dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 65 dr. Marjeta pisk pa Sijon Ske peSMi v Ljud SkeM izroči Lu Povzetek pasijonske pesmi so oblike pasijonskih pobožnosti, ki so bile med ljudmi zelo razširjene, saj jih je poznal in pel precejšnji del prebivalstva na celotnem sloven- skem ozemlju. r azmah pasijonskih pesmi, ki so vernike vabile k premišljevanju kristusovega trpljenja, je slovenski prostor doživel v prvi polovici 18. stoletja (s molik 1963: 221). z apisi tovrstnih pesmi so se ohranili predvsem v rokopisnih pesmaricah, tako kot večina baročnih homilij in meditativne proze. pesmi, ki tematizirajo k ristusov pasijon, so grešnika spodbujale k sočutju do trpečega o d- rešenika. Tak način prikazovanja jezusovega pasijona je zbujal sočutje pri verni- kih, ki naj bi dogajanje sprejemali s tako intenzivnostjo, kot da bi bili neposredno udeleženi ob k ristusovem trpljenju in bi tako tudi sami občutili bolečine. (k öpf 1997: 725–726, 728–730, po Žejn 2017: 187) bolj kot so bili opisi k ristusovega trpljenja (passio), ki poslušalce nagiba v sotrpljenje s trpečim k ristusom (com- passio), realistično prikazani, močnejši je bil prehod v osvobajajočo izkušnjo od- puščanja in ljubezni. (š irca 2016: 110) o pisovanje k ristusovega trpljenja je bila ena od osrednjih tem baročne duhov- ne literature, ki je v tem pogledu nadaljevala srednjeveško tradicijo (širca 2016: 103). V primerjavi s srednjim vekom je bil v baroku večji poudarek na afektivno- sti; nazorni opisi k ristusovega mučenja naj bi vernika privedli do duševno-du- hovne skrušenosti, do solz in na kolena, hkrati pa poglobili razumevanje tipično baročnih tem, kot so vanitas mundi, ničevost človeškega življenja, smrti in tema- tizacije večnosti, krščanske popolnosti, ki tradicionalno velja za področje mistike (nav. delo: 92). T ovrstna slovenska baročna književnost je »trajala vse do razmah- nitve razsvetljenstva ob koncu 18. stoletja, predvsem na podeželju pa je kulturno ozračje določala še globoko v 19. stoletje« (nav. delo: 83). pasijonske pesmi, ki so se v tem času razširile, so bile med pevci priljubljene še vse do sredine 20. stoletja, kar dokazujejo objave v Slovenskih narodnih pesmih (snp ) k arla š treklja in zapi- si iz a rhiva g lasbenonarodopisnega inštituta z nanstvenoraziskovalnega centra s lovenske akademije znanosti in umetnosti (gni zrc sazu ). štrekelj je objavil 25 tipov pasijonskih ljudskih pesmi z variantami (snp iii : 6412–6492), v d odatek pa je med pesmi postne in o jezusovem trpljenju uvrstil 45 začetkov razširjenih in priljubljenih pasijonskih pesmi, za katere je domneval, da po izvoru niso ljudske. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 66 PASSION SONg S IN FOLK TRADITION abstract passion hymns are a form of passiontide devotion that was very widespread among people, being known and sung by a considerable part of the population on the entire slovene territory. The flourishing of passion hymns, which called on believers to reflect on the suffering of c hrist, occurred in s lovenia in the first half of the 18th century (smolik 1963: 221). r ecords of such hymns have been preserved mainly in manuscript form, as have most baroque homilies and med- itative prose works. h ymns thematizing the passion of c hrist encouraged the sinner to have sympathy for the suffering s aviour. This manner of presenting the passion of jesus aroused compassion in the faithful, who were meant to experi- ence the events with such intensity as if they were directly involved in c hrist‘s suffering, and thus to feel the pain themselves (k öpf 1997: 725-726, 728-730, ac- cording to Žejn 2017: 187). The more descriptions of c hrist‘s suffering (passio), which incline listeners to share the suffering of the suffering c hrist (compassio), were realistically presented, the stronger was the transition to the liberating ex- perience of forgiveness and love (š irca 2016: 110). d escribing the suffering of c hrist was one of the central themes of baroque spiritual literature, which in this respect continued the medieval tradition (š irca 2016: 103). c ompared to the middle a ges, there was greater emphasis on af- fectivity in the baroque, vivid descriptions of c hrist‘s martyrdom were intend- ed to lead the believer to mental and spiritual contrition, tears and obeisance, while deepening the understanding of typically baroque themes such as vanitas mundi, the transience of human life and death, and the thematization of eterni- ty, c hristian perfection, which is traditionally considered the field of mysticism (ibid: 92). such slovene baroque literature „lasted until the rise of the enlight- enment at the end of the 18th century and, especially in the countryside, it de- termined the cultural atmosphere deep into the 19th century“ (ibid: 83). passion hymns, which spread during this time, were popular among singers until the middle of the 20th century, as evidenced by publications in slovene n ational songs (snp ) by k arel štrekelj and records from the archives of the institute of music and ethnography of the slovenian a cademy of sciences and a rts ( gn i z rc sazu ). štrekelj published 25 types of passion folk hymns with variants (snp iii : 6412–6492), and in the a ppendix he included 45 openings of wide- spread and popular passion hymns among the h ymns of l ent and about jesus‘ suffering, which he concluded were not folk in origin. dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 67 t eMatizacije pa Sijona v pe SMih T ematizacije jezusovega in marijinega trpljenja so se v slovenski pesmi začele pojavljati vsaj ob koncu srednjega veka. med najstarejšimi pesmimi te vrste je pesem Ko b‘ človek ti vedel, ki jo je matija majar slišal v Terski dolini in je zapisa- na v najbolj razširjeni obliki slovenske alpske poskočnice. (o grin 2019: 52) Ko bi človek ti vedeo, kaj Kristus terpi: Po celem životu ni druziga ko kri. Na glavci ma krono pa trnić bodeć, Mariji srce predira vse glih koker meć. Žalostna mat bôžja pod križam kleči, pa preljubi nje sinić na križi visi. Oj na križi je visou, na križi je vmerv, pa vsem vĕrnim dušicam nebesa odperv. Od pakla, od martre odrešu je nas, hor v svete nebesa zavižov je nas. (snp iii : 6450; beneška iz soseščine l oševar blizu Tarčenta, zapisal matija majar.) pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 68 k arel š trekelj je v Premisli, ti človek grešni, kaj Jezus trpi (snp iii : 6450–6453) zbral variante vsebinsko sorodnih pesmi. Premisli, o človek grešni, kaj je terpu sam Bug večni, za me nu za te je umrov, skuz tu nam nebu odprov. Z jogri k mizi doli sedov, le-tu jagne ž nimi jedov, postavov svet Rešnu telu, de bi nam k en’ špiži blu. V le-ta vert se je perbližav, nizku za nas se perbližav, trikrat padov na obraz svoj, očeta prosu za greh moj. Jezusa glej v vertu klečati, angela v oblakah stati, kir kelih v rokah derži, Jezus kervavi put poti. (k rebs 30) Ta dvajset kitic dolga pesem je bila še dolgo priljubljena: zapisana je bila npr. v k rebsovi pesmarici iz konca 18. stoletja (nrss 22), večkrat jo je zapisal tudi znani zbiralec ljudskih pesmi in organist f ranc k ramar, ki je pred 2. svetovno vojno služboval v poljanah nad škofjo l oko. o b zapisu pesmi iz stražišča pri k ranju je 8. septembra 1912 dopisal, da je besedilo prepisal iz stare zbirke, ki jo je »dobil pri 80. letni k atarini pirkuš v šutni pri škofji l oki« (gni o 9629). V skoraj nespremenjeni obliki je bila natisnjena še leta 1951 v molitveniku Naše molitve ivana Trinka. (1951: 251–255) poleg pesmi, ki so se predvsem od prve polovice 18. stoletja naprej (smolik 1963: 221) pele neposredno ob pobožnostih molitve križevega pota, so se med ljudstvom razširile tudi druge pesmi, ki jih lahko uvrščamo v širšo skupino pa- sijonskih pesmi, kot je npr. prevod mašne pesmi (sekvence) Žalostna je mati stala (Stabat mater dolorosa), paraliturgične (Sedem Jezusovih besedi na križu, Marijine sanje, Jezusovo slovo od Marije, Sedem žalosti Marijinih ipd.) in druge ljudske nabožne in legendne pesmi (Jezus brez žlahte, Jezusova oprava ob trplje- dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 69 nju, Kako pojde Jezus s križa idr.), ki tematizirajo k ristusovo trpljenje ali odnos marije, Žalostne matere božje, do sinovega trpljenja. iz srednjeveških se je v baročna besedila prenesla močna prepletenost kanoničnih svetopisemskih mo- tivov z nekanoničnimi, apokrifnimi in ljudskimi elementi (o grin 2016: 496), ki odsevajo tudi iz številnih pesmi. k ristusovo trpljenje ima osrednje mesto v pe- smih, petih ob žalostnem delu rožnega venca, ki so se do sredine 20. stoletja pele tudi ob bedenju pri mrličih (npr. Predolga je rajža), in ob lavretanskih litanijah. Peisem od Jezusoviga terplena (GNI O 9629). pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 70 Takšna oblika petih litanij, z odpevi po vsakem tretjem vzkliku, je izpričana iz 17. stoletja, medtem ko je preprostejša oblika segala že v čas pred reformacijo. poleg pesmi Premisli, o človek grešni je bila v lekcionarjih tedanjega časa po- gosto objavljena pesem Mati žalostna je stala (Stabat Mater dolorosa), ki je ena najbolj znanih srednjeveških marijanskih himen iz 13. stoletja. eden ali več slo- venskih prevodov je verjetno nastal v 15. stoletju (o grin 2019: 53), najzgodnejši ohranjeni prevod te himne v slovenski jezik pa je zapisan v t. i. muzejskem roko- pisu, ki je privezan k izvodu h ren-č andkovih Evangelia inu Lystuvi iz leta 1612. V prvem natisnjenem prevodu v molitveniku Bratovske bvqvice S. Roshenkranza matije k astelca iz leta 1678 je bila ta marijanska himna označena kot »lepa stara pejsen«. (smolik 2011: 1042) V priročniku Pomuč živim, umirejočim inu mer- tvim bratovščine britkega s mrtnega Trpljenja k ristusovega na svetem k rižu, ki je od leta 1660 delovala pri jezuitski cerkvi sv. jakoba v l jubljani, je natisnjenih 11 kitic pesmi Žalostna je mati stala v prevodu, ki se razlikuje od običajnega besedila v lekcionarjih. (s molik 2011: 252) po mnenju nekaterih je slovenski pre- vod te knjižice oskrbel jernej basar, ki je bil v tem času vodja bratovščine (prim. sbl i: 26; smolik 2011: 254), ustanovil pa je tudi bratovščino brezmadežne, sv. ignacija in sv. f rančiška k saverija pri sv. Volbenku v poljanski dolini (š irca 2016: 124). n ov prevod pesmi je izšel tudi v molitveniku Molitoune Bukvize o žbalta g utsmana leta 1788. (k apelski 2016: 142) Tudi pesem Ah kristjani, spregledujte iz Misionskih pesmi inu molitev primo- ža l avrenčiča (1757: 22–25), ki je prešla v poznejše molitvenike (smolik 2011: 1485), je oblikovala pasijonske pobožnosti še vse do polovice 20. stoletja (glej npr. zapis a nice a rnolj iz Železnikov, gn i 18.151). pod varianto domnevno pre- cej razširjenega korala, ki se je pel ob posameznih postajah križevega pota, je f rance k ramar leta 1910 v k onfinu na g orenjskem zapisal, da je a lojzija c erar sicer pela enoglasno, vendar da »se je ta ‚sv. križev pot‘ pev nekdaj večglasno v cerkvi sv. Trojice pri moravčah. besede vzete iz neke stare tiskane knjižice.« (gni o 8177) Ta knjižica je morda a ntona bichlerja Cerkveno leto, Pesmi z na- pevi za vse nedele ino praznike (1852: 113), v kateri je pesem natisnjena pod naslovom k rižev pot. d a je bila pesem zelo razširjena, dokazujejo tudi različne melodije in harmonizacije pesmi. (npr. k okošar in f ajgelj 1886: 8–9) Kristjani, spregledujte, ta kervavi križov pot, v vaših sercah spremišlujte, kaj je terpu vaš Gospud. dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 71 To pot če bote hodili, vaša muja ni zabstojn, vašim dušam ste dobili ta nebeški večni lon. (k rebs 13) ir ( O ) §&» 14. V*taki martri nu britkufti, v’ ner tezhi fmertni grenkobi tri ure na Krisho refpet, je ottou JEsus sa naf vmret. * Oku, &c. 15. toku je JEsus sa naf vmrou , de je nam nebefsa odprou, mi pak vfe to saver- shemo, kir fe grehu podvershemo. * Oku, &c. x6. O prekleti fmertni grehi! vredni fo peklenske kehe, kir JEsufbvo terplenie, skus nvh vezhnu bo sgublenu. * Oku, <3tc. 17 JEsus skus tvoje terplenie, te prof- fimo sa vsmilenie, sa gnado prave pokure sdei nu ob te sadne ure. * Oku jokai, * P E S E M Od Krishavga Pota. s. ^'Hriftiani fpregleduite ta kervavi Krishou pot, v’vafheh ferzah. fpremifhluite, kai je terpou vafh Gofpud. Ta pot zbe botte hodili, vafha muja ni sab- fioin, vafhem dufham ite dobili, ta ne« befhki vezhni Jon. *. Pole JEsus zel nadoushen ftoy pred Pilatusham , vender je toku obtoshen pred tem krivem Rihtariam , de Pilatush roke vmije, da JEsufa Judam zhes, ta Folk tu¬ di vef upije, on je Krisha vreden ref 3. Ivumei fo ga odpelali od te Rihtne hifhe prezh, grosen Krish fo mo skasali, tega more JEsus viezh; jEsus pak taKrish obja- «os (o; 5®» 2? objarse s’ve!iko pohleufhino, inu ga na ra¬ me vsame is zhudno pokorfhino. 4. JEsuspervezh s’Krisham pade od ve¬ like trudnolti, vender ni nobene gnade , tud’ nobene milofti, nemo nozhjo gmaha dati, s’nogomi ga fujejo. JEsus more fpet uftali, s’itrik ga gori vlezhejo. 5. Na tem tefhkim potu frezha, mati pouna shalofti, v*.vrz je ona vfa trepezha od ve'ikc grimnofti, ter klaguje, nu sdi- huje, kdu je ta, k’ ter more srezh , nu JEsufa objokuje, kir perve tri fhtauti vezh. 6. JEsus s’Krisham dail namore, sat© kir mozhi ni vezh, Zirenaeus perhlcn mo¬ re JEsufu Krish naprei vlezh’. Deb’Ie shiuga perpelali na ta pravi Rihtni krei, inu (lem loshei krishali, deb’ie bli od ne¬ ga frei. 7. Faroncka kir na tem meftu vidi vfe- ga Potniga , sdaiz popade pert na zefli sa briflat zel reunega, JEsus vsame ta pert v‘ roke, na tem pufti loi obraf, sbrifhe ker- vave potoke, ktere je preliu sa naf. 8. JEsus je fpet s*Krisham padou , kir ga hicru vlezhejo, de fe je Krish vVmlo vfadou, kir po tleh ga mezhejo: s’nufla inu s’ vuli prou tezhe ta zel’ frilhna fveta kry, vender JEsus nezh narezhe, ampak vfe volnu terpy. 9. JEsufa fo objokale te andohtliv-e She- ne, milu fo fouse takale, k*fmerti shnira B 4 jeti Pesem Od Krishouga Pota (Lavrenčič 1757: 22–23). d o današnjih dni razširjeno pesem Oh le-sem, vse stvari je maksimilijan r e- deskini objavil v pesmarici Osem inu shestdeset sveteh pesm (1775: 105–107), v kateri najdemo več pasijonskih pesmi, kar priča, da so slovenci ob koncu 18. stoletja že ves postni čas posvetili misli na jezusovo trpljenje, kakor je v ljudskih neliturgičnih pobožnostih še danes (smolik 2011: 1489). pesem se je ob prena- šanju iz ust do ust in iz zapisa v zapis spreminjala, nastajale so različne variante besedil in napevov, po katerih se je pesem pela (npr. gni o 1846). pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 72 Oh lesem vse ſtvary! glejte! kaj sé gody, ta, k’tir’ vas vse ſhivy, groſhe martre terpy. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, s’ ternjam k’ shpotu kronan bo pred sodbo pellan, nadolſhn k’ smert’ zhes dan. (r edeskini 1775: 105) Sv. križev pot z raznimi napevi (GNI O 1846). dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 73 l judsko razumevanje je jasno izraženo v pesmi Angeljci prestrezajo sveto kri (snp iii : 6466–6469), ki je pogosto poimenovana tudi Žalostni rožni venec, saj po posameznih kiticah sledi molitvi žalostnega rožnega venca. Jezus je za nas kervav pot potiu: iz njega je tekla rešna kri, za odrešenje vseh ljudi. Angeljci jo poberajo, u zlate kelhe jo devajo in jo Bogu darujejo, Učetu nebeškemu! … (snp iii : 6466, iz motnika) V rokopisnih pesmaricah so navedene tudi številne druge pesmi, ki so se pele ob posameznih »štacijonih« križevih potov (npr. v rokopisni k rebsovi pesmarici iz konca 18. stoletja so zapisane štiri različne pesmi ob križevih potih, v roko- pisnem zvezku iz podmelca, ki se nahaja v k okošarjevi zapuščini, je zapisanih 7 različnih pasijonskih pesmi). poleg križevega pota so češčenje jezusovega trpljenja spodbujale tudi pesmi ob drugih pobožnostih, še posebej na romanjih. o rganist f ilip jakob r epež je v pesmih, izdanih v Romarskih bukvizah (1757) in Romarskem drugem blagu (1770), romarje na križni gori pri l ožu spodbujal, naj premišljujejo jezusovo trpljenje. r okopisi drugih organistov pričajo o precejšnji razširjenosti njegovih pesmi, ki pa jih kljub temu ne moremo šteti med prave cerkvene pesmi, saj jih je navadno pel organist sam. (smolik 2011: 463, 1487) z romanji je povezana tudi zelo razširjena pasijonska pesem Le pojdi, pojdi, duša z menoj (snp iii : 6471–6479), ki je še danes del stalnega repertoarja postnih pesmi. r udolf Vrabl je na Vranskem zapisal različico, naslovljeno Romarska, ki neposredno kaže na njeno vlogo in uporabo pri postnih romanjih v določene cerkve, kjer so v postu obhajali maše (na primer pri svetem primožu nad k amnikom). pele so se tudi med pobožnostmi ob križevih potih na k alvarijah ali okrog cerkva, ki jih obda- jajo kapelice na prostem. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 74 Romarska (GNI O 1011). prve tri vrstice se iz kitice v kitico ponavljajo, v skladu z zaporedjem skrivno- sti žalostnega rožnega venca se spreminja le zadnja vrstica. pri varianti pesmi iz podgorja je zapisovalec f rance s telè pripisal, da se poje pri mrliču. Duša, pojd z menoj, z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro, na goro visoko. Tam gor boš vidla, duša ti, kaj Jezus gor za nas trpi: za nas in za naše grehe je krvavi pot potiv. (snp iii : 6478) f rančišek mihael paglovec je v pesmi Svetiga križa en žolner združil »dve v baroku razširjeni tradiciji premišljevanja o vsebini velikega petka. prva je sed- mero prelitje jezusove krvi, ki se v večji meri ujema s sedmerimi bolečinami Žalostne matere božje. d ruga tradicija je meditacija o časovnem poteku jezuso- dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 75 vega pasijona po posameznih urah zadnjega dneva njegovega življenja«. (o grin 2019: 91) Svetiga križa en žolner kervavi nosel svoj bander. sedemkrat je Jezus kri prelil, kader je on na sveti bil. Prvu je Jezus kri prelil, na osmi dan obrezan bil. Drugu je Jezus kri prelil, kir je krvavi put potil. … [ … ] Ob eni uri popudan sant Janžu Mater poročil sam. ob drugi uri jesih pil, ob tretji uri smrt sturil. Ob štirih vboden v desno stran, ob petih s križa snet, zakopan. To, človik, spremisli vsak dan Jezus to bode lonal sam. Amen. (o grin 2019: 91–92) marko pohlin je v molitveniku Pet svetih petkov mesca sušca (1. izdaja 1768) častilcem jezusovih ran in Žalostne matere božje ponudil »oficij« v čast k ristu- sovega trpljenja, ki se moli ob postnih petkih. »o ficiji« so posebna ljudska oblika liturgične pobožnosti, ki je bila v evropi razširjena od srednjega veka dalje. Vsaka ura oficija (»k juternzi«, »k pervi«, »k treti«, »k shesti«, »k deveti«, »k vezhi- renzam«, »k pumraku«, »perporozhuvanje«) je imela en odlomek pesmi brez napeva. (s molik 2011: 436, 1488) pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 76 V nasprotju z načeli jožefinskega 93 (janzenističnega) bibličnega križevega pota, v katerem so bile dovoljene le postaje, katerih snov je zapisana v evangeliju, kot npr. v knjižici To terpleine inu smert nashiga gospoda Jesusa Kristusa (1794) janeza š imonca (s molik 2011: 723), so se v pasijonskih pesmih ohranile različne podrobnosti iz srednjeveških izročil, ki so bile posredovane prek baročnih ho- milij, kot npr. »krvavi« prizori, ki so vernike spodbujali k globljemu doživljanju in sočustvovanju s trpečim jezusom. Grešnik, se ti kej Jezus smili, kir so ga na križ perbili iz tako grozovitnostjo, de vse žile pokajo. (k rebs 11–12) V nekaterih pesmih je perspektiva obrnjena in ne sledi pasijonski kronologiji: pesem Poslušej en malu, o grešni človek poslušalca vabi k mrtvemu jezusu v grob in nato retrospektivno k premišljevanju o njegovem trpljenju. Poslušej en malu, o grešni človk, inu si vzemi v serce ta nauk! Jezus je umrov, Jezus je umrov. Spomni te, prosim, o grešni človk! Pojdi notri, v ta grob poglej, kdu mertu v grobu leži zdej. Človk, Bug nu Gospud, kateri je navzoč povsod. Spomni te itdr. Kaj je on za te prestav, Judas ga je Judam prodav, kri je preliv, soze je potiv. Spomni te itdr. (k rebs 028) pesmi pa ne vpletajo le ljudske motivike in estetike, pač pa so tudi oblikovno sestavljene v sozvočju z razširjenimi ljudskimi metričnimi in verznimi sistemi. 93 s tare pesmi so vključevali v lekcionarje do jurija japlja leta 1792, ko je pripravil priroč- nik po terezijanskih navodilih (smolik 1989: 103). dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 77 pesem Vse stvari žalujte je tako zložena v obliki poskočnice, kjer se pet- in šti- rizložni verz menjavata s prestopno rimo, ki je tudi najbolj razširjena poskočna verzna oblika slovenske ljudske pesmi. (k apelski 2016: 31) Vse stvari žalujte, kar koli živi. Ta žalost spremišlujte, kaj Jezus trpi. Nausmilenu je zgajžlan, člaveku glih ni, ves čistu je ranjen, leži v sojej krvi. Premisli, oh člavek, kaj Jezus trpi, pogledej, o griəšnik, gdu ə temu leži. Zagledu boš jagnje, katiəru bo nam odvezov vsiəh griəhov, odpustu jəh vsi əm. Odpusti, oh Jezus, ti griəhe naše, oh cartanu jagnje, mi prosimu te. Odvzemi te griəhe, potroštej nas ti, da bamu vsi vkupej tebe hvalili. (k apelski 2016: 55–57) prestopno menjavanje zaporedja ženske in moške rime (ab ab, cd cd ), kot so v tej pesmi, je po izsledkih janeza h öflerja značilno za baročni tip nemške ljud- ske in cerkvene pesmi 17. in zgodnjega 18. stoletja. (h öfler 1975: 106, po k apel- ski 2016: 222) o semvrstičnice so prav tako značilne za dobo visokega nemškega baroka od srede 17. stoletja naprej, na slovenskem pa je osemvrstično kitico (v jambskih in trohejskih inačicah) uveljavil a hacij stržinar s pesmarico Katoliš pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 78 keršanskiga vuka pejsme (1729), s čimer je postala vzorec za veliko večino slo- venskih pesmi baročne dobe. (k apelski 2016: 223) Žalostni rožni venec iz Hotovlje v Poljanski dolini (GNI O 11556). dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 79 Marija v pa Sijon Skih pe SMih Zdej svet’ križov pot začnimo, močnu si k serci vzmimo, spremišlujmo s ponižostjo iz Marijo žalostno. (k rebs 11) številne priljubljene pasijonske pesmi so bile tesno prepletene s češčenjem marije, ki je sodoživljala sinovo trpljenje. maksim izpovedovalec je v delu Življenje Device že v 7. stoletju marijo na križevem potu predstavil kot najpogu- mnejšo, saj sina spremlja na poti trpljenja, trpi pa tudi ona sama. n jeno nago- varjanje križanega in pozneje mrtvega k ristusa je vplivalo na liturgijo velikega tedna in ljudske pesmi ter pobožnosti s pasijonsko vsebino (a vsenik n abergoj 2017). pobožnosti do Žalostne matere božje oz. marije sedem žalosti, ki je bilo najznačilnejše poimenovanje marije v ljudskem pesništvu (kumer 1988: 264), so se na z ahodu pojavile v 9. stoletju. To pobožnost je širil zlasti red servitov ali marijinih služabnikov, med zahodnimi slovenci je npr. deloval a lasia da som- maripa, servit iz samostana v d evinu (smolik 2011: 1040). V slovenskem du- hovnem in kulturnem prostoru je pomemben pečat pustilo tudi delo f ilipa iz Žič, Marijino življenje (13. stol.), ki vsebuje obširne opise trenutkov trpljenja in srečevanja s trpečim, umirajočim in mrtvim k ristusom, vplivalo pa je na likovna dela ter imaginacijo preprostega ljudstva, kar lahko razberemo tudi iz ljudskih pesmi. (menaše 1994: 158, po brozovič 2019: 44 –45) Poslušej en malu, o grešni človk, inu si vzemi v serce ta nauk! Jezus je umrov, Jezus je umrov. Spomni te, prosim, o grešni človk! n ajveč sledov češčenja Žalostne matere b ožje sta tako na slovenskih tleh pustila 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike marije ob trpečem s inu in številni kipi pieta, medtem ko so zapisi pesmi, ki izhajajo iz tega obdobja, nastali pozneje. pesem Gori, gori, duša moja je »morda najstarejša ohranjena slovenska pe- sem za križev pot«. (o grin 2019: 87) štirinajstim kiticam, ki se nanašajo na frančiškansko obliko križevega pota, so dodane štiri kitice nagovora marije in jezusa, ki naj bi verniku pomagale prav razumeti njegovo trpljenje in ga privesti v srečno večnost. V nekaterih variantah (npr. iz vasi s tomaži pri a jdovščini) sta prepoznavna starejši izvor in stabatinska forma kitic, ki poteka iz pesmi Žalostna pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 80 je mati stala (več v o grin 2019: 87–89), v drugih, kot npr. iz k rebsove pesmarice, ki sledi paglavčevim Cantilenae, se pa ponovi refren. Gori, gori, duša moja, zvestu spremi mater tvojo, Marijo sivnu žalostno, Marijo sivnu žalostno. Ves izgajžlan, s ternjam kronan, tu je biv od njih polonan, gori s križam obložen. (k rebs 16–17) V Molitvenih bukvicah marka pohlina (1777) je bila poleg štirih oficijev z litanijami, prirejenih po nemških predlogah, med njimi tudi oficija Žalostne ma- tere božje, na koncu knjižice natisnjena nova marijina pesem Grešnik, glej žalost Marije. (s molik 2011: 543) Jezus jemlje slovo od Marije (Sv. Lenart nad Škofjo Loko, GNI O 10867). dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 81 jezusovo slovo od marije pred njegovim trpljenjem in smrtjo na križu je po- memben topos, ki je iz srednjeveških izročil prešel v baročna besedila in pasi- jonske igre ter v molitve ob svetih stopnicah. (prim. kapelski 2016: 27) poleg kanonične ikonografije križevega pota je namreč obstajalo bogato izročilo neka- noničnih, apokrifnih in ustnih ljudskih izročil, ki so se nanašale na t. i. k ristusovo skrivno trpljenje in so izhajala iz videnj sv. brigite švedske, sv. g ertrude Velike in drugih mističnih pisateljev ter so se pozneje širila prek rokopisnih in zgodnjih tiskanih izdaj Meditationes Vitae Christi, avtorja johannesa de c aulibusa. (o grin 2018: 240) Topos temelji na izročilu, da sta se jezus in marija po zadnji večerji poslovila, pred odhodom na o ljsko goro pa je marija jezusa prosila, da bi v svoji vsemogočnosti odrešil človeški rod tako: 1) bi umrl običajne človeške smrti, 2) ne bi umrl tako strašne in sramotne smrti kot hudodelec in 3) da bi ona smela trpeti in umreti z njim oziroma pred njim, da bi s svojimi očmi ne videla, kako ga ljudje trpinčijo. k er prošnje niso bile uslišane, je tudi sama trpela. (brozovič 2017: 90) l iterarno upodobitev jezusovega slovesa od marije najdemo tudi v pridigi kapu- cinskega patra f erdinanda l jubljanskega Na veliki petek (1722), ki jo je pater imel kot uvod v pobožnost š kofjeloškega pasijona (prim. o grin 2015). o bsežneje je ta motiv predstavljen v 48. postavi poljanskega rokopisa. (k apelski 2016: 27) karel štrekelj je zapisane pesmi zbral v tipu ‚jezus jemlje slovo od marije‘ (snp iii : 6412–6415), vendar je podvomil v ljudski izvor pesmi (snp iii : 656). z animivo je, da se melodija te pesmi v beneški sloveniji poje v molovskem na- činu, ki je sicer redek na tem območju. (Qualizza 1999: 119–120) o dnos med jezusom in marijo, ki sina prosi, naj ne gre v trpljenje oziroma naj ji dovoli, da ga spremlja, je opisan zelo človeško: »Moj sin, k tvojim nogam paden, pred kak slovo od te vzamen, še enkrat naj gren z tobo, al mi serce poknilo bo!« »Moja mati, tukaj bodi, z menoj več naprej ne hodi, prite, prijateli tedaj, troštate mojo mater zdaj.« »Moj sin, saj zdaj to dopusti, da te kušnem z mojimi vustmi,« zavpije ona pred njim, »Bog te obvarvaj, moj ljubi sin!« (snp iii : 6412) pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 82 Sedem žalosti Marijinih (GNI O 11165). marijo je trpljenje, ki se je raztezalo čez celotno njeno vlogo v odrešenjskem dogajanju, vse od jezusovega rojstva v hlevu do njegove smrti na križu, približe- valo ljudem, ki so se spopadali s stiskami, še posebej ob različnih preizkušnjah in smrti. pesem Sedem žalosti Marijinih, ki je nastala za bratovščino naše g ospe sedem žalosti in jo je zapisal f ranc mihael paglovec v rokopisu Cantilene variae, obsega 15 oktav z izjemno metrično strukturo. (o grin 2018: 241) pesem se je dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 83 zelo razširila in se je pela tudi »pri mrličih kadar vahtajo«. (gni o 9533, k ori- tnica pri bovcu; prim. snp 3.: 6456–6459) Jezus, pesem čem zapeti, sedem žalost razodeti: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat? Parva žalost je narhujša bla, Marija je k popisovanju šla: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat! Druga žalost je še hujši bla. O štalc rodila Jezusa: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat! … Treta žalost pa je še hujša bla, Marija zgobila Jezusa: iše ga tri dni v veliki žalosti, nešla ga je o tempelni. …. Sedma žalost ga je spremlala: tam še tri dni točila je solze, v veliki žalosti. (snp iii : 6458) V pesmi Marijine sanje (slp 2: 89), ki je ohranjena predvsem v obliki apo- krifne molitve, vendar jo zaradi tega, ker je preostanek daljšega pesemskega be- sedila, uvrščamo med legendne pesmi (slp 2.: 123), je materi vnaprej razkrito sinovo trpljenje. (stanonik 1999: 143–144) jezus zbudi spečo mater, ki mu vna- prej napove njegovo trpljenje, o katerem se ji je sanjalo. z napovedjo sinovega tr- pljenja se sooča tudi v pesmi Jezus brez žlahte, v kateri marija srečuje rokodelce, ki pripravljajo mučilna orodja za o drešenika. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 84 Po cest‘ pa rajža Marija, srečala je tišlarja dva. »Kam pa gresta, tišlerja dva?« »Midva greva v mesto Jeruzalem Jezusu križ narejati.« »Če ga mu bosta ravnala, pretežkega mu ne ravnajta, da ga Jezus ložej nosil bo.« »Nama pa se Jezus nič smilil ne bo, saj nama nič v žlahti ni: vsak človek svojo žlahto ma, midva z Jezusom je nimava. … (snp iii : 6430, z o blok in iz c erkna) V nekaterih variantah marija zavzame aktivno držo in nagovarja obrtnike, »le delejta, le šivejta / natanko in drobnó, / saj jezusov trpljenje / polajšano bo!« (snp iii: 6425), vendar je ne uslišijo. V pesmi sta jezus in marija predstavljena kot reveža brez svojcev, ki bi ju zaščitili pred bližajočim se trpljenjem (k umer 1988: 263), zato sta bila emotivno še bližje preprostim ljudem. o stanke pesmi oziroma navezavo na pasijonske pobožnosti in pesmi bi lahko prepoznali tudi v številnih paraliturgičnih molitvah, ki so jih ljudje dolgo gojili po družinah. z anje je značilno, da so »delno izšle iz liturgije ali njenega okvira (npr. pasijonske pobožnosti, kar je še ohranjeno tudi v sledovih petja in načina njih podajanja s slovesno dvignjenim glasom (recitiranje)«. (n ovak 1983: 7, po a vsenik n abergoj 2020: 261) med njimi so bile poleg starejšega Priporočanja v svete rane Kristusove (o grin 2019: 93) najpogostejše molitve iz zvrsti ‚z latega očenaša‘ in ‚marijinih sanj‘, ki temeljita na evangeljski zgodbi jezusovega pasijo- na in tradiciji marijinega sočustvovanja s trpečim sinom jezusom. Večina moli- tev teh zvrsti je v pesniški obliki, le nekaj jih je v prozni (a vsenik n abergoj 2020: 285–286), pogosto pa so jih prenašali berači, ki so bili razumljeni tudi kot posre- dniki med bogom in ljudmi. molitev in petje prosjakov s temi molitvami nista bila razumljena le kot prosjačenje, temveč kot duhovni dar v zahvalo za prejete darove, predvsem hrano in prenočišče. (k lobčar 2020) dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 85 Številni zapisi Marijinih sanj v Narodni pesmih 3 Milka Matičetovega (Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU). z ak Ljuček pasijonske pesmi so se močno usidrale v postne in druge pobožnosti ter s tem sooblikovale imaginativni svet vernikov na s lovenskem. pesmi so se na besedilni in melodični ravni sicer mestoma spreminjale, vendar je doživljajska moč osta- jala enaka. Včasih se je ob petju, pa tudi prepisovanju iz ene v drugo rokopisno pesmarico, spreminjal celo njihov dogmatični značaj. V maurerjevi pesmarici je bilo tako v pesmi Pridi sem revni krščenik zapisano, da je jezus moral trpeti: Križu se je muru podvreč, brez dovga no brez uržeha, saj ga še ni smou odvreči, nesti je muru z vlo ga. (= z voljo) (s molik 2011: 1493) pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 86 poznejši zapisi pesmi pa izkazujejo, da so pevci razumeli, da je jezusa na križ pripeljala svobodna odločitev: Križu se je otu podvreč brez dovga no brez uržeha, saj ga še ni otu odvreči, nesti je otu z vlo ga. (s molik 2011: 1494) prek jezusove izkušnje človeškega trpljenja, s katero se je bog človeku pri- bližal najbolj neposredno, lahko človek neposredno spozna boga. z ato pesmi vzbujajo intenzivno in doživeto čustvovanje z jezusom ob njegovem trpljenju. »k ljučno je počlovečenje božjega, njegova čisto človeška izkušnja trpljenja, pri- bližana človeku tukaj in zdaj, ob čemer jezus še vedno ohranja tudi svoje božan- ske lastnosti. č ustveno sodoživljanje naj bi naslovnika pripeljalo do odločitve za življenje strogo po jezusovem zgledu.« (Žejn 2017: 187–188) pasijonske pesmi so bile ob nastanku zmes tujosti in domačnosti, ambiva- lenca novosti in tradicije, vendar so se v procesu prenosa med pevci in zapisi iz generacije v generacijo preoblikovale v skladu s predstavnostnim, čustvenim in izkušenjskim svetom slovenskega človeka. V njih odzvanjajo izvorni nastavki iz evropsko razširjenih zvrsti Vita Christi, Planctus Mariae in Marienklage, ven- dar jih je prav preoblikovanje v skladu z glasbenim okusom širokih množic, tudi tistih, ki so sodelovale v predstavljanju ali so prisostvovale sporedu Škofjeloškega pasijona (k rižnar 2006: 153), čvrsto umestilo v vsakdanje in praznično življenje ljudi na s lovenskem. Kratice nrss : n eznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja http://ezb.ijs.si/fedora/get/ nrss:nrss/VieW/ gn i o : z nanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti, g lasbe- nonarodopisni inštitut, a rhiv, z birka o dbora za slovensko narodno pesem s bl i: s lovenski biografski leksikon 1 l iteratura a vsenik n abergoj, irena. 2017. marijino sočutje in žalovanje v srednjeveških meditacijah in dra- matizacijah evangeljske pripovedi o pasijonu. Bogoslovni vestnik 77, 3/4: 655–669. a vsenik n abergoj, irena. 2020. podobe judov v izročilu slovenskih folklornih molitev „marijine sanje“ = images of jews in the tradition of slovenian folk prayers „mary‘s dreams“. Edinost in dialog 75, 2: 255–288. brozovič, maruša. 2017. marijina podoba v slovenskih legendarnih in nabožnih ljudskih pesmih. Traditiones 46, 30: 87–101. dr. Marjeta pisk, pasijonske pesmi v ljudskem izročilu 87 brozovič, maruša. 2019. svetopisemske in ljudske osnove ter literarne oblike motiva marije v slovenskem pesništvu med obema svetovnima vojnama: doktorska disertacija. l jubljana: [m. brozovič], 2019. h öfler, janez. 1975. slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju: Tipološki prikaz njenega glasbenega stavka. l jubljana: sazu . k apelski 2016. k apelski pasijon. u r. erich prunč in matija o grin. l jubljana: z aložba zrc , z rc saz u ; c eljska mohorjeva družba. klobčar, marija. 2020. poslušajte štimo mojo: potujoči pevci na slovenskem. l jubljana: zrc saz u , z aložba zrc . k öpf, u lrich. 1997. »passionsfrömmigkeit«. Theologische Realenenzyklopädie 27. u r. g erhard k ra- use in g erhard müller. berlin: Walter der g ruyter, 722–764. k okošar, janez in d amir f ajgelj. 1885–1893. Cerkvene pesni nabrane med slovenskim narodom. [V g orici] : c eciljansko društvo za goriško škofijo. krebs: krebsova pesmarica. n eznani rokopisi slovenskega slovstva. ms 022. 1750-1800. http:// ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_022/VieW/ križnar, f ranc. 2015. škofjeloški pasijon v luči medreligijske prisotnosti. Edinost in dialog 70, 145–156. k umer, z maga. 1988. o dmev svetopisemskega sporočila o mariji v slovenski ljudski pesmi. Bogo- slovni vestnik 84 (3): 261–266. menaše, l ev. 1994. Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne. c elje: mohorjeva družba. n ovak, Vilko. 1983. Slovenske ljudske molitve. l jubljana: d ružina. o grin, matija. 2016. k odikološki opis rokopisa in besedilno izročilo k apelskega pasijona. V: k ape- lski pasijon. l jubljana: z aložba zrc , zrc sazu , c eljska mohorjeva družba, 459–507. o grin, matija. 2018. c onfraternities in the slovenian l ands and their significance for baroque s lovenian l iterature. Acta historiae artis Slovenica 23, 2: 233–243. o grin, matija. 2019. Slovensko slovstveno izročilo. Drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih. c elje; l jubljana: c eljska mohorjeva družba: d ruštvo mohorjeva družba. Qualizza, a ntonio. 1999. Se zmisleš. Canti popolari. s tregna: c omune di s tregna. r edeskini, maksimilijan. 1775. Osem inu shestdeset sveteh pesm, katire so na proshnje, inu poshele- nje vezh brumneh dush skerbnu skup sbrane, pobulshane inu pogmirane, k vezhe zhaste boshje temu slishnemu pak k‘ duhovnemu troshtu, inu podvuzhenju na sivitlobo dane. l jubljana. d o- stopno na: http://www.dlib.si/?urn =urn :nbn :s i:doc-30jQo Ye4. smolik, marijan. 1963. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. l jubljana: s emeniška knjižnica. smolik, marijan. 2011. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. matija o grin (ur.). d ruga, pregledana izdaja, prva elektronska izdaja. l jubljana: inštitut za slovensko literaturo in literarne vede zrc sazu . d ostopno na: http:// ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VieW. snp 3. 1904–1907. Slovenske narodne pesmi: 3. zvezek. k arel š trekelj (ur.). l jubljana: s lovenska matica. slp 2. slp 2. 1981. Slovenske ljudske pesmi: Druga knjiga: Pripovedne pesmi. z maga k umer (idr., ur.). l jubljana: s lovenska matica. s tanonik, marija. 1999. Od setve do žetve. Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. l jubljana: d ružina. š irca, a len. 2016. Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu. l jubljana: k ud l ogos. Trinko, ivan. 1951. Naše molitve: Molitvenik za Beneške Slovence. g orica: [i. Trinko]. Žejn, a ndrejka. 2017. medbesedilnost in retoričnost baročne asketično-meditativne proze poljan- skega rokopisa. Primerjalna književnost 40, 1: 175–193.