GLASILO OBČINE DOMŽALE 11. april 2008 - letnik XLVIII, št. 5 7. april, svetovni dan zdravja Poskrbimo za zdravje Skrb za zdravje je bila v preteklosti vse bolj povezana s kurativo in preprečevanjem oziroma vzdrževanjem bolezni, s stanjem ko je bil posameznik že bolan. Danes pa se zdi, da so vse bolj pomemebni preventivni elementi posameznikovega življenja, ki posredno ali neposredno vplivajo na zdravje posameznika. »Zdravje je vrednota moderne družbe, ki v zadnjem času tudi v Sloveniji spreminja svojo vsebino. Vse bolj pomembno postaja vzdrževati zdravje, zanj skrbeti in temu sledimo tudi v Občini Domžale,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Tako kot vsa moderna industija zabave, so se tudi v občini ozrli na skupine posameznikov, ki so najbolj dovzetni za negativne vplive družbe in vsem osnovnošolcem v zadnji triadi ponudili prireditve Z glavo na zabavo. Tu so se seznanili z zdravimi vzorci preživljanja prostega časa in zabave (veliko gibanja, zdrava prehrana, pozitivna samopodoba, odgovorno obnašanje do zabave... -več na strani 9). V Zdravstvene domu Domžale so te vsebine v okviru Zdravstveno-vzgojnega centra na voljo vsem občanom in občankam (koordinatorka in program Cindi je predstavljen na strani 4). Občina Domžale je aktiv- Prireditev Z glavo na zabavo v Kulturnem domu Groblje na pri zagotavljanju potrebne infrastrukture v obliki športnih objektov, npr. športnih parkov, telovadnic ob osnovnih šolah, otroških igrišč v bližini domov, ... in vsebin zanje. Vseeno pa ne moremo mimo želje Občine Domžale, da bi razširili izvajanje programov obveznih zdravstvenih storitev. Tako smo v zadnjih letih v nenehnih pogajanjih z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje ter jih opozarjamo na nenehno večanje števila občanov in občank. V letu 2007 smo tako pridobili dodatne time za izvajanje ginekološkega in zobozdravstvenega programa. Kaj so o zdravju, ki postaja v svetu vse bolj pomembna vrednota, in skrbi, ki jo Občina Domžale namenja temu področju, povedale svetniške skupine? Vsi poudarjajo, da je to pomembna vrednota, ki se je pogosto zavedamo šele, ko nas doleti kakšna bolezen. Posamezne svetniške skupine pa so posebej poudarile: (nadaljevanje na tretji strani) Ob 19. aprilku Občine Domžale SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE v četrtek, 17. aprila 2008, ob 20. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Program: Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, župan Podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2008 V kulturnem programu nastopajo: Domžalski komorni zbor Domžale Domžalski trobilni kvartet Marko KOBAL, bariton Tomaž PLAHUTNIK, citre Monika JERAS in Peter PIPP, plesalca Plesna šola MIKI Vezno besedilo: Boštjan ROMIH Pred prireditvijo bo ob 19.30 pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale promenadni koncert Godbe Domžale. Vsem občankam in občanom ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje. Župan Toni DRAGAR Občinski svet Občine Domžale i life Si 1 r- U Med nagrajenci je tudi naš občan Matjaž Brojan (skrajno desno) Iskreno čestitamo Publicistu in novinarju Matjažu Brojanu Steletovo priznanje za promocijo kulturne dediščine 31. marca 2008 je Slovensko kon-servatorsko društvo na prijetni slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani podelilo letošnje Stele- tove nagrade in priznanja. Tokrat smo podelitev skrbno spremljali tudi Domžalčani, saj je bil nagrajenec Domžalčan Matjaž Brojan. V0D0TERH t 'určujrrut z rnrr^ijal šflEBELBJRON gg«n' Dietrich Vodolerm Radomlje do.o.. ikrjančevo 6, Ro^mljt, 722 89 20,041 6S9 JS1 vodolerm.radomlje.F ilol.net, www,vodotcrniLit Na podelitvi so bili ob številnih Matjaževih prijateljih tudi domžalska podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, lukovški župan Matej Kotnik in poslanka Državnega zbora RS, Cveta Zalokar-Ora-žem. Novinar in publicist Matjaž Brojan je pomembno slovensko priznanje prejel za dolgoletna izjemna prizadevanja na področju promocije kulturne dediščine, Steletova nagrada pa mu je bila podeljena tudi kot človeku, ki svojo strokovno pretehtano in domišljeno besedo o kulturni dediščini v najširšem pomenu besede umešča v naše znanje in zavedanje. V obrazložitvi smo med drugim lahko prebrali, da je Matjaž Brojan kot urednik in novinar začel delovati v Dokumentarno-feljtonski redakciji Radia Slovenija leta 1977. Od leta 1990 se je največ posvečal narodopisnim in kulturno-zgodovinskim oddajam, kot so npr. Sledi časa, v katerih predstavlja izbrane teme s področja kulturne dediščine. V sklop prek 650 oddaj sodi tudi pripadajoče obsežno izjemno zvokov-no, fotografsko, slikovno in pisno arhivsko ter dokumentarno gradivo, za katerega predlagatelj za priznanje pravi, da bi ga bilo možno in smiselno predstaviti tudi v knjižni obliki. (nadaljevanje na strani 14) IP^W®5^© HALO PIZZA 1-LWMJJK.C.m.LM Slammkarska 4, Domžale i trtvffl tnd picidipfru UnhrOfrjtoi Tel 01/721 10 22 Barve. Inki in pribor Mešalni ti Barv u wtmltflfjs in plustjrjs AKCIJA - LESNE LAZURE -10% w Številka ena sta še vedno Helena Javornik in Roman Kejžar Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih, ki ga je 5. aprila 2008 Atletski klub Domžale pripravil na domžalskem stadionu, je na najvišjo stopničko v prestižni disciplini postavilo Heleno Javornik in Romana Kejžarja. Svetovno uveljavljena športnika sta z zmago še enkrat dokazala, da jima v članski konkurenci na 10.000 metrov ni para. Medalje so pobirali tudi domžalski atleti - več o tem s fotografijami v naslednji številki. Še eno zanimivo tekmo si ljubitelji atletike lahko ogledate v petek, 25. aprila 2008, ko bo v Športnem parku Domžale že tradicionalni atletski miting Domžale open 2008. Dobrodošli! Bojana Start članic - favoritka je bila Helena Javornik s številko 2 Naslednja številka Slamnika bo izšla 25. aprila 2008, rok za oddajo prispevkov je 15. april 2008. Jt^ 16. seja Občinskega sveta 3 Občine Domžale stran [ 3 Dobitniki občinskih priznanj v letu 2008 stran Intervju z Andrejo Heine, koordinatorko programa Cindi v Zdravstvenem domu Domžale Koledar prireditev stran ob občinskem prazniku Občine Domžale. Vabljeni! stran Povabilo na Festival Togetherness - Filmski festival Nenada Jovičica stran M Predstavitev domžalskih umetnikov stran 17 I stran M Intervju z Nino Arnež Javna povabila s področja 4 kmetijstva in turizma stran 2 IZ URADA ZUPANA Drage bralke in bralci Številka, kije pred vami, je vsebinsko zelo raznolika. V njej si boste lahko prebrali proračunski memorandum, v katerem so zapisani pomembnejši projekti v Občini Domžale oziroma informacije o sprejetih proračunih za leti 2008 in 2009. Kot osrednjo temo smo izpostavili 7. april, svetovni dan zdravja, in o tem povprašali tudi svetniške skupine Občinskega sveta Občine Domžale. Poudarili smo področje preventivne skrbi za zdravje, kar je ob današnjem življenjskem tempu vse pomembneje. Ponudniki vsebin in storitev, povezanih z zdravim načinom življenja ugotavljajo, da nastaja potreba po vse večji individualizaciji in prilagajanja posamezniku. To je opazno predvsem na področju športa, ko iz dneva v dan narašča ponudba individualnih športov, ki si jih posameznik lahko razporeja po svojih časovnih zmožnostih, strokovna predavanja in ugotovitve pa so dosegljive na spletu, kije časovni element že davno presegel. Med pestro ponudbo, ki je na voljo na trgu, se vsak posameznik odloča za dejavnost, ki njemu pomaga ohranjati zdravje. Ko sem začela s pregledovanjem področja in možnosti, ki jih ponuja Občina Domžale, sem bila pozitivno presenečena. Tako nad številom preventivnih programov, ki jih vodijo v Zdravstvenem domu Domžale, kot nad zavzetostjo koordinatork, da bi svoja prizadevanja in programe predstavile javnosti. Preventivni skrbi za zdravje je v letu 2008 sledila tudi Občina Domžale in za zadnjo triado učencev in učenk osnovnih šol organizirale prireditve, ki so jim posredno preko zabavnih vsebin prenašale informacije o zdravem načinu življenja. Zelo pozitivno in spodbudno. Lahko si ogledate tudi predstavitve kulturnih in športnih društev, šol in vrtcev ter drugih. Predvsem pa vas vabim, da si pogledate napoved prireditev ob občinskem prazniku in jih tudi obiščete. Tako bomo lahko skupaj praznovali občinski praznik Občine Domžale. Ponudba je raznolika in zanimiva. urednica Vsem želimo še eno uspešno leto v razvoju občine in da bi skupaj dosegli napredek, ki smo si ga zastavili. uredništvo Za leti 2008 in 2009 Proračunski memorandum Opravičilo V prejšnji številki Slamnika se je na naslovnici namesto vabila AK Domžale na državno prevenstvo pojavil neurejen tekst. Vsem bralcem in bralkam se za vse nastale napake opravičujemo. Tina Železnik, urednica Set, d.d., izvajalec Občina Domžale leži v orednjeslo-venski (podjetni) regiji, ki je tudi gospodarsko najbolj aktivna slovenska regija. Gospodarska rast v regiji, ugoden prometni položaj in bližina Ljubljane so le nekateri izmed dejavnikov, zaradi katerih je prebivalstvo občine od leta 2000 do 2007 naraslo z 29.000 na 33.300 prebivalcev, s 7-odstotnim letnim prirastom, kar pomeni številčno največji porast med okoliškimi občinami. Ob tolikšni rasti prebivalstva je v Občini Domžale zaposlenih le polovica delovno aktivnih prebivalcev, vsaj toliko, kot jih je zaposlenih v domači občini, pa vsakodnevno potuje na delo v sosednje občine, pretežno v Ljubljano. Število delovnih mest v občini je negativno nesorazmerno glede na število prebivalcev. Kljub rasti prebivalstva je občini še uspelo ohraniti primerno okolje in pogoje za življenje in delo, se pa že kažejo tudi prve težave tako velikega povečanja števila prebivalstva, zlasti pri zagotavljanju družbenega standarda, predvsem v premajhnih kapacitetah ponujene javne infrastrukture. Občina Domžale namerava v veliki meri uresničevati poslanstvo, ki si ga je zastavila v svojih razvojnih dokumentih in ki temelji na skrbi za kvalitetne bivalne pogoje, urejeno infrastrukturo in razvoj kulturnih, izobraževalnih, športnih in socialnih dejavnosti, kakor tudi pri ustvarjanju pogojev za podjetništvo. Zato sta tudi proračuna za leti 2008 in 2009 zastavljena tako, da bosta omogočala razvoj ali ohranjanje primernega stanja na navedenih področjih. Stanje javnih financ Občinske javne finance so stabilne in transparentne. V preteklem mandatu je Občinski svet potrdil dve investiciji, katerih financiranje bo potekalo tudi v teh dveh proračunskih letih, to sta prizidek k OŠ Dob in gradnja telovadnice v Ihanu. V tem mandatu pa je Občinski svet že potrdil dve investiciji v športno infrastrukturo, in sicer v adaptacijo Hale komunalnega centra v višini 1,1 milijonov EUR in gradnjo vzhodne tribune stadiona v višini 1,3 milijonov EUR, katerih financiranje je raztegnjeno preko teh dveh proračunskih let. V proračunskem letu 2009 je predvideno klasično zadolževanje v višini 4,5 milijonov EUR, predvsem zaradi pospešenega sledenja obsegu poselitve, in sicer za namene gradnje družbene in komunalne infrastrukture. V postopku kandidiranja za evropska sredstva je 14 projektov, največji delež odobrenih sredstev se pričakuje za investicijo v centralno čistilno napravo. Prav tako pričakujemo ustrezne deleže sofinanciranja s strani države pri občinskih investicijah. Strategija Obsežen projekt za Občino Domžale predstavlja priprava in sprejem razvojne in prostorske strategije za naslednje srednjeročno obdobje. Delovna skupina za pripravo razvojne strategije je pretežen del dela opravila in pričakujem, da bo osnutek predložen Občinskemu svetu v obravnavo pred počitnicami. Del podatkov in ciljev, do katerih se je opredelila delovna skupina, je že uporabljen tudi v predloženih proračunih. Vrtci Zavedati se je potrebno dejstva, da je eno od najbolj občutljivih področij pridobivanje novih prostorov za vrtce. Sedanje stanje kaže, da v občini primanjkuje približno 18 oddelkov v vrtcih. Pričakujemo, da bo potrebno v naslednjih 4 letih zagotoviti približno 25-30 novih oddelkov v vrtcih. Za reševanje teh problemov so v teku aktivnosti za najem prostorov 8-oddelčnega vrtca v bližini OŠ Domžale (predvidoma bo odprt 1. januarja 2009), aktivnosti za pripravo gradnje 8-oddelčnega vrtca v Preser-jah (predvidoma bo odprt 1. septembra 2009), pogajanja za vrtec s 3-5 oddelki v Dragomlju ter priprave za umestitev v prostor za 10-oddelčni vrtec v Dobu pri osnovni šoli. Osnovno šolstvo Poleg prizadevanj za pridobitev novih kapacitet za predšolsko vzgojo, ki jih terja nadpovprečen delež otrok do 4 let starosti v starostni strukturi prebivalstva občine, načrtujemo nadaljnje investicije v šolski prostor, v adaptacije in dozidave osnovnih šol Dob, Rodica, Krtina in Domžale, saj se bo ta številčna generacija všolala v naslednjih petih letih. Osnovnošolska populacija intenzivneje raste predvsem na območjih z že začeto ali načrtovano izgradnjo stanovanjskih sosesk. Posebej poudarjene so potrebe v teh šolah po dodatnih površinah za športno vadbo, saj obstoječe, glede na normative, ne zadoščajo niti za sedanje število všolanih učencev. Dejavnosti za mlade Dodatno kakovost življenju v občini bodo prinesle aktivnosti za izboljšanje varnosti, pestrejše preživljanje prostega časa in preprečevanja vseh oblik zasvojenosti, predvsem med mladimi. Center za mlade bo zato razširil svojo dosedanjo ponudbo programov ustvarjalnosti za mladostnike, lokalno koordiniral nov Unicefov program Varne točke ter vodil delo Lokalne akcijske skupine (LAS). Starostniki Aktivno preživljanje starosti podpiramo z zagotavljanjem dela sredstev za najem prostorov in delovanje Lipe, univerze za tretje življenjsko obdobje, in spodbujanjem povezovanja organizacij, združenj in društev starostnikov z ustanovitvijo Odbora za obravnavo starejših občanov v Občini Domžale. Intenzivni razgovori tečejo za pridobitev investitorstva za izgradnjo oskrbovanih stanovanj, kapacitet institucionalnega varstva, prostorov za dnevni center in dnevno varstvo, zaenkrat brez finančnih obvez lokalne skupnosti. Dobro vpeljan sistem pomoči starejšim na domu bi z našteto ponudbo omogočal izvajanje modela »Od oskrbe starostnikov na domu do odhoda v institucionalno oskrbo v domu«, za katerega se zavzema sodobna stroka in organizacije, ki delujejo s starostniki in za starostnike. Kultura, varovanje dediščine Intenzivno priseljevanje narekuje lokalni skupnosti med drugim tudi ustvarjanje ozračja, ki spodbuja k vključevanju prišlekov v novo okolje in sodelovanje v novi skupnosti. Programi kulture in športa takšno ozračje krepijo. V naslednjih letih bo tudi zato poudarjeno ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Za sprejem v Občinskem svetu je pripravljen program njenega varovanja. Proračunska sredstva bodo omogočala postopno ustanavljanje mestnega muzeja, prezentacijo nekaterih zbirk (slamnikarska zbirka, rezbarska zbirka), dokumentov in raziskav ter nadaljnji odkup posameznih predmetov kulturne dediščine iz našega območja. Upamo, da bodo prezentacije mogoče v, četudi začasno le najetih, prostorih v kompleksu Univerzale. Zdravstvo Sofinanciranju dosedanjih nadstan-dardnih programov zdravstva se pridružuje financiranje nadomestne urgentne službe. Potrebe po dodatnem dežurnem zdravniku, ki je pripravljen, da vskoči v primeru, ko je urgentni tim na terenu, so prisotne in nujno potrebne rešitve. Rezultati intenzivnih prizadevanj za razširitev zdravstvene mreže pa sta dva dodatna programa v zobozdravstvu za odrasle in predvidoma 0,5 programa ginekologije ter zagotavljanje dveh urgentnih timov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Knjižnična dejavnost Knjižnica bo tudi v letih 2008 in 2009 zagotavljala racionalni dostop do informacij in knjižničnega gradiva, čemur najlažje sledijo s prepletanjem štirih osnovnih dejavnikov: vodstva, knjižničnih storitev, knjižničnega osebna in vrednotenja. Knjižnica bo tudi v prihodnje nadaljevala s povečevanjem števila vključenosti prebivalstva naše občine (v letu 2007 več kot 45 odstotkov) ter povečanjem števila enot gradiva (konec leta 2006: 203.912 enot), kar pomeni tudi primerno povečevanje sredstev iz občinskega proračuna. Kultura Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale bo tudi v prihodnjih dveh letih nadaljeval uspešno delo kot edina profesionalna kulturna institucija v naši občini. Pričakuje se nadaljnji trend tako števila kulturnih dogodkov (v letu 2007: 241), kakor tudi števila obiskovalcev (v letu 2007 - več kot 28.000), poleg sredstev za osnovno dejavnost pa bomo v proračunu zagotavljali sredstva tudi za realizacijo »art« kina. V tem obdobju naj bi s poglobljeno in strokovno analizo dosedanje prireditvene dejavnosti in upoštevaje potrebe občanov dorekli potrebo po morebitni gradnji kulturnega centra z več dvoranami, galerijo, razstavnim prostorom, informacijskim centrom in drugimi spremljajočimi ter nujno potrebnimi prostori. Na drugi strani pa bo Občina Domžale v proračunu zagotavljala sredstva za dejavnosti društev na področju kulture ter sofinanciranje tradicionalnih prireditev. Šport in rekreacija Šport in rekreacija tudi v prihodnjih dveh letih ostajata ena od prioritet, v okviru katerih bomo zagotavljali finančna sredstva za celovito ureditev Hale komunalnega centra Domžale, njene južne tribune in nujno potrebnih spremljajočih prostorov, v Športnem parku Domžale pa zagotavljali sofinanciranje nadaljevanja gradnje tribune na nogometnem stadionu, kakor tudi rekonstrukcije kopališča ter prostorov športnih organizacij na Kopališki ulici 4. Za vse omenjene projekte je predvideno tudi sofinanciranje z državnimi sredstvi (MŠŠ, Fundacija za šport), tudi v prihodnje pa bo občina zagotavljala primerne pogoje za rekreacijo in športno preživljanje prostega časa, ki naj bi bila brezplačna, oziroma nudila možnost zelo nizkih cen vstopnic tako za bazen kot drsališče. Stanovanja Mnogo večje povpraševanje po ne-profitnih stanovanjih od sedanjih možnosti, s katerimi občina razpolaga, terja aktivnosti, da bi tovrstna stanovanja zagotavljali v večjem obsegu. S ponudbo stavbne pravice, vložkom zemljišča in komunalnega prispevka ter kontroliranjem najema in upravljanja lahko takšna stanovanja zgradimo. V letih 2008 in 2009 naj bi pripravili dokumentacijo, izvedli javni razpis za investitorja in pričeli z gradnjo 50 do 60 stanovanj na zemljišču za trgovino Tuš na Rodici. Vodooskrba Na področju oskrbe s pitno vodo se kažejo tri smeri razvoja, in sicer: varnost črpališč, menjava azbestnih in dotrajanih cevovodov ter priključitev posameznih domačij v KS Ihan, Rova, Dragomelj in Pšata. Glavnina vložkov je predvidena v dveh proračunskih letih. Kanalizacija Čeprav je v občini preko 80 odstotkov območja pokritega s kanalizacijskim omrežjem, bo potrebno za izpolnitev operativnega programa do leta 2017 v kanalizacijsko omrežje vložiti še preko 5 milijonov EUR. Čeprav je bila v preteklem obdobju višina vlaganj odvisna predvsem od višine pridobljenih taks, v povprečni višini 300.000 EUR letno, sta predložena proračuna ta znesek bistveno povečala, z namenom, da se dokončno opremijo naselja, kjer so projekti že začeti, in sicer v Ihanu, na Pšati, v Nožicah, Krtini, Depali vasi, Dragomlju, Mali Loki, Dobu in na Podrečju. Čiščenje odpadnih voda Že nekaj let potekajo priprave za investicijo v nadgradnjo centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, ki jo je potrebno izvesti zaradi strožjih novih predpisov o varstvu okolja. Investicija naj bi se pričela v letu 2010 in praviloma ne bi bila financirana s strani občinskega proračuna. Za ta namen se iščejo tudi večji finančni viri iz evropskih sredstev. Odlaganje odpadkov Največji izziv za Občino Domžale bo tudi v tem proračunskem obdobju ureditev odlaganja odpadkov, saj je sedanja lokacija deponije na Dobu že zapolnjena. Občinska uprava in JKP Prodnik nadaljujeta s projektom razširitve deponije po sklepu Občinskega sveta, vendar bomo zaradi ovir v postopku soočeni z dejstvom, da bo potrebno smeti odvažati na drugo deponijo. Obstaja tudi nevarnost, da zaradi zadrževanja cen s strani države, pride do večjih motenj do izvajanja javne gospodarske službe ali do kolapsa javnega podjetja. Ne glede na rešitev bodo občani naše občine soočeni z večjim plačilom za odvoz in odlaganje odpadkov. Ceste Tako kot vsako leto tudi v sledečih proračunih občina zagotavlja sredstva za obnovo cestnega omrežja. Prenovili naj bi več odsekov po različnih delih občine, v višini 3,3 milijonov EUR v letu 2008 in 2,1 milijonov EUR v letu 2009, kar je bistveno več kot v povprečju zadnjih let. Del sredstev iz tega segmenta je predviden tudi financiranje ukrepov za povečanje prometne varnosti. Javna razsvetljava V skladu s predpisi o omejevanju svetlobnega onesnaževanja bo glavnina sredstev iz tega področja usmerjena v ukrepe, ki bodo zmanjševali svetlobno onesnaževanje. Pokopališča Po pričakovani lastniški ureditvi zemljišč v bližini pokopališča Domžale, bi pričeli z urejanjem dovoza in parkirišč pri pokopališču Domžale, pristopili pa bomo k širitvi pokopališča v Krtini in Šentpavlu. Urejanje prostora Glede na novosprejete predpise o načrtovanju prostora bo Občina Domžale pristopila v izdelavi občinskega prostorskega načrta, predvsem na temeljih, ki bodo oblikovana v okviru projekta izdelave razvojne strategije. Izdelava tega dokumenta je v celoti strošek proračuna. Gospodarstvo Gospodarstvo oziroma podjetništvo je področje, ki se mu namenja pozornost zlasti pri zagotavljanju protorskih in komunalnih pogojev, za drugačne vložke pa občina ni pristojna ter je zaradi predpisov o državnih pomočeh tudi zelo omejena pri dodeljevanju neposredne pomoči podjetnikom. Vzpodbudo za razvoj gospodarstva v občini bo pomenila tudi izgradnja cone Želodnik, ki je za razvoj Občine Domžale zelo pomemben projekt, vendar pa je potrebno poudariti, da bo komunalna infrastruktura cone zgrajena s sredstvi investitorja ICJ d.o.o in morebitnimi drugimi zasebnimi investitorji (na primer Mercator, lastniki zemljišč). V tem trenutku potekajo priprave na komunalno opremljanje (projektiranje, dokončen odkup zemljišč, geodetsko odmerjanje ipd.). Cilj je, da se z gradnjo komunalne opreme prične proti koncu leta 2008. Za namen gradnje komunalne infrastrukture ni predvidena raba proračunskih sredstev. Turizem Na področju razvoja turizma v naslednjih dveh letih pričakujemo bistveno povečanje nastanitvenih kapacitet (dva nova hotela) ter s tem povečanje števila obiskovalcev. Občina bo poskrbela za ustrezno organiziranost tega področja ter pospešila aktivnosti pri celostni podobi občine ter pripravi informativnega gradiva. Parki in zelenice Nadaljujemo predvsem s projektom Kamniška Bistrica, v smeri sever in gradnjo naslednje faze Če-sminovega parka. Vlaganja države Ministrstvo za šolstvo in šport je pričelo aktivnostmi, ki bi omogočili gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale, s pričetkom v letu 2008 in z odprtjem leta 2009. Občina Domžale je v te aktivnosti že vključena, večjih sredstev za ta namen v proračunu ne bo potrebno zagotoviti. Vlaganja javnih državnih družb DARS ima pridobljene vse pogoje, vključno z gradbenim dovoljenjem, za izgradnjo povezovalne cesti pri Tosami, pričakujemo dokončanje gradnje prve etape križišča »deteljica« na regionalni cesti ob naselju Bistra v sredini leta 2008, z velikim pričakovanjem pa pričakujemo tudi prve postopke za izgradnjo povezovalne ceste Želodnik-Vodice. Aktivnosti potekajo tudi pri postopkih za umestitev v prostor povezovalne ceste Trzin-Savska cesta-priklju-ček Študa, ki bo omogočil aktiva-cijo gradnje priključka v Študi. Vlaganja zasebnih družb Središče mesta Domžale bo soočeno z veliko arhitekturno in funkcionalno spremembo sedanje veleba-govnice, saj investitor Tuš skupaj z občinski službami že dalj časa načrtuje umestitev novega sodobnega objekta v center Domžal. Investicija bo prinesla v center mesta drugačno vsebino in delno rešitev ter spremembo tako mirujočega kot dinamičnega prometnega sistema v mestu. Za občinski proračun ta poseg ne bo predstavljal finančnih obvez. V naslednjih letih pa pričakujemo tudi premik pri opremljanju večjega dela občine z optičnim kablom, na začetku le z enim izvajalcem (Telekom), kasneje pa tudi z drugimi ponudniki na trgu. Projekt mora biti izveden brez finančnih vložkov občine. Javna uprava Občina Domžale bo tudi v naslednjih letih aktivno sodelovala pri zastopanju svojih interesov glede ustanovitve pokrajin. Zastopamo stališče, naj podjetna regija postane samostojna pokrajina. Ustanovitev pokrajin bo imela za občinski proračun posledice le v primeru, če bo prišlo do preraz-poredtive nalog in pristojnosti. Prav tako se Občina Domžale kot izrazito imigracijska občina sooča s premajhnimi kapacitetami javnih podsistemov, kot so na primer Geodetska uprava, sodišče, zemljiška knjiga, Policijska postaja, Upravna enota in tudi občinska uprava. Zato si bomo prizadevali, da se ti sistemi vzpostavijo na ravni, ki lahko našim občanom in hitro rastoči občini zagotovi hitre in kvalitetne usluge v okolju novega mednarodno odprtega gospodarskega in družbenega prostora. Toni Dragar, župan Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VR-HOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel. 722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. stran 3 OBČINSKI SVET 19. marec 2008 - 16. seja Občinskega sveta Občine Domžale Sprejet Proračun Občine Domžale za leti 2008 in 2009 Občinski svet Občine Domžale je 16. sejo 19. marca 2008 v celoti namenil obravnavi in sprejemanju Proračuna Občine Domžale za leti 2008 in 2009, katerega so se svetnice in svetniki lotili po obravnavi dnevnega reda ter vprašanj, pobud in predlogov. Glede na pozno dostavljeno dodatno gradivo, katerega pripravo so predlagali nekateri odbori, je Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo, predlagal prestavitev točke dnevnega reda Obravnava in sprejem Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale, vendar so se svetniki in svetnice odločili, da točka ostane na dnevnem redu. Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan, je nato besedo prepustil svetnikom in svetnicam, ki so podajali vprašanja, pobude in predloge, in sicer so v tej točki sodelovali: Janez Limbek, N.Si (status svetniške skupine ZARES), Robert Hrovat, SDS (problematika ribarnice - pobuda za razrešitev problematike hrupa, smradu ipd.), Cveta Zalokar-Oražem, Lista Moje Domžale - varne in uspešne (zagotovitev delovanja svetniške skupine Zares), mag. Lovro Lončar, SDS (pravočasna dostava gradiv; neprijeten vonj v delu Kamniške Bistrice, problematika gradnje doma upokojencev v občini Domžale); Franc Černagoj, Zelena stranka (ureditev Če-šminovega parka, problem parka ob stavbi Univerzaje, problematika gradnje večstanovanjskega objekta med OŠ Domžale in vrtcem), Rok Ravnikar, SLS (problematika vodenja postopka spremembe namembnosti v okviru prostorskega plana občine - kriteriji za prednostno obravnavo; problematika dodeljevanja zelo nizkih finančnih sredstev društvom v okviru javnih povabil); Saša Kos, LDS (problematika pol-porušene hiše na Taborski cesti v Domžalah, preučitev možnosti zaposlitve varnostnika v OŠ Venclja Perka); Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale (ureditev semaforja pri izhodu iz Domžal ob AS); Majda Pučnik Rudl, SDS (ureditev parkirišča ob železniški postaji Jarše; ureditev križišča med Hujsko cesto in cesto Pod hribom v Radomljah; sanacija udarnih jam ob Prešernovi cesti v Radomljah); Roman Kurmanšek, SDS (problem gradnje Klinike Domžale, namestitev dodatnih zabojnikov za pasje iztrebke, njihovo vzdrževanje). Župan Toni Dragar: »Proračun je razvojno naravnan v okviru finančnih možnosti« Občinski svet Občine Domžale je predlagani Proračun Občine Domžale za leti 2008 in 2009, letos prvič sprejemal za dve leti, svetniki in svetnice pa so gradivo prejeli v samostojni brošuri z več kot 400 stranmi. Predlagani proračun je predstavila mag. Maja Kavšek, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo; podrobneje pa je o njem ter Proračunskem memorandumu za proračunski leti 2008 in 2009 spregovoril župan Toni Dragar, ki je v daljši predstavitvi posebej poudaril, da je proračun razvojno naravnan v okviru finančnih možnosti, posebej pa je predstavil njegova posamezna področja ter investicije, za katere bo občina v prihodnjem obdobju namenjala največ finančnih sredstev ter se tudi zadolžila. Po njegovem mnenju Domžale tudi v prihodnje ostajajo dobra blagovna znamka pridnih in sposobnih ljudi, kulture, mladosti ter športa. Sledila je daljša predstavitev mnenj posameznih odborov, ki so vsi po vrsti obravnavali proračun, se z njim strinjali, ob tem pa v razpravi posredovali predloge, od katerih je nekatere občinska uprava upoštevala oziroma poskrbela, da so bila pripravljena dodatna gradiva. Svetniki in svetnice so se seznanili z amandmaji, ki jih je pripravila občinska uprava, posamezni odbori, svetniške skupine ter svetniki s potrebnim številom podpisov. Sledila je daljša razprava, v kateri so svetniki in svetnice prisluhnili stališčem posameznih odborov do proračuna. O njem pa so razpravljali še: Robert Hrovat, SDS, Gregor Rovan-šek, SD, ki je v imenu svetniške skupine predlagal dodatne sklepe, ki so bili z glasovanjem kasneje tudi sprejeti, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, mag. Lovro Lončar, SDS, Franci Gerbec, SDS, mag. Milan Pirman, LDS, mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, Rok Ravnikar, SLS in Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale. Sledili so odgovori in pojasnila župana Tonija Dragarja, direktorja Občinske uprave, Edvarda Ješelnika, ter načelnikov oddelkov. Po pavzi je župan Toni Dragar predstavil stališča uprave do predlaganih amandmajev, razpravljal pa je še Robert Hrovat, SDS. Svetniki in svetnice so se nato lotili sprejemanja amandmajev in proračuna. Med amandmaji, ki so finančno posegli v proračun, sta bili sprejeta Zagotovitev finančnih sredstev za notranje revidiranje ter Okoljska promocija, ozaveščanje, izobraževanje in informiranje, sicer pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009. 2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavijo določila Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2008 in 2009 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. 3. Pri realizaciji proračunske postavke 132230 - Gradnja pločnika ob cesti Dob-Podrečje, glede na bližino šole, se zagotovi izgradnja pločnika, ki bo v največji meri zagotavljal varnost šolarjev in drugih uporabnikov cestišča in pločnika. Sočasno naj se v križišču ceste Dob-Podrečje in vpadnice na avtocesto zgradi ustrezen varnostni ukrep (semafor, podhod, ovira na cesti). 4. Občina Domžale parcelnih številk 2963/5, 2954/2, 2955/1, 2954/6, 2955/3 in 2947/2 - vse k.o. Domžale, zavedenih pod zaporedno številko 33 Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem, ne sme prodati ali menjati, dokler se ne pridobijo vsa ustrezna soglasja za pridobitev gradbenih dovoljenj za načrtovanje gradnje Občine Domžale (vrtec, Češminov park). 5. Občina Domžale prodajo parcelnih številk 2920/5, 2943/8, 2933/3, 2934/6, 2934/5, 2934/4 in 2934/3, zavedenih pod za- fioredno številko 42, v Letnem načrtu pridobivanja in razpo-aganja s stvarnim premoženjem zadrži, dokler se področje ne uredi (vrtec, dodatna telovadnica, širitev atletske steze). 6. V projektu Rekreacijska os Kamniška Bistrica se upošteva tudi ustrezen dvig nabrežin, kjer obstaja nevarnost poplav. 7. Občina naj pri načrtovanju potreb za zagotovitev ustreznega otroškega varstva upošteva spremembo zakonodaje, ki bo zagotovila brezplačno varstvo za drugega ali vsakega nadaljnjega otroka. Ocenjujemo, da bo posledično večji vpis otrok. Urad župana Nadaljevanje 16. seje Občinskega sveta Občine Domžale 26. marca 2008 je Občinski svet Občine Domžale nadaljeval 16. sejo. Predsedujoči, podžupan Vinko Juhart, je k besedi najprej povabil mag. Jožico Polanc, predsednico Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, ki je utemeljila predlog komisije ter podala tudi svoje ločeno mnenje. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali Franc Černagoj, Zelena stranka, ki se je med odmorom seznanil s vsemi predlogi prejemnikov priznanj, župan Toni Dragar, Franc Gerbec, SD, mag. Marko Vresk, LDS in Robert Hrovat, SDS, je Občinski svet sprejel sklep o letošnjih prejemnikih plaket in nagrad. (sklep o podelitvi desno) Nove cene pomoči na domu Direktorica Comet, Zavod za pomoč in nego na domu, Helena Čampa, je predstavila vzroke za predlagano povečanje cen storitev na domu, na predlog svetnice Cvete Zalokar-Oražem, Moje Domžale - varne in uspešne, pa tudi svoje izkušnje s področja graditve domov za ostarele. Občinski svet Občine Domžale je brez razprave sprejel naslednji sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoči družini na domu, ki znaša: • ekonomska cena storitve - 13,06 € na efektivno uro; • cena storitve za uporabnika - 4,88 € na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 6,53 €, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,65 € na efektivno uro. 2. Cena storitve programa pomoči na domu za delo v nedeljo znaša: • ekonomska cena storitve - 18,18 € na efektivno uro; • cena storitve za uporabnika - 4,88 € na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 11,65 €, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,65 €. 3. Cena storitve programa pomoči na domu za delo na dan državnega praznika in dela prostega dne znaša: • ekonomska cena storitve - 19,46 € na efektivno uro; • cena storitve za uporabnika - 4,88 € na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 12,93 €, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,65 €. 4. Cene storitve programa pomoči na domu začnejo veljati s 1. aprilom 2008. 7. april, svetovni dan zdravja Poskrbimo za zdravje (nadaljevanje s prve strani) Svetniška skupina Liberalne demokracije Slovenije Zdravje je pomembna vrednota, za katero skrbi tako družba kot posamezniki. Naša svetniška skupina podpira začeto preventivno vzgojo posameznikov za vzdrževanje zdravja. Pri možnostih, ki jih ponujamo v občini, tako na področju infrastrukture kot programov, je potrebno seznaniti še občane in jih tako spodbuditi, da bodo svoje zdravje tudi vzdrževali. Marko Vresk, vodja svetniške skupine Svetniška skupina Socialnih demokratov Zdravje je največje bogastvo vsakega od nas. Zavedati pa se moramo, da ni samoumnevno. Zato moramo poskrbeti, da zaužijemo dovolj vitaminov ter da se redno rekreiramo. V danadanšjih časih, ko je stres dnevno vse bolj prisoten, je pomembno tudi to, da vsak od nas najde ustrezno notranje ravnovesje. Gregor Rovanšek, vodja svetniške skupine Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke Zdravje je sestavljeno iz večih komponent - fizične, čustvene, socialne, duhovne ter intelektualne, le-te pa so med seboj v soodvisnosti. Zato je potrebno pravočasno poskrbeti, da se to ravnovesje ne poruši, za kar smo ljudje velikokrat odgovorni sami. Ugotavljamo pa, da bi Občina Domžale lahko več sredstev namenila za preventivo ter kurativo. Robert Hrovat, vodja svetniške skupine Svetniška skupina Nova Slovenija Ni pomemben le odnos posameznika do zdravja, pač pa Nova organizacija in delovno področje Občinske uprave Podrobno obrazložitev Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Domžale - v prvi obravnavi je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale in Franci Gerbec, SD. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. O programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka Sledilo je nadaljevanje obravnave Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale v prvi obravnavi. Predlog odloka sta predstavila Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Leon Kobetič, direktor podjetja LOCUS d.o.o. V razpravi so s predlogi in pobudami sodelovali: Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, Rok Ravnikar, SLS, Franc Gerbec, SD, Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale in Aleš Juhant, Lista obrtnikov - podjetnikov. Po odgovorih in pojasnilih so svetniki in svetnice s 24 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poročilo o štipendiranju dijakov in študentov Nato je Občinski svet Občine Domžale sprejel Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale. Informacija o izvajanju sanacijskega programa Farm Ihan Kot zadnjo točko 16. seje Občinskega sveta Občine Domžale so svetniki in svetnice obravnavali Informacijo o izvajanju sanacijskega programa Farm Ihan, ki jo je posredoval dr. mag. Marko Višnar, direktor Farm Ihan. V razpravi so sodelovali Anton Preskar, LDS, Katarina Karlovšek, Peter Verbič -Lista za Domžale, Janez Limbek, N.Si in Franc Černagoj, Zelena stranka. Z 22 glasovi ZA so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Informacijo o izvajanju sanacijskega programa Farm Ihan. 2. Občinski svet Občine Domžale podpira ukrepe, potrebne za prilagajanje dejavnosti Farm Ihan evropskim standardom. 3. Občinski svet Občine Domžale zadolži Farme Ihan, da posredujejo Občinskemu svetu pisno informacijo o izvajanju sanacijskega programa najkasneje do 31. decembra 2009. 4. Farme Ihan morajo voditi vse potrebne ukrepe za preprečevanje zasmrajevanja okolja, tako s strani samih farm kot njihove čistilne naprave v Študi. Urad župana Občina Domžale in Gradbeni odbor za ureditev območja Jarše - J4 vabita na slovesno odprtje komunalno urejenih ulic Jarše - J 4 in igralne ploščadi ob Rekreacijski osi Kamniška Bistrica v četrtek, 17. aprila 2008, ob 18. uri, ob Ulici Petra Majdiča v Srednjih Jaršah. Dobrodošli! tudi odnos družbe do te vrednote. Prav zato ne smemo biti ravnodušni do delitve zdravstva na zasebno s podeljeno koncesijo in javno. V naši družbi še nimamo dovolj razvitih kriterijev in normativov za podeljevanje koncesij, zato je nujno vzdrževati in razvijati tudi javno zdravstvo. Sonja Heine, vodja svetniške skupine Svetniška skupina Slovenska ljudska stranka Občina pri svojem razvoju v zadnjih letih ni dovolj uspešno sledila intenzivnemu priseljevanju in tudi staranju prebivalstva. Dostopnost, odzivnost, dobra oskrba - cilj mora biti, da bodo občanke in občani tudi glede zdravstva utemeljeno prepričani, da živijo v uspešni občini, kjer je skrb za kakovost življenja na visokem mestu. Rok Ravnikar, vodja svetniške skupine Svetniška skupina Lista za Domžale varne in uspešne Zdravje je naše največje bogastvo in globalizacija pomeni, da nevarnosti za zdravje ne poznajo meja, kar se moramo zavedati. V sklopu liste Peter Verbič - Lista za Domžale nad tematiko zdravja bdi naš Ženski forum, ki se odločno in glasno zavzema, da bi Občina Domžale financirala cepljenje vseh deklic v Občini Domžale proti virusu HPV, ki povzroča raka na materičnem vratu. Peter Verbič - Lista za Domžale Svetniška skupina Zares Zdravju, ki ga ljudje kot vrednoto dajejo na prvo mesto, pa žal takšnega pomena pri svojem delovanju ne daje vedno politika. Zdravstvo je pri nas zaradi nejasne vizije v veliki krizi. Privatizacija se neomejeno širi, tako pri izvajalcih kot v zavarovalniški sferi. Zato moramo politične stranke v svojih programih za naslednje volitve ponuditi jasne odgovore in rešitve. V ZARES jih imamo. Cveta Zalokar-Oražem, članica svetniške skupine Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Vabimo vas na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU -DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, ki bo v soboto, 26. aprila 2008, ob 15. uri, v Domu krajanov v Žejah. Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: - Godba Domžale - Moški pevski zbor Radomlje - recitatorke Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - učenci Osnovne šole Dob - povezovalka Draga Jeretina Anžin Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju. Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 23/95) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 16/04-UPB) je Občinski svet Občine Domžale na nadaljevanju 16. seje 26. 3. 2008 sprejel S K L E P o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2008. 1. Občina Domžale podeljuje ZLATO PLAKETO Emi ŠKERJANC OGOREVC za življenjsko delo na področju skrbi za otroke in odrasle s posebnimi potrebami ter prizadevno delo v Zvezi prijateljev mladine Domžale. 2. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Marjanu GORZI za dolgoletno uspešno delo na področju športa in rekreacije v Občini Domžale, posebej pa v Atletskem klubu Domžale. 3. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Osnovni šoli Preserje pri Radomljah za izjemne rezultate na področju vzgoje in izobraževanja. 4. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Kinološkemu društvu Domžale ob 30-letnici uspešnega dela. 5. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Francu CERARJU za dolgoletno delo na področju kulturnih dejavnosti. 6. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Petru KOROŠCU za uspešno dolgoletno organizacijsko, strokovno in prostovoljno delo v društvih. 7. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Jožetu DOLINARJU za delo na kulturnem področju, predvsem za uspešno vodenje pevskih skupin. 8. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Mariji PETARKA za delo na področju planinstva. 9. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Tatjani KOKALJ za ustvarjalno pedagoško delo ter pisanje mladinske literature. 10. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Marti LENČEK za predano pedagoško delo. 11. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Vidi PERNE za delo na področju skrbi za invalide. 12. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Maji SONC za plesne dosežke ter osvojitev medalj na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih v show dancu. 13. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Mladinskemu nogometnemu centru Domžale za uspešno delo pri vzgoji mlade generacije. 14. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, STEG Domžale, za uspešno 15-letno delo. 15. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Mariji JENC-MICI za ljubiteljsko literarno delo. 16. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Konradu GRUMU za požrtvovalno delo v Godbi Domžale. INTERVJU, KOLEDAR PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU stran 4 Popisovanje udeležencev testa nordijske hoje Ogrevanje pred startom Preventivni programi v ZD Domžale Pomembnoje vzdrževanje zdravja Andreja Heine je energična Primorka, ki je ohranila del svojega naglasa in je zaposlena je v ZD Domžale, kjer skrbi za preventivno vzgojo za zdravje. Po zaključeni Višji šoli za zdravstvene delavce je bila dve leti zaposlena v Splošni bolnici v Šempetru, nato pa se je odločila za nadaljnji študij na Visoki šoli za zdravstvo in Pedagoški fakulteti, kjer je zaključila program profesorja zdravstvene vzgoje. Med študijem je opravljala delo na Pediatrični kliniki, kjer se je po končanem šolanju tudi zaposlila. Sprva je opravljala delo višje medicinske sestre, kasneje pa je prevzela delovno mesto pedagoške medicinske sestre in tako delala na področju organizacije in izvajanja izobraževanja za zaposlene, pripravnike in študente zdravstvene nege na področju celotne Pediatrične klinike. Po tem, ko si je ustvarila družino, ki je zahtevala drugačno razporeditev časa, se je odločila za zaposlitev v ZD Domžale kot patronažna medicinska sestra. Septembra 2007 je prevzela vodenje Zdravstveno-vzgojnega centra, kjer skrbi za zdravstveno vzgojo in izobraževanje odraslih. Kaj pomeni Zdravstveno-vzgojni center (ZVC)? ZVC je središče izvajanja programov in dejavnosti, ki so namenjene preprečevanju razvad, ki škodujejo zdravju ter svetovanju in vzgoji za zdrav način življenja. Vsebine so zato zelo raznolike, od zdrave prehrane, obvladovanja stresa, gibanja in telesne dejavnosti (vse, kar posredno in neposredno vpliva na naše zdravje). Aktivnosti in vsebine so namenjene posameznim skupinam glede na starost in področja, ki so najbolj pereča. Tako v okviru ZVC-ja potekajo preventivne dejavnosti za posameznike ali skupine. Zdravstvena vzgoja je temeljni dejavnik v sistemu zdravstvenega varstva. To dejstvo nas spremlja na vseh ravneh zdravstvene vzgoje, v vseh prizadevanjih, akcijah, projektih in storitvenih dejavnostih. Trudimo se, da bi našo dejavnost širili v lokalno skupnost in delovne kolektive, skratka tja, kjer se Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: p on. - petek; 8 -12 in 16-13 sobota: 9-12 pomena zdravja in zdravega načina življenja vse bolj zavedajo. Zakaj potrebujemo vzgojo, izobraževanje za zdravje? Z organizirano zdravstveno vzgojo za zdravje želimo čimveč doprinesti k uresničevanju ciljev Svetovne zdravstvene organizacije z motom Zdravje za vse za 21. stoletje. Doseči želimo zlasti: spremembo miselnosti v korist zdravja; zdravstveno kulturo posameznika in skupnosti; motivacijo »zdravih ljudi za zdravje«; preusmerjenost od bolezni k zdravju ter razvijanje, podporo in utrjevanje zdravja z lastno aktivnostjo. Zdravstvena samozaščita in samoz-dravjenje pomenita nov izziv pri vzgoji za zdravje. Pomembno je novo spoznanje, da so posamezniki in družine sposobni ustvariti ugodne možnosti za dobro zdravje in niso le pasivni uporabniki zdravstvenih storitev. Koliko časa že deluje program CIN-DI v ZD Domžale? Preventivni programi so se začeli izvajati leta 2003. Vse delavnice so potekale v okviru CINDI programa. Strokovni kader je delavnice izvajal poleg svojega rednega dela, zato je vodstvo stremelo za tem, da bi zaposlili nekoga, ki bi prevzel skrb za kontinuiran potek in izvedbo delavnic ter izvajanje zdravstveno-vzgojnih preventivnih programov. Kakšne programe izvajate? Programe za odrasle izvajamo v okviru delavnic CINDI Slovenija. Kratke delavnice so: Promocija zdravja, Dejavniki Tveganja in Test hoje, daljše delavnice pa Zdrava prehrana, Šola zdravega hujšanja, Gibanje ter Da, opuščam kajenje. Izvajam jih skupaj s Cindi »ekipo«. Na predavanjih, delavnici o zdravem hujšanju, gibanju ter na testih hoje sodelujejo tudi fizioterapevtke, zdravnik ter ostali strokovni sodelavci, ki so že pred mano izvajali te programe. Menim, da smo dobra ekipa. Vsi, ki sodelujejo, so se za sodelovanje odločili sami in to preprosto zato, ker jim je to, kar počnemo, všeč. To jo gotovo ključnega pomena za to, da smo uspešni. Izvajanje programa zahteva fleksibilnost in prilagajanje prostoru, vremenu, raznoliki skupini udeležencev, kjer ima vsak svoje želje in zahteve, za katere meni, da mu bodo pomagale na poti do uspeha ... Zdravstveno-vzgojno delo izvajamo tudi v lokalnih skupnostih, v društvih, kjer organiziramo predavanja ter razne delavnice. Fizioterapevtke, izmed katerih sta dve vodnici nordijske hoje, prilagajajo svoje delavnice željam ljudi po telesni aktivnosti, ki jih izvajajo kot telovadbo, ob lepem vremenu pa kot tečaje nordijske hoje. Kaj sploh je nordijska hoja? Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih in varnih oblik telesne aktivnosti. Primerna je za vse starostne skupine in ravni telesne kondicije. Je oblika hoje s palicami, ki dodatno obremenijo zgornji del telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice. V gibanje vključujejo skoraj 90 odstotokov mišic celega telesa, s tem, da je izrazita aktivnost mišic trupa, ramenskega obroča in rok. Čeprav je subjektivno gledano napor enak kot pri hoji brez palic, je večja poraba energije, poveča se poraba kisika, srčni utrip se poveča za 20-25 odstotokov. Splošno se izboljša vzorec hoje, ravnotežje, koordinacija in telesna vzdržljivost. Za približno 30 odstotkov razbremenimo skočni sklep, koleno, kolk in hrbtenico. Idealna je za zmanjševanje telesne teže, saj pri nordijski hoji povečamo potrošnjo kalorij za skoraj 50 odstotkov. Pomembno pa je, da je primerna tudi za starejše ljudi, ki že imajo določene zdravstvene težave. Kakšen se vam zdi pomen zdrave prehrane? Prehrana in zdravje sta vsekakor tesno povezana. Ljudje so glede zdrave prehrane vedno bolj osveščeni. Marsikaj preberejo, slišijo, potem pa je včasih samo še problem, kako to spraviti v prakso. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in hkrati preprečujemo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan sladkor v krvi ter debelost, ki so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni, predvsem srčno žilnih bolezni, rakavih bolezni, sladkorne bolezni tipa II in drugih. Zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja. Zelo pomembno je število obrokov. S tem imajo ljudje, ki se vključujejo v programe, največ težav, kajti velika večina ljudi zaužije prvi obrok popoldan, okrog 15. ure. Človek naj bi zaužil dnevno najmanj tri obroke, čeprav je najbolje zaužiti pet obrokov dnevno. Količina hrane naj bo primerna naši telesni aktivnosti ali preprosto povedano: pojejmo toliko, kolikor porabimo. Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Da bo zaužita hrana res v korist in bo krepila naše zdravje so potrebni umirjenost, urejeno okolje, lepo pogrnjena miza in dobro razpoloženje pri mizi. Hrano moramo dobro prežvečiti, kajti le na ta način se bo lahko prebavila in izkoristila. S prehrano moramo zagotoviti našemu telesu vsa potrebna hranila, zato uživajmo raznovrstno hrano: žita in žitne izdelke, zelenjavo, sadje, mleko in mlečne izdelke, meso, stročnice in oreške. Potrebujemo tudi maščobe, le-te uživajmo zmerno in to predvsem tiste rastlinskega izvora. Tudi pri sladkorju bodimo pozorni - čim manj sladkarij in dodajanja sladkorja. Kako se prehranjujemo Slovenci? Naša hrana vsebuje premalo zelenjave in sadja ter preveč maščob, predvsem živalskega izvora. Prepogosto cvremo ter tako naši hrani dodajamo odvečne maščobe. Uživamo preveč sladkorja oziroma hrane, ki ji dodajamo sladkor. Tudi solimo preveč. Raziskave so pokazale, da 26 odstotkov ljudi dosoljuje pri mizi. Zelo pomembna je vsekakor količina hrane. Velikokrat energije, ki jo dobimo iz zaužite hrane, ne porabimo (preveč hrane ali premalo fizične aktivnosti). Poskusimo se prehranjevati z enostavnimi obroki, bogatimi z zelenjavo (vitamini, minerali, vlaknine, zaščitne snovi) in bolj revnimi z maščobami. Redno gibanje je (skupaj s pravilnim prehranjevanjem) pravzaprav EDINA RESNA IN VSEM DOSEGLJIVA PREVENTIVA v boju s hudo civilizacijsko nadlogo žilnih bolezni. Bolezen ožilja je namreč bolezen obilja. Nekateri ljudje ne znajo odgovoriti na vprašanje, zakaj se rekreirajo: vedno so se in vedno se bodo. Nekdo vadi, da bi shujšal, drugi zato, da bi razvil mišice, tretji zato, da bi ostal zdrav. Nekateri priznavajo, da brez gibanja ne morejo živeti. Da je užitek po dobrem treningu nenadomestljiv, da si življenja brez redne telesne vadbe ne morejo niti zamisliti. Kakšen občutek je to, si lahko predstavljamo, če se za hip vrnemo v svoje otroštvo in se spomnimo, kako smo se kot otroci z veseljem gibali in kaj nam je pomenilo celodnevno potepanje in razne športne igre, ki smo si jih po svoje prikrojili. Vsakršna zmerna telesna dejavnost, ki traja vsaj pol ure na dan, bo izboljšala vaše zdravje, počutje in povečala vašo aktivnost! Kakšen je bil vaš začetek? Kot sem povedala, so program izvajali že pred menoj, sama pa sem program predstavila medicinskim sestram, zdravnikom ter ostalim sodelavcem. Programe in delovanje centra sem predstavila v vseh lokalnih časopisih, na zgibankah, ki jih ljudje lahko dobijo pri svojem zdravniku, in na ta način dobijo potrebne informacije o delovanju centra. Pomembno je, da najprej v naši hiši vsi vedo, kaj se dogaja na področju zdravstvene vzgoje, šele potem lahko o tem govorimo vsem ostalim. Ljudje, ki jih na delavnice povabimo (po napotitvi zdravnika), se temu vabilu odzovejo v približno 70 odstotkih. Tisti, ki se udeležijo uvodnih delavnic, skoraj vsi nadaljujejo program naprej v delavnici zdrave prehrane in zdravega hujšanja. Kdor je pri hujšanju uspešen, nadaljuje do konca, nekateri pa v tem času ugotovijo, da si za hujšanje niso izbrali primernega časa oziroma, da na to spremembo še niso pripravljeni. Na začetnem srečanju delavnice zdravega hujšanja zato vedno povem, da za vse tiste, ki preživljajo razne stiske oziroma stresna oddobja vsekakor ni primeren čas, da se lotijo še hujšanja. Cenim dogovore v skupini, resničnost izjav in priznanje spodrsljajev, ki jih ljudje doživljajo. Vsi tisti, ki venomer govorijo, da v celotnem času hujšanja niso imeli nobenih stisk oziroma niso nikoli zašli na stara pota, skoraj gotovo ne govorijo resnice. Kakšna so vaša pričakovanja za naprej? Čimboljši odziv ljudi in vključevanje v programe ter ozaveščanje o zdravju ter vsebinah, ki k zdravju pripomorejo. Zdrav način je postal veliko sprejemljivejši za okolico, ki je še pred desetimi leti nekako obsojala ljudi, ki so se rekreirali ter jih označila za svojevrstneže. Dandanes ni več kraja, kamor bi se podal peš in ne bi srečal posameznika ali cele skupine ljudi, ki hodijo, tekajo, se vozijo s kolesi . To so moja pričakovanja. Čimveč ljudi, ki se na kakršenkoli način trudijo živeti zdravo in ob tem tudi uživajo. Hvala za pogovor. Tina Zeleznik dent d.v.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PROGRAM PRIREDITEV OB 19. APRILU -PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE 10. april, ob 17. uri - Vrtec Domžale - enota Racman Dragomelj Slovesnost ob praznovanju 60-letnice Vrtca Domžale ORGANIZATOR: Vrtec Domžale 10. april, ob 19. uri - Galerija Domžale Odprtje razstave Janeza Praprotnika: »Dela na papirju 1975-2008« ORGANIZATOR: Kulturni dom Ftanca Betnika Domžale 11. april, ob 20. uri - Galerija Domžale JAZZ v Galeriji - Andy Middleton trio ORGANIZATOR: KoItumi dom Ftanca Betnika Domžale 11. do 15. april - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Filmski festival Togetherness - v spomin snemalcu Nenadu Jovičiču ORGANIZATOR: Muuejsko društvo DomUale 12. april, ob 10. uri - Igrišče Nogometnega kluba Radomlje 10. TEČEMO RADI in DRUŽINSKI TEK ORGANIZATOR: Športno društro Želva 13. april, ob 10. uri - Šumberk - začetek TRIM STEZE Državno prvenstvo štafet v gorskem teku ORGANIZATORJA: Atletski klub Domžale in Športno društvo TVD Partizun Domžale 16. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Slowind in Jože Kotar (basovski klarinet) ORGANIZATOR: KuIturni dom Franca Betnika Domžale 17. april, ob 18. uri - Galerija Domžale Vodstvo po razstavi Janeza Praprotnika »Dela na papirju 1975-2008« ORGANIZATOR: KuIturni dom Franca Betnika Domžale 17. april, ob 18. uri - Srednje Jarše, Ulica Petra Majdiča Slovesno odprtje komunalno urejenih ulic Jarše center in igralne ploščadi ob rekreacijski osi Kamniška Bistrica ORGANIZATOR: Občtna Domžale, Gradbem odbcw 17. april, ob 19.30. uri - Kulturni dom Franca Bernika DOmžale Promenadni koncert Godbe Domžale OrganizaIor: Godba Domžule 17. april, ob 19. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale s podelitvijo priznanj ORGANIZATORJA: Občina Domžale in JatnI sklad RS za lrulturne Ucjavnosti, ObmočnI iupostavu Domžale 18. april ob 17. uri - Osnovna šola Domžale Območna revija otroških pevskih zborov ORGANIZATOR: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžule 19. april, ob 10.uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Lutkovna predstava Mišje zgodbe (Lutkovna skupina Bobek) ORGANIZATOR: KuIturni dom Franca Betnika Domžale 19. april, ob 10., 12. in 14. uri - Jamarski dom Gorjuša Dan odprtih vrat Železne jame in jamarskih zbirk (ORGANIZATOR: Društvo za razislrovanju jam SImon RoOIč Domžale 19. april, ob 9. uri - kegljišče Repovž 10. tradicionalni turnir v kegljanju za pokal Občine Domžale ORGANIZATOR: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajIne 19. april, ob 9. uri - Športni park Domžale 6. turnir v petanki - Domžale open 2008 ORGANIZATOR: Športno Umštvo TVD IaHzan DomIale 19. april, ob 10. uri - Športni park Domžale 6. kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2008 ORGANIZATOR: Zavod za čport it rekreacijo Domžale 20. april, ob 11. uri - silos Žita na Viru Tekmovanje v žimarjenju ORGANIZATOR: Dtuštvo za raziskovanje ram Simon Robič Domžalt 21. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Tragikomična monodrama: Bodi Marilyn Monroe (Zavod Zofka) ORGANIZATOR: KuIturni dom Franca Betnika Domžale 23. april, ob 16. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Srečanje pevskih zborov pri Univerzah za tretje življenjsko obdobje ORGANIZATOR: LIPA: Univerza za trejjo življenjsko obdobje Domžale 25. april, ob 17. uri - Športni park Domžale Tradicionalni medklubski atletski miting DOMŽALE OPEN 2008 organizator: Atletski klub Domžale 27. april, ob 9. uri - balinišče v Športnem parku Ihan Tradicionalni turnir v balinanju - četvorke ORGANIZATOR: Balinarski klub Tabor Ihan 30. april, ob 20. uri - pokrito balinišče na Količevem Tradicionalno prvomajsko kresovanje ORGANIZATOR: Balinarski športni klub Budničar Dobrodošli! stran 5 AKTUALNO Radio Hitje praznoval 15. rojstni dan Poslušalec Janez je bogatejši za 15.000 €! Ob 15. rojstnem dnevu smo lansirali tudi novo spletno stran: www.radiohit. si. V Bachusu so bili Victory in Nuša Derenda, Alenka Godec, Natalija Verboten, Helena Bla-gne, Atomik harmonik, Saša Lendero, Manca Špik, Werner, Domen Kumer, Peter Januš in Andrej Šifrer, ki je Hitovi ekipi opolnoči zapel pesem »Za prijatelje«. Prišli so tudi vsi najvidnejši predstavniki slovenske estrade, ki so želeli 15. rojstni dan praznovati z nami. Špela se je ob deset minut pred eno zjutraj postarala za leto dni, saj 2. aprila praznuje rojstni dan. Na presenečenje njena Bu-dilkarja nista pozabila. Poslušalec Janez Urbanija iz Moravč, ki je od 23. ure naprej bogatejši za 15.000 EUR, ki so jih poklonili v nagradni igri »Prižgi svečko na Hitovi torti«, je uspešno odkril skrito lokacijo našega vozila in Hitovca na Limbarski gori! Ves dan so namreč poslušalci po vsej Sloveniji iskali 15 skritih lokacij v nagradni igri »Prižgi svečko na Hitovi torti«. Ko so vozilo in Hitovca v njem našli, so morali svečko prevzeti s skritim geslom, ki je bilo: »Z nami je lepše že 15 let«. Namige za skrite lokacije so poslušalci lahko našli na novi spletni strani radia Hit, seveda pa smo jih omenili tudi v programu. Ko je vseh 15 poslušalcev prišlo zvečer v Bachus na veliko zabavo, so svečko zamenjali za števil- ko skrinje, a le v eni je bilo skritih 15.000€, ki jih poklanja radio Hit. V ostalih so bile praktične nagrade. Janez je ob tem povedal: »Res sem presrečen, denarja pa ob hčerah in vnukih, pa še ženi, ki se ji moram ob tem zahvaliti, zagotovo ne bo težko porabiti.« Na zabavi v Bachusu je bilo prijetno, glasno in »gručno«, z nami pa so bili skorajda vsi vidnejši predstavniki slovenske estradne scene. Točno opolnoči so pripeljali torto velikanko, ob tem pa nam je Andrej Šifrer pel svojo uspešnico Za prijatelje. Direktor radia Hit, Stane Cencelj, je ob tem uspešno »speljal« svoj najdaljši govor, ki je trajal 47 sekund. Povedal je, da mu je v veselje delati s tako dobro ekipo, ki je tudi po petnajstih Avtor fotografije: Marko Ocepek letih uspela obdržati radio Hit na prvem mestu in ob tem ni izgubila stika in občutka za poslušalce. Malce čez polnoč pa so obiskovalci lahko premierno prisluhnili tudi remixu Hitove himne, preoblečeni uspešnici iz leta 1996, z naslovom Življenje z nami je lepše. Mirjam Praznovali smo materinski dan Ob materinskem dnevu se najprej zahvaljujemo vsem materam, ki so bile pripravljene podariti življenje otrokom in se z veliko ljubeznijo darujejo ter zanje materialno in duhovno skrbijo. Praznik materinski dan imenujemo zato, ker le mati lahko rodi otroka. Pri tem ne smemo pozabiti na veliko vlogo očeta, dobrega očeta, in teh je veliko, ki se prav tako darujejo in v veliki meri pomagajo k razvoju otroka. Dobri starši so največja dobrina otroka, ker jim dajejo ljubeč dom, v katerem vladajo medsebojno zaupanje, pomoč in ljubezen. Imeti bratca ali sestrico je tudi izreden dar otroku, kajti omogoča mu igranje z osebo in ne s stvarjo, z osebo, ki je vsak trenutek drugačna in s katero najdeta vedno novo igro ali si kar naprej izmišljata kaj novega. Ko gledam otroke pri igri, vidim kako hitro se naveličajo igrač in to ni nič čudnega, TVD Partizan Domžale Mamice so praznovale Tudi letošnji materinski dan smo v sekciji šolskih in predšolskih otrok izkoristili in mamicam izkazali pozornost z darilcem in predstavili naše delo v sekciji. Predšolski otroci so svojo vadbeno urico pričeli z ogrevalno športno igro, nadaljevali so z obhodno vadbo na različnih preprekah in telovadnih orodjih, zaključek pa je bil vedno aktualen Račji ples, na katerega so povabili k sodelovanju tudi starše. Šolski otroci so za ogrevanje pokazali skupno prosto telovadno vajo, nadaljevali z akrobatskimi veščinami na telovadnih orodjih, zaključili pa s štafetnim tekmovanjem. Naši vaditelji Adriana, Anica, Polona, Romana, Jaka in Primož so bili z nastopajočimi izredno zadovoljni, saj so se vsi izredno potrudili. Do konca letošnje vadbene sezone bomo pripravili še DUHEC TEK, na katerega vabimo otroke in starše našega društva, lahko pa se nam pridružite tudi drugi. Duhec tek bo voden družinski tek, na katerem lahko sodeluje cela družina, proga bo ravninska in za vse ravno prav dolga. Košak Primož DUHEC TEK bo 30. aprila, s štartom ob 18. uri, v Športnem parku (pri zunanjem igrišču za mali nogomet). Štartnim bo en evro na družino, po končanem teku sledi žrebanje naga-rad za sodelujoče! Nastop učencev OS Dragomelj na prireditvi ob materinskem dnevu saj je igrača nekaj statičnega, medtem ko je njihov bratec ali sestrica nekaj živega in se lahko spreminja. Otroci vzgajajo tudi starše, učijo jih neizmerne potrpežljivosti, izpolnjujejo jim čas, kajti ob njim jim ni nikoli dolgčas. Veselijo se skupaj z njimi, ko le-ti tako hitro napredujejo. Velika boniteta je, da imajo naše mamice leto dni porodniškega dopusta in tako lahko spremljajo svoje malčke, ko so le ti v njihovem najhitrejšem razvoju in najnežnejšem obdobju. V mnogih »razvitih« deželah ni tako. Seveda so otroci tudi velika odgovornost, saj so predvsem starši prvi in najvažnejši vzgojitelji. Besede mičejo, vzgledi vlečejo, zato moramo starši najprej vzgojiti sami sebe, če hočemo dobro vzgajati otroke. Nič ne bodo koristile naše besede, če jih ne bomo potrdili z na- šim zgledom. Pomembna pomoč pri vzgoji so tudi vzgojitelji in vzgojiteljice ter učitelji in učiteljice, za katere prav tako velja, da je dober tisti, pri katerem so besede in dejanja v soglasju. V imenu Župnijske Karitas Domžale, organizatorja prireditve, bi se rada zahvalila vsem nastopajočim otrokom, ki jih je bilo okrog 125, in njihovim mentorjem: Ani Dolinšek, Barbari Likovič, Ireni Pirš, Mateju Baniču, Tomažu Smoletu, Andreji Čimžar, Ivici Janež, Štefki Zore, Lili Sever, Dragi Anžin in Boži Bauer ter Hervi-nu Jakončiču in Franciju Veiderju, ki sta s pesmijo in glasbo popestrila in zaključila prireditev. Iskrena hvala Blaženki Mali za z izbranimi besedami sestavljen vezni tekst in Dragi Jeretina Anžin, ki je z njim zelo lepo povezovala točke programa. Lepa hvala tudi »našemu« režiserju Lojzetu Stražarju za sceno in režijo, Cvetličarni Omers za okrasitev, pridnim gospodinjam za obilo dobrega peciva ter za gostoljubje Kulturnemu domu Franca Bernika v Domžalah. Še posebej se zahvaljujemo Občini Domžale za plačilo najemnine dvorane in tiskanje vabil za prireditev. Hvala Sabini Kompare, ki nam vabila, ki sem jih vsebinsko pripravila avtorica tega prispevka, vsa leta brezplačno oblikuje. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste pripomogli, da je prireditev lepo uspela. V imenu Župnijske Karitas Domžale, dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl, dr. med. Najlepši šopek za mamico Mamici moji v Žejah Mesec marec je skoraj cel namenjen prazniku ženam in materam. Je tudi praznik družine in njenih vrednot. Na to temo smo člani društva ŠRD Konfin -Sv.Trojica tudi letos v nedeljo, 30. marca, ob 16. uri, v žejskem gasilskem domu pripravili prireditev z naslovom »MAMICI MOJI«. Zelo usklajeno in dovršeno sta jo vodila že dolgoletna povezovalca Lucija K. in Rok R. Zvrstile so se recitacije, deklamacije, instrumentalni in plesni nastopi naših najmlajših. V goste smo povabili citrarko Urško Zavrl, flavtistko Petro Cerar, pevsko skupino Šepet iz Beričevega, katerih umetniški vodja je Barbara Jurič in skupino Rožmarin iz Doba, pod vodstvom Mojce Kerč. Ob spretnih prstih Miha Cenclja na harmoniki smo lahko poslušali vabljive melodije polk in valčkov. Hana in Natalija K. sta s svojo koreografijo pripravili prisrčno plesno točko. Ko so prišli na oder še mladi talenti in Tadej Vončina iz Ljubljane, je bilo vzdušje res fantastično. Vsak posamezen cvet smo povezali v lep šopek kulturno-za-bavnega programa. V veznem tekstu, ki sta ga brala povezovalca, je bilo veliko govora o mamah. V času, ki ga živimo, je vse preveč hitenja in norije. Tudi za mame, moderne mame! »Takšna mama mora biti na desetih različnih mestih hkrati, ker ima sin ob petih trening nogometa v Domžalah, hči pa obiskuje tečaj angleščine v Ljubljani skorajda ob isti uri ,.. In včasih je vmes še pe-dikura. Kdo bo imel potem čas skuhati kosilo? To je nemogoče. To sploh ni pomembno, saj se bomo vmes ustavili v »Meku« - McDonald's je zakon - najboljši je.« In tako naprej. Toda mama ima edinstveno in enako moderno vlogo že ves čas. Ona je tista, na katero se vedno lahko zanesemo, ki nam bo vedno stala ob strani, nas poslušala in nas tudi razumela, pa naj bo to včeraj, danes ali jutri. Morda se je kdo od prisotnih poistovetil s kakšnim opisanim likom, prepoznal v tistem prebranem tekstu delček sebe, a je bilo to zgolj naključje. To je samo del življenja in ne nekakšna znanost. Člani društva ŠRD Konfin - Sveta Trojica smo tako polepšali dan vsem, ki so se prireditve udeležili. Pričarali smo utrinek mavrice med nevihtne oblake. Marsikomu je po licu zdrsela solza, ampak tokrat je bila to solza veselja, solza sreče. Rdeča žametna vrtnica, ki so jo po končanem kulturnem programu dobile vse mamice in babice, bo še nekaj dni spominjala na dan, ki je bil namenjen samo njim. Marija Ravnikar Diskriminacija na preži Na delavnici z naslovom »Preprečevanje diskriminacije in mediji« (organiziral jo je Mirovni inštitut v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije) smo se soočili s primeri dobre in slabe prakse pri obravnavi marginalnih skupin v medijih, ki - če to hočejo ali ne - največ vplivajo na naše predstave o svetu in ljudeh. Marginalne skupine so tiste, ki so zaradi neke osebnostne okoliščine, na katero največkrat ne morejo vplivati, odrinjeni na rob družbe, v kateri živijo. Največkrat gre za manjšinske skupine, ki so ekonomsko odvisne od družbe in so predvsem zato označene kot problematične. Ker so že same po sebi bolj ranljive, predstavljajo nekakšen merilec politične in ekonomske klime, kar pomeni, da so v času kriz prav te skupine najbolj na udaru. Diskriminacija pomeni slabše ali manj ugodno obravnavanje določene osebe zaradi kakšne od njenih osebnih okoliščin (rase, barve kože, spola, spolne usmerjenosti, starosti, jezika, vere, zdravstvenega stanja, invalidnosti, izobrazbe, gmotnega statusa, družbenega položaja itd.). Zaradi diskriminacije se večajo socialne neenakosti, spodkopava se socialna vključenost in solidarnost. Vse to lahko ogrozi politično stabilnost družbe, vodi v nemire, upore in vojne. Če se ozremo na nekatere osebne okoliščine, vidimo, da jih je tako veliko, da vsak izmed nas, slej kot prej - zaradi bolezni, brezposelnosti, invalidnosti, starosti ... - lahko pade v eno izmed diskriminiranih skupin. Zato je pomembno opozarjati na diskriminacijo in se upreti lahkotnem dojemanju problematike, ki postaja vse bolj pereča. Najpogostejši razlogi za diskriminacijo so stereotipi, predsodki, pomanjkanje informacij, strah pred neznanim ter želja po preseganju lastnega občutka manjvrednosti. Stereotipe oblikujemo na osnovi posploševanja, pomanjkljivih dejstev, posplošenih informacij ali celo dezinformacij. Ko na take miselne sodbe »prilepimo« čustva, dobimo predsodek. Žrtve stereotipov so grešni kozli - tiste skupine, ki jih obdolžimo za naše slabo počutje, slabo ekonomsko stanje in podobno. Prav mediji igrajo pri razkrivanju ali razbijanju ste-reotipov in predsodkov ključno vlogo, hkrati pa jih lahko zelo hitro ustvarjajo in spodbujajo. Zato je pomembno razvijati občutljivost novinark in novinarjev do teh vprašanj. Najpogostejše oblike diskriminacije v medijih so: enostransko ali pristransko prikazovanje skupin in njihovih kulturnih navad; poudarjanje negativnih pojavov in spregledovanje pozitivnih primerov, ki se tičejo teh skupin; nepravilen zapis imen akterjev; senzacionalistično poročanje, ki zamegljuje bistvo dogodka in je pogosto prežeto s sovražnim govorom; predstavniki marginalnih skupin imajo redko možnost »zagovora« in o njih največkrat go- vorijo drugi ter navedba imen akterjev še pred končano sodno obravnavo. Obravnava domnevnih kršitev Za obravnavo primerov domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije deluje pri Uradu za enake možnosti zagovornik oziroma zagovornica načela enakosti. Domnevne kršitve se obravnavajo na podlagi pisne ali ustne pobude, ki je lahko tudi anonimna. Obravnava je neformalna in brezplačna, običajno poteka pisno in se zaključi s pisnim mnenjem glede obstoja kršitve prepovedi diskriminacije. Obenem se kršitelja pozove, da odpravi ugotovljene nepravilnosti in se mu priporoči, kako naj to stori. Če kršitelj ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v skladu s priporočili, se pisno mnenje pošlje pristojni inšpekciji, ki postopa naprej. Žrtve lahko o diskriminaciji obvestijo varuha/varuhinjo človekovih pravic, ki kot neodvisen organ posreduje pri državnemu organu, lokalni skupnosti ali nosilcu javnih pooblastil. Postopek je brezplačen, pobuda mora biti podana v pisni obliki in oddana roku enega leta od dogodka diskriminacije. Za preprečevanje diskriminacije so pristojne tudi različne inšpekcijske službe, odvisno od področja družbenega življenja (Zdravstveni inšpektorat, Inšpektorat za delo, Inšpektorat za šolstvo in šport itd.). Delodajalec kot zavezanec Prepoved diskriminacije na delovnem mestu zavezuje delodajalca in velja tako za zasebni kot za javni sektor. Delodajalec je dolžan sam spoštovati prepoved diskriminacije in tudi zagotavljati tako delovno okolje, v katerem bo delavčeva osebnost spoštovana in zaščitena. Odgovornost v primeru kršitve prepovedi Tisti, ki »izvaja« diskriminacijo, je odškodninsko odgovoren in je v sodnem postopku on tisti, ki mora dokazati, da ni izvajal diskriminacije. Zakonodaja Problem diskriminacije obravnavata Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po nastanku Evropske unije kot unije različnih narodov pa so bile na podlagi Amsterdamske pogodbe sprejete številne antidiskriminacijske direktive. Slovenska zakonodaja obravnava prepoved diskriminacije v 14. členu Ustave RS, ki zagotavlja enakost pred zakonom vsem državljanom Slovenije. Tudi Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeljuje kaznivost diskriminacije po 141., 206., in 300. členu. Za vprašanja diskriminacije v medijih je pomemben Zakon o medijih, Zakon o RTV Slovenija, Kodeks Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije ter Oglaševalski kodeks. Miomira Segina DRUŠTVA stran 6 Ob svetovnem dnevu civilne zaščite Marko Žagar, novi poveljnik Štaba civilne zaščite v Občini Domžale Najbrž bralci in bralke Slamnika vedo, da je Civilna zaščita namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. CZ obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Organizirana je na regionalni in državni ravni, še posebej v lokalnih skupnostih, kjer se prav v Občini Domžale lahko pohvalimo, da smo pri organizaciji korak pred drugimi. To sta na tradicionalnem sprejemu ob svetovnem dnevu civilne zaščite poudarila tako župan Toni Dragar, kot Peter Gubanc, namestnik poveljnika Štaba CZ. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil vsem dosedanjim članom Štaba CZ naše občine, posebej pa zaželel veliko uspešnega dela novim članom. Besede zahvale je izrekel tudi dosedanji poveljnik Štaba CZ, Franc Anžin, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi usklajenega in uspešnega dela štaba in vseh enot zaščite, reševanja in pomoči, ki so vsa leta zagotavljale občanom in občankam varno življenje in delo. Opozoril je tudi na odlično usposobljenost in dobre izkušnje občinskega štaba tako pri organizaciji posameznih enot kot pri izvedbi vaj, še posebej pa pri potrebnih intervencijah. Župan Toni Dragar se je ob tej priložnosti zahvalil dosedanjemu poveljniku Francu Anžinu, ter članom Štaba: Janezu Modrijanu, Marjanu Žagarju, Marjanu Fidlerju, Vladu Hacetu in Radu Ferjanu ter jim izročil spominska darila ter poudaril, da se tudi zaradi njihovega predanega in strokovnega dela Občina Domžale uvršča med najbolje organizirane lokalne skupnosti na tem področju. Spomnil je na odlično izvedeno zaščitno-re-ševalno vajo »Domžale 2007«, ko je bil preverjen odzivni čas posameznih reševalnih enot. Hkrati je izrekel dobrodošlico novim članom Štaba, med katerimi sta tudi dve dekleti, in sicer Tina Urankar in Renata Kosec ter Rudi Volčini, Dušan Zorman in Matija Podobnik. Novi poveljnik štaba je postal Marko Žagar, ki ga bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk Slamnika. Iskrene čestitke za bronasti znak CZ Stanku Grčarju Posebne pozornosti je bil na sprejemu deležen letošnji dobitnik bro- Zupan Toni Dragar z dosedanjimi predsednikom Francem Anžinom in dosedanjimi člani Štaba civilne zaščite Domžale nastega znaka CZ, Stanko Grčar, član predsedstva Gasilske zveze Domžale ter član PGD Dob. Na predlog župana Tonja Dragarja mu je bronasti znak CZ na posebni slovesnosti podelil Miran Bogataj, poveljnik CZ Republike Slovenije. V obrazložitvi smo lahko prebrali, da je Stanko Grčar v prostovoljno gasilsko društvo vstopil kot pionir že v letu 1969, nadaljeval kot pripravnik, postal prostovoljni gasilec operativec - aktivno od leta 1982. Vzporedno je aktivno kot poklicni gasilec službo nastopil v Tosami. Vseskozi je napredoval in pridobil čin gasilskega častnika II. stopnje operativne funkcije, je desetar in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, v GZ Domžale opravlja funkcijo tajnika in člana predsedstva, hkrati pa je tudi taj -nik PGD Dob ter predsednik Teh- nične komisije. Uspešno je opravil vsa usposabljanja za gasilca in veliko tečajev specialnosti v Gasilski šoli na Igu. Za dolgoletno prizadevno delo je prejel vrsto priznanj, med njimi tudi priznanja za mednarodno sodelovanje. Sodeloval je tudi na gasilski olimpiadi v Berlin leta 1993. Znanje, ki ga je pridobil pri usposabljanju, uspešno prenaša na mlade v PGD Dob in PIGD Tosama. Je spoštovan, gasilci ga imajo radi, saj nikoli ne odklonil pomoči, ne pri prostovoljnem delu ne pri akcijah. Sodeluje pri preventivnih aktivnostih, gašenju požarov, pomoči v sušnih obdobjih, neurjih, padavinah, iskalnih akcijah in intervencijah. Bil je pobudnik in organizator ekipe PGD DOB, ki je sodelovala v Železnikih pri odpravljanju posledic neurij in črpanju vode, sam pa je sodeloval z ekipo gasilcev iz PIGD Tosama. Stanko Grčar je priden in marljiv, kot gasilec operativec pa vedno pripravljen pomagati pomoči potrebnim. Ob prejemu visokega priznanja mu iskreno čestitamo! V. Delovno predsedstvo s predsednico DU Vir Betko Potočnik Občni zbor Društva upokojencev Vir Ustavimo se tam, kjer je lepo in prijetno življenjsko obdobje Občni zbor je Društvo upokojencev Vir, v katerega je vključenih 437 članov, začelo s spomini na praznike in obletnice. Po prisrčnem pozdravu predsednice Betke Potočnik so nas Mimi Skok, Marica Nahtigal in Tončka Mihelčič v besedi in pesmi spomnile na obletnico rojstva slovenske knjige ter Primoža Trubarja. Z Dramilom smo se spomnili obletnice rojstva Valentina Vodnika, Prešernova Nezakonska mati pa nas je spomnila na kulturni praznik, dan žena in materinski dan. Ob koncu prijetnega kulturnega programa smo se z minuto molka spomnili smrti nekdanjega predsednika RS, dr. Janeza Drnovška, ter petnajstih članov in članic društva, ki so umrli v letu 2007. Iz bogatega poročila o dejavnosti društva v letu 2007 je predsednica izluščila najpomembnejše aktivnosti posameznih sekcij in krožkov, številne izlete z blizu 500 udeleženci, ki so spoznavali kulturne, zgodovinske ter druge zanimivosti in znamenitosti v domovini in tujini, prijetnih srečanj z drugimi upokojenci, ki so še prijetnejša zaradi godcev, pohodov in sprehodov ob Kamniški Bistrici in okolici, predavanja o osteoporozi, mikavževanja, uspešnih balinarjev, predvsem pa zelo odmevne razstave ročnih del, kjer so posebej pohvalili Francija Kerča. Obiskalo jo je blizu 400 obiskovalcev, ki so z nje odhajali s številnimi lepimi mislimi in pohvalami. Pozabili niso niti na obiske vseh, ki praznujejo okrogle obletnice, osamljenih, na sosedsko pomoč, delo obeh samopomočnih skupin, sodelovanje pri čiščenju okolice, kjer so opozorili zlasti na pasje iztrebke, zadovoljni pa so tudi s sodelovanje v okviru KS in občine. Po podanem poročilu blagajničarke in nadzornega odbora so v razpravi opozorili na nekatere težave, ki se pojavljajo pri njihovem delu, ter sklenili, da bodo tudi v prihodnje vse aktivnosti prilagajali članom ter njihovim sposobnostim. S planom so bili vsi člani in članice seznanjeni že ob novem letu, zato je predsednica Betka Potočnik le na kratko predstavila aktivnosti in povabila vse, da se jih udeležujejo, da se ustavijo tam, kjer je lepo in prijetno. Sprejeli so vsa poročila, posebej sklep o nujnosti gradnje doma upokojencev v Občini Domžale ter se dogovorili, da se v aprilu dobijo na posebni okrogli mizi, kjer bodo opozorili na probleme starejših. Veliko pohvalnih besed so o delu vir-skega društva upokojencev izrekli predstavniki okoliških upokojenskih društev. V. Vojska Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale Članice Društva podeželskih žena Domžale so imele v torek, 25. marca, Pri Zlati kaplji v Radomljah redni letni občni zbor. Društvo je uradno registrirano od 10. julija 1999 in ima sedaj preko sto članic. Občni zbor je odprla predsednica Julka Črnivec, ki je pozdravila vse prisotne članice in goste ter prebrala dnevni red. Prebrana so bila vsa poročila o delu v preteklem letu in predstavljen plan dela za tekoče leto. Program je obširen, zato je potrebno vložiti veliko truda, da se ga v celoti uspešno in učinkovito izvaja. S kmetijsko svetovalno službo društvo prireja različna predavanja, tečaje in strokovne ekskurzije, za katere je zaželeno, da se jih udeleži čim več članic in ostalih. Od januarja do decembra društvo sodeluje na raznih sejmih in prireditvah, kot so: spomladanski in jesenski kmetijski sejem v Komendi; Hitovo sej-marjenje; razstava »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju; sejem Narava - zdravje; sodelovanje z različnimi osnovnimi šolami in turističnimi društvi - letos sta dve članici pekli majhne hlebčke kruha iz različnih vrst moke (preko 300) za Turistični krožek OŠ Dob, ki je sodeloval na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in predstavljal peko kruha. Dosegli so srebrno priznanje. Članice sodelujejo na srečanju kmetic ljubljanske regije, pri Zvezi kmetic Slovenije za izbor Kmetice leta in, kar je najpomembnejše, tudi na volitvah. Poleg rednega letnega občnega zbora, ki ga ima društvo vsako leto ob obletnici ustanovitve, so med letom tudi redni sestanki organov društva. Društvo sodeluje Nageljček za vsako članico tudi s Kmetijsko zadrugo, Kmetijsko gozdarsko zbornico, organizacijami za žensko politiko in vsemi ostalimi društvi na področju kmetijstva. Rdeča nit oziroma redna naloga društva pa je vzpodbujanje mladih kmetic, da sodelujejo z njimi in se včlanijo v njihovo društvo. Na vseh prireditvah seveda ne manjka dobrot, ki jih pripravijo same. V sklopu občnega zbora je bilo izvedeno tudi predavanje Dejavniki tveganja pri visokem krvnem pritisku, holesterolu in krvnem sladkorju, ki ga je vodila profesorica zdravstvene vzgoje, Andreja Heine. Prava popestritev občnega zbora je bil skeč, ki so ga pripravili gostje iz Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda. Prijetno jih je presenetil tudi predsednik SLS Domžale in podpredsednik KS Dob, Jakob Smolnikar, ki je vsem članicam za materinski dan prinesel nageljček. Marija Ravnikar Turistično društvo Turnše-Češenik ______v Zvonček, Čudežna noč, kmečki običaji, delo z mladimi, Pod Antonucovo lipo in še marsikaj Pravzaprav občni zbor, ki so ga člani in članice Turističnega društva Turnše-Češenik pripravili sredi marca, sploh ne bi bil potreben, saj so tako poročilo kot zelo ambiciozni program za leto 2008 zapisali v glasilo Zvonček, v katerem so podrobneje predstavili tudi vse akcije, pozabili pa niso niti na druge zanimivosti in znamenitosti, s katerimi so se srečevali v letu 2007. Predsednik društva Armando Reja je prvo leto mandatnega obdobja predstavil v tako slikovitem jeziku, da smo imeli občutek, da smo na kulturni prireditvi, ne pa na občnem zboru. Številni člani in članice so pozorno prisluhnili finančnemu poročilu ter poročilu Nadzornega odbora društva, ki namerava v prihodnje nameniti še več pozornosti vključevanju mladih. Tudi letos so povečali število članstva, h kateremu je s svojimi obiski posameznih članov pripomogel kar predsednik sam, ki ni pozabil poudariti, da je odlika Turističnega društva Turnše-Češenik dobro delo vodstva. Še posebej je pohvalil tajnico Mojco Hafner ter vse, ki pridno sodelujejo v akcijah. Tudi leto 2008 po uspešnosti ne bo dosti drugačno, kot je bilo preteklo, saj je vrsta projektov že začetih oziroma pripravljenih do te mere, da bodo zanesljivo realizirani. Tako je med člani in članicami že Zvonček, pobrali so članarino, pripravili smučarski izlet, nadaljevali bodo s projektom gozdne učne poti, uspešno so se predstavili na virskem pustovanju in si prislužili nagrado, vzdrževali bodo turistične kozolčke in oglasne table, postavili senčnico, s čistilno akcijo poskrbeli za okolje ter prireditveni prostor, radi bi uredili otroško igrišče in igrišče za odbojko, pripravili bodo prvomajski Ohranjanje ljudske dediščine, kar je tudi ličkanje, ima pomembno mesto v programu društva. golaž, miklavževanje, silvestrovanje na prostem, manjkalo ne bo niti taborjenja otrok, piknika, turističnega izleta, ohranjanja kulturne dediščine, koledarjev, posebej ponosni pa so na najbolj imenitne projekte, na katere vas vabijo: Ta čudežna noč, Pod Anto-nucovo lipo, koncert godbe na pihala ob ribniku Črnelo ter kmečke običaje in pohode. V programu je našla mesto tudi Slikarska kolonija, s katero bi želeli zgodovini iztrgati podobe obeh gradov ter jih za prihodnost ohraniti na slikarskih platnih. Glede na navdušenost vseh prisotnih o uspehu društva v letu 2008 ne dvomimo. Vse zbrane je v imenu Sveta KS Dob pozdravil, jim čestital za opravljeno delo ter obljubil pomoč krajevne skupnosti Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, v imenu Komisije za turizem pa je Turistično društvo Turnše-Češenik pozdravila Vera Vojska. Ob koncu občnega zbora, ki ga je vodil Feliks Lampret, so združili društvo s smučarsko sekcijo, tako da je Jani Jeraj postal član vodstva društva, v Izvršni odbor pa sta bila soglasno izvoljena Barbara Marinček in Marko Osolnik. Pred družabnim srečanjem smo zaploskali še eni zelo uspešni obliki dela društva - pevskemu zboru, ki je postal nepogrešljiv del kulturnega življenja in dela v tem delu občine. Kje so tiste stezice, Roža na vrtu zelenem cvete in Žabe svatbo imele so bile prijeten zaključek uradnega dela, ki se v teh dneh že nadaljuje z realizacijo sprejetega programa. Če bo le malce finančne in moralne pomoči tako krajevne skupnosti kot občine, pa tudi kakšnega sponzorja, potem bo predsednik Turističnega društva Turnše-Češenik, Armando Reja, tudi konec leta 2008 ugotovil, da so skupaj z vsemi sotrudniki izpeljali skoraj vse zamisli, ki so si jih v začetku leta 2008 velikopotezno zastavili. Do tedaj pa srečno in dobrodošli na vseh njihovih prireditvah! Vera Vojska Ribiška družina Bistrica Domžale Ribiška družina Bistrica Domžale je 15. marca organizirala vsakoletni zbor članov. Člani so se seznanili z novostmi in predpisi v športnem sladkovodnem ribištvu, sprejeli nov statut in pravilnik o športnem ribolovu, najzaslužnejšim pa so bila podeljena odlikovanja in priznanja. RD Bistrica »Ribiška družina Bistrica Domžale vabi na spomladansko čistilno akcijo obrežij rek in ribnikov, ki bo v soboto, 26. aprila, ne glede na vremenske razmere. Zbrali se bomo ob 8. uri pred Ribiškim domom, na Krakovski cesti 18a v Domžalah. Več o tem na: www.rd-bistrica-domzale.si. Domžale deluje že od leta 1954. Na območju desetih občin se člani združujemo predvsem z namenom gojitve rib, varstva voda in okolja ter športnega ribolova. Zaradi obsežnosti območja, ki ga RD pokriva, je ribolovni okoliš razdeljen na štiri večja območja, s katerimi upravljajo pododbori Domžale, Kamnik, Moravče in Pšata. Med njimi je po obsegu voda največji ravno pododbor Domžale. Vsi, ki bi se radi udeležili prvega odprtega ribiškega tekmovanja letos, se nam v ribolovu lahko pridružite že 27. aprila na Gradiškem jezeru. Od 7. ure naprej bomo zbirali prijave, tekmovanje pa traja do 11. ure. Več o naši dejavnosti, tekmovanjih in ribnikih si lahko preberete na spletni strani: www. rd-bistrica-domzale.si. mag. Tomaž Lavrič, RD Bistrica Domžale Sporočilo Društva izgnancev Domžale V teh dneh nas je poklicalo kar precej naših članov in članic, ki so želeli od nas pridobiti informacijo o Zakonu o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne. Obveščamo vas, da je Ministrstvo za pravosodje res predstavilo osnutek Zakona o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne. Ob tem je minister za pravosodje Lovro Šturm povedal, da gre za delovno gradivo, predstavljeno z namenom, da se začne javna razprava o tem področju. Iz tega izhaja, da bo vloge mogoče vlagati šele, ko bo omenjeni zakon sprejet in bodo določeni pogoji za vlaganje zahtevkov. Člani in članice Društva izgnancev Domžale si za omenjeno povračilo premoženjske škode prizadevamo že ves čas svojega obstoja, zato pričakujemo čimprejšnji sprejem zakona. Ko bo zakon sprejet, vas bomo obvestili o postopkih za vlaganje zahtevkov. Prijeten april! D. I. 18. maja načrtujemo obisk spominske slovesnosti v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Prijave sprejemamo na tel.: 031/385-105. Zbor mladinskih komisij GZ Domžale V petek, 7. marca, je v Centru Ivana Hribarja v Trzinu potekal redni letni zbor mladinskih komisij v GZ Domžale. Udeležili so se ga mladi z mentorji iz devetih društev v GZ Domžale. Zbor je otvoril predsednik mladinske komisije pri GZ Domžale, Florjan Zabret. Ves potek zbora je vodilo delovno predsedstvo: Andrej Gril s članoma Urošem Hribarjem in Juretom Krašovicem. Poročilo o delu je podal predsednik komisije Florjan Zabret, za njim pa mladi iz društev Žeje - Sv. Trojica, Radomlje, Rova, Vir, Homec, Ihan, Domžale, Jarše - Rodica in Dob. Po poročilih sta mlade najprej pozdravila predsednik GZ Domžale, Marjan Slatnar, in poveljnik Janez Breceljnik. Oba sta pohvalila delo mladih in mentorjev in jim zaželela še mnogo uspehov v prihodnje. Občni zbor sta pozdravila še predstavnik GZ Moravče, Jože Klopčič in predsednik gostitelja, Jože Kajfež. Delovni in finančni plan je v imenu mladih za leto 2008 predstavila Lucija Koderman. Iz razprave smo lahko razbrali, da mladi že komaj čakajo jubilejni tabor v Libeličah, ki bo konec avgusta 2008. Dela njim in mentorjem ne bo zmanjkalo. Kako uspešni bomo v letu 2008, pa bomo poročali čez eno leto. NA POMOČ! Florjan Zabret stran 7 DOMŽALE 33. srečanje Medobčinskega društva invalidov Domžale Srečanje, ki krepi vezi in prinaša srečo Letošnje 33. srečanje članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale se je pričelo že 29. marca s prijetnim odprtjem razstave v Galeriji Domžale, v kateri so Pavla Cotman, Franci Kerč, Marta Cerar, Marijan Pavliha, Hasan Bečkanovič, Lojzka Hribar, Tatjana Žmavc, Marjana Kolar, Franc Kubelj, Majda Sadar, Marica Lazarevič, Ivanka Kavčič, Katja Miklič, Nani Pavliha, Milka Grošelj in Vera Vuke-lič predstavili svoja čudovita ročna dela iz različnih materialov ter likovna dela. Vse to ustvarjajo v delavnicah. Srečanje se je nadaljevalo v nedeljo s prazničnim koncertom Godbe Domžale, ki je poskrbela tudi za prijeten začetek 33. srečanja invalidov iz občin Domžale, Luko-vica, Mengeš, Moravče in Trzin. Blizu 700 udeležencev, med katerimi je bilo veliko težjih invalidov, še posebej Motoristični blagoslov pri Vaških boysih Že petič zaporedoma, kar je že priložnost za majhen jubilej, bo tudi letos potekal blagoslov motoristov in motorjev, ki ga v sodelovanju z župnikom v Domžalah pripravlja Moto klub Vaški boysi. Prireditev so Vaški boysi prvič pripravili po prvem letu svojega delovanja. Po dobrem odzivu je postala tradicionalna in predmet stalnih vprašanj, »če bo letos tudi žegen«. Zadnja leta število udeležencev redno dosega visoke trimestne številke. Razveseljivo je dejstvo, da se blagoslova in druženja po njem vedno udeleži tudi veliko število nemotoriziranih obiskovalcev, ki lahko občudujejo na ogled postavljeno tehniko in se družijo z motoristično srenjo. Poleg blagoslova je sestavni del prireditve tudi srečolov, živa glasba in drugo. Letos bo blagoslov v nedeljo, 11. maja. Jutranje ogrevanje bodo mnogi motoristi pričeli pri brunarici Vaških boysov pod Šumberkom, nato pa bo ob 10. uri v domžalski cerkvi maša, pri kateri bodo nagovorjeni tudi oni. Sledil bo odhod proti brunarici, kjer se jim bodo pridružili tudi ostali. Blagoslov bo ob 12. uri. Poseben čar dogodku daje panoramska vožnja, ko se razvije kolona vseh udeležencev in zapelje po okolici. Pričela se bo ob 13. uri. Letos bo potekala od prireditvenega prostora proti Dobu, nato se bo vrnila na Vir in po Bukovčevi nadaljevala pot v Radomlje. Od tam se bo preko Jarš in Domžal vračala na prireditveni prostor. Vabljeni, da se nam pridružite. Veliko podatkov lahko najdete na spletni strani MK Vaški boysi http://vaski-boysi.com/forum1/. J. Š. Prvi nastop Društva Žongler V Društvu Žongler smo se odzvali povabilu Kulturnega društva Vir in v soboto, 29. marca, nastopili na prireditvi „Na Viru smo doma". Po komaj treh tednih vadbe smo se začeli resno pripravljati na nastop. Oblikovali smo ekipo za nastop in začeli s pisanjem scenarija. Glavno vlogo pri scenariju je imel Andrej, ki ima že precej izkušenj z raznimi nastopi v uličnem gledališču, zato se je najbolje znašel v vlogi „šolarčka - povezovalca programa". Šolarček Andrej nas je popeljal skozi svet žonglira-nja. Najprej smo žonglirali z žogicami in nato še z diabolom. Po prikazu osnovnega žongliranja se je po odru na monokolesu zapeljal Gorazd, a se mu je zaključek „ponesrečil", zato je moral odšepati nazaj čez oder ravno v času, ko je naš šolarček Andrej vabil k vpisu tudi otroke. Po ponesrečenem poskusu vožnje nam je svoje spretnosti prikazal kar Andrej sam, pa ne na kolesu, ampak z vrtenjem zobne ščetke na prstu. Na koncu sta se mu na odru ponovno pridružila Gorazd in Matjaž, ki je po zraku metal keglje, Gora-zd pa je dokazal, da vendarle obvlada monokolo. Na koncu smo med gledalce zmetali še reklamne obeske in reklamne žogice Društva Žongler z napisom naše spletne strani: www.zongler.info. Celoten prvi skupni nastop Društva Žongler je začinila še temperamenta in dobra glasba, ki je k ploskanju v ritmu prisilila še tako neploskajoče gledalce. Lep žonglerski pozdrav do prihodnjič. Še vedno se dobivamo vsak torek ob 20. uri v dvorani Delavskega doma na Viru in skupaj treniramo za morebitni naslednji nastop. Vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili, da se oglasite pri nas. Morda boste prav vi velika zvezda naše naslednje predstave. Društvo Žongler vozičkarjev, je nato prisluhnilo nagovoru Vide Perne, predsednice društva. Po pozdravu je govorila o položaju invalidov, o prizadevanju društva, da jih poveže, jim pomaga, predvsem pa o skrbi za starejše in socialno ogrožene invalide. Podobno je o prizadevanjih slovenske družbe, da bi invalidom omogočila dobre pogoje za vključevanje v življenje in delo, govoril slavnostni govornik, mag. Cveto Uršič, generalni direktor Direkto-rata za invalide, ki je poudaril tudi pomen prostovoljstva in opozoril zlasti na rezultate nove zakonodaje na tem področju, ki se kažejo tudi pri bistveno večjem zaposlovanju invalidov. Župani občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva društvo, Toni Dragar iz Občine Domžale, Franc Jerič iz Občine Mengeš in Martin Rebolj iz Občine Moravče, so vsi po vrsti izrazili zadovoljstvo zaradi uspešnega dela društva ter vključevanja invalidov v dejavnosti na območju posamezne občine. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je poudaril željo občine, da tudi v prihodnje v okviru zmožnosti zagotavlja finančna sredstva za dejavnost invalidskih društev, za kar je v letu 2008 oblikovala tudi posebno postavko, ki bo namenjena posebnim projektom invalidskih organizacij. Vsi trije župani so se tudi zahvalili vodstvu društva za uspešno delo ter zaželeli vsem prisotnim prijetno nedeljsko popoldne, še posebej pa so čestitali predsednici Vidi Perne, ki ji je Občina Domžale za njeno delo na področju skrbi za invalide namenila nagrado. Njihovim željam se je pridružila tudi Zdenka Ornik, podpredsednica Zveze delovnih invalidov Slovenije, prisrčne pozdrave pa je zbranim izrekla tudi nova predsednica pobratenega Društva invalidov Izola. Po vseh nagovorih je sledil prijeten kulturni program, v katerem so sodelovali pevca Martin Perovič in Tanja Žagar, humorist Tone Fornezzi - Tof, pevska skupina Foxy Teens, družinski narodnozabavni ansambel Prosen ter ansambel Veseljaki iz INCE Mengeš, ki je bil deležen še posebnega aplavza. Prireditev je povezovala Maja Mušič, ob zaključku pa so se predstavile tudi članice in član društva ter pokazali, kako z rekreativnimi dejavnostmi skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Za družabni del srečanja je poskrbel ansambel Javor. Prijetno 33. tradicionalno srečanje članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale ter njihovih družinskih članov, prijateljev in gostov je pokazalo, kako veliko jim pomeni prijetno druženje, kako radi so skupaj in kako veseli so drobnih pozornosti, ki jim jih zagotavlja tako društvo kot s prijaznimi besedami in sofinanciranjem njihove dejavnosti posamezna občina. Vsi skupaj se potrudimo, da bomo v svojih besedah in dejanjih prijazni do invalidov. Vera Vojska Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Marija Majhenič je nova predsednica V skladu s sklepom Občinskega odbora Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale so se člani in članice 27. marca zbrali na drugi seji skupščine, ki so jo namenili predvsem potrditvi poslovnega poročila in zaključnega računa za leto 2007, sejo pa so izkoristili tudi za volitve novega predsednika združenja ter nekaterih drugih organov. Delovni predsednik Aleksander Skok je po pozdravu vseh udeležencev ter izvolitvi preostalih potrebnih organov predal besedo Petru Jermanu, podpredsedniku združenja, ki je podrobno predstavil delo združenja, v katerega je včlanjenih 580 članov, vodstvo združenja pa sestavlja enajst predstavnikov krajevnih organizacij. Glavna dejavnost združenja je ohranjanje in razširjanje spoštljivega spomina, tradicij in vrednot narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja slovenskega naroda v letih 1941-1945. Vsako leto v okviru Občine Domžale ob obletnicah pomembnih dogodkov iz obdobja NOB organizirajo spominske slovesnosti, sodelujejo pri slovesnostih sosednjih občin, obiščejo pa tudi tradicionalne slovesnosti v Dražgošah, na Osankarici, Ljubelju, Pokljuki, Zapotoku in drugod. Nikoli ne pozabljajo na spominske slovesnosti ob dnevih spomina na mrtve, s čimer je povezana tudi skrb za spomenike in spominska obeležja. Pri tem je podpredsednik Peter Jerman izpostavil dobro sodelovanje z občino in krajevnimi skupnostmi, že na skupščini pa povabil vse, da se udeležijo osrednje občinske prireditve ob dnevu upora proti okupatorju, ki jo bo združenje organiziralo skupaj z Občino Domžale. Seznanili so se tudi s finančnim poslovanjem združenja v letu 2007 ter ugotovili, da se dejavnosti krajevnih organizacij financirajo iz članarine, ki je ob finančnih sredstvih občinskega in državnega proračuna tudi pomemben vir za sofinanciranje dejavnosti občinskega združenja, kjer nimajo zaposlenih. Pisarniška in druga opravila opravljajo člani vodstva volontersko, poslovne prostore pa si delijo še z drugimi organizacijami. Po poslušanju poročila Nadzornega odbora so prisotni vsa poročila sprejeli, nato pa za novo predsednico, ki jo bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Slamnika, izvolili Marijo Majhenič. Na skupščini so sprejeli tudi informacijo o počitniškem domu Banjole v Istri ter se dogovorili, da se kar v največjem številu udeležijo osrednje občinske slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo 26. aprila 2008, v Domu krajanov v Žejah. Vera Vojska Obisk v Vatikanu Srečanje s kardinalom Rodetom in papežem Benediktom XVI. Med ljudmi ni neznano nenapisano pravilo, da naj bi tako kakor vsak musliman, ki vsaj enkrat v življenju poroma v Meko, storili tudi katoličani. In prav slednje se je uresničilo tudi meni, saj smo dvanajstega marca obiskali Vatikan in kardinala dr. Franca Rodeta. Z njim se osebno poznava še iz časov, ko je služboval v župniji Šentjakob ob Savi, kamor spada tudi Dragomelj. Kardinal Rode nas je prijazno sprejel na trgu Pija XII., kjer stanuje. Prinesli smo mu košček domovine, na katero je dr. Rode posebej navezan in jo (domovino) tudi sami doživeli pri njem v Vatikanu. Po srečanju z dr. Rodetom smo se udeležili papeževe avdience v dvorani Pavla VI. Sedeli smo v prvih vrstah. Toliko ljudi skupaj še nisem videl, saj se nas je zbralo veliko romarjev z vsega sveta. Sveti oče, ki je, Bog bodi zahvaljen za to, izgledal zelo mladostno, v svojem pozdravu seveda ni izpustil naše in Rodetove predrage domovine Slovenije in v tistem trenutku so naše duše naravnost zavriskale. Avdienca je trajala dolgo. V papeževem govoru so se prepletale besede filozofija, znanost, vera, medkulturni dialog in Bog. Govoril je o pogledih, ki širijo naše znanje o duhovni realnosti, o nekaterih najbolj globokih vprašanjih človeštva. Njegove besede so bile posvečene poskusu sprave znanega znanstvenega sveta s prepričanjem, da Bog obstaja. In kaj je lahko pomembnejše od znanosti in vere? Znanost nam daje znanje in vera nam daje pomen. Človeka ne odrešuje znanost, pač pa samo ljubezen, ki nam jo je izkazal Bog po Jezusu Kristusu; da zadnje besede ne bo imela smrt, pa je enoumno sporočilo velike noči. Papež med drugim zavrača strategijo »Boga vrzeli«, ki uporablja Boga za razlago tistega, česar znanost ne more ... Svoje bivanje v Vatikanu smo dodobra izkoristili za ogled vatikanskih znamenitosti, med drugim tudi za vzpon v bazilikino kupolo, ko je bilo potrebno prehoditi kar 550 stopnic in spoznal sem, da še nisem za »odpis«. Bili smo tudi na grobu apostola Petra in drugih papežev, tudi Janeza Pavla II. Vatikan smo zapustili polni lepih in bogatih vtisov, zahvaljujoč predvsem Njegovi emi-nenci, dr. Francu Rodetu. Sam sem bil posebej vesel, da sem spoznal, da so vstopnice za papeževo avdienco brezplačne in ne »slane«, da te zaboli za ušesi, kot so mi nekateri tvezili pred obiskom. Naj jim bo odpuščeno. Po prihodu domov me je neka moja študentka vprašala, če se v Vatikanu najde vero; ni še doumela, da je vera milost. V Vatikan gremo lahko kot verniki ali kot izletniki in oboževalci umetnosti, kot nekakšni raziskovalci ali eno z drugim, odvisno od vsakega posameznika. Od Vatikana smo se tudi po kardinalovi zaslugi poslovili v spoznanju, da domovine nikoli ne ljubimo dovolj in da Cankar ni »kar tako« izrekel besed »domovina, ti si kakor zdravje«. Res: mati, domovina, Bog - kaj naj v življenju šteje, če ne prav to? Ivan Kepic Tradicionalni posvet predsednikov društev s področja turizma v Občini Domžale Skupaj za večjo prepoznavnost občine in večje število turistov Na tradicionalnem posvetu so se predsedniki turističnih društev z območja Občine Domžale letos zbrali v Menačn'kovi domačiji in najprej prisluhnili njeni oskrbnici Olgi Pavlin, tudi predsednici Društva narodnih noš Domžale, ki je predstavila dejavnost domačije, ki jo je v preteklem letu obiskalo več kot 6000 obiskovalcev ter opozorila na pomen ohranjanja zgodovinske in kulturne dediščine. O tem področju je govoril tudi Vinko Ju-hart, podžupan občine, ki je poudaril pomen aktivnega delovanja društev ter njihovega velikega prispevka k prepoznavnosti občine, predvsem pa k prijetnejšemu življenju v Občini Domžale. Hkrati se je vsem predsednikom društev zahvalil za njihov prispevek k razvoju tega področja. Sledila je kratka predstavitev dejavnosti posameznega društva v letu 2007, pri čemer smo lahko z veseljem ugotavljali, da se dejavnost krepi, da je vsako leto v njej več prostovoljnega dela pa tudi več obiskovalcev, predsedniki pa so opozorili tudi na precejšen problem pri pokrivanju stroškov, zato pričakujejo, da bo občina tudi v prihodnje sofinancirala njihove projekte. Predsedniki društev so predstavili glavne projekte v letu 2008, med katerimi so skrb za okolje, varovanje zgodovinske, naravne in kulturne dediščine, cela vrsta prireditev z različnih področij, dogovorili pa so se tudi za skupno nastopanje na nekaterih tradicionalnih prireditvah, ki jih sicer koordinira Komisija za turizem, katere predsednik je Igor Kuzmič. Prisotni so sprejeli naslednje dogovore: 1. Sprejme se informacija o aktivnostih turističnih društev ter Društva narodnih noš Domžale v letu 2007. 2. Sprejme se informacija o najpomembnejših projektih in aktivnostih posameznih turističnih društev ter • Društva narodnih noš Domžale v letu 2008. 3. Vse društva se obvesti, da bo Javno povabilo za oddajo vlog za sofinanciranje dejavnosti društev s področja turizma za leto 2008 predvidoma objavljeno v Slamniku, ki izide 11. aprila, vsa potrebna dokumentacija pa bo objavljena tudi na domači in-ternetni strani Občine Domžale - www.domzale. si. 4. Komisija za turizem ter društva s področja turizma predlagajo vodstvu Občine Domžale, da v okviru priprave strategije razvoja občine za naslednja leta zunanji instituciji naroči pripravo predloga strategije razvoja turizma, trženja in marketinga ter promocije. Po obravnavi jo v potrebnih delovnih telesih posreduje v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Domžale in tako zagotovi pospešen razvoj tega področja v občini. 5. Komisija za turizem ter društva s področja turizma ugotavljajo, da je nujno potrebno ustanoviti oziroma oblikovati poseben organ, ki bo koordiniral aktivnosti vseh društev, predvsem pa zagotovil dostopnost informacij s tega področja vsem, ki so zanje zainteresirani. Zato predlagajo, da se preuči možnost ustanovitve turistično-informativnega centra, v okviru katerega bi zagotovili informiranost in celovito ponudbo storitev, ki jih v okviru svojih programov zagotavljajo posamezna društva s področja pospeševanja turizma. 6. Komisija za turizem ter društva s področja turizma ugotavljajo, da njihove aktivnosti in projekti zahtevajo vedno več finančnih sredstev, ki jih društva in komisija ne morejo zagotoviti, zato predlagajo vodstvu Občine Domžale, da pri pripravi proračuna s področja pospeševanja razvoja turizma ter dejavnosti društev s tega področja upošteva najmanj povprečno dogovorjeni dvig proračuna za leto 2009. 7. Glede na to, da vsa društva s področja turizma pri svojem delu posebno skrb namenjajo tudi ohranjanju naravne, zgodovinske in kulturne dediščine, pričakujejo, da bo občina v najkrajšem času sprejela odlok o zaščiti naravne, zgodovinske in kulturne dediščine v Občini Domžale ter tudi na tak način zagotovila ustreznejše varovanje tega področja na celotnem območju Občine Domžale. 8. Komisija za turizem in društva s področja turizma bodo tudi v letošnjem letu zagotovila skupni nastop v okviru cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok, HIT-ovega sejmaijenja v septembru 2008 ter drugih promocijskih aktivnosti v organizaciji komisije - v občini in izven nje. 9. Komisija za turizem in društva s področja turizma predlagajo vodstvom vseh treh KS z območja Domžal ter vodstvu Občine Domžale, da spodbudijo delo Turističnega društva Domžale, ki bi lahko veliko prispevalo k turistični ponudbi v mestu in Občini Domžale. 10. Komisija za turizem in društva s področja turizma podpirajo projekte s tega področja, s katerimi tako komisija kot občina skušata ponuditi kar največ priložnosti obiskovalcem občine, in sicer: nadaljevanje projekta Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije, Vodnik po regionalnih pešpoteh v Ljubljanski urbani regiji (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije), Kolesarske poti v Občini Domžale in njeni okolici (Komisija za turizem), Kolesarske poti v ljubljanski urbani regiji, projekt Trkamo na vrata dediščine ter ostale aktivnosti, ki jih vodi Komisija za razvoj turizma v okviru sprejetega programa. Vera Vojska VRTCI stran 8 Deset let samostojnega delovanja Kako hitro mine desetletno obdobje! Vrtec Urša je do leta 1998 deloval kot del Vrtca Domžale. Na temelju Zakona o vrtcih je bil Vzgojno-var-stveni zavod Domžale z Občinskim odlokom razdeljen na dva približno enaka dela. Od tega je bil en del preimenovan v Vrtec Urša, s sedežem v centru Domžal, s povprečno petinsedemdesetimi zaposlenimi. K centralnemu vrtcu je takrat spadala še enota Čebelica. Vodenje vrtca je prevzela Darka Bitenc, ki je ravnateljica še danes. Odkar smo zavodu dodali še enoto Bistra, domuje letno v našem zavodu okrog 500 otrok v starosti od enega do šestih let. Vrtci so v teh desetih letih čutili velike spremembe v svojem delovanju. V tem času so se sprejeli vsi novi osnovni zakoni, ki veljajo za vrtec. Sprejet je bil novi program vzgojnega dela - Kurikul, ki nudi osnove za delo državnega vrtca, kakršen je Vrtec Urša. Na temelju upoštevanja novih zakonov in pravilnikov se je precej spremenila notranja struktura vrtca, delo zaposlenih in kadrovska struktura ter normativi, ki določajo osnovne pogoje za življenje in delo. Največ svoje energije in dela smo v teh letih vložili v delo s starši - želeli smo več sodelovanja z njimi, več življenja »z roko v roki« in prepričana sem, da nam je to uspelo, saj se starši zelo dejavno vključujejo v življenje in delo zavoda. Programi vzgojnega dela so na temelju Kurikula kot našega osnovnega programa v tem času na novo zaživeli. Nešteto je novih projektov in vsebin ter oblik dela, ki so postale trajna vrednota tega zavoda. Posebej ponosni smo na naše vsebine s področja domovinske vzgoje, eko vzgoje in vzgoje v spoštovanju osnovnih moralnih vrednot človeka. Ogromno je bilo narejenega tudi z vidika zdravja in zdravega načina življenja otrok. Nemogoče je spominjati se vsega, kar se je v teh letih dogajalo, prepričana pa sem, da smo delali dobro in da so pri nas zaposleni ljudje, ki delajo s Obvestilo staršem o oddaji prošenj za sprejem otrok v enote Vrtca Domžale Starše, ki želijo imeti vložene prošnje za sprejem otrok v enote Vrtca Domžale za šolsko leto 2008/2009, obveščamo, da morajo biti vložene najkasneje do 1. maja 2008. Obrazce lahko dobijo na upravi, na Savski cesti 3 v Domžalah, ali na spletnih straneh Vrtca Domžale, v kotičku za starše - vpis otrok. Staršem, ki so imeli v preteklem šolskem letu - na komisiji za sprejem v maju 2007 -zavrnjeno prošnjo za sprejem otroka v vrtec, ni potrebno vlagati nove, če so jo v letošnjem letu obnovili z oddano anketo. Komisija za sprejem otrok bo o sprejemu za 1. septembra 2008 odločala v mesecu maju 2008. Uprava Vrtca Domžale Kopanje v Termah Snovik Skupina »Sovice« iz vrtca Urša Domžale je sodelovala na regijskem natečaju za izdelavo božič-no-novoletnega izdelka. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic izdelali smrečico iz naravnih materialov. Iz slame so pletli enostavne kitke in z njimi oblepili tudi okraske v obliki zvezdic. S tako pripravljenimi okraski smo okrasili smrečico, katere osnova je bila narejena iz mahu. Ta na čin izdelave so izbrali zato, ker so v teh krajih že v preteklosti izdelovali razne izdelke iz slame (kite, slamniki, cekaiji, okraski). Otroci so s to smrečico obudili tradicijo in se pri tem veliko naučili. Na regijskem natečaju je smrečica prejela prvo nagrado, in sicer kopanje za vse otroke v Termah Snovik. Vsi skupaj so preživeli lep dan, poln doživetij, predvsem pa vodnega uživanja. Zadovoljni so bili tako otroci kot tudi starši. Vsi skupaj se Termam Snovik zahvaljujejo za prijetno dopoldne in izkazano prijaznost. skupina Sovice - Vrtec Urša Pomladno srečanje v skupini Pikapolonice Skupina Pikapolonice je najmlajša skupina otrok v vrtcu Kekec v Radomljah. V njej je štirinajst otrok, ki so vrata našega vrtca prvič prestopili lanskega septembra. Sprva so bili še malce prestrašeni in nebogljeni, danes pa so že pravi korenjaki. In ker je to tako, smo se odločili, da na obisk povabimo starše. Z njimi smo skupaj praznovali prihod pomladi. Na to smo se dobro pripravili. Vsem obiskovalcem našega srečanja smo pokazali, kako preživljamo dopoldneve. Začeli smo z razgibavanjem, nadaljevali s prepevanjem in rajanjem. K temu smo povabili tudi mamice, bratce in sestrice. Nadaljevali smo z likovnim ustvarjanjem. S pomočjo staršev in prstnih barv smo poskrbeli, da je naša igralnica dobila pomladno preobleko. Spomnili smo se tudi na mamice. Zanje smo iz gline oblikovali skromno darilo. Prav vse so se ga razveselile. Ob koncu smo se skupaj nasmejali utrinkom iz vrtca, ki smo jih zabeležili s pomočjo kamere. Popoldansko druženje je za mnoge od nas kar prehitro minilo. V tolažbo nam je, da je pred nami praznovanje 60-letnice Vrtca Domžale. Takrat se bomo ponovno družili. Povabljeni še vsi ostali. vzgojiteljica Jana Ljubi, Vrtec Domžale, enota Kekec Radomlje srcem in pametjo skupaj. Vsako leto pošljemo v šolo približno 130 otrok za katere upamo, da so pri nas dobili kakovostno popotnico za življenje! Darka Bitenc Ob 10. obletnici Vrtca Urša -zbirka pesmi in ugank Uršarije »Pripravili smo nekaj otroških pesmi in ugank, da bi na vaše obrazke privabili še kakšen nasmešek. Upamo, da jih boste z radovednostjo večkrat prebrali,« so v uvod zbirke otroških pesmi in ugank URŠARIJE zapisale ustvarjalke pesniške zbirke ter jo namenile prvim desetim prijetnim letom Vrtca Urša. Aleksandra Andric, Tatjana Gam-briroža, Mira Mlakar Korbar, Tine Berlec, Marta Gostič, Petra Krašo-vic, Marjetka Fujan, Mateja Zibel-nik, ki je prispevala tudi čudovite ilustracije, Eva Logaja, Urška Ja-voršek in Tina Berlec so napisale vrsto prisrčnih pesmic, ki sežejo v srce tako malčkom kot njihovim staršem, ki skupaj s svojimi otroki lahko tudi rešujejo posamezne uganke. Kaj reči drugega, kot da so URŠA-RIJE res čudovito darilo Vrtcu Urša ob njegovem desetem rojstnem dnevu, ob katerem jim tudi mi čestitamo, vsem bralcem in bralkam Slamnika pa namenjamo uganko, ob kateri boste še posebej uživali: Veš mogoče, kje je to, Radi tja zahajamo. Tam pridno se igramo. En, dva, tri, vse spoznamo. Cel dan se radi imamo. Umetniki ta pravi smo. Rišemo ustvarjamo, Še cel kup stvari počenjamo, A zdaj ugani, kjer dogaja se vse to. Vera Starši sodelujejo z vrtcem V vrtcu Urša izvajamo vsakoletni projekt NAŠE ROKE - VAŠE ROKE, pri katerem povabimo k sodelovanju starše naših otrok, da skupaj z njimi izdelajo izdelek. Letos je bila glavna tema PROMET. Otroci so v vrtec prinesli veliko različnih izdelkov: transportne poti, prometna sredstva, prometne znake, signalizacijo ... Te smo v skupini uporabili za pogovor o prometu, nato pa smo jih razstavili v naši garderobi, kjer so na ogled vsem otrokom in njihovim staršem. Da si temo promet še bolj približamo, se radi odpravimo na sprehod po bližnji okolici vrtca. Ogledali smo si že semafor, katere luči posvetijo in kaj ob tem delajo vozniki. Spoznavamo poti, ki so namenjene nam pešcem, da bodo naši sprehodi čim bolj varni. O prometu smo se že zelo veliko naučili in svojo domišljijo izlili tudi na papir. Ker pa je mesec marec še posebej posvečen družini, smo v vrtec povabili naše starše, da se jim zahvalimo za njihovo sodelovanje in jih presenetimo z nastopom. Sabina Urbanija, Vrtec Urša Domžale 1 J ^ i 't M m Predstava ob 10. obletnici Vrtca Urša Vrtec Urša v letošnjem letu praznuje 10. obletnico. V okviru prireditev ob obletnici smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic enote Čebelica skupaj z otroki v KD Franca Bernika pripravile plesno predstavo Mojca Pokrajculja. V vrtcu smo z otroki kar nekaj časa zavzeto vadili. Potrebno je bilo pripraviti tudi kulise in ostale rekvizite, za izdelavo izvirnih otroških kostumov pa so poskrbeli starši. V četrtek, 20. marca, ob 18.00. uri, je končno napočil trenutek našega nastopa. Otroci so s plesno predstavo navdušili vse povabljene. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic enote Čebelica ^ f ji - > ■ r * Pa zapojmo eno ljudsko Letošnje šolsko leto se poleg otroških pesmic učimo tudi čisto prave ljudske pesmi in plese. V vrtcu smo tokrat poleg nastopa za starše ob materinskem prazniku pripravili presenečenje tudi za stare starše naših otrok. Povabili smo jih v svojo sredino in jih s petjem in plesom popeljali v čas, ko so tudi sami prepevali in plesali na ljudske pesmi. Jerčin dedek, gospod Lipovšek, nam je zaigral na pravo klavirsko harmoniko in tako smo imeli glasbeno in plesno dopoldne. Po pogostitvi so otroci svojim starim staršem podarili še ovčke iz volne, ki smo jih izdelali v vrtcu. Marjetka Fujan in Vladka Meserko, Vrtec Urša Cicibanove urice v v vrtcu Čebelica V vrtcu Čebelica že drugo šolsko leto vodim Cicibanove urice, ki so namenjene predvsem otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Potekajo od začetka oktobra do konca maja. Skupina je maloštevilna, zato se lahko posvetim prav vsakemu otroku posebej. Pri načrtovanju vzgojnega dela sem se ravnala po Letnem delovnem načrtu vrtca Urša in pri tem upoštevala želje in potrebe otrok ter posebnosti skupine. Vodilo vzgojnih ravnanj je igra, druženje in socializacija ter izvajanje različnih dejavnosti. Otroke seznanjam s pravljicami, prepevamo in poslušamo različne pesmice, se ob njih gibamo, telovadimo, najbolj pa uživajo v likovno-ustvarjalnih delavnicah. Ob tem spoznavajo nove tehnike in materiale, izdelke pa ponosno odnesejo domov, da jih pokažejo staršem, bratcem, sestricam, ... Mesec februar je bil še posebej pester in zanimiv, saj smo imeli pustno rajanje v maskah, 25. marca pa smo v goste povabili vzgojiteljice vrtca Urša, ki so nas razveselile z lutkovno igrico Trije prašički, nad katero so bili otroci zelo navdušeni. Naša ponedeljkova druženja potekajo v prijetnem, prijateljskem in ustvarjalnem vzdušju, zato dve uri tedenskega skupnega druženja kar prehitro mineta. Urša Ulčar Krtki prepevajo in ustvarjajo z gÜno V vrtcu Krtek v Ihanu se ob torkovih popoldnevih dogajajo zanimive in prijetne dejavnosti. Skupina otrok, starejših od štirih let, se zbira v ustvarjalni delavnici, ki jo vodita vzgojiteljici Vilma in Marija. Z velikim veseljem in navdušenjem prepevajo pesmice, iz katerih dobivajo veliko idej za hkratno ustvarjalno oblikovanje gline. Pri tem spoznavajo zakonitosti materiala in tehnike oblikovanja. Oblikujejo in odpirajo polni volumen, tako da v njihovih rokah nastajajo čudovite posodice. Z valjanimi glinenimi kačicami dodatno okrasijo izdelke, seveda dosledno z uporabo glinenega kašastega lepila, kar zagotavlja večjo obstojnost izdelkov. Po sušenju izdelke žgejo v keramični peči. Zelo so ponosni na svoje izdelke po lastnih zamislih. Ta oblika dejavnosti, ki združuje glasbo in oblikovanje gline, otroke zelo umirja in sprošča. Izdelki, ki nastajajo v njihovih rokah, jih vodijo k spoznavanju samega sebe, k odkrivanju svojih zmožnosti in sposobnosti ter utrjujejo njihovo samozavest. Otroci s svojimi izdelki navdušujejo tudi starše, ki se bodo lahko vključili v eno od aprilskih delavnic. Ta dejavnost v vrtcu Krtek poleg prijetnega in ustvarjalnega druženja prispeva k spoznavanju in oživitvi naše stare obrtne dejavnosti. Vzgojiteljici Vilma Romšak, Marija Pezdirc, Vrtec Domžale, enota Krtek Ihan Branje je žur, reading is cool S pomočjo angleškega umetnika do svoje zgodbe v angleščini Dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale ob pomoči British Coun-cila ter Knjižnice Domžale uspešno nadaljujejo projekt Branje je žur, readig iz cool, katerega namen je spodbujati branje med mladimi ter ga predstaviti kot prijetno dejavnost v neformalnem okolju. Potem, ko se je projekt nadaljeval vse šolsko leto in so dijaki skozi različna branja vse bolj spoznavali angleško literaturo, jih je v marcu Britih Council presenetil s obiskom Stevena Camdena, Polarbeara iz Birmingha-ma, enega najbolj cenjenih britanskih umetnikov govorjene besede (spoken word artist). Je zrel govorni umetnik in performer, ki gledalce navdušuje z zgodbami, s katerimi se zlahka poisto- vetijo. V besedila in rime, ki jih črpa iz svojih hiphoperskih korenin, spretno tke vsakdanje občutke človeka, ki si poskuša razjasniti svet in gledalcem pričara nepozabno umetniško doživetje. S številnimi nastopi in turnejami je utrdil svoj sloves pripovedovalca za enaindvajseto stoletje, v kar so se lahko prepričali tudi številni dijaki in dijakinje, ki so mu prisluhnili v eni od učilnic Srednje šole Domžale. Skozi pravcati igralski nastop jim je povedal, kako nastane zgodba, kako moraš v njej izraziti vse tisto, kar čutiš. Svoje misli lahko zapisuješ na majhne listke, ne rabiš leptopa, temveč veliko dobre volje in razmišljanja. Za dobro zgodbo je pomembna resnica, ne njeno prikraja-nje, pomembni so detajli, podrobnosti, pomembno je, da imaš tisto, kar delaš o se s rad, je poudaril in nato odgovarjal na vprašanja, ki so bila povezana zlasti z njegovo življenjsko zgodbo. Sledila je delavnica v Knjižnici Domžale. Začela se je s kratkimi navodili, ki to sploh niso bila, kako zapisati čustva in dogodke v trenutku, k< zbudiš. Zelo preprosto vprašanje: pomočjo katerega so nastale kratke zgodbice. Če je bila prva naloga resna, je bila naslednja čisto drugačna - v pogovorih drug z drugim so se spraševali in odgovarjali o svojih življenjskih zgodbah, predstavljali poglede in se veliko smejali, bili razigrani in nič kaj po angleško razposajeni. Zapisano so nam v pogovorih, ki so bili pravi mali talk showi, predstavili. Kar malce presenečena sem gledala nasmejane in razposajene angliste, ki jim ni bilo prav nič nerodno, ko so iskali kakšno manj znano angleško besedo. Vmes je bila glasba, prijetni nasveti, veliko pohval in vzpodbud mentorja, ki je bil navdušen nad sodelovanjem in ni pozabil opomniti na laž in resnico, na dejstvo, da včasih težko ugotoviš, kaj je kaj. Posebej veselo je bilo, ko je tudi zaplesal in sploh prepričal sodelavce projekta, ki ga na Srednji šoli Domžale vodi Martin Motl, v Knjižnici Domžale pa Zdenka Kopač, da je branje žur in reading cool. Steven Camden, Polarbear, je za Slamnik povedal, da se v Domžalah in sploh v Sloveniji počuti zelo dobro, navdušen je nad organizacijo obiska, udeleženci projekta, odzivom, nad njihovo angleščino, predvsem pa nad sodelovanjem, opisovanjem čustev in razpoloženj, kar ni običajno med njihovimi vrstniki - niti v Angliji. Srečanje je še enkrat potrdilo, da projekt Branje je žur, reading is cool že rojeva sadove, pa tudi to, kako prav vsak od nas v sebi nosi zgodbo, ki jo ob prijetni stimulaciji v primernem okolju lahko pove - tudi v tujem jeziku. V. Vojska stran 9 SOLE Osnovna šola Preserje pri Radomljah Območno tekmovanje iz znanja geografije Na šoli v Preserjah pri Radomljah je bilo 31. marca območno tekmovanje iz znanja geografije, ki so se ga udeležile tričlanske ekipe učencev 12 šol. Nastopile so osnovne šole Bežigrad, Franceta Bevka, Danile Kumar, Miška Kranjca, Viž-marje, Šmartno pod Šmarno goro, Komenda-Moste, Venclja Perka, Rodica, Mengeš, Preserje pri Radomljah in Marije Vere. Učenci so najprej posamično odgovarjali na kvizovska vprašanja iz naravnih nesreč v Sloveniji. Potem so se v ekipah podali na pot, ki jih je vodila skozi Homec, preko Kamniške Bistrice, mimo mlina na Mlinščici in do središča Radomelj. Na svoji poti so se morali orientirati in opazovati naravne in družbene pojave in procese v pokrajini. Merili so temperaturo vode in zraka ter podatke iz pokrajine vrisovali v zemljevid. Poleg tega so sklepali o vzrokih za spremembe v pokrajini. Medtem ko so si tekmovalci ogledali film, so učitelji pregledali oddane na- Učencem je priznanja podelila Barbara Žitnik Trnovec. loge. Izkazalo se je, da so se na terenu najbolje znašli in najbolj pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja učenci OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane, ki bodo 21. aprila nastopili na državnem tekmovanju v Blanci. Udeleženci so soglasno pohvalili gostoljubnost šole ter potek in izvedbo tekmovanja, ki ga je vodila Barbara Žitnik Ternovec. Igor Lipovšek Nočno orientacijsko tekmovanje Lepo sončno soboto 29. marca je v popoldanskih urah zamenjal dež in veter. Takrat se je enaindvajset domžalskih tabornikov odpravilo na nočno orientacijsko tekmovanje - NOT, ki so ga v Postojni in okolici organizirali taborniki iz Rodu močvirski tulipan iz Ljubljane. Na poti do Postojne smo gledali, kako dežuje in razmišljali, kaj bomo oblekli za orientacijski pohod, da ne bomo mokri. Pa nas je na zbirnem mestu v Postojni pričakalo sonce. V poznih večernih urah smo začeli s tekmovanjem. Rešili smo topografske teste, vrisali nekaj točk na karto, nato pa smo šli na start, kjer smo dobili karto in se odpravili na progo. Od osnovne šole v Postojni smo tekli proti Postojnski jami. Tam sta nas pričakala dva kontrolorja, ki sta od nas zahtevala prenos sporočila v morsejevi abecedi. Ekipo sta razporedila 100 metrov narazen in v minuti in pol smo oddali in sprejeli 25 znakov. Odlično! Pa smo tekli naprej. Naslednja naloga je bil prehod minskega polja, kjer smo dobili podatke o razdaljah in kotih, ki so določali točke v okolici stojišča, na katerih naj bi se nahajale »mine«. Vzeli smo kompas in meter ter samozavestno odkorakali po minskem polju. Pot se je nadaljevala mimo Mačkovca nazaj do Postojne. Ko smo se približevali cilju, smo bili že pošteno utrujeni, blatni in premraženi, a se nismo dali. Na cilj smo pritekli pred iztekom časovnice. Na NOT-u nas je po dolgem času tekmovalo kar enaindvajset domžalskih tabornikov v petih ekipah. Zasedli smo 2. mesto v kategoriji Grče, 2. mesto v kategoriji Popotniki 1, 5. mesto v kategoriji Popotnice, 10. mesto v kategoriji Grčice in 15. mesto v kategoriji Popotniki 2. Ker nas je tekmovalo tako veliko, smo se v skupnem rezultatu med rodovi uvrstili na 3. mesto, za nagrado pa smo dobili pršut. Na NOT-u je letos tekmovalo 69 taborniških ekip. NOT - Not just a walk in the park. Miha Karlovšek Rodova liga Leto je naokoli, prihajata pomlad in poletje, za tabornika najljubši obdobji, ko se lahko končno znebimo zaprtih prostorov in skočimo v naravo. Tako smo se petek, 7. marca, vsi domžalski taborniki zbrali na ro- dovi ligi pred OŠ Domžale. To je rodovo tekmovanje, kjer poskušamo pokazati taborniška znanja, ki smo se jih naučili skozi leto. Tokrat so se naši najmlajši medvedki in čebelice pognali v gozd za potnimi znaki in poskušali uloviti zvito lisico, malce starejši gozdovniki in gozdovnice pa z zemljevidom in s kompasom v roki iskali kontrolne točke v okolici Domžal. Da pa je bilo tekmovanje še bolj zanimivo, so jih na progi čakale še naloge iz prve pomoči, vozlanja vozlov, prehoda minskega polja in šaljivih nalog. Vse ekipe so se dobro odrezale in se že pripravljajo na nove izzive. Se vidimo na naslednji ligi! Tamara Ivanjko Taborniški izlet Že teden dni pred izletom smo udeleženci izleta (ali pa vsaj naši starši) neprestano spremljali vremensko napoved in upali, da nam bo vreme naklonjeno. Ko sem se v soboto zjutraj prebudila in pogledala skozi okno, sem se zgrozila: padal je dež! Kljub temu smo najbolj vztrajni taborniki zapolnili dobro polovico avtobusa in se odpeljali proti Primorski. Naša prva postaja je bila Luka Koper. Na avtobus smo sprejeli vodiča, ki nam je med vožnjo skozi luko povedal nekaj zanimivosti o njej. Na srečo je dež med ogledom prenehal in izlet smo lahko izpeljali po načrtih. Odpravili smo se na Slavnik. Napeli smo vse moči in uspešno prišli na vrh, kjer sta nas pričakala sneg in megla. Kljub temu smo bili zadovoljni, saj smo osvojili še en nov vrh. Dominika Pavlič Dan odprtih vrat Osnovne šole Roje Jaz imam mami rada, ker skupaj kuhava »Jaz imam mami rada, ker skupaj kuhava,« je misel učenke Mete v povabilu, s katerim so učenci in delavci Osnovne šole Roje vse svoje prijatelje povabili na odprti dan šole, ki je bil po tradiciji namenjen tudi dnevu žena in materinskemu dnevu. Kljub soboti je šolo obiskalo ogromno ljudi, med njimi starši in gostje šole, ki so bili že ob vstopu v šolo deležni prijetnega presenečenja. Še več jih je čakalo pri ogledu dejavnosti po razredih, prav vse pa je navdušila razstava v avli. Posamezne izdelke si je bilo mogoče tudi kupiti - izkupiček je bil namenjen Šolskemu skladu - obenem pa smo si lahko ogledali tudi fotografsko razstavo o posameznih interesnih dejavnostih, v katerih uživajo prav vsi. Ob 10. uri so nas povabili na prireditev 1 f; / y H / SV B.JT i i/i Ä1 i jn^^Utt mM ■ AI^^HflL mM l Ti 1 Hp^lII i M r" w JtHJ^^^^HKi C z učenci ter Evo Černe. Pevski zbor se je predstavil z znano popevko Orion, nato pa smo se skupaj z Evo in učenci sprehodili skozi krog življenje - od roj- stva do smrti, pri čemer so nas učenci ob svetlobnih in zvočnih efektih spomnili na prijetne dogodke v posameznem življenju. Pred nami je rasla prava druži- Zavarovalnica Triglav z generacijo učencev OŠ Roje v Planici Učenci OŠ Roje smo v četrtek, 13. marca, doživeli prav poseben športni dan. Zavarovalnica Triglav je namreč kar petdesetim učencem omogočila ogled smučarskih skokov v Planici. Tja so nas odpeljali s posebnim avtobusom. Ob prihodu nas je pričakala topla malica, za posladek pa so nas presenetili s krofi in jabolki. Da nas ne bi zeblo, smo dobili tople šale, ki smo jih uporabili tudi ob navijanju za naše orle. Ko jim veter ni dopuščal letenja, smo se zabavali ob ritmih priljubljenih slovenskih glasbenih izvajalcev. Na pot smo odšli malce zaskrbljeni, kako bomo uspeli ovire na prizorišču premagovati z invalidskimi vozički, domov pa smo se vračali z vtisom, da je v Planici težje skočiti s skakalnice, kot pa se z vozički voziti po dolini pod Poncami, saj je organizator mislil tudi nanje. Ta izlet smo nestrpno pričakovali in se ga bomo še dolgo spominjali, saj bi si ta enkratni dogodek brez pomoči sponzorjev lahko ogledali le po televiziji. Nekateri izmed nas smo si skoke ogledali prvič, vsi pa upamo, da ne zadnjič. Našemu sponzorju - Zavarovalnici Triglav - se še enkrat najlepše zahvaljujemo! Učenci in učitelji OŠ Roje na z mladim zaljubljenim parom, priča smo bili njuni poroki in rasti družine, v kateri je vsak igral svojo vlogo. Spremljali smo ju vse do prijetne starosti, ki je vsem pomenila varno zavetje v jeseni življenja. Vmes smo slišali vrsto recitacij o mamicah in očetih ter otrocih, Čudeže smehljaja, ki jih je Eva zapela samo za nastopajoče učence in njihove mentorice, zaploskali smo pravi folklorni skupini in mlademu harmonikarju, ob koncu pa občudovali mlade plesalce in plesalke, ki so se spontano pridružili Evi in njeni že skoraj znameniti Proud Mary. Glasni aplavzi so potrjevali izredno navdušenost nad prijetnim programom, ki so ga pripravile učiteljice Andreja, Marta in Ida, prisluhnili pa smo tudi prijaznim besedam ravnateljice Marjance Bogataj. Dan odprtih vrat Osnovne šole Roje je bil za številne obiskovalce in obiskovalke priložnost, da se seznanimo s prizadevnim ustvarjalnim delom vseh na tej šoli, predvsem pa je bil priložnost, da spoznamo, kako radi in s kakšnim žarom nastopajo prav vsi učenci in učenke te šole, ki se jim za res prijeten, predvsem pa radosti in ljubezni pol dan iskreno zahvaljujem. Vera Vojska Gregorjevo Gregorjevo praznujemo 12. marca. Na predvečer gregorjevega spustimo lučke po vodi. Po vodi jih spustimo zato, ker se je začel dan daljšati in ni bila potrebna luč za delo. Letos smo s šolo spuščali gregorčke v Zalogu pod Sveto trojico. Najprej je bil nastop učencev Osnovne šole Krtina. Učenci so peli, deklamirali in igrali na inštrumente. Jaz sem pel in igral na kraguljčke. Po nastopu smo spuščali gregorčke v potoku. Moj gregorček je bil edina hiša na vodi. Bilo je fino in želim si še več takih dogodkov. Julij Zupan, 2. k Naravoslovni tabor v Kočevju Na naravoslovni tabor v Kočevju smo se odpravili učenci prvih treh razredov Podružnične šole Krtina. Odpotovali smo za tri dni. Tam smo doživeli veliko zanimivih stvari, med njimi je bilo tudi streljanje z loki. Veliko smo hodili in si ogledali tudi zanimivo kraško jamo. V njej je bilo zelo mrzlo, temno in lepo. Potrebovali smo svetilke. Ogledali smo si tudi pragozd. V njem rastejo ogromna drevesa, nekaj je tudi podrtih, a ljudje v pragozd ne smejo posegati. Vodič nam je pokazal tudi jelko - kraljico, saj je najvišje drevo v Sloveniji in je visoka kar 40 metrov. Najbolj všeč mi je bilo streljanje z lokom. Najprej me je bilo malo strah, a je bilo zelo zabavno. Sprehodili smo se tudi do rudniškega jezera in spoznali zanimivo gozdno učno pot. Zvečer smo imeli ples in se zelo zabavali. Želim si še veliko tako zanimivih taborov. Staša Rems, 3. razred, Podružnična šola Krtina Fundacija Z glavo na zabavo s pomočjo Občine Domžale med domžalskimi osnovnošolci Zadnji teden v marcu je fundacija skupaj z Občino Domžale pripravila 5 prireditev za domžalske osnovnošolce. Skupni namen je, da se prav vsi učenci zadnje triade domžalskih osnovnih šol udeležijo tega programa, ki so ga v aktivu ravnateljev ocenili za prepotrebnega in še kako dobrodošlega. Osnovnošolci so bili zadovoljni s prireditvami, zato je Toni Dragar, župan Občine Domžale, napovedal, da bodo prihodnje leto prireditve ponovili. Sicer osnovna ciljna skupina prireditvenega dela projekta Z glavo na zabavo z leti vse bolj postajajo prav učenci zadnje triade osnovnih šol, ki so po mnenju vseh sodelujočih strokovnjakov pri delu te neprofitne ustanove, mladostniki v najbolj občutljivem obdobju odraščanja. V tem času jim namreč s strani medijev in profitno naravnane industrije zabave prav okolje, ki je prepleteno z interesi kapitala, diktira ne najbolj zdrave vzorce preživljanja prostega časa in zabave. Omenjene prireditve ZGNZ jim vsekakor prinašajo dobrodošlo alternativo, kjer se učinkovito prepletajo zabavne in preventivne vsebine. Aktivno preživljanje prostega časa z mnogo gibanja, zdrava prehrana, pozitivna samopodoba, odgovorno obnašanje v cestnem prometu in odnos do zabave, kjer ne potrebujemo dovoljenih in prepovedanih drog, so tiste vsebine, ki jih v okviru zanimivega dvournega programa prenaša na obiskovalce zelo pestro sestavljena programska ekipa ZGNZ - Generacija Nulanula. Okrepljeni Generaciji Nulanula bo na svoj način pomagala tudi nova maskota letošnjih »zabav z glavo«, ki pooseblja zdrav življenjski slog in so jo v fundaciji poimenovali »Zdravko Korenjak«. Med novostmi so tudi razširjene poučne ankete, ki jih bodo člani programske ekipe še naprej izvajali na vseh prireditvah Z glavo na zabavo. Tematiki škodljive rabe alkohola in varnosti v cestnem prometu, so dodali še vprašanja, ki zadevajo zdravo in uravnoteženo prehrano, gibanje ter samopodobo. Prireditve v Občini Domžale so bile v Kulturnem domu Groblje, ki je bil glede na oddaljenost od osnovnih šol ocenjen kot najprimernejša lokacija. V sredo, 26. marca, v četrtek 27. marca in v petek, 28. marca, se je zabavalo 1.200 osnovnošolcev zadnje triade, ki so prireditev ocenili kot zelo dobro: »malo smo bili presenečeni, ko smo zapustili KD Groblje, ker je bila dnevna svetloba in tega nismo vajeni.« »Vsekakor ocenjujemo, da so bile prireditve tega vseslovenskega projekta v Občini Domžale uspešno realizirane. Prav tako pričakujemo tudi, da bo usšena naša prireditev, ki jo v spetembru prirpavljamo v Mercator centru v Domžalah. Naš optimizem pa gradimo na številnih spodbudah s strani strokovne javnosti in pozitivnih reakcijah mladih, ki ob sicer ne najbolj zavidljivem stanju v naši družbi iz leta v leto z vse večjimi simpatijami spremljajo prireditvene in medijske aktivnosti neprofitne ustanove, Fundacije Z glavo na zabavo,« je povedal Sašo Kravos. Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale, je povedala: »Prireditve Z glavo na zabavo so del širšega programa, ki ga pripravljamo v okviru Centra za mlade, to je programa Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti.« Občina Domžale in fundacija Z glavo na zabavo ŠRD Žejan - nova oblika druženja Ideja o ustanovitvi Jportno-re-kreativnega društva Žejan se je pojavila zaradi želje po skupnem preživljanju časa v športnih in rekreativnih aktivnostih. Januarja se je zbrala ekipa ljudi, ki se je bila pripravljena aktivno spoprijeti z zadevo. Osnovni namen društva je organizacija različnih športnih aktivnosti, turnirjev, potopisnih predavanj, aktivnosti za otroke ... Društvo je namenjeno posameznikom, družinam ter vsem, ki svoj prosti čas radi preživljajo v naravi. Pobudniki so dorekli osnovne cilje in naloge, začeli boj s papirji in po dobrih dveh mesecih je društvo tudi uradno ustanovljeno, zato so že začeli s prvimi aktivnostmi. V nedeljo, 30. marca, so se poho-dniki v okviru društva ŠRD Žejan prvič podali na spoznavni pohod. Zbor pohodnikov je bil v Žejah, pot se je nadaljevala do Svete Trojice, Murovice, Cilclja ter Sv. Miklavža, nato pa nazaj proti zbirnemu mestu. Pohod sicer ni tako majhen zalogaj, saj se omenjena pot prehodi v približno šestih urah. Dan je bil lep in družba prijetna, zato je ob koncu padla odločitev, da bo pohod zagotovo postal tradicionalen, saj se na lepote naših bližnjih vzponov daje premajhen poudarek. V pomladnih mesecih se pripravljajo še nekateri projekti. Prvi večji je pohod na Veliko planino, ki je načrtovan v aprilu. Vse potrebne informacije o dogajanju najdete na naši spletni strani: www.srdzejan.si. Veseli bomo novih članov in vseh tistih, ki se nam bodo na naših aktivnostih pridružili, saj nam aktivno preživet prosti čas daje energijo ter moč za dobro opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Katja Pirnat SRD ŽEJAN vabi na pohod na Veliko planino v nedeljo, 20. aprila 2008, ob 8. uri. Zbor je v Krivčevem v dolini Črne pri gostilni Jurček. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Vse člane in simpatizerje OO LDS Domžale vabimo na delovni sestanek s Katarino Kresal, predsednico LDS, ki bo 16. aprila 2008, ob 17. uri v Domžalskem domu. Prvič sprejeli proračun za dve leti V Občinskem odboru LDS Domžale podpiramo proračuna za leti 2008 in 2009, ki ju je Občinski svet Občine Domžale sprejel 19. marca 2008, saj sledimo napovedani razvojni naravnanosti, zapisani v volivnem programu. Naši svetniki in svetnice tako v Občinskem svetu podpirajo vse odločitve, povezane z izvajanjem projekta Občina Domžale otroku prijazno mesto; uvajanje programa LAS — Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti; organiziranje prireditev za osnovnošolce Z glavo na zabavo; projekt obnove in gradnje otroških igrišč v posameznih naseljih. Glede na aktualno situacijo podpiramo gradnjo vrtcev; obnovo šol in telovadnic ob njih, posebej podpiramo gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale. Glede na program Za vse generacije se zavzmemo za čimprejšnjo gradnjo varovanih stranovanj za starejše občanke in občane, ki so zaradi prostorske stiske v obstoječem domu sedaj nastanjeni po celi Sloveniji. Hkrati pa spodbujamo samoorganizacijo starejših v obliki Univerze za tretje življenjsko obdobje in v programih medgeneracij-skega sodelovanja. LDS LIBERALKA OEMOKHACUA SLOVENIJE Prizadevamo si za ureditev državnih cest in križišč - pričakujemo, da bo v letošnjem letu z dograditvijo državnega križišča Deteljica razbremenjen center Domžal, kar bo tranzicijski promet preusmerilo na regionalko. Razbremenitev lokalnih cest v KS Vir pa pričakujemo z gradnjo obvoznice -jezička Tosame, kar je naloga Darsa. Ker se zavedamo vse bolj pereče prometne problematike v naslednjih letih, bodo naši svetniki in svetnice podprli vse odločitve povezane z gradnjo AC Studa in nadaljevanjem gradnje »Trzinske obvoznice« ter se zavzemali, da z gradnjo obvoznice ne bo prišlo do delitve Depale vasi. Po končani gradnji bo potrebno v Depali vasi dokončno urediti varne železniške prehode. Podpiramo urejanje javnega prometa znoraj občine ter povezavo občine z Ljubljano, kjer potekajo dogovari tako s koncesionarjem kot koecendentom. Občinski odbor LDS Domžale je že v preteklosti intenzivno podpiral razvoj gospodarstva v občini, kjer so sicer možne oblike spodbud zakonsko zelo omejene. Spodbujamo delovanje Lokalnega podjetniškega centra, ki podjetnikom nudil brezplačne delavnice in potrebno podporo pri iskanju informacij ter izobraževanja. V naslednjih letih pričakujemo tudi razvoj podjetniškega inkubatorja in gradnjo PC Želodnik. Občinski odbor, posebej svetniška skupina, pa je v zadnjem času zelo aktivna pri reševanju problema odlaganja, odvoza in deponiranja smeti. Skupaj z župani vpletenih občin iščemo rešitve oziroma možnosti nadaljnjega deponiranja v KS Dob oziroma odvoza na drugo. Poleg večjih projektov pa sledimo tudi urejanju okolja za boljšo kvaliteto življenja in bivanja, kjer posebno skrb namenjamo odločitvam, povezanim urejanjem kolesarske in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici, športnih parkov, v katere umeščamo nove aktivnosti, ki so za občane cenovno ugodne (brezplačno drsanje, ugodne letne vstopnice za bazen). Podpiramo zagotavljanje finančnih sredstev za preventivne zdravstvene preglede, za razvoj kulture, npr. investicije v Letno gledališče Studenec, in društev. Občinski odbor LDS Domžale je zelo aktiven pri uresničevanju začrtanega programa razvoja občine Domžale -kažejo se že prvi rezultati tega mandata. Če se želite tudi vi pridružiti tej ekipi, v kateri dela veliko izkušenih in sposobnih ljudi, ki imajo občino radi, pišite na domzale@lds.si. Občinski odbor LDS Domžale SD Domžale aktivno sodelovali pri proračunu občine za leti 2008 in 2009 Proračun je eden od pomembnejših pokazateljev doseganja ključnih razvojnih nalog in ciljev občine. V Socialnih demokratih Domžale podpiramo sprejetje dvoletnega proračuna in hkrati pozdravljamo proračunski memorandum, ki podrobneje opredeljuje namere občine. Iz memoranduma je moč razbrati, da poteka udejstvova-nje tudi na projektih, ki v proračunu sicer niso neposredno vidni (izgradnja vrtca ob OS Domžale, izgradnja oskrbovanih stanovanj, kapacitet institucionalnega varstva, prostorov za dnevni center in dnevno varstvo, cona Želodnik ter izgradnja 50 do 60 neprofitnih stanovanj). Omenjeni projekti bodo nastali tudi s pomočjo javno-zasebne-ga partnerstva. S tovrstnimi projekti in načini izvedbe bo občina uspela slediti hitri rasti prebivalstva in še naprej v največji možni meri poskušala zagotavljati kvaliteto življenja vsem občankam in občanom. V svetniški skupini SD smo se pri sprejemu proračuna zavzemali za uravnotežen razvoj občine. Želeli smo, da se v proračunu nameni dovolj sredstev za razvoj družbenih dejavnosti, gospodarstva, prostora in okolja kot za celotno infrastrukturo. Med drugim smo se v SD zavzemali tudi za povečanje prihodkov iz naslova komunalnih prispevkov ob upoštevanju novega odloka o komunalnem opre- mljanju in merilih za odmero komunalnega prispevka in za uvedbo dona-cij s strani novih investitorjev, kar bo posledično pomenilo, da bodo investitorji v večji meri prispevali k razvoju občine (namen doseči več sredstev za otroško varstvo in šolstvo). Na področju gospodarstva smo se zavzemali za namenitev sredstev za ustanovitev podjetniškega inkubatorja, kjer bodo lahko vsi občani in občanke lažje uveljavili svoje poslovne ideje ter sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, s katerimi bo občina v drugi polovici letošnjega leta organizirala festival, ki bo omogočal širši javnosti, da se seznani s potrebami in možnostmi zaposlovanja in izobraževanja v naši občini. V SD smo aktivno sodelovali tudi pri vseh ostalih projektih, ki povečujejo kakovost življenja in bivanja. Izmed teh bi naštel le Rekreacijsko os Kamniška Bistrica, gradnjo pločnika Dob-Podrečje, rekonstrukcijo Koli-ške ceste, obvoznico Vir, preventivne zdravstvene programe, kulturno dediščino, oskrbo z vodo itd. Gregor Rovanšek vodja svetniške skupine - SD Domžale Obisk Boruta Pahorja: Slovenijo je mogoče voditi bolje V mesecu marcu nas je v Kamniku obiskal Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov. Tja se je odpravila tudi delegacija iz Domžal, na čelu s predsednikom Občinske organizacije SD Domžale — Alešem Sazonovom. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je dokaz, da si Slovenci želimo spremembe in da v Socialnih demokratih vidimo alternativo današnji vladi. V sproščenem vzdušju je potekala živahna razprava, v kateri je predsednik Na fotografiji sta predsednik SD Borut Pahor in predsednik Občinske organizacije SD Domžale Aleš Sazonov. Borut Pahor predstavil stališča SD in cilj, da bi vsi ljudje imeli enake možnosti. Dejstvo je, da želimo na strokovna mesta postaviti ljudi, ki so za to usposobljeni in imajo potrebno znanje, ne pa glede na politično usmerjenost. Naš drugi pomemben cilj je, da umaknemo politiko od tam, kjer ni potrebna. Za to pa je potrebna drugačna oblika vladanja. »Socialni demokrati se ne zapletamo v nepotrebne spore,« je opozoril, »opozarjamo pa na napake, ki jih sedanja vlada dela in predlagamo rešitve. In napak ni malo.« Beseda je tekla tudi o pripravi alternativnega vladnega programa, ki ga pripravlja osemnajst skupin strokovnjakov z različnih področji, ki niso nujno člani SD, ampak predvsem kompetentni ljudje na področjih, kjer sodelujejo. Socialni demokrati gradimo ekipo, ki bo po volitvah, ob morebitni zmagi, sposobna uspešno izpeljati svoj program v korist ljudi. In to je tisto, zaradi česar smo v službi ljudi - da delamo v njihovo korist. Mateja A. Kegel V ZARES za spremembe in dopolnitve Zakona o volilni kampaniji V Zares - nova politika smo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakona o volilni in referendumski kampanji. S tem bi državi privarčevali nekaj sto tisoč evrov in kampanjo napravili bolj pregledno. V predlogu zakona se zavzemamo za večjo transparentnost ter nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev v volilni kampanji, obenem pa tudi za preprečitev morebitne dis-kriminatornosti med strankarskimi in neodvisnimi kandidati. V predlogu sprememb med drugim predlagamo skrajšanje volilne kampanje s sedanjih 30 na 21 dni in prepoved plačanega oglaševanja od dneva razpisa volitev do uradnega začetka volilne kampanje. Plačano politično oglaševanje bi bilo dovoljeno samo v tem času, v času od razpisa volitev - običajno je to malo več kot tri mesece od dneva glasovanja - do začetka kampanje pa bi bilo prepovedano. Izjema naj bi bilo le plakatiranje pri stojnicah, kjer bi zbirali podpise za vložitev nestrankarskih kandidatov oziroma list. Poleg tega se v predlagani noveli zavzemamo za ukinitev povračila stroškov volilne kampanje iz državnega proračuna in ukinitev dvojnega doniranja sredstev (po sedanji ureditvi namreč lahko do-natorji prispevajo sredstva politični stranki, nato pa še za potrebe volilne kampanje). S tem stranke ne bi bile preveč odvisne od donatorjev in jim za visoke prispevke ne bi bilo treba vračati usluge. V Zares - nova politika še predlagamo, da bi se stroški svetovanja za pripravo strategij za volilno kampanjo šteli kot stroški volilne kampanje, ne glede na to, kdaj pred začetkom uradne volilne kampanje nastanejo. Zdaj se je namreč dogajalo, da so nekateri volilni štabi ta strošek, ki navadno nastane pred kampanjo, prištevali k stroškom kampanje, drugi pa ne. Predlagani Zakon o spremembi volilne kampanje predvideva tudi zvišanje obstoječih sankcij za kršitve Zakona o volilni kampanji in tudi uvedbo nekaterih novih sankcij. V Zares - nova politika pričakujemo, da se bodo tudi v drugih strankah pridružili podpori predlagani noveli, s katero bi bile letošnje parlamentarne volitve manj sporne ter prijaznejše do volivk in volivcev, pa tudi do kandidatov in državnega proračuna. V Zares - nova politika se bomo predlaganih rešitev držali ne glede na to, ali bo novela sprejeta ali ne. Miha Ulčar, Predsednik OO Zares Domžale Karavana mladih - okrogla miza na temo osnovnega šolstva Podmladek ZARES - nova politika, Zares Aktivni, je 25. marca v Domžalah organiziral okroglo mizo na temo osnovnega šolstva. Okrogla miza je ena v seriji okroglih miz, ki jih bodo Zares Aktivni organizirali po različnih krajih v Sloveniji in na različne teme, ki se tičejo mlajše generacije. Na okrogli mizi se je zbralo kar nekaj ljudi, med njimi tudi občinski svetnik Miha Ulčar, pomočnica ravnateljice na OS Venclja Perka, Karlina Strehar, in predstavniki učencev. Okroglo mizo je vodil Matej Oražem, podpredsednik Zares Aktivni. Izpostavljenih je bilo več problemov, med njimi tudi težave s preobremenjenostjo, zmanjševanje pomena razredne skupnosti, težave razredništva ter učbenikov in prehrane. Ravno pri zadnjih dveh je bila razprava najbolj burna, predlagane so bile tudi rešitve o 100 % financiranju učbenikov s strani države ter o subvencioniranju dveh obrokov na dan, omenjena pa je bila tudi spre- memba urnika malice in kosila, in sicer pomik na zgodnejšo uro, da bi vsi učenci dobili zajtrk. Debata se je ustavila še na področju športa in rekreacije, ki je s strani države prepogosto tretiran kot nad-standardna dobrina, s čimer se udeleženci okrogle mize niso strinjali. Predstavniki šole so opozorili tudi na dejstvo, da na OS ni sredstev za zaposlitev vratarja oziroma recep-torja. Tu bi lahko pomagala tudi lokalna skupnost, za kar si bomo v ZARES tudi prizadevali. Okrogla miza se je zaključila s simpatično debato med navzočimi. Več informacij o zaključkih okrogle mize lahko najdete na www.zares.si. Matej Oražem, podpredsednik Zares Aktivni 3! vS fs t M Proračun Občine Domžale bi moral biti i • • *v* ambicioznejsi Na proračunski seji domžalskega Občinskega sveta smo vladajoči koaliciji predlagali večje število amandmajev, s katerimi bi lahko nekoliko popravili občinski proračun, da bi šel v smeri boljšega razvoja — naše videnje proračuna je predstavil vodja svetniške skupine SDS Domžale, Robert Hro-vat. Vendar pa tokrat vladajoči niso znali prisluhniti našim predlogom, kar je pravzaprav zelo žalostno, saj bodo prebivalci naše občine za marsikaj prikrajšani — pa ne bi smeli biti. Zavedamo se, da sedanja vladajoča politika v Domžalah zaradi dejanj v preteklosti ni zmogla pripraviti proračuna, ki bi na socialnem področju ter na področju družbenih dejavnosti (vrtci, šole) zagotavljal večji, nujno potreben razvoj. Občina Domžale se bo za ta namen sicer še dodatno zadolžila, žalostno pri tem pa je, da se tribune na nogometnem stadionu, ki so bile v planu na podlagi zahteve nekaterih svetnic in svetnikov, gradijo iz teko- čega proračunskega denarja, denarja pa zmanjkuje za vrtce in šole, kljub takratnemu zagotovilu župana, da bo sredstev dovolj! Ravno zaradi tega zagotovila smo takrat v SDS tudi podprli gradnjo tribun na štadionu. Očitno se je zelo hitro pozabilo na obljubo ... In to ni prav! Ob tem bi opozorili še na sum nezakonitega poslovanja MKC Akumulator, katerega »botri« so v SD. Vsako leto so iz proračuna s pomočjo preglasovanja s strani politične večine prejeli blizu 60.000 evrov. Nakupili so si draga osnovna sredstva (videokame-re, računalniki itd.), delovali zelo ozko politično (čeprav ne bi smeli), za nameček pa so Akumulator v okviru SD zlorabili v povsem politične namene tudi pri zadnjih lokalnih volitvah, saj so si ta »nepolitični zavod« kar prisvojili in ga predstavili v njihovem volilnem materialu. Ker se sedaj odkriva cela vrsta nepravilnosti (draga osnovna sredstva so izginila, kar kaže na upravičen sum, da se je očitno z njimi nekdo od Akumulatorja, kar verjetno posledično pomeni od SD, dobro okoristil) - Akumulator ima že od leta 2006 blokiran račun, njegovo financiranje s strani občine pa je izredno SDS sporno (nezakonito financiranje politične stranke SD) - od odgovornih na občini ter od Akumulatorja pričakujemo, da bodo bodisi z dokazi in argumenti ovrgli sume kaznivih dejanj bodisi da priznajo morebitna nezakonita dejanja ter se povzročitelje ustrezno kaznuje v skladu z zakonodajo. Svoj del v tej zgodbi pa mora odigrati tudi Pahoijeva SD v Domžalah, saj prst krivde močno kaže nanje oziroma na mlade v okviru SD. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Slovenska demokratska mladina Domžale podpira Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane bo razbremenil slovenske družine in omogočil kakovostni dnevni obrok dijakom in vajencem. Še enkrat več pa se bo pokazalo dejstvo, da ima sedanja vlada posluh za mlade, saj je sprejela že celo vrsto zakonov, ki so v prid boljšemu standardu življenja mladih. V Slovenski demokratski mladini si že dolgo prizadevamo za ureditev osnovnih pogojev za študij študentov in dijakov. Že pri urejanju študentske prehrane smo bili veliki podporniki uvedenih sprememb, podporo dijaški prehrani pa smo izrazili že pred več kot štirimi leti, ko smo v podporo temu projektu zbrali več kot pet tisoč podpisov po vsej Sloveniji. Podpise smo zbirali tudi v Občini Domžale. V Slovenski demokratski mladini podpiramo predlagani Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki bo več kot 90.000 dijakom omogočil dnevno topli obrok v vrednosti 2,42 evra za vsak šolski dan prisotnosti pri pouku, srednje šole pa so dolžne vzpostaviti pogoje za zagotovitev subvencioniranega dnevnega toplega obroka že z začetkom šolskega leta 2008/2009. Se posebej nas veseli dejstvo, da smo skupaj s Poslansko skupino SDS aktivno sodelovali pri načrtovanju tega zakona. Gregor Horvatič, predsednik SDM Domžale www.domzale.sds.si Občinski odbor Zelene stranke Domžale Člani Občinskega odbora Zelene stranke Domžale so se zbrali na rednem letnem občnem zboru v nedeljo, 30. marca. Pregledali so delovanje občinskega odbora v preteklem enoletnem obdobju in začrtali njegovo delovanje v tem letu. Predsednik odbora Franc Černagoj je podal tudi informacije o delovanju Zelene stranke v času od ustanovnega kongresa v letu 2006 pa do danes. Predsednik Občinskega odbora ZS Domžale Franc Černagoj je bil na 2. kongresu stranke v januarju 2008 izvoljen za predsednika Zelene stranke, Darko Jenko pa imenovan za generalnega sekretarja stranke. Navzoči so se strinjali, da informiranje javnosti v domžalski občini o različnih žgočih okoljevarstvenih temah in o delovanju občinskega odbora ZS poteka dobro. Ob prihajajočem dnevu zemlje - 22. aprilu bodo člani odbora obiskali Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik in se na strokovno vodenem ogledu seznanili z njenim delovanjem in pomenom, ki ga ima za okolje, zlasti za reko Kamniško Bistrico. Delovanje občinskega odbora bo v tem letu pretežno namenjeno zagotavljanju podpore stranki pri njenem na- stopanju na državnozborskih volitvah. Zelena stranka se bo v predvolilni boj podala skupaj z drugimi »zelenimi« političnimi strankami in kar je morda najbolj pomembno, skupaj s tistim delom civilne sfere, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem in naravnimi viri. Prvi korak je bil storjen v soboto, 29. marca, ko je bil v Ljubljani ustanovljen iniciativni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za oblikovanje predvolilne koalicije t. i. »zelene politične opcije«. V ponedeljek, 7. aprila, je iniciativni odbor ob svetovnem dnevu zdravja v Trbovljah pripravil srečanje. Namenjeno je bilo tistemu delu javnosti, ki morda najbolj trpi zaradi škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzroča industrija. Srečanja so se tako udeležili občani Trbovelj (cementarna), Celja (cinkarna), Anhovega (azbest) in še mnogi drugi. Po srečanju je bila na temo »Vpliv nekaterih vrst industrije na zdravje« organizirana dobro obiskana okrogla miza. Darko Jenko, Generalni sekretar ZS stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK AvuiljLr jAjyjunu 1'fTir Vcrliif -UM A ZA ] )l ISV1/.A I .t" Zakaj občina nima pisarne za pridobivanje sredstev iz EU Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so sredstva skladov EU, povezovanje s partnerji iz tujine in vključevanje v čezmejne projekte postali naša pravica in naša priložnost. Predpogoj za uspešno črpanje sredstev je dobro poznavanje vseh razpisov in skladov, namenov itd ... Ključna usmeritev naše liste Peter Verbič - Lista za Domžale je, da Občina Domžale omogoči in po- maga urediti vse administrativne zadeve podjetjem in obrtnikom v občini ter jih spodbuja, da se pogosteje odločajo za razvojne projekte in posledično črpanje sredstev iz EU skladov. Občina bi morala ustanoviti pisarno za pridobivanje sredstev iz EU, na kar sem že opozarjal na občinskem svetu, vendar se do danes ni še nič spremenilo. Evropskih sredstev, ki so nam na razpolago, ni enostavno pridobiti in zapleteni postopki marsikaterega podjetnika odvrnejo od misli, da bi kandidiral za »evropski denar«. Ključ do uspeha je v dobrem poznavanju orodij za kakovostno pripravo projektov, poznavanje vseh različnih virov financiranja, skladov in sledenje razpisom, odlično poznavanje birokratskih veščin itd. Imeti vse te informacije zbrane na enem mestu in dostopne vsem zainteresiranim, z ustrezno strokovno pomočjo in svetovanjem, tako imenovani celoten »suport« za pridobivanje sredstev iz EU, je ena prioritetnih nalog, za katero se zavzemam. Občina Domžale bi morala zagotoviti takšno pisarno, kjer bi občanke in občani ter zainteresirana podjetja brezplačno pridobili vse informacije in znanje za pripravo projektov za črpanje sredstev iz EU skladov. Posledično bi to pomenilo, če bi se podjetja bolj množično odločala za črpanje sredstev za svoj lastni razvoj, tudi razvoj občine, ki vidno stagnira na področju podjetništva in mit o najbolj podjetni občini je že pošteno zbledel. Žal je naša občina po črpanju sredstev iz EU med manj uspešnimi občinami. Sredstev iz EU skladov bi se morala v večji meri posluževati tudi občina sama. Sosednje občine z dobro izdelanimi projekti za razvoj infrastrukture ter ostalimi večjimi projekti že pridno črpajo evropska sredstva, medtem ko se naše občinsko vodstvo obnaša, kot da mi teh sredstev nočemo in ne maramo. Občine se morajo razvijati v smeri trajnostnega razvoja ter vzpostavljanju dinamičnega ravnovesja med potrebami okolja, družbe in gospodarstva. Razvojne ideje pa so tiste, ki jih Občina Domžale najbolj potrebuje. Peter Verbič www.peter-verbic.si Začnimo graditi turizem v Domžalah Medtem ko se tako Slovenija kot celotna Evropa ekspanzivno posvečata razvoju turizma, se v občini Domžale še vedno sprašuje in ugotavlja ter razpravlja, ali bi se »šli turizem« ali ne. V Domžalah se turistični produkt še do danes ni izoblikoval, medtem ko so sosednje občine že globoko v fazi izvajanja lokalnih strategij razvoja turizma. V Obnovljeni turistični politiki EU iz leta 2006 lahko preberemo, da prav turizem predstavlja za Evropsko unijo ključ za rast. Turizem je eden največjih in najbolj razširjenih evropskih ekonomskih sektorjev in pomeni pomembno razvojno in poslovno priložnost tudi za Slovenijo, ki lahko v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva. Želim si, da Občina Domžale končno začne razvijati turizem bolj celovito in učinkovito; razvoja turizma ne smemo prepuščati le individualnim razvojnim težnjam posameznikov. Občina Domžale mora pričeti z aktivnostmi identifikacije turističnih potencialov, vzpodbujanjem občank in občanov k skupnemu načrtovanju razvoja turizma ter določiti usmeritve trajnostnega turističnega razvoja. Za začetek bi zadostovalo, da v Domžalah pridobimo turistično pi- sarno, kakršno imajo že skorajda vse občine v Sloveniji, in pomeni zametek nadaljnjega razvoja turizma v občini. Stališče občinske uprave, da funkcijo turistične pisarne za našo občino opravlja Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Kamniku, zveni bolj ali manj neprepričljivo in skorajda utopično. Turizem v Občini Domžale ni več vprašanje, turistična pisarna pa je zdrav in pameten začetek izgradnje naše lastne turistične identitete. Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale Ženski forum www.peter-verbic.si SLS za vzajemnost pri gradnji javne infrastrukture Na zadnji seji smo nadaljevali tudi s prvim branjem Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale. S komunalnim prispevkom se ponavadi srečamo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in marsikdo je takrat neprijetno presenečen, da mora občini plačati od 10.000 do 20.000 evrov, še preden sploh zasadi prvo lopato. Iz zakonodaje: »Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in predstavlja pomemben namenski vir za gradnjo komunalne opreme.« Ob začetku obravnave odloka, novembra lani, smo bili v Slovenski ljudski stranki pravzaprav zgroženi. Razvidno je bilo namreč, da je imela občina namen vpeljati sistem »plačaj, kar rabiš«. To se sicer lepo sliši, a pomeni, da so v nekem majhnem naselju praktično ob- sojeni na večno »kameno dobo«, saj si tri hiše na primer nikoli ne bodo mogle same zgraditi in plačati vse javne infrastrukture. Zato je svetniška skupina SLS takrat na to opozorila in podala predlog za popravke v treh bistvenih pogledih: Vpelje naj se načelo vzajemnosti. Vsi občani v občini enako prispevajo k izgradnji javne infrastrukture. Res bi bilo nelogično, da bi različno plačevali kanalizacijo glede na oddaljenost čistilne naprave, vodo glede na oddaljenost od izvira ali odvoz odpadkov glede na oddaljenost od deponije. To bi pomenilo, da pristanemo na kruto logiko, da bi si recimo v zdravstvu vsak, ki bi zbolel, sam plačeval zdravljenje zase. Potemtakem skupnosti, kot je občina, ali javnega podjetja sploh ne potrebujemo, ampak si bo vsak sam pridobil najcenejše izvajalce - če že. Uvede naj se zmanjšanje oziroma olajšave pri gradnji nestanovanjskih stavb za kmetijske namene. Naj damo za primerjavo gradnjo hleva, ki je za normalne potrebe velikosti manjšega trgovskega centra. Po dosedanji logiki bi enak komunalni prispevek plačala kmet (ki je še toliko pogumen, da gradi nov hlev) in mednarodna trgovinska veriga, ki gradi novo trgovino. S tem, da kmet ob sedanjih razmerah v kmetijstvu lahko računa na povrnitev teh stroškov morda v petnajstih letih, če sploh, trgovski center pa že v nekaj tednih ... Uvede naj se možnost obročnega plačevanja komunalnega prispevka. Ob tem imamo v mislih predvsem mlade pare in mlade družine, ki so se odločili za reševanje stanovanjskega problema z gradnjo lastne hiše. Ob vseh stroških je za »moralo« in odločnost za gradnjo zagotovo uničujoče, če morajo za začetek plačati ogromen znesek za komunalni prispevek. V dopolnjenem predlogu, z obravnavo katerega smo nadaljevali na zadnji seji, so bili vključeni vsi ti predlogi, zato je svetniška skupina SLS z zadovoljstvom podprla razumevanje pripravljavcev za realne potrebe občanov in upoštevanje dejanskih razmer. Če ne bo sprememb do dokončnega sprejema v drugem branju, bo tako za primer individualne hiše komunalni prispevek nižji kot do sedaj, prav tako pa bo ta še dodatno nižji na podeželskem območju, kjer je manj javne infrastrukture. Podpiramo tudi novosti, ki jih prinaša odlok, med drugim ločeno obračunavanje prispevka glede na zazidanost gradbene parcele ter večje prispevke za večstano-vanjske zgradbe. Rok Ravnikar, občinski svetnik http://rokravnikar.blog.siol.net Lista obrtnikov - podjetnikov Za razvoj gospodarstva, posebej obrti in podjetništva Lista obrtnikov - podjetnikov ima v Občinskem svetu Občine Domžale že od ustanovitve nove občine svoje mesto. V prejšnjih mandatih so nam volivci in volivke dodelili po dva mandata, na zadnjih volitvah pa sem bil za svetnika izvoljen Aleš Juhant. Do prve izvolitve v Občinski svet sem aktivno deloval v Območni obrtni zbornici v Domžalah, kjer sem tudi član vodstva. Vsa svoja prizadevanja, znanje in izkušnje namenjam področju gospodarstva, posebej razvoju podjetništva in obrti v občini, kjer vidim največ priložnosti v Poslovni coni Želodnik. Zato sem si že kot član vodstva zbornice prizadeval, da je bilo podpisano Pismo o nameri izvedbe Poslovne cone Želodnik, v katerem smo Območna obrtna zbornica Domžale in Občina Domžale med drugim zapisali skupno usmeritev za spodbudo in podporo razvoju gospodarskih dejavnosti ter zagotovitvi pogojev za gradnjo poslovnih objektov za izvajanje poslovne dejavnosti, odpiranje novih delovnih mest in ustvarjanje dodatne vrednosti v tem okolju. Pri tem je moje stališče še širše, in sicer: občina mora v prvi vrsti poskrbeti za rešitev vseh obrtnikov in podjetnikov v naši občini, ki imajo probleme v okolju, kjer so »moteči«, seveda, če so finančno sposobni. Zato si prizadevam, da čim prej dobimo informacijo o izhodiščnih cenah kvadratnega metra zemljišč v coni, saj so šele s tem podani osnovni pogoji za poslovne odločitve o vstopu v coni. Vseskozi sem pozoren tudi na druga področja, kjer s svojimi predlogi in pobudami lahko vplivam. Med drugim in pobude uveljavljam tudi kot predsednik Odbora za gospodarstvo. Prizadevam si, da bi s svojim aktivnim sodelovanjem na kolegiju vodij svetniških skupin predloge in pobude uveljavljal že pred pripravo posameznih gradiv za seje Občinskega sveta, saj je gradiva bistveno težje spreminjati, ko so le-ta že pripravljena za seje. S sodelovanjem z ostalimi svetniškimi skupinami sem zadovoljen, pogrešam pa še vsaj enega svetnika z naše liste, saj bi oba tako lažje spremljala vsa gradiva, ki jih ni malo. Zato si bomo domžalski podjetniki in obrtniki prizadevali, da bi v prihodnje lista imela v Občinskem svetu več svetnikov. Trenutno je najbolj vroča tema, o kateri sem razpravljal tudi na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale, predlagani Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale. Od občinske uprave sem zahteval primerjalne izračune o višini komunalnega prispevka v Industrijski coni Jarše in bodoči Podjetniški coni Želodnik, saj bi na osnovi konkretnih izračunov lažje pripravil predloge, ki bi bodočim podjetnikom in obrtnikom omogočili lažji prvi korak v bodoči coni. Vab im, da mi predloge in pobude pošiljate na juhant.lop@metal-profil.si. Aleš Juhant, Lista obrtnikov - podjetnikov Poslovna cona Želodnik - sodoben poslovni park Razvoj malih in srednjih podjetij ter podjetništva je eden izmed prioritetnih ciljev razvojnega programa in ključnega pomena za Občino Domžale pri spodbujanju podjetniškega sektorja ter konkurenčnosti. Pomemben inštrument za spodbujanje podjetništva in gospodarske rasti bo prav gotovo Poslovna cona Želodnik. Učinkovita poslovna cona^ kar nedvomno Poslovna cona Želodnik bo, predstavlja osnovno obliko gospodarske rasti v Občini Domžale. Z novo poslovno cono bo občina izpolnila del svojega poslanstva, ki si ga je zadala v razvojnem programu, in sicer, da bomo prepoznavni po podjetnosti, kvaliteti bivanja, prijaznem in varnem okolju ter razviti komunalni in prometni infrastrukturi, ki so temelj gospodarskega razvoja. Cona bo namenjena proizvodnim, poslovno-obrtnim, trgovskim in storitvenim dejavnostim. Privabiti želimo okolju prijazna podjetja, podjetja, katerih dejavnost povečuje število delovnih mest s sedežem v Domžalah, hitro rastoča podjetja, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost, ... Ker bo Poslovna cona Želodnik zgrajena v več etapah, ima možnost, da bo v končni fazi obsegala območje približno 64 ha, kar jo bo uvrščalo med večje poslovne cone v državi. Ključni dejavnik njenega razvoja je čas oziroma hitrost, kako hitro bodo izpolnjeni pogoji za realizacijo etap občinskega lokacijskega načrta. Hitri izgradnji poslovne cone v prid kaže tudi trend selitve, predvsem večjih podjetij iz mestnih središč na obrobje. Cona se bo gradila v več etapah, odvisno od hitrosti sedanjih obstoječih lastnikov zemljišč oziroma njihove soudeležbe pri izgradnji komunalne infrastrukture. Dolgotrajni so bili prav postopki pridobivanja zemljišč za izgradnjo komunalne javne infrastrukture. Investitor izgradnje komunalne in prometne infrastrukture v Poslovni coni Želodnik skupaj z družbo Mercator d. d. in ostalimi partnerji v projektu sedaj obvladuje približno 90 % zemljišč. Opravljeni so bili še zadnji postopki ureditve meje in parcelacije v delu cone, ki je predviden za izgradnjo komunalne infrastrukture. Poleg dveh že izdanih geodetskih odločb pričakujemo še zadnjo odločbo o parcelaciji zemljišč. Prav tako je že izdana odločba o parcelaciji zemljišč, potrebnih za izgradnjo povezovalne ceste Želodnik-Mengeš-Vodice s strani Geodetske uprave, izpostava Domžale. Tudi z družbami Elektro, Telekom, Petrol in Prodnik so opravljeni razgovori glede izgradnje elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja ter plinovoda in vodovoda v in izven območja poslovne cone. Ključna in v tem trenutku najpomembnejša zadeva za izgradnjo poslovne cone je bil podpis pogodbe za izdelavo dokumentacije PGD, PZI in PZR za komunalno opremo območja Poslovne cone Želo-dnik. To pomeni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis ter projekt za izvedbo in opravljanje inženiringa v pripravi. Obseg del zajema vso javno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo določa veljavni Občinski lokacijski načrt za Poslovno cono Že-lodnik ter je v skladu s strokovnimi podlagami, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta. Občina Domžale ima sloves obrtniške in podjetniške občine in se že od nekdaj zaveda, da primerno okolje privablja in ustvarja nove podjetniške zamisli. Zato bo Poslovna cona Želodnik organizirana kot sodoben poslovni park. Z realizacijo poslovne cone želi Občina Domžale dolgoročno reševati zdrave dele obstoječe industrijske proizvodnje, povečati število gospodarskih subjektov ter vzporedno s tem povečati obseg zaposlenosti. Prav tako tudi selitev podjetij iz urbanih naselij v poslovno cono pomeni reševanje okolje-varstvenih problemov in s tem zagotovitev kvalitetnejšega življenja v mestu. Vinko Juhart » I Auris. Nova Toyota. TODAY TOMORROW %LQVSE Jarška cesta 11, 1230 Domžale, Tel: 01/729-9000 DOMŽALE & KRANJ Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, 04/280-9000 NASI POSLANCI stran 12 Kje začeti? Pri sebi. Še preden sem postala članica SDS, smo se v krogu kolegov in prijateljev dostikrat pogovarjali o aktualnih družbenih vprašanjih. Nekega dne, ko smo že kar predolgo tarnali in godrnjali, sem vprašala: »Prav, vse to je analiza. Kako lahko mi prispevamo k izboljšanju? Kje začeti?« Presenetil me je hiter in jasen odgovor starejšega kolega: »Pri sebi.« Umolknili smo ob jasnem in kar nekoliko grobem odgovoru, ki je veliko povedal tudi o nas, odličnih opazovalcih, dobrih analitikih in pametnih kritikih. Znanstveniki so v začetku preteklega leta prvič jasno sporočili, da se podnebne spremembe in segrevanje zemlje že dogajajo. Povedali so tudi, da so predvsem posledica človekovih dejavnosti. Povzročajo jih namreč izpusti toplogrednih plinov, ki jih v ozračje spuščajo industrijsko razvite družbe, tudi slovenska. Zato moramo kar najhitreje poskrbeti, da bomo gospodarstvo in svoje življenjske navade spremenili tako, da bomo izpuste korenito zmanjšali. Hkrati pa ne smemo kratiti pravice manj razvitim družbam, da bi ljudem omogočili prijaznejše in lagodnej-še življenje. V takih državah imajo praviloma na voljo manj zmogljivosti, saj jim primanjkuje tako izobraženih in izkušenih ljudi kot tudi denarja. Zato je velik izziv, kako vzpostaviti sodelovanje, ki nam bo vsem omogočalo trajnostni razvoj in t. i. nizkoogljična gospodarstva. To pa zahteva trdo delo, saj mora biti dosežen politični dogovor o skupnih ciljih in strategiji. Pomeni, da morajo poleg politike ukrepati gospodarstvo, znanstve-no-akademska sfera, kmetijstvo ... ter vsak posameznik. Tokrat vam želim sodelovanje olajšati s predlogom, da se priključite akciji Zbirajmo star papir — ohranimo Slovenijo, pomagajmo Afriki. Z njo želimo spodbuditi otroke in mladostnike, naj zbirajo odpadni material, izkupiček od prodaje v aprilu in maju pa namenijo vzpostavitvi osnovnih pogojev za učenje v Osnovni šoli Kabaganga v Tanzaniji. Spodbudite učiteljice in učitelje po šolah, da se pridružijo akciji, pomagajte svojim otrokom in vnukom, da bodo aktivno sodelovali pri zbiranju. Tako bomo mladim ljudem pokazali, da so lahko materiali vredni tudi takrat, ko se nam zdi, da bi jih lahko že zavrgli. Spodbudili jih bomo razmišljati o predelavi - reciklaži in o okolju. Opozorili jih bomo tudi na otroke, ki živijo v bistveno bolj surovih razmerah in nimajo zagotovljenega niti osnovnega izobraževanja, kaj šele šolsko malico. In pokazali jim bomo, da lahko tudi sami prispevajo k blaginji v Sloveniji, pa tudi v daljni Tanzaniji. Dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka Uvedba vinjet izredno pozitivno sprejeta pri ljudeh Vlada RS je na podlagi opravljenih analiz nedavno sprejela odločitev o uvedbi vinjet za plačilo cestnine. Ta odločitev ni bila sprejeta na hitro, o njej so potekale razprave in se delale študije - praktično ves ta mandat, deloma tudi že prej. Morda bi vinje-te lahko uvedli že prej, vendar se je v začetku mandata še računalo, da bo celotna EU s sistemom Galileo v obljubljenem roku prešla na satelitski sistem cestninjenja. Zaradi zamud pri tem evropskem projektu to ni možno, zato je potrebno za ta vmesni čas poiskati najustreznejšo rešitev, ki bo boljša od sedanjega cestninjenja. Izbrana varianta letne in polletne vinje-te je od realnih možnosti, ki so na voljo, najboljša. Omogoča ugodno ceno in na ta način tudi približa uporabo avtocest zelo velikemu številu uporabnikov. Sorazmerno bolj obremeni tranzit, ki doslej ni plačeval ustrezne cene za uporabo slovenskih avtocest. Na podlagi uradnih podatkov slovenske meje na leto prestopi skoraj 50 milijonov osebnih vozil. Tranzit pa se vsako leto povečuje. Na podlagi teh številk je bilo izračunano potencialno število kupcev letnih in polletnih vinjet. Projekt uvedbe vinjet bo pomembno vplival na večjo mobilnost delovne sile v Sloveniji, zmanjšal bo zgostitve in povečal pretočnost prometa ter zmanjšal porabo energije ter izpuste v ozračje, kar se bo v prihodnjih letih štelo tudi finančno, glede na obveze, ki jih sprejema EU. Z uvedbo vinjet Zeleni teden je bil bel Teden pred veliko nočjo je v Evropskem parlamentu zeleni teden. Takih tednov je sedem na leto in so namenjeni za delo poslancev v njihovem volilnem okolju in za potovanja delegacij Evropskega parlamenta v druge države. V tem tednu sem uradoval v poslanski pisarni v Ljubljani, v ponedeljek je bil praznik, zato sem v Bruselj odpotoval v torek. Ulice so bile bolj prazne kot po navadi, saj so šolske počitnice do srede. Vreme je bilo prav zimsko. Že v ponedeljek zvečer je močno snežilo in v nekaj urah je zapadlo kakšnih pet do deset centimetrov snega, kar je za Bruselj precej neobičajno. V Belgiji zimske gume niso obvezne in kolikor vem, v glavnem mestu nimajo niti snežnih plugov oziroma ustrezne komunalne službe. Ulice so povsem izumrle in le redki vozniki so si upali na cesto. V torek je sneg skopnel in življenje se je povrnilo v svoj običajni tok. Po devetih mesecih pogajanj je Belgija končno dobila koalicijsko vlado in začela reševati težave, ki so se nakopičile v času začasne vladne ekipe pod vodstvom prej šnj ega premiera Verhofstada. Cela vrsta zadev na področju šolstva, sociale itd. je mirovala, saj po zakonu o teh zadevah lahko odloča le vlada z mandatom. Nekaj časa je celo kazalo, da bo Belgija razpadla na valonski in flamski del. Flamski del Belgije se stalno pritožuje, da se preveč denarja preliva v valonski, t. j. francosko govoreči del Belgije. Na televiziji je bila oddaja o mirni delitvi nekdanje ČSR na Češko in Slovaško in takoj zatem so prikazali tudi zemljevid z možno novo razdelitvijo Belgije. V javnosti so se vrstile polemike o pretiravanju nacionalistov, ki želijo razpad Belgije, seveda pa se je oglasil tudi belgijski kralj Albert II. in povabil strankarske prvake na pogovor. Razlike v pogledih so bile tako velike, da nobenemu od kandidatov za mandatarja ni uspelo sestaviti vlade in tako so šele januarja Verhofstadtu poverili trimesečni mandat, v katerem naj poišče primerno osebo za premierja in reši vladno krizo. To mu je uspelo, precej pa je k temu pripomoglo mesto Bruselj, saj se Flamci in Valonci niso mogli dogovoriti o njegovem statusu. Najbrž so imele nekaj vpliva mirne demonstracije proti delitvi Belgije, morda je pripomogla tudi mednarodna politična srenja. In tako je Belgija do nadaljnjega taka, kot je bila doslej in kralj je ohranil svoje kraljestvo. V številnih in dolgotrajnih razpravah in prerekanjih je prišla na vrsto tudi kraljeva družina, ki naj bi za svoje potrebe potrošila preveč proračunskega denarja. Nihče se sicer ni spravil nad kralja, zato pa je bilo veliko žolčne debate o predolgem seznamu dobitnikov državnega denarja, še posebej o enajstem ali dvanajstem članu kraljeve družine, ki naj bi za svoje poslanstvo dobival okrog milijona evrov na leto, ne da bi bilo jasno, kaj pravzaprav počne. Tudi v Evropskem parlamentu je padlo nekaj pikrih pripomb, dva tedna kasneje pa teh težav nihče več ne omenja. Dr.Mihael Brejc, evropski poslanec odpade gradnja treh novih cestninskih postaj (vsaka stane 3,5 milijona evrov), skupaj je to 10 milijonov, ki jih prihranimo, ker se bo gradila samo ena cestninska postaja za začasno cestni-njenje tovornega prometa - in s tem se tudi pokrijejo začetni stroški uvedbe vinjet. Seveda pa uvedba vinjet ni končna rešitev. To je vlada povedala zelo jasno, saj je to zgolj prvi korak, sledila bosta še dva. Drugi korak bo satelitsko cestninjenje, ki je tehnično možno za tovorna vozila in bo uvedeno najkasneje do konca julija nasle- dnjega leta. Tretji korak bo satelitsko cestninjenje v prostem toku za vsa vozila, takoj ko bo to tehnično možno. To je tista končna rešitev, ki bo pomenila pošteno uporabo avtocest za vse. Poslanci SDS v celoti podpiramo uvedbo vinjet, saj ta korak v tem trenutku pomeni optimalno odločitev tako za državljane kot tudi za upravljavce avtocest - plačevanje cestnine z vinjeto ne zahteva ustavljanja vozil na cestninskih postajah, kar bistveno poveča pretočnost cestninskih cest in zmanjša ali odstrani zastoje na cestninskih postajah, poleg tega pa je manjše tudi onesnaževanje okolja, saj vemo, da zaviranje vozil pred cestninsko postajo povzroča izpust delcev zavornih oblog, pospeševanje vozil pa povečuje onesnaževanje z izpušnimi plini, od katerih je večina toplogrednih. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Pred jesenskimi državnozborskimi volitvami Nove pobude in načini sodelovanja stranke ZARES Stranka Zares se je po letu dni izjemno uspešno utrdila v političnem prostoru, saj v večini jav-nomnenjskih anket trdno drži mesto tretje najuspešnejše stranke. V tem trenutku so vse moči usmerjene v priprave na jesenske volitve. Kampanjo bomo vodili z domačim znanjem in predvsem s svojimi ljudmi, ki so polni znanja, idej in novih pristopov. Stranka Zares se na volitve pripravlja kreativno in inovativno. Pri tem iščemo tudi nove povezave in načine dela, kamor sodi tudi podpis sporazuma o sodelovanju, ki sta ga podpisala predsednik ZARES Gregor Golobič in predsednica društva Sončnica, Ustvarjalnega gibanja za razvojno odličnost, mag. Zdenka Kovač. Gre za programsko sodelovanje na področju socialnega podjetništva, socialnih inovacij in razvoju tretjega sektorja. Kot je ob tem poudaril Golobič, gre za okrepitev neideološkega vidika politike, poleg tega pa s tovrstnim povezovanjem Zares krepi število argumentov, ki jih bodo imeli volivke in volivci na voljo ob odločanju na državnozbor-skih volitvah. Na zadnji seji Sveta stranke ZARES je bil ustanovljen tudi nov programski odbor za socialno podjetništvo, ki ga bo vodila Zdenka Kovač, nekdanja ministrica za regionalni razvoj in strukturno politiko. Prav gotovo bo stranka prav na področju socialne politike ponudila zanimiv program in nove rešitve na tem nadvse pomembnem področju. Socialno podjetništvo je v Sloveniji še dokaj neznan termin. Na področju Evropske unije t. i. socialna ekonomija ustvarja okoli 10 odstotkov bruto proizvoda in zaposluje okoli 9 milijonov ljudi. Slovenija ima na tem področju še veliko priložnost, saj področje še ni primerno razvito. Društvo Sončnica se že nekaj časa ukvarja s področjem socialnega podjetništva. V njem so v tem času ugotovili, da brez povezav s politiko v Sloveniji ne bodo uspeli vzpostaviti podpornega okolja za socialno podjetništvo, zato so se odločili za sodelovanje z Zares. V skladu s sporazumom bodo aktivno sodelovali pri pripravi strankinega programa, s posebno usmeritvijo v socialne inovacije. Sončnica se ukvarja z ustanavljanj em socialnih podj etij, ta pa ne nastajajo zgolj zato, da bi maksimizi-rala svoj dobiček, pač pa je njihov temeljni namen uresničevanje širših socialnih ciljev in trajnostnega razvoja. Gre za podjetja in ustanove, katerih ustanovitelj ni država, proizvajajo pa tržne in netržne proizvode in storitve, vendar so ustanovljene s socialnim (družbenim) ciljem, ki delujejo po demokratičnem principu članov, uporabnikov in zaposlenih ter temeljijo na solidarnosti njenih članov in ne delijo dobička med ustanovitelje. Organizacije socialne ekonomije so še posebej aktivne na področjih, kot je socialno varstvo, socialne storitve, zdravstvo, bančništvo, zavarovalništvo, pridelovalne dejavnosti, razne storitve za potrošnike, posredništvo, razne obrti, stanovanjske storitve, oskrbovanje, storitve v lokalnem okolju, izobraževanju in usposabljanju, na področju kulture, športa in aktivnosti za prosti čas. V stranki Zares v tem času intenzivno pripravljamo končno verzijo svojega programa, s katerim se bomo predstavili pred volitvami. Pri tem bomo bistven poudarek dali prav sociali, zdravstvu in trajnostnemu razvoju ter skušali predstaviti inovativne oblike reševanja nekaterih problemov s teh področij. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares Slovenija in njena notranja ureditev Pri svojem delu se tako na mestu župana Občine Domžale kot na mestu državnega svetnika srečujem z notranjo ureditvijo Slovenije, vprašanji pristojnosti za ureditev oziroma rešitev posameznih področij. Eno od zame pomembnejših vprašanj, s katerimi sem se srečal, je bilo ustanavljanje prokrajin. Pogovori, pogajanja in oblikovanje rešitev o ustanavljanju pokrajin in umestitve Občine Domžale v predlagan sistem pokrajin je zaznamovalo prvo leto mojega županskega mandata. Javne razprave in okrogle mize, ki se jih je v naši občini udeležil tudi minister dr. Ivan Žagar, pristojen za področje lokalne samouprave in oblikovanje sistema ustanavljanja pokrajin, so bile usmerjene v število pokrajin, določanje njihovih pristojnosti in načine financiranja. Po prvi predstavitvi števila pokrajin in sistema združevanja občin smo v Občini Domžale ugotovili, da z umestitvijo naše občine v Osrednjeslovensko pokrajino ne bomo uspeli uveljaviti svojih interesov. Podali smo predlog, naj Mestna občina Ljubljana kot glavno mesto s specifičnimi interesi postane samostojna pokrajina. Takoj smo se povezali še z drugimi občinami in kmalu se je oblikoval širši konsenz o vzpostavitvi Kamniško-zasavske pokrajine s sedežem v Domžalah. Sklenjen dogovor je bil potrjen tudi ob obisku ministra dr. Ivana Žagarja. Ko sem bil v letu 2007 izvoljen za državnega svetnika, sem dobil priložnost našo idejo tudi formalno predstaviti in dati pozitivno mnenje k predlagani zakonodaji o ustanavljanju pokrajin. V državnem svetu, kjer sem predstavnik lokalnih interesov občin Domžale, Kamnik, Komenda, Litij a, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno ob Litiji in Trzin, sem podprl predlog zakonov o ustanavljanju pokrajin. Kot svetnik v državnem svetu je bilo to vse, kar sem lahko naredil. Vendar pa je sedaj, ko oblikovan predlog ni bil sprejet, kar nekaj očitkov letelo name in na moja stališča. Lahko rečem, da sem skladno s svojimi pristojnostmi župana dosegel, da je Občinski svet Občine Domžale podal svoje pripombe na predlog zakonodaje in jih utemeljil, hkrati pa sem kot državni svetnik podprl sprejem predlagane zakonodaje v Državnem zboru. Za sam sprejem oziroma ne-sprejem zakonodaje pa so odgovorni poslanci državnega zbora, ki kot zakonodajno telo predloge zakonov tudi sprejemajo. Pomembna prelomnica, ki bi lahko prinesla napredek na področju organiziranosti lokalne samouprave, je bila s tem ustavljena. Tako kot župan in kot državni svetnik si želim, da bi se v Sloveniji oblikoval kvaliteten sistem pokrajin, saj bi bile pokrajine bliže občinam, kot je danes država, bolj bi bile seznanjene z našimi problemi in bi lažje, hitreje vplivale na odločitve, ki jih sprejema država. Toni Dragar, svetnik DSRS LCD-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva ul. 38 T*l.: 01/729-13.03 www. inf o rm aci ja. n el/ hen wood-sh arp-se r vis/ E-mail: a vs. me n9es@si0l.net odprto Ott 9-12 *« od 15-1B uro Podjetniški center Domžale odkriva izvirne poslovne ideje Izvirnih poslovnih idej je premalo in so vedno dobrodošle. Na razpisu za naj poslovno idejo je zmagala elektronska ključavnica. Ali je ideja o elektronskem odklepanju hišnih vrat lahko vroča žemljica podjetja in finančne ustanove, ki iščejo nove poslovne priložnosti in ali bo nov projekt tudi mamljiv za sklade tveganega kapitala? Na ti dve vprašanji smo poiskali odgovor pri treh mladih študentih elektrotehnike. Podjetniški center Domžale je v sodelovanju z Občino Domžale povabil mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje podjetniške ideje. Za najboljše tri ideje so nadobudni podjetniki prejeli tri nagrade. Prvonagrajeni bodoči podjetniki in inovatorji so po daljšem premisleku svoje ideje zaupali tudi javnosti. Naši sogovorniki so študenti Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Avtor ideje je Miha Karlovšek, doma iz Domžal, soavtorja pa njegova kolega Miha Ilenič in Stjepan Jurič iz Ljubljane. Miha Karlovšek, avtor ideje, pravi, da je ideja o avtomatskem odklepanju vrat sta- novanj in hiš nova, kajti na trgu še ni podobnega produkta. S svojo zamislijol so očitno prepričali tudi komisijo, ki jim je decembra 2006 dodelila simbolično denarno nagrado. Nagrada je seveda samo spodbuda, s pa projektom nadaljujejo naprej, kajti čaka jih še veliko dela pri programiranju in načrtih za proizvodnjo ter prodajo. »S kolegi smo dodelali celoten projekt izdelave elektronskega ključa za odklepanje vrat in ugotovili, da tega produkta še ni na tržišču. Zaenkrat v Sloveniji in tudi EU poznamo samo elektronsko odklepanje vrat na avtomobilih. Odklepanje vrat stanovanj in hiš z elektronskimi ključi pa je novost, ker lahko z visokofrekvenčnim valovanjem vrata odklepamo na več metrov razdalje.« V nadaljevanju pogovora so fantje javnosti zaupali tudi naziv podjetja in nekaj podrobnosti o samem izdelku, drugi podatki pa so zaenkrat poslovna skrivnost. Podjetje naj bi se imenovalo Automatic Opening Door ( v nadaljevanju AOP d. o. o.). Kapital naj bi bil iz večih virov, snovalci ideje pa vlagajo v projekt svoje znanje in veliko delovnih ur. Dejavnost podjetja je izdelava in prodaja visokotehnoloških varnostnih elektronskih ključavnic, ki jih bodo lastniki odklepali s pomočjo elektronskega obeska. Vrata stanovanj ali hiš naj bi lastniki odklepali na razdalji od dva do petih metrov preko elektronskega obeska, ki ga lahko imajo v žepu. Zagotovo bi bil produkt veliko olajšanje za ženske, ki imajo ob prihodu v hišo ali stanovanje ponavadi obe roki zasedeni s polnimi vrečkami živil in hkrati še torbico, v kateri se vedno »izgubljajo« ključi. Odklepanje vrat bo tako brezkontaktno, kot je to običajno pri novejših avtomobilih. Snovalci ideje so ugotovili, da podobnih produktov na trgu ni, obstajajo samo ponudniki tako imenovanih »chip« kartic in brezkontaktnih kartic za odklepanje vrat, ki omogočajo odklepanje na razdalji do 15 centimetrov, kar potrošnikom ne ustreza, saj morajo za odklepanje kartico približati k sprejemniku in za odpiranje vrat še vedno uporabljati roke. V zasnovi ideje so poskrbeli tud za varnostne ukrepe. Varnostna elektronska ključavnica bo kupcem omogočila tudi vgradnjo alarmne naprave, ki bo povezana z lokalno varnostno službo, ki bo lastnika stanovanja, hiše ali podjetja o morebitnih vlomilcih obvestila preko mobilnega telefona. V povezavi s poslovnimi partnerji bodo potrošnikom poleg vgradnje varnostne elektronskega ključavnice omogočena še varnostna vrata. V nadaljnjem pogovoru so snovalci ideje povedali, da bodo nov produkt razvijali v sodelovanju z elektrotehniško fakulteto in drugimi podjetji, ki so zainteresirana za solastništvo v projektu. Zanimajo jih tudi finančna sredstva s strani bank in ustanov, ki ponujajo kapital za nove ideje in projekte. Prva nagrada za poslovno idejo je šele prvi korak k uresničitvi projekta. Zagotovo bo največji problem zbiranje finančnih sredstev za izvedbo ideje, lokacije za proizvodnjo elektronskih ključavnic pa so na voljo tudi v okolici Domžal. Vera Nunič, Podjetniški center Domžale Joufffi Ü:*61*IT Aku stiskalnik kartuš Ryobi CCG 1801M poljubno nastavljiv pritisk do 225 kg hitro polnilni mehanizm 99,90 eur 23.940 SIT KRuTompreSur 1 Ryobi'Y8VCFj80ro f » ; digitalni display,1 pritisk 0.1 - ■ 10/3 barov, pretokzraka cca. 160 l/min ^9j9UEUR 23.940 SIT Aku vrtalnikvijacnik Ryobi CMD 1802M prikazovalnik polnosti baterije, visoko zmogljiv motor in planetni pogon iz sintrane kovine, 13 mm hitrovpenjalna glavam, elektronska regulacija št. vrtljajev in zavora, 24 stopenj vrtilnega momenta, vrtenje levo-desno, 2 hitrosti 0-390/0-1300 obr/ Jmin, zmogljivost vrtanja: 32/13/13 mm, reže: les, ^ÖVino. beton uaarni 803M precizna hitro-ravora, 24 stopenj ta, vrtenje levo-des I-350/-700/-2000 ol /rtania: 32/13/13 m . udarni I802M rhiti u iJSInxglavaT^ l^B^fflflffiSflt^ '2"hit'rOSti :*! BfftfllWWfflBBIti^&St'WtäfflH: Aku sabljasta žaga , Ryobi CRP 1801DM ' elektronska regulacija št. nihajev, nihaj * i 22 mm, hitro menjalni sistem lista brez orodja; gumirana površina ročaja, reže: * les, umetne mase, kovine RYOBI Ponudba velja od 27. 3. do 22. 4. 2008 oz. do prodaje zalog.- Pnevmatsko vrtalno-udarno kladivo Ryobi ERH 750V 710 W, št.vrtljajev v prostem teku 0 -1.100 min.-1, št.udarcev 0 - 4.200 min.-1, udarna moč 2.0J, hitrosti 1, zmogljivost vrtanja (beton/kovina/les) 24/13/32 mm.vrtalna glava SDS plus, teža 3 kg, v k^^čkTi 119,00 eur 28.517 SIT 99.90 eur 23.940 SIT 7.9,90 eur 19.147 SIT Kotni brusilnik flyobi EAG 2023 CN moč 2.000 W, 230 mm, št. vrtljajev v prostem teku 6.000 min-1, brusna plošča 230 mm, osno vreteno M 14, teža 6.0 kg 89y00 eur a 21.328 SIT Akumulatorsko udarno kladivo Ryobi CRH 240 RE napetost 24 V/2 Ah/Ni Cd, število udarcev0-5200/min -1, št.vrtljajevv prostem teku 0 -1000 obr/min, SDS plus, v kovčku + Montažna namizna žaga Ryobi ETS 1526 s podnožjem, razširitvijo mize levo in desno, dolžinski naslon in zajeralni naslon, moč 1500 W, žagin list 254 mm, globina reza pri 90745° 80/55 mm zajeralni rez 0-45° 159,90 eur 38.318 SIT Pnevmatsko vrtalno-udarno kladivo Ryobi ED 450E moč 1150W,3.5do10J,250- 500 obr/ min v prostem teku, 1450 - 2900 udarcev/min, 45 mm premer vrtanja v beton, sprejem nastavkov - SDS Max, teža 7.4, kg v kovčku 499y90 eur 119.796 SIT 399y00 eur 95.616 SIT Nihajna vbodna žaga Ryobi EJS 500QEOC moč 500 W, št.nihajev v prostem teku 0-2.600 min -1, dolžina nihaja 16 mm, tip žaginega lista T-vpenjanje, nihaji 3 stopnje, zmogljivost reza (les/kovina) 75/6 mm, teža 2.2 kg 31y80 eur 7.621 SIT Električna sabljasta žaga Ryobi ERS 80V moč 800 W, nihaj 28 mm, zmogljivost reza (les/barvne kovine/jeklo) 60/60/2 mm Ob nakupu enega izmed določenih akumulatorskih izdelkov Ryobi ONE+ prejmete v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ; ponudbo aku baterijo in hitri polnilnik za 2 EUR - ali vsakega posebej za 1 EUR. Polnilnik baterije Ryobi BC 1800M 18VONE+ 29,17 eur 6.990 SIT Baterija Ryobi BPP 1817$ 18VONE+ 29,17 eur 6.990 SIT PETEK, 11. APRIL 2008 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale organizira brezplačni tečaj uporabe informacijske tehnologije v knjižnici. Na izobraževanju boste dobili napotke o tem, kako do koristnih informacij na internetu in se seznanili z iskalniki. Seznanili se boste tudi s knjižničnim programom COBISS/ OPAC. V primeru, da se nameravate udeležiti izobraževanja, sporočite svojo odločitev na tel. št. 01/724 12 04. 9.00 KJE: Domžale in Ljubljana Muzejsko društvo Domžale vabi na pričetek filmskega festivala Nenada Jovičica: Togetherness. Festival bo potekal od 11. do 15. aprila 2008 v Domžalah in Ljubljani. Začel se bo z otroško predstavo v KD Franca Bernika Domžale, z naslovom Volk samotar, ob 9. in 11. uri. SOBOTA, 12. APRIL 2008 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na ogled razstave slikarja Janeza Praprotnika, ki ga bolj kot vsebina pri lastnem delu zanimata kompozicija in tehnika, torej oblika. Tokrat se predstavlja z vpogledom v opus, ki je nastajal zadnja tri desetletja. Razstava, ki nosi naslov Dela na papirju in izhaja iz avtorjevih del od leta 1975-2008, je na ogled v Knjižnici Domžale od 7. do 21. aprila 2008. PONEDELJEK, 14. APRIL 2008 9.00 KJE: KD Franca Bernika Ogled otroškega filma Volk samotar. Predstava bo ob 9. in 11. uri. 16.00 KJE: KD Franca Bernika Ob 16., 18. in 20. uri vabljeni na ogled spleta izbranih dokumentarnih filmov Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik in Odprta srca. TOREK, 15. APRIL 2008 9.00 KJE: KD Franca Bernika Filmski festival - vabimo vas na ogled otroškega filma Volk samotar. 10.00 KJE: Kinoteka Ljubljana Vabimo vas na ogled spleta izbranih dokumentarnih filmov v okviru filmskega festivala Muzejskega društva Domžale: Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik in Odprta srca. Vabljeni. 13.00 KJE: Cankarjev dom, dvorana M 3, 4, Ljubljana V okviru Filmskem festivalu Togetherness, ki ga v Muzejskem društvu Domžale pripravljamo v spomin na Nenada Jovičica, prodornega filmskega snemalca in našega dolgoletnega someščana, ki je pustil zanimive sledi filmske kulturne dediščine, bodo povabljeni strokovnjaki s področja filma na okrogli mizi razpravljali na temo Nenad Jovičic in filmska fotografija. Vstop je prost. Vabljeni. 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na potopisno predavanje popotnika Igorja Fabjana na temo Fidži - več kot tropski paradiž. Vstop je prost. Vabljeni. ČETRTEK, 17. APRIL 2008 19.00 KJE: Domžalski dom, Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale. Vabijo vas na pogovorni večer z Evo Černe in Nežo Drobnič. Vabljeni. PETEK, 18. APRIL 2008 KJE: Galerija Beseda Danes se v galeriji Beseda prične razstava članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Razstava bo na ogled do 10. maja 2008. 19.00 KJE: Mladinski kulturni center Akumulator, Mačkovci 80, Domžale. Naj ne mine dan brez knjige Milček Komelj je pripravil Novomeško knjigo, ki nadaljuje tradicijo knjig o slovenskih krajih, njihovih pomembnih ljudeh, zgodovini in literaturi. Bralci tako dobimo vpogled v spreminjanje časa skozi perspektivo mnogih avtorjev. Ker je urednik Novomeške knjige tudi odličen poznavalec literature in je njegovo znanje skoraj enciklopedično, smo dobili zares izčrpen in vsestranski izbor umetniških fragmentov in pričevanj o majhnem, a za slovensko kulturo izjemno pomembnem slovenskem mestu. V zbirki Filozofska knjižnica je tokrat izšel že 45. zvezek. To je delo Frie-dericha Nietzscheja Času neprimerna premišljevanja. S to knjigo Slovenska matica zaključuje dolgo vrsto izdaj tega filozofa. Knjigo je prevedel Valentin Kalan. Založba Mladinska knjige je gospodinje in ljubitelje dobre kuhinje ob velikonočnih praznikih presenetila s knjigo Dobra meščanska kuhinja. V njej je avtor Boris Kuhar zbral tristo receptov iz najboljših kuhinj slovenskih mest, kar nam sporoča v podnaslovu. Knjiga je čudovito darilo, saj je že njen zunanji zgled izjemno prijazen, estetski in očarljiv. Knjiga nadaljuje tradicijo kuharic Mladinske knjige, saj še ni minilo dolgo časa, od takrat, ko smo se veselili in kuhali po nasvetih Kuharice v Prešernovem času. Recepte, ki so zbrani v najnovejši kuharici, so na Slovenskem uporabljali v višjih in srednjih slojih meščanstva v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Avtor je povedal, da se je pri pisanju oprl na različne pisne vire, od tiskanih do rokopisnih. Bralce bo navdušil tudi uvod, ki ga je napisal ugleden slovenski etnolog Damjan Ovsec. Knjiga torej prinaša uporabne recepte in mnoge zanimivosti iz zgodovine kuhinj in o jedilnih navadah različnih slojev od nekdaj do danes. Zlata čebelica je druga knjiga namenjena najmlajšim, kjer je urednik Andrej Ilc zbral najboljše pravljice, ki so izšle v zbirki Čebelica. To je priljubljena zbirka, ki že mnoga leta navdušuje bralce in je bila v davnih petdesetih letih pravzaprav edina slikanica za otroke. Prva urednica zbirke je bila Kristina Brenkova, njej pa so sledili mnogi ugledni uredniki, ki so slikanicam vdahnili ogromno skrbi za najmlajše bralce, zato so knjige vedno znova pravi bralni in estetski užitek. Prva knjiga je že razprodana, priskrbite si izvod drugega dela in med njimi preberite pravljice: Hvaležni medved, Kdo je Piki, Zajčkov zvonec, Polpetelinček, Zlata vrtnica, Povodni mož, Slavec, Rdeča hiša, Ujka ter Dopoldanski in popoldanski otroci. Navdušile vas bodo. Ste vedeli, da je Muca Copatarica stara že petdeset let? Založba Mladinska knjiga je izdala priljubljeno knjižico za vse tiste, ki knjige še nimate doma. Kupite jo KOLEDAR PRIREDITEV MKC v sodelovanju z D.P.N.T.I. vabi na 1. dan Metal festivala ŽELE-ZOMANIJA. Nastopajo: Gonoba, Crossbreed, Inmate, Throw. Umetniški program - Psajho Art & Šlosart: Mrzloba, Pexor, Flesh, Kali. Vstopnina 5 €. Vabljeni! SOBOTA, 19. APRIL 2008 10.00 KJE: Ploščad pred blagovnico v centru Domžal Mladi forum SD vas vabi na akcijo od prihajajočem svetovnem dnevu Zemlje - skupaj bomo odkrivali načine in poti, kako prihraniti naš planet za naše potomce - s skupnimi močmi nam lahko uspe. Vabljeni na zanimivo dogajanje! 19.00 KJE: Mladinski kulturni center Akumulator, Mačkovci 80, Domžale. MKC v sodelovanju z D.P.N.T.I. vabi na 2. dan Metal festivala ŽELE-ZOMANIJA: Nastopajo: Sweet sorrow, Dickless Tracy, Ambassador of Sifilis, Batina. Tudi drugi dan vas čakajo na ogled izdelki iz umetniškega programa - Psajho Art & Šlosart: Mrzloba, Pexor, Flesh, Kali. Vstopnina 5 €. Vabljeni! NEDELJA, 20. APRIL 2008 10.00 KJE: Pri skakalnici na poti do Krumperka Mladi forum Socialnih demokratov in Socialni demokrati Domžale vas vabijo na čistilno akcijo ob bližajočem svetovnem dnevu Zemlje. S skupnimi močmi bomo poskrbeli za čistejše okolje. S seboj prinesite veliko dobre volje. Se vidimo! PONEDELJEK, 21. APRIL 2008 19.00 KJE: Domžalski dom, Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale. Vabijo vas v šolo za odgovorno starševstvo, z naslovom Puberteta. Predavala bo Lili Jazbec, prof. TOREK, 22. APRIL 2008 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na igralne urice z animatorko Lidijo Smerkolj Turšič. Igralne urice so namenjena otrokom od 3. leta dalje, vabljeni tudi starši, babice in dedki vseh starosti! Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/ dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna najava. 19.00 KJE: Knjižnica Domžale Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja (1508-1586), utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika ter voditelja protestantskega reformacijskega gibanja, je bilo leto 2008 razglašeno za Trubarjevo leto. Knjižnica Domžale ga bo zaznamovala z monodramo Trubar pred slovensko procesijo in slovesnim odprtjem DOMOZNANSKEGA ODDELKA Knjižnice Domžale. (V dvorani bo na ogled razstava SLOVENEC PRETEKLEGA TISOČLETJA, posvečena 500-letnici rojstva Primoža Trubarja.) Vstop je prost. Vabljeni. ČETRTEK, 24. APRIL 2008 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na gorniški večer Ljudje v alpah. Gost večera bo France Stele, moderator pa Borut Peršolja. Vabi vas Planinsko društvo Domžale. Vstop je prost. Vabljeni PETEK, 25. APRIL 2008 19.00 KJE: Domžalski dom, Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale. Vabijo vas na potopisno predavanje Vinka Cedilnika, z naslovom Kolesarske počitnice. svojim otrokom za praznike, ki prihajajo, razveselili jih boste. Za najmlajše je te dni izšla prenovljena izdaja angleške pravljice Trije prašički. Ilustracije je narisala Maša Kozjek. Pravljica je prevedena po izvirniku, in bo morda koga presenetila, saj se nam včasih zdi, da se zgodba o prašičkih razplete veliko bolj srečno, pa se ne. Le preberite jo. Pisateljico Almo Karlin poznamo predvsem kot popotnico. Njena knjiga Moji izgubljeni topoli nam bo odkrila spomine na drugo svetovno vojno. Ste vedeli, da je bila Alma Karlin v prvih mesecih vojne v Mariboru zaprta skupaj s predstavniki slovenske družbene elite, da je bila preganjana s strani gestapa, da ji je vojni čas izredno načel zdravje, da je leta 1943 pobegnila iz rodnega Celja na Tirolsko, odkoder je hotela pobegniti v Švico, da je leta 1944 odšla v partizane, kjer ji je grozila celo likvidacija in da si je želela priti do Angležev, a so zanjo ostali nedosegljivi? Knjiga spominov je napisana odkrito, čustveno in pretresljivo in se nas globoko dotakne. V zbirki Kondor je izšlo kar pet novih knjig, ki bodo navdušile predvsem bralce z visoko bralno kulturo. Psihotipija je zbrano delo portugalskega pisatelja Fernanda Pessoa, ki je po smrti postal pravi mit. Izbor Pessoove poezije, proze in esejistike se v glavnem izogiba delom, ki so že bila prevedena v slovenščino, in prinaša več doslej neprevedenih besedil. Zbirka Jutri je predaleč prinaša pregleden izbor sodobne afriške kratke proze od leta 1980 do danes. Izbor prinaša svetovno uveljavljene pisatelje in novejša imena afriške književnosti. Nataša Hrastnik, ki je pripravila izbor, je napisala tudi spremno besedo. Sledi božjih šapic je izbor pesmi Milana Dekleve. Izbor se začne z njegovo znamenito prvo pesniško knjigo Mushi mushi, ki je izšla leta 1971, in zaključi z novimi, še neobjavljenimi pesmimi. »Dekleva svojo lastno izkušnjo potovanja po najrazličnejših svetovih človeškega in čezčloveškega intimizira; a »rezultat« ni vrnitev k dobrim starim čustvom neposrednega lirilizma, temveč refleksija intime. Po prelomu stoletij se za Deklevovo pesništvo zdi, da potem ko ima za sabo potovanja v najrazličnejše smeri, ponovno privilegira govorico stišanosti,« beremo v predstavitvi. Pesmi je izbral in napisal zelo obsežno in strokovno spremno besedo Matevž Kos. Retrospektiva prinaša izbrane pesmi Andreja Brvarja. Izbor in spremno besedo je pripravil Mitja Čander, ki je zajel vseh osem Brvarjevih zbirk, od Slikanice (1969) do Naplavin (2004) in nekaj pesnikovih značilnih razmišljanj o pesništvu. Čander ugotavlja, »da prav zaradi pesnikove vse globlje zavesti o razpoki, ki vlada tako med besedo in rečjo, kot med re-čjo in ničem, njegova silovita ekstaza izrekanja iz zbirke v zbirko kljub navzven vse mehkejšim jesenskim barvam svojo notranjo intenzivnost še pridobiva.« Tatjana Kokalj stran 14 Program Lokacija: KINOTEKA LJUBLJANA Ponedeljek, 14. aprila 2008 otroški film Volk samotar, ob 9.00 in 11.00 celovečerni film Ljubav i moda, ob 15.00 in 19.00 celovečerni film Operacija Tizian, ob 17.00 in 21.00 Torek, 15. aprila 2008, ob 10.00 in 12.00 splet izbranih dokumentarnih filmov: Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik, Odprta srca Lokacija: KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Petek, 11. aprila 2008 otroški film Volk samotar, ob 9.00 in 11.00 Ponedeljek, 14. aprila 2008 otroški film Volk samotar, ob 9.00 in 11.00 splet izbranih dokumentarnih filmov: Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik, Odprta srca, ob 16.00, 18.00 in 20.00 Torek, 15. april 2008 otroški film Volk samotar, ob 9.00 in 11.00 Dokumentarni in celovečerni filmi se bodo predvajali v originalu, brez podnapisov, in sicer v srbohrvaškem jeziku. Vstopnice si lahko zagotovite v predprodaji. Število prostih mest je omejeno. Za rezervacije pokličite na tel.: 041/769600 ali pišite na togetherness@filmskifestival.si. Fotografski delavnici Želimo si vzpodbuditi novih spoznanj željne posameznike, otroke in odrasle, zato smo pripravili fotografske delavnice na malo drugačen način. Delavnice bosta v Knjižnici Domžale vodila znani fotograf in snemalec Žiga Koritnik ter skladatelj in filmski teoretik Mitja Reichenberg. Delavnice trajajo 50 minut in se pričenjajo vsako polno uro: v ponedeljek, 14. aprila, med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, v torek, 15. aprila, med 9. in 12. uro. Vstopnine ni. Število udeležencev na delavnici je omejeno na 30 oseb. Potrebna je predhodna najava pri Taji J. Gubenšek, na tel.: 040/418-422 ali na e-naslov togetherness@filmskifestival.si. Okrogla miza V okviru filmskega festivala Togetherness, ki ga v Muzejskem društvu Domžale pripravljamo v spomin na Nenada Jovičica, prodornega filmskega snemalca in našega dolgoletnega someščana, ki je pustil zanimive sledi filmske kulturne dediščine, bodo povabljeni strokovnjaki s področja filma na okrogli mizi razpravljali na temo Nenad Jovičic in filmska fotografija v torek, 15. aprila 2008, ob 13. uri, v Cankarjevem domu, dvorana M 3, 4. V debati bodo sodelovali: Karpo Godina, filmski režiser in snemalec, Valentin Perko, režiser in direktor fotografije, Janez Lapajne, filmski in gledališki režiser, Mitja Reichenberg, skladatelj filmske glasbe, Žiga Koritnik, fotograf, filmski in tv snemalec, Boštjan M. Jambrek, vodja programskega oddelka Slovenske Kinoteke, Aleksandar Erdeljanovic, vodja arhiva Jugoslovanske Kinoteke. Vabljeni! Iskreno čestitamo priznanje Brojanu Steletovo Matjažu Brojanu (nadaljevanje s prve strani) Če njegovo delo podrobneje pogledamo, ugotovimo, da je Matjaž Brojan predstavil vrsto kulturnih osebnosti, med drugimi dr. Franceta Prešerna, generala Rudolfa Maistra, Maksima Gasparija, Jožeta Karlovška, Fortunata Berganta, Ivana Vavpotiča, brate Koželj, Staneta Cudermana, Miho Maleša, Avgusta Šuligoja, Jakoba Šolarja, Olgo Zupan, Gregorja Riharja, dr. Antona Breznika, prof. Matija Tomca, Josipa Gostiča, kitajskega mandarina iz Mengša, barona Raspa iz Kamnika in še mnogo drugih. Na področju ljudske stavbne dediščine se je posvetil mnogim starim hišam, njihovim usodam in ljudem, ki so v njih živeli; nam najbližja je Budnarjeva hiša v Zgornjih Palovčah. Njegove oddaje so govorile o mlinih, mlinščicah, mlinarjih, izdelavi mlinskih kamnov, pa tudi o pekih in peki kruha. Rad ima kozolce, predstavljal je njihovo izdelavo, postavitev, uporabo in usodo, pozabil pa ni niti na tesarske mojstre in slamnate ter lesene kritine in kovače. Veliko informacij nam je posredoval o kmečkih skrinjah, narodnih nošah, avbah, oblačilih in modi oblačenja, pa tudi o praznikih in običajih. Predstavil nam je privatne zbirke in zbiratelje na Slovenskem, izdelovalce spominkov, vezenin in številnih drugih ročnih izdelkov, razne obrtnike, pa tudi gradove, graščake in zgodbe o gradovih, med katerimi je bila tudi zgodba o Krumperku. Blizu so mu bila arheološka najdišča, npr. v Dragomlju, pa tudi zgodovinske teme: samostanski rodovi, graščaki, rokovnjači v Črnem Grabnu, fužinaiji na stari Savi, sokolsko gibanje, prva svetovna vojna ipd. Posebej bogat je njegov opus predstavitve 150 slovenskih krajev in ljudi ter naravne, zgodovinske, kulturne in druge dediščine v njih. Posebno pozornost je namenil Kamniku in Kamničanom, napisal je knjigo o banki in bančništvu ter siceršnji varčnosti na Domžalskem, zelo odmevne pa so bile tudi njegove oddaje o zgodovini radia in knjiga Zgodovina Radia Slovenije, ki jo je izdal v letu 1995. Ob tem, ko novinarju in publicistu Matjažu Brojanu iskreno čestitamo za prejem Steletovega priznanja, z veseljem priznavamo, da tudi zaradi njegovega dela kulturna dediščina postaja sestavni del znanja Domžalčanov o zgodovini in dediščini ljudi, ki so na našem območju živeli pred nami. Vera Vojska stran 15 Vodeni ogledi in delavnice ob likovni razstavi Aktivnosti v Galeriji Domžale Ob beleženju tridesetletnice delovanja kulturnega središča v Domžalah, Galerija Domžale nadaljuje z likovno-izobraževalnim projektom, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine, predvsem v okvirih sodobne slovenske umetnosti. Poleg svečanih otvoritev razstav z bogatim kulturnim programom udeležencem ponujamo tudi vodene oglede po mesečnih razstavah za odrasle ter delavnice za mlajše likovne ljubitelje. V mesecu marcu je v Galeriji Domžale razstavljala umetnica Nuša Lapajne, ki je domžalski publiki predstavila svojevrstni projekt z naslovom Gesund ali kaj pravzaprav uživamo, v katerem se ukvarja s problematiko zdravega načina življenja, s katerim nas mediji in oglaševalci neprestano opozarjajo in oblegajo. Z netradicionalnim razstavljanjem umetniških objektov v prostoru se je avtorica izrazila kot umetnica, ki pri svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme. Umetnine ne postavlja v prostor kot običajne eksponate, temveč se poslužuje umetniške instalacije, v kateri glavno vlogo igra gibajoča se slika v interakciji s prostorom. V času odprtja razstave smo pripravili tudi delavnice za najmlajše in malo večje likovne navdušence. Za udeležence likovno-izobraževalnega programa je bila razstava umetnice Nuše Lapajne izredna priložnost, Ob koncu programa razstav v sezoni 2007/08 bomo pripravili tudi pregledno razstavo umetnin, ki so jih izdelali otroci in najstniki v organiziranih likovnih delavnicah. V zadnji marčevski delavnici so aktivno sodelovali otroci iz Vrtca Urša - enota Čebelica. KULTURA da so se spoznali z modernim načinom likovnega izražanja ter z netradicionalno prostorsko postavitvijo razstave, hkrati pa so dobili priložnost izraziti svojo ustvarjalnost, povezano z zdravim prehranjevanjem. V kreativni delavnici so namreč izdelali risbe, ki so se povezovale s konceptom razstave - zdrava in nezdrava prehrana. Likovno-izobraževalni program v Galeriji Domžale je v osnovi zasnovan tako, da je v njem vedno izpostavljena ena (ali več) poglavitnih značilnosti razstavljenih umetniških del - naj bo to likovna tehnika ali motiv, tema, vsebina, zvrst itd. V predstavitev določene značilnosti razstave je vključen tudi kratek umetnostnozgo-dovinski razvoj, ki se nadaljuje v sodobni čas. V predstavljenem programu udeleženci vedno aktivno sodelujejo, navsezadnje je primarna naloga programa udeležencem približati zapletena sporočila nove, moderne, sodobne umetnosti, ki zaradi nenavadnosti in nerazumljivosti dostikrat deluje tuje in odbijajoče. Tudi ob zadnji aprilski razstavi sezone 2007/08 v Galeriji Domžale, ko bo razstavljal domžalski umetnik Janez Praprotnik, bomo pripravili vodene oglede razstave s kreativnimi delavnicami za mlajše udeležence. Razstava bo odprta do 25. aprila 2008. Tudi tokrat lepo vabljeni k sodelovanju! (Informacije: KD Franca Bernika Domžale, 01/722-50-50). Katarina Rus Krušelj Jazz v Galeriji petič Brizani Project JAZZ v Galeriji se bo v tej sezoni zgodil le še dvakrat: najprej 11. aprila s triom Newyorčana Andyja Middletona in 29. maja z bosanskimi sevdalinkami zasedbe Sedef. Še pred tem je žanrsko raznoliko sezono dopolnila zasedba Brizani Project, ki jo vodi že stari znanec domžalske publike, basist Imer Traja Brizani. Brizanija poznamo predvsem po velikanskih zasedbah, ki v marsičem že spominjajo na »big bande« in ki v spektakelskih nastopih preigrava-jo mešanice etno, pop in jazzovskih muzik. Takšen je bil pred časom njegov nastop s projektom Amala, ki se bolj osredotoča na romsko izročilo, in še prej z Brizani Project »electric bandom«, ki je bil bolj zvest jazzovskim tradicijam, kar sovpada tudi s pedigreji glasbenikov, s katerimi Brizani najpogosteje in najbolj tesno sodeluje. Vmes se je v Domžalah predstavil tudi kot član Dejan Pečenko kvarteta, ki zasedbe-no predstavlja tudi osnovo za koncert, ki smo ga poslušali 20. marca v Galeriji Domžale. Jazz v Galeriji temelji na majhnih, izčiščenih zasedbah, ki so na nek način veliko bolj zahtevna obli- ka igranja, kot pa veliki ansambli, kjer se posameznik lažje »skrije« in zbeži »odgovornosti« za generalno zvočno podobo. Prav zato sta trio in kvartet osnovno izhodišče koncertnega cikla, ki pa je pogojen tudi z intimnejšim prostorom Galerije Domžale, ki kakšne večje zasedbe prostorsko ne prenese. Tudi Brizani Project je tokrat nastopal v skorajda najmanjši možni sestavi: Imer Traja Brizani na električnem basu, Dejan Pečenko za klaviaturami in Žiga Kožar za bobni. Takšna minimalistična postava sicer ni idealna za Brizanijeve avtorske kompozicije, ki so napisane za večje zasedbe, toda vseeno smo se sprehodili po razgibanih latino, jazz in fusion kompozicijah, kjer sta Kožar in Brizani postavila osnovni motiv komada, Pečenko pa je kot najbolj izpostavljeni člen skrbel za nadgradnjo in dodane vrednosti. Verjetno je bilo njegovo igranje res najbolj opazno, kar lahko pripišemo njegovemu mojstrstvu in statusu enega od najboljših slovenskih jazzovskih pianistov, ki ga še vedno suvereno vzdržuje. Odpovedati se je sicer moral pravemu klavirju, saj je igral na synthesizer, kar pa je pravzaprav sovpadalo z Brizanijevim naborom V I- -r j m A * i* * ., . t i * v ■ T^-f-'-: i-*-, i \ * ■s zvokov in glasbenim stilom. Kožarju, ki je nedvomno eden od boljših mladih bobnarjev v naših krajih, se morebiti pozna, da je bil dolgo časa bolj doma v pop in rock zasedbah, kot pa v jazzu, kar pa seveda kompozicijam daje tudi neko odprtost in dostopnost, lahko bi rekli celo preprostost. Tega seveda ne smemo razumeti v negativnem smislu, saj se Brizanijeve kompozicije spogledujejo z mnogimi glasbenimi žanri in so manj izvorno jazzovske, kar za seboj nehote potegne tudi izvedbo. Presenečenje večera je bil pevec Miha Vanič, ki z Brizanijem sodeluje pri pripravi svojega prvega solističnega albuma, v galeriji pa je predstavil nekaj delovnih verzij svojih pesmi. Njegov nastop je bil lepa popestritev koncerta, ki pa je s tem že zašel v popularnejše vode in se oddaljil od zastavljene jazzovske/fusion smeri, ki so jo od začetka ubirali Brizani Project. Priča smo bili torej zanimivemu koncertnemu dogodku, ki je cikel koncertov JAZZ v Galeriji v sezoni 2007/2008 že počasi približal koncu. Ostajata le še dva koncerta, ki ju omenjamo na začetku tega zapisa, na Brizanija in njegov trio pa seveda prijeten spomin. MJ Tudi sobotne otroške matineje slavijo deseti rojstni dan Deset let otroškega živ-žava v domžalskem kulturnem domu Domžalski otroci in njihovi starši dobro vedo, da se vsako drugo soboto v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale zgodi lutkovna, plesna ali igrana predstava za najmlajšo publiko. Sobotne otroške matineje že od prve sezone domžalskega kulturnega doma razveseljujejo malčke in odrasle, ki se ob duhovitih lutkarjih prav imenitno zabavajo. Ti imajo ob pravljicah vedno na zalogi še kakšno domislico, ki tudi odraslim nariše nasmeh na usta. Ker je naš hram kulture letos praznoval deseto sezono, so jubilejni rojstni dan slavile tudi otroške matineje, sicer brez posebne slovesnosti, zato pa po- novno z odličnim in raznolikim programom, ki so ga sooblikovali ustvarjalci z vseh koncev Slovenije in celo iz lutkarske »velesile« Češke republike. Če malce pobrskamo po statistiki, ki je za lutkarje sicer blazno dolgočasna reč, ugotovimo, da je bilo v desetih letih na odru kulturnega doma za izven odigranih kar 150 otroških predstav, od pravih malih spektaklov do čisto majhnih, intimnih lutkovnih predstav, ki imajo seveda še prav poseben čar. Otroci so lahko v tem času spoznali prav vse lutkovne tehnike in žanre, od klasičnih pravljic do čisto novih zgodbic, ki so pogosto še bolj zanimive kot tiste klasične pravljice, ki jih znamo vsi že skoraj na pamet. Praktično ni lutkovnega gledališča ali lutkovne skupine iz Slovenije, ki ne bi gostovala v Domžalah, pa naj gre za profesionalni lutkovni gledališči iz Ljubljane in Maribora ali za navdušene lutkarje, ki delujejo izven institucij in z ogromno domišljije ustvarjajo čudovite predstave, ki presenetijo s scenskimi, tekstovnimi in likovnimi domislicami. Prav ta mešanica in širok izbor predstav matineje v Domžalah delajo posebne in edinstvene. Sobotne otroške matineje se začnejo z mesecem oktobrom in trajajo do aprila, na sporedu pa so dvakrat na mesec, vsako drugo soboto, razen v mesecu decembru, ko so v skladu s prazničnim razpoloženjem na sporedu kar tri predstave, seveda primerno praznično obarvane. Letos nas do konca sezone matinej čaka le še predstava Mišje zgodbe v izvedbi Lutkovne skupine Bobek, ki bo tako veselo zaključila naša sobotna odrska druženja. Pa lep pozdrav do naslednjega leta! MJ VABILO na letni koncert MOPZ Janez Cerar DU Domžale s sodelovanjem MPZ Stane Habe DU Domžale in okteta BRATOV PIRNAT. Koncert bo 25. aprila 2008 ob 20. uri v Osnovni šoli Domžale. Pisano in živahno bo na odru gledališča na Močil-niku spet septembra! Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ste že videli oslička, ki pleše? Za zaključek gledališke sezone za otroke je gledališče na Močilniku 16. marca gostilo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic, ki je nedeljsko popoldne obogatilo s predstavo, ki je že skoraj musical - Plesoči osliček. V prijetni urici plesa in petja nastopajočih je polna dvorana gledalcev vseh starosti spremljala oslička nad vsemi oslički. Skakajoči in vrteči se osliček, ki navdušuje vse po vrsti, se kaj kmalu znajde v krempljih dveh nabritih lopovov, ki hočeta z njim le zaslužiti. Po oblici smešnih pripetljajev, med katerimi smo se najbolj nasmejali preblačenju lopovov v ženski obleki, se osliček srečno vrne k svojemu gospodarju. Lopova pa za srečen konec kljub svoji navihanosti svojima dvema izbrankama obljubita, da ne bosta več kradla. In živeli so srečno naprej ... do naslednje gledališke sezone! Komaj čakamo! Bojana mesečni koledar APRIL 10. do 25. april - GALERIJA DOMŽALE Janez Praprotnik "Slikar Janez Praprotnik, ki ga bolj kot vsebina pri lastnem ustvarjanju zanimata kompozicija in tehnika, torej oblika, se tokrat predstavlja z vpogledom v opus, ki je nastajal zadnja tri desetletja." iz kataloga k razstavi. _ £, Galerija Domžale je odprta vsak dan od 9:00 do 12:00 ter od 15:00 do 19:00 ure. VSTOP PROST. !!! Vabljeni tudi na brezplačni vodeni ogled razstave, ki bo v četrtek, 17. aprila ob 18:00 !!! petek, 11. april ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji Andy Middleton trio Andy Middleton saksofon Robert Jukič kontrabas Owen Howard bobni Tenorski in sopranski saksofonist ter skladatelj Andy Middleton sodi med protagoniste modernega saksofonskega igranja. Posebej je znan po domiselnem, iskrenem in pustolovskem pristopu do improvizacije in komponiranja. Za seboj ima že pet avtorskih albumov. Deluje tako na newyorški sceni, kot v Avstriji, kjer je profesor jazz kompozicije na dunajskem konservatoriju. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). VSTOP PROST ponedeljek, 14. april ob 16:00, 18:00 in 20:00 Filmski festival Togetherness: dokumentarni filmi Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik, Odprta srca Snemalec Nenad Jovičic s svojim opusom in življenjsko potjo za sabo pušča bogato kulturno dediščino več kot dvestotih filmov. Zamisel festivala je hommage velikemu cineastu in v Muzejskem društvu Domžale smo se odločili, da bo postal trajni. Festival bo stkal nove vezi med filmarji, ki so in še delujejo na slovenski in širši mednarodni sceni, s posebnim poudarkom na delu snemalcev. ? 9 * sreda, 16. april ob 20:00 Slowind in Jože Kotar Aleš Kacjan flavta, Matej Šarc oboa, Jurij Jenko klarinet, Metod Tomac rog, Paolo Calligaris fagot, Jože Kotar basovski klarinet Program: Domenico Scarlatti, W.A. Mozart, György Ligeti, Leoš Janaček, Vinko Globokar Slowind sestavljajo solisti orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel, ki se je formiral na sredini devetdesetih let in kmalu postal eden najbolj vidnih na slovenskih tleh, se ne ukvarja samo s standardnim repertoarjem za pihalni kvintet, temveč se posveča najrazličnejši komorni glasbi, pri tem pa sodeluje z mednarodno priznanimi izvajalci. Redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, Jože Kotar živi in deluje v Ljubljani in je član Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnel je že deset zgoščenk, od tega štiri samostojne solistične. Učenci in študenti glasbenih šol imajo pri nakupu vstopnic 50% popusta. sobota, 19. april ob 10:00 Lutkovna skupina Bobek Arnold Lobel: Mišje zgodbe lutkovna predstava Mišje zgodbe govorijo o malih mišjih junakih, ki tako kot človeški otroci, poslušajo pravljice za lahko noč. Na prizorišču, ki je sestavljeno iz majhnih in velikih kosov sira, se tako naniza več mišjih zgodbic, od tiste, kjer se mišek ustraši oblaka, ki izgleda kot mucek, pa do tiste, kjer na veliki raketi odleti na luno, kjer sira nikoli ne zmanjka ... Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. ponedeljek, 21. april ob 20:00 Zavod Zofka Nebojša Pop Tasic: Bodi Marilyn Monroe tragikomična monodrama Zgodba govori o usodi mlade slovenske MM (Mirela Mohorič), ki dobi povabilo, da kot posnemovalka Marilyn, nastopi na zabavi za skupino bogatih podjetnikov. Mirela verjame, da je to njena velika priložnost za preboj v svet slave in estradnega glamourja. Tako kot njena vzornica zanika samo sebe in se v celoti prilagodi nastopanju v medijih. Za vsako ceno hoče postati zvezda. Zdaj. Takoj! Za vsako ceno! Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si NLB® Banka Domžale KULTURA stran 16 Nastopi odraslih pevskih zborov Območno srečanje odraslih pevskih zborov 2008 V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je potekalo že 48. Območno srečanje odraslih pevskih zborov, kjer se je zvrstilo dvajset pevskih skupin iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Zaradi številčne udeležbe pevskih zborov smo letošnje srečanje zopet razdelili na dva dneva in dve lokaciji. Prvi koncert je bil v Grobljah in drugi v Lukovici. V petek, 28. marca, se je poslušalcem v Kulturnem domu Groblje pri Domžalah predstavilo prvih enajst pevskih zborov: KD Moški PZ Radomlje, pod vodstvom zborovodje Marka Tirana, Moški PZ »Janez Cerar« DU Domžale, pod vodstvom Jožeta Dolinarja, Moški komorni zbor Mengeški zvon, pod vodstvom Andreja Prosena, Ženska pevska skupina »Ljudske pevke« KD Domžale, pod vodstvom Mare Vilar, Fantovski zbor Dob, pod vodstvom Mateje Starbek-Zorko, Ženski PZ »Stane Habe« DU Domžale, pod vodstvom Marike Haler, Dekliški PZ »Moj spev« KD Groblje, pod vodstvom Petra Pogačarja, Kvintet Pirnat, pod vodstvom umetniškega vodje Luka Pirnata, Ženski nonet Vigred, pod vodstvom Ane Kešnar, Oktet bratov Pirnat iz Jarš, pod vodstvom Jožeta Dolinarja ter Mešani PZ Svoboda Mengeš, ki ga je vodila Nana Weber. Prireditev je bila izvedena v sodelovanju s Kulturnim društvom Groblje. Drugi koncert se je odvijal v sodelovanju s Kulturnim društvom Janka Kersnika Lukovica, v Kulturnem domu Lukovica, kjer so se predstavili preostali pevski zbori: Moški Domžalski komorni zbor in novi zborovodja Fernando Mejias PZ KD Janka Kersnika Lukovica, pod vodstvom zborovodje Igorja Velepiča, Mešani PZ Šentviški zvon, pod vodstvom Karla Leskov-ca, Grajski oktet, pod vodstvom Petra Pirnata, Moški PZ »KD Tine Kos« Moravče, pod vodstvom Mira Capudra, Mešani PZ Groblje, pod vodstvom Petra Pogačarja, Ženska vokalna skupina Oda Moravče, pod vodstvom Milana Kokalja, Domžalski komorni zbor, pod vodstvom Fernanda Mejiasa, Komorni moški zbor Lek, pod vodstvom Milivoja Šurbka in Komorni zbor Limbar, pod vodstvom Elizabete Pirnat. Vsak pevski zbor je odpel po tri pesmi: pesem z ljudskim motivom, umetno pesem in pesem po lastni izbiri. Obe srečanji je strokovno spremljal Mitja R. Gobec. JSKD OI Domžale Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale v spremstvu mentorice Bože Bauer V skupni organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Kulturnega društva Franc Kotar Trzin je 8. marca potekalo Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin, kjer se je zvrstilo pet skupin plesalcev iz območja OI Domžale in OI Kamnik. V programu so nastopili: Otroška folklorna skupina KD Domžale z odrsko postavitvijo »Smo rokovnja-či?«, pod vodstvom mentorice Bože Bauer, Otroška folklorna skupina iz OŠ Trzin z odrsko postavitvijo »Ko nas zunaj že v noge zebe«, avtorice Ane Lončar Burjek, Odrasla folklorna skupina DU Komenda s spletom gorenjskih plesov, pod vodstvom Valterja Horvata, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš s prekmurskimi plesi, pod vodstvom mentorja Zorana Jagodiča in avtorice odrske postavitve Brede Kurzweill in Folklorna skupina DU Kamnik, pod vodstvom mentorja Francija Po-ljanška, ki se je predstavila z odrsko postavitvijo »Fantje po polj' gredo«. Območno srečanje folklornih skupin v Trzinu sta strokovno spremljala Nina Luša in Mirko Ramovš. JSKD OI Domžale Ladina Korbar razstavlja Oblačila narodov evropske skupnosti V preddverju velike dvorane Državnega zbora, kjer potekajo seje slovenskega parlamenta, se v zadnjem mesecu z razstavo 58 skulptur predstavlja znana domžalska ustvarjalka Ladina Korbar. To je lepa gotovo velika priložnost za uveljavitev njenega dela, saj poteka prav v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ko tudi stavbo Državnega zbora obiščejo številni pomembni gostje in delegacije. Pri udejanjanju te pobude, ki sva jo oblikovali z avtorico, je svoj pomemben prispevek dal tudi generalni sekretar državnega zbora, Virjan Lovro Lončar. Na razstavi v treh vitrinah so prikazane skulpture v glini, ki predstavljajo oblačilno kulturo narodov evropske skupnosti, na osnovi tradicije 19. stoletja. Avtorica je svoje značilne figure skrbno in natančno izdelala na osnovi slikovnega gradiva evropskih folklornih skupin in po knjigi Oglejmo si svet Mladinske knjige. Razstava je tudi med poslankami in poslanci naletela na ugoden odmev, mnogi z zanimanjem sprašujejo po informacijah o avtorici in njenem delu. In z veseljem lahko povemo, da je razstava pomembna tako za promocijo avtorice kot tudi naše občine. Cveta Zalokar- Oražem Razstava v parlamentu Domžalski umetniki se predstavijo (2) Dušan Pirc Dušan Pirc_ se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Živi in ustvarja v Domžalah. Na fakulteti za strojništvo je pridobil poklic inženir strojništva. Umetnost ga spremlja skozi vse obdobje, saj je mnogokrat sodeloval pri izdelavi orodij za steklo in kalupov za umetniške skulpture iz stekla. Iznašel je tudi novo tehnologijo za ulivanje stekla, ki jo je tudi patentiral. Čeprav se Dušan Pirc s kiparstvom in oblikovanjem ukvarja šele slabih petnajst let, so njegovo ustvarjalnost že opazili na vseslovenskih kiparskih razstavah, ki jih vsako leto organizira Zavod za kiparstvo. Vaša formalna izobrazba je inženir strojništva in ste več let delovali na gospodarskem področju. Od kod se je pojavila želja po kiparskem ustvarjanju? Z umetnostjo se ukvarjam že precej let, vendar sem do leta 1995 ustvarjal bolj na ljubiteljski ravni. Potem se mi je v življenju zgodil usodni preobrat, kar je privedlo do spremembe tudi na ustvarjalnem področju. Nisem še upokojen, a verjamem, da bi v tem primeru še več ustvarjal. Umetnost me veseli že od nekdaj, vedno sem rad ustvarjal, oblikoval, in zato mi je kiparstvo zelo blizu. To pride samo po sebi, brez posebnega spraševanja. Kje ste do sedaj razstavljali? Približno trinajst let delam precej intenzivno, medtem ko samostojno razstavljal še nisem. Prva razstava, ki sem jo imel, je bila leta 2005, ko sem sodeloval na slovenski kiparski razstavi »Oko in duh« na ljubljanskem Magistratu, kjer sem za svoje delo prejel pozitivno kritiko prof. dr. Aleša Erjavca. Takrat sem bil izbran med sedemdesetimi umetniki iz cele Slovenije, razstavljalo nas je petin-petdeset umetnikov, na kar sem zelo ponosen, saj so me mnogi pred tem zavrnili, ker nimam akademske izobrazbe. Nato sem leta 2006 z enim izdelkom spet sodeloval na tej razstavi, tokrat na temo »Sublimno v kiparstvu«, in lani zopet z dvema skulpturama na 11. slovenski kiparski razstavi »Javni kipi«, ki je nato potovala tudi v Celovec, Sežano, Novo mesto in Grosuplje. Kaj vas pri ustvarjanju vodi, kakšni so vaši motivi in materiali, s katerimi ustvarjate? Zelo občudujem realiste, ki znajo posnemati naravo, a me realistično upodabljanje ne privlači, saj je zame to premalo ustvarjalno in izzivalno. Zanima me predvsem filozofija -Sokratova, Platonova, Aristotelova filozofska vprašanja, njihova razglabljanja o svetu, atomu. Vse, o čemer se danes pogovarjamo, izhaja že iz njihovih časov; torej stvari, ki so še danes aktualne, a nedoumljive. Rad bi ustvaril stvari, ki jih ni možno videti, ki jih še nihče ni videl. Zanima me kozmofizika, astrofizika, vesolje kot tako, kvantna mehanika in teorija, tudi novejše zadeve kot teorija strun in iz tega tudi tematsko izhajam. Danes je to zelo aktualna tema, ki jo pozna malo ljudi, niti zavedamo se ne teh pojavov okoli nas, sodobna znanost pa jih čedalje bolj raziskuje. Pri sodobni znanosti gre predvsem za filozofska vprašanja in enako tudi moja tematika izhaja iz tega. Pri svojem procesu ustvarjanja nikoli ne naredim skice. Ko imam v glavi konkreten motiv, v roke vzamem glino in začnem ustvarjati. Najprej sem začel izdelovati izdelke iz stekla (masivno kristalno steklo), za kar sem patentiral kalupe za vlivanje stekla. V te kalupe lahko vlivaš tudi druge materiale, torej od stekla do brona, vse do 1500 °C. Takrat sem se začel intenzivno ukvarjati tudi s kiparstvom in oblikovanjem, kajti ugotovil sem, da mi to zelo ustreza. Izdelujem skulpture iz stekla, brona in drugih zlitin. Kar se kovin in vlivanja tiče, to delo obvladam, saj metalurgijo poznam že iz mojega poklica, pri tem pa mi je pomagal tudi priznani kipar France Rotar, Prešernov nagrajenec, saj mi je podal veliko uporabnih napotkov. Tudi doma imam peč, s katero lahko delam. Velikokrat vlivam v bron, čeprav največkrat delam s cinkovo zlitino, ki je cenejši material in se ga lahko podobno oblikuje in patinira kot bron. In kakšni so načrti za vašo ustvarjalno prihodnost? Kar nekaj umetnin imam izdelanih, ki bi jih rad razstavil v Domžalah, saj sem rojen Domžalčan. Zelo rad bi razstavljal v Galeriji Domžale in upam, da mi bo uspelo vsaj okrog leta 2010, ko bi rad pripravil pregledno razstavo svojih kiparskih del. Kakšno je vaše mnenje, predlog ali misel o kulturnem življenju v Domžalah in okolici; koliko je domžalska kultura odprta za kiparska dela? Po vsem tem, ko si ogledujem različne razstave v Domžalah, opažam, da razstavljajo precej »tuji« umetniki, zelo malo je domačinov. Poznam kar nekaj domačih mladih umetnikov in kiparjev, ki bi lahko razstavljali v Galeriji Domžale. Želel bi, da bi jih nekdo spodbudil k razstavljanju in delovanju v domačem kraju, kajti mlademu kiparju je zelo težko narediti npr. kip iz brona, saj je to precejšnji finančni zalogaj in ga morajo financirati starši ali pa mora sam zaslužiti, da bi bil lahko vsaj finančno sposoben izpeljati svojo prvo razstavo. Moj osebni pogled na kulturno dogajanje v Domžalah je predvsem v tem, da bi morali mladim domžalskim umetnikom dati več priložnosti za ustvarjanje in razstavljanje. Absolutno pogrešam tudi sodobne kipe v prostoru, ki bi ove-kovečili posamezne ljudi ali dogodke, pa ne samo v Domžalah, temveč tudi po celi Sloveniji. Gospod Dušan Pirc, hvala za zanimiv pogovor. Katarina Rus Krušelj Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Revija Mentor, Štefanova 5, p. p. 1699, 1000 Ljubljana, Slovenija REVIJA MENTOR RAZPISUJE Literarni natečaj za srečanje seniorskih piscev 2008 Razpis je namenjen upokojencem in starejšim piscem, ki pišejo v slovenščini. Pogoji: 1. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi besedili, ki jih še niso poslali na dosedanja srečanja seniorskih piscev. 2. Obseg poslanega gradiva naj ne presega 10 pesmi ali ene avtorske pole (16 strani oz. 30.000 znakov) proze ali drame. Prispevki naj bodo natipkani, in to samo enostransko. 3. Vsak prispevek mora biti označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba še kratko biografijo (ta naj se nanaša predvsem na ukvarjanje s pisanjem), točen naslov (tudi elektronski) in telefonsko številko. 4. Prispela besedila bodo prebrali strokovni ocenjevalci, ki bodo na medobmočnih (regijskih) srečanjih vodili pogovor o poslanih besedilih in literarnem ustvarjanju nasploh. 5. Medobmočnih srečanj bo sedem. Pripravili jih bomo junija, septembra in oktobra 2008 na Jesenicah, v Mariboru, Ajdovščini, Črnomlju, Ptuju, Ribnici in Žalcu; gostiteljice srečanj bodo Območne izpostave JSKD v teh krajih. 6. Izbrani avtorji z medobmočnih srečanj bodo povabljeni na dvodnevno literarno delavnico starejših piscev, ki jo bo JSKD pripravil skupaj s svojo izpostavo novembra 2008 v Šentjurju. 7. Izbor iz poslanih besedil bo objavljen v posebnem zborniku. Objav ne honoriramo. Prispevkov ne vračamo, zato naj avtorji obdržijo zase kopije. 8. Organizatorji krijejo stroške strokovnega dela srečanja in prehrane. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01 2410 516 ali 01 2410 500 in e-pošti: dragica.breskvar@jskd.si. Prispevke je treba poslati do 10. maja 2008 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »seniorji 2008«. Don Pasquale v Radomljah 29. februarja so Radomlje gostile operno predstavo Don Pasquale. Operni ansambel je prvič gostoval v radomeljski dvorani, ki se je izkazala za izredno akustično in primerno za izvedbo takih in podobnih predstav. Krajevna skupnost Radomlje se je prvič lotila tako zahtevnega projekta in kljub skromnemu reklamiranju preko plakatov, oglasov in medijev napolnila dvorano do zadnjega kotička. Pevci opernega ansambla so bili z gostovanjem več kot zadovoljni, tako zaradi akustične dvorane kot zaradi številčnega obiska in aplavza, ki so ga poželi za svoj nastop. Manjše podeželske dvorane običajno ob zahtevnejših prireditvah, kot je operna predstava, ostajajo na pol prazne, Ra-domljani pa so se tokrat izkazali in se udeležili predstave. V Radomljah bodo letos spomladi začeli s prenovo velike dvorane ter za-odrja. Prenova bo trajala čez poletje, jeseni pa bi radi pričeli z uvajanjem abonmajskih prireditev, v katere bi vključili scensko manj zahtevne, pa vendar kvalitetno vrhunske predstave. Glede na to, da bo dvorana, ki je sama po sebi izredno akustična, prenovljena in da je oživitev kulturnega dogajanja v kraju potrebna, bi skušali v goste povabiti tudi profesionalna gledališča in opero. Don Pasquale je dokaz, da je tudi na manjših odrih mogoča dobra predstava. D. Šraj Likovno društvo SENOŽETI Radomlje vabi 18. aprila 2008 na Dunaj Tokrat vas vabimo, da v spomladanskem času z nami obiščete DUNAJ, kjer si bomo ogledali razstave v treh znanih likovnih galerijah: Kunshistorische Museum: ARCIMBOLDO, Albertina: Oskar Kokoschcka in kolaži Maxa Ernsta, BA-CA Kunstforum: Monet, Kandinsky, Rothko ... MUMOK (fakultativno) Matematick in der Kunst. Cena: 40 evrov (prevoz, strokovno in turistično vodenje ter organizacija). Prijave na tel.: 031 616-075. Galerija 19 - na Kračevi domačiji v Dolskem Razstava portretov Franceta Orehka Da so naši umetniki in njihove stvaritve zanimivi tudi za druge občine, nam kaže razstava PORTRETI NAŠIH KRAJANOV, ki jo je v okviru praznika Občine Dol pri Ljubljani na povabilo Galerije 19 na Kračevi domačiji v Dolskem pripravil France Orehek iz Domžal. France Orehek je pravi Domžalčan, doma na Rodici, kjer se je staršema rodil 22. maja 1942. Poklicno šolo za usnjeno galanterijo je končal v letu 1961, potem pa ga je pot vodila skozi življenje po mnogih zaposlitvah, kjer je skušal najti svoje preživetje ob nenehnem uresničevanju največje ljubezni - grafično-likovnega izražanja in služenja estetiki, kot jo je sam videl in čutil. Na tej poti se je v največji meri predajal portretiranju znanih Domžalčanov, upodablja pa tudi zanimivo pokrajino ter se posveča pi- savi, kjer je s kaligrafičnimi veščinami gotovo najbolj usposobljen likovnik na Domžalskem. Kot je zapisal Matjaž Brojan, novinar in publicist, ima France Orehek za sabo dolgo in pestro prehojeno pot likovnika, ki je služil najprej svojemu občutku lepega, ob tem pa sodeloval na mnogih skupinskih razstavah. Njegov prispevek k likovni tradiciji domžalskih ljubiteljskih upodabljajočih umetnikov je znaten, tako da ga brez dvoma ne more in ne sme prezreti, kdor se ozira v preteklost likovnega izraza v Domžalah. Odprtje razstave portretov, ki je vzbudila veliko zanimanje, je s prijaznim nagovorom pospremil Toni Dragar, župan Občine Domžale, za res prijeten večer pa so s slovenskimi pesmimi poskrbeli pevci Okteta bratov Pirnat. Vera Vojska stran 17 KULTURA Kulturno društvo Vir pri Domžalah Virjani za Virjane Na Viru smo doma Kulturno društvo Vir pri Domžalah skuša s prireditvami kar v največji meri povezovati prebivalce Vira in okolice z občasnimi kulturnimi dogodki. »Začeti ni težko, težje je zagotavljati zanimive dogodke v naši dvorani. Skušali bomo izbrati všečen program, ki bo že sam po sebi zagotavljal udeležbo. Želimo si, da se bodo člani društva in zvesti obiskovalci naših prireditev spoprijateljili do take mere, da nam boste zaupali pri izboru prireditve,« je v prijazno povabilo za obisk razvedrilnega koncerta za vse generacije zapisala Saša Lavrič. Vero Kolenc in pevski zbor iz Vrtca Palček z mentorico, kitaristko Petro Avbelj. Še prej sta nas pozdravila Saša Lavrič, ki nam je zaželela prijeten večer, in voditelj Jure Sešek, ki je predstavljal nastopajoče ter nam ob tem izvabljal nasmehe na ustnice, predvsem pa veliko aplavza za vse nastopajoče. Med njimi se je kar dvakrat predstavil Peter Pipp, enkrat kot saksafonist in drugič skupaj z Moniko Jeras kot del očarljivega in uspešnega plesnega para. Društvo žongler, skupaj z Matjažem Gerčarjem, je presenetilo z voditeljem, predvsem pa spretnostmi pri metanju žogic, kijev pa tudi vožnjo s In res je bila dvorana v Kulturnem domu Vir skoraj premajhna za vse generacije, ki so si želele ogledati prireditev Na Viru smo doma. Najbolj prisrčni so bili najmlajši: otroška plesna skupina Vrtca Cicidom z mentorico »kolesom«, iz Plesnega kluba Miki so se nam z dvema plesoma predstavile očarljive plesalke, veliko nostalgije je dvorano preplavilo ob nastopu harmonikarja Tineta Stareta, ki nas je skupaj s Silvom Prenarjem in Janezom Ro- detom spomnil na nekdanje čase, tri pesmi so ubrano zapele pevke Ženskega pevskega zbora Pepina, Matevž Vidic kot Kekec in Maja Triler kot Mojca sta nas spomnila na lanskoletni Kulturni poletni festival Studenec, hkrati pa nas je Maja z violino skupaj z očetom, harmonikarjem in pevcem Janezom Trilerjem spomnila tudi na lanskoletno hudo neurje v Železnikih. Pravcato presenečenje je bila skupina PopVdekl, v katerem je harmonikar Boštjan Cerar z Vira, kot gostje pa so nastopili člani in članice Harmo-nikarskega orkestra Mihaelov sejem iz Mengša, skupaj z vodjem Franci-jem Veiderjem, ki so nas s svojimi razposajenimi melodijami pospremili do vrat kulturnega doma, kjer smo še enkrat lahko uživali ob poskočnih zvokih Boštjana Cerarja in njegovega ansambla. Obiskovalci smo prav vsak nastop nagradili z aplavzom, z navdušenjem spremljali nastope Virjanov za Virjane in si ob koncu želeli, da se uresniči želja predsednice društva, da prireditev postane tradicionalna, da se na njej tudi v prihodnje predstavljajo številni glasbeniki, pevci, plesalci in drugi kulturni ustvarjalci, ki jih na Viru zanesljivo ne manjka. Bil je prijeten večer, ob katerem sem se spomnila na malce spremenjene besede enega od slovenskih literatov »... eden drugmu srečo in veselje dajmo ...«. V petek, 29. marca, na Viru smo to zanesljivo naredili. Hvala Kulturnemu društvu Vir, pa tudi Občini Domžale, Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, Območni obrtni zbornici Domžale, Gostišču Jože Kovač Vir in Cvetličarni Nuša Stupica Vir, ki so pomagali pri izvedbi prireditve. Vera Ne pozabite priti 9. maja 2008 v Halo komunalnega centra Domžale Max band vabi na 100. oddajo Prvi na vasi Pretekla so že tri leta, odkar so Aleš, Boris in Damijan, člani glasbene skupine Max bend, izdali zgoščenko z naslovom Prvi na vasi. Takrat še niso vedeli, da se je s tem rodila zgodba, ki bo prerasla okvire zgoščenke. Svojo ljubezen do slovenske glasbe so razširili tudi na prijatelje ter somišljenike in kaj kmalu ustanovili klub Prvi na vasi. Prvi projekt kluba je bil snemanje zabavnoglas-benih TV-oddaj z enakim naslovom. Po začetnih nerodnih korakih so se fantje veliko naučili. Razširili so ekipo in snemanje preselili v dvorano doma krajanov v Žeje pri Sv. Trojici. Domači gasilci so jih gostoljubno sprejeli, tako da jim je dvorana postala 'drugi dom', kamor se radi vračajo vsake štiri tedne. »Drugi dom« pa je dvorana postala tudi številnim gledalcem, ki radi spremljajo oddajo v živo in soustvarjajo pristno domače vzdušje skupaj s priznanimi slovenskimi glasbenimi izvajalci ter simpatično voditeljico Klavdijo in z vsemi žavbami namazanim Tinčkom. Za kamerami se vedno marskikaj dogaja, česar TV ne pokaže ... Ker pa je zanimanje za obisk javnih snemanj oddaje veliko, v dvorano ne morejo sprejeti vseh, ki bi si snemanje želeli ogledati v živo. Zato za vse vas pripravljajo posebno presenečenje: jubilejno 100. oddajo bodo posneli v Hali komunalnega centra v Domžalah. Javno snemanje v Domžalah bo največji dosedanji projekt kluba Prvi na vasi, s katerim bodo kronali trud, ki so ga vložili v vseh treh letih. Snemanje bo javna prireditev, na kateri bodo lahko obiskovalci uživali ob zvokih številnih najboljših slovenskih ansamblov, skupin ter pevk in pevcev ter ob njih tudi zaplesali! S prireditvijo bi se ekipa oddaje rada zahvalila zvestim gledalcem, zato za ogled prireditve ne bo potrebno plačati vstopnine. Prireditev bo 9. maja, da pa vam bo čas do takrat hitreje minil, bodite prvi na vasi tudi vi, še posebej pa vsako nedeljo ob 20. uri, ob spremljanju oddaje na TV Pika. V. Kipar Jurij Smole razstavlja v Velenju Nazaj h kamnu V Galeriji Velenje je bila 2. aprila otvoritev kiparske razstave del znanega domžalskega akademskega kiparja in profesorja na Likovni akademiji, Jurija Smoleta. Razstava nosi naslov Nazaj h kamnu, o njej in avtorju pa je na razstavi spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše. Je nadaljevanje igrive ter radožive kiparske poti ustvarjalca, ki je svoje izrazno gradivo našel v kamnu. To so večinoma kosi, ki jih avtor najde po naključju, v naravi, ob pokopališčih, poteh in v kamnolomih. Kamen je izbral, ker nudi obliko takoj in direktno, ker je tako trajen in klasičen, da odlično rezonira nasprotja v našem življenju. Kipe rad »pošilja na pot ali pa jih rotira, ker je tako magično in ritmično gledati opletanje mas ter posledice sunkov.« Avtor o sebi pravi, da je »v letih dela in ustvarjalnih kriz končno ugotovil nekaj preprostih, a pomembnih dejstev o samem sebi.« Prva ugotovitev je, da je lahko izdelovalec česarkoli. »To me zelo močno veže na predme-tnost in materialnost, na rokodelstvo, izdelavo. Materiali so moje vsakdanje ukvarjanje in komunikacija z okolico.« Tako je na prizorišču razstave izstopala iz kamna narejena in obdelana struktura Hiše, ki je bila pritrjena na majavo in nestabilno podlago vozička. Pomenskost, ki govori o marsičem: o omajanosti naših domov, naše tradicije, avtor pa pravi, da ga je pri delu navdihnil razmislek o dogodkih, povezanih z Ambrusom in iskanjem doma za romsko družino Stroj anovih. Ali pa struktura iz grobih steklenih koščkov narejenega molilnega mlinčka, ki asociira na zapletene odnose v Tibetu. V slehernem delu je zadaj zgodba, pomen, ki še kako močno išče svojo sporočilnost tudi v aktualnem dogajanju. S kipi ozemljuje vsebine notranjega in zunanjega sveta ter dogodkov. V zadnjem obdobju Smoleta privlači zlasti usoda lomljenja in celo namernega uničevanja že izdelanih skulptur ter njihovo ponovno sestavljanje. Avtor pravi, da ga je prevzela misel, da se človek stalno ukvarja s svojo preteklostjo, tudi takrat, ko teče sedanji trenutek, ki pa neopaženo beži mimo njega. Ob tem pa preteklosti (izdelane skulpture) nikoli več ni moč ponoviti v enaki obliki in pomenu. Destrukcija je »moja dozorelost do predmeta in truda, s katerim ga izdelujem, gradim«, pravi avtor. In potem pride faza najdevanja, ki se dogaja vedno in povsod. V najdenih stvareh se lahko najde zaresno lepota stvari in materije, statike in dinamike, lepota sestavljanja nazaj, truda, da bi bilo kot prej. Izdelovanje, kle-sanje, potem pa uničevanje - a ob tem užitek neobremenjene stalne rasti in spreminjanja. Postati in ostati odprt in dojemljiv za vse, za karkoli, za spremembe, necikličnost, presenečenja, ki čakajo na vsakem koraku, se odzivati v takšnem svetu dogajanja in pri tem ozaveščati in razumeti lastno rast in razvoj. To je želja avtorja, ki v svojem delu resnično uživa in se nekako hudomušno igra - s kamnom, s svetom, s seboj ... Cveta Zalokar- Oražem V soboto, 19. aprila 2008, ob 16. uri bo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici pri Domžalah srečanje vseh, ki smo imeli blagodejne učinke in uspehe ob pitju čaja gobe kambuče. Na srečanju bodo spregovorili zanimivi gostje, ki bodo z nami delili svoje uspehe. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel 051 818-032. Lepo vabljeni, Mojca Kotnik Nina Arnuš, EVS koordinatorka MSS Znanje nam bogatijo • t v" • • , O ^ izkušnje in svet Nina Arnuš je bila pred tem predsednica Mladinskega sveta Domžale. S funkcije se je poslovila pred času pa je svoje delovanje na področju mladine še nadgradila. V MSD-ju ostaja dobrim letom dni, v tem času čju m i-ju os kot podpredsednica, odšla je na polletno prostovoljsko delo na Dansko, v začetku letošnjega leta pa je postala nacionalna EVS-koordina-torka pri Mladinskem svetu Slovenije. Kaj vse to pomeni in kako je z mladinskim delom v naši državi, pa si preberite v naslednjih vrsticah. Tabornica, podpredsednica MSD in po novem tudi EVS-koordina-torka. Če začneva na začetku, kaj je bilo prvo, s čimer si se začela ukvarjati? Najprej sem bila tabornica, in sicer v prvem razredu pri vodnici Valji v Rodu skalnih taborov Domžale. Trenutkov ob tabornem ognju, raziskovanja gozda, veslanja po jezeru in neprecenljivih doživetij s prijatelji ne pozabiš nikoli. In prav to me še vedno žene, da delam v nevladnem sektorju, sektorju civilne družbe in na področju prostovoljstva. Menim, da vsak od nas lahko vsaj za malo premakne svet na bolje. In če se vsi potrudimo, ga skupaj lahko premaknemo na zelo dobro. Na MSS si EVS-koordinatorka. Katere so tvoje naloge? Evropska prostovoljna služba (EVS), je del evropskega programa Mladi v akciji. Skrbim za to, da se vsi prostovoljci udeležijo usposabljanj, s katerimi izboljšajo svoje delo. Organiziram in izvajam usposabljanja za slovenske prostovoljce, ki gredo na EVS v tujino. Včasih pomagam reševati konflikte, ki se morda pojavijo v organizacijah in nudim stalno podporo prostovoljcem. Poleg tega skrbim za spletno stran evs.si, kjer lahko vsak, ki ga zanima prostovoljsko delo v tujini, najde informacije. Škisova tržnica že enajsto leto Maj se hitro bliža, z njim pa tudi že enajsta Škisova tržnica. Kot največji projekt Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza Škis) in največja študentska prireditev, vsako leto v prestolnico privabi več kot 15.000 mladih po srcu in zabave željnih obiskovalcev in obiskovalk. Zagotovo bo tudi letos tako. Namen tržnice je skozi zabavo predstaviti kar 55 slovenskih študentskih klubov, zato bo 7. maja, kot že leta poprej, oživelo letno telovadišče Ilirija v Ljubljani. Čez dan bodo — — klubi znotraj šestih regij- nfsSS prikazali svoje delovanje, predstavili bodo kraj, iz katerega prihajajo, sevda ne bo manjkala niti degustacija lokalne kulinarike in občudovanje običajev teh krajev. Živahno dogajanje na celotnem prizorišču bo zaokrožil pester spremljevalni program, ki zajema več kot trideset najrazličnejših plesnih, pevskih, govornih, športnih ... v eni besedi - ekstremnih točk. In ko se bo sonce spustilo, ga bomo skupaj pozdravili s pozdravom soncu, kar bo pomenilo začetek drugega, večernega dela prireditve na dveh odrih. Glasbeni program na glavnem odru se prične ob 18. uri z nastopom dveh predskupin, zmagovalcev glasbenega natečaja in zmagovalcev Youn-gunz toura. Nato se bomo obsijani z luno (in reflektorji) predali užitkom, ki jih nudijo priznani slovenski in tuji rock izvajalci. Poskrbljeno bo tudi za plesno razpoložene ljubiteljev elektronske glasbe, ki bodo lahko na malem prizorišču ob glasbi slovenskih DJ-jev plesali do jutranjih ur. Brez dvoma je razlogov več kot dovolj, da se 7. maja 2008, od 12. ure naprej srečamo na letnem telova-dišču Ilirija in doživimo Slovenijo v malem, kaj dobrega pojemo, srečamo stare prijatelje in spoznamo kopico novih znancev. Vstopnine ni! Tudi Študentski klub Domžale bo pristavil svoj vroč lonček, zato vsi aktivisti, simpatizerji, prijatelji, znanci in vsi, ki se poznamo ... se vidimo na Škisovi tržnici! SKISOtf V začetku leta si zaključila prostovoljno delo na Danskem. Tudi sama sem bila EVS-prostovolj-ka. Pol leta sem delala v taborniškem centru in živela s petimi prostovoljci različnih narodnosti. Naučila sem se voziti traktor, živeti v mednarodni skupnosti in izboljšati center v smislu, da bodo več pozornosti posvečali recikliranju odpadkov in nasploh prijaznejšega odnosa centra do narave. Naučila sem se tudi veliko evrokrat-skih stvari: kako je, če si tujec v neki državi in čakaš na vizo za bivanje in kako pomembno je, da imaš okrog sebe ljudi, ki jim zaupaš. Mislim, da so EVS ali drugi evropski programi velika priložnost za vse, ki si želijo razširiti obzorja in graditi skupno, tudi evropsko prihodnost. Sicer pa že vrsto let deluješ na področju mladine. Kaj te motivira za delo z mladimi? Verjamem, da smo mladi prihodnost. Če želimo imeti dobro prihodnost, je potrebno z mladimi tudi dobro delati. Verjamem v to, da se vse stvari zgodijo z razlogom - mladim je potrebno dati priložnosti zato, da lahko postanejo odgovorni in aktivni posamezniki znotraj družbe. Verjamem, da tudi jaz s svojim delom prispevam k temu velikemu mozaiku. Kako pa tvoja formalna izobrazba vpliva na dejavnosti, s katerimi se ukvarjaš? Doštudirala sem kulturolgijo, sedaj ga študij nadaljujem z antropologijo. ekla bi, da so mi vse izobraževalne ustanove dale temelje za boljše razumevanje družbe, v kateri živimo. S pridobljenim znanjem veliko lažje razložim, zakaj smo vsi ljudje drugačni in enakopravni. Zakaj nam vsem pripadajo enake pravice, ne glede na to, iz kje izhajamo, kaj počnemo in kdo smo. Poudarjam pa, da je formalno izobraževanje zgolj temelj za vse nadaljnje učenje, ki ti ga ne more dati učilnica in knjige, ampak samo izkušnje in svet. Aktivna si tudi na področju neformalnega izobraževanja. Si trenerka na različnih mladinskih izobraževanjih, očitno te to delo veseli. Kaj ti prinaša? Delo mladinske trenerke je delo, ki mi je pisano na kožo. To pomeni, da imam pred seboj vseskozi izzive, s katerimi se rada soočam. Na usposabljanjih se srečujem z novimi zanimivimi mladimi ljudmi ter delam v mednarodnih ekipah, kjer je idej za delo neskončno. Dobra stran tega je, da veliko potujem in če si le lahko privoščim, si vzamem čas, da si ogledam mesto ali kraj, v katerem delam. Ravno sedaj sem se vrnila z usposabljanja v Bohinju, kjer so se udeleženci iz Danske, Turčije, Estonije, Nemčije, Portugalske, Poljske in Slovenije ukvarjali z medkulturnim učenjem, medkulturnim dialogom ter oblikovali projekte, ki bodo prispevali k naši pisani evropski priho- dnosti. Z ekipo šestih trenerjev iz cele Evrope smo oblikovali šest-dnevni program, s katerega so udeleženci veliko odnesli ter našli motivacijo za prihodnje delo. Upam, da bodo tudi v Sloveniji mladinski trenerji pridobili primeren status in da se bo dalo od tega tudi živeti. Če se še nekoliko vrneva k tvoji funkciji EVS-koordinatorke, kjer deluješ v okviru Mladinskega sveta Slovenije. Kakšne so naloge MSS-ja in tudi tvoje naloge na nacionalnem nivoju? MSS je krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij. Pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. MSS je tudi član Evropskega mladinskega foruma YFJ, ki združuje nacionalne mladinske svete in evropske mladinske organizacije. Tako lahko MSS svoje poglede predstavlja tudi na evropskem nivoju. Glavni namen Mladinskega sveta Slovenije je prispevati k vzpostavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v odraslega posameznika, ki bo sposoben in pripravljen sooblikovati našo prihodnost. Sodelujem v različnih projektih, ki potekajo v okviru MSS. Za nami je projekt Ustvarimo priložnosti, kjer je 80 mladih imelo priložnost spregovoriti o tem, kdo so mladi z manj priložnostmi, ali je za njih dovolj poskrbljeno in kaj lahko sami naredijo, da bodo vsi mladi imeli enake priložnosti. Kako pa sicer ocenjuješ mladinsko dogajanje v našem kraju - v Domžalah? Domžale so malo mesto z veliko potenciala. Odkar spremljam dogajanje na mladinskem področju, se vedno zdi, da so v mestu mladi, ki želijo nekaj početi, ki želijo, da se nekaj dogaja. Včasih so odrasli in lokalna oblast navdušeni nad tem, včasih pa malo manj oziroma jim zmanjka volje za aktivno podporo mladim, ki želijo ustvarjati na različnih področjih. S strani občine formalno pogrešam funkcijo ali oddelek, ki bi bil posvečen samo mladim - recimo tako kot imajo v Ljubljani svoj Urad za mladino. Tako bi lahko tudi naše mesto oblikovalo dolgoročno vizijo dela z mladimi in če bi bilo sodelovanje obojestransko, bi bilo tudi manj konfliktov med mladimi in lokalno oblastjo. Kot sem že rekla, so Domžale mesto z veliko potenciala tudi na področju mladih, samo zbuditi ga je potrebno, saj včasih malo zadrema. Še misel za konec? Draga/i bralka/ec - vzemi stvari v svoje roke in akcija! Mateja A. Kegel k* r- yS^SsA ' i '»V Impro gledališče domžalske mladine Ana Strnad, Študentski klub Domžale Da imajo mladi smisel za kulturo, se velikokrat izkazuje. Tudi želja po nastopanju in gledaliških deskah je v marsikomu od nas. Tokrat se je prav pisana skupina mladih odločila, da svoje neizkušnje gledališke umetnosti spremeni v izkušnje in to kar v - direktnem nastopu. S pripravo, delavnico, ki je bila izvedena štirinajst dni pred predstavo, se je šestnajst mladih spopadlo z veščinami improvizacije v gledališču. S pomočjo odličnih Tonija Cahunka in Zale Vidali so se mladi, stari od 17 do 35 let naučili osnov nastopanja ter določenih disciplin, ki so jih konec marca v Kulturnem domu Groblje tudi prvič izvedli pred očmi javnosti. V dobri uri trajajoči predstavi so se odlično predstavili, publika, bilo nas je preko štirideset, pa se je iz srca nasmejala njihovim domislicam. Ekipa, ki se je pripravljala na predstavo, se je razdelila v dva tabora: DOM : ŽALE, kar so odlično predstavili že v uvodni disciplini - duhovito in domiselno. Spoznali smo, kako je, če ima človek razcepljeno osebnost, videli smo, kako je biti „počasen" gost v televizijski oddaji, prav tako pa so nastopajoči odigrali „Zmenkarije", seveda nekoliko drugače. Sašo, Franci, Natalija, Katja, Nina in Rok na eni strani ter Živa, Robi, Denis, Aleš, Ajda, Jaka in Vesna na drugi strani so se na koncu razšli z majhno razliko - uvodna gledališka zmaga je po mnenju občinstva pripadla slednjim (Žalam). Ker je predstava navdušila vse - nastopajoče, še posebej pa občinstvo, nam obljubljajo ponovnitev in to zelo kmalu. Seveda gre pohvala Mlademu forumu SD, Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami in Mladinskemu kulturnemu centru Akumulator za idejo, ki je popestrila kulturno sceno v našem mestu. Mateja A. Kegel MLAJŠI IN STAREJSI stran 18 Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v družbi Indijke Center za mlade Domžale Skupaj po Indiji V četrtek, 27. marca 2008, je bilo v Domžalskem domu potopisno predavanje, z naslovom Po Indiji. Uvodno besedo je imela v imenu Centra za mlade Domžale Tinkara Koleša. Voditeljica zelo zanimivega večera je bila direktorica centra, Lili Jazbec. Njeno izredno zanimanje za fotografijo jo je že popeljalo po različnih državah sveta, letos pa se je odločila, da dopust z možem preživita v Indiji. V tem času je podrobno spoznala način življenja preprostih ljudi, obiskala kulturne znamenitosti ter se seznanila z njihovimi prehrambenimi navadami. Prav te navade in jedi same so precej drugačne kot v Evropi. Dvorana je bila nabito polna, saj si ljudje želijo spoznavati drugačnost, za kar je obisk Indije kot naročen. Ker se Lili ni posvečala le že znanim znamenitostim Indije, o katerih lahko beremo v skoraj vsakem turističnem vodiču, pač pa je iskala nevsakdanje motive, je bilo potepanje po Indiji z njo še toliko bolj zanimivo, še posebej, ker smo res lahko veliko izvedeli o življenju te velike države in se včasih počutili, kot bi bili z njo v Indiji. Na predstavitev obiska Indije je gospa Lili Jazbec povabila gostjo Jahi iz Indije, ki se je ob zaključku predstavila v tradicionalnem indijskem oblačilu - sa-riju. Potopisnega predavanja se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Obiskovalci smo se ob druženju, pogostitvi in poku-šanju pravega indijskega čaja lahko prepričali, kako drugačno je življenje v Indiji. Tovrstnih potopisov si Domžalčani želijo tudi v prihodnje. Hvala, Lili. Saša Kos Ljubljanska cesta58, tel: 722-66-00, DOMŽALSKI DOM e-mail: info@czm-domzale.si JZ Center za mlade Domžale objavlja LIKOVNO-LITERARNI NATEČAJ 1. Na natečaju lahko sodelujejo mladi iz občine Domžale. 2. Naslov natečaja je Domžale leta 2077 - moja ideja. Kako si predstavljate svoj kraj v prihodnosti, kako bi si želeli živeti v Domžalah, kaj pogrešate, kaj vas navdušuje? 3. Razpisani natečaj vključuje pripravo predlogov na dano temo v literarni ali v likovni podobi. • Literati ideje izrazite v PRIPOVEDNI OBLIKI (spis ali pesem). • Likovniki se izrazite preko risb, slik, računalniško zasnovanih idej/predlogov. 4. Predloge je potrebno opremiti z naslednjimi podatki: • naslov dela, ime, priimek in naslov avtorja; • kontakt (telefon in elektronski naslov). 5. Nagrajenci bodo predstavljeni na zaključni prireditvi v Domžalskem domu. 6. Prispevki se avtorjem ne vračajo. 7. Rok za oddajo izdelkov je (vključno) 7. maj 2008. 8. Predloge je potrebno predložiti priporočeno po pošti ali osebno na naslov: JZ Center za mlade, Ljubljanska 58, 1230 Domžale, s pripisom: »NATEČAJ - 7. maj«. Dober dan, gospa Pavla Cotman Podobe iz slanega testa so del moje duše in mojega ponosa »Sol in voda, moka bela. Moko v slano vodo sem zmešala, gnetla, gnetla, se trudila, pa sem tole naredila,« je začetek pesmi moje današnje sogovornice, izdelovalke podob iz slanega testa, Pavle Cotman iz Domžal. Za njo je že več razstav, pred leti je pod naslovom »Izdelki in fantazije mojih 70 pomladi« razstavljala v Radomljah, pred kratkim v Menačn'kovi domačiji. Sama pravi, da so njene podobe iz slanega testa del nje, njene duše, njenega ponosa, pa naj si gre za podobe angelčkov, številnih cvetlic in šopkov, zvončkov, srčkov, košar, slamnikov in drugih predmetov, pokaže tudi podobi Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. Zanimivo je, da je Pavla Cotman, ki se je rodila v družini s šestimi otroki leta 1931 v Sevniku pod Kureščk-om, slano testo začela oblikovati pri sedemdesetih letih. Še prej je bilo otroštvo, žal polno vojnih grozot in zelo zgodaj brez umrlih skrbnih staršev, pa z veliko skrbi za mlajše sestre in brate. Že v mladosti je rada šivala, kvačkala in pletla. Rada je pisala tudi pesmi. Svojo delovno dobo je preživela v Iskri, v Domžale prišla v letu 1976. Življenje ji lepšajo hčerka Mar-janca, zaposlena na Ministrstvu za znanost, pa oba vnuka, na katera je še posebej ponosna. Vnukinja Helena, ki je študirala v Španiji, je v Cekinovem gradu odgovorna za stike z javnostjo, podnaslavlja tudi filme, vnuk Dejan dela magisterij, oba sta glasbenika. V življenju jo spremlja ljubezen do kiparjenja in risanja. Je samoukinja, ki svojo ljubezen do lepega razdaja v Medgene-racijskem društvu Jesenski cvet, skupini Cvetje v jeseni. Napisala je tudi himno, v kateri med drugim pravi: »Kakor sonce za oblake, seje skrila naša mladost. Kakor veter čez gore, prišli srebrni so lasje. Se sonček nam sije, še srček nam bije, pa še dolgo nam bo, če bo le lahko.« Za izdelovanje podob iz slanega testa se je odločila pri sedemdesetih pomladih, ko ji je sestra Vida prinesla podobo, iz katere je še isti dan izdelala dva zvončka in srček. Že prej je kiparila in ustvarjala iz gline, slano testo pa je prevzelo njeno domišljijo in fantazijo, navdih črpa tudi iz slovenske ljudske zakladnice. O svojem delu v pesmi pravi: »Kar poglejte, kaj je to • čudne sorte to testo; ni za piti ni za jesti; tole so le čire čare, vragolije moje mlade fantazije. Vse stene prijetnega stanovanja so polne podob. Kuhinjo krasijo izdelki iz gline, drugje so podobe slanega mesta, med njimi panjske končnice. Rada se spominja številnih manjših skupinskih razstav, med njimi razstave v Slovenj Gradcu, kjer so bile njene podobe med 220 razstavljavci zelo opazne. Ni- koli ne razmišlja, katera podoba bo nastala pod spretnimi prsti. Oblikujejo se glede na počutje, na njeno dušo. Zadnje čase dela manj, ker jo je pestila bolezen, a je sedaj bolje in lahko pričakujemo še kakšne zanimive podobe. Kar nekaj teh krasi stene drugih ljudi, predvsem jih rada naredi za prijatelje, za rojstne dneve in druge življenjske priložnosti. Rada dela in je vesela pohvale. Vsi izdelki so unikatni, v marsikaterem ohranja ljudsko izročilo. Vse podobe zašije v okvirje. Veliko je tudi kvačkala, je pa tudi spretna šivilja, ki se loti šivanja vseh oblačil, med drugim je bila njeno delo tudi hčerkina poročna obleka. Vesela je, če ljudje njene izdelke sprejemajo z naklonjenostjo. Vedno razmišlja še o čem novem, česar bi se lotila, zadnja njena pogruntavščina so lični izdelki, naslikani s pomočjo jupola. Vse do pred kratkim je sama pleskala stanovanje in tudi pri tem uporabljala svojo neizmerno domišljijo. »C e si star, al'pa mlad, če življenje imaš rad, če ustvarjalen si in zdrav, če zdrav duh imaš in fantazije, potem vesel si, v duši si bogat«, so verzi moje sogovornice, ki je bogata s svojo fantazijo, ki jo sprošča ob oblikovanju slanega testa, pa tudi s svojo voljo in pogumom do življenja. Le tako naprej, spoštovana gospa Pavla Cotman! Vera Vojska Uspešne razstave v Menačnkovi domačiji se je z gospo Pavlo Cotman veselila tudi vnukinja Helena Obvestilo o brezplačnem presejalnem merjenju mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnici Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale vabijo 100 udeleženk na presejalno merjenje mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnici, ki bo v sredo, 23. aprila 2008, od 9. do 13. ure, v Zdravstvenem domu Domžale. Merjenje je namenjeno ženskam, starejšim od 55 let, ki si bodo mineralno kostno gostoto izmerile prvič. Prosimo, da se prijavite v Društvu bolnikov z osteoporozo Ljubljana, na telefonsko številko 01/540 19 15, v torek, 15. aprila, in v sredo, 16. aprila, med 9. in 12. uro. Prijave bomo sprejemali samo do zasedbe prostih mest. Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana Potrčeva 16, 1000 Ljubljana Iskrene čestitke čebelarju iz Krtine Ob 80. rojstnem dnevu Franca Kovača Pred kratkim sem skupaj z Marjanom Kodermanom, predsednikom, ter Jankom Kokaljem, blagajnikom Čebelarske družine Krtina, obiskala dolgoletnega čebelarja Franca Kovača iz Krtine 11, da bi mu skupaj čestitali ob 80. rojstnem dnevu ter mu zaželeli veliko zdravja in prijetnih trenutkov z domačimi, pa tudi s čebelami, ki ga spremljajo skoraj vse življenje. Čebelar Franc Kovač je bil rojen 13. marca 1928 na Studencu 10, po domače pri Svetlinu. Za čebelarstvo se je zanimal zelo zgodaj, saj so imeli čebelnjak pri bližnjem sosedu in si pri 11 letih kupil prvi roj od »starega« Sokliča. Denar je »na-šparal« od ministriranja, les za čebelnjak so dali starši in stari starši. Po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja, nekaj časa služboval v Lesni Domžale, tudi v LIP Radomlje, potem pa se je prekvalificiral in vrsto let delal v Ljubljani v Avtoceomercu, kjer se je upokojil kot vodja centralnega skladišča. Še danes se rad spominja urejenosti kartotek, v okviru katerih je bilo več kot 11.000 kataloških številk. Kasneje so jih zamenjali računalniki. Po prihodu iz vojske, kjer je bil kar tri leta, je začel na sedanji lokaciji graditi hišo. Kar je bilo mogoče, je naredil sam, še zlasti vse iz lesa. Kasneje si je pri hiši uredil majhno delavnico, v kateri je delal vse življenje. »Če delaš dobro, ti ljudje zaupajo in vedno znova pridejo,« pravi, ko pripoveduje, kaj vse je v majhni delavnici naredil, s stavbnim pohištvom in drugimi izdelki iz lesa pa je pomagal tudi otrokom. Z Mihčevo Ano sta se poznala od otroštva, saj je bila soseda na Studencu, poročila pa leta 1956. Žena Ana je skrbela za štiri otroke, ob tem pa pridno šivala. Veselita se 13 vnukov, med njimi je tudi Domen, ki bo morda nadaljeval družinsko tradicijo čebelarstva. Pred dvema letoma sta v krogu družine praznovala zlato poroko. Gospod Franc je tudi član PGD Studenec od leta 1943 in je med vojno skrbel za gasilski dom. Prve nasvete za čebelarjenje je dobil od sosedov Toneta in Viktorja Svetlina, v pogovoru smo se spomnili tudi Zdravka Štruklja, čebelarja iz Domžal. Gospod Franc je še pred vojno naredil prvi panj, med vojno je »ogrebal« čebelnjake sosedov in prijateljev, ki so bili v vojni. Spomni se, kako je moral dobiti celo dovolilnico, da je obiskal čebelnjake v Ko-košnjah. Skrbno je zapisoval vse v zvezi tudi meden kis, za prijetnejše trenutke pa medene piškote. Franc Kovač je čebelar od nog do glave, kot radi rečemo, sodobne in moderne načine čebeljarje-nja sicer sprejema, jih navadno preizkusi, potem pa upošteva predvsem svoje dolgoletne izkušnje in lastno prakso. Narave ne moreš prisiliti, da daje več, tudi čebel ne, pravi, in pripoveduje, kako čebele hrani le toliko, kot je nujno, upošteva vremenske pogoje in zapiske, ki jih dela vse od leta 1946. Je skrben zapisovalec vsega, kar se dogaja. Žal je danes na tem območju eden redkih čebelarjev. Dopust je vedno prilagajal čebelam in še sedaj pravi, da bo vse pustil prej kot čebele. Izdeloval je tudi panje in romčke. Najlepši so prav njegovi, pravi Marjan Koderman in poudarja njegovo pridnost in pomen za delo čebelarske družine. Hvala za prijeten pogovor, čebelar Franc Kovač, in še enkrat vse najboljše za 80. rojstni dan! Vera Vojska s čebelami, zato se dobro spomni, kako so kranjiče zamenjali boljši AŽ panji, pa tudi, kako so mu prvi med vzeli Nemci, naslednji je šel za obvezno oddajo, šele potem je postal prav njegov. Zanimivi so tudi spomini na sladkor, namenjen hranjenju čebel, ki je bil pomešan z žaganjem, da ga ni bilo mogoče uporabljati za hrano. V letu 1961 je čebelnjak od rojstne hiše pripeljal ob novo domačijo ter vseskozi skrbel za svoje najboljše prijateljice -čebelice. Danes jih ima v enajstih gospodarskih in šestih majhnih panjih. Čebelarsko družino Krtina je učitelj Šmajdek ustanovil leta 1919, gospod Franc pa se je vanj vključil po vojni in bil dolgo vrsto let delegat čebelarjev iz Krtine. Spominja se neštetih voženj s kolesom na sestanke v Kamnik, pa tudi časov, ko je nekdanji predsednik družine vse skupaj pustil in so ga prijatelji prosili, naj prevzame in družino postavi na nove temelje. Kar nekaj let sta on kot predsednik, Viktor Svetlin pa kot tajnik in blagajnik utrjevala Čebelarsko družino Krtina, ki je še danes zelo uspešna. »Jaz sem pisal, Viktor pa je obveščal čebelarje,« se spomni prijetnega sodelovanja in skoraj petnajstletnega vodenja družine. Desetlet let je bil tajnik in do pred petimi leti tudi blagajnik. Danes je še vedno predsednik nadzornega odbora. Čebele so predvsem veselje in volja do dela, pravi, in te zasvojijo za vse življenje. Prideluje kostanjev, gozdni in cvetlični med, pa tudi propolis. Čebele te umirijo, bolj delaven in prijazen si, pravita z ženo, ki rada za zdravje naredi Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal Razstava likovnic Članice likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar razstavljajo svoje slike v kulturnem domu v Slovenskem Javorniku. Otvoritev razstave je bila 6. marca, odprta pa je bila do 26. marca 2008. Ob tej priložnosti so članice same pripravile tudi krajši kulturni program. V Slovenskem Javorniku so že razstavljale leta 2004, v tem šolskem letu pa so se lotile portreta in avtoportreta, ki je eno najzahtevnejših področij. Vsaka članica se je predstavila z dvema portretoma oziroma avtoportretom ter s sliko motiva, ki ji je blizu. Razstava je posvečena dnevu žena - 8. marcu. To ni naklučje, saj članice želijo s svojim delom prispevati k boljši samopodobi sodobne ženske. Razstavljalke na razstavi so: Joži Anžin, Zinka Brečko, Nuša Čučnik, Angelca Dovžan, Vlasta Janžekovič, Mira Jarc, Darinka Kralj, Nuša Lojen, Binca Lomšek, Irena Osolnik,_ Iva Petek, Mileva Sladojevic, Joži Tomšič, Mila Vla- šic Gvozdic in Tatjana Žmavc. „ . , . , Binca Lomšek stran 19 UREDNIŠTVO pisma bralcev Resnica o družbi STN Napačna, ali še slabše popačena informacija, je zagotovo najslabša informacija, ki na koncu koncev ne prinese prav nikomur nobene koristi. Še več, včasih lahko pri ljudeh povzroči nervozo, neutemeljene reakcije in kot radi rečemo - hudo kri - po nepotrebnem. Ker so se v raznih medijih pred časom pojavljale prav te - mislimo, da jih lahko brez vsakršnega koli zadržka imenujemo popačene informacije, smo se odločili, da za vse bralce časopisa Slamnik, oziroma občane Domžal, obrazložimo in opišemo dejstva in resnico o družbi STN. V dnevnih časopisih (v mislih imamo Dnevnik), so družbo STN poimenovali ASPN. Od kod to ime, nam ni jasno, vendar družba že od svoje ustanovitve ni nikoli spremenila imena oziroma že od začetka nosi ime STN. Kaj pa predstavlja družba ASPN, je pa že druga zgodba? Druga dezinformacija in zmeda predstavljata priimek in ime - Lovšin Andrej. Ne vemo koliko, zagotovo pa obstaja v Sloveniji mnogo ljudi z enakimi priimki in imeni. To pa ne pomeni, da govorimo in pišemo vedno o eni in isti osebi. Tovrstne zamenjave imajo lahko za osebe z enakimi imeni v življenju pozitiven prizvok, lahko pa tudi obratno! Že prej smo omenili članke v različnih medijih. Od tovrstnih člankov, pa naj bodo ti objavljeni na nacionalni, regionalni ali pa lokalni ravni, se družba STN popolnoma distancira. Niti za enega nismo dali ne ustnega, še manj pa pisnega intervjuja, razen strokovnega opisa dejavnosti družbe. Tu želimo še posebej poudariti, da pri pripravi projekta STN zelo korektno in profesionalno sodelujemo s predstavniki občine Domžale. Na zboru krajanov KS Dob 11. februarja 2008, smo predstavniki družbe STN odgovarjali na vprašanja. Zato želimo izkoristiti to priložnost, da v kolikor obstajajo kakršna koli dodatna vprašanja, vezana na dejavnost družbe, lahko vsakdo obišče našo spletno stran www.stn.eu ali pa se obrne neposredno na družbo STN. Z veseljem bomo vsakomur posredovali podatke in informacije, saj po izgraditvi novega objekta predvidevamo tudi odprtje novih delovnih mest, ki bodo prav gotovo zanimale marsikaterega občana Domžal. Andrej Lovšin Povezovanje sosednjih občin Domžale in Dol Z veseljem sem prebral članek v »Novicah Občine Dol«, z naslovom »Župan Domžal in svetnik Toni Dragar v Dolu«. Dejal sem si: »Pa so se le našli sosedje, da se pogovorijo o sodelovanju in odpravi podhranjenosti cestnih povezav«. Po nekaj stavkih je moje veselje izginilo, saj je bilo srečanje namenjeno le »mega« sodelovanju na relaciji Kamnik-Domžale-Dol glede vodooskrbe, porečja Bistrice in povabilu Dola v »Podjetno regijo širšega kamniško-domžalskega okoliša«. Strinjam se, da so to za razvoj širšega območja pomembne teme, še posebno v času divje zidave poslovno- stanovanjskih con na kmetijskem območju. Gospod župan, običaj je, da se na takih sestankih obravnava tudi odprava fizičnih ovir, ki zavirajo nemoteno medsebojno komunikacijo. Sem zagotovo sodijo medsebojne mejne cestne povezave, ki so osnova za nadgradnjo dobrososedskih odnosov. Kot vam je dobro znano, južni del Občine Domžale (Pšata in Selo - meja z Občino Dol) nima niti ene »normalne-varne« cestne navezave na državno cesto Li-tija-Ljubljana (Videm, Beričevo 1 in 2, Šentjakob). Na omenjenih točkah je bilo že več mrtvih, da zvite pločevine ne navajam. Iz zapisa je razvidno, da se o takih »malenkostih« niste pogovarjali. Kot kaže, ste kljub dobremu poznavanju območja (vaš življenjski okoliš) pozabili na vse že večkrat opisane težave, ki bi jih z malo dobre volje lahko dali vsaj na dnevni red, če že odprave problematike ni v vašem programu. Če niste zadosti seznanjeni z navezavami Pšate in Sela na to cesto, pa bi bilo modro, da bi na razgovor povabili predsednike mejnih KS, ki bi lahko natančno predstavili problematiko. Kot ste zagotovo seznanjeni, se Dol pripravlja na izgradnjo križišč v Vidmu, Beri-čevu in pri Reaktorju IJS^ Le križišča Beričevo-zgoraj in Šentjakob, ki so najpomembnejša za Pšato, niso pa v prioriteta Dola, niso v planu izgradnje, čeprav Dol dobiva letno velik denar od IJŠ, ki je na Pšaškem polju. Gospod župan, kot kaže, ste ponovno zamudili priložnost odpraviti stare probleme, ki se vlečejo že kot jara kača. Zakaj? Kaj vas je »mučilo«, da niste bili pripravljeni izkoristiti prilike, ki ste jo imeli na srečanju s sosednjim županom? Ali obstoji kakšen občinski dolg do Dola? Za vsako informacijo vam bom hvaležen! Franc Hrovat Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNEKRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer: nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT; nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne rešitve pričakujemo do 16. aprila na naslov: Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! Ali so domžalske ribe užitne? To vprašanje se ne nanaša na nakup rib v ribarnici, temveč na ribe, ki jih ribiči lovijo v Kamniški Bistrici. Vsake toliko časa ribiška društva vložijo v našo reko mladice, ki v času hudih onesnaženj vode poginejo. Na videz je reka postala čistejša, ampak tisto, kar vidimo, ni vedno največja nevarnost za naše zdravje. Gotovo je bolj nevarno nevidno onesnaževanje s kemičnimi preparati, ki jih uporabljajo v industriji in kmetijstvu. Opažam, da ribiči lovijo v Kamniški Bistrici in ribe nosijo domov. Pravijo, da so ribe dobre za jesti in da je voda čista. Navsezadnje, kot pravi eden izmed mlajših ribičev, se riba speče in s tem postane nestrupena. Ali smo ljudje res tako nevedni? Strupi se nalagajo v naravi dlje časa, nekateri se razgradijo, drugi pa se vgrajujejo v živi svet (tudi v ribe), kjer se kopičijo. Morda bi tista riba poginila čez pet dni, a smo jo mi prej ujeli in pojedli in gotovo postregli tudi svojim otrokom. In tudi v nas se ti strupi nabirajo in tam tudi ostajajo, saj se vsi ne morejo izločiti. Ko strupi dosežejo nek kritičen nivo, pa v nas povzročijo različna bolezenska stanja, ki včasih niso specifična in je zelo težko odkriti, kaj je njihov vzrok. Skrb za čisto okolje je stvar odgovornih služb in tudi vsakega posameznika, da pa bi ta lahko pravilno ukrepal, mora vedeti, kaj se z njegovim okoljem dogaja. Če pogledam našo Bistrico, nimam vtisa, da smo redoljubni in ozaveščeni, prav nasprotno - sebično počistimo svoje dvorišče in smeti lepo stresemo sosedu. Ali pa v gozd, reko. Narava bo že vedela, kaj naj s tem naredi ali pa tudi ne? Ker se nočemo odpovedati nekoristnim nakupom, si raje zatiskamo oči in se razburjamo nad prepolnimi smetišči. Nikomur ne more biti lepo, ko gleda umazano obalo, ki jo »krasijo« bog ve kje odvržene plastične vreče, stoli, gume in vseh vrst odsluženih stvari, ki jih ljudje zabrišejo v reko. Ker bo ta njihovo nesnago odpeljala naprej, drugemu. Rada bi videla tako prakso, da se s stanjem naše reke pozabavajo v oddelku za varstvo okolja, zdravstveni dom in tisti, ki izvajajo redne monitoringe -preglede voda. Z objavo najnovejših podatkov o čistosti naše reke in morebitnih boleznih, povezanih z onesnaženim okoljem (zrak, hrup, zemlja) v Slamniku bi lahko sledili temu, kaj se dogaja v našem okolju in spremenili svoje obnašanje, če je to škodljivo. To je v interesu vseh nas in ne le ribičev. Sploh pa bi, glede na trenutno stanje obale v Domžalah, lahko organizirali čistilno akcijo obale Kamniške Bistrice za vse, ki ob njej živijo, se redno sprehajajo ali tja »samo« odlagajo smeti. Miomira Šegina Sprenevedanje odgovornih! Kot odgovor na nekaj mojih prispevkov na temo »komunalna neurejenost na jugu občine« (Slamnik od leta 2005 do 11/2007) je ga. »Občinska uprava« v eni od predhodnih številk podala skromen odgovor v smislu »izražanja nezadovoljstva na občinskem jugu«. Nepodpisan avtor (ica) navaja, da je nezadovoljstvo neupravičeno ter da bo makadamski del ceste - cca 80 m cestne f)ovezave Pšata-Podgorica v sode-ovanju s KS Črnuče in DARS urejena kmalu. Ta informacija je bila podana tudi v časniku »Dnevnik« 15. januarja 2007. Bilo bi lepo, če ne bi tega poslušali že pet let! Vse sodelujoče organe, še posebno župana in občinski svet prosim, da končno preizkusijo (če se še nikoli niso peljali s Pšate v Šentjakob oz. Lj) cestne povezave Pšate z Ljubljano. Vsak voznik bo lahko videl, da je bila zaradi AC Maribor-Ljubljana odrezana cesta Pšata-Šentjakob, ki še do danes ni bila nadomeščena. Vsi uporabniki, zelo veliko jih je iz sosednje KS Ihan (Mala Loka, Selo, Ihan), kar je gospodu županu dobro poznano, pa se spreneveda, se vozimo po razširjenem kolovozu po Pšaškem polju do priključka na AC v Šentjakobu. To je cesta, ki je nadomestilo za »odrezani del«, ne pa preusmeritev na staro cesto za Podgorico. V kolikor kdo misli drugače, naj se postavi zjutraj med 7. in 8. uro na »črni makadamski priključek« pri semaforju v Šentjakobu in ugotovi število in strukturo uporabnikov te »od občine pozabljene« ceste. Kot kaže, je res nekdo preusmeril »obveznosti DARS« na kakšen drug, bolj ljubeč del občine. Ne bom se več spuščal v nerazumno zavlačevanje in »cefranje« komunalnih del na Pšati, ki je vsem na očeh, za kar gre zahvala rezanju proračunskih sredstev. Modri svetniki in gospod župan ste pač odločili, da je bolj nujno dograditi štadion profesionalnega kluba (ki je zato lahko takoj iskal tri mene-džerje - oglas), kot pa urediti osnovno infrastrukturo na Pšati. V ta namen ste »čez noč« našli vire! Kje imate odgovornost, gospodje svetniki? »Gospo Občinsko upravo« in »gospoda Urad župana« pa naj opomnim, da se moramo vsi avtorji podpisati z imenom in priimkom, če želimo, da je »omejeni« članek objavljen. Kot kaže, to velja samo za običajne smrtnike, čeprav ima vsak organ predstojnika z imenom in priimkom, ki je odgovoren za delo. Srečno vožnjo na relaciji Ihan-Bišče-Pšata-Šentjakob vam želim gospodje svetniki (ce), »gospa Občinska uprava« in »gospod urad župana«! Franc Hrovat Pomlad zelena in okolje Zadnji zimski meseci razkrijejo vse nečednosti, ki jih ljudje naredijo v naravi. Ob vodah in poteh je videti kupe odpadkov vseh vrst, takih, ki samo kvarijo urejen izgled okolja in drugih, ki so nevarni za naravo in ljudi. Spomladi, običajno meseca maja, ko narava v najbujnejši rasti že skoraj prekrije odpadke, se zbudijo društva, skupine občanov in komunalne službe ter začnejo z akcijami čiščenja okolja. Je to smiselno? Se da stvari urejati tudi kako drugače? Verjetno se da. Občinske in državne nadzorne službe, ki so pristojne za varstvo okolja, bi morale po črki zakona dosledno preprečevati odmetavanje odpadkov v naravo. Nadzor bo še posebej po- memben po zaprtju občinskega odlagališča odpadkov v Dobu. Občina oziroma javno komunalno podjetje bi morala opredeliti čas in način izvajanja očiščevalnih akcij. Pobiranje odpadkov v času bujne rasti vegetacije, gnezdenja ptic in kotitve mladičev divjih živali povzroča večjo škodo od koristi. Občinska uprava bi morala pri urejanju skupnih zelenih površin zagotoviti sodelovanje krajinskega ali gozdarskega strokovnjaka, ki bi določal čas in obseg košnje javnih, parkovnih in obrežnih površin. Žalosten je namreč pogled na obrežje Kamniške Bistrice, kjer je nekdo po svoji predstavi o ure- janju narave pri tleh porezal obrežno grmičevje, ki je nudilo vsaj malo zavetja za obvodne živali, predvsem pa je ohranjalo naraven videz pokrajine. Čas je že, da bi imeli do narave bolj spoštljiv odnos in da bi se zavedali pomembnosti ohranjanja naravnega okolja. Škoda, da prispevek ni bil objavljen v februarski številki Slamnika, za katero je bil že odposlan. Vseeno upamo, da za ukrepanje še ni prepozno. Društvo za varstvo okolja Domžale Kamnik Grozljivost neke izgubljenosti ... Spoštovani g. Niko Tičar! Sami me vztrajno skorajda silite, da zapišem tudi tisto, kar v drugačnih okoliščinah mogoče niti ne bi, namreč: »Če mački (mačku) stopiš na rep - zamijavka!«. In vi, gospod, že prav pošteno mi-javkate. In iz zapisa v zapis plavate v vam všečne in za vas očitno sila pomembne čase naše polpretekle zgodovine, katere zagovorniškega ognja poln primerek (p)ostajate tudi sami. Vam očitno ni več pomoči. Za vas so bili totalitarni časi Komunistične partije in kasneje Zveze komunistov, kot sami, zgledno poučeni, popolnoma pravilno ugotavljate - »zlati časi«. Za večino ljudi pa ne! Iz vašega zadnjega prispevka, »do popolne zmede premešanega jerbasa hrušk in jabolk«, bom skušal podati le nekaj najpomembnejših odgovorov. Izključno in samo zato, ker ocenjujem za nujno, ne le vredno, da se ljudem pomaga odpirati oči. Kadarkoli in kjerkoli. Predvsem pa v medijih. Kar »Slamnik« je! Stranke t. i. »slovenke pomladi« so na zadnjih volitvah prišle na oblast predvsem zaradi svojega vztrajnega, trdega, predanega in ljudem všečnega dela. V največji meri prav zaradi navedenega. V manjši meri pa tudi s pomočjo vseh tistih, v nebo vpijočih, vsakemu prepoznavnih lastnosti (oholosti, brezobzirnosti, samovšečnosti, samozadostnosti, vzvišenosti, spletkarstva, ipd.), tako do konca lastnih večini predstavnikov stranke, ki je v Sloveniji vladala 12 let, torej LDS. To je resnica, ki vam ni ljuba. Vem. Kar se tiče, dragi gospod Tičar, pregovornega »oslovstva«, ki ga navajate, mi dovolite samo skromno ugotovitev: so državljanke in državljani Slovenije »oslice in osli«, ker so trikrat zapored »podelili« mandat vladanja LDS? Neprijetna ugotovitev, kaj?!? Ali mogoče spet napačno razumljena realnost?!? Kar zadeva RTVS bom tokrat sila kratek in jedernat: več strokovnih raziskav vrhunskih strokovnih institucij je ugotovilo, da imamo prebivalci Slovenije na svojih TV-daljin-cih shranjene programe po sledečem vrstnem redu: pod št.1 je TV Slovenija - prvi program, pod št. 2 je TV Slovenija - drugi program, potem pa vsi ostali ... Vam to kaj pove?!? Glede »klientelizma« pa samo ugotovitev, da je g. Kučan, bivši predsednik R Slovenije, ki je »zamrznil« svojo partijsko klnjižico, uspel zbrati v »Forumu 21« vse takratne najvidnejše direktorje najuspešnejših slovenskih podjetij (»klient« - iz latinske besede cliens, kar bi pomenilo varovanec, v starem Rimu plebejec pod varstvom patricija; vir Veliki slovar tujk, CZ, 2002). Naravnost grozljive pa so vaše ugotovitve o tržnem gospodarstvu za časa socialističnega komunizma; s temi ugotovitvami, (ne)spoštovani gospod, pljuvate v obraz ljudem, ki so bili v svetu prepoznavani in označevani kot drugorazredni prebivalci planeta Zemlja, ljudem, ki jim ni bilo dovoljeno misliti (in odločati) s svojo glavo, ljudem, ki so jih oblastniki ponižali na raven nevedne, neizobražene mase, kateri so lahko vladali (in jim »prali«, ja, tovariš Tičar, »prali živi mozak«!), ljudem, ki so jih obsojali na montiranih procesih, ljudem, ki so jih, nedolžne, mučili in prevzgajali, pa tudi vsem zavednim Slovenkam in Slovencem, ki so se pač prilagodili, za ceno golega preživetja, vsem strahotam jugo-komunizma. Ne, vi se resnično »nimate za kaj« sramovati. Zares ne! O presenečenjih pa - po volitvah! Robert Hrovat Obnavljamo: - tonerje - kartuše - trakove... PRIHRANEK DO 50% Servis tiskalnikov NOVO - prodaja novih HP tiskalnikov! Net-Planet, PE: Domžale, Kamniška ulica 2, Domžale Kontakt: 041 25 25 25, tel./fax: 01/721 61 56 Odprto; pon-pet: 9h-19h, sobota: 9h-12h SPORT stran 20 Spremenimo življenjske navade Ljudje imamo različne navade, želje in potrebe, ki jih izpolnjujemo vsak na svoj način. Pri tem pozabljamo, da naš organizem deluje vedno po istem sistemu. Premalo gibanja za vse nas predstavlja večjo možnost obolenja za različnimi boleznimi. Gibanje bi zato moralo postati naša nova dobra navada, neločljivo povezana s siceršnjimi načeli našega življenja. Svoj slog življenja začnemo oblikovati že zelo zgodaj, od otroštva dalje. Pod vplivom izkušenj in razmer, v katerih živimo, smo kasneje marsikaj prisiljeni spremeniti. Pomembno je, kakšne interese in zanimanja gojimo, s katerimi dejavnostmi se ukvarjamo, kje živimo, kako živimo, kako se prehranjujemo, kako dobro znamo premagovati stres in na kakšen način preživljamo prosti čas. Zdi se mi, da smo se nekateri že malo zamislili sami nad sabo in začeli pravočasno spreminjati stvari, da bi naše življenjske navade postale bolj pozitivne. Za spremembe potrebujemo močno voljo. Ko se nečesa novega navadimo, se tega ni težko držati, sploh če vemo, da delamo prav. Prva stvar, ki bi se je morali zavedati, je pomembnost gibanja in sprememba prehranjevalnih navad. Nekateri kljub opozorilom in mnogim vzpodbudnim akcijam še vedno ne nameravajo ničesar ukreniti. Radi pa bi bili vitalni kot tisti, ki se ukvarjajo s športom. Brez dela se trud ne poplača in nič ne pade z neba, pravijo. Zato bi se morali že danes zamisliti nad navadami našega življenja, če se nam zdijo ustrezne, ker bo morda jutri že prepozno. Moderen svet nas peha v čas, ki je zelo drugačen od časov naših babic, kmalu se v svetu »plastike« ne bomo več prepoznali. Pozabljamo, koliko užitkov nam nudi sprehod v naravi in sprememba okolja. Tudi po naravi se lahko sprehajamo s prijatelji in prijetno klepetamo, bolje kakor da bi sedeli v lokalu ob skodelici kave. Nekateri se zavedamo koristi gibanja, telesne aktivnosti in druženja v športnem duhu, zato želimo k drugačnemu mišljenju pritegniti tiste ljudi, ki se s kakršnokoli aktivnostjo v korist svojemu telesu, še vedno niso spopadli. Kakor se razvijajo vse »umetne« stvari v našem svetu, tako bi morali tudi mi poskrbeti za razvoj nečesa v sebi. Šport je prostovoljna dejavnost, ki se nam danes dobesedno ponuja na vsakem koraku in ni starostno omejena. Pomembno je, da na ta način premagamo vsakdanji stres, že s tem bomo dovolj naredili zase in za soljudi. Če se z nečim začnemo aktivno ukvarjati, to še ne pomeni, da bomo postali vrhunski športniki, saj se bomo odločili le za vrsto gibalne aktivnosti in jo prilagodili lastnim zmožnostim. Šport nas pravi čas potegne v pozitivno smer in učinki, ki jih opazimo, so zelo poziti-vi. Obenem bomo prebudili naš nov čut za bivanje in za odnose med ljudmi. Pomemben je začetek in misel, da materialne dobrine nikoli ne bodo nudile toliko kot skrb za lastno osebnost. Nives Grad Eva Aljančič je čez cilj pritekla kot četrta! Novice iz Atletskega kluba Domžale Še ribe so navijale! Številni odlični dolgoprogaši in tekači krosov prihajajo iz velenjskih vrst. Zagotovo tudi zaradi prijetnih tekaških stez v okolici velenjskega stadiona in bližnjega jezera, ki so jih 15. marca, v okviru Odprtega prvenstva Slovenije v krosu, spoznali tudi številni tekači in tekačice čez drn in strn iz cele Slovenije. Izmed dvanajsterice v domžalskih barvah se je najvišje uvrstil Bernard Jarc, ki je bil na najdaljši preizkušnji na 10 km med mlajšimi člani bronast. Na nehvaležno četro mesto sta po pretečenih dveh oziroma treh kilometrih pritekla Eva Aljančič in Jaka Vodnjov, Tina Vaupot in Maja Hudoklin sta bili peti, Jana Strahinič pa med članicami na pet kilometrov šesta. Moški del ekipe je zabeležil še dve ekipni tretji mesti, in sicer sta si ga med pionirji do 14 let pritekla Rok Kveder in Denis Kumek (posamično 8. in l2.),med pionirji do 16 let pa Jaka Vodnjov in Miha Škoflek. Ženska ekipa, v kateri sta bili poleg navedenih še Manca Slabanja in Ana Šumah, je bila ekipno deveta, moška ekipa še z Juretom Aljančičem pa šesta. Bojana ATLETSKI KLUB DOMŽALE VABILO Vabimo vas, da se nam pridružite na športnih tekmovanjih, ki smo jih namenili prazniku Občine Domžale: DRŽAVNO PRVENSTVO ŠTAFET V GORSKEM TEKU bo v nedeljo, 13. aprila 2008, ob 10. uri -Šumberk - začetek TRIM steze MEDKLUBSKI ATLETSKI MITING DOMŽALE 2008 bo v petek, 25. aprila 2008, ob 17. uri -Športni park Domžale - atletska steza Pridite in navijajte za najboljše slovenske atletinje in atlete! TVD Parizan Domžale Nordijska hoja Nordijska hoja se vedno bolj uveljavlja tudi v naši občini. Prav zaradi vsestranske in univerzalne uporabnosti v športu in rekreaciji jo je naše društvo uspešno vključilo v svoj vadbeni program že na samem začetku njenega razvoja v Sloveniji. Kot vodnik nordijske hoje sem pri tečajnikih opazil navdušenje in presenečenje nad njeno učinkovitostjo. V lanskem letu smo pričeli z redno tedensko vadbo nordijske hoje. Vsak petek opravimo pohod v bližnjo okolico, ki traja do dve uri. Vadimo skozi celo leto, saj je nordijska hoja primerna za vse letne čase. Za letošnjo pomlad zopet pripravljamo novost. Združili bomo prednosti naše TRIM steze z nordijsko hojo, tako da bomo na poti dodali nekaj vaj, ki so za nordijsko hojo značilne in dobili TRIM NORDIJSKI TRENING - TNT! TNT bo res pravi »TNT« v obliki športne vadbe v naravi! Trim steza je izredno aktivna pot, ki z nordijsko hojo lahko postane pravi športni trening za celo telo. Z izvajanjem vaj, ki bodo razporejene na istih postajah kot vaje za klasično trim stezo, pa boste poskrbeli še za moč, raztezanje in gibljivost vaših mišic in sklepov. Na začetku bo prikazan kratek uvod v nordijski korak, ki bo hkrati namenjen tudi ogrevanju. Nato ob poti sledi devet vaj za moč, gibljivost in raztezanje z ustreznim prikazom in opisom izvedbe. Pri tem se uporabljajo palice za nordijsko hojo kot pripomoček in rekvizit. Tako bomo s TNT vadbo združili vse, kar telo potrebuje za kvalitetno športno dejavnost - razgibano nordijsko hojo in nekaj gimnastično razgibalnih vaj - oboje pa v prijetni naravi našega Šumberka! Uradno bomo TNT predstavili na gorskem teku Šumberk 2008, ki se začne ob 10. uri, 13. aprila 2008. Po uradnem delu tekmovanja si boste lahko izposodili palice za nordijsko hojo in odšli na TNT z našim vodnikom. Nordijsko hojo bomo letos prvič kot dodatno aktivnost vključili tudi na TEK PRIJATELJSTVA (24. maja 2008) in na OLIMPIJSKI TEK DOMŽAL (22. junija 2008). Na obeh prireditvah si bo možno za udeležbo na hoji izposoditi naše društvene palice. Za vse, ki bi želeli spoznati to univerzalno športno aktivnost za vse generacije in vse nivoje športne pripravljenosti, po želji izvajamo tudi posebne tečaje nordijske hoje. Palice za hojo na tečaju lahko dobite v našem društvu, za termin pa se predhodno dogovorimo. Več informacij lahko dobite na naših tedenskih pohodih ob petkih (ob 17. uri v zimskem času, ob 19. uri v poletnem času) ali pri Primožu - tel.: 040/259-939 in na naši spletni strani: www.tvdrustvo-partizandomzale.si. TVD Partizan Klemen Bauer Smučarski klub Ihan Računica v naš prid Zadnji snežni dnevi letošnje sezone so šteti. Ihanski biatlonci so že na zasluženem odmoru po izredno zahtevni in seveda zelo uspešni zimski sezoni. Še pred »končnim mirom« so se na zadnji marčevski vikend pomerili na dveh tekmovanjih, in sicer na Državnem prvenstvu v smučarskih tekih na Pokljuki, kjer so v štafetnih tekih Klemen BAUER, Anže POVIRK in Peter DOKL osvojili 5. mesto med člani ter na Blokah, kjer nas je na tradicionalnih bloških tekih z zmago med deklicami razveselila Greta TOMŠIČ. Kot v vsaki sezoni, je tudi v pravkar končani štetje imelo veliko vlogo. Ob koncu sezone lahko podamo našo računico naše »glavnice.« Zopet nas je razveselil Klemen BAUER, ki dokazuje, da je trenutno v naši deželici edino pravo upanje za doseganje vrhunskih rezultatov. Kalkulacija je povsem preprosta. Klemen je namreč v letošnji sezoni lanskih 44 točk svetovnega pokala zelo dobro oplemenitil, saj je v letošnji »blagajni« novih 82 točk, kar ga uvršča na končno 44. mesto zbiralcev točk. Teh je bilo kar 91 od skupaj 167 nastopajočih tekmovalcev. Tako je Klemen »zrihtal« naši moški biatlonski ekipi štiri vstopnice za naslednjo zimsko sezono, ki bodo omogočile vstop na tekme svetovnega pokala. Eden od prejemnikov vstopnice bo prav gotovo Peter DOKL, ki je v letošnji sezoni dosegal zelo dobre rezultate. S 34. mestom je dosegel svojo najboljšo posamično uvrstitev in za konec v »klubsko blagajno« prinesel »zlata« z nedavnega državnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki. Z zlatom okrog vratu se je s pokljuškega biatlonskega šprinta vrnil tudi Anže POVIRK, ki je v kategoriji mlajših mladincev osvojil naslov državnega prvaka. »Popis« ihanskih državnih prvakov v biatlonu v letošnji zimski sezoni se ustavi pri številki 5. 'Bia-tlonski certifikat odličnosti' prejmejo Klemen BAUER, Teja GREGORIN, Aleš GREGORIN, Anže POVIRK in Peter DOKL. Kaj pa računica pri najmlajših? Osvojeno 3. mesto v skupni razvrstitvi najmlajših kategorij je dober pokazatelj našega dela, za katerega imata nedvomno velike zasluge Janez GREGORIN in Saša ČAD, ki sta skozi celotno sezono »štela« treninge. Pravi »pokazatelji« so naši najmlajši tekmovalci, ki so pridno zbirali točke slovenskega pokala. V posamični konkurenci je v končni razvrstitvi zmago za naš klub »zrihtal« Kamni-čan, Primož PANČUR v kategoriji starejših dečkov. V skupni razvrstitvi najdemo naše tekmovalce še na preostalih dveh zmagovalnih stopničkah, in sicer Anžeta POVIRKA, Greto TOMŠIČ ter Petra DOKLA na drugi in Aleša GREGORINA ter Anžeta GREGORIČA na tretji. Našo »blagajno« so s točkami polnili še Vid ZABRET, Martin IVANUŠA, Rok LAZAR, Miran MAJER, Nejc KARO, Maša in Tjaša BAHOVEC ter Sara LEKAN. Daje bila dejansko računica v naš prid, so poleg »rezultatskih« točk v blagajni štele tudi tiste evropske, z »evrskim certifikatom«, katere so prispevale družba FARME IHAN, d. d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Ma-jer, s. p., družba Potrbin AS in ostali, d. n. o., družba ECOlogic, d. o. o. in družba MAJO, d. o. o., ter Biatlonska reprezentanca Slovenije. Vsem tistim, ki ste namenili ogromno prostovoljnih ur in dni ter finančna sredstva za uspešno »nadaljevanko naši tradiciji v prid«, se ob koncu zimske sezone iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vam, bralke in bralci, za vašo pozornost. To lahko usmerite tudi na našo spletno stran www. tsklub-ihan.si, kjer boste še bolj natančno seznanjeni o naših tekočih aktivnostih. Matjaž Pavovec Občni zbor Planinskega društva Domžale Člani Planinskega društva Domžale smo se v začetku marca zbrali na 52. rednem občnem zboru. Pregledali smo rezultate preteklega leta, potrdili program, ki ga bomo po najboljših močeh skušali uresničiti letos, ko praznujemo 60-le-tnico ustanovitve, in sprejeli nova društvena pravila. V alpinističnem odseku (načelnica Jasna Pečjak) se lahko pohvalijo z 835 alpinističnimi in športno plezalnimi vzponi, izpeljali so zimski tabor na Okrešlju, prvomajskega v Paklenici in poletnega v Dolomitih. Trije člani so se povzpeli na Kala Pa-tar (5545 m) in Island peak (6189 m) v Nepalu. Status kategoriziranega vrhunskega športnika je imel Silvo Karo (mednarodni razred). Izpeljali so začetno alpinistično šolo in 10. memorial Janeza Jegliča - Joha-na v Ospu ter začeli z nadaljevalno alpinistično šolo. Enajst članov enote za reševanje iz višin in ruševin je opravilo redno usposabljanje in vajo v okviru sistema zaščite in reševanja Občine Domžale. Mladi športni plezalci (načelnik odseka je bil Jani Abe) so sodelovali na tekmah v Gorenjski ligi in na Državnem prvenstvu, med njimi pa izstopa Rok Mokrel, ki je osvojil dve četrti mesti. V klubskem pokalu smo sezono končali na sedmem mestu. Skupaj je bilo opravljenih več kot 350 športnoplezalnih vzponov, večina članov pa je dvignila osebno težavnostno raven plezanja. Status kategoriziranih vrhunskih športnikov so imeli Klemen Vodlan in Maja Šuštar (mednarodni razred) ter Anže Arko in Nejc Vindišar (perspektivni razred). Spomladi smo organizirali začetni tečaj športnega plezanja, nadaljevalni tečaj športnega plezanja in tečaj športnega plezanja s poudarkom na tekmovanju. Izvedli smo tudi športno plezalno šolo, ki jo je uspešno končalo sedem udeležencev. Plezališče na Rodici je lani dobilo nove prevleke za zaščitne bla- zine in dvesto oprimkov. Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je bil odprt vsak dan, gospodar doma je bil Jernej Grad. Občina Domžale je v okviru proračuna za leto 2007 za prenovo Domžalskega doma namenila 20.000 evrov. Odločili smo se za menjavo oken (vseh je 56, od tega jih je 44 različnih velikosti) in menjavo krušne peči. Z Agencijo za razvoj turizma v Kamniku smo sodelovali pri pripravi treh različnih vodnikov, ki so izšli v skupni nakladi 18.000 izvodov. Zadnjo nedeljo v avgustu smo izvedli odlično obiskano petnajsto tradicionalno srečanje članic in članov. Markacisti (poročal je načelnik Lojze Pirnat) so opravili več akcij vzdrževanja in obnove markacij in smernih tabel na dobrih 50 km planinskih poti. Od ZZB Domžale smo prevzeli priznanja in vodenje evidence dobitnikov priznanj Domžalske poti spominov in podelili dvajset spominskih znakov. Opravljenih je bilo nekaj popravil na poti Vila satan-Tabor-Sv. Trojica. Člani mladinskega odseka (vodi ga načelnik Luka Skočir) so imeli v letu 2007 na treh osnovnih šolah pet planinskih skupin, izpeljali so dobro obiskane izlete (597 udeležencev se je povzpelo na Čreto, v Tamar, po Nizki kraški Dolenjski, na Ostrež, Slavnik, Kranjsko reber, Slajko in Blegoš, Goro Oljko in Neznano). Uživali so na desetdnevnem taboru v Završnici (šotorilo je 43 udeležencev) in taboru v Domžalskem domu (25 udeležencev). Udeležili so se planinskih orientacijskih tekmovanj in organizirali Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 68 ekip oziroma 280 tekmovalcev iz 30 planinskih društev. V vodniškem odseku deluje 22 vodnikov Planinske zveze Slovenije, ki jih povezuje načelnik Aleš Peršo-lja. Izvedenih je bilo 15 izletov s 189 udeleženci. En vodnik je uspešno končal tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije D kategorije, trije pa so se udeležili izpopolnjevanja. Borut Peršolja, predsednik društva, je poročal, da se je število članstva povečalo za 36 članov - v društvo je bilo včlanjenih 448 članic in članov. Borut Peršolja, predsednik PD Domžale (Mateja Peršolja) Upravni odbor se je sestal na štirih sejah. V društvu so zastopani skoraj vsi izseki športa, od športa otrok in mladih, športne rekreacije, kakovostnega športa do vrhunskega športa. V okviru Gorniških večerov smo gostili Alenko Veber, Franceta Ur-banijo, Petra Skvarčo, Lili Jazbec in Stanka Klinarja. V sodelovanju in s financiranjem Zavoda za šport in re- kreacijo Domžale je bila pripravljena orientacijska karta Šumberka. Za nemoteno delo pisarne, ki je bila prvič odprta tudi dve uri na teden ob četrtkih dopoldan, je vzorno skrbela tajnica Irena Štepic. Dobili smo odločbo o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Spletna stran www.pdd.si je bila posodobljena, dodane so bile nekatere nove vsebine, izdali smo društveno glasilo Gore in Gorniški programček 2007. Udeležili smo se več sestankov koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka in sodelovali pri aktivnostih CIPRE Slovenija za razglasitev Kamni-ško-Savinjskega regijskega parka. Sodelovali smo tudi pri oblikovanju Odloka o razglasitvi Šumberka za mestni gozd, ki ga je pripravila Občina Domžale. Program za leto 2008 izvajamo v desetletja dolgi začrtani smeri. K temu bo pripomogel tudi upravni odbor, ki šteje petnajst članov. Občni zbor je bil po zahvalah prizadevnim članom tradicionalno sklenjen z družabnim srečanjem in povabilom: »Gremo skupaj varneje v gore.«. Borut Peršolja A R Najzaslužnejši koprivniški planinci s častnim predsednikom dr. Milivojem Kovačičem Domžale praznovale skupaj s Koprivnico V sredini marca je osemdesetletnico praznovalo hrvaško planinsko društvo Bilo iz Koprivnice. Gre za pobrateno društvo (od leta 1982), naš skupni cilj pa je »sodelovati in si izmenjevati izkušnje na področju planinstva«. Slovesna akademija je bila v Domu krajanov v Rasinji, odprl pa jo je predsednik društva, Ivan Kušek. Prireditve sta se udeležila Peter Primožič, častni predsednik, in Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale. Slednji je v nagovoru izrazil občudovanje, da se v ravninskem območju panonske Hrvaške tako živo ohranja pristna gorniška ideja. Ob pestrem in domoljubnem kulturnem programu, ki so ga izvedli mladi iz Osnovne šole Andrija Palmovic iz Rasinja, sva prisotne povabila na svečano akademijo ob 60-letnici Planiskega društva Domžale, ki bo 16. novembra letos v Domžalah. Borut Peršolja stran 21 SPORT Miki predvajamo znanje za V» I I • življenje Anketa, ki smo jo nedavno izvedli na spletni strani www.mikiples. com, je pokazala, da je za tiste, ki se s plesom ukvarjajo (tekmovalci in plesalci, ki plešejo ljubiteljsko) ali pa ga spremljajo (starši), pri plesu najpomembnejši odnos plesnega pedagoga do plesalcev in pedagogova strokovnost. Celoletno delo plesnega pedagoga ni le poučevanje plesnih gibov, ampak tudi vodenje in vzgajanje plesalcev ter prenos znanja in kompetenc za življenje. Delo plesnega pedagoga je celoletno vzgojno-izobraževalno delo, katerega uspeh se odraža tako Ctfo(//io Wii//)fio wim - iivnllte žrii-kili iihluril immcri - |Hi|>r.mhi - feclrlwa iiNiiiirarii^kifi. I h 11' i h" h i 11 in vrfemih nI i Irk - sivmjf pli^n i h in JnlnlUkili kMliirtfcn knriiu'n Bcr^iml s.p. Dmrdjitir-j ilIil.l 2A, Vir pn HiMLii.il.ih Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 na treningih in zaključnih nastopih kot tudi na tekmah, kjer plesni pedagogi lahko preverimo svoje delo ter napredek s plesalci in skupinami. K posameznim uspehom po mnenju pedagogov PK Miki prispeva tudi timsko delo. »Skupina ljudi, ki deluje skupaj in tim se razlikujeta v tem, da so člani tima pripravljeni pomagati drug drugemu pri prenosu znanja in težavah, s katerimi se soočajo, saj se zavedajo, da s tem prispevajo k napredku celotnega tima, v našem primeru plesnega društva, katerega člani so pedagogi, plesalci in vsi, ki plesalce podpirajo,« je o pomembnosti timskega dela povedala predsednica društva, Saša Eminič. Plesalci latinsko-ameriških in standardnih plesov so se z osvojenim znanjem, ki sta jim ga predala njihova redna plesna pedagoga, Matevž Ogorelec in Nina Medja, ter gostujoča priznana plesna pedagoginja Danijela Škofic Novak, podali na Državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih, kjer sta se Jaka Podgoršek in Katarina Matuš med mlajšimi pionirji uvrstila na 4. mesto, Jošt Mandič in Neža Škofljanec pa med pionirji na 6. mesto. Državno prvenstvo je potekalo 15. marca v Račah. Isti vikend so potekale tudi 3. kvalifikacije za Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, ki so prav tako kot 4. (zadnje) kvalifikacije, 29. in 30. marca v Ljubljani in Krškem, plesalcem PK Miki prinesle veliko novih uspehov in izkušenj. Na Državno prvenstvo so se med mladinkami uvrstile štiri solistke, dve v hip hopu in dve v šov plesih. Hip hop solistka Tina Zupančič je z neverjetno energijo osvojila 2. mesto, s 5. mestom pa ji je sledila Nina Kem-perl. Šov solistka Klara Senica, ki je na prejšnjih kvalifikacijah dvakrat z osmim mestom za las zgrešila finale, se je z novo plesno točko zavihtela na 3. mesto, 8. mesto pa prepustila Petri Peček, ki je prvič tekmovala v konkurenci mladink in se je s 3. mestom uvrstila na DP tudi v disciplini jazz solo. Navdušile so tudi šov pionirke Žana Babnik, Klara Peček, Tjaša Kalin in Ivana Babič, ki so se uvrstile na 3., 4., 6. in 7. mesto. Klara Peček si je s 3. mestom priplesala tudi uvrstitev na DP med jazz solo pionirkami. Hip hop pionirki Petra Slokan in Ana Hočevar sta si priplesali 4. in 6. mesto. V članski konkurenci si je mala skupina Miki priplesala 3. mesto, jazz solistka Maja Maselj je osvojila 1. mesto, hip hop solistka Manca Ravnikar pa se je na Državno prvenstvo uvrstila s 5. mestom. Da pa na Državnem prvenstvu Plesnega kluba Miki ne bodo zastopale samo plesalke, so poskrbeli: solist Jernej Gregl z 2. mestom med pionirji, electric boogie par Matej Resnik in Žiga Žargi s 1. mestom med mladinci in electric boogie članski par Andraž Mrak in Dejan Djurovič s 1. mestom. Romana Pahor www.mikiples.com Svetovna prvakinja Maja Sonc vedno znova očara PK Urška Domžale osvaja plesne lovorike V Plesnem klubu Urška Domžale je zbrana druščina plesalcev, ki v različnih disciplinah show in jazz plesov na državni ter svetovni ravni že nekaj let zapored posegajo po najvišjih mestih. Trenirajo pod vodstvom trenerja in koreografa Blaža Godca, ki je v svoji bogati plesni karieri sam osvojil mnogo državnih, evropskih in svetovnih naslovov. Med njegovimi varovankami je tudi 17-letna Maja Sonc, ki je na državnih prvenstvih kot solistka že štirikrat stopila na najvišjo stopničko, obenem pa si je priplesala tudi naslova svetovne mladinske in članske prvakinje. Trenutno se pripravlja na odhod v Moskvo, kjer bo potekalo SP v jazz plesih in kjer se bo znova pomerila v konkurenci najboljših solo plesalk s celega sveta. Dijakinja gimnazije Ledina, ki obiskuje tudi 2. letnik Srednje baletne šole v Ljubljani, pravi, da bo poskusila nastopiti čim bolj sproščeno, njene soplesalke pa upajo, da ji bo znova uspelo očarati sodnike, kot ji je novembra lani, ko je zmagala na SP v nemški Riesi. Z vajami so v polnem zagonu tudi njene klubske kolegice in kolegi, ki se, tako kot Maja, udeležujejo nastopov na različnih prireditvah in televizijskih oddajah. Hkrati se intenzivno pripravljajo na letošnje državno prvenstvo, ki bo 8. junija v Krškem. Da so že zdaj odlično pripravljene, pa so dokazale 8. marca 2008 na plesnem festivalu v italijanskem Lignanu, kjer je mladinska formacija zmagala, članska je osvojila srebro, med solistkami pa je mladinka Tadeja Horvat zasedla tretje mesto. Kljub temu, da plesalci časa za počitek skorajda nimajo, treninge obiskujejo z dobro voljo, saj jih prijateljsko vzdušje in dobra glasba polnijo z energijo, izvirne Blaževe koreografije pa jih vsakič znova opomnijo, kaj pomeni ljubiti ples. Alenka Ivančič, www.urska-domzale.com ti ' ■ lur Se nam tudi letos obeta boj za naslov med Heliosom in Olimpijo? KK Helios Poln izkupiček treh srečanj Košarkarji Heliosa so zaključili svoje nastope v ligi NLB, ostaja pa jim domače prvenstvo, kjer v letošnji sezoni po izgubljeni pokalni kroni branijo še naslov državnih prvakov. Ker se liga za prvaka igra od začetka, saj košarkarji točk iz prvega dela ne prenesejo, imajo vsi enake možnosti - vsaj na papirju. Kako bo na parketu, je druga pesem. Zaenkrat, po treh srečanjih drugega dela, Domžalčani s tremi zmagami zanesljivo počivajo na prvem mestu. V Domžalah je 25. marca padla Luka Koper, Domžale so bile boljše z 89 : 80, štiri dni kasneje je sledila zmaga v Laškem, ko je Zlatorog klonil pri rezultatu 77 : 96 in nazadnje še tretji polni izkupiček za naše košarkarje v Hali komunalnega centra, ko je pred dobrim tednom dni klonil TCG Mercator - zmaga Heliosa z 99 : 73. Vsekakor bo zanimivo gledati razplet domačega prvenstva, še posebej, ko se bosta na parketu ponovno srečala Union Olimpija in Helios. Omeniti velja, da bo zaključek četverice najboljših v ligi NLB, kjer je Helios zaključil na predzadnjem mestu, presenetljivo v Ljubljani, saj so po posredovanju ljubljanskega župana, kljub lobiranju še nekaterih drugih krajev in klubov, uspeli jadranski zaključek še tretjič pripeljati v halo Tivoli. Vsekakor poslastica za ljubitelje balkanske košarke, ki se bo odvijala od 25. do 27. aprila 2008. Mateja A. Kegel Uvrstitve ekip po več kot treh odigranih četrtinah državnega prvenstva; nekatere ekipe so svoje delo v sezoni že končale KK HELIOS DOMŽALE Mladinci U 18 Drugi del prvenstva 1. B SKL: 2.me-sto - 11 zmag, 10 porazov - 32 točk Prvi del prvenstva v 1. SKL - skupina vzhod: 6.mesto - 5 zmag, 9 porazov - 19 točk Kadeti U 16 Drugi del prvenstva - 1. SKL A1 liga: 8.mesto - 6 zmag, 16 porazov - 28 točk Prvi del prvenstva - 1. SKL vzhod 2: 2. mesto - 6 zmag in 4 porazi - 16 točk Pionirji U 14 A ekipa je v prvi ligi v skupini Zahod 1, skupaj z Union Olimpijo A, Ježico A, Komendo, Triglavom in Jesenicami. B ekipa je v drugi ligi v skupini Vzhod 6, skupaj z Rudarjem, Zagorjem in Litijo B. Lanske uvrstitve Lani je bila ekipa A na 4. mestu v 1. ligi v skupini A 2 vzhod - prvi del prvenstva so v skupini vzhod 3 končali na 4. mestu. Lani je B ekipa v drugi ligi v skupini B 1 zahod 1 končala na 6. mestu, v prvem delu prvenstva pa so v skupini zahod 2 končali na 2. mestu. Mlajši pionirji U 12 Ekipa je v skupini Vzhod 8 skupaj z Rudarjem, Litijo in Zagorjem. Lanska uvrstitev Lani so prvi del igrali na vzhodu 6 in osvojili 2. mesto, drugi del pa na vzhodu D končali na 3. mestu. KK LASTOVKA Člani V dveh tekmah so obstali v drugi ligi - v gosteh so proti Kolpi izgubili za točko - 65 : 64, doma pa so jo premagali s 75 : 62. V rednem delu so po dvaindvajsetih odigranih tekmah dosegli 5 zmag in 17 porazov - zbrali so 27 točk. Mladinci U 18 Drugi del prvenstva v drugi ligi - B1 center: 6. mesto - 10 zmag, 10 porazov - 30 točk Prvi del prvenstva v drugi ligi - Center 1: 3. mesto - 9 zmag in 5 porazov - 23 točk Kadeti U 16 Drugi del prvenstva - 1.SKL - A2 zahod: 4. mesto - 7 zmag, 11 porazov - 25 točk Prvi del prvenstva - 1. SKL Zahod 2: 5. mesto - 2 zmagi, 8 porazov -12 točk Pionirji U 14 V kvalifikacijah za 1. ligo so bili v prvi tekmi boljši od Parkljev B, v drugi, ki je odločala o potniku v prvo ligo, pa so izgubili z Mavrico Kamnik in bodo tako letos igrali v drugi ligi. So v skupini Zahod 4, skupaj s Stra-žiščem, Europcar Krvavcem in Šenčurjem CPK. Lanska uvrstitev V prvem delu v drugi ligi v skupini vzhod 6 so osvojili 3. mesto, v drugem delu pa 3. mesto v skupini vzhod 6. ŽKK DOMŽALE Članice V prvem delu prvenstva v 1. ligi so končale na 8. mestu - 6 zmag, 14 porazov - 26 točk. V drugem delu prvenstva, kjer se bodo borile od 7. do 12. mesta, pa so v prvi tekmi doživele poraz proti Konjicam s 57 : 76 in to na domačem terenu. Mladinke U 18 Prvi del prvenstva so v zahodni skupini 1. lige končale na 3. mestu - 6 zmag, 4 porazi - 16 točk, drugi del pa so v skupini A končale na 5. mestu -7 zmag, 9 porazov - 23 točk. Kadetinje U 16 - uvrstile so se na finalni turnir četverice Prvi del prvenstva so v vzhodni skupini 2 1. lige končale brez poraza - 8 zmag - 16 točk, v drugem delu prvenstva pa so v skupini A končale redni del na 3. mestu - 15 zmag, 5 porazov - 35 točk in se uvrstile na finalni turnir. Pionirke U 14 Ekipa Antar Domžale bo igrala v skupini Zahod 1 v prvi ligi, in sicer z ekipami Novega mesta, Grosuplja, Panter Ilirije in Črnomlja. Lanska uvrstitev Ekipa Antar Domžale je v prvem delu v prvi ligi v skupini Vzhod 1 osvojila 4. mesto, drugi del pa so igrale v skupini vzhod B in osvojile 2. mesto. Mlajše pionirke U 12 Ekipa Antar Domžale bo igrala v prvi ligi v skupini vzhod 3, skupaj z Merkurjem iz Celja in Trbovljami B. Lanska uvrstitev Prvi del so odigrale v prvi ligi v skupini Vzhod 3 in osvojile 2. mesto, v drugem delu pa so igrale v skupini zahod A in osvojile 5. mesto. PIONIRSKI FESTIVAL -TEKMOVANJE OŠ Končuje se tekmovanje starejših pionirjev in pionirk. OŠ Domžale je pri starejših pionirkah prišla korak do finala - v izločilnih tekmah za nastop na finalnem turnirju jih je izločila OŠ Šmarje pri Jelšah. V polfinalu so bile suverene in boljše od OŠ Vransko in OŠ Oplotnica, v četrtfinalu pa od OŠ Boštanj. OŠ Dob pa je pri starejših pionirjih prišla do polfinala, in sicer je v četrtfinalu enkrat zmagala in enkrat izgubila, v polfinalu pa ravno tako osvojila eno zmago in en poraz, kar je ni uvrstilo v izločilne boje pred finalom. ŠKL Letos je nastopala samo ekipa Srednje šole Domžale pri dijakih in v superligi zabeležila same poraze - v osmini finala je bila od njih suvereno boljša Gimnazija Kranj. KK Pirueta Začelo se je ... Po zimskem premoru so se kot prvi lotili tekmovanj umetnostni kotalkarji, medtem ko se hitrostniki še vedno vneto pripravljajo na novo sezono. Umetnostni kotalkarji so se udeležili prvega tekmovanja v obveznih likih, ki je štelo za Pokal Slovenije in je bilo 29. marca v Renčah. Domžalski klub je nastopil samo s štirimi tekmovalci, kajti na sporedu so še mnoga tekmovanja, na katerih bo obvezna udeležba, zato je potrebno selekcionirati posamezna tekmovanja skozi celotno sezono. Klub je že pripravil razpored tekmovanj, na katera bodo odšli posamezni tekmovalci. Tekmovanje, ki je bilo sicer medna- rodno, so tekmovalci KK PIRUETA nastopili solidno. Navdušila je NIKA BABIČ, ki je v svoji kategoriji zmagala, takoj za njo pa se je uvrstila ŠPELA BERLOT. V kategoriji članic je z drugim mestom presenetila PETRA POKOVEC, ki se je zelo približala zmagovalki in če bi bila malo bolj zbrana, bi celo lahko prišlo do presenečenja in bi premagala aktualno evropsko prvakinjo. Četrto mesto je osvojila TINA OZE-BEK, ki je letos prvič v višji kategoriji, vendar je do tekmovanj, kjer bo morala pokazati vse, kar zna, še daleč. Kmalu bodo na sporedu številna tekmovanja in tekmovalci se že vneto pripravljajo na naslednje preizkušnje, zato se treningi odvijajo vsakodnevno po več ur. To bo doprineslo k mnogo boljšim rezultatom v letu 2008. KK Pirueta Helios varuje slovenske krajevne vodnjake Objavljen razpis za vodnjake 2008 Helios je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavil razpis za obnovo vodnjakov, v skupni vrenosti 21.200 evrov. Urban Žnidaršič Vodnjak v Kokošjem, obnovljen 2007 Z razpisom želi Helios poudariti celovit pomen vode v človekom bivalnem okolju in s tem spodbuditi aktivno delovanje za njeno ohranjanje in s tem izboljšanje njene kakovosti. V lasnem letu so bili obnovljeni vodnjaki v občinah Hodoš, Podvleka, Ivančna Gorica, Moravske Toplice, Tolmin, Mengeš in Domžale. Razpis in njegovi pogoji so objavljeni na spletni strani www.helios. si. Rok za oddajo prijav je 25. april, posebna strokovna komisija pa bo izbrance razglasila 2. junija. V Heliosov sklad se stekajo sredstva od deleža prodaje okolju prijaznih premazov Bori, Ideal in Tessarol. PR Plesne in druge priložnosti Veselje do športa, gibanja in vztrajnosti je dobro vzpodbujati in gojiti že pri naših najmlajših otrocih. Mogoče bomo na tak način otroku pomagali, da bo manj časa preživel ob gledanju televizije in igranju računalniških igric in bo možgane in telo krepil na drugačen, bolj aktiven način. Prav zaradi tega v Plesni šoli Miki veliko časa in pozornosti posvečamo predšolskim otrokom, ki jim nudimo različne plesne in druge priložnosti. Vsako leto za predšolske plesalce, ki plešejo v vrtcih in v Plesalnici, pripravimo zanimiv plesni program. V zimskem času so nam plesni pedagogi in najmlajši plesalci z Muho in Komarjem pripravili zanimivo plesno potovanje, ki ga bomo zaključili 12. aprila, v Plesalnici na Kamniški cesti 24 a v Jaršah pri Domžalah. Plesni pedagogi in njihovi plesalci že komaj čakajo, da skupaj z Muho in Komarjem zaplavajo v nadaljevanje plesne zgodbe. Kot nagrado za celoletni trud naši plesalci na zaključnem nastopu dobijo tudi simpatično diplomo. Plesalcem v predšolskem obdobju želimo približati plesni svet, ne želimo pa jih že vnaprej kategorizirati v posamezne plesne zvrsti. Naš namen je, da otrok spozna ples kot prijeten način druženja, zabave, nabiranja znanja in izkušenj. Z leti, ko plesalci odraščajo in spoznavajo nove plesne prvine in s tem pridobivajo osnovno plesno znanje, pa je čas, da se odločijo za posamezno plesno zvrst, kot so hip-hop, jazz balet ali plesni pari. Nekateri plesalci si potem želijo še več plesnega znanja in novih izkušenj. Te plesalce vljudno vabimo v naš PLESNI KLUB, kjer bodo lahko svoje plesno znanje preverjali tudi na tekmovanjih. Ob koncu šolskega leta bomo zanje razpisali avdicijo, na kateri jih bodo naši plesni pedagogi v skladu z željami plesalcev razvrstili v primerne skupine. V pomladanskem času se s predšolskimi otroci pripravljamo na Piškotkov piknik, ki bo konec meseca maja na prostem. Za plesalce smo povabili posebno gostjo, ki naj zaenkrat ostane še skrivnost. Kot vsako leto tudi letos Plesna šola Miki pripravlja plesno prireditev ob zaključku plesnega leta, ki bo v dvorani Komunalnega centra Domžale v mesecu juniju. Na prireditvi si boste lahko ogledali vse plesalce, ki so celo leto vztrajali v naši družbi, od tistih najmlajših pa do najstarejših. Tiste, ki si želite zabave tudi v poletnem času, se nam lahko pridružite na poletnih počitnicah v Piranu, ki so namenjene otrokom, starim 6 let ali več in bodo potekale od 30. junija do 7. julija 2008. Poletne dopoldneve pa lahko preživite v naši družbi kar v Plesal-nici. Skupaj bomo ustvarjali, govorili angleško v sodelovanju z jezikovno šolo Dude, se igrali in plesali. Na poletne počitnice v Plesalnico lahko pridete od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija ali pa 18. do 22. avgusta 2008. Ponujamo veliko plesnih priložnosti, izbira je vaša. Ples je lep v vsakem pogledu. Naj tak ostane za vedno. Če želite več informacij o počitnicah, si oglejte spletno stran www.mikiples.com. Špela R. Nahtigal SPORT stran 22 Finale državnega prvenstva Za nami je finalni turnir državnega SKI prvenstva Slovenije, ki ga je v soboto, 29. marca, organiziral SKI Š. D. Ruše. Na turnirju so sodelovali izbrani finalist^ našega Karate kluba Wankan Ihan: Špela in Boris Grad ter Marija in Primož Peterlin. Špela Grad je v skupnem seštevku osvojila 2. mesto v skupini mladink 3. KYU - 1.DAN, Boris Grad je bil drugi v skupini veteranov 3. KYU -DAN, Marija Peterlin pa je osvojila tretje mesto v skupini veterank 3. KYU - DAN. Primož Peterlin je poskrbel, da je klub bogatejši za en pokal oziroma točke za osvojeno prvo mesto v skupini starejših dečkov 9. KYU-6. KYU. S strani vodstva Karate kluba Wankan Ihan članom za osvojena mesta iskreno čestitamo. Ostali člani smo pridno trenirali, saj se je bližal aprilski seminar SKIF SLO, pod vodstvom Kancho Hirokazu Ka-nazawa in Senseiem Nobuaki Kanaza- Tekmovalci Karate kluba Wankan Ihan wa, v telovadnici Pedagoške fakultete Ljubljana, na Kardeljevi ploščadi. Za tem se bodo nekateri učenci in dijaki, člani našega kluba, pomerili še na šolskem državnem prvenstvu SKI SLO za šolsko leto 2007/08. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan Karate društvo ATOM Shotokan Domžale Razred zase - Timotej Kokalj s štirimi zmagami! Lorina Smolnikar, Tadej Trinko in Jernej Homar. _ . Bojana Izmed 17 zlatih medalj na 16. finalnem državnem prvenstvu Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije je kar štiri osvojil Timotej Kokalj. Nepremagljiv je bil v katah med mladinci rjavi in prvi črni pas, v borbah v kategoriji moški - 65 kg, v borbah med mladinci - 70 kg ter v borbah absolutno med mladinci. TOP 8 bi lahko poimenovali turnir 29. marca v Rušah, saj je na njem lahko nastopila le osmerica najboljših z dveh kvalifikacijskih turnirjev. Med 180 tekmovalci ter 32 ekipami v katah iz 14 slovenskih klubov je po celodnevnem prvenstvu največ točk tako v katah kot tudi borbah -kumite zbral domžalski ATOM! V katah je bil boljši od ekipe iz Ruš in Tabora iz Maribora, v borbah pa je še z večjim naskokom premagal ekipo Katane iz Radelj ob Dravi in ekipo iz Celja. Na najvišjo stopničko so poleg štirikrat zlatega Timoteja stopili še: Žan Podboršek, Iva Perger, Črt Hrova-tin, Patricija Vehovec, Tjaša Lupše Hanzlowsky, David Kardum, Grega Teršek, Polona Orehek, Rok Kurent, Simon Planko ter ekipa mladincev v katah. Na uspešen trening ter talent ATOMovcev je poleg zlatih pokazalo še 10 srebrnih in 14 bronastih medalj, ki so jih poleg že zgoraj napisanih osvojili: Eva Rupnik, Gašper Pirc, Saša Štiglic, Tamara Kokalj, Matic Golobič, Barbara Šavorn, Karateistka Monika Brovč z osvojenimi naslovi državne prvakinje vseh slovenskih zvez Shotokan karateja Zmagovalna Valdesijeva finalna kata Medtem ko smo nekateri med »pirhovimi prazniki« razmišljali predvsem o pijači in jedači, je bil pomembna postavka na »jedilniku« Monike Brovč zagotovo trening. Tudi letos odlično Viranko, ki je bo jeseni zagotovo vesela ljubljanska Gimnazija Šiška, sta po velikonočnih praznikih čakala dva velika mednarodna turnirja v Novem Sadu in Udinah. O rezultatih omenjenih dveh turnirjev bomo pisali v naslednji številki Slamnika, morda bodo ti nadaljevanje že doseženih zmag na treh turnirjih v februarju in marcu. rizorišče me. Na- Beograd je bil 10. februarja pri prve letošnje Monikine tekm stopila ter zmagala je na Kata pokalu Beograda - Pokalu Valdesi. Zmaga je bila še slajša, ker je bila med poraže- Nekoč se bodo mladi karateisti morda slikali z Moniko - tokrat je na sredini Valdesi! nimi tekmicami tudi odlična domačinka reprezentantka ter zaradi slavnega gosta Luce Valdesija, ki je zadnja leta najboljši WKF kataš na svetu - z osmimi naslovi svetovnega in dvanajstimi naslovi evropskega prvaka posamezno in ekipno. Zagotovo so tudi izkušnje dvodnevnega srbskega seminarja pripomogle k še dvema zmagama, saj je Monika zmagala prav z Valdesijevo finalno kato Gankako: najprej 1. marca v finalu prve tekme Karate zveze Slovenije za pokal Slovenije v Žalcu in nato še 16. marca v Tolminu na državnem prvenstvu Slovenske zveze tradicionalnega karateja. In slednje zmage je bila Monika še posebej vesela, saj ji je med zmagami na prvenstvih vrste slovenskih zvez Shotokan karateja manjkala še edino slednja! Bojana Tudi najmlajši osnovnošolci so se pomerili v namiznem tenisu Na tekmovanju domžalske regije so se v telovadnici OŠ Janko Kersnik Brdo v namiznem tenisu pomerili najmlajši osnovnošolci. Nastopili so v dveh kategorijah (letnik 1995 in mlajši ter letnik 1997 in mlajši). Med seboj so se pomerili v disciplini posamezno, letnik 1995 in mlajši pa tudi v ekipnem tekmovanju. V disciplini posamezno, letnik 1995 (deklice), je prvakinja postala Šej-la Dizdarevič pred Anito Hadipašič (obe OŠ Mengeš), 3. - 4. mesto pa sta dosegli Sabina Komar (OŠ Rodi-ca) in Kristina Gregorc (OŠ Venclja Perka Domžale). Pri dečkih (letnik 1995) je jirvo mesto osvojil Blaž Jereb (OŠ Dragomelj), _podprvak je postal Nejc Pirnat (OŠ Venclja Perka Domžale), tretje do četrto mesto pa sta si delila Klemen Zule (OŠ Venclja Perka) in Lovro Kro-pivšek (OS Janko Kersnik Brdo). V kategoriji letnik 1997 (posamezno) je bila pri deklicah najboljša Katja Beden, druga je bila Lara Korošec (obe OŠ Preserje pri Radomljah), tretje do četrto mesto sta si razdelili Teja Komar (OŠ Mengeš) in Sara Iskra (OŠ Preserje pri Radomljah). Pri dečkih je prvo mesto osvojil Žiga Pele (OŠ Dob), ki je bil v finalu boljši od Andraža Zalarja (OŠ Trzin), tretje do četrto mesta sta osvojila Jure Topič _ (OŠ Rodica) in Martin Peterlin (OŠ Preserje pri Radomljah). V ekipnem delu, vsako ekipa sta sestavljala dva učenca in dve učenki, je prvo mesto ter pokal osvojila ekipa OŠ Venclja Perka Domžale, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Janko Kersnik Brdo, tretje pa ekipa OŠ Preser-je pri Radomljah. Najboljša ekipa ter najboljši štirje posamezniki ter posameznice (letnik 1995) so se uvrstili na področno tekmovanje, tekmovalci in tekmovalke letnik 1997 pa so tekmovanje končali na tem Najboljši udeleženci tekmovanja domžalske regije v namiznem tenisu (letnik 1995 in 1997) foto: J. S. nivoju. Janez Stibrič 0 Karate klub Domžale Sankukai DP člani absolutno V nedeljo, 16. marca, je v OŠ Venclja Perka potekalo Sankukai državno prvenstvo za člane in članice v športnih borbah v absolutni kategoriji. Po uvodnih besedah predstavnika SKZS, gospoda Slavka Šorotarja, je tekmovanje uradno odprl domžalski župan Toni Dragar. Tekmovanje si je ogledalo veliko število gledalcev, saj Najuspešnejše tekmovalke z županom so bile tribune polno zasedene. Sledila je demonstracija dovoljenih in nedovoljenih udarcev. Tokrat moramo priznati premoč članov KK Forum, ki so se najbolje znašli na borišču. Po napetih ter razburljivih borbah in zanimivih demonstracijah, ki so popestrile tekmovanje, smo na koncu prišli do naslednjih rezultatov: Člani borbe absolutno: 1. mesto Samo Levačič (KK Forum) 2. mesto Mihael Borštnik (KK Forum) 3. mesto Dean Levačič (KK Forum) Članice borbe absolutno: 1. mesto Katja Čop (KK Forum) 2. mesto Karmen Globokar (KK Ivančna Gorica) 3. mesto Teja Grad (KK Domžale) Na koncu je župan tudi podelil pokale in medalje najboljšim tekmovalkam. Iz našega kluba se je v hudi konkurenci najbolje znašla Teja Grad, ki je osvojila 3. mesto. Tekmovalci so pokale in medalje prejeli iz rok predstavnika SKZS. Zaključni govor je imel predsednik KK Domžale, gospod Darko Kotar, ki je vsem tekmovalcem čestital in jim zaželel še veliko uspehov. Športni pozdrav! Teja Medle NK Domžale Neučinkovitost napadalcev zmanjšuje razliko Domžalski nogometaši kažejo le še bledo senco svojih predstav iz jesenskega dela prvenstva. Po uvodni zmagi spomladanskega dela proti Livarju Domžalčani niso več okusili slasti zmage. Srečanja z Nafto, Mariborom in Primorjem so se vsa končala brez zadetka, kar je vsekakor bleda senca predstav, ki smo jih vajeni, za piko na i pa je sledil še grenak poraz proti Interblocku (1 : 2), ko je edini zadetek za Domžale padel po avtogolu ljubljanskega nogometaša. Vse to so zagotovo razlogi, da se mora v moštvu nekaj spremeniti. Kot je za spletno stran www.nkdom- zale.si povedal športni direktor Nenad Protega: »Ekipa oz. njeni nastopi v tem trenutku žal niso na ravni, ki bi si jo vsi želeli. Stvari se ne morejo vedno odvijati po idealnem scenariju, še posebej v kolektivnem športu, kjer na končni rezultat vpliva ogromno dejavnikov,« sicer drži, res pa je tudi, da nihče ni pričakoval rezultatskega padca nogometašev iz Domžal. A Protega dodaja: »Če se tega zavedaš in ne podležeš pritiskom okolice, ni nobena situacija kritična. Seveda je potrebna popolna mobilizacija na vseh področjih in nadaljnja vztrajnost pri delu.« Do konca je sicer še 10 krogov in četudi imajo Domžalčani solidno prednost iz jesenskega dela, to ne pomeni, da lahko zaspijo, saj so jim nasprotniki iz kroga v krog točkovno bližje. Gorica po 25. krogu zaostaja le še 7 točk, po točko manj pa imata še Interblock in Koper. Vsekakor so to moštva, ki jih ne gre zanemariti v letošnjem boju za prvaka. Na zadnjemu srečanju proti Inter-blocku so Domžalčani prikazali najslabšo predstavo v spomladanskem delu sezone. Da je bilo srečanje vse prej kot na nivoju, sta po tekmi potrdila tudi trener Slaviša Stojanovič in kapetan Luka Elsner. Vsekakor je vprašanje, kaj je z domžalsko napadal-sko vrsto tukaj popolnoma na mestu, saj razen strelov na prvem srečanju proti Livarju niso dosegali. Tri nasle- dnja so bila brez zadetka - zadnje proti Interblocku, z enim uradnim zadetkom za Domžale, ki pa je bil avtogol gostov. Tukaj gre vsekakor kritika napadalcem. Kako se bo zgodba razvijala naprej, bomo videli kaj kmalu, upamo pa, da se ne bo razpletlo drugače, kot bi pričakovali navijači domžalskih nogometašev. Udarec bi bil za zmagovalcev (raz)vajeno publiko zagotovo prevelik. Na mestu pa je v tem trenutku tudi vprašanje, zakaj je bilo srečanje z ljubljanskim Interblockom, ki se je upravičeno izkazalo za derbi, odigrano pred napol praznimi tribunami. Vzroke za to bi lahko iskali na različnih nivojih, med drugim so tudi precej drage cene vstopnic. Mateja A. Kegel Začetek spomladanskega dela prvenstva v vseh ligah Uvrstitve ekip Člani 3. SNL ZAHOD 11. ROLTEK DOB 12. KALCER VODOTERM LEGEALIGA 13. IHAN MNZ LIGA 8. VIR Mladinci - U 18 1. SNL 2. DOMŽALE MNZ LJUBLJANE 2. ROLTEK TERMIT 10. KALCER VODOTERM Kadeti - U 16 1. SNL 1. DOMŽALE MNZ LJUBLJANE 4. ROLTEK TERMIT Skupno - mladinci in kadeti 1. SNL 2. DOMŽALE U 14 - 1. SNL - zahod 5. DOMŽALE MNZ LJUBLJANE Starejši dečki 1. liga 8. IHAN DOMŽALE 10. ROLTEK DOB 2. liga 6. KALCER VODOTERM Mlajši dečki 1. liga 3. IHAN DOMŽALE 4. DOMŽALE 2. liga 4. ROLTEK DOB A 3. liga 5. KALCER VODOTERM 4. liga 5. ROLTEK DOB B Cicibani U 10 Skupina A 2. DOMŽALE A 4. KALCER VODOTERM 8. IHAN 9. ROLTEK DOB Skupina B 7. DOMŽALE B Cicibani U 9 Skupina 3 2. KALCER VODOTERM Cicibani U 8 Skupina 5 1. KALCER VODOTERM 3. ROLTEK DOB 4. IHAN Skupina 6 1. DOMŽALE Zimska LEGEA Liga U 16 10. ROLTEK DOB U 14 Skupina A 2. DOMŽALE Skupina B 7. ROLTEK DOB Skupina C 2. KALCER VODOTERM U 12 Skupina A 2. IHAN DOMŽALE 5. DOMŽALE A 8. ROLTEK DOB Skupina B 1. IHAN DOMŽALE 5. DOMŽALE B 8. ROLTEK DOB B Skupina C 12. KALCER VODOTERM U 10 Skupina A 2. DOMŽALE 10. KALCER VODOTERM U 9 Skupina A 5. DOMŽALE A Skupina B 5. DOMŽALE B 7. KALCER VODOTERM U 8 Skupina A 3. DOMŽALE A 7. KALCER VODOTERM Skupina B 3. DOMŽALE B 8. IHAN RIN U 8 ROLTEK DOB - 1. faza tekmovanja uspešni; 2. faza tekmovanja izpad - 2.mesto RIN U 10 NK DOMŽALE - 1. faza tekmovanja zmagovalci; 2. faza tekmovanja zmagovalci - polfinale zmagovalci NK ROLTEK DOB - 1. faza tekmovanja zmagovalci; 2. faza tekmovanja izpad - 4. mesto ŠKL NOGOMET OŠ DOB - Nanizali so same poraze v prvenstvenem delu in končali na zadnjem mestu v svoji skupini. Urban Žnidaršič Težkoatletski klub Domžale Mladinsko državno prvenstvo Slovenije uspešno za Domžale Domžalski mladinci so se v tekmovanju v dviganju uteži na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije zapisali kot najmočnejši fantje v Sloveniji. 28. marca je v klubskih prostorih TAK Domžale potekalo Mladinsko državno prvenstvo Slovenije. Fantje so si dokazali, da s svojo disciplino in rednimi treningi lahko posežejo tudi po medaljah. Težkoatletski klub Domžale sta zastopala mladinca Jernej Orešek in Dominik Kozjek, ki sta s svojimi odličnimi dvigi in medsebojno borbenostjo v kategoriji do 77 kg osvojila zlato oziroma bronasto medaljo. Ivo Kovič je v kategoriji do 85 kg osvojil zlato medaljo. Fantje so bili s svojimi rezultati zelo zadovoljni. Trenutno se tekmovalci pripravljajo na člansko državno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 11. maja, ob 12. uri, v predprostoru Hale komu- nalnega centra Domžale. Vljudno vabljeni! Fantom čestitam in jim želim še veliko podobnih uspehov. B. P. TRGOVINA i AVT O DE U - potrošili material " sklopk» - amortizerji metlico, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 dslavnlcfl 01/72270 94 Nogomet Liga U-10 V soboto, 1. marca, je bil v Ljubljani zaključni turnir zimske lige U-10. Domžalčani so se med 28 ekipami uvrstili v sklepni del turnirja. Začetek zimske lige je bil že novembra, Domžale pa so igrale v skupini A. Poleg naših fantov je bilo v skupini še trinajst ostalih ekip: Olimpija, Interblock, Krka, Alfa, Mengo 28, Kalcer Radomlje, Kamnik, Brinje, Bravo,_ Rudar Trbovlje, Jezero Medvode, Šmartno in ND FC Ljubljana. Domžale so v svoji skupini zasedle 2. mesto. Na zaključni del sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Iz naše skupine je prišla v finale še Olimpija Bežigrad A, iz skupine B pa Olimpija Bežigrad B in Bravo Publikum B. Na koncu sta slavili obe ekipi iz Olimpije, naši so bili odlični tretji, Bravo Publikum B pa četrti. Naslednji dan so naši nogometaši odšli na prijateljsko tekmo v Varaždin. Tam so kljub dobro prikazani igri izgubili. Za fante pa to še ni konec, saj nastopajo tudi na turnirju Rad igram nogomet, kjer so se brez večjih težav uvrstili v tretjo fazo turnirja. Aprila se jim začne nov, spomladanski del lige, kjer so po jesenskem delu na odličnem drugem mestu. Vesna Žužek Cvetje za vse življenjske priložnosti. Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicarnaomers.si stran 23 OBJAVE %ws Ks MM V slovo Juretu Vulkanu Zadnji marčevski dan smo se zbrali poleg Juretovih najbližjih njegovi znanci, prijatelji, sosednje, nekdanji sodelavci in vsi, ki smo ga cenili in spoštovali, da se mu še zadnjič poklonimo in ga pospremimo na njegovi zadnji poti v prera-ni grob. Mnogi smo se z njim srečevali v vrstah tabornikov, začenši skupne dogodivščine pred dobre pol stoletja, ko smo našli skupne interese mladi, ki namje življenje v naravi pomenilo posebno doživetje in izziv za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Mnogi smo se srečevali v litostrojski industrijski šoli in kasneje kot delavci Titovih zavodov Litostroj. Jure se je rodil na božični dan leta 1944 na Duplici pri Kamniku, v času druge svetovne vojne. Ob njegovem rojstvu je oče Jurij partizanil in je svojega Jureta prvič videl šele po končani vojni. Leta 1946 se je takrat tričlanska družina preselila v Domžale. V naslednjih petih letih so pri Vulkanovih dobili še dve dekleti in tako je Jure dobil dve sestri: Olgo in Joži. Po končani osnovni šoli v Domžalah se je želel izučiti za kovinostru-garja. To mu je tudi uspelo in po končanem šolanju se je zaposlil v takratnih Titovih zavodih Litostroj na delovnem mestu kovinostrugar-ja. V času šolanja na osnovni in poklicni šoli ga je poleg učenja zanimalo še marsikaj drugega. Bil je aktiven tabornik, ukvarjal se je z atletiko, bil aktiven član atletskega kluba Olimpija. Zaradi telesne konstitucije so mu svetovali, naj trenira metanje diska, kasneje pa se je odločil, da bo metal kladivo. Taborniki smo mu zato nadeli taborniško ime »kladu«. Nekaj časa je bil tudi aktiven pri godbi, kjer je igral trobento. V času aktivnega dela pri tabornikih je opravljal celo vrsto odgovornih zadolžitev: bil je vodnik, predsednik kluba, načelnik družine, vodil je kar nekaj tabornih izmen v Bohinju. S taborniki je prehodil mnogo slovenskih gora in bil večkrat tudi na Triglavu. Tako kot je večkrat dejal sam, pa je najlepše trenutke svojega življenja preživel v Bohinju med svojimi taborniki ob tabornih ognjih. V Domžalah si je ustvaril družino, skupaj z ženo Tanjo je skrbel za sina Primoža in hčerko Nino. Zaradi njegovega vedno optimističnega pogleda na dogajanje in sposobnosti, ki si jih je pridobil v tem obdobju svojega življenja, je kmalu začel aktivno delati na družbenopolitičnem in samoupravnem področju v Litostroju, kjer je prevzemal odgovorne funkcije in jih tudi uspešno opravljal. Dva mandata je vodil centralni delavski svet skoraj pet tisoč članskega kolektiva Titovih zavodov Litostroj. Mnogo prezgodaj so prišle nadenj resne zdravstvene težave, zaradi katerih je bil tudi invalidsko upokojen. Ostal je doma in se še bolj posvetil družini. Njegova posebna ljubezen so bile živali, ki jih je imel doma in za katere je skrbel, kljub vse slabšemu zdravju. Bil je velik optimist in tudi svojo bolezen je sprejemal tako. A kljub temu je zmagala bolezen in Jure je odšel. Zelo ga bodo pogrešali njegovi najbližji Primož, Nina, Tanja, obe sestri in ne navsezadnje ostarela mama in oče, ki jima je bil Jure kljub svojim zdravstvenim težavam v veliko oporo. Pogrešali ga bomo tudi mi, prijatelji iz časa taborniškega življenja in nekdanji sodelavci In memoriam Srečko Satler V teniško življenje v Radomljah se je Srečko Satler vključil v času, ko se je porodila ideja o gradnji teniških igrišč. Neutrudni Metod Klemenc, profesor telesne vzgoje, je namreč tedaj predlagal gradnjo na popolnoma zapuščenem in nedovoznem prostoru ob Kamniški Bistrici, kar je bilo za tedanji čas presenetljivo, vendar je zamisel krajane zelo navdušila. Med tistimi, ki so bili najbolj navdušeni, je bil Srečko Satler, tedaj ugledni direktor in že radomeljski krajan. V teniškem svetu je bil že dobro poznan, saj je že kot mladinec aktivno nastopal v mariborskem Braniku in v jugoslovanskem merilu dosegel pomembne uspehe. Kot je mogoče razbrati iz knjige M. Klemenca "100 let tenisa na Slovenskem", je leta 1954 postal jugoslovanski mladinski državni prvak v parih skupaj z A. Lovre-cem, med posamezniki pa je dosegel šesto mesto. Izšel je iz mariborske teniške šole, ki jo je leta 1950 obiskovalo kar 72 mladih tenisačev, leta 1954 pa celo 181, zato ni presenetljivo, da je dala celotni državi svojevrsten pečat z nizom državnih mladinskih prvakov. Kasneje srečamo Srečka Satlerja kot predsednika Teniškega kluba Branik, kjer je leta 1968 prvikrat pripravil nastop profesionalne sk- upine igralcev tenisa The Handsome Eight z udeležbo najboljših jugoslovanskih in tujih igralcev. Kot izkušen teniški funkcionar in teniški igralec je bil v času gradnje teniških igrišč v Radomlj ah več kot dobrodošel. Zato ni presenetljivo, da je leta 1986 nasledil profesorja Klemenca na položaju predsednika Teniške sekcije Športnega društva Radomlje in takoj skupaj z drugimi pričel sodelovati pri izgradnji igrišč. Zasnoval je organizacijsko strukturo Teniške sekcije in z ustreznimi kadri zasedel osnovne funkcije. Poleg organizacijskega delovanja in zbiranja finančnih sredstev je vsem za vzor redno sodeloval na vsaki delovni akciji. Profesor Klemenc je strokovno vodil izgradnjo, ki je pritegnila predvsem bivše športnike, sodelovalo pa je tudi mnogo krajanov, ki so se nameravali kasneje aktivno športno udejstvovati. Mnogi so želeli sodelovati le pri graditvi. Leta 1987 je sledila odmevna otvoritev. prvih dveh igrišč. V Teniško sekcijo Športnega društva Radomlje se je takoj včlanilo sto dvajset Radomljanov, kar je presegalo vsa pričakovanja, tradicija velikega števila članov kluba pa se je ohranila vse do danes, ko redno niha med 90 in 95. Srečko Satler je kot predsednik in član s svojo nesporno avtoriteto, širino in tovarištvom pripomogel k razvoju športne in prijateljske atmosfere, ki je ostala do danes. Prof. dr. Milan Trbižan, bivši predsednik in častni član TK Radomlje V življenju le delo in skrb si poznal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za tabo ostal nam boleč je spomin. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Ivan Brigelj Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Tisti, ki ga nosimo v srcu, ne bo nikoli pozabljen. ZAHVALA V 95. letu starosti je za vedno zaspal naš ljubi oče, dedek in stric Andrej Burgar iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom iz Levstikove ulice, prijateljem, ZB NOV Domžale, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Narava vsa brsti, se v cvetju vse šibi, Svet je krasan, ves nasmejan ... Le meni ni za cvet, tesnoben, pust je svet, če tebe ni, kot brez cvetja pomlad se mi zdi. dr. F. Souvan V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš mož, oče in stari oče Tone Lazar iz Pšate 10 Ohranili ga bomo v lepem spominu. Njegovi najbližji Pomlad je na tvoj vrt prišla in je vprašala, kje si ti. In sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast Ivan Ravnikar st. po domače Gašperjev ata iz Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lepa gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred in posebej hvala pogrebni službi Vrbančič. Vsem še enkrat iskrena hvala. Pogrešamo te, dragi ata. Vsi njegovi Tridesetega aprila 2008 bo minilo dvajset let, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in teta Ivanka Urankar roj.Slapar iz Domžal, Simona Jenka 13c Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi, ki jo imamo radi. Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. 14. aprila bo minilo dve leti, odkar nas je v 37. letu starosti tragično in brez slovesa zapustil naš Gregor Sršen iz Volčjega Potoka Tvoj nasmešek nikoli v nas ne bo zbledel, in tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob tragični, boleči, nenadomestljivi izgubi našega dragega Aleša Dekleve z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem, sosedom iz Maistrove in Nušičeve ulice ter Preloga za izrečena ustna in pisna sožalja, tolažbo, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču in pogrebni službi Vrbančič ter pevcem in trobentaču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Aleš, vemo, da nisi odšel za vedno, ker za vedno odidejo tisti, ki jih nihče ne nosi v srcu. Ti pa boš vedno ostal z nami! Pogrešamo te! Vsi njegovi Tako tiho skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in teta Marija Pestotnik roj. Capuder, po domače Jeklinova Mimi iz Sp. Kosez pri Lukovici Vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom se najlepše zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvala zdravstvenemu osebju Lukovica ter dežurni in patronažni službi ZD Domžale za prizadevno oskrbo na domu. Posebna zahvala g. župniku Andreju Svetetu in g. župniku Slavku Judežu za vso duhovno pomoč in podporo v času njene bolezni ter lepo opravljen pogrebni obred. Hvala župnijskemu zboru z Brda za lepo petje. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Minile zate vse so bolečine, zaprl svoje trudne si oči, a v srcih naših bol ne mine in solza nikdar se ne posuši. ZAHVALA Ob bolečem in mnogo preranem slovesu od našega ljubljenega moža, očeta, dedija, brata, tasta in strica Ludvika Bedena iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter z nami delili neizmerno bolečino. Iskrena hvala zdravnikom in sestram bolnišnice Golnik, ki ste mu lajšali njegove zadnje trenutke. Prisrčna hvala tudi domžalskemu g. župniku za ganljive poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič, njihovim pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred slovesa. Še enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. Ludvik, za vedno boš ostal v naših srcih! Žena Marija, hčerka Lillian s Petrom, sinovi Marcel in Robert z družinama, Bojan z Damjano, vnučki Teja, Katja, Nika in Domen, sestra Miryam, brat Remy in ostalo sorodstvo Ob letu slovesa od Miroslava Flerina iz Domžal Kako radi bi znova ti segli v roko in zazrli se v tvojo modrino. Pa na svetu žal vse mine, življenje pušča za sabo spomine. Zagotovo pa pride čas, ko zopet si bomo zrli v obraz, ko zopet si bomo zrli v oči, saj minljivosti ni. (M. K. F.) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi OBJAVE stran 24 Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 3/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) objavlja JAVNIRAZPIS za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva v občini Domžale za leto 2008 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2008 so za državne pomoči za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov ter pomoči po pravilu »de minimis« za naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah v Občini Domžale zagotovljena sredstva za: »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« (v nadaljevanju: 1.a) v višini do 25.000 €; »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« (v nadaljevanju: 1.b) v višini do 8.500 €; »Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah« (v nadaljevanju: 1.c) v višini do 4.000 €; 2. UPRAVIČENCI Pri namenih 1.a in 1.b so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Pri namenu 1 .c so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu ter imajo sedež in kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. 3. SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI • kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev; • gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; • pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah; • pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali; • pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev. 4. UPRAVIČENI STROŠKI Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb: a.) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo. Upravičeni stroški: • stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov; • stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala; • v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: • stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča; • stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa; • stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; • stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke); • stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme: • stroški nakupa in postavitve mrež proti toči; • stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stro- ški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo. b.) Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopov (agromelioracije, ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih). Za isti pašnik, zemljišče ali pot lahko upravičenec v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat. Upravičeni stroški: • stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat); • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; • v okviru celovite ureditve zemljišča: • stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča; • stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja zemljišča, nasipanja; • stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju; • stroški sejanja večletne travne ruše s travno-de-teljnimi mešanicami; • pri rekonstrukciji in izgradnji dovoznih poti: stroški strojnih storitev. c. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah Ukrep je namenjen za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Dejavnost mora biti prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu in se mora izvajati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. V primeru predelave ali neposredne prodaje ni potrebno, da ima upravičenec registrirano dopolnilno dejavnost. Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov: • predelava kmetijskih proizvodov; • neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kmetije; • turizem na kmetiji; • dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Upravičeni stroški: • vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta: • nakup nove opreme: • promocija. 5. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: • Pri naložbah pod 1a. in 1b. - največ do 40 % upravičenih stroškov, razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki, in sicer so to v Občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica ter Ihan), kjer lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov; najmanjši znesek dodeljene pomoči pod točkama 1.a in 1.b je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo. • Pri naložbah pod 1c. - največ do 50 % upravičenih stroškov, pri čemer največji znesek dodeljene pomoči lahko znaša 5000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto; pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimis« in zato skupna pomoč, dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu po tem pravilu, ne sme presegati 200.000 € bruto v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. 6. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pomoč na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija: a.) Vse naložbe: • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba); • ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo, za projektno dokumentacijo: predračun ali račun o iz- delavi; po izvedeni naložbi, vendar najkasneje do 30. 11. 2008, upravičenec predloži tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, pri čemer se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva; • zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, na katerem se bo izvajala investicija. b.) V primeru naložb, povezanih z graditvijo objektov, dodatno še: • ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije - pridobi občina). c.) V primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov dodatno še: • kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc); • program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijskosvetovalna služba). č.) V primeru naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti (razen v primeru predelave ali neposredne prodaje) dodatno še: • dokazilo, da je dejavnost prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu; • pisna izjava, da se bo dejavnost izvajala v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora priložiti izpolnjeno pisno izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. 7. OBRAVNAVANJE IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vloge je 12. 5. 2008 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2008. Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Če vloga ne bo popolna, se bo vlagatelja v zakonitem roku pisno pozvalo na dopolnitev. Rok za dopolnitev nepopolne vloge bo 5 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vloge, prispele po 12. maju 2008, bo v primeru še razpoložljivih sredstev Oddelek za finance in gospodarstvo obravnaval po vrstnem redu prispelih popolnih vlog za vsako vrsto ukrepa posebej, in sicer do porabe razpoložljivih sredstev. Vloga, ki bo nepopolna in bo dopolnjena v roku, se bo štela, da je vložena takrat, ko je bila dopolnjena. Za datum prispetja vloge se bo štel datum oddaje vloge na vložišču Občine Domžale ali na pošti. Pravnomočen sklep o odobrenih sredstvih bo podlaga za sklenitev pogodbe o subvencioniranju. V pogodbi se bodo podrobneje uredili način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Subvencija se izplača po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplačilo subvencije bo poleg pogodbe tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, ki jih upravičenec predloži po končani naložbi. 8. NAČIN DOSTAVE VLOG Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: »JAVNI RAZPIS - NALOŽBE V KMETIJSTVO«. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Občina Domžale ŽUPAN Toni Dragar Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) objavlja JAVNIRAZPIS za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Domžale v letu 2008 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2008 so na postavki »Sofinanciranje društev in organizacij s področja kmetijstva« zagotovljena sredstva v višini 6.000 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. 2. UPRAVIČENCI Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja, s sedežem na območju Občine Domžale, kot tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju Občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje Občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v Občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičen- cem na ustreznem območju. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev. 3. UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV stroški organiziranja in izvedbe programov za usposa- stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih; stroški udeležbe in potni stroški na tekmovanjih, razstavah, sejmih, strokovnih ekskurzijah; stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predsatvitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov; simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca; materialni stroški poslovanja. 4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis, ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30 % materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. 5. DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa najkasneje v decembru 2008, v skladu z dejansko realizacijo programa, in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. oktobra 2008, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2008. 6. VLOGA Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek Občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi le-to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 7. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je do vključno 30. aprila 2008. Društva oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označene z oznako "Javni razpis za društva - kmetijstvo". Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPAN Toni Dragar Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja JAVNIRAZPIS za subvencioniranje • IV • izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2008 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2008 so za državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2008 zagotovljena sredstva za: »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.500 € (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo); »Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.000 € (pomoč »de minimis«). 2. UPRAVIČENCI IN IZVAJALCI Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu. 3. UPRAVIČENI STROŠKI Stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo), za katere izvajalec v letu 2008 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov; stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«), za katere izvajalec v letu 2008 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov. 4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 5. VLOGA Izvajalci izobraževanja in usposabljanja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek Občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Izvajalcu se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev, iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov, KMG-MID in davčna številka udeleženca. 6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vlog teče od objave razpisa do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2008. Izvajalci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale ter opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Javni razpis za kmetijstvo - izobraževanje«. Občina Domžale ŽUPAN Toni Dragar stran 25 OBJAVE Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/08) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/04), objavlja JAVNIRAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki f • • v • se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2008 1. PREDMET RAZPISA. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale v letu 2008. 2. UPRAVIČENCI. Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju Občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto. 3. VIŠINA SREDSTEV. Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 16.000 evrov na proračunski postavki 143201 - Turistična društva. Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa najkasneje v decembru 2008 po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 10. 2008, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2008. 4. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV DRUŠTEV a.) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk b.) Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma c.) Organizacija in usklajevanje aktivnosti č.) Promocija kraja d.) Urejanje turistične infrastrukture e.) Širitev članstva do 15 točk do 20 točk do 15 točk do 20 točk do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva, predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu. 5. VLOGA Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je do vključno 25. aprila 2008. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako "Javni razpis za turistična društva". Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPAN Toni Dragar Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: 72-20-100; faks: 72-42-104 e-naslov: ue.domzale@gov.si Upravna enota Domžale obvešča stranke in občane, da je v mesecu maju določena sobota, ki šteje kot poslovni dan upravne enote, v SOBOTO, 10. maja 2008, od 8. do 12. ure. Načelnik: mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav. Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja javni razpis za izbiro najboljšega ponudnika gostinskih storitev na Kopališču Domžale v času kopalne sezone junij -september 2008. Vsi pogoji in podrobnosti razpisa so objavljeni na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si Kolesarjenje po krajih upravne enote Domžale 2008 Zavod za šport in rekreacijo Domžale organizira v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije, Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije, že šesto zaporedno kolesarsko prireditev Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale. Podobno kot v preteklih treh letih bo na delu najdaljše proge potekala tudi uradna dirka rekreativnih tekmovalcev, ki šteje za Pokal Slovenije. V primerjavi z lanskim letom so trase spremenjene zaradi rekonstrukcije ceste skozi center Moravč, izpuščeno pa je tudi kolesarjenje skozi občini Mengeš in Trzin in sicer zaradi velikih težav pri pridobivanju ustreznih dovoljenj in oviranja tekočega prometa na glavnih cestah. POTEK TEKMOVALNE KOLESARSKE TRASE: Športni park Domžale - začetek ob 10.00 uri, - Dob - start tekmovalcev - rekreativcev- smer Gorjuša -Spodnja Brezovica - Žeje - Račni vrh - Brezje - Selo pri Moravčah -Vrhpolje - Tuštanj - Krašce - Dole pri Krašcah - Imenje - Videm pri Lukovici - Imovica Šentvid - Ra-folče - Rova - Radomlje (cerkev) - cilj tekmovalcev-rekreativcev in počitek , ter zbiranje vseh kolesarjev - nadaljevanje v zaprti vožnji v smeri Radomlje-center-rondo - Škr-jančevo - Količevo (zavoj desno pri gostišču Kovač) - Vir - Lekarna Vir (semafor) - Podrečje (priključitev na glavno cesto do cilja v Športnem parku Domžale. Dolžina tekmovalne trase : 25,0 km, Dolžina celotne trase : 35,6 km POTEK DALJSE-REKREATIVNE KOLESARSKE TRASE: Športni park Domžale - začetek ob 10.00 uri, - Dob - smer Gorjuša -Spodnja Brezovica - Žeje - Račni vrh - Brezje - Škocjan - Preva-lje - Imovica - Šentvid - Rafolče - Rova - Radomlje (cerkev) - cilj tekmovalcev-rekreativcev in počitek , ter zbiranje vseh kolesarjev -nadaljevanje v zaprti vožnji v smeri Radomlje-center-rondo - Škrjanče-vo - Količevo (zavoj desno pri gostišču Kovač) - Vir - Lekarna Vir (semafor) - Podrečje (priključitev na glavno cesto do cilja v Športnem parku Domžale. POTEK KRAJSE REKREATIVNE KOLESARSKE TRASE: Športni park Domžale - začetek ob 10.00 uri, - Dob - smer Gor-juša - Takoj po spustu zavoj levo na makadamsko _cesto proti Ve-selki - Brezje - Škocjan - Preva-lje - Imovica - Šentvid - Rafolče - Rova - Radomlje (cerkev) - cilj tekmovalcev-rekreativcev in počitek , ter zbiranje vseh kolesarjev -nadaljevanje v zaprti vožnji v smeri Radomlje-center-rondo - Škrjanče-vo - Količevo (zavoj desno pri gostišču Kovač) - Vir - Lekarna Vir (semafor) - Podrečje (priključitev na glavno cesto do cilja v Športnem parku Domžale. Kolesarske trase so torej enotne od starta do odcepa proti Veselki in ponovno na delu od Imovice do vrnitve v Športni park Domžale. Prednostno je pomemben del trase od Imovice do cilja rekreativnih tekmovalcev v Radomljah. Absolutno prednost na tem delu imajo tekmovalci, zato se bodo morali vsi rekreativni kolesarji pravočasno umakniti skrajno desno na cesti, ali celo počakati, dokler vsi tekmovalci ne pripeljejo mimo. Od Radomelj dalje vsi kolesarji skupaj vozijo v zaprti koloni, v skladu s cestno-prometnimi predpisi, v spremstvu policije. Potrebno je tudi opozoriti, da vsako odstopanje posameznih kolesarjev na trasah, od predvidenega načrta ne bo obvezovalo organizatorja kolesarjenja in takšni kolesarji se bodo morali ravnati po cestno-pro-metnih predpisih. Ne glede na krajše proge v primerjavi s preteklimi leti, prijavnine ne bodo spremenjene in bod o znašale : za udeležbo na krajši progi -7,00 €, za udeležbo na daljši progi -10,00 € in za rekreativne tekmovalce -15,00 € (v predprijavah in 17,00 €na dan prireditve. Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico in medaljo, topli obrok, vsi prijavljeni na daljši rekreativni progi pa še dodatno darilo. V pričakovanju, da bodo vremenske razmere dne 19. aprila 2008 ugodne ste vsi ljubitelji kolesarjenja vabljeni na to prireditev. V primeru da ne boste kolesarili, pa bo TVD Partizan Domžale poskrbel, da boste lahko v neposredni bližini startno-ciljne-ga prostora uživali ob spremljanju mednarodnega turnirja v petanki. Na spletni strani Zavoda www.za-vod-sport-domzale.si bo mogoče tekoče spremljati vse aktualne informacije povezane s kolesarjenjem. Janez Zupančič Razpis za cestno kolesarsko dirko Dirka šteje za pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk. Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v sodelovanju s Kolesarskim klubom HRAST Dob Vrsta dirke in trasa: Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji »Slovenija kolesari« - »Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2008«. Dolžina proge za tekmovalni del je 25 km, z višinsko razliko cca 400 m. Štart in cilj: Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob 10.00 uri. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih (tretja skupina) in sicer: Skupina I-Amaterji A,B in C, ter Master A,B; Skupina II-Master C, D, E, F, G, H , I in Ženske A, B. Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni štart. Skupini štartata ločeno v razmaku od 2 do največ 5 minut. Cilj dirke je v kraju Radomlje (okrepčevalnica), nato kolesarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale. V primeru prehoda tekmovalcev v drugo skupino pred uradnim startom bo tekmovalec diskvalificiran, kar bo razvidno iz zaporednih startnih številk. Pravica nastopa: Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje. Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS. Kategorije: Amater A, B in C; Master A, B, C, D, E, F, G, H,I; Ženske A,B. Prijave: V predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale. si., številka transakcijskega računa 01223-6000000010, identifikacijska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen : »Kolesarjenje 2008-PSLO« ter na dan prireditve pri štartno-cilj-nem prostoru, najkasneje 9.00 ure. Startnina: Startnina znaša 15,00 EUR v predprijavi in 17,00 EUR na dan prijave, pri čemer je v ceno všteta tudi uporaba čipa. Kavcija za čip znaša 25,00 EUR in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa. V primeru izgube čipa se kavcija ne vrne. Merjenje časov: Merjenje časov bo elektronsko s pomočjo čipov, ki jih tekmovalci pritrdijo, na vilice prednjega kolesa. Rezultati in pritožbe: Rezultati bodo znani 1 uro po končanem merjenju, oziroma po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj v Radomljah. Morebitne pritožbe bo sprejemal glavni sodnik največ 15 minut po objavi rezultatov, ob plačilu pologa 20,00 EUR. V primeru ugodne rešitve pritožbe se polog vrne. Razglasitev rezultatov: Pričetek razglasitve najkasneje 30 minut po objavi rezultatov v Športnem parku Domžale - start kolesarjenja. Nagrade: Prvi trije v absolutni razvrstitvi v vsaki kategoriji prejmejo medalje, ali pokale, ter praktične nagrade ki jih podeljuje Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Vsak tekmovalcev ob vrnitvi štartne številke dobi bon za topel obrok, napitek, spominsko medaljo, ter spominsko majico. Dostop do prireditve in parkirišča : » Iz smeri Ljubljane in Maribora:AC izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator-centru, kjer se zavije levo do štartno-ciljnega prostora (dostop bo označen). Objava rezultatov: Organizator bo rezultate objavil na naslednjih spletni straneh: www.bicikel.com in www.slo-ti-ming.com, ter spletni strani Zavoda : www.zavod-sport-domzale.si Kontaktne osebe organizatorja dirke: Janez Zupančič 041/966 192; elektronska pošta: janez.zupancic.zavod-sport@ siol.net Janez Zupančič Zavodza šport in rekreacijo Domžale Priimek in ime:_ Naslov:_ Klub:_ Kolesarjenje po krajih UE Domžale 19. 4. 2008 PRIJAVNICA _ Leto rojstva: _ _ E-mail:_ Št. licence: K A T E G O R I J A (obkroži) Kolesarjenje po krajih UE Domžale 2008 O daljša proga - kolesarjenje 10,00 EUR O krajša proga 7,00 EUR Cestna dirka za pokal UE Domžale 2008 in Pokal Slovenije 15,00 EUR G ženske A (1969 in mlajše) G O ženske B (1968 in starejše) O O amater A (1989-1993) O O amater B (1984-1988) G O amater C (1979-1983) O O masters A (1974-1978) O O masters B (1969-1973) O masters C (1964-1968) masters D (1959-1963) masters E (1954-1958) masters F (1949-1953) masters G (1944-1948) masters H (1939-1943) masters I (1938 in starejši) S podpisom prijavnice potrjujem: - da sem seznanjen z vsemi pogoji iz razpisa in da jih bom upošteval v celoti, - da sem seznanjen z zahtevnostjo proge, - da tekmujem izključno na lastno odgovornost. Podpis:_ OBJAVE stran 26 Karateisti ATOM-a bodo v juniju in septembru 2008 v Domžalah gostili vrhunske karateiste svetovnega kova Lovrenc Kokalj, 4. Dan: »Svojemu kraju bi rad nekaj dal« (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kaj pričakujete od občine? Morda kaj tudi od prebivalcev Domžal? Občina nam vedno stoji ob strani. Hvaležen bi bil, če bodo dodali kaj za dvorano. Vedno do sedaj so nam pripravili tudi kakšno darilo za visoke goste. Saj se vidi takoj. K nam vsi radi pridejo. Domžalčani se odločajo na podlagi zanimanja. Tisti, ki jih to zanima, tekme ne bo izpustil. Različne športe imamo radi. To je tudi harmonija bivanja. Je pa tako, da tudi meni včasih prija pogledati kakšno košarko, nogomet, ples. Ko že omenjate občino - zelo dobro bi bilo, ko bi imeli v Domžalah mladinski ali športni hotel. Zaradi mene je lahko lastnik tudi občina. Vedeti je potrebno, da imamo vsi, ki organiziramo večja tekmovanja ali druženja, probleme z nastanitvijo. In tudi prehrano. Kot mojster karateja in udeleženec turnirjev po vsem svetu - kakšen je položaj karateja v Sloveniji v primerjavi s položajem v drugih državah? Je bolj ali manj popularen kot v drugih evropskih državah, kot na Japonskem, državi, od koder izvira ... Se z njim ukvarjajo mlajši, bolj zagnano in resno? V Sloveniji je položaj karateja tak kot vse drugo. Kolikor se kdo potrudi, tako je. Sam sem privrženec tradicionalnega karateja z modernimi, času primernimi pristopi. Če tega ni, ni duše in ne discipline. Bo pa karate slej ko prej na OI. Karate je naporen šport, ki se lahko meri z najzahtevnejšimi. Veščina in šport se držita za roko. Karate je zelo popularen, bolj kot na Japonskem. Je pa nekaj zanimivo. Pri nas se jih veliko vpiše in malo zdrži. Na Japonskem zdržijo vsi. Pri nas se borbenosti učimo, tam je nuja. Karate-Do - pot karateista je trda in včasih nerazumevajoča za okolico. Starejši mojstri so spoštovani in nikdar pozabljeni. Karateist se celo življenje uči in vadi. Dan za dnem Karate-Do. Ali slovenski karateisti »pridejo do izraza« v evropski ali svetovni konkurenci? Kateri je trenutno najboljši slovenski karateist? Pridejo. In še kako. Tik pred vrhom pa pravimo: «O, saj imam medaljo,« in se ne potrudimo zmagati. Pa bi lahko. Taki smo. V svetu je več Karate zvez-verzij. Kot pri boksu. Najmočnejše so trenutno WKF, SKIF, JKI. Najboljšega ni. Skromnost prevlada. Se slovenski karate razlikuje od ka-rateja v drugih državah - glede na organiziranost zveze, način vadbe, način vključevanja in »novačenja« mladih ... ? Vključen sem v Internacionalno Karate organizacijo, zato imam pregled nad svetovnim dogajanjem. Bistvene razlike v tehniki samega karateja med nami in drugimi na svetu ni. Katastrofalno se pa pozna, da nas je zelo zelo malo. Države so proti nam kot letalonosilke proti majhnemu čolničku. Veliko lažje je reprezentanco sestaviti nekje, kjer je 30 milijonov prebivalcev. Mogoče je kakšna prednost le v tem, da se lahko hitro dobimo. Tudi pri nas imamo mojstre z dologletnih stažem, ki imajo kaj pokazati in naučiti. Moti me, da pri nas mladeniči pri petindvajsetih letih že mislijo, da so stari. To ni nobena starost in je potrebno vaditi. Tudi mlada družina ni prav nobena ovira in je včasih prej izgovor kot resnica. Vzhodne države sveta prednačijo v borbenosti in želji po zmagi. Tam se je še vedno potrebno boriti. Takšno kulturo imajo. Amerika je skupek vseh. Afrika je svet zase. Skandinavci potujejo v svojem higieničnem svetu. Evropa je oaza miru in temu primerno vse poteka. Od kulture in športa. Slovenci smo malenkost preveč zaprti, želeli pa bi se odpreti. In za to je potrebno delati. Tukaj potem izstopajo posamezniki. Ko nekaj dosežejo, jim tega nihče ne verjame. Drugod je vedno boljše. Pa ni res. To se pozna tudi v karateju. Zanimivo, da smo si z Japonsko podobni v prepevanju domačih pesmi. Prevladujejo žalostne pesmi. Menite, da je v Sloveniji dovolj ka-rateistov? Je ta šport v vzponu? Se vam zdi, da je karate kot šport dovolj znan, kako bi ga še bolj približali mladim, ljudem? Kaj pa starejšim? V Sloveniji je toliko karateistov in ka-reteistk, kolikor jih hoče biti. Vrhunsko izvežbanih borcev je malo. Rekreativno vadečih za zdravje se veča in prav je tako. Karate je skromen šport, ki veliko nudi. Za depresijo ni boljšega zdravila. Kdor se prepusti vadbi, pozabi na vse. Danes so starši zelo razgledani. V Dojo - telovadnico pripeljejo otroke stare 4 do 5 let. Mnenja o tem, ali je to prezgodaj, nimam. Me pa moti, da kakšni starši ne vedo, da bo potem otrok znal borilno veščino. Obvezno mora z začetniki delati najbolj usposobljen v društvu ali klubu. Razpuščenost, kakršna sedaj prevladuje, ko učitelji in vzgojitelji nimajo podpore staršev, celo kar odkrito jim nasprotujejo, ne bo pripeljala nikamor. Domovinska vzgoja bi morala postati predmet. Nujno. Imam pripombo, ki se ne tiče karateja. Otroci, in po mojem tudi veliko odraslih, ne vedo, za kaj je dela prost dan. Samo, da je prosto. Košarka, nogomet in karate. Tukaj so številke vadečih največje. Pri karateju je število veliko med oranžnim in plavim pasom. Po tem upade. Informacij o željeni vadbi karateja je dovolj. Sem proti medijskemu vsiljevanju karateja. Karate-Do zna biti tudi nevaren in ni primeren za služenje na nevedočih. Akcijski filmi nimajo s pravo veščino in športom prav nič skupnega. Skratka, upam, da bo organizacija Zveze borilnih športov Slovenije iz strani OKS pripomogla k večji prepoznavnosti borilnega športa in karateja v Sloveniji. Še beseda za konec ... Vsak naj se ukvarja s tisto stvarjo, ki ga osrečuje. Ne začeti vaditi nekaj, kar vas ne veseli in se ne počutite dobro. Nismo ustvarjeni vsi za isto. Z nekom si lahko prijatelj tudi, če vadi kaj drugega. Tako mladi in zdravi se zavedajte, da je zdravje naše največje bogastvo. Nasvet staršem: če ne veste, kam bi vozili ali vpisali otroka, ali pa sebe, na telesno kulturo, če nimate že izbranega športa ali vas kateri morda zanima, pokličite v TVD Partizan Domžale. Ko bo otrok dovolj velik, si bo sam izbral tekmovalni ali netekmovalni šport. Lepemu pozdravu vsem bralcem Slamnika s strani Lovrenca Kokalja se pridružujem tudi Bojana! Bojana Dtopdom skupina VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma 282 29,90 • Nntranip Qpnr.ilo EUR Strešno okno Roto WDF 435 K WD, 740x1180 EUR Notranje senčilo + Obroba za strešno okno BREZPLAČNO 1,45 EUR/m2 Sekundarna kritina Tyvek Solid 0,71 EUR/kos Strešnik Donav, Bramac rdeč, črn PO NAROČILU^ EUR/kos Strešnik Landach Verschiebe engoba, Tondach vse barve PO NAROČILU^_ 7,60 EUR/kos Valovitka vlakocementna plošča, 5 valna, Landini 1,25m x 0,92m, siva nebarvana PO NAROČILU-. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje 1a, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 www.sam.si Poročilo CPV za mesec februar Mengeš, 1. februarja - Ob 7.37 je prišlo do prometne nesreče. Gasilci so iz razbitin vozila Fiat Punto s hidravličnim orodjem izrezali ponesrečeno osebo s hudimi telesnimi poškodbami. Do nesreče je prišlo, ko je vozilo prečkalo cesto Mengeš-Kamnik. V tistem trenutku je pravilno pripeljalo osebno vozilo Citroen Xara, ki ni uspelo preprečiti trka v bok Fiata in ga potisnilo v betonsko ograjo. Radomlje, 5. februarja - Ob 12.45 je zaradi napake na elektro instalaciji vgradnega zmrzovalnika zagorelo v enostanovanjski hiši. Ogenj je uničil zmrzovalnik, hladilnik, kuhinjske elemente in ostali kuhinjski inventar. Podmilj, 8. februarja - Ob 11.13 so poklicni gasilci v CPV sprejeli sporočilo o požaru v vrtnariji. Istočasno so v RCO prožili pozivnike še za PGD Blagovica, Lukovica in Prevoje. Zaradi plastične kritine in dobrega zračenja se je ogenj zelo hitro razširil in kljub prizadevnim gasilcev se ni dalo veliko rešiti. Trzin, 20. februarja - Ob 10.28 je med brušenjem na brusilni stroj za plastiko prišlo do iskrenja in užiga prašnih delcev odbrušene plastike. Ogenj se je hitro razširil v prezračevalno napravo in filtre. Ob prihodu gasilcev so delavci že lokalizirali ogenj. Podrečje, 20. februarja - Ob 16.07 je na Pustovki zagorelo na več lokacijah, ogenj je zakurila duševno motena oseba. Na pomoč so priskočili še virski gasilci in ogenj gasili več kot eno uro. Podobna situacija je bila naslednji dan ob 15.43 uri v strmem pobočju hom-škega hriba. Domžale, 26. februarja - Ob 16.30 je iz neznanega vzroka med vožnjo zagorel ogenj pod pokrovom motorja osebnega vozila Peugeot 206 SV. Gasilci so odprli pokrov motorja, izklopili akumulator in ogenj, ki je zajel motor, v celoti pogasili z vodo. Ihan, 29. februarja - Ob 23.51 se je zgodila huda prometna nesreča. Mlajši voznik z osebnim vozilom R-Clio, ljubljanskih registrskih tablic, se je zaletel v betonski steber vrtne ograje tako silovito, da je na kraju podlegel hudim telesnim poškodbam. Viktor Svetlin CPV STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radio viziografija Beljenje zob Ordinacij ski čas: Ponedeljek od 13. - 18, ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13, - 18. ure Četrtek od 13. - 18, ure Petek od 9.-12. ure Naslednja številka Slamnika izide 25. aprila 2008. Rok za oddajo materiala je 15. april 2008. STOL Podjetje z več kot ! 00 letno tradicijo izdelovanja sedežnega pohištva vabi k sodelovanju in zaposli nove sodelavce: MIZAR m/ž Kvalificirani ali priučen mizar z ali brez izkušenj TAPETNIK m/ž Kvalificirani tapetnik z ali brez izkušenj DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Pomožna dela v proizvodnji ČISTILKA m/ž ELEKTRIČAR m/ž Vzdrževanje električnih instalacij Pričakujemo pozitiven odnos do dela, ročne spretnosti in natančnost. Nudimo prijetno in sproščeno delovno okolje, stimulativno plačilo. Zaposlimo tudi delavce s statusom invalida. • Prijave kandidatov pričakujemo v 8-ih dneh od objave na spodnji naslov ali na elektronski naslov: zaposlitev@stol.si Več informacij lahko dobite od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro na telefonski številki 051 243 243. Stol-IP d.o.o., Korenova cesta S, 1241 Kamnik stran 27 OBJAVE ROLTEK" ROLETE - ROLO VRATA ELEKTRIČARJA - MONTEFUA za montažo rolet in garainih vrat na terenu. Cenimo veselje do dela na terenu in marljivost. Vikendi prosti. DELAVEC-ka V PROIZVODNJI- SESTAVUALEC-ka (2 Osebi) v proizvodnji rolet z roimmi spretnostmi. Zaželjtna vsaj triletna iola. Prošnjo pošljite na naslov: ROLTEK d.o.o., Želodnik 19, 1213 UoIj pri Domlalah Slaščičarna OGER stari Irzin, Mengeška Ninliini) v,mi veliko i/tiirii |jorofiiih in otroških tort |>o mjih k.imlojili. torte vrl i kosti ml 3 konov ii;i|jrej, tortr tUdil? DlAKE IIKE, domiČij poti«, ročno tzdeljnf tlonuie pinkiili1 iti osuliL il.iiihf Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel,: ^64 20 SO, odprlo vsak da« od 7, do 21.30 wre % mali oglasi IŠČEM pokrit prostor za počitniško prikolico, za čas deset mesecev letno. Ponudbe na telefon: 041/636-950. IŠČEM mojstra, ki se profesionalno ukvarja z obrezovanjem žive meje. Ponudbe na telefon: 041/636-950. TAKSI KAMNIK -Nudimo ugodne taksi prevoze 24 ur dnevno. Domžale-Ljubljana (12 €), Domžale-letališče Brnik (15 €). BALTAZARS Elvis Stankovic s. p., Kamnik Tel.: 031/713-421 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s. p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01/722-78-97 NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391 NOVO v Domžalah! Vse vrste gibljivih industrijskih cevi in priključki, olje, voda, zrak, gorivo, zavore, ... Cevi Vam po željah tudi sestavimo! Izposojamo tudi vrtičkarske stroje. PRO MOTO, d. o. o., Miklošičeva ulica 9, 1230 Domžale. Tel.: 01/7242-056, 041/789-711 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238-157, 041/322-571 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399 AKCIJE V MESECU APRILU CLIO ST0RIA ELAN 1.2 / 5V CENA: 7.900,00 € serijska oprema: klima, abs, radio cd, električni paket MEGANE ELAN 1.616V/5V CENA: 11.550,00 € serijska oprema: klima, abs, radio cd, električni paket SCENIC ELAN FAMILY 1.416V, CENA: 13.390,00 € serijska oprema: klima, abs, radio cd, električni paket RABLJENA VOZILA: NA ZALOGI VELIKO RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO. MOŽEN OGLED NA SPLETNI STRANI: www.avtoset.si SERVIS: AKCIJA LETNE PNEVMATIKE: PLAČATE 3 DOBITE 4 AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si A DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure RENAUL OPREMA CENTER Specializiran salon kuhinj in bele tehnike Bela tehnika: GAGGENAU SIEMENS 5x v SLOVENIJI Domžale, Ljubljana, Kranj, Koper, Maribor DOMŽALE, Antona Skoka 2 tel.: 01 729 27 20, delovni čas: 9.00 - 19.00, sobota: 9.00 - 13.00 www.liiz-karantania.si Si Mercator Center Domžale i nt i m i s s i mi PRVOMAJSKA POTOVANJA 08 • Največja izbira prvomajskih izletov in potovanj v Sloveniji • Odlični slovenski vodniki • Kakovostni programi Informacije in prijave: c.JO 01 2006 111 • www.kompas.si C KO Finančna točka premoženjsko svetovanje, (JLo,o. NLB® Banka Domžale PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL. KNJIGARNA IN PAPIRNICA - Velik J |S h 1 J-h iika rt ki i ju - Ugodnosti in presenečenja nn prodajnih mestih » POsebu« ugudnbjli HtrcittrPilu ka rtič« rje Pustite nt- presenetiti! DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. CVETLIČARNA V^A ' * ARBORETUM V i MEKCAlDflt C£Vmt WlM^I^ proJaja ^etr.iVi kart rz t!>isV i^vwjrimpeiniiM-p.sI ■ rp: H*, NOVISRECKI ^LOTERIJA SLOVENIJE l a * * « W l Zlatarna Celje s •i, i / ivini z/fffama-ce/fd«! — i nffiNA ^■■Ipt^HBomax [pacD^nisauMiašES ©SCBBSCm MC Domžale, tel; 01/ 724 41 80 mEssnn dpsihr www.mestna-optika.si FRIZERSKI SALON =31 u perilo, ki razvaja S rilpin^i Meni je prav Pofrttad v Afp i rti www.alpina.si_ SAXTAXA r\ i ANA— IVI u D! BzAvriQvt PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne Hipermarket Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : od 9. do 21. ure / od 8. do 21. ure / od 9. do 13. ure