Ust Izhala od oktobra IMI kot tednik — Ud i januarja 1958 kot poltedniK — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer
ob sredah in sobotah —
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    L JUD
KRANJ, SREDA, DNE 26. FEBRUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 16. — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j
STVA    ZA GORENJSKO
Kooperacija:
nezadostno
SEDEMLETNI PLAN razvoja kmetijstva v Sloveniji predvideva, da bo leta 1970 v družbeni lasti okrog 30 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Ta podatek je presenetil marsikakega kmeta, ki je mislil, da v nekaj letih privatnega lastništva zemlje sploh ne bo več. Da takim napačnim predstavam o razvoju našega kmetijstva neredko botrujejo včasih malce pretirane pohvale družbenega sektorja in prav tako pretirane graje privatnih kmetov, v to ne gre dvomiti. 30 odstotkov zemlje v družbeni lasti pomeni, da je bo 70 odstotkov še naprej v lasti privatnih kmetov, da torej privatnega kmetijstva še ne nameravamo odpraviti; ne pomeni pa to, da bo tudi še v prihodnje privatni kmet delal po starem, da bo le manjši del njegove proizvodnje namenjen trgu. Večja in specializirana tržna proizvodnja je cilj tudi privatnega kmetijstva, te pa povsem brez investicij in brez pomoči privatnemu kmetu ne bo moč ustvariti.
Pomoč, ki jo zadruge lahko nudijo kmetu, pa so najraznovrst-nejše oblike kooperacije, toda ne v obliki deklariranih obveznosti in pravic, pač pa z dejanskim izpopolnjevanjem določil pogodb.
Za kooperacijo moramo predvsem zapisati, da so jo kmetje po precejšnjem odporu v prvih letih sprejeli, ker so se prepričali, da sami, s svojimi sredstvi in s svojimi orodji in stroji, ne morejo zadostiti zahtevam sodobne agrotehnike in potrebam trga po več pridelkih in po boljši kvaliteti. Vendar se je kooperacija izrodila v formalno podpisovanje pogodb, ki največkrat nimajo konkretnejših določil, izrodila se je v neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani enega ali obeh partnerjev, v kup papirjev torej in v statistična poročila — po katerih potem v poročilih merimo uspehe (!). Krivdo za tako stanje moramo pripisati predvsem zadrugam, ki so poklicane, da organizirajo proizvodnjo — lastno in tisto pri privatnih kmetih. Delo, ki ga imajo zadruge s kooperacijo, pa je pogosto le skrb za tiskane formularje, formalen podpis pogodbe, morda še kreditiranje umetnih gnojil* ali (redkeje) semena in •— nič več! Kje je strokovna pomoč in vodstvo proizvodnje, strojne usluge, upoštevanje prirodnih pogojev za proizvodnjo in potreb (tudi trenutnih) trga? Je potem upravičen delež, ki ga ima zadruga pri dohodkih?
Nujno potrebno je, da so pogodbe konkretnejše, specifično za posamezne geografske, proizvodne in tržne pogoje, in da se deleži obeh partnerjev v delitvi skupno ustvarjenega dohodka trdno določijo po vloženih sredstvih in delu. Taka kooperacija bo šele zainteresirala zadrugo in kmeta za večjo proizvodnjo, kajti oba bosta imela več, če bosta bolje gospodarila. Ce pa dobiva en partner (zadruga) določen del dohodka samo zato, ker pogodba o proizvodnem sodelovanju formalno obstoia, drugi partner (kmet) za tako sodelovanje brez dvoma ne bo navdušen, ker ima od njega več škode kot koristi. Prodaja pridelkov mimo zadruge, odpor do kooperacije, tretiranje kooperacije kot nekaj povsem formalnega dn (skoraj) obveznega — vse to so samo posledice prakse zadnjih let, ki pa jo bo treba v bistvu spremeniti, če bomo hoteli pridelati več za trg tudi v privatnem kmetijstvu in s tem izpolniti sedemletni perspektivni plan razvoja kmetijstva v Sloveniji. A. Triler
Prihodnji mesec z gondolo na Vogel
Dela pri novi žičnici na Vogel so veljala okoli 280 milijonov dinarjev — Vrsta drugih vlečnic in sedežnic v bohinjskem kotu
Bohinj — V drugi polovici marca bo začela obratovati nihalna žičnica na Vogel. Na ta trenutek čakamo nič manj kot tri leta, odkar so začeli" ta turistični objekt graditi. Preostala so še nekatera zaključna dela. Stroji so vsi montirani in v ponedeljek in torek so montirali že dve gondoli. Ta teden bodo začeli tudi s (poskusnim obratovanjem, tako da bodo žičnico obremenili maksimalno in minimalno. Na zgornji postaji žičnice na Vogel so zgradili tudi dve leseni koči za prve potrebe. Dela pri žičnici so veljala okoli 280 milijonov dinarjev. Dnevno bosta vsako uro obratovali dve gondoli. V vsako gondolo gre 20 ljudi, medtem ko bo zmogljivost žičnice na uro 192 ljudi. Dolžina nihalne žičnice
na Vogel je 1.680 metrov z višinsko razliko 962 metrov. Prav tako bo še dve leti obratovala tudi tovorna žičnica na Vogel, kolikor časa bodo gradili nov hotel. Od Erjave skale, kjer je zgornja postaja žičnice pa na Orlove glave in Križ bodo potegnili še okoli 700 metrov dolgo vlečnico, v načrtu imajo tudi gradnjo sedežnice. Z žičnico na Vogel se Bohinju odpirajo nove turistične perspektive. Tega se Bohinjci dobro zavedajo. Zimska sezona se bo podaljšala na 6 mesecev. Prevoz na žičnici v obe smeri bo predvidoma veljal okoli 600 dinarjev.
Žičnica na Vogel ne bo edini tovrstni objekt v Bohinjskem kotu. Turistično društvo si prizadeva, da bi zgradilo še eno sedežnico, in
Bohinjska skupnost proti občini
V LJUBLJANSKEM okraju, kjer bo predvidoma 236 krajevnih skupnosti, so doslej izdelali 62 osnutkov njihovih statutov. Splošna ugotovitev v zvezi s tem, do katere so prišli člani izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL na ponedeljkovi seji, ipa je — da so ti osnutki vse premalo premišljeno sestavljeni in celo prepisani iz ajdovskega, ki je bil objavljen v Občanu. V osnutku (sestavili jih še niso v občini Kranj, Domžale, Zagorje in Ribnica) je zelo veliko nerazčiščenih vprašanj, ki jih bo treba odpraviti na ta način, da bodo za predstavnike skupnosti organizirali seminarje oziroma sektorska posvetovanja.
Predvsem se v osnutkih vrtijo okrog vprašanja, kateri je najvišji organ kraievne skupnosti — ali svet ali izvršni odbor. To povsem nepomembno vprašanje zapletajo še z dodatnim — o čem naj odlo-
ča svet in o čem 10, medtem ko na občane najpogosteje pozabljajo, ali pa jim pripisujejo zadnjo besedo. Vse preveč pojmujejo krajevno skupnost kot območje / oblastno-teritorialnim značajem, ne izhajajo pa iz vsebine dela teh enot, ki jo določa tudi zvezna ustava. Kritično so ocenili tudi bohinjski primer, kjer so osnutek sestavili s težnjo, da bo krajevr ■ skupnost zajemala čimvečje področje in da bo kot taka glede srci stev lahko enotno nastopala prot; občinski skupščini ter se ploh uveljavila kot mala občina. Težnja za formiranje krajevnih skupnosti bi vsekakor morali biti pogoji za delo, ne pa posamezna območja, saj sosednje krajevne skupnosti glede teritorialnih interesov še vedno lahko navežejo medsebojno sodelovanje.
J. 2.
Bolniški dopusti za domačo rabo
Na vprašanje ali res tudi po nepotrebnem izkoriščamo socialno zavarovanje, odgovarja kontrolor bolnikov na domu Stane Vidmar
# PRED HIŠO sem našel ženo bolnika, ki sem ga nameraval obiskati. Povedala mi je, da je mož na podstrešju in ga hotela poklicati, vendar sem jo prehitel. Na vrhu stopnic sem ugledal tri moške, ki so nadzidavali hišo. Med njimi je bil tudi možakar, ki je »zaradi splošnega slabega počutja in prehlajenja« dobil nekaj dni dopusta, da bi se hitreje pozdravil. Bil je v hudo popacani zidarski obleki. »Ravnokar sem prišel malo pogledat, kako delo napreduje, pa ste me dobili«, se je hitel opravičevati, kar pa seveda ni veliko zaleglo.
# PRIPOROČILI SO MI, da pogledam, kako je z bolnikom, ki mu je zdravnik predpisal strogo ležanje. Med vrati me je prestregla njegova žena. Poškilil sem čez njeno ramo in ravno še ujel, kako je mož s čevlji na nogah planil v posteljo, stol pred šivalnim strojem, na katerem je sedel in šival za druge, pa se je še majal, ko je hčerka čezenj in čez začeto delo vrgla pregrinjalo.
# KO JE ZDRAVNIK pregledoval kartoteko bolnikov v bolniškem staležu, je zasumil, da z bolnikom, ki si je lažje poškodoval palec na roki, nekaj ni v redu. Poškodba se nekam čudno dolgo ni pozdravila. Našel sem ga na skoraj pokošenem travniku, kjer je kosil že najmanj 4 ure. Ni vedel, kaj bi, pa je vrgel koso od sebe in začel tožiti, da ga roka zelo boli.
# NEKI DELAVEC si je tudi poškodoval roko in bi moral 14 dni po prvem obisku pri zdravniku priti na pregled. Tega pa enostavno ni storil, ampak se je naredil neumnega in ostal doma. Povrhu so v ambulanti še malo pozabili nanj in ob mojem obisku je imel dopust že tretji mesec. Ko sem prišel na njegovo dvorišče, je skladal krompir z voza, že prej pa sem zvedel, da je ves čas pridno pomagal na polju in pri zidanju hiš. Ko sem mu povedal, da bom izdal uredbo o prekinitvi nadomestila osebnega dohodka in to tudi za nazaj, se je posmehnil: »Vseeno, se bom že preživel!« Seveda, ko je pa ves čas služil.
VOHUN ALI DOBROTNIK
KONTROLA bolnikov na domu je bila uvedena v lanskem letu. Statte Vidmar je kontrolor pri komunalnem zavodu za socialno z   -rovanje Kranj, kontrolorja imajo tudi v Tržiču in na Jesenicah
ter pri eni ali dveh tovarnah. Samo s kranjskim zavodom je sklenilo pogodbe o nadzoru delavcev v bolniškem staležu okoli 80 podjetij. Kar po vrsti priznavajo, da je ta služba učinkovita. O njej se izražajo tudi vsi tisti bolniki, ki ne iščejo le trenutnih svojih koristi, ampak se želijo čimprej pozdraviti in vrniti na delovno mesto. Drugače je s tistimi, ki se hočejo dvakrat okoristiti in pritisnejo na vse gumbe samo, da dobijo dopust in priložnost za postransko delo. ' >
»Vsak mesec obiščem okoli 80 takih, ki so v bolniškem staležu. Povprečno štirim ali petim moram izdati uredbo o prekinitvi pravice do nadomestila. Mnogi se ne zavedajo, da jim upoštevanje zdravnikovih navodil le koristi, in da torej tudi jaz opravljam zanje dobro delo. Zmerjajo me z vsemi mogočimi vzdevki, od vohuna do ne vem česa še«, pripoveduje tovariš Vidmar.
ZNAJTI SE JE TREBA
NA VSAK način mora biti kontrolor veliko bolj premeten kot namišljeni ali nepokorni bolnik, sicer ne uspe. Tako je na primer že odkril način, kako si nekateri umetno podaljšujejo dopust. Noč pred dnem, ko bi morali pred zdravniško komisijo (ta posreduje pri izredno dolgih ali dvomljivih dopustih) se polotijo kakšnega napornega dela' ženske morda žehte, moški pa velikokrat kar popivanja. Sevefta je naslednji dan njihov izgled vsega usmiljenja in sočustvovanja vreden in (če ne bi bili znani vzroki) tudi odločilen za podaljšanje dopusta.
Vendar ni mogoče vse metati v en koš. Nekateri upravičeno bolujejo 3 ali 4 leta. Največ koristolovcev je med bolniki z dopustom do enega meseca. Ce ima kdo kakšno posebno delo, že v nekaj dneh lahko marsikaj opravi.
Najtežje je kontrolirati tiste, ki imajo dovoljen prost izhod. Moški se največkrat pregrešijo s popivanjem, ki jim pri revmatičnih, pljučnih, hrbteničnih, duševnih in podobnih obolenjih izredno škoduje in podaljšuje zdravljenje, ženske ne morejo preko tega, da ne bi opravile najnujnejših domačih del. Usmiljenja vredni so bolniki, ki gostujejo pri kmetih in pomagajo za hrano in stanovanje. Da jim lastnik ne bi odpovedal sobice in hrane, med boleznijo navadno prav tako delajo, kot kadar so zdravi. V vsakem primeru pa mora biti kontrolor zelo previden, da ne obsodi po krivem, saj nekatera dela nekaterim bolnikom res koristijo. Doslej je posebna komisija upoštevala le eno pritožbo v zadevi, ki je bila sporna in bi jo bilo mogoče opredeliti tako za prvo kot tudi za drugo stran. — M. S.
sicer ob sankaški progi v Bohinju do Mencingerjeve koče. Ta bo dolga okoli 1 kilometer in bo že do prihodnje zime gotova. Vsa dela pri sedežnici bo izvajala mariborska »Metalna«. Pozneje, ko bodo sredstva na razpolago, imajo v načrtu zgraditi še podaljšek sedežnice ali vlečnice na Koblo.
Za smučarje velja omeniti še eno zanimivost. Hotel »Pod Voglom« in Mladinski izobraževalni center imata v načrtu, da za poslopjem hotela, zgradita vlečnico dolgo okoli 400 metrov in dve smučarski progi. Sredstva za to so delno že preskrbljena, in sicer je potrebno okoli 3 milijone dinarjev.
Po vsem, kar smo zvedeli v Bohinju, bodo jeklene vrvi precej prepletale mogočne stene nad še skoraj nedotaknjenim Bohinjskim jezerom. Le potruditi se bo treba za dobro propagando, da bodo ljudje iz domovine in iz tujine izkoristili te objekte.
M. T.
Seja občinske skupščine Tržič
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN SPREJET
Tržič, 26. februarja — Sinoči so odborniki obeh zborov občinske skupščine Tržič na svoji skupni seji sprejeli družbeni plan in proračun občine Tržič za letošnje leto. Zbori volivcev, ki so pred nedavnim razpravljali o sinoči sprejetem družbenem planu in proračunu, so dali več predlogov za spremembo plana, vendar vseh teh sprememb seveda ni bilo mogoče upoštevati. Vsekakor pa bodo predlogi volivcev material, ki ga bodo pristojni organi v prihodnje še nadalje proučevali in skušali najti ustrezno rešitev.
Občinska skupščina Tržič je na sinočnji seji poslušala in razpravljala tudi o poročilu komisije za izdelavo statutov gospodarskih organizacij, razpravljala o poročilu o delu inspekcijskih sUižfb v preteklem letu ter o nekaterih unravno organizacijskih zadevah.
Nihalna žičnica na Vogel bo stekla v drugi polovici marca. Posnetek je s spodnje postaje v času, ko montirajo gondolo
obrazi
NA STOPNIŠČU^ sodišča se je vnel prepir. Slišati je bilo žaljivke, psovke in grde besede. Ogreta skupina ljudi je potem tavila v bližnje gostišče in ostre besede so še vedno padale.
v 'Avstraliji. Niti ob pogrebil matere in očeta se niso vi zbrali. In srečanje je bilo zeU surovo. Samo kregali so se. Odločili so, da bo imel vsak svo{ enak delci gozda. Tod.i dedič', se potem tudi s to rešitvijo niso strinjali. Očitali so drug druge mu, kdo je bil več časa doma, kdo je doma več delal, kdo je starejši, kdo je danes bolj potreben. Ta merila pa so se hudo križala in nesoglasje je bilo vse hujše.
Ko so gostje v gostišču poslušali ta ^prepir, se je eden izmed njih pridru/.il omizju Gabrovih, Predstavil se je in dejal: »Poslušajte! Ali se spominjate pred
Zapuščina
Čeprav je Bohinjsko jezeče letos tudi trdno zamrznjeno, je na njem veliko manjši direndaj kot na Blejskem — Foto: Franc Pcrdan
šlo je za Gabrovo kmetijo, za gozd — za denar. Ze dobrih enajst let je bila ta domačija brez pravih delovnih rok. Številna družina je med in po vojni dorasla in se porazgubila po vseh krajih od Jesenic, Kranja pa do Ljubljane in Zagreba. Prišli so do dobrih služb in si, kot mnogi dmgi, uredili lepše življenje kot je bilo včasih na Ga-brovem. Doma pa sta ostala samo oče in mati. Prvo je vzelo njo — že dvainpetdesetega, lani pa je umrl še on. Velika, toda osamljena domačija, ki je slovela iz roda v rod, je ostala prazna.
Ondan pa je bila zapuščinska razprava. Prišli so vsi: Nace, Slavko, Štefanija, Ivo, Drejče in tudi Matilda. Izvzemši Jane-xa, ki je padel v partizanih, so na sodišču pogrešali samo prisotnost Cirila, ki je menda nekje
leti, ko smn pisali vsem, da K vzeli očeta k sebi. Na sestankih Rdečega križa, na komisiji za socialno varstvo, pa celo na zborih volivcev je bilo gavora o ubogem Gabru, ki je ostal doma sam brez nege. Vsi ste se izmikali. Prvi, da nima stanovanja, drugi da žena ni za to, tretji da zaradi majhnih otrok ne more, četrti se je izgovarjal po svoje in tako je šlo naprej. Sosedovi so morali prevzeti oskrbo. Nikogar od vas ni bila Zdaj, ko pa gre za dediščino, za gozd, pa ste vsi prišli in se kregate. Sram vas bodi!«
Vsi v gostišču so utihnili. Nace je začel prigovarjati, naj vsak pometa pred svojim pragom, toda ostali so povesili glave. Ivo je vrgel denarnico na mizo, zahteval natakarico in potem so odšli brez besede.
K. M* .
07
/
SFEnv 2*. februarja WM
TE DNI PO SVETU
Panama zahteva spremembo sporazuma
Panamski predsednik Robcrto Chiarl Je Izjavil, da se bodo demonstracije v Panami nadaljevale, dokler ne bodo sklenili novega sporazuma o prekopu. Sporazum Iz leta 1903 naj bi spremenili, Roberto Chiari je pripravljen tudi na razgovore s predsednikom ZDA Johnsonom.
Novi
avstrijski kancler
Po hudih spopadih znotraj ljudske stranke je kancler Gorbach odstopil. Novi kancler bo dr. Jo-sef Klaus.
Butler bo predsedoval konferenci komiteja za razorožitev
Ob tej priliki bo imel govor, v katerem bo nakazal možnost, da bi lahko še letos dosegli stvaren napredek.
Sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju z Nigrom in Gvinejo
V Beogradu so podpisali sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju ter sporazum o sodelovanju na področju prosvete, znanosti in kulture.
Ben Bela v Gvineji
V govoru, ki ga Je imel Ben Bela v Conakrvju Je poudaril, da bi bilo sodelovanje med nerazvitimi deželami in bivšimi kolonialnimi velesilami koristno, če bi temeljilo na enakopravnh pogojih.
Ben Bela je tudi izjavil, da ni več niti črne niti bele Afrike; Je samo ena In to enotna, M se bori za enakopravnost vsega človeštva.
ljudje in dogodki • Mudje in dogodki # Lludie in dogodki # Ljudfe in do^^'H 0% f H
Južnovletnamsko politično tržnico v Tjadnjem času pridno ocenjujejo na različnih krajih. Izjave, ki jih slišimo od VVashingtona do Sajgoma, so dvorezne in nasprotne. Večkrat so Izgovorjeni stavki v pravem nasprotju s cilji sajgonske vlade in njenih zaščitnikov. Tako se Je pred kratkim s poslanske klopi v ameriškem predstavniškem domu dvignil voditelj demokratske večine in v senatu Mansfield In v svojem nagovoru skoraj dosledno povzel nauk generala de Oaulla o nevtra-lizacijl Vietnama. Ta njegova ocena b.'Snovietnamskega političnega položaja je biia ameriške razmere prav sezacionalna, saj je dobro znano, da iz Mansfieldove klopi često prihajajo ideje, ki so zelo slične vladnim stališčem. Na kakšnih podatkih je zasnoval demokratski senator svojo analizo vojaškega in političnega položaja v Južnem Vietnamu je ostala seveda še skrivnost. Znakov,, da se uradna ameriška politika vrti v
Južnovletnamskih zadevah na bolj gibljivih tračnicah za sedaj še nI. Tudi zadnje uradne izjave ameriškega predsednika Johnsona si po svetu razlagajo tako, da je hotel z njimi vzpodbuditi južnovletnamsko vlado, ko je povedal, da voj-
moči sajgonske vlade, da sama odloči bitko, znašla tudi Johnso-nova administracija. V tem položaju   lahko   Izbirajo   dvoje: da
ameriški vojaki odločijo bitko aH pa se vleže na nevtralistično blazino, ki jo ponuja deGaulle. Sc-
Iete nad Hanojem. Ne smemo pred temj nevarnimi predlogi pozabiti na nevarnost, ki bi jo podoben vojaški podvig povzročil. Brez dvoma je, An bi takšna ne-preračunana dejanja Imela za posledico vključitev Kitajske v viet-
V •
v vreči
no v Južnem Vietnamu morajo dobiti z domnč'ml vojaki.
Da bi se vojna sreča po zadn jih spremembah v Sajgonu bistveno zasukala nI videti. Zamenjava generalov v vladni palači ni dala nobenih rezultatov. Južnovietnam-ce še vedno zelo malo skrbijo porazni položaji na domačem bojišču, kjer sile Victkonga napredujejo na Široki fronti. V precejšnji dilemi se Je zaradi ne-
veda se kot običajno v Pentagonu bolj ogrevajo za neposredno vkijučenje v južnovietnamsko vojno, kjer so izdelali že nekaj načrtov za odločitev vojne. Nekateri se ogrevajo, da bi vojaške operacije prenesli na ozemlje Severnega Vietnama. Med drugim omenjajo gverilske vdore na se-vernovietnamsko ozemlje, Izkrca-vanje južnovletnamskih In celo ameriških čet z morja in celo po-
namsko vojno. Hitro bi potem lahko vietnamsko bojišče preraslo v svetovni spopad.
Pregled južnovletnamskih bojišč pa daje prav porazno sliko. Tuji dopisniki zelo pogosto sporočajo Iz Sajgona, kako hitro .Tužnovletnamcl zgubljajo vojno. Velika gmotna podpora, ki so jo namenili za saniranje južnovlet-namskega poraza Američani, je
bila vržena v reko brez dna. Url milijarde dolarjev so od 1.195S, ki so bili obnovljeni boji, pe«-I?U Američani v Sajgon, 16.000 ameriških prvovrstnih vojakov j? šolalo In usposabljalo vietnamske vojake in velika tehnična sredstva so Jim bila poklonjena. Kljub te-miy,*je sedanji vojaški polcž.aj v Južnem Vietnamu bolj blizu porazu kot kdajkoli. Udarna moj V:.et-konga je vsak dan večja.
Čeprav je ameriški obrambni minister na svojem zadnjem obisku v Sajgonu izjavil, da lahko vojno do leta 1965 dobijo, sb podatki ravno nasprotni. Sile Viet-konga so v Badnjem času znatno povečale področje vojaškerra pritiska. Južnovletnamska vojska, ki bi po meriških načrtih morala šteti 220.000 mož se umika na celi črti. Morda Je bil prav zaradi tega napovedan nov obisk ameriškega obrambnega ministra Me Ma-amre v Sajgonu. Američani Imajo v Sajgonu pravega mačka v vreči m še vedno ne vedo, koliko so že za nJega Izplačali iz svojega žepa.
Ljudje in dogodki •»Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie Jn dogodki. • Lfuđfe \n dogodki # Liuđi* <™ A»
Priprave na 42 urni delovni teden v radovljiški občini
V RADOVLJICI je bilo posvetovanje o uvajanju 42-urnega delovnega tedna, ki so se ga udeležili predstavniki podjetij iz radovljiške komune.
Predsednik občinske komisije je poudaril, da se s prehodom na 42-urni delovni teden obseg proizvodnje ne sme zmanjšati in da se ne smejo znižati osebni dohodki. Zato bo potrebno dobro izkoristiti delovni čas, uvesti sodobnejšo organizacijo dela, izboljšati delovne pogoje, odpraviti ozka grla, izboljšati kakovost izdelkov, uvesti stimulativnejše nagrajevanje itd.
Nagrade za mlade vlagatelje
Parlamentarne volitve bodo junija
Komunalna banka Kranj je v lanskem letu razpisala tekmovanje med šolami z največjimi us-Dauglas Home je sporočil, da pehi pri hranilni službi. Prvo na-bodo prihodnje parlamentarne vo- grado si je pridobila šola Stane
V Verigi v Lescah so že izdelali analize in ugotovili, da bodo v povprečju lahko dosegli zahtevane pogoje, vprašanje pa je, če bo to mogoče tudi v vseh ekonomskih enotah. Prvi poskusi so predvideni že naslednji mesec, do julija pa bi prešli na poskusno 42-urno tedensko delo v vseh ekonomskih enotah. LIP Bled predvideva na 42-urni teden v treh etapah do zaključka leta 1964, v Vezenini že delajo poskusno v enem obratu, v podjetju GG Bled pa predvidevajo, da bodo lahko pričeli delati poskusno že v letošnjem polletju. Bolj problematično pa bo za sezonske delavce, ki v času sezone želijo delati od zore do mraka, do so potem v zimskem času prosti. V Suknu v Za-pužah, v Elanu, v TIO v Lescah,
v Okovju in drugod se tudi že resno pripravljajo na prehod na 42-urni delovni teden. Zastopniki trgovine, gostinstva in ostalih uslužnostnih del so prikazali razne probleme glede na turistično sezono in uvedbo 42-urnega delovnega tedna.
Novi prospekt Gorenjske
Pred kratkim je izšel novi prospekt Gorenjske, ki mu brez dvoma lahko priznamo mesto najlepšega in najbolj kvalitetnega, kar jih je doslej izšlo. Prospekt je izdala Gorenjska turistična zveza v 100 • tisoč izvodih; besedilo prospekta je tiskano v šestih jezikih. V prospektu je 9 barvnih reprodukcij del slikarja Maksima Gasparija na temo gorenjskih običajev in značilnosti in devet barvnih fotografij značilnih turističnih krajev.
litve letos junija.
»Popotni vtisi s Poljske«
Klub kulturnih delavcev v Kranju bo pojutrišnjem, v petek 28. t. m. ob 19.30, priredil predavanje: »Popotni vtisi s Poljske«, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo V Pionirski knjižnici. Predavala bo Anka Novak, kustos za etnografijo.
Žagar, ki je že prejela kinoprojektor. Ta teden bodo prejele nagrade nadaljne štiri najuspešnejše Šole. Sole Simon Jenko, Primsko-vo, Žabnica in Naklo bodo nagradili s po enim tranzistorskim sprejemnikom, žogo za odbojko in žogo za košarko.
Ob koncu lanskega leta je ime« la največjo povprečno vlogo na enega učenca šola Stane Žagar in to 14.107 dinarjev, najmanjšo pa šola France Prešeren — 2400 dinarjev. — S.
Na vrhovih Kavkaza
Pri Planinskem društvu v Kranju bosta v sredo, 26. februarja, predavala člana prve slovenske alpinistične odprave na Kavkazu Peter Keše in Milan Valant.
Desetčlanska alpinistična odprava se je avgusta 1963 v najlepšem vremenu povzpela na 14 kavkaskih vrhov. Dosegla je tudi najvišji zapadni vrh Elbrusa (5633 m). Hujših nesreč ni bilo, vendar so pogrešali zdravnika.
Prva jugoslovanska odprava leta 1956 je bila nekvalitetno sestavljena, bolj »reprezentativno« in so jo v kavkaskih taborih ocenili kot »turistično«.
Vodja lanske odprave, je bil dr. Miha Potočnik, ki je mnogo pripomogel, da so hitreje opravili strogo predpisane vzponske vaje pred komisijo sovjetskega alpinističnega tabora. Neizpolnjena pa je ostala želja odprave, da bi se povzpeli še na dvoglavo Užbo (hudičevo ženo). Vzpon na to čudovito divjo lepotico jim je bil namreč prepovedan. Zaradi pogostih nesreč »zapro« za nekaj časa t določene gore.
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in vsem, ki ste spremili našega ljubljenega moža, dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Antona Porenta
na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem iz Zavoda za hladilno tehniko in Čistilnice, sorodnikom in prijateljem za darovane vence in sosedom za pomoč. Posebno zahvalo pa gospodu župniku iz Stare Loke, ki nas je v najtežjih trenutkih presenetil z žalostinkami in z lepim govorom, s katerim nam je dal novega upanja za življenje, pa čeprav brez ljubljenega moža in očeta.
Družina Porenta
Prisebnost voznika
V soboto ob 12.30 se bi nedvomno pripetila hujša nesreča kot sicer, če ne bi bil Cfafll Kne, voznik kombija KR 29-38 toliko priseben. Ob omenjenem času je vozil po cesti JLA v Kranju proti Kokri in prehiteval mopedista Martina Ržena. V tem, ko je Kne začel prehitevati mopedista, je nenadoma nakazal spremembo smeri in tudi zavil v levo. Da bi preprečil nesrečo, je Kne zapeljal v obcestni jarek, škoda je nastala le na kombiju, ki je ocenjena na okoli 40.000 dinarjev.
Neznanec
ni zasenčil luči
V soboto zvečer, ob 20. uri je Rlfat Allsič z osebnim avtomobilom, znamke volksvvagen, LI 43-14 vozil iz Kranja proti Bledu. Pri kilometrskem kamnu št. 836 pri Naklem pa mu je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila z nezasenčenimi lučmi. Zaradi tega je Alisič zapeljal v obcestni kamen, pri trčenju nastala škoda pa je ocenjena na 90.000 dinarjev.
crro no BeLem
Srečavanje na nepreglednem ovinku
V soboto dopoldne je na cesti II. reda Kamnik — Gornji Grad trčil tovornjak LJ 101-63, voznik Maks Arbajter v osebni avtomobil KR 22-84, ki ga je vozil Sašo Slavec. Do trčenja, ki je terjalo okoli pol milijona škode, je prišlo, ker je voznik tovornjaka pri srečanju na nepreglednem ovinku zapeljal preveč v desno v kup zle-denelega snega in ga je zaneslo v osebni avtomobil.
Na poledeneli cesti
Na cesti II. reda med Kranjsko goro dn hotelom Erika sta trčila osebna avtomobila LJ 186-80, voznik Vlado Vlvod in SF-H-880 (D), ki ga je vozil nemški državljan Giinter Finkehl. Pri srečanju na poledeneli cesti je Vivoda zaneslo z desne v levo. Materialna škoda je ocenjena na 200.000 dinarjev.
Spet usodno pranje z bencinom
V soboto ob 19. uri je pnšlo v pralnici stanovanjske hiše ob Cesti Staneta Žagarja v Kranju do eksplozije. Lastnica hiše Ljudmila Zaje je prala perilo. Pri kurjenju se se vneli bencinski hlapi. Eksplozija je v pralnici poškodovala strop in okenska stekla, Zajčevo pa so z opeklinami odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Glas bralcev
Odgovor na članek »Pomagajte mi«
Kritika Lojzeta Kranjca, Planina 29, je neresnične vsebine, zato moramo pojasniti stanje preskrbe s premogom pri družini Vreček, kjer stanuje v skupnem gospodinjstvu tudi tast Lojze Kranjc, avtor kritike.
Točno je, da je prinesel Lojze Kranjc uslužbenki našega podjetja na njen dom 5000 din, da naj vplača pri podjetju kot akontacijo za dobavo 1500 kg premoga, kar je tudi storila naslednji dan.
Po objavi kritike smo se zanimali za preskrbljenost s premogom in ugotovili, da je družina preskrbljena s premogom za letošnjo zimo, iz česar sledi, da je preskrbljen tudi Lojze Kranjc.
Kritika je popolnoma neupravičena. Lojze Kranjc je verjetno eden izmed tistih, ki hočejo imeti vedno polno drvarnico kuriva. Ta skrbnost ni negativna, vendar moramo pojasniti še tole:
Letošnja izredno suha zima (114 let ni bilo takšne) je napravila težave, tako pri porabi premoga kot pri hidroelektrarnah, ki morajo dobivati pomoč od termoelektrarn. Naravna posledica tega je, da morajo to občutiti tudi posamezna gospodinjstva, nikakor pa ne v tem smislu kot je kritika napisana.
Ko smo ugotovili, da Lojzeta Kranjca ne zebe in ga ne bo, če se zima malo podaljša, nam je postalo prijetno toplo, ker bi bili drugače res skrajno brezvestni, če bi pustili človeka v visokih letih v mrazu. Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj
Zakaj krivica otrokom?
Drsalno-kotalkarski klub na Jesenicah je organiziral za pustni torek maškarado. Ta maškarada je bila izvedena nekoliko neuspešno. Vzroki za neuspeh so več ali manj že znani. Hočem pa odgovoriti piscu članka »Pustni škandal na Jesenicah«. Prošnje za sodelovanje so bile poslane po klubih, da se udeležijo maska-rade. Zakaj se niso Odzvali, nam ni znano. Pisec tudi navaja, da je bilo pol ure zamude pri železniški postaji, kar tudi ni res. Zamude je bilo le 10 minut. Navaja tudi, da se je zataknilo na igrišču. Tudi ta trditev ni resnična. Na igrišču «e je zataknilo zaradi prodaje vstopnic, kar pa ne gre na račun drsalno-kotalkarskega kluba in organizatorjev. V prvi točki so nastopili otroci, ki drsajo šele en do dva meseca in res niso imeli kaj pokazati. Potem pa sta sledili dve točki, ki sta bili izvedeni s precej znanja. Ves izkupiček pa je namenjen za nabavo novih drsalk in kotalk, zato naj gledalcem ne bo žal, da so odrinili stotak.
Polde Karlln
Letos temeljitejši pregledi gostišč
KRANJ, 28. februarja — Na današnjem sestanku tržnih in sanitarnih inšpektorjev gorenjskih občin (sestanka so se udeležili tudi okrajni, republiški in zvezni sanitarni inšpektor) so se pogovorili o pripravah na turistično sezono. Osnovni sklep: pregledi obratov naj bi bili veliko bolj temeljiti in vsestranski kot v letih doslej. Posebne komisije naj bi pregledovale prostore in opremo, pribor, cenike, založenost, s pijačami in živili, strokovnost kadrov, upoštevanje odločb o odpravi raznih pomanjkljivosti, postrežbo, kvaliteto količino hrane in podobno.
V kranjski občini so opravili že dobro polovico takih pregledov, v škofjeloški občini so z njimi začeli že v pretekli jeseni, na območju tržiške, jeeniške in radovljiške občine pa bo težišče pregledov v mfcsecih pred sezono. Seveda pa bi bil že skrajni čas, da bi vodstva vseh gostišč sama čutila, katere so njihove pomanjkljivosti in ne bi čakale le na opomine inspekcijskih komisij.
u r e m e
Vremenska slika
Nad celotnim Atlantikom je obsežno področje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo pa se še vedno zadržuje področje visokega zračnega pritiska. Naši kraji so na meji med obema sistemoma. V višinah priteka ob jugovzhodnih vetrovih še topel in vlažen zrak.
Napoved za danes in izgledi za prihodnje dni
V vzhodni Sloveniji bo oblačno in vmes padavine, v ostalih krajih pa bo zmerno oblačno. Nočne temperature bodo od —4 do 0, v Primorju do 4 stopinje; dnevne od 5—8 stopinj.
Še naprej bo oblačno in vmes padavine. Topleje bo.
Vreme
v petek ob 13. uri
Ljubljana oblačno, dežuje v presledkih, 5 stopinj, Brniki oblačno, 4 stopinje, Rateče-Planica zmerno oblačno, 4 stopinje, I^sce-Bled pretežno oblačno, 7 stopinj, Jezersko pretežno oblačno, 5 stopinj, Triglav - Kredarica v oblakih, —4, piha severozahoden veter.
>
Snežne razmere
Kredarica —6 stopinj, 80 cm, Planica —1,18 cm, Kranjska gora — 1, 15 cm, Tamar —1, 58 cm, Vršič —1, 60 cm, Bohinj 1, 33 cm, Komna —2, 62 cm, Jezersko 3, 15 cm, Krvavec —1, 35 cm snega.
Podpredsednik občinske skupščine Radovljica inženir Jože Mikeš o aktualnih gospodarskih nalogah
Mladi in sposobni ljudje naj prevzamejo odgovornejše naloge
V ZVEZI S SPREJETJEM družbenega načrta občine Radovljica smo postavili podpredsedniku skupščine inženirju Jožetu Mlkešu nekaj vprašanj o najbolj aktualnih nalogah.
— Nedvomno je to zastarelost moupravnih organov. Najvažnejše in iztrošenost strojnega parka in probleme kot so investicije ter iz-opreme zlasti v tekstilni inelektro- voz bi morali posebej obravnavati
% Vaša sodba o perspektivah letošnjega gospodarskega leta?
— Doseženi rezultati gospodarskega razvoja v preteklem letu dajejo ugodne izglede delovnim organizacijam v letu 1964.
# Katere so osnovne naloge delovnih organizacij?
— Podjetja bodo morala izkoristiti vse notranje rezerve. Le takšna pot vodi h kakovostni rasti proizvodnje.
% Ali zmore takšne naloge vsaka delovna organizacija?
— Sodelovanje, specializacija, delitev dela in kooperacija naj bi postala stalna oblika poslovnega sodelovanja med sorodnimi podjetji. Le na tej osnovi bo mogoče
uspešneje uresničevati zahtevne gospodarske naloge.
• Cemu posvečajo podjetja še vedno premalo pozornosti?
— Odločilni činitelj pri usmerjanju proizvodnje in strokovnih služb ter notranje organizacije dela so razumljivo strokovni kadri. Žal pa ugotavljamo, da so zlasti mladi in usposobljeni ljudje premalo vključeni v aktivni tok dogajanja. Manjka načrtnega, metodološkega ter postopnega uvajanja teh ljudi, ki imajo strokovno kvalifikacijo, na ustrezna delovna mesta.
O Kaj menite, da je glavni problem gospodarstva v komuni?
industriji, pa tudi v drugih panogah. To pa seveda slabo vpliva na produktivnost in' na dosežene osebne dohodke. Zato ni čudno, da imamo v tej nizki akumulativni panogi nad 50 odstotkov nezaposlenih, ki dobivajo manj kot 25.000 mesečnih prejemkov.
# In še o odnosih med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami?
— Medsebojni odnosi bi se morali v prvi vrsti odražati v načrtovanju. Pri tem naj poudarim načelno vprašanje: gospodarske organizacije in komuna morajo uskladiti svoje programe gospodarskega razvoja. Da bi občinska skupščina res postala usmerjevalec vsega gospodarstva pa bo potrebno še nadalje okrepiti delo sa-
na zboru delovnih organizacij.
9 Kaj menite vi kot gospodarstvenik, kateri panogi ali dejavnosti pa občina iz določenih objektivnih vzrokov vendarle nI posvečala dovolj pozornosti?
— To so nedvomno družbene službe: šolstvo, zdravstvo, kultura in prosveta, socialno skrbstvo in varstvo ter komunalno gospodarjenje. Vse te dejavnosti ne bom« smeli prepustiti zgolj sredstvom in virom financiranja iz proračuna. Zanje bi morala prevzeli skrb celotna komuna.
# In najpomembnejša negospodarska investicija v letu 1964?
— Pričetck gradnje šol v Radovljici in na Bledu ter gradnja zdravstvenega doma na Bledu.
SREDA, 26. feferoarfa 19M
iz naših komun ® iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • h n*3ih komnn m iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun
V Bohinja: ena ali več krajevnih skupnosti
KO SEM POBARAL nekega Bohinjca, kako kaj pri njih s formiranjem krajevnih skupnosti, mi je privoščil tak pogled in tako značilno zamahnil z roko, da mi je bilo takoj jasno: tu pa ne gre vse gladko. Nič ni bil navdušen, da pove karkoli, potem pa se mu je jezik le razvezal.
»Politične organizacije so predlagale eno krajevno skupnost za ves bohinjski kot. Prebivalci nekaterih naselij soglašajo s tem, drugi (predvsem Zgornja dolina) pa ne. Mentaliteta ljudi Zgornje doline se zelo razlikuje od mentalitete ostalih Bohinjcev — to je en vzrok za tako stališče; vedno so se čutili in se čutijo malce zapostavljene; nimajo pomembnejših turističnih objektov, ukvarjajo se v glavnem s kmetijstvom, razen tega pa so tudi geografsko, precej ločeni od ostalega Bohinja (ozka dolina, slabše prometne zveze). Drug vzrok pa so sredstva, ki krajevni skupnosti po občinskem statutu pripadajo od turistične takse.«
Zbori volivcev bodo odločili, kako bo. Mj pa pobrskajmo malce po argumentih za eno krajevno skupnost in po argumentih, ki govore proti, da bo slika jasnejša!
Brez dvoma je Bohinj zaključena geografska enota, Bohinjci pa trmasti ljudje — sami tako pravijo (če to ne bi bila čista resnica, Bohinjci v zadrugi gozdov ne bi obdržali). Se vedno, pravijo, je v Soteski stena, ki loči Bohinj od ostalega sveta. Še vedno govorijo tako, čeprav skozi Bohinj vozi vlak, čeprav pripelje v Bohinj vsak dan 12 avtobusov 5n jih prav toliko odpelje, čeprav se samo v jeseniško Železarno vozi iz Bohinja vsak dan nekaj mani kot 250 ljudi in čeprav je Bohinj znan kot slovenski in jugoslovanski turistični center (doslej v glavnem le poletni, kmalu pa — upajmo — tudi zimski), ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev. V Bohinjski Bistrici je bila do pred nekaj leti občina in vse kaže, da je bila priključitev k Radovljici — seveda prav nič po željah Bohinjcev — napačna, le modni administrativni ukrep, kot so zdaj^ menda .mod ne nobožne želje nekaterih v Radovljici in na Jesenicah, da se vse zadruge v občini združi jo v eno. Take težnje »nekaternikov«, ki se — žal — navadno uresničijo ne vam po kakšnih principih samoupravljanja in odločanja ljudi samih, so vse prej kot ekonomsko in politično preštudirane in koristne, kar se prej ali slej, navadno pa potem, ko je že prepozno, pokaže.
če bi imel Bohinj občino, potem problemov okrog ustanavljanja krajev, skupnosti ne bi bilo, ampak hi se vsem — tudi tistim, ki da-
nes zagovarjajo eno krajevno skupnost — zdelo povsem jasno, da je treba ustanoviti dve ali tri, če že ne več. Če pa bo v Bohinju le ena krajevna skupnost, ta svojega namena ne bo uresničevala, ne bo zadovoljevala vseh tako raznovrstnih potreb občanov (primerjajmo samo Bohinjsko Bistrico ali Ribčev laz s Koprivnikom ali Gorjušami), ampak bo administrativni organ nad ljudmi, ne pa del njih.
Povsem jasno je, da občani v krajevni skupnosti vseh svojih potreb ne bodo mogli zadovoljevati. Če bi ustanavljali krajevne skupnosti po takem načelu, potem so premajhne tudi še današnje občine, kajti številne aktivnosti se danes integrirajo vse bolj v teritorialno razsežnejše skupnosti. Krajevna skupnost naj bi zadovoljevala tiste osnovne in neposredne potrebe občanov v naselju, kjer stanujejo, preživljajo svoj prosti čas in morda tudi delajo, ki jih drugje ne morejo zadovoljevati. Te potrebe pa so zelo različne v posameznih skupinah naselij ali celo v posameznih naseljih.
Ves Bohinj ima po statističnih podatkih za 31. marec 1963 nekaj čez 5000 prebivalcev. Od teh jih je v matičnem območju Bohinjska Bistrica, kamor spadajo tudi Koprivnik, Gorjuše in Goreljek, 3150, v matičnem območju Sred; nja vas (Zgornja dolina in Ukane) pa 1875. Na Koprivniku, Gorjušah in Gorel .jeku jih je 555; iz teh treh vasi vsak dan vozijo z avtobusom v osemletno šolo v Bohinjsko Bistrico okrog 60 otrok, iz vasi v Zgornji dolini pa približno 120. Štirirazredne šole pa imata Ko-
privnik in Srednja vas. Tudi po šta je razen v Bistrici še v Sred nji vasi in v Stari Fužini, krajev ni odbor pa imajo razen v Bistrici tudi še v Srednji vasi. Enotno trgovsko podjetje v Bohinju ima po vaseh 18 poslovalnic. Zadruga (kmetijsko-gozdarska) je v Srednji vasi. Medtem ko se v vaseh Zgornje doline in na Koprivniku ter Gorjušah prebivalci ukvarjajo v glavnem s kmetijstvom in gozdarstvom, se Bistrica razvija v manjše mestece, kjer je glavno cestno in železniško vozlišče, kjer je bila včasih občina, kjer je obrat podjetja LIP Bled, ki zaposluje okrog 300 ljudi, kjer zda i ustanavljajo obrat podjetja Mod na oblačila iz Ljubljane, ki b° zaposloval okrog 100 ljudi (pre ' vsem žensk), s čimer bo v Bol' nju odstranjen problem odvišn .■ delovne sile, kjer so razna obrtna podjetja itd. Ribčev laz in Ukane pa sta že dlje izraziti turistični postojanki.
Ne bi hotel sugerirati odločitve Bohinjcem, vprašam pa se: kako uskladiti v eni krajevni skupnosti te tako različne interese?
Odprti hlevi v živinorejskem obratu v Poljčah. Perspektivni plan razvoja kmetijstva v radovljiški In jeseniški občini predvideva, da bodo tu in v ostalih obratih na tem področju pridelovali dovolj mleka in mesa za potrošne centre Bled, Radovljica in Jesenic«
Sicer pa upam, da cem omogočeno, da odločili!
bo Bohinj-bodo sami
A. Triler
Naš
razgovor
# PREDSEDNIKI IN TAJNIKI KO SZDL — Danes zjutraj se je začel za predsednike in tajnike krajevnih organizacij ter za člane plenuma ObO SZDL dvodnevni seminar. Namen seminarja je predvsem izmenjava Izkušenj. Udeleženci seminarja pa se bodo seznanili tudi z gospodarskimi proble-
Javna TRIBUNA o krajevnih skupnostih na Bledu
Ledene zime še ne bo konec
BLED — Zadnja februarska nedelja je na Bledu minila še v pravem zimskem vrvežu. Ledena plošča je še debela skoraj pol metra in omogoča popolnoma varno gibanje, to pa se dogaja redkokdaj tako pozno. Odkar je pritisnil no-vj mrzli val, se ledena skorja še debeli.
V nedeljo je bilo sicer nekoliko hladno, vendar pa zelo lepo vreme. Na Blejsko jezero je privabilo številne obiskovalce, domačine in goste iz drugih krajev. Ledena površina je popolnoma gladka in je za drsanje in kegljanje Še posebej ugodna.
»Po naravi sem optimist«
še lani je bil JANEZ ŠTER direktor stanovanjskega sklada v Škof j i Loki. Z novim letom je postal direktor Medzadružnega lesnoindustrijskega podjetja (MLIP) na Češnjici v Selški dolini. Ondan je stekel med njim dn našim sodelavcem naslednji razgovor.
# Skok s področja stanovanjske izgradnje v lesno industrijo Je bil precej težak, kajne?
— Po navadi sem optimist! Upam, da bomo glede na mentaliteto kolektiva in doseženo stopnjo razvoja planirano proizvodnjo prav gotovo uresničili. Mimogrede pa priznam in razumljivo je, da je bil to zame precej hud skok s področja stanovanjske izgradnje v lesno industrijo ...
# Slišati je, da ste Imenovani za direktorja MLIP, ste pa še podpredsednik občinske skupščine škofja Loka z namenom, da realizirate Integracijo lesno predelovalne industrije v komuni?
— Prepričan sem, da marsikdo tako misli. Menim, da kot podpredsednik in direktor MLIP izražam pravilno mnenje, če trdim, da je integracija v gospodarstvu proces, ki se mu ni moč izogniti. Toda za vsako integracijo morajo biti ekonomski pogoji, predvsem pa mora biti zagotovljen tehnološki napredek v okviru integracije. Razen tega pa pdjem integracije ne obsega samo oblike združitve ali pripojitve, ampak v to spada tudi kooperacija in vse druge možne oblike sodelovanja.
4) Kot podpredsedniku so vam očitno znane težave, ki nastopijo z integracijo, kakor Je bilo v primeru »Transturlst« — »Ljublja-na-transport.« Kaj menite z združitvijo lesne industrije občin Kranja, Tržič ain škofje Loke, o kateri se že precej poluradno govori. Sicer pa ta integracija zadeva tudi vaše podjetje?
— Integracija se ne bi smela omenjevati na nobene meje uprav-no-politično-teritorialnih enot. Da pa danes temu ni tako, je kriva obstoječa zakonodaja, oziroma predpisi. Bojazen je namreč v tem, da tista občina, ki z integracijo zgubi sedež podjetja izgubi hkrati tudi sredstva (!). Stane škrabar
ml, z zunanje-političnlmi odnosi, kakor tudi z rezultati statutarne razprave. Razpravljali pa bodo precej tudi o organizacijskih oblikah in nalogah krajevnih skupno-
8"* BLED — Prvi javen pogovor a
• PLES S POMARANČO — Za občani o vlogi krajevne skupnosti zaključek trimesečnega plesnega Je bil minuli četrtek na Bledu, tečaja (plesne vaje so bile samo Navzoči so spregovorili o razli6 ob nedeljskih popoldnevih in jih nih vprašanjih, največ pa o šol-je vodil Peter Jamnik) je aktiv stvu- Sprejeli so priporočilo, naj ZMS Virmaše priredil v nedeljo °i za gradnjo šole na Bledu uvedli »Plesni venček«. Na tej uspeli dru- krajevni samoprispevek, obenem žabni prireditvi je v prvem, urad- Pa poiskali še drage vire sredstev, nem delu tekmovalo deset plesnih °. krajevnih skupnostih je na parov, v dragem zabavnem delu blejski javni tribuni govorila Ijud-pa je bilo največ navdušenja za ska Poslanka Francka Hribar iz tako imenovani »ples s pomaran- Begunj. Udeleženci so ugotovili, čo«, saj je plesalo 50 parov. Bi- da takšne oblike pogovora omogo-stvo »plesa s pomarančo« — le-ta občanu, da javno izrazi svojo se uveljavlja na družabnih prire- sodbo ali kritiko in predloge k ditvah mladih — je v tem, da ple- različnim problemom. Predlagali salka in plesalec »držita« poma- so' naJ bi prihodnja javna tribuna rančo s čelom in jo skušata med v marcu načela vprašanja urba-igranjem različnih taktov čimdlje n^nia-
obdržati. Tisti par, ki jo najdlje obdrži, je zmagovalec.
• 80 UR ZA PRVO POMOČ -Občinski odbor RK Škofja Loka je v teh dneh začel s šolami za življenje. Na Trati gre takorekoč že h kraju, začeli pa sta ae že na češnjici in v Železnikih. Ko bo tam končano, se bo začela v Gorenji vasi. Zvedeli pa amo Še, da odloka mora lastnik podariti obči-so v pripravi 80-urnl tečaji za prvo ni vso sv°Jo zemljo, razen ohušni-pomoč. C€> ki lahko obsega največ 0.25 ha,
• ■' '    _ v izjemnih primerih 0.35 ha kme-
• J™*"™ O*™*** *^LA* tijskega ali gozdnega zemljišča, in TO PUŠČICO« - Dvamtndeset no sme zadnjih pet let predpoda-strelcev se je v nedeljo na občin- ritvijo oddati nobenega zemljišča skem strelskem prvenstvu z zrač- razen za plačilo davkov in dragih no puško v prostorih Škofjeloške- družbenih obveznosti.
ga Partizana potegovalo za »zlato Do kmetijske oskrbnine pa ima-puščico«. Osvojil jo je Alojz StrH- jo pravico tudi osebe, Jd so v zad-nar, SD »Brata Kavčič« (513 kro- njih petih letih odsvojile del svo-gov) in se s tem plasiral na okraj- jega premoženja, vendar pa skupno prvenstvo. Drugo in tretje me- na površina obdržane ohisnioa in sto s 511 krogi pa sta osvojila oddanega zemljišča ne presega Anton Oman (SD Kopačevina) in 025 ha oz. 0.35 ha kmetijskega aH Rado čuš (SD »Brata Kavčič«). gozdnega zemljišča. — R.
Kmetijska oskrbnina
KRANJ — Svet za socialno varstvo skupščine občine Kranj je v tem tednu izdal navodilo o izvrševanju občinskega odloka o kmetijski oskrbnini.   Po določbah tega
Zdravstvo na rešetu
0
MED BOLNIKI so mnogi, ki ne skoparijo s pritožbami na račun zdravnikov. Ker je gotovo, da tudi bolniki niso vsi tako kot treba, smo povprašali r katere izmed naših zdravnikov, kaj mislijo o obiskovalcih svojih ordinacij in če jim ti pogosto povzročajo nevšečnosti. Zdravniki niso izkoristili te priložnosti za to, da bi naštevali primere, zaradi katerih so se po pravici razjezili. Na splošno so se o bolnikih izrazili kar pohvalno, slabše stvari so omejili na redke izjeme.
Kako bi moralo biti
Dr. ANA KRAKER
KOT VODJA medobčinskega zdi1 ' :n centra bi na vprašanje, kaj mislijo zdravniki o bolnikih, raje odgovorila, kako bi morali misliti o njih. Na zdravnike, ki pravijo, da je med tistimi, ki pri njih 'iščejo pomoč, veliko simulantov, ne dam veliko. Vsi, ki prihajajo v ordinacijo, imajo težave in so neke vrste bolniki ter potrebni pomoči. Morda so prišli v nasprotje z okolico, s samim seboj, z neurejenimi razmerami, doživeli so tak ali drugačen udarec. V primerih, ko pride nekdo k zdravniku zato, da bi se materialno okoristil (bolniški dopust zaradi dela izven podjetja!) gre za nevzgojenost, za iskanje zaslužka. Neupravičeni zashižek pa se marsikomu posreči tudi v okvira njegove delovne organizacije. Vendar taki primeri ne smejo biti vzrok za posploševanje.
Skrb za otroke
Dr. JURIJ KURILLO
DELAM v otroški ambulanti in se čez otroke nimam kaj pritoževati. Opažam, da so matere zelo skrbne, veliko bolj pri svojih otrocih kot pri sebi in upoštevajo zdravniške nasvete. Zgodi se, da me včasih po nepotrebnem kličejo na dom. Mislim na primere, ko gre za manjšo stvar. Za to je lahko vzrok večja zdravstvena prosvetljenost, ko pri neznatnih bolezenskih znakih pomislijo, da pomeni začetek hujše bolezni, lahko pa tudi razvaienast.
Raztrgani izvidi
Dr. JANEZ BAJZELJ
OPAŽAM, da se odnos bolnikov do zdravnikov vztrajno izboljšuje. Menim, da je odločilen že zdravnikov sprejem. Če bi zdravnik sprejel bolnika kot nekoga, ki od njega nekaj želi in ne kot ne koga, ki potrebuje pomoč, bi bilo vse porušeno. Do posameznih nesporazumov prihaja le pri ljudeh, ki se prehodno zadržujejo pri nas in želiio ta čas kar najbolj izkoristiti. Želijo bolniški dopu*' za vsako ceno in če zanj niso upravičeni, zmerja i'1 in grozijo. Seveda to ne smem jemati resno, k*« sicer še na cesto ne bi smel. Mnogi se prideio pozneje celo opravičit. Zadnjič je nekdo zahtevp' dopust in ker mu po izvidih ni bil potreben, jc svojo dokumentacijo jezno strgal in vrgel v peč.
Dopust za nazaj
Dr. MIRA CEPUDER
NAJPOGOSTEJŠI vzrok težav je, da nekateri zahtevajo več kot jim pripada. Po nekajkrat n* teden se dogodi, da kdo zahteva bolniški dopust Z" nazaj, to je za dneve, ko ga ni bilo na delu in r mogoče ugotoviti, če je bil res bolan. Med takir je največ alkoholikov. Pogosto so tudi zahteve bolniški dopust za nego člana družine, čep; imamo v Tekstilindusu urejeno za to posebno f' bo in članom kolektiva zato dopust za te narr ne pripada in tudi ni potreben.
Lestvica razpoloženj
Dr. JOŽE BEZEK
LJUDJE prihajajo k zdravniku različno razp loženi. Tako se srečujemo z vsemi odtenki: od na bolj vljudnih do takih, ki ne skrivajo odpora ali celo sovraštva do zdravnika. Tudi v najhujših primerih se obvladam in tako onemogočim, da bi prišlo do prepira. Neprijetnih primerov si niti ne zapomnim in niti ne zapišem, saj so v veliki manjšini. Pri obiskih na domu pogosto opazim, da ljudje kličejo po nepotrebnem. Največkrat so temu vzrok strahotni ooimi o vročini, ki je pa čisto naravno
»Biti in ostati zdrav!«
Dr. MILAN MLAKAR
SEM ZDRAVNIK splošne prakse v ZD šk. Loka in sleherni, ki pride v ordinacijo, je zame bolnik, čestokrat pa se po pregledu izkaže, da je bolezen po laični presoji nekaterih pacientov hujša kot sicer. In glede nepotrebnih bolniških dopustov? Izsiljevanja pri tem mi. Vendar je opaziti zlasti v zadnjem času, da se posamezniki, ki že dlje časa bolehajo za to ali ono boleznijo, preračunljivo odločijo za bolniški stalež. Taki primeri so najbolj pogosti med gozdnimi delavci. Nekateri pa gredo v stalež zaradi nasprotij v podjetju, boje se odpovedi delovnega razmerja, če so ga kaj polomili ali se komu zamerili in iščejo rešitev v bolniški. Lahko rečem, da se nepravilnosti v podjetjih opažaj« tudi v ambulanti.
Im »ahteve po strokovnih pregledih in obiski na domu? V enem dnevu se zvrsti v ordinaciji nad 50 ljudi. Povsem razumljivo je, da se z vsakim ni moč pošteno pogovoriti. Nekateri sami žele k specialistu, sicer jih pa tudi mi zdravniki, kot izhod v sili pošiljamo k njim. Smo preobremenjeni. Obisk na domu. Marsikomu je predaleč v ZD, dolga doba čakanja in raje pokliče zdravnika na dom, saj nima zato nič več izdatkov. V tem primera pa računa, da se bo zdravnik z njim temeljito pogovoril.
Anomalije se opažajo tudi v ambulanti
Dr. MILAN ČEH
LJUDJE so muhasti, saj nekateri kar naprej hodijo na preglede za najmanjšo stvar, če jim .sploh nič ni. Izbral sem si nekaj takih, ki so že moji stalni gostje«. Sklical sem z njimi sestanek in napravil majhno-anketo. Postavil sem jim štiri vprašanja: Kje misli, da se vsak telesno slabo počuti? Zadovoljstvo na delovnem mestu? Družinske razmere? Stanovanjski problem? Odgovori so bili zanimivi. Telesno se je vsak dobro počutil. Cela vrsta pa je bila nezadovoljnih na delovnem mestu, zaradi 6labih družinskih razmer in stanovanjskih w.;fN- problemov. Ljudje si ne znajo drugače pomagati, kot da tudi za to iščejo uteho pri zdravniku.
Imamo tudi take primere: v ambulanto je prišel mlad delavec, ki je doma iz južnih krajev. Enostavno je dejal: Ne izplača se mi delati za tistih 20 odstotkov.« Veliko je takih, ki tako mislijo, da je.bolje doma ležati in za to dobivati 80 odstotkov osebnih dohodkov.
odpornoi sredstvo. Vendar rajši potegnem kratko, Ljudje bi morali imeti več volje in samokritik«, kot da bi ugovarjal, saj bolniki kot*laiki tako ne malo pa je treba tudi potrpeti. Zato je moje geslo: morejo. vedno* pravilno; presoditi. j »Biti> iusostati zdrav*
I
Dr. Ceh v ordinaciji
96
SREDA, 26. februarja 1964
Z vsemi močmi
Tovrsten način izobraževanja gostin. delavcev je med prvimi v Sloveniji
TRŽIČ — Tokratni obisk na Za- tem pa se zastavlja dokaj po- # Ali bo s tem tečajem taobra-
vodu za zaposlovanje delavcev v membno   vprašanje:   kje   dobiti zevanje teh gostinskih delavcev
Tržiču je imel sprva takle namen: toliko kadrov za delo v gostin- končano?
pozanimati se, koliko ljudi išče gtvu To so oile     e m}s]j fc. j}h — Nel Kasneje se bodo tečaj-
službo oziroma koliko je brezpo- •    '    .   tn„„-x __•'__. „ nI ki še nadalje strokovno izpopol-
selnih, koliko je prostih delovnih [e Povedal tovariš Cermgoj potem, nJevaU JEJJ^g Jlm f^gg^
mest v delovnih organizacijah in *°je razgovor krenil na to po- da M na prime,. ie leto
kakšno  je  zanimanje  zanje — dročje. lahko vpišejo v večerno gostinsko
skratka vse, kar je v zvezi z za- 9 Vrzel naj bi odpravili prav SoI° — »kratka, omogočiti Jim bo
poslovanjem. Iz razgovora z direk- z  gostinsko-turističnim   tečajem treba P0* do kvalifikacije v go-
torjem zavoda Jožetom Cerajgo. ali ne? Vendar     b          d   jih* stinskl stroki. Kolikor sern lahko
Jem smo zvedeli, da je v trž»W predvidevanjih skovalo   tecaj ™ff *f «tremlh Jg*?*. •?
občini po evidenci zavoda nezj. najmanj 35 Jtečajni(koV( ki M sed a podobne tečaje organizirali in jih
poslemh zelo malo - okrog 20 po sicer ^        leJni v ;az]ičnih de! še organizirajo v Dalmaciji, med-
£2?UsZj£ * P* J* je č ^ 1°^* organizacijah. Ali bodo podoba  kratka.   Predvsem   so  to trebfi po*gostinskih kadrih g v
tej sezoni tolikšne, da bo mogoče zaposliti v gostinstvu vse tečajnike?
mSSm
ljudje, ki so za delo manj zmožni. Na splošno pa bi lahko za trži-ško občino trdili, da tu prej primanjkuje delavcev, kakor pa bi jih bilo odveč.
Nadaljnji pogovor pa je krenil
tem ko bo pri nas v Sloveniji tovrsten način izobraževanja kadrov v gostinstvu verjetno bolj med prvimi. V Tržiču se dobro zavedamo, da moramo zastaviti vse sile na vseh področjih, če hoče-— Potrebe po ustreznem kadru mo realizirati našo zamisel o raz bodo nedvomno ie v bližajoči se voju turizma v naši občini, sezoni  velike,  predvsem  pa  bi    a Ljudje, ki se bodo odločili
^SjjTfl «TV-y»l ^"°T,JilUM ? "Vtinskturisueni WW. bodo
strežbo. Po grobih podatkih se bo pac morali za nekaj tednov zapu-lahko že v letošnji sezoni zapo- jtiti sedanje delovno mesto. Kako slilo v gostinstvu približno 25 no- gledajo na to delovne organiza-vih gostinskih delavcev. Naj nave- cije?
dem le primer, da namerava samo _ s podjetji smo se o tem del-planinsko društvo v novem domu no že pogovarjali. Delovne orga-stal turizem po svoji pomembno- na Zelenici zaposliti osem gostin- nizacije bodo do tega, vsaj tako stl druga gospodarska panoga, sklh delavcev. Vsi tisti tečajniki, upamo, pokazale razumevanje In Nova cesta odpira perspektivne ki pa letos še ne bodo dobili de- tako omogočile tistim svojim možnosti domačemu turizmu. S lovnega mesta v gostinstvu, se članom, ki bi radi delali v gostin-tem v zvezi že preurejamo gostin- bodo vrnili nazaj v delovne orga- stvu, da dosežejo ta dlj. Poskrbeli ske obrate v Tržiču, razširjamo nizacije, v katerih so zaposleni bomo tudi, da bodo tečajniki za dom na Zelenici, Kompas bo gra- sedaj, vse dotlej, da bodo potre- cas obiskovanja tečaja prejemali dil nov gostlnsko-turistlčnt objekt be po kadrih v gostinstvu spet običajen osebni dohodek, je za-na Ljubelju, v Bistrici pri Tržiču narasle, to pa bo tedaj, ko bodo ključil direktor zavoda za za.p0-bo nova bencinska črpalnlca z pričeli obratovati novi gostinsko- slovanje v Tržiču Joža Cerntaoj. gostinskim   objektom.   Hkrati   s turistični obrati. P.
ske priprave na gostinsko turistični tečaj v Tržiču, ki se bo pričel prihodnji mesec, so dale vsebino prvotno nekoliko drugače zastavljenemu razgovoru.
— V Tržiču želimo, da bi po-
Pretekli petek so na pobočjih Vitranca tekmovali dijaki In učenci za prvenstvo Gorenjske v veleslalomu* tekih in skokih. Skoraj 500 udeležencev gorenjskih šol Je tekmovalo ekipno. Pri tekih so bili najbolj uspešni pionirji z Bleda in GorlJ, pionirke lz GoriJ ln Mojstrane In mladinci metalurške šole Jesenice; pri tekih s terenskimi smučmi so bili najboljši mladinci gimnazije Kranj, mladinke gimnazije škofja Loka in pionirji ln pionirke iz Radovljice; v skokih pa pionirji iz Kranjske gore n mladinci gimnazije Jesenice, v veleslalomu pa mladinci In mladinke gimnazije Kranj, pionirji iz Kranjske gore ln pionirke osnovne šole Radovlljce Nihalna žičnica na Vogel bo stekla v drugi polovici marca. Posnetek je s spodnje postaje v času, ko montirajo gondolo
Ob Saoi Dolinki
Čeprav ljubeljska cesta še ni osposobljena v celoti, pa so posamezni odseki ze um.,.., predor in po dolinic proti Tržiču
Filmi, ki jih gledamo
Madame Sans-Gene
italijamko-francoski barvni film: režija Jaque Christian igrajo: Sofija Loren
Robert Hossein
Christian ]aqut je režiser, od katerega bi po njegovih delih ^armska kartuzija in Fanfan La Tulipe upravičeno pričakovali dober film. Z Gerardom Philipom ie v Fanfan La Tulipu ustvaril lik filmskega D'Artagnana. V zgodo-
uspehe, vendar še ni dovolj zaživelo. V bodoče naj bi imelo društvo večji vpliv na komisije za dodeljevanje štipendij, pri dolo-
# Tičarjev dom na Vršiču letos čaI1ju počitniških  praks  in pri
dograjen. Planinsko društvo Jese- bodoči zaposlitvi.
niče ie imelo v soboto zvečer svoj     _       T     , .
mva jc ulic. .    J     # Na Jesenicah zopet razstava.
61. letni občni zbor. Potekal je v Svoboda »Tone Cufar« je poskr-/namenju razprav o nujnosti do- bela v letošnji sezoni za vrsto sli-graditve Tičarjevega doma na Vr- karskih razstav, ki so bile kvali-
x-x    t»    i„j»   .  • „„,nx„n tetne in zato v večini dobro obi-
šiču. Prevladovalo je splošno mne- y goboto sq y Dg_
nje, da mora biti dom, ki je bil lavskem domu slikarsko razstavo
lani grobo dograjen in pokrit, v akademskega slikarja Dušana Pe-
letošnjem letu izročen namenu. triča iz Ljubljane.
# V Jeseniški občini nad 230 • Barako postavili na pločnik.
študentov. Na Jesenicah obstaja Na prostoru, kjer so zadnje dneve
...         ,   . .     . podrli nekdanjo »Peklarjevo hišo«,
/e nekaj let študentsko društvo, bo zgradi]o SGP Sava na Jeseni-
ki vključuje študente s področja Cah novo trgovsko stavbo. Zasilno jeseniške občine. Društvo, ki ima barako za pisarno, skladišče in 230 članov, je doseglo že nekatere Podobno so postavili pred poslovno stanovanjsko zgradbo, v kateri ima tudi Kompas svojo poslovalnico. Baraka bo »krasila« najbolj Hi T rt 1^ IHfl S 1^     1^ S d prometno ločko v centru Jesenic
10   llfl približno  dve  leti.  Jeseničani in
■ ■■■■ •^■■■•^ tujj ^uriSti se upravičeno sprašujejo, če v resnici ni bilo drugega izhoda.
Turistični list v Tržiču
Da bi zagotovili čim boljšo in- ni za neko tako razpravo na pre- temo. S tem želimo, kakor sem
formiranost občanov o vseh druž- teklih javnih tribunah in na'prav- že poudaril, doseči obojestransko
beno-političnih vprašanjih,, so se kar   končanih   zborih   volivcev, informiranost  —  tako občanov,
v tržiški občini odločili, da bodo Predvsem pa težimo za tem. da te kakor organe družbenega samo-
pričeli z delom v takoimenovanih naše oblike dela v družbenih cen- upravljanja,
družbenih   centrih.   Kaj   pravza- trih ne bi Izpadle kot neki sestan-
prav to je in kako si zamišljajo ki v pravem pomenu besede, tem- • Kdo vse bo zahajal na taks-    Zavod za zaposlovanje delavcev
delo teh centrov, povzemimo iz več da bi bili ti družbeni centri ne razgovore? <                            jn občinska skupščina Tržič sta
razgovora s predsednikom občin- oblika obojestranskega Informira- Osnovno bo seveda, da bo tisti, dala pobudo za izdajo turistične
skega odbora SZDL Tržič Vladom nja. Zato tudi določen strokov- ki bo prišel na te razgovore, do- publikacije. Seznanila naj bi vse
Erjavškom. njak, ki bo prišel med občane, ber poznavalec področja, ki bo na tržiške občane s pomembnostjo
— Dvakrat mesečno se bodo v nikakor  ne  bo  vodil   sestanka, dnevnem  redu.  Pritegnili  bomo turizma. V Tržiču je to nov korak
vino je posegel samo toliko, da je prostorih   družbenih   organizacij kakor bi morebiti nekdo pričako- vse republiške poslance z našega k razvoju turizma, saj vemo, da
na pristopen način dal Francozom sestali občani  in strokovnjak s val. Prišel bo med ljudi, da jim območja, predsednika in oba pod- bo v kratkem pričel z delom go-
nov mit. Ni slučaj, da si je za tistega področja, o katerem naj bi bo obrazložil določeno politiko, predsednika  občinske  skupščine, stinski seminar, turistično društvo
glavna igralca izbral Gerarda Phi- tokrat   razpravljali.   Takšna   po- ki se bo Izvajala tako na področ- starešine upravnih organov, pred- Pa Je pripravilo tečaj za turistič-
lipa in Gmo Lollohrigido, kot si je dročja   bodo  predvsem   številna ju same tržiške občine aH pa na stavnike samoupravljanja jn tako °e vodiče. Toda, sprašujemo se,
v Madame Sans Gene izbral Ro- aktualna vprašanja, ki neposred- splošno, da Jim bo odgovarjal na naprej.                                        ali ne bi bila morda boljša oblika
befta   Hosseina  in  Sofijo  Loren. no   zanimajo   občane.    Primer: vsa postavljena vprašanja; hkrati A   R ,       . g                        sodelovanja z občani, če bi za
Oba igralska para sta sestavljena davčna politika do visokogorskih pa bo tisti, ki se bo seznanjal z ..„™_x_."      takSne   obllke   dela lastnike turističnih sob pripravili
iz najpopularnejših igralcev svojega kmetov in seveda vsi tisti proble- neposrednimi problemi, ki tarejo
časa  v  obeh  prizadetih  deželah, mi, ki so se pokazali kot potreb- občane  v  zvezi  z* obravnavano
Gre torej za svojevrstno nasledstvo slave in filmskih vlog. Medtem ko Sta originalnost in duhovitost na strani prvih, sta barvitost in stroko platno na strani drugih. O zmagi odloča gledalčev okus.
Zgodba se prične z dogodki ob zavzetju Tuilerij in z odstavitvijo francoskega kralja. Tu še najbolj       %a nekatere podatke o delu društva in njegovih nalogah smo čutimo kvalitetno režijo. Imenitno zaprosili predsednika Janka LONČARJA. je  karikirana   Francozova »potre-
Planinsko društvo Tržič pred novimi nalogami
•   Bodo   takšne obli
uspešne? seminar, na katerem bi jih teme-
Program dela v teh družbenih ljito seznanili z vsem potrebami
centrih   je   izvršni   odbor   ObO domačega in tujega gosta. Tržič s
SZDL že sestavil, ta teden bomo svojimi perspektivami — Zelenico,
0 njem razpravljali še s predsed- mednarodno cesto, kulturno-zgo-
niki  krajevnih  organizacij.  Vse- dovinskimi spomeniki, bo moral
kakor bomo razvijali take oblike, prej ali slej podvzeti odločilne ko-
ki bodo najbolj pritegnile občane, rake, da bo od turista, ki je bil
To pa se pravi, da bomo naše ob- sedaj le predhoden gost, izvabil
like dela izpopolnjevali in prila- čimveč in ga na svojem območju
— p. zp.držal čim dalj časa.
I0DICE
# Za ljudmi, ki pravijo, da jih samo zbadam, mi je začela to očitati tudi Marjana. Pa sem se hotel odrezati in se pokazati moža kot se spodobi in sem jo peljal v Bohinj v gostilno v Češnjico. Hudo sem se kesal. Smrdelo in zaudarjalo je po gnoju in vse pred gostiščem je bilo okrašeno s kravjimi znaki. Saj nisem krava, se je jezila Marjana, in nisem je mogel spraviti v gostilno. Zaman sem jo prepričeval da bohinjski turizem slavi po svoji prirodni nedotakljivosti in da je to pač svojevrstna redkost. Trdila je svoje.
# S kravami sem še nekaj do-iivel. Sreča, da Marjane ni bilo traven. Ob velikem in opevanem hlevu v Poljčah sem videl krave, ki so se sprehajale do kolen v blatu in gnojnici. Tudi jedo stoje v takem blatu, le prostor za ležišča imajo bolj suh in čeden. Zaradi mleka, ki od tam prihaja, so mi žene svetovale, naj se preoblečem v sanitarnega inšpektorja. Pa nimam nastopa za to. Verjetno pa se bodo tudi bodice izgubile v tistem velikem blatu, kaj hočemo.
# Bolj koristno pa bom porabil bodice, da pribijem predavorsko turistično tablo. Pri mostu čez Kokro je namreč velika turistična tabla, ki pa je odvržena in nepritrjena. Ob prvi priložnosti jo bom pribil na primerno višino, da mi ne bodo mogli očitati, da nisem nič napravil za skupnost.
# Inmbruck in drugi dogodki so me navdušili tudi za šport. Samo da nisem šel tako daleč. Na atletski progi, na cesti od železniške postaje do BPT v Tržiču, sem se prejšnji teden naskakal do mile volje. Bile so take luknje v zmrznjenem snegu in ponekod tudi v cestišču, da je bilo veselje. Opoldne, ko so se kotanje napolnile z vodo, so vozila škropila daleč naokoli. Meni so oprali plašč kar brezplačno. Šoferji so zraven kleli, jaz pa se nisem jezil, šport je zdrava stvar.
Lepo vas pozdravlja
vaš BODIC AR
Na vrsti je samoiniciativnost
TRžIC — Te dni izplačujejo v Tržiču drugi obrok posojila, ki ga je razpisal občinski odbor SZDL za izgradnjo in opremo družbenih prostorov v občini Tržič. S sredstvi tega posojila so v Tržiču usposobili lokalno radijsko postajo, sodelovali pri popravilu doma družbenih organizacij v Lešah in Kovorju, zgradili družbene protore v Scničnem, sodelovali pri gradnji doma v Lomu, del teh sredstev pa bo dodeljen tudi za gradnjo družbenih prostorov v Podljubelju. Precej omenjenih gradenj pa ni dokončanih, ker je zmanjkalo sredstev. Da bodo zastavljena dela končali in da bodo prebivalci končno le dobili prepotrebne družbene prostore, bo spet morala priskočiti na pomoč samoiniciativnost prebivalcev. Pri tem bodo morali v slehernem konkretnem primeru pač izbirati tiste možnosti, ki bodo zanje najustreznejše. — P.
Občinska komisija ima 20 statutov delovnih organizacij
TRŽIČ — V občini Tržič Je 36 delovnih organizacij, ki bodo morale sprejeti lastne statute. Dve organizaciji sta statut že sprejeli ln ga predložili v potrditev občinski skupščini, 26 delovnih organi-zacj razpravlja o statutih, medtem ko jih osem razpravlja Šele o tezah. Do srede tega meseca je občinski komisiji za statute predložilo osnutke statutov 20 delovnih organizacij. O teh osnutkih pa v delovnih organizacijah še razpravljajo in se bodo spričo tega verjetno še delno spremenili.
P.
ba* po revoluciji. Temperament južnjaka, občutek za družbeno življenje in neuničljiv optimizem, vse to je združeno v junakih meščanske revolucije. Doba, ko je nastajalo novo francosko plemstvo, je ]aqua tako že drugič inspirirala, da je s filmom prikazal svoj odnos do nje. Tokrat iz komercialnih raz
# Ali nam lahko razložite sestav in delo društva?
— V društvu delujejo: alpinistični, mladinski, markacijski in propagandni odsek. Poleg teh ima društvo še gradbeni odbor in gorsko reševalno postajo. Vseh članov je nekaj tisoč, od tega je polovica mladine.
# Kje imate postojanke in koliko gostov jih obišče?
— Največji je Dom pod Storžičem, ki ga letno obižče okoli 4 tisoč planincev in turistov. Sledi mu Dom na Kofcah z 2200 obi-
skovalci, Dom na Dobrči pa tisoč. Postojanko na Zelenici poprav-
logov. Zaradi podobnosti s Fanfan ljamo. Imela bo preko 100 ležišč.
La  Tulipom se nam vsiljuje pri- m ^      toJanke ^^u^f
merjava.   Tam   ljubka   preprostost „      ,   ,      .                     v ...
Gme  tu mesena vulgarnost Sofije. — Postojanke niso rentabilne, če jih ocenjujemo po uspehu.
Philipova inteligentna igra nas pri- Nastalo izgubo krijemo iz dohodka, ki ga ustvarja okrepčevalnica,
tegne, dosedaj ena najslabših Hos- & J° imam° v društvenih prostorih v Tržiču.
seinovih vlog nas odbija in razoča- #  Kakšne so naloge društva v letošnjem letu?
ra. S filmom Sofija Loren ne samo _ Teh je vedno veliko. Najvažnejše in najtežje delo stoji pred
da ni opravičila svojega Oscarja; gradbenim odborom. Kakor sem že omenil, bo dokončana izgradnja
ie s samo izbiro vloge je potrdila doma na Zelenici terjala precej sredstev in dela, tudi Dom pod
naklonjenost kalupu in napihnjeno Storžičem moramo preurediti. Na Kofcah moramo napeljati vodo-
slavo. Madame Sans Gene je izra- vod, urediti sanitarije, pridobiti še nekaj sob in urediti drvarnico.
zit producentski film, pomeni pa pred društvom pa stojijo še druge naloge.
tudi krizo njenega režiserja. #  Kakšno Je sodelovanje društva z ostalimi organizacijami?
Zaradi vseh slabih lastnosti delo ~ Moram reči, da zelo dobro, predvsem s Turističnim^druš-
še daleč ne dosega rav§i, ki si h tvom in občino, pa tudi z nekaterimi podjetji.
je kranjski filmski spored ustvaril 0  Ste v zadnjem času uvedli kakšno novost?
s filmoma Ali so še angelčki in Za- — Skupino do 8 oseb lahko prepeljemo s kombijem|v^fegrijKO-
sebno življenje. koli našo postojanko za 1200 dinarjev. — R. Carman
A2/.$+//.$33.7B
SREDA, M. W*BSr(« 1W*
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam večjo količino repe. Franc Zlebir, Dvorje 30, Cerklje
778
Prodam kmečkega konja, starega 14 let, ali zamenjam za mlajšega. Bašelj 20, Preddvor 793
Prodam prašiča za zakol, težkega 140kg. Anton Černelič, Zgornji Brnik, Cerklje 794
Prodam parni kotel. Spodnji Brnik 10, Cerklje 795
Prodam stroj za strešno opeko. Jezerska cesta 138 a, Kranj 796
Prodam 2000 kg krmilne repe. Voglje 53, Šenčur 797
Prodam plemensko svinjo. Anton Koželj, Mišače 11, pri Otočah
798
TOČAJKO zaposli
RESTAVRACIJA PARK KRANJ
Prodam 8 mesecev starega psa volčjaka in kravo, ki bo čez 3 mesece tretjič teletila. Praprot-nik, Ljubno 20, Podnart 799
Prodam korenje. Naklo 73 800
Prodam kravo, 6 mesecev brejo, 400 kg drobnega krompirja in motorno kolo Primo. Jože Ga-šperšič, Srednja vas 53 801
Prodam prašiča, 140 kg težkega, in dva mlinska kamna. Trboje79, Smlednik 802
Prodam tračni brusilni stroj ( šlajf mašino). Naslov v, oglasnem oddelku 713
Prodam črno deteljo. Marija čimžar, Zgornja Bela 62, Preddvor
714
Prodam plemenskega vola in 300 kg težkega bika. Naslov v oglasnem oddelku 715
Ugodno prodam NSU Primo 175 cem, odlično ohranjeno. Dobro polje 5, Brezje 716
Prodam 2 gramofona — prvi za radio, drugi samostojen. Srednja vas 42, Šenčur 717
Prodam NSU Maxl v dobrem stanju. Stane Vilfan, Zasavska 16, Orehek, Kranj 718
Prodam 1.000 kg repe. Hotemo-že 7, Preddvor 719
Prodam moped Colibrl. Ogled popoldan. Mlaka 49 720
Kupim več sobnih vrat, kletno okno ln okno za predelno steno ter dober moped. Naslov v oglasnem oddelku 806
Kupim ročno slamo reznico. Naslov v oglasnem oddelku 807
ostalo
Gostinsko trgovsko podjetje CENTRAL Kranj
zaposli
PRODAJALKO
v kiosku na Zlatem polju
Zaželjena je oseba, ki stanuje v bližini prodajnega prostora.
kupim
Kupim spačka. Naslov v oglasnem oddelku 721
Kupim brejo svinjo. Naslov v oglasnem oddelku 803
Kupim 10 ms suhih smrekovih desk ftolarlc). Jože Svetelj, Šenčur 804
Kupim Topolino C, Kombl ali Fiat 600, karamboliran. Naslov v oglasnem oddelku 805
II!
Obvestilo
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ
obvešča
vse organizacije in ustanove, t. j. vse zavezance prispevka za socialno zavarovanje na območju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Kranj, škofja Loka in Tržič, da veljajo za plačevanje osnovnega prispevka za socialno zavarovanje od 1. januarja 1694 dalje naslednje stopnje:
a) OSNOVNI PRISPEVEK PO SPLOŠNI STOPNJI 22 •/•
b) DEL OSNOVNEGA PRISPEVKA PO DOPOLNILNI STOPNJI 2»/o
V letu 1963 sta ti stopnji znašali 21.5% ln 2.5% od bruto osebnih dohodkov.
V letu 1964 je v SR Sloveniji ostala v veljavi skupna stopnja osnovnega prispevka v Isti višini kot je bila v letu 1963, t. J. 24fl/0. Prosimo, da zavezanci prispevka obračunajo prispevek za socialno zavarovanje po stopnjah 22% in 2 % tudi od že izplačanih osebnih dohodkov v letu 1964.
V zvezi z gornjo spremembo opozarjamo vse zavezance prispevka, da sprememba zgoraj navedenih stopenj vpliva tudi na to, da se spremenijo vse stopnje prispevkov, ki so izračunane na neto osebne dphodke.
Prosimo, da zavezanci upoštevajo to obvestilo ln se po njem ravnajo, ker KZSZ Kranj ne bo obveščal zavezancev s posebnimi obvestili. Pristojne Službe družbenega knjigovodstva so o gornjih spremembah obveščene.
Kranj 24/2-1964 KZSZ Kranj
lllllllllllllllllllll!l!l!l!ll]lillllll!!!!UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Brivsko frizerski salon Kranj obvešča prebivalce Zlatega polja, da prične 2. marca 1964 z rednim poslovanjem. Lokal bo odprt v trgovskem bloku od 6. do 21. ure neprekinjeno. Za obisk se vljudno priporoča kolektiv 705
Gorenjci! Ce koga mučijo kurja očesa in utiskl na nogah, obiščite pedikerja, ki vam bo vse to strokovno odstranil v brivsko frizerskem salonu Kranj, Maistrov trg 12 706
Trgovina Šlpad Kranj sprejme zdravega mizarja za popravila novega pohištva 756
»HIPNOTIZEM« se boste v kratkem naučili teoretično in praktično Iz knjige »Tajne profesionalnih hipnotizera«, ki vsebuje popolna, realna, razumljiva in sigurna navodila. Izvod stane 1000 dinarjev. Prejmete ga takoj. Plača se ob prevzemu na pošti. Naročila pošljite na naslov: Poštanski fah 214, Sarajevo 757
Osnovna šola France Prešeren Kranj razpisuje delovno mesto snažilke. Plača po pravilniku o delitvi dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta 755
AMD Cerklje obvešča vse interesente, da prične s šoferskim tečajem za voznike A in B kategorije. Prijave sprejema do 1. marca 1964 Lošln na avtobusni postaji
707
Iščem Inštruktorja matematike za  I. gimnazijo.  Plačam dobro.
Naslov v oglasnem oddelku 708
Dr. Janezu Jocifu čestitamo k uspešno opravljenemu podiplomskemu študiju na Ekonomski fakulteti v Zagrebu 709
Preklicujem številko bloka 1584, ki ga je Izdala Komisijska trgovina v Kranju, dne 11. 2. 1963. Ivanka Jerala 710
Sprejmemo trgovsko pomočnico. Ponudbe pošljite pod oznako »Tekstilna galanterija« na oglasni oddelek 711
Za enosobno stanovanje v bližini Kranja dam 100.000 dinarjev nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 712
Iščem    80.000    din posojila.
Vrnem 100.000 din. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Sigurno« 722
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 dm. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Občinski sindikalni svet Kranj vabi vse delavce, pomočnike, vajence ln gospodinjske pomočnice zaposlene v zasebnem sektorju na USTANOVNI OBČNI ZBOR sindikalne podružnice,
ki bo v četrtek 27, februarja 1964 ob 18. uri v kadilnici Delavskega doma v Kranju. (Vhod št. 6)
društvo Kranj februarja 1964
Avto-moto sklicuje 29. svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v prostorih Sindikalnega doma, vhod št. 6, v Kranju.
Vabljeni vsi člani društva in lastniki motornih vozil.
Fred kratkim so na Črnivcu pri Brezjah odprli sodobno avtobusno postajo. Gostinsko podjetje »Central« iz Kranja pa je uredilo okusno restavracijo, kjer se dobijo pijače in jedila
objave
RAZPIS
Počitniška skupnost »Pokljuka — Strunjan« Ljubljana sprejme takoj na delo za obrat na Pokljuki
DVE KVALIFICIRANI SERVIRKI
z gostinsko šolo ali prakso v tej stroki.
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite do 29. 2. 1964 na naslov: »Vila Rog« Bled — Kidričeva 2
m   v •
lrzni pregled
V KRANJU
Jabolka 60 do 100 din, krompir 28 do 35 din, sladko zelje 50 do 60 din, kislo zelje 80 din, kisla repa 60 din, radič 600 din, motovileč 600 din, špinača 300 din, solata 160 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 800 do 900 din, med 700 din za kg, kaša 130 do 150 din, ješprenj 120 do 130 din, proso 70 do 80 din, koruza 50 din, pšenica 65 do 70 din, koruzna moka 60 do 65 din, ajdova moka 160 So 170 din, fižol 200 do 220 din za liter, peteršilj 20 do 25 din, zelena 20 do 30 din za šopek, kokoši 800 do 1200 din, piščanci 400 do 800 din, jajca 33 do 35 din za kos.
Gibanje prebivalstva
V TRŽIČU
Poročili so se: Slavko Zrni janjac, skladiščni manipulant in Terezija Bubaš, bolničarka; Božidar Naod, mehanik in Mirjana Graovac, gospodinja; Lazar Niko-lič, uslužbenec in Marija Cimerman, predilka.
Umrla sta: Janez Žepič, invalidski upokojenec in Janez Meglic, posestnik.
Dopolnilni
v
Pred kratkim so bili objavljeni sklepi zveznega posvetovanja o dopolnilnem obroku v industriji. Sklepi prinašajo bistveno nove, znanstveno utemeljene zamisli o organizaciji, obliki in vsebini ter finansiranju dopolnilnega obroka v industriji in imarjo zelo širok pomen za vse delovne ljudi in za vso našo skupnost.
Osnovna ugotovitev tega posvetovanja izhaja iz znanstvene ugotovitve, da je prehrana ena Izmed odločilnih činiteljev fizične in psihične zmogljivosti ljudi. Kvalitativno in kvantitativno nezadostna prehrana delavcev vpliva na delovno sposobnost in produktivnost pri delu, na zvišanje »škarta« v industriji, na večje število obolenj in poškodb pri delu. Pravilno prehrano bi morala vsakemu človeku zagotoviti osnovna prehrana.
Dopolnilni obrok naj pokrije dodatne potrebe mišičnega dela, da izpopolni med delom potrošeno energijo in da dvigne delovno storilnost delavca. Zato je dopolnilni obrok zaželen tudi tedaj, če je standardna osnova prehrane delavcev zadovoljiva, predvsem pri delavcih, pri katerih je zaradi poklicne aktivnosti potrebno več kot 3200 kalorij dnevno.
Vendar so ugotovitve komisije za prehrano Zveznega zavoda za zdravje pokazale, da pri nas prehrana ne pokriva niti osnovnih potreb delavcev, ki poklicno opravljajo težja in težka dela.
Zato je posvetovanje sprejelo sklep, da mora biti dopolnilni obrok v industriji dejansko dopolnilo pomanjkanja osnovne prehrane predvsem v beljakovinah in zaščitnih materijah, pri težkih delavcih pa tudi v kalorijah. Po mnenju udeležencev posvetovanja bi moral biti odmor z obrokom na začetku četrte ure delovnega časa. Ob skrajšanem delovnem času naj bi se dajal ob koncu druge ure delovnega časa.
Posvetovanje' je sprejelo sMeri v katerem se priporočajo dopol nilni obroki, ki naj ne bodo 1 celoti ne topli in ne mrzli, temi več naj se poskuša kombinirati mrzli obrok s toplimi dodatki Po mnenju sestavljalcev sklepoi posvetovanja bi bil mrzli dopolnilni obrok, ob dodatku toplih napitkov, kar zadovoljiv. Posve-tovanje je priporočilo izdelavo zveznega predpisa, ki bi določil status, naloge in finansiranje prehrane delavcev nasploh in dopolnilnega obroka. Vsekakor pa družbena prehrana delavcev ne more in ne sme imeti statusa gostinstva in mora biti razbremenjena materialnih obveznosti do skupnosti. Nje glede na predpise morajo gospodarske organizacije podpirati osnovno in dopolnilno prehrano delavcev, predvsem dopolnilni obrok.
Udeleženci posvetovanja so se strinjali, da naloge organizacije, planiranja in izvajanja družbene prehrane delavcev ne morejo opravljati laiki ali celo polpisme-ni ljudje. Navedena dela so strokovna in jih lahko opravlja le skrbno izbran kader, vsaj s srednješolsko izobrazbo in z dopolnilnim posebnim šolanjem in usposabljanjem. Za izvedbo tako obširne naloge kot je ureditev racionalne osnovne in dopolnilne prehrane delavcev je potrebno sodelovanje med kadrovsko-socialnimi službami gospodarskih organizacij, obrati družbene prehrane delavcev in zdravstveno službo gospodarskih organizacij. Za šolanje in usposabljanje kadrov za to dejavnost je potrebna strokovna pomoč zavodov za napredek gospodinjstva, za ureditev objektov družbene prehrane, za zdravstveno vzgojo zaposlenih v teh objektih in za proučevanje ter analizo racionalne prehrane delavcev pa je potrebna strokovna pomoč oddelkov za higieno prehrane zavodov za zdravstveno varstvo. — M. K.
Ivanov - Leonov;
.t x na ;n. o. a.i, porasti s trave. ; :oi%.a je siunela, Jfcgrnjena v tenak oblak megle. Ribe so skakale iz vode in se preletavale. V bližini sta obstali hijeni in radovedno opazovali dvojico, ki je tiho stala, ne da bi se ganila. Brezmejno črno nebo, na katerem je utripala svetloba milijonov daljnih svetov, je pošiljalo na zemljo hlad neizmernih globin, zaljubljenca pa sta, nežno objeta, Srela drug drugega.
Vsa okolica je bila polna nepojasnjenih skrivnosti in lepot, toda Geturi je zaznal, da se ne velja bati in da je ta veličastni svet ustvaril njega in Vanžiko drugega za drugega in da ju nihče ne bo ločil — niti lakomnost staršev niti okrutnost naseljencev, ki zahtevajo, da se mora v določenem času vrniti na plantažo in ki mu grozijo z zaporom, če ne bo poslušen.
Molče sta sedla na drevo, ki ga je podrl vihar, in Vanžiko se Jc prižela na prsi svojega prijatelja, čudila se je sama sebi. Kako čudno je življenje: še pred dvema dnevoma ji je bil Geturi povsem tuj. Zdaj ji je bil najdražji. Sram jo je obšel, ko se je spomnila, kako surovo se je obnašala, kako ga je zavrnila, ko je prišel kot snubec. Skoraj bi izgubila svojo srečo, toda Dedan se ne jezi nanjo. Dober je in ljubi svojo Vanžiko in zato bo šla, kamor bo želel. Dekle je z dlanmi, hrapavimi od dela, prijela veliko Geturijevo dlan in jo grela z vročo sapo.
Dolgo sta sedela. Potem sta vstala in odšla — dve drobni bitji Pod neskončnim črnim nebeškim obokom. Oddaljene zvezde so nežno in veselo zrle nanju.
»Govori z očetom. Nimamo toliko drobnice,« je rekel Geturi.
»Ce bo lakomen, bom pač tako odšla k tebi.« — Vanžiko je Dežno pogledala svojega dragega.
Geturi je doumel, kako ji je ljub. Veselje mu je polnilo prsi. Dvignil je dekle v naročje in stekel po polju. Veter mu je piskal v ušesih, toda Geturi ni čutil utrujenosti. Vanžiko je postavil na tla pri njeni kolibi, se poslovil in stekel domov.
Mati je čakala na Vanžiko. Videla je, kako se hči poslavlja od nurija. Niti besede ni rekla, le s koruznim steblom jo je udarila 3 hrbtu.
»Kmalu bo jutro, ti pa ga ljubiš! Saj nima svatbene odkupnine! -iitri bom povedala očetu!«
Vanžiko ji ni odgovorila. Molče je srečna legla na bivoljo kožo.
DRUGO POGLAVJE
Urednil lista »Glos Kenije« Kibe Maunena je stekel po ozkih stopnicah na mračno podstrešje; bil je zasopihan in srce mu je naglo in močno bilo. Prodajalec časopisov mu je prepozno sporočil, da so oblasti napadle Zvezo Afričanov. Vojaki, policija in beli naseljenci so obkolili vso četrt. Maunena je v zadnjem trenutku zažgal seznam voditeljev Zveze. v
Kibe Maunena je pogledal skozi odprtino v strehi. Skupina vojakov je obkolila hišo tajnika Zveze. Na koncu je bilo slišati krike in streljanje.
Maunena je zadržal dihanje: v prizemlju, v prostorih uredništva so močno copotali s podkovanimi čevlji, metali na tla pohištvo in se potem pričeli vzpenjati po stopnicah. Vrata so zaškripala. Močna loč električne svetilke je razsvetlila podstrešje.
»Tam je, v kotu!« Pred Mauneno sta bila dva bela naseljenca s karabinkami v rokah.
»Opravil si, umazani črnec!« Eden izmed njiju je močno sunil urednika s kopitom. »Slabo si se skril!«
Maunena je vstal. '
»Dostojneje, prosim!« je rekel in si očistil prah z obleke. »Molči!«
Na ulici je stal kup vojakov. Naseljenci so odpeljali Mauneno po ozki ulici.
Aretiranec je napeto premišljeval. Kolonialne »oblasti ga bodo obdolžile dejanj, za katera sploh ni slišal. Ti gospodarji si izmišljajo najrazličnejše podlosti. Nocoj so proglasili obsedno stanje in takoj pričeli zapirati. Sovražnikov načrt je bil jasen: uničiti vodstvo Zveze, odsekati glavo organizaciji Afričanov in z enim udarcem onemo-
gočiti njihove zahteve o vrnitvi zemlje.in podelitvi državljanskih pravic.
Maunena je stopal po razkopani umazani poti in pozorno opazoval spremljevalce. Ko so prišli do nizke pletene ograje, se je edem od kolonialistov spotaknil. Maunena je skočil na vrt. Ne da bi poznal pot, je poteptal manioko, se zdrenjal skozi vrata in planil na temno ulico. ,   Slišal je dva strela.
Maunena je naglo tekel in zavijal iz ulice v ulico. Afriška četrt ni bila razsvetljena in preganjanec se je tega zdaj razveselil.
Sovražniki so močno zaostali, ko je Maunena nenadoma zagledal belega policista. Policist mu je stekel nasproti. Begunec je zavil na dvorišče, preskočil dve ograji, odhitel po praznih ulicah in se znašel v indijski četrti.
Mauneni je zmanjkovalo moči. Srce mu je divje plalo v prsih in bilo nekje v grlu. še nekaj korakov in omahnil bo na zemljo. Kričanje preganjalcev se je vse bolj približevalo. Po prazni ulici je odmevalo copotanje podkovanih čevljev.
Za vogalom — je stala hiša znanega dopisnika indijskega časopisa. Maunena je pomislil na Indijca: pošten in dober človek je, ne bo ga izdal. Zavil je na vogal. Pritekel je do hiše. Tiho je potrkal na okno. Nihče se ni oglasil. Preganjalci so bili že v bližini, slišal je korake. Maunena je močneje potrkal.
Na oknu se je prikazal zaspan obraz.
»Odprite, Karsandži!«
»Vi ste ...? Takoj. Kaj se je zgodilo?«
»Preganjajo me ...«
Maunena je zlezel skozi okno in padel na tla. Karsandži je tiho zaprl okno.
V daljavi je bilo slišati kričanje. Nekoga so lovili. Preganjalci so najbrže stekli tjakaj. Koraki z okovanimi čevlji so se oddaljevali.
Zjutraj sta skupaj zajtrkovala, v sobici z nizkim stropom. Na steni je visel Gandhijev portret. Suhljati hišni gospodar z obrazom bronaste barve je bil zamišljen. Skozi debele leče je od blizu ogledoval gosta.
Kibe Maunena je bil tridesetleten, živahen in vesel moški. Gosti lasje so rasli do polovice glave in imel ie visoko izbočeno čelo-
9
54
Spfcrt • šport • šport • šport • šport • šport • Sport • Sport • šport • šport • šport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • špo
Prvič na stopnici z oznako I
Devetnajsto državno prvenstvo v klasičnih disciplinah, ki so ga v nedeljo zaključili na Ravnah in v črni, je teklo v takem okolju in vzdušju kot si ga vsi športniki najbolj želijo. Vsa bližnja in daljna okolica teh dveh koroških krajev je bila namrcč-v znamenju šampio-nata, medtem ko so v večjih krajih tekmovanje takega obsega nekako izgubi, čeprav morda privabi kakega gledalca več.
V takem okolju je zato toliko športnike vsega sveta vedno najprijetneje osvojiti najvišji naslov častnejše priznanje. Junaka to-in se povzpeti na državno stop- kratnega prvenstva sta bila kranj-nico številka ena, ki jc bila za čan ROMAN SELJAK in LUDVIK
Obisk pri Romanu Seljaku
Nenadkriljivega udeleženca letošnjega državnega prvenstva v smučarskih tekih na Ravnah ROMANA SELJAKA, člana Triglava iz Kranja, naj tokrat predstavimo z nekaj podatki, ki nam jih je sam zaupal.
Rojen: 27. septembra 1934 v 2ireh
Poklic: radiomehanik
Zaposlen: pri Iskrinem servisu V Ljubljani
Stanuje: Kranj, Maistrov trg 3
Stan: letos se bom poročil
Rezultati: 1958., 1960., 1963. in 1964. republiški prvak, 1960., 1962. in 1964. državnik prvak na 30km, 1964. državni prvak na 15 km, 45. mesto na 30 km in 64. na 15km letos na olimpiadi
Največji uspeh: 12-odstotni zaostanek za olimpijskim zmagovalcem v teku na 15 km
Vzornik: Mantvranta oziroma Vsi finski tekači
Najresnejši konkurent: letos jih je bilo precej, sicer pa Kobentar na trdi progi in Cveto Pavčič na mehki
Najboljši prijatelj: (prijatelji) Gašper Kordcž, Vinko Grašič in Tomaž Bešter
Konjiček: zanj ni časa
Najboljši športnik: Cerar in vsak deseterobojec
Najljubša knjiga: trenutno elektrotehnični učbeniki
Kako se najlaže odpočije: po teku najprej v postelji, nato pod prho in pri kosilu, proti večeru pa z lahnim tekom in gimnastiko
Kako si ohladi jezo: sploh se ne jezim
Potovanja: Avstrija, Italija, Švica, Francija, Nemčija in Poljska
Cilj v športu: trenirati v boljših pogojih in dosesi na svetovnem prvenstvu dobre rezultate
Letos naš najboljši tekač je si-_er bolj zgovoren, kot pa bi se dalo sklepati po odgovorih, vendar nam že te izjave povedo do-
volj o njem. Preostane nam le še to, da mu zaželimo srečno pot, zakaj prav danes bo odpotoval v Francijo na tekmovanje za pokal Kurikkala, potem pa se bo sku-paj s Kobentarjem in Peternelom udeležil tudi tekov na Finskem in morda tudi na švedskem.
J. žontar
ZAJC s Koroške Bele. Zlasti se je izkazal Roman, ki je osvojil prvi mesti v teku na 15 in 30 km, razen tega pa je še v štafetnem teku dosegel najboljši čas, čeprav je bila njegova štafeta (Triglav) druga. Drugi republiški prvak, ki je osvojil tudi najvišji državni naslov, pa je Ludvik Zaje, ki je na 60-metrski skakalnici v Crni izvedel dva res lepa skoka. Člana olimpijske reprezentance Jemc in Oman sta bila na drugem in tretjem mestu.
Spet je šlo tokrat največ tekaških naslovov gorenjskim smučarjem, vendar na smučiščih niso več tako superiorno vladali kot nekatera prejšnja leta. Predvsem po zaslugi dobre vzgoje mladih tekačev na Koroškem se zlasti najboljša mesta med mladinci počasi selijo na Ravne. Sicer pa so razen Seljaka prva mesta v svojih disciplinah osvojili tudi Pšenicova (5 km mladinke), štafeta članic Mojstrane (3 krat 5 km), štafeta mlajših mladincev Gorij (3 krat 5 km) ter vsi kombinatorci: Ambrožič med člani, Komac med starejšimi mladinci in Pretnar med mlajšimi mladinci.
Z Ljubljančanom Jurmanom na čelu, ki je osvojil peto mesto, pa so se pri skokih posebno dobro izkazali mladi skakalci. Javorni-čan Smolej je z dobrima skokoma zavzel šesto mesto, triglavan Stefančič pa je bil deseti.
Povojni državni prvaki v smučarskih tekih (15km)
1946 — J. Knific (Gregorčič)
1947 — L. Zemva (Gorje)
1948 — T. Pogačnik (Gregorčič)
1949 — T. Pogačnik (JLA)
1950 — T. Pogačnik (Partizan)
1951 — T. Pogačnik (Partizan)
1952 — M. KOrdež (Partizan)
1953 — Z. Hlebanja (Mojstrana)
1954 — Z. Hlebanja (Mojstrana)
1955 — J. Pavčič (Enotnost)
1956 — Hlebanja (Mojstrana)
1957 — C. Pavčič (Enotnost)
1958 — J. Pavčič (Enotnost)
1959 — C. Pavčič (Enotnost)
1960 — C. Pavčič (Enotnost)
1961 — F. Lakota (Mojstrana)
1962 — C. Pavčič (Enotnost)
1963 — J. Pavčič (Enotnost)
1964 — R. Seljak (Triglav)
Povojni državni prvaki v smučarskih skokih
1947	—	J. Mežik (Partizan)
1948	—	J. Polda (Mojstrana)
1949	—	J. Mežik (Partizan)
1950	—	F. Pribovšek (Enotnost)
1951	—	J. Polda (Mojstrana)
1952	—	J. Polda (Mojstrana)
1953	—	J. Polda (Mojstrana)
1954	—	J. Polda (Mojstrana)
1955	—	J. Polda (Mojstrana)
1956	—	Zidar (Jesenice)
1957	—	J. Zidar (Jesenice)
1958	—	J. Langus (Jesenice)
1959	—	prvenstva ni bilo
1960	—	B.Jemc (Bled)
1961	—	B. Jemc (JLA)
1962	—	M. Pečar (JLA)
1963	—	B.Jemc (Bled)
1964	—	L. Zaje (Jesenice)
Ligaška ekipa Triglava letos pričakuje boljše rezultate tudi od mlade kravlistke .TELE JANČAR, ki je pred dvema letoma nastopila za pionirsko republiško reprezentanco, lani pa je prvič nastopala tudi za ekipo Triglava
Prva zimska plavalna sezona v Kranju
ROMAN SELJAK
V ponedeljek pretekli teden so kranjski plavalci pričeli s svojo prvo zimsko sezono v novem zimskem bazenu. Po planu treningov bi sicer morali biti že sredi bojev zimske plavalne lige, vendar do sedaj še niso nastopili v nobenem srečanju.
Tehnični referent kluba dr. Drago Petrič je pojasnil, da so plavalci izstopili iz lige, ker se je ponovna otvoritev bazena preveč zavlekla in se zaradi tega niso mogli pripraviti za nastope. Tako so bili prisiljeni spremeniti načrt treninga za zimsko sezono in bodo priprave usmerili tako, da bodo najboljšo formo dosegli do zimskega državnega prvenstva, ki bo 23. in 24. marca na Reki. Vendar tehnična komisija kluba meni, da je rok za dobro pripravo prekratek, zato od kranjskih plavalcev na tem prvenstvu še ne moremo pričakovati boljših rezultatov. Poleg udeležbe na glavnem tekmovanju (zimskem prvenstvu države) bodo triglavani v začetku aprila vrnili obisk ekipi Slavije iz Prage, ki je nastopila v Kranju na otvoritvi zimskega kopališča.
V zadnjih letih se je v kranjskem plavalnem športu pokazala potreba po novih močeh
v prvem moštvu, vendar klubu ni uspelo vzgojiti dovolj kvalitetnih naslednikov, ki bi ,s6 lahko (Vključili v prvo moštvo. Zaradi tega bodo v bodoče posvečali več skrbi mlajšim plavalcem. Pri teh načrtih pa je upravni odbor kluba naletel že na prve težave. PK Triglav namreč nima dovolj sredstev, da bi plačeval najemnino za zimski bazen, kar je zaenkrat glavni vzrok, da v Kranju še niso pričeli s široko akcijo za množično vključevanje v plavalni klub. Računajo pa, da bodo tudi v tem uspeli, saj je možnost dela z mladino prav v zimskem bazenu precej večja kot je bila prej. Tako se lahko računa tudi na hitrejši dvig kvalitete, ki v zadnjih letih občutno zastaja. v
V bazenu se na treningih vsak večer zbira prvo moštvo, ki je že sredi priprav za nastop na zimskem prvenstvu. Tam smo opazili tudi novo članico kluba Vesno Breskvar, ki je k Triglavu prišla iz Krškega. Ta odlična plavalka že nekaj let predstavlja eno izmed največjih jugoslovanskih moči v prsnem slogu, zato bo vsekakor velika okrepitev za kranjsko plavanje. Tehnična komisija računa, da
bo na zimskem prvenstvu nastopila popolna ekipa, ki se ji bodo pridružili še nekateri mlajši plavalci. Predvsem lahko z zanimanjem pričakujemo start novih kranjskih plavalnih »meteorjev« bratov Levičnikov, pa seveda Breskvarjeve in stalnih gonilnih moči bratov Brinovcev, Kocmurja in Košnikn. V moštvu bomo po dolgem času spet videli Milana Košnika, ki je bil v lanski sezoni zaradi nediscipline odstranjen iz ekipe. Letos bomo tako zasledovali zanimiv dvoboj m#d M. Koš-nikom in mlajšim Levičnikom za naslov najboljšega kranjskega hrbtaša.
Seveda imajo plavalci v zvezi z bazenom še celo vrsto težav (pomanjkanje trenerskega kadra), toda tega se zavedajo in smo lahko prepričani, da bodo tudi ta vprašanja uspešno rešili ter tako izpolnili nalogo, ki so si jo zastavili — da bodo gledalcem v čim krajšem času spet nudili veselje nad napredkom in zanimivimi dvoboji v bazenu. — Upamo, de bo novemu upravnemu odboru, ki ga vodi Igor Slavec, uspelo izpolniti načrte in tako nadaljevati tradicijo kvalitetnega plavanja v Kranju. P. Čolnar
Delo naše gorske reševalne službe pod Storžičem pretekli teden
lici iz severne stene
Bobi je najprej zavohal pod plazom desetletnega Boruta
»Na pomoč!«
Tako jc bilo pretekli teden večkrat slišati obupne " ice izpod Žrela, iz poledenelih previsov pod Škar-im robom, iz nevarnih prepadov blizu Bivaka II. večer pa so visoko nad plazom v stenah opa-etlobne signale nekoga, ki jc klical na pomoč. il   io severno pobočje Storžiča je bilo v nepre-»*m napetem vzdušju nesreč in dramatičnih do-.kov ljudi, ki so onemogli in ranjeni in na pot lrznjeni  na poledenelih policah sredi previsov li med življenjem in smrtjo ter čakali na po->č iz doline. In navsezadnje — v nedeljo zjutraj, »»ar na vsem lepem — še štirje ljudje pod plazom.
Dva zdravnika in dva trenerja gorske reševalne . izbe, vsi z dolgoletnimi izkušnjami reševanj ob vsakem vremenu in ob vsakem času po naših gorah in celo na Himalaji in na Kavkazu, vsi so imeli polne roke dela. Z ni;mi \i jo bilo še 19 reševalcev, vsi
spretni in izurjeni v navezah, na smučeh in derezah.
Seveda tokrat ni bilo žrtev. Bil je to le enotedenski tečaj gorske reševalne službe Slovenije, ki pa je bil, poleg teoretičnih predavanj o tehničnem reševanju in o prvi zdravstveni pomoči, še bogato izpopolnjen z mnogimi improviziranimi »nesrečami« in reševanjem' podnevi in ponoči, ob soncu in v viharnem snežnem metežu.
Signali v temi
KO SO PRETEKLI petek zadnji odhajali spat in
je bil že ves Dom pod Storžičem zavit v temo in mir je nekdo opazil svetlobne signale v severni steni Storžiča. Poklical je še tovariša. Opazovala sta. Signali so se ponavljali v časovnih presledkih kakih šest na minuto. Pravi klic na pomoč.
Čez pet minut je dom oživel. Reševalci so si navezali smučke, si naprtili čez hrbte cepine, vrvi, zavitke zdravil in sredstev za pomoč ter dele čolna za prevoz ranjencev v dolino ... Potem so smuči zaškripale po mrzlem snegu v temno noč. Hkrati so dali »ponesrečencu« znak, da prihajajo. Po dobri uri hoje in tveganega vzpenjanja po zaledenelih rebrih visoko nad plazom, so odkrili kraj nesreče. V težko dostopno steno se je spustil reševalec po vrvi. Bila sta tam dva »ponesrečenca« z različnimi poškodbami. Eden je imel zlom stegnenice, drugi zlom ramena in pretres možganov. Obvezovanje, okrepčevanje in spravljanje ranjencev iz stene, vse je teklo hitro, brez vpitja, skoraj brez besed. Čez uro «v pol so bili vsi — »ponesrečenci« in reševalci ob toplem čaju v domu in počitek se jc močno pri-icgel.
Podobno je bilo večkrat.
pretegnil in otresel sneg s sebe. Njegov lastnik Cveto Jakelj mu je pristopil, ga potrepljal in pohvalil in Činč je opravil svoje.
Drugi pes je iz snega izvlekel rokavico. Prav tako je bil deležen pohvale. Tretji pa je bil Bobi. Preskakljal je plazišče dn se začel vrteti na kraju, kjer sta bili zakopani dve »žrtvi«, Jože Tomaževič, izkušen reševalec z Jesenic in mali Borut. Vohal je in vohal, znova dvignil glavo, zamahnil z ušesi, se znova sklonil, zaril gobec v sneg, prisluškoval, vohal... Potem je začel kopati, da so letele kepe zmrznjenega snega daleč proč. Vsi smo nestrpno čakali. Bobi pa je kopal z vso naglico. Priskočili so mu v pomoč z lopato. Bobi je postajal vse bolj nemiren. Zaganjal se je v luknjo, mahal z repom in si pomagal s tacami. Kmalu pa je zmagovito privlekel na dan rob odeje. Nastopili so reševalci. »Ponesrečenca« sta bila že »onemogla« z »zmrznjenimi« udi in temu primerno je bilo reševanje in pomoč.
Reševanje se je nadaljevalo. Psi so se vrstili drug za drugim in polagali praktični izpit. V petdesetih minutah so odkrili še ostala dva »ponesrečenca«, ki sta bila zakopana ločeno in vse ostale predmete, ki so bili zakopani pod snegom. Seveda je zadnji za* kopani človek čakal pod snegom skoraj dve uri.
Zakopani Borut
Ko so začeli psi
Tudi Jože I tom, Je bil
omaževič, ki je bil pod snegom z i^ru-deleien vse pozornosti prve —
NAJZANIMIVEJŠA, zadnja akcija tečajnikov pa je bila v nedeljo zjutraj. Bilo je okrog devete ure, ko se je v domu zvedelo, da so nedaleč od tam pod snežnim plazom štirje ljudje, šest izkušenih lavinskih psov z Jesenic in nekaj iz Tržiča, je odšlo na kraj »nesreče«. Seveda so šli z njimi tudi reševalci in zdravniki. V resničnem svežem plazu iz prejšnjih dni so bili meter globoko zagrebeni trije odrasli in desetletni Borut Košir iz Tržiča. Do »nesreče« je prišlo uro prej. Najmanj uro časa namreč ne sme
Vj..!: oJ :"ii;;i.ih reševalcev se je ponosno vraiial iz uspešne akcije
tam hoditi nihče, da zgine s površine vsak vonj po človeku, kar psu omogoči, da lahko voha samo duh, ki prihaja iz plazu. In ura čakanja, kot pravijo tisti, ki so bili že večkrat zakopani, je cela večnost. Zakopani se ne more gibati in včasih je tudi dihanje zoprno, naporno. Posebno takrat, ko suh sneg zamaši vse luknje in se ob dihanju naredi okrog ust oziroma okrog glave ledena skorja.
Ko so reševalci po uspeli akciji pripeljali v dom najdene »ponesrečence« in jih znova proglasili za /drave in svobodne, sem se pogovarjal z malim Borutom. Prejšnji večer je prišel z mamo na izlet pod Storžič. Ko je zvedel za priprave, se je brž navdušil za »ponesrečenca«, da ga bodo iskali psi, ki jih je občudoval z veliko ljubeznijo. Mama pa je se povedala, da je Borut ponoči večkrat vprašal, kdaj bo dan, da ne bo zamudil. Zjutraj od nestrpnosti ni hotel nič jesti. V jami, kot je sam povedal, pa ni bilo nič hudo. S tovarišem, ki ga prej ni poznal, sta se hitro sprijateljila in sta se na tiho pogovarjala. Vendar je bilo čakanje zelo, zelo dolgo. Gibati in obračati se ni mogel dosti. Mraz pa mu ni bilo. V jamo so najprej položili smrekove veje, potem pa več odej. Dihal je lahko. Skozi napravljeno luknjico je celo videl nebo, "dokler je potem psi niso zagre-bli.
»Kaj pa če te ne bi psi našli«, sem ga vprašal. »Se šalite?! Saj so povedali, da naju odkopljejo iz snega, če bi naju psi ne našli«, se je odrezal Borut.
»Kako je bilo, ko je začel Bobi kopati?«
»Zelo sem bil vesel. Tudi prej sem vse slišal, kako so zgoraj skakali psi, kako so vohali in grebli. Vse se je slišalo.«
Bobi na delu
DA NE BI MOTILI psov, ni smel nihče na plaz. Tiho smo opazovali iz daljave. Prvi je šel na plaz kosmati Cinč. Pazljivo je vohal po razgrebenem snegu, se dostikrat mahoma ustavil, zaril gobec v sneg in pobrskal. Tako je napravil na več krajih.
Potem je izvlekel iz snega nahrbtnik, se zmagoslavno  vsmd. tistim, ki jo bpdo iskali.
Tako so se pretekli teden pod Storžičem vrstile »nesreče« z namišljenimi »ranjenci«, da bi naša gorska reševalna služba še bolj razširila svoje vrste in se usposobila za svoje humano delo in pomoč
K. Makuc