OBZORJA STROKE
Tatjana Dolžan_________________
planšarski muzej v bohinju
Bohinj je /.nan km turistični kraj z jezerom za kopanje in kol ¡zlu KJišče za gorniške izleti.' v najvišjo .slov enske gore. Bohinjske vasi in njihovi prebivalci meti nekdaj in danes ob tem "stajajo v ozadju, morda jih doživljamo smeje se stereotipnim Sit lani o Bohinjcih Spoznavanje kraja, kjer preživljamo pri-iettie ure in dneve. pa nas lahko napolni z lepimi doživetji in ^»vc-stjo obogati preteklosti in pestri kulturi Okrog nas Bohinj ni k- narava. Bohinj pomeni tudi tisočletja človeške kulture. V'k.ij tovrstnega bogastva nam razkrivajo različne knjige o >! 11 Iii 11 veliko vedo povedati starejši domačini, najhitreje pa sc lahko Obi.sfcb valeč seznani s preteklostjo Bohinja v muzejih 'oiuaža i.odca \ Bohinjski Bistrici (arheološka zbirka, raz-Mava Prva svetovna vojna v Bohinju, razstava o izdelovanju nsnja). v muzeju bivalne kulture Oplenova hiša pod Studo-«Htn /gornji bohinjski dolini in v Planšarskem muzeju v Stari '"ti/ani.
I'// in\f irski nn tzvj v Sil tri Fužini je bit odprt leta 1971.1 rejen iv bil opuščeni vaški sirarni, zgrajeni leta IHK3 in opremljeni s kotli in sirarsko prešo švicarskega izdelovalca V sirarni so let.I 1967 izdeliivah str ter obenem skrbeli za zorenje Vl-'likih hlebov ki so tih nosači vsak teden prinašali s planiti Pašne srenje vasi Mudoi in Stara Fužina. Leta 1990 smo muzej Vsebinskfi dopolnili in ga naredili privlačnejšega za obisko V;l've Bohinjsko planšarstv o je predstavljeno z okrog KOfo "'Krati|nini in 188 izvirnimi predmeti - orodjem, posodjeni, Priprav ;inii obleko m opremo planšarjev, ^lalna zbirka v Planšarskem muzeju nam v prvem prostont Predstavlja zgodovino sirarstva v Bohinju, tehnološki pos-ffi'Pek i/(.le lav« jfrdega sira, transport in različno posod je (šte-redila, pluje) in orodje ( harfe, trn a če, sablje, zajenial-""■e itd.) /a širjenje. Drobno posodje in orodje pogosto "/ULH eno s hišnim znakom, kar je posebnost Bohinja, je na-""-'ščeno tudi v drugih prostorih. Do zadnje tretjine prejšnjega st"leija so na vseh planinah mleko predelovali v maslo in skiito ter tudi domač sir "ninltäftf - pač vsaka kmetija v svo-111,1 Manu, s svojimi ljudmi, kakor je bilo planšarstvo organizi-1,1Mu v Bohinj^ od nekdaj, saj skupnih pastirjev tu niso imeli : 'aslosov 19. stoletju na veliko prodajali v Trst. šele leta !K7.-i, se po prizadevanjih domačega župnika laneza Mesarja Služili v siraiske zadruge in se je izšolalo nekaj poklicnih ^"'■trfev so začeli izdelovati irdi, tržno dosti bolj prime men sir švivars^i tehnologiji. Najprej v dolini, kasneje pa tudi na '"''■"linah so vi uredili sodobno opremljene sirarne. Izvirna "Prema sirarne v Stari Fužini - velika vzidana kotla, sirarska l"esa orodje - je ob ureditvi muzeja postala sestavni del ?-birke.
1	so Se pridelovali velike količine sira na 2K plani-
IVlh. l'o letu 11 )7 j. koso v Srednji vasi odprli sodoben mleka robrat, pa je planinsko sirarstvo vse bolj zamiralo. Zdaj ga "'sanjajo pri življenju le posamezni planšarji Leta 1995 je : 1 ljudi na različnih planinah (na Pečani, Za j a mri ik i h oz. ^ Hsokem poletju na Krstetiici. 1'skovnici oz. kasneje na 1 'Proiniei oz. KonšČici. vGrintovcit oz. Lazu, ha Bilenjski oz. lij,*Vvi planini).
Mnogo planin je v zadnjih desetletjih zapuščenih na drugih pasejo le nemlečno govedo, v zadnjih letih tudi veliko drobnice. Sistem selitev z nižjih na višje ležeče planine in obratno je ohromel. Številni stanovi, razporejeni v planinske vasi, samevajo. V muzeju so vse planine predstavljene na zemljevidu vsaka pomembnejša pa še posebej: od senožetnill, torej najnižjih, do srednjih in najvišje, planine Velo polje pod Triglavom. Vsako je uporabljala ena od pašnih skupnosti, oblikovanih po posameznih vaseh. Oblika in gradnja stavb -t i, stanov je prepoznavna za Bohinj in etnologi domnevajo, da oblika posameznih sestavin, na primer postav itev na kole - ■'kobile" (planina Blato, Laz), izvira iz časa pred okoli 200Í) leti.
Intenzivna mlekarska dejavnost je še v petdesetih letih lega stoletja zahtevala veliko število planšarjev m v planinah je bilo vse polno mladih. Njihov vsakdan je bil zapolnjen s številnimi zadolžitvami in trudom Posamezniki so hodili z živino v plan ine leto za letom skozi več desetletij in so postali del planin O njih in o življenju v planini govori poseben del razstave V enem od prostorov pa je urejena notranjščina stana prebivališča planšarjev. V la namen so prestavili v muzej stan s planine Zajamniki z vso avtentično opremo vred, letnica na prednji strani je 1849.
Obisk 1'lanšarskcga muzeja bo prav gotovo poglobil vedenje o Bohinju in bo Obenem tudi prijetno doživetje Nahaja se v Stari Fužini, vasi blizu jezera, v neposredni bližini znane gostilne Mihovee. V juliju in avgustu je odprt ves dan od I 1. do ¡9. ure, jeseni in spomladi pa od K), do 12 in 16 . do 18. ure Zaprto imajo lev novembru in decembru clo božiča. 2a najav Ijene skupine (tel. oskrbnice je 064-"'23-095') muzej odprejo tudi zunaj delovnega časa.
1'rimoževčev stan s planine Zajamniki v Planšarskem muzeju. Foto: Miran Kambič, l'J'Jú.
GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2
41