Leto 1897.
1427
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XOIX. — Izdan in razposlan dne 9. novembra 1897.
Vsebina: (Št. 253—255.) 253. Razglas, da se je preinenil obseg uradnemu ozemlju finančnih okrajnih ravnateljstev v Rzeszowu in Sanoku v okolišu gališkega finančnega deželnega ravnateljstva. — 254. Dopustilnica za železnico iz Gorice v Ajdovščino. — 255. Razglas o ustanovitvi vélikega carinskega urada II. razreda na. kolodvoru v črvinjanu.
353.
Razglas finančnega ministrstva z dne 23. oktobra 1897. L,
da se je premenil obseg uradnemu ozemlju finančnih okrajnih ravnateljstev v Rzeszowu in Sanoku v okolišu gališkega finančnega deželnega ravnateljstva.
Ker se je ustanovilo okrajno glavarstvo v Strzy-žowu, se izloči od 1. dno novembra 1897. 1.'sodni okraj Frysztak iz uradnega ozemlja finančnega okrajnega ravnateljstva v Sanoku ter se odkaže uradnemu ozemlju finančnega okrajnega ravnateljstva v Rzeszowu.
Kilinski s. r.
3 54.
Dopustilnica z dne 20. oktobra 1897. 1.
za železnico iz Gorice v Ajdovščino.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v po-razumu z udeleženimi ministrstvi vzvidelo, državnemu poslancu Alfredu grofu Coroniniju-Cronberškemu
v družbi z drjem. Antonom Gregorčičem, namestnikom deželnega glavarja, Matevžem Saunigom, županom v Biljah, Filipom Terpinom, županom v Svetem Križu in AngeljemCasagrande-jem, posestnikom v Ajdovščini, podeliti po pogojili in načinih, ustanovljenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lolcomotivne železnice s pravilnim tirom, katero bo glede na razmére njene meri in položnosti kot glavno železnico druge vrste napraviti od postaje Gorica na progi južne železnice Nabrežina—Krmin črez Bilje in Ustje v Ajdovščino.
S- 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstot-nemu obrestovan ju in razdolžbni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku največ 1,516.000 gl.
239
(Slov»*niacli.)
avstrijske vrednote v notah, katerega bo vzprejeti v nabavo novcev in razdolžiti v 76 letih, in to tako, da dopolni primanjkljaj državna uprava, če bi letni čisti donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo. Letni čisli donos, za katerega velja poroštvo, je za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja ustanovljen z najve-čim zneskom 64.500"gl. avstrijske vrednoste.
§•3.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžbnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica (§. 11.) v času, dokler bo trajalo dopustilo.
§- 4.
Doplačilo prevzetega poroštva mora država opraviti zadnji čas tri mesece po prcdložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pak za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma opravljal ob dogovorjenih rokovili dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, delna plačila tudi poprej, ako vložijo koncesijonarji dotično prošnjo o pravem času, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, morajo koncesijonarji precej vrniti dobljeni presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§- 5-
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od slo.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek precej odpravljati na državno upravo v povračilo danega
predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler se to ne odplača popolnoma.
Pri tem je opravljati obresti, preden se vrnejo predplačila.
Terjavščine države \z takih predplačil ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opraviti iz ^e ostajajoče imovine podjetbe.
§- 6.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih ali unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine ali davki, ki jih bo morala plačevati podjetba po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun kot razhodek.
To isto velja tudi o upravnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo opravljati finančnemu zavodu, kateri dâ posojilo.
Za državna doplačila ne bo plačevala podjetba uikake dohodnine.
§• 7.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončati najdalje v dveh letih, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§• 8.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da ;e njih naprava v javni koristi.
§• 9-
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilniea, potem dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in drugih naredeb, ki se ukrenejo, pa tudi tega, kar velevajo sem me-feči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa obratni red za železnice z dne 16. no-vembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem zakoni in ukazi, kateri se morda dado v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat Železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor in dokler se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledč lega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§• 10.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod neposredno ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč m drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetbo osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in udeleženci, in če bi se ne mogel dogovor skleniti, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vozila, šine in druge železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledč na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih Pogojih, kakor jih ponujajo urtanje fabrike.
§• H-
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, narede v izvršitev dopuščene železniške podjelbe posebno delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koncesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti prednostni zajem v nominalnem znesku 1,516.000 gl. a. v. v notah, katerega bo obrestovati s štirimi odstotki in razdolžiti v 76 letih, računeč-od dneva podeljenega dopustila.
Ta prednostni zajem je oddati po ukazilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljd to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagajniške dotacije, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžbne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo naprav, in se stroški izkažejo, kakor grč.
Družbena pravila, pogodba o prednostnem zajmu, ki ga je vzprejeti, in pa obrazci prednostnih obligacij in delnic, ki se izdado, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svčta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter imeti domovališče v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 12.
Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za preskrbo svojih služabnikov v primeru opešalosti in starosti in pristopiti v ta namen k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se za dopuščeno železniško podjetbo ne napravi posebna po-
kojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostimi, kakor jih daje pokojninska blagajnica imenovane zveze.
§• 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru, in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno hrambo in pa na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobe za koncesijonarje moč z dnem, katerega se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobe za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesionarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega glede na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, oddajajoč službe se ozirali po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§■ 14.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže itd.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
8- 15.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrnili stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanovč eventualno poprek. Načini, kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu vrejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tikajo prevažanja tovorov, potem ustanavljati vse oprave železniške pod-jetbe za javne službene namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsaki čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dii država.
Po preteku tega časa se morajo koncesijonarji ravnati po ustanovljenih obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih.
Vredba tarif za osebe in blago in pa vredba oprav za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu. in taki vredbi se morajo podvreči koncesijonarji.
§• 16.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravf na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati celé vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 17.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na 90 let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom zgoranjega roka, ako se ne bi dolžnosti, v §. 7. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, izpolnile po krivdi koncesijonarjev, katera bi se ne ^ogla opravičiti po zmislu §.11. zakola o dopuščanju železnic.
I
§. 18.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica odkupi, bodi v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da jih sama plača, v §. 11. ozname-ujeni prednostrd zajem in pa kake druge po koncesionarjih z odobrilom državne uprave vzprejete hipotečne zajme v zneskih, še ne razdolženih ob '-asu odkupa, in pa da delniško glavnico, v kolikor hi ta še ne bila razdolžena ob spredaj oznamenje-uem času, izplača v popolni imenski vrednosti v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je računiti pri teni po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Plačavši v št. 1. predpisano odškodnino pride država po odkupu železnice in z dnem odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila gradivne zaloge in blagajniene zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso že bili le-ti namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravic državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugačni imovinski predmeti, kateri morajo,
bodi si kot pritiklina železniške podjetbe, bodi si v poplačilo državnih terjavščin iz poroštvenega razmerja (§. 5.), ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniški podjetbi, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene, ki jo je ovedeti (št. 1), s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja in obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
5.	Koncesionarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesionarji ne izpolnili le dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez pritrditve koncesijonarjev in sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo, železniški podjetbi, katera pak mora sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati po zahtevanju državni upravi na razpolaganje pravne listine, katere bi bile še morda potrebne ž njih strani.
(‘Slowenisch.)
240
§. 19.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlač-nice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 18,, št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica odkupi (§. 18.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali hli pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. 20.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 21.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
Guttenberg s. r.
255.
Razglas finančnega ministrstva z dne 28. oktobra 1897.1.
o ustanovitvi velikega carinskega urada II. razreda na kolodvoru v Črvinjanu.
Na kolodvoru v Črvinjanu se je ustanovil véliki carinski urad, ki ima oznamenilo „c. k. véliki carinski urad II. razreda v črvinjanu (na kolodvoru)“ in pa oblast za opravljanje skrajšanega napoved-benega postopanja, potem za vzajemno preodka-zovanje prevoznega blaga.
Ta urad je pričel svoje uradovanje dne 17. oktobra 1897. 1.
Sedaj na morskem obrežju postavljeni mali carinski urad v Črvinjanu mora imeti v bodoče oznamenilo „c. k. mali carinski urad I. razreda v Črvinjanu (v pristanišču)“.
Biliiiski s. r.