnika (držala).

Takole piše: »V bližini naše soseske je
vojaški odpad, kjer večkrat kupujemo raz¬
ne torbe in čutare, dobe pa se tudi prazni
tulci različnih velikosti. Nekoč mi je že
oče pokazal, kako se da piskati na tak pra¬
zen tulec. Ko sem bil spet na odpadu, sem
nabral nekaj tulcev različnih velikosti in
še dva okvirja zanje. Tulce sem po velikosti
nataknil na okvir in tako dobil preprosto
glasbilo. Nanj sem igral tako, da sem pihal
na odprtino tulcev z vrha.«

Tokrat so vsi naši dopisniki iz Ljubljane.
Bojan Pajk je šiškar. Poslal nam je načrte
za dvoje orgel.

224  TIM 5 • 76/77

Oglejmo si najprej preprostejšo izvedbo:

»Meh potiska zrak po cevi do piščali. Ko
pritisnemo na tipko, se ta nasloni na pod¬
porno os in dvigne- zaporo. Tako pripelje¬
mo zrak do zaželene piščali.«

Na sliki 4 je predstavljen bolj moderen tip
orgel, pri katerih odpiramo zračne zapore
z elektromagnetom. Bojan predlaga, da bi
namesto običajnih piščali uporabili kar ste¬
klenice, v katere bi nalili različne količine
vode in tako dosegli različne tone. Zrak
bi dovajali po cevi, ki bi jo spustili skozi
grlo steklenice tik nad gladino. S tem pa
Bojan še ni izčrpal svojih domisilc v zvezi
z orglami.

Avtor zamisli trdi, da je ta izvedba precej
drugačna kot pri klasičnih orglah. Deluje
namreč s pomočjo oscilatorja in zvočnika.
Višino tona spreminjamo s pomočjo kon¬
denzatorja v oscilatorju. Načrt oscilatorja
je bil pred časom v Timu že objavljen, kljub
temu pa ga še enkrat objavljamo.

K) nF

Slika 6

Nagradimo zopet najbolj prizadevnega. To
pot se je najbolj izkazal

Bojan Pajk,

Derčeva 17
61000 Ljubljana

Njegovo pismo, lepo napisano in s števil¬
nimi enostavnimi pa dobro razvidnimi risba¬
mi, smo z veseljem prebrali in pregledali.
Ko bi bili vsi dopisniki tako marljivi, bi
bilo naše delo dosti lažje in uspešnejše,
saj bi vas dosti lažje seznanjali z zamislimi
in izumi vaših sovrstnikov.

T!M 5 • 76/77 225

TIMOVA NALOGA

male

železnice

Tokrat smo bili nekoliko v zadregi pri za¬
stavljanju naloge, saj je zelo težko zastaviti
reševanje problema, ki bi bil v neposredni
zvezi s pasterizacijo. Zato smo se odločili,
da vam zastavimo nalogo, ki je obravnavani
temi zelo blizu.

Onesnaženost okolja je vedno bolj pereča,
še posebno veliko škodo trpe zaloge zdrave
vode, ki je za naš obstoj neobhodno potreb¬
na. človek si je skozi različna zgodovinska
obdobja na razne načine zagotavljal čisto in
zdravo pitno vodo. Eden od osnovnih nači¬
nov je zbiranje vode (talne in deževnice) v
vodnjakih; ta način je v rabi še danes
povsod tam, kjer ni urejenega vodovoda.
Od izvedbe zbiralne naprave je odvisna upo¬
rabnost vode, tako na primer nikakor ni
dovolj, da skopljemo v zemljo navadno ja¬
mo in pustimo, da se v njej nateče zadost¬
na količina vode. Tudi gradnja vodnjakov in
drugih zbiralnih naprav pozna določene za¬
konitosti.

Napišite in narišite nam, kako bi vi zgradili
vodnjak in kaj bi storili v primeru, ko je
voda, ki jo nameravamo zajeti, že uporab¬
ljena in pri tem onesnažena. Ali in na kak¬
šen način bi se dalo tako vodo prečistiti za
ponovno uporabo.

mali oglasi

Prodam kompletno garnituro HO za 120,00 din
ali zamenjam za rele 150—500 Q, trimer poten¬
ciometer 100 Qk in štiri transistorje BC 108c ali
BC109c. Zamenjam tudi za kakršenkoli motor¬
ček z notranjim izgorevanjem.

Milan Lenart
Hrastje 84
64000 Kranj

Prodam malo rabljen kasetni magnetofon, 7,5 V
usmernik in navodila za uporabo.

Igor Cetinski
61330 Kočevje
tel.: 86-564

Prodam načrte RC jadralnih in motornih letal in
načrt za ladijski model z motorjem 2,5 do
3,5 ccm. Ta model je tekmovalni.

Matjaž Fertin
Prvomajska 8
61000 Ljubljana
tel.: 44-137

MU

OZADJE

Matjaž Zupan

I. Uvod

Predstavljajte si, da imate čudovito maketo
s hribi, jezeri, mesti in vsem ostalim. Po¬
stavljena je v kleti ali v stanovanju. In kaj
vidite za zadnjim drevesom ali za zadnjo
hišo? Stensko tapeto z rožami in drugimi
pisanimi okraski ali gol betonski zid? S
tem bi uničili videz celotne makete, bila bi
prav smešna.

Torej je zelo pomembno tudi ozadje naše
makete. Teh problemov nima le tisti, ki
postavi maketo v sredo sobe, tako da je
dostopna z vseh štirih strani, če pa je
maketa ob zidu, moramo na ozadje pomi¬
sliti že med gradnjo makete, kajti ko je
maketa končana, težko zlezemo nanjo in na
steno rišemo ali lepimo ozadje, ne da bi
poškodovali pokrajino.

Ozadje moramo delati hkrati z maketo tudi
zato, da se motiv na maketi smiselno uje¬
ma in nadaljuje v ozadju. Če imamo hribo¬
vito maketo, bomo tudi na ozadje narisali
hribe, če pa je maketa ravninska, se bo
na steni ravnina še nekaj časa nadaljevala
(in šele daleč zadaj prešla v hribe. Tudi ce¬
ste, reke ali jezera se morajo na steni
nadaljevati.

II. Vrste ozadja

Oglejmo si več načinov izdelave ozadja.
Najprej naj vsi tisti, ki imajo možnost na¬
kupa v tujini, pogledajo sliko 1. Na njej je
eno od ozadij, ki jih prodajajo že gotova,
samo nalepimo jih na steno in spredaj gra-

226  TIM 5 • 76/77

dimo maketo. Pri lepljenju uporabimo lepilo
za tapete, pri lepljenju z OHOjem ali po¬
dobnimi lepili se poznajo lise od lepila.
Tako ozadje je reprodukcija fotografije.
Druga možnost pa nas napoti v turistične
agencije. Tam lepo prosimo za reklamni pla¬
kat za smučišče ali gorski kraj. Morda nam
uspe. Take plakate nalepimo na steno, tako
kot kupljeno ozadje. Ker pa se plakati med

seboj ne ujemajo, naredimo na spoju dveh
plakatov na maketi hrib, ki je višji od hribov
na plakatu, če se tudi barve neba ne uje¬
majo, pa nebo pazljivo odrežemo in steno
pobarvamo s svetlomodro aii svetlo sivo
barvo in nato nalepimo plakat. Oblake na¬
redimo tako, da kupimo pršilno dozo z belo
barvo in pobrizgamo steno. Lep primer za
to vrsto ozadja vidimo na sliki 2.

Slika 1 . Ozadje, ki ga že gotovega kupimo v tujini

Sl. 2. Ozadje, narejeno s pomočjo reklamnega
plakata za smučarski center

TUVI 5 • 76/77 2  27

naslovni strani tega Tima. Narišemo več
gorskih verig eno za drugo. Spredaj so niž¬
ji hribi ali predgorje, ki so svetlo zeleni.
Njihovi obrisi so jasni in razločni. Za njimi
si sledi še več vrst hribov, vsak naslednji
je višji, barva prehaja prek umazano zelene
na sivomodro ali sivovijoličasto, obrisi pa
postajajo nejasni. Vse hribe moramo z ene
strani zasenčiti, da dobimo vtis plastičnosti.
Če imamo v sobi, kjer je maketa, okno, mo¬
rajo biti hribi na strani bližje oknu svetlej>
ši. Za model pa uporabimo hribe, ki jih vi¬
dimo od doma ali pa fotografije hribov. Na
moji maketi je del narisanih hribov posnet
po Kamniških Alpah.

Če pa se bojite, da nimate smisla za risa¬
nje, narišite na steno le sivomodro nebo
z belimi ali sivimi oblaki, vendar pa se
mora maketa v tem primeru končati z višji¬
mi hribi. S tem smo se že dotaknili proble¬
ma prehoda z makete na ozadje.

Preden pa se posvetimo prehodu, si oglej¬
mo še eno varianto (slika 6). Pred ozadje
s hribi in ostalim, ki smo ga narisali na
steno, lahko damo kuliso. Naredimo jo Iz
kartona, nanj pa narišemo vas ali mesto in
ga odrežemo ob strehah in krošnjah dreves.

III. Prehod z makete na ozadje

Več vrst prehoda si oglejmo kar po točkah,
da bo zadeva bolj pregledna:

a) Hrib na maketi potegnemo do stene, na¬
kar narišemo nadaljevanje hriba na steni v
isti barvi. Ta varianta ni najboljša, priporo¬
čam jo le izurjenim risarjem. Delo je lažje,
če damo trk pred steno nekaj dreves, ki
morajo biti malo manjša, kot ostala drevesa
na maketi, da naredijo vtis večje oddalje¬
nosti (slika 7aj.

Sl. 3, 4 in 5. Ozadje na moji maketi

Najbolj enostavna pa je tretja možnost —
ozadje naslikamo sami. Za to potrebujemo
nekaj tempera barvic, čopiče in malo smisla
za risanje. Tako ozadje je tudi na moji ma¬
keti, vidimo ga na slikah 3, 4 in 5 ter na

bj Vrh hriba je malo pred steno, na steni
pa se nadaljuje naslednji vrh, ki je le ma¬
lenkost svetlejši od pravega hriba (slika
7b).

c) Pred steno teče železniški most ali na¬
sip, zadaj pa se nadaljuje ravnina. S tem
se izognemo direktni meji med steno in
maketo (slika 7c). Tak primer je tudi na
moji maketi, vidimo ga na sliki 8.

d) Maketa se konča s hišami. Zadnja vrsta
hiš ima le prednjo steno in streho, ki se

228  TiM 5 • 76/77

končuje na steni. Še lepše bo, če ulico
rahlo ukrivimo (slika 7d). Zadaj pridejo hri¬
bi ali nebo.

e) Maketa se konča z mestom. V tem pri¬
meru lahko na steno nalepimo fotografije
hiš, ki smo jih izrezali iz kataloga ali iz
škatle, v kateri so bile hiše, ki smo jih
kupili. Hiše moramo zlepiti v pravi peršpek-

Sl. 8. Železniški nasip, za katerim se nadaljuje
ozadje

Sl. 9. Ozadje iz nalepljenih hiš

Sl. 10. Drevesa v zadnjem delu makete

Sl. 11. Tako ozadje naredi vtis, kot da smo vi¬
soko in gledamo dol v dolino

TIM 5 • 76/77 2  29

Sl. 12. V kotu naredimo hrib

tivi, izza pravih hiš pa naj se vidijo v glav¬
nem strehe. Vmes nalepimo še sliko dreves.
Primer vidimo na sliki 9.

nost pa je, da prek kota zvijemo papir, kot
kaže slika 13.

IV. Razno

f) Maketa se konča z gozdom. Ta se lahko
nadaljuje na steni in preide v hribe, ki se
morajo barvno ujemati z drevesi. Del gozda
tik pred steno poenostavimo, kot kaže slika
10. Najprej vzamemo samo debla, nanje
damo žično mrežo, na to pa krošnje. Kako
delamo posamezna drevesa, pa je opisano
v Timu številka 9/10 v lanskem letniku.

g) Če se maketa konča z visokimi hribi, na¬
rišemo na steno le najbolj oddaljene hribe
ali pa sploh samo oblake in nebo.

h) Lahko pa na maketi, ki se konča visoko,
naredimo najprej dolino, nato pa hribe.
Ustvariti želimo namreč vtis, kot da vidimo
v dolino, kot je na primer na sliki 11.

i) Poglejmo še, kakšen je prehod v kotu.
Lahko naredimo hrib, ki je višji od narisa¬
nih hribov, kot kaže slika 12. Druga mož¬

Globinski vtis povečamo tudi tako, da hiše
v ozadju, recimo planšarijo ali vasico na
hribu, naredimo v manjšem razmerju. Če
imamo HO sistem (razmerje pomanjšave
1 : 87), vzamemo hiše sistema N (1 : 160).
Te hiše so videti bolj oddaljene, ker so
manjše.

Sl. 14. Tako pritrdimo ozadje na maketo, ki stoji
sredi sobe

f-

Sl. 13. Kot lahko zakrijemo s papirjem

Če imamo maketo na sredi sobe, pa vseeno
želimo imeti ozadje, ga narišemo na vezane
plošče, ki jih pritrdimo na rob makete z
dveh strani, kot kaže slika 14.

Če se maketa konča s cesto, jo moramo na
steni nadaljevati. Lepše bo, če naredimo,

230  TIM 5 • 76/77

kot da je na maketi vrh klanca, cesta pa
se nadaljuje bolj daleč, kot kaže slika 15.
Pa še en trik: na steno damo ogledala, tako
da je maketa sama sebi ozadje. Maketa pa
mora biti zato lepo izdelana tudi z zadnje
strani. Primera vidimo na slikah 16 in 17.
Bodi za danes dovolj. Razočaran sem nad
vašo pošto, ki je zelo zelo redka. Upam, da
je kdo med vami dobil za novo leto malo
železnico, tako da se bo vaše število pove¬

si. 15. Cesta, ki se konča v steni, se mora na¬
daljevati na maketi

Si. 16 in 17. Na steni je ogledalo

čalo. Pa še odgovor za vse, ki sprašujete,
kam s pokvarjeno lokomotivo. Če je izdelek
Mehanotehnike, jo pošljite po pošti na na¬
slov:

Mehanotehnika
Servisne delavnice
66310 Izola

Popravljeno vam bodo vrnili po pošti, stro¬
ške pa boste plačali pismonoši.

Slika 16

TIM 5 • 76/77 231

ALI LAHKO
MORJE
OBVARUJE
ČLOVEŠTVO PRED
ŽEJO

Drago Mehora

Na to vprašanje lahko takoj v začetku od¬
govorimo z odločnim — da. Pa poglejmo,
za kaj gre. Vodo, ki jo potrebujemo vsak
dan, imenujemo za razliko od slane morske
vode pitno ali sladko. V naših krajih in
povsod tam, kjer je dovolj padavin in zato
tudi dovolj potokov, rek in jezer, ljudje še
ne čutijo pomanjkanja sladke vode, čeprav
tudi v takšnih krajih ne bo vedno tako, saj
potrošnja vode stalno in hitro raste zaradi
naraščanja števila prebivalstva in zaradi
razvoja industrije in kmetijstva. Drugače pa
je v širnih sušnih pokrajinah Afrike, Azije
in delno Latinske Amerike. Približno mili¬
jarda ljudi v teh deželah trpi hudo pomanj¬
kanje vode, saj pride na prebivalca mar¬
sikje le okoli dva litra vode na dan. Stotine
milijonov ljudi na svetu trpi ne samo žejo
ampak tudi lakoto, saj ni dovolj vode niti
za polja, niti za živino, da ne govorimo o
industriji, ki se v takšnih pogojih sploh ne
more razviti, število zemljanov raste vse
hitreje. Strokovnjaki sodijo, da bo že ob
koncu tega stoletja (in tisočletja) človeštvo
potrebovalo osemkrat več vode kot danes.
Čisto jasno je, da mora človeštvo že danes,
še mnogo bolj pa bo moralo v prihodnosti
izkoriščati neizčrpne zaloge morske vode,
ki pokriva okoli 70 % površine našega pla¬
neta. Morska voda vsebuje v povprečju
3,5 % soli in zato ni uporabna niti za pitje
niti za umivanje oz. pranje, niti za nama¬
kanje suhe zemlje in tudi ne za industrijo.
Treba je torej sol na nek način izločiti iz
morske vode. Najpreprostejši postopek za
pridobivanje sladke vode iz morske je iz¬
parevanje ali destilacija. Sami se lahko pre¬
pričate o tem s preprostim poskusom. V
litrsko steklenico natočite do polovice ali
malo čez morske vode ali pa navadne vode,
ki ste ji primešali kuhinjsko sol (3,5 %).
Skozi prevrtan zamašek vodi ukrivljena ste¬

klena cev, ki je poševno speljana skozi po¬
sodo z mrzlo vodo. Ko bo voda v steklenici
vrela, se bodo vodne pare v hladilni posodi
zgostile (kondenzirale) v kapljice, čista pit¬
na voda bo iz cevi kapljala v kozarec.

Ta zamisel sploh ni nič novega, že leta
1593 je angleški pomorščak Richard Haw-
kins na svoji jadrnici na tak način prido¬
bival pitno vodo. Tudi danes imajo nekate¬
re velike čezoceanske ladje napravo za raz-
soljevanje. Pitno vodo pridobivajo z upora¬
bo vročih odpadnih voda dizelskih motor¬
jev ali turbin.

Z majhnimi razsoljevalnimi napravami je
mogoče pridobiti le omejene količine slad¬
ke vode, pa še ta je dokaj draga. V širnih
pustinjskih in puščavskih pokrajinah ob
morskih obalah, na primer na Arabskem
polotoku, v Sahari in drugod bodo ljudje
potrebovali velike množine vode. Napeljava
vode iz zelo oddaljenih gorovij v notranjosti
ne pride v poštev, saj tudi tam ni dovolj
dežja, rešitev je le v gradnji velikih raz-
soljevalnih naprav z veliko zmogljivostjo.
K sreči so prav na Arabskem polotoku iri
ob Perzijskem zalivu bogata ležišča nafte,
ki omogočajo poglavarjem teh dežel grad¬
njo velikih in dragih naprav za pridobivanje
sladke vode iz morja.

Na sliki vidite večjo razsoljevalno napravo
v Eilatu v Akabskem zalivu, na skrajni juž¬
ni točki današnje izraelske države. Ta na¬
prava proizvede na dan 8700 m 3  pitne vode.
Tri takšne naprave krijejo ptorebe po vodi v
vsej deželi Eilat.

Bajno bogati naftni šejki in drugi vladarji
arabskih držav želijo modernizirati svoje
dežele in med drugim zgraditi tudi potrebno
industrijo, kar pomeni še mnogo večjo po¬
trošnjo vode. (Naj povemo, da srednje ve¬
lika železarna potrebuje za svoje obratova¬
nje na dan 70.000 m 3  vode.) Poleg tega v
vseh teh z nafto obogatelih deželah hitro
raste število prebivalstva, razvija pa se tu¬
di turizem. V zvezi s tem povečujejo zelene
površine, gradijo ceste, hotele, tovarne, bol¬
nišnice itd., kar zahteva vse več in več
sladke vode. Samo Saudska Arabija je le¬
tos namenila za gradnjo razsoljevalnih na¬
prav okoli 45 milijard din (seveda novih).
Zanimivo-je, da so v teh deželah pomislili
celo na to, ali se ne bi morda splačalo
privleči po morju velike ledene gore iz

232  TIM 5 • 76/77

1 — Dotok morske vode

2 — V treh ali več komorah se voda pred-

ogreva

3 — Predogreta voda se v tej komori pod pri¬

tiskom segreje na 120°

4  — v komori s temperaturo 120° burno vre

morska voda pod znižanim pritiskom, v
naslednjih komorah se para postopno oh¬
laja ob hladnejših ceveh in kondenzira

5 — Čista voda teče v zbiralnik

6 — Sol se vrača v morje

TIM 5 • 76/77 2  33

Arktike. No, poskusili doslej še niso, saj
tudi ne vedo, koliko bi pravzaprav še osta¬
lo od ledene gore potem, ko bi priplula iz
arktičnih morij, mimo Evrope in okoli Afri¬
ke do Perzijskega zaliva.

Praktično neomejene količine morske vode
bo človeštvo izkoriščalo tudi za povečeva¬
nje poljedelskih površin. Ob rastočem po¬
manjkanju hrane bo moral človek kaj kma¬
lu misliti na velikanske površine popolno¬
ma nerodovitnega sveta v Sahari, Arabiji in
drugod. Tem pokrajinam manjka samo voda,
da bi se spremenile v rodovitna polja. Za
uresničitev teh načrtov bo treba veliko, ve¬
liko vode in to vode, ki bo morala biti kar
najbolj poceni. Visoko industrijsko razvite
države bodo razvile proizvodnjo kar najbolj
izpopolnjenih razsoljevalnih naprav. V tej
proizvodnji bo našlo delo veliko število de¬
lavcev, kar bo pomagalo reševati tudi pro¬
blem nezaposlenosti, ki je vse večji tudi
v razvitih državah. Izvedenci menijo, da bo
že ob koncu stoletja potreboval človek to¬
likšno število razsoljevalnih naprav, da bo
pri gradnji in montaži teh naprav zaposlenih
nekaj milijonov delavcev. Današnja zmoglji¬
vost razsoljevalnih naprav, ki znaša na leto
nad 40 milijonov ton, je torej le skromen
začetek velikega prizadevanja za preskrbo
človeštva z vodo.

Shematski prikaz velike razsoljevalne na¬
prave z dodanimi pojasnili razločno pove,
kako takšna naprava deluje. Vedeti pa je
treba, da to ni edini postopek za pridobiva¬
nje sladke vode. V praksi ali v teoriji pozna¬
mo še nad 100 različnih postopkov. Naj
omenimo le nekatere: V deželah, kjer je
dosti sončnih dni, je mogoče sončno ener¬
gijo neposredno uporabljati za razsoljeva-
nje morske vode. Tudi takšnih postopkov je
več. Pri enem od njih na primer sije sonce
na del morske površine, ki je pokrit z ve¬
liko kupoli podobno streho iz stekla ali
umetne snovi. Morska voda izpareva, se
kondenzira na notranji strani kupole in te¬
če po zbirnih žlebovih v vodni zbiralnik. Po
drugem postopku izpareva morska voda na
veliki črni tkanini razpeti v velikem lesenem
okviru. Morska voda curlja od zgoraj na tka¬
nino in se porazdeli po vsej površini. Pod
sončnimi žarki izpareva in se kondenzira na
plastičnih folijah nameščenih spodaj. Za
reševanje brodolomcev oziroma za reševal¬
ne čolne so izdelali majhne razsoljevalne

naprave v obliki plavajočih mehurjev iz pla¬
stične snovi, ki plavajo ob čolnu. Takšen
mehur da ob sončnem dnevu toliko pitne
vode, da z njo lahko prežive celo trije
brodolomci.

Morsko vodo je mogoče razsoliti tudi z
zmrzovanjem, ker pri zmrzovanju sol ne
pride v led.

Navedeni postopki ne dajejo velikih količin
vode, so pa v določenih okolnostih gotovo
uporabni. Bolj gospodaren je postopek, ki
ga imenujejo elektroosmoza. Po tem po¬
stopku teče tok morske vode skozi komore
s polpropustnimi stenami. Na komore de¬
luje električno polje, v katerem se sol loči
od vode, pronica skozi stene in se nabira
na zunanji strani, kjer jo odvzemajo. Lahko
bi rekli, da sta to celo dve muhi na en
mah, saj pridobivajo poleg sladke vode
hkrati še morsko sol.

Eno je gotovo: Vse številnejše človeštvo
bo moralo brez odlašanja pričeti reševati
enega največjih problemov svojega obstoja,
namreč problem preskrbe s sladko vodo,
ki jo je mogoče v neomejenih količinah
pridobivati edinole iz globin neizmernih
oceanov. Kajpak s pogojem, da človek ne
bo morja preveč onesnažil. Ampak to je že
druga zgodba.

(Po reviji ŠTERN)

mali oglasi

Kupim gramofon brez ojačevalca. Ponudbe s
ceno pošljite na naslov:

Zdenko Rudolf
Kajuhova 15
66230 Postojna

Kupim elektromotorček. Cena naj ne presega
100,00 din.

Jože Kerin
Ravni 5
68270 Krško

Prodam 35 krivih, 11 ravnih tirov, dve kretnici,
tri odlične lokomotive in devet vagonov, od ka¬
terih je polovica proizvod nemške tovarne Mark-
lin. Cena po dogovoru.

Andrej Šparovec
Streliška 1 /IX
61000 Ljubljana

234  TIM 5 • 76/77

timova

fantastika

KAJ SE JE ZGODILO
Z DESETARJEM
KUKAVICO

Gerald Kersh:

Prevedel Bogdan Gradišnik

»Ja, kolega, med. Prav imate,« je rekel de¬
setar. »Zdravnik je vsul zraven tudi nekaj
medu.« Odprl je velik žepni nož, me pogle¬
dal skozi priprte veke, zaprl rezilo, vtaknil
nož nazaj v žep in nadaljeval: »Ne poznate
razmerja. Ne veste, kako je treba to reč
zmešati. Tudi tega ne veste, kako vroča mo¬
ra biti in koliko časa jo je treba ohlajati.«
»Vi torej poznate Skrivnost življenja?« sem
rekel. »Stari ste štiristo let in rane so za
vas igrača. Samo za mešanico štirih reči
gre, mar ne?«

»Natančno tako,« mi je odvrnil desetar Ku¬
kavica.

»Pa vam še ni prišlo na misel, da bi kupili
te sestavine in jih kar sami zmešali?«
»Seveda mi je. V zdravnikovih zapiskih piše,
da je digestiv, ki ga je bil dal meni in stot¬
niku Le Ratu, dve leti hranil v steklenki in v

temnem prostoru. Napravil sem torej meša¬
nico, jo dal v vinsko steklenico, jo dve leti
nosil s seboj ter jo ščitil pred sončno svet¬
lobo. Potem sem z nekaj prijatelji zašel v
težave, in enemu izmed njih, Pierru Soli-
tudu, je v prsih obtičala krogla iz pištole.
Preskusil sem svoje sredstvo, a fant je
umrl. Ob isti priložnosti sem dobil udarec
z mečem, če verjamete ali ne, v devetih
urah se je rana zacelila sama od sebe, zu¬
naj in znotraj. Vse skupaj se je zgodilo med
ropanjem neke cerkve.«

»Odšel sem iz Francije in približno eno leto
živel, kolikor sem mogel prijetno, potem
pa sem se znašel v Salzburgu. To je bilo
približno štiri leta po bitki pri Soškem pre¬
hodu. No, v Salzburgu sem srečal moža,
ki mi je povedal, da je v mestu največji
zdravnik na svetu. Spominjam se njegovega
imena — sicer pa, kdo se ga ne bi? Bil je
Aureolus Theophrastus Bombastus von Ho-
henheim. Nekaj let prej je v Baslu zaslovel
z izrednim dosežkom. Klicali so ga tudi
Paracelsus. Takrat ravno ni počenjal niče¬
sar pomembnega. Večino časa se je potikal
naokrog in se v krčmi »Pri treh golobicah«
opijanjal do blaznosti. Nekega večera sem
ga tam srečal — menda je bilo 1541. leta
— in mu raziožil svojo skrivnost v času, ko
naju nihče ni mogel slišati.«

Desetar se je hripavo zasmejal.

»Paracelsus je bil zelo velik mož. Eden naj¬
večjih zdravnikov na svetu,« sem pripomnil.
»Oh, k vragu, bil je le debel star pijanec.

TIM 5 • 76/77 2  35

Ko sem bil z njim, se je počutil kot v de¬
vetih nebesih. Rjovel je na ves glas in s
kovinskim vrčkom udrihal po mizi. Ko sem
mu povedal o zmesi, kolikor je bilo mogoče
zaupno, je še bolj pobesnel, me ozmerjal
z vsem, kar mu je prišlo na misel — lahko
mi verjamete, da je znal dobro misliti —
in me usekal z vrčkom po glavi. Ravno sem
ga hotel mahniti, ko se je pomiril in rekel v
švicarski nemščini: »Poskus, poskus! De¬
monstracija, demonstracija! Če se jutri vr¬
nete in boste imeli to rano zaceljeno, vas
bom pripravljen poslušati, šarlatan.« Potem
se je zakrohotal, jaz pa sem pomislil, no,
videli bomo, kako se boš režal čez nekaj
časa. Odšel sem torej na sprehod in ko sem
se čez slabo uro vrnil, da bi mu pokazal
zaceljeno ranico, je von Hohenheim, oziro¬
ma Paracelsus, ležal na hrbtu in umiral z
bodalom v prsih. Stepel se je bil z nekim
lesorezcem, ki je bil še bolj pijan kot on
sam. In tako je Paracelsus dobil, kar je
tako vneto iskal. Nikoli nisem imel sreče in
je tudi ne bom imel. Še dolgo bi bila lahko
skupaj, jaz in on, tako pa sem samo pol
ure govoril z njim; lahko si pa mislite, kako
zelo sem potreboval takega moža! Da, tako
se je torej zgodilo.«

»Pa potem?« sem vprašal.

»Pripovedujem v obrisih, kaj? če hočete
celotno zgodbo, vas bo drago stala,« je de¬
jal desetar Kukavica. »Kako leto sem se
kiatih okrog Salzburga, dokler me niso izgna¬

li zaradi beračenja, in tako nisem več mo¬
gel ostati v Švici. Pridružil sem se skupini
plačanih vojakov — pravijo jim condottierl
— pod vodstvom švicarskega polkovnika in
se nekaj časa vojskoval v Italiji. Zdelo se
je, da bomo dobivali dobro plačo. Toda
nekdo mi je sunil tistih nekaj prihrankov,
ob koncu pa nismo dobili še polovice obljub¬
ljenega plačila. Odšel sem v Francijo in tam
srečal kapitana, ki je vozil žganje v Anglijo
in mu je manjkal en mož v posadki. Pot
nam je presekala majhna a hitra angle¬
ška gusarska ladjica in nam pobrala tovor;
prerezali so vrat našemu kapitanu in zmetali
moštvo čez krov — vse razen mene. Ka¬
pitanu Havvkerju sem bil namreč, bogvedi
zakaj, všeč. Barka — smešno, prav nič večja
ni bila od rešilnega čolna na tejle ladji —
se je imenovala Harry  po angleškem kralju
Henriku osmem, tistem, o katerem so po¬
sneli film. šlo nam je kar dobro, specializi¬
rali smo se za francosko žganje: sredi Ka¬
nala smo prestrezali ladje, pobirali tovor,
pokončevali kapitane in zmetali moštva čez
krov. »Mrtveci molčijo,« je imel navado go¬
voriti Havvker. No, nekje blizu Romseya sem
skočil z ladje s kupom denarja v žepu —
morja ne prenesem, veste. Ob tisti priložno¬
sti sem dobil pol ducata grdih ran, ubiti pa
me seveda niso mogli. Skrbelo me je ob
misli, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi me bili
vrgli v morje daleč od kopnega. Lahko bi
me bili ustrelili v glavo in bi vseeno ostal

236  TIM 5 • 76/77

živ, četudi bi me nekaj dni, preden bi se
rana zacelila, bolelo kot sam vrag. Zoprna
pa mi je bila misel na to, kaj bi se bilo
zgodilo, ko bi me skušali utopiti. Razumete?
Moral bi bil počakati v vodi, dokler bi me
ne pojedle ribe, ali pa bi preprosto zgnil pri
živem telesu. To bi seveda ne bilo ne vem
kako prijetno.«

»No, kot sem dejal, pri Romseyu sem se
izkrcal in odšel v London. Tam sem srečal
zrelo vdovo po trgovcu s Suknenim blagom
Imela je precej denarja in bil sem ji všeč.
No, kaj naj bi bil storil? Poročil sem se
torej z njo. Skupaj sva živela približno tri¬
najst let. V začetku je bila precej neznosna,
a se je kmalu poboljšala. Ime ji je bilo Rose
in je umrla ravno takrat, ko so Elizabeto
okronali. Mislim, da je bilo leta 1558. Bala
se me je — Rose, ne Elizabeta — ker sem
se igral z medom, jajci, s terpentinom in z
vrtnicami. Iz leta v leto je bila videti sta¬
rejša, sam pa sem ves ta čas ostal tak,
kot sem zdajle, in to ji seveda ni bilo prav
nič všeč. Mislila je, da sem čarovnik. Rekla
mi je, da imam kamen modrosti in da mi je
znana skrivnost večne mladosti. Pravzaprav
tudi ni bila daleč od resnice. Hotela je, da
ji zaupam svojo skrivnost. Sam pa sem še
vedno po Parejevem receptu mešal med,
terpentin, rožno olje in jajčni rumenjak, v
pravilnem razmerju in pri pravi temperaturi,

puščal sem zmes, da je vrela v temnem
prostoru, kolikor je bilo treba — zadeva
pa še vedno ni imela nobenega učinka.«
Vprašal sem desetarja Kukavico: »Kako pa
ste ugotovili, da reč ne deluje?«

»Torej, preskusil sem jo na Rose. Toliko
časa je silila vame, da mi drugega ni preo¬
stalo. Od časa do časa sva se sporekla in
ob takih priložnostih sem ji dal digestiv.
Vendar je za zdravljenje potrebovala toliko
časa kot vsakdo drug. Zanimivo ob vsem
tem je, da ne samo, da se me ni dalo ubiti,
temveč se tudi nisem prav nič postaral!
Nikdar nisem zbolel! Nisem mogel umreti!
Lahko si torej predstavljate: reč, ki ozdra¬
vi vsako rano, je seveda dragocena, koliko
več pa bi veljalo nekaj, zaradi česar bi
ljudje za vedno ostali mladi in zdravi? Kaj?«
Desetar je naredil majhen premor.
»Zanimiva misel,« sem rekel. »Lahko bi bili
dali nekaj te reči, recimo, Shakespearju. Ta
bi z leti pisal boljše in boljše. Prav zanima
me, kaj vse bi bil napisal do danes? Po
drugi strani pa me obhaja dvom. Ko bi bil
Shakespeare dobil napoj večne mladosti v
času, ko je bil še mlad, bi bil morda ostal
tak, mlad in na isti stopnji. Morda bi bil
večno pazil na konje pred gledališčem, od
odra prevzet podeželski fant nerazvitega
duha.«

(konec prihodnjič)

TIM 5 • 76/77 2  37

Državna založba Slovenije

konjiček

novinarstvo

erich helmensdorfer

konjiček

Konjiček

etevarij

dzs

konjiček

konjiček
gramofoni in
magnetofoni schatter

konjiček

konjiček

fotografiranje

*ch*ttei-

Zbirka »Konjiček«

Knjige iz zbirke »Konjiček« so namenjene učencem višjih razredov
osemletke. Knjige zanimivo, z besedo in sliko, predstavljajo
najrazličnejša področja človekove dejavnosti in ustvarjanja. Že sam
naslov nakazuje, da zbirka posega na vsa področja otrokove interesne
zavzetosti. Z ljubiteljskim vzgajanjem malih živali in urejanjem akvarija
se ukvarja marksikateri učenec osnovne šole, marsikoga bržčas
zanimata kriminalistika in novinarstvo, mnogi fotografirajo in
v prostem času poslušajo gramofonske plošče, magnetofonske
trakove, drugi spet mikroskopirajo, vsi pa gotovo z zanimanjem
spremljajo človekovo prodiranje v vesolje. Vse knjige so bogato
ilustrirane in opremljene z nazornimi risbami in preglednicami, vezane
pa so v karton.

Cena prvih štirih knjig: vsaka 50 din; cena drugih štirih knjig: vsaka 70 din.

Knjige dobite v vseh knjigarnah, DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE

pismeno pa jih lahko naročite na naslov: Mestni trg 26, Ljubljana

Akvarij
Terarij
Kriminalistika
Novinarstvo
Fotografiranje
Mikroskopiranje
Gramofoni in magnetofoni
Vesoljski poleti

NAROČILNICA

Nepreklicno naročam naslednje knjige:

Znesek .. din bom plačal: — takoj (po povzetju)

Ustrezno, prosimo, označite! — v zaporednih mesečnih obrokih po 100 din

Knjige mi pošljite na naslov (tiskane črke!): .....-....

Poklic naročnika: ..«....-.-......

Kraj in datum: Podpis naročnika:

TIM-12

238  TIM 5 • 76/77

zanke
in uganke

Pavle Gregorc

ŠTEVILČNICA

Ugani zahtevane besede in jih s pomočjo
številk prenesi v lik. Vsaka številka pomeni
eno črko. Ob pravilni rešitvi boš v vodo¬
ravnih vrstah lika prebral hudomušno misel
angleškega humorističnega pisatelja Jeroma
Klapke Jeroma.

28 8 44 19 34 6 3 33 1 42 21 — ukaz kaki
napravi, ki ga posredujemo s signalom na
daljavo,

14 41 11 17 22 39 13 7 37 — držaj za
ročno orodje (npr. pri sekiri),

40 18 43 26 35 30 9 31 — položaj telesa, pri
katerem se s koleni dotikamo tal,

32 23 16 10 38 15 — glasbilo v obliki iz¬
bočenih kovinskih plošč,

27 20 4 24 45 — dogovorjena količina za
merjenje količin iste vrste, edinica,

25 5 12 — ime slovenskega pesnika Grudna,

29 36 2 — francoska oblika ženskega ime¬
na Eva.

REBUS

PRENAŠANJE ČRK

PRAŠNIK ( ) PESEK

USTAVA ( ) SAMOK

TOŽNIK ( ) IVKOV

PIROGA ( ) VALENCA

PLAČNICA ( ) VARNOST

LASKER ( ) ROGLA

LITIJA ( ) STELIT

Posamezni besedi na levi odvzemi eno
črko tako, da dobiš novo besedo znanega
pomena. Odvzeto črko nato dodaj ali vrini
besedi v isti vrstici na desni tako, da na¬
stane nova beseda znanega pomena. Pri¬
mer: SMODNIK (M) OBRABA. Če po opisa¬
nem postopku odvzameš besedi SMODNIK
črko M, nastane beseda SODNIK, ko pa
črko M vrineš v besedo OBRABA, dobiš be¬
sedo OBRAMBA. Črke, ki jih prenašaš,
vpiši v oklepaje na sredini.

Ob pravilni rešitvi dajo navpično brane črke
v oklepajih priimek znanega švicarskega
znanstvenika jugoslovanskega rodu — do¬
bitnika Nobelove nagrade za kemijo leta
1939, skupaj z nemškim kemikom Adolphom
Butenandtom (Lavoslav). Rodil se je leta
1887 v Vukovaru, umrl pa 26. septembra
1976 v Švici.

PREMEŠANE ČRKE V STAVKU

TA KOLOS NI LE  L4dja, ampak tudi letali¬
šče. Kaj je to?

REBUS

TIM 5 • 76/77 2  39

POSETNICI

MISEL NA ČRTICAH

1. KR-

2. -EN-ITOST

3. R — Z-R

4. -NEK

5. -B-

6. DELE-

7. R-N — NA

8. -Pl — O

9. K-POT

1. neurejena, navadno manjša skupina ži¬
vali, 2. neravnost, razčlenjenost, 3. stroj
frezar, 4. efekt, 5. olesenelo steblo drevesa,
6. človek, ki je izbran in pooblaščen za za¬
stopanje določenih interesov, odposlanec, 7.
mineral, 8. snov, ki raztaplja druge snovi,
9. smerokaz.

Po vrsticah brane dodane črke na črticah
dajo misel švicarskega pedagoga in psiho¬
loga Johanna Pestalozzija (izg. pestalocija).

Na vsako črtico vpiši po eno črko, tako da
boš skupaj z navedenimi črkami dobil be
sede, ki jih zahtevajo spodnji opisi.

NALOGA S TEHTNICO

V eni posodici lekarniške tehtnice stoji
vaza, do vrha polna vode. V drugi posodici
pa je enako velika in enako težka vaza,
prav tako do vrha polna vode. Edina razlika
je le ta, da v vodi druge vaze plava košček
lesa.

Na katero stran je nagnjena tehtnica?

NACE M. SEL
NEŽA KROMAT

Nace in Nežka imata svoj delež pri nastan¬
ku filma. Kaj je prvi in kaj druga?

PREMEŠANE ČRKE S SPREMEMBO ČRKE

JA, KO Z RJO ...

... se prevleče železo, pravimo temu 3 8
6 4 5 X 7 2.

REŠITVE IZ 4. ŠTEVILKE

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA —■ Vodorav¬
no: blok, iver, srk, zora, Harkov, vodka, EV, on,
kaviar, Maks, vol, ora, Antares, Adam, ostanek,
start, TF, sani, ser, Lj, para, Sk, rtič, sklepanje,
Sa, hrana, okret, Ems, kor, Omiš, maja, smodika,
Ares, tat, Lah.

PREMEŠANE ČRKE: 1. vokal — lovka, 2. ma-
kao — omaka, 3. kamen — Nemka, 4. Varig
— griva, 5. štiri — irtiš, 6. ekran — narek,
7. Caine — enica, 8. kolos — sokol. Končni
rešitvi: Longines — Solingen.

KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA: A — volej,
jek, raj, B — žalitev, veka, C — breme, oje,
oni, D — klepet, iveri. Misel: Kjer je volja
velika, težave ne morejo biti prevelike.

VSTAVLJALNICA: sveder, Matija, plenička, na¬
predek, zastava, tuljava, batiskaf, hijena, Avse¬
nik. Misel: Vedeti je nič, predstavljati si, je
vse.

PRVI ZLOGI: pre-stopek, več-nost, be-ljakovina,
sed-mica, po-veljnik, me-tropola, ni-žavje, pre¬
streznik, ma-tematika, lo-pata, mi-traljez, sli¬
karstvo. Misel: Preveč besede pomeni pre¬
malo misli.

DOPOLNJEVANKA: 1. jen, 2. nebo, 3. Slovan,
4. jutro, 5. Korbut, 6. Koper, 7. teta, 8. zakon,
9. Andi. Pregovor: Učenje je podobno veslanju
proti toku, brž ko prenehaš, te tok začne od¬
našati.

SKRITA MISEL: Izobrazba ima svojo vrednost,
pa naj nevednost govori, kar hoče.

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 4. ŠTEVILKE:

1. Rudi Užman, Oblakova 20, 63000 Celje

2. Vinko Borovnik, Vodice 1, 61217 Vodice

3. Igor Urankar, Godič 73, 61242 Stahovica

240  TIM 5 • 76/77

|| O nagradna slikovna križanka


Fred in Geoffrey Hoyle:
PETI PLANET, NOVELE

Clifford Simac:

SKOZI ČAS IN NAZAJ

Arthur C. Clark:
VESOLJSKA ODISEJA

V kratkem izideta še romana

Isaac Asimov:

419 str. 60,00 din ZVEZDE KOT PRAH
John Wyndham:

PO KATASTROFI 441 str. 60,00 dil

Robert Heinlein:

VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC
459 str. 60,00 din JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 dit

Stanislavva Lema: DNEVNIK PILOTA PIRXA in NEPREMAGANA

tim

Izdaj

• Ul
Kralj
vinšt
vorn
letne

• R

PP

Koče

turni

Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno
fantastiko.

Naročniki Tima imajo poleg ugodnosti plačevanja na obroke še 20  % popust za vsako knji¬
go. Najmanjši obrok je 50 din mesečno.