St. 99* t V Gorici, v tore-k due 3. deeembra 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek in Hoboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zveder. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom poäiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in ietrtletno 250 K. Prodaja BevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz r Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliBČu po 8 vin. GORICA llredništvo in npravniStvo se nahajata v «N a r o d n i t i a k a r n i>, ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniStvo »Gorice«. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 14 Tin., 2-krat po 12 rin., 3-krat po 10 Tin. Ako se rečkrat tiskajo, raöu- nijo ae po pogodbi. Izdaiatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio), Dunajsko pismo. I'iso — v — Danaj, roeseca nov. 1907. I. Eje naj pričnem ? Pri nagodbi, ker to je aedaj najvažnejša točka v našem političnem življenja. Da bo pogodba sprejeta, je goto?a stvar. Krščaiski so- cialci, nemäki in čeaki agrarci, so se iz- rekli s tern, da so vstopili v miniatrstvo za Djo in so jo na ta način redili vseh nevarnosti. To je gotovo dalekosežnega pomena. Ako bi ne prišlo do nagodbe, bi se pričel had gospodarski boj med obema državnima polovicama, kterega po8ledice so nepregledne, to je jasno pribil T nagodbenem odsekn baron Beck. „Mi moramo brezdvomno povedati, ali s m o za nadaljno zvezo z Ogrsko ali n e". „Aut — ant" je odločno povdarjal na- dalje v svojem govoru ministarski pred- sednik. V gospodarskem boja ki bi na- stal med obema polovicama, ako bi na- godba padla, bi bila gotovo zelo, zelo odškodovana naša cislajtanska polovica. S:cer je res, da je Ogrska fiaancijelno veliko šibkejša in bi v boja najbrže pod- legla, vendar bi bil tadi pri nas ves razvoj, na i n d u s t ri j aln e m po- 1 j a, ki je sedaj tako živahen, za dolgo let vničen. Potem moramo nadalje pomialiti, da bi gospodarski Iočitvi morala slediti v najkrajšem časa tadi državopravna. Kako bi bilo naše zastopstvo na zanaj, kaj bi bilo z armado, kaj z mnogimi skapnimi interesi, ako bi bili polovici v gospodarskem boju med aeboj ? Za nas Jagoslovane pride potem, ako bi bila med Ogrsko in Avstrijo samo tako zvana peraonalna aoija še vpraša- šanj, kaj bi bilo z nami? Ali bi sto- pili mi Slovenci in Hrvatje kot tretji kompaciscent tadi v personalno anijo z Avstrijo in pa Ogrsko. Kaj bi bilo v tem slacaja s Trstom in Reko? Brez teh smo vendar gospodarsko skoro nemogoči. Sploh stojimo potem tadi pred vprasa- ianjem ali hočemo imeti Avstrijo kot velesilo ali ne. Povejmo si prav odkrito, da mi hočemo obstoj habsbarake monar- hije in želimo le pod njenim okriljem kolikor mogoče svobodno „ZdraŽeno Slo- venijo" v zvezi s llrvati. Razcepljenje Avetrije bi nam gotovo ne pripomoglo Tdejstvovati naä cilj. Ako pa hočemo Avstrijo, si jo moramo želeti le kot velesilo. In to ne sarao radi lepšega, ampak iz vitalnih gospodarskih razlogov. Pomislimo namo to. Avstrija iii Ogrska sta gospodarsko ločeni, med njima je colna meja. Ako bi hotela Avstrija sklepati trgovske pogodbe z drogimi dr- žavami bi morala gledati da dobi naj- boljše pogoje za izvoz svojih indu- 8trijelnih pridelkov, a zato bi bila prisiljena dovoliti zopet dragirn dr- žavam pod ugodnirai pogojinvoz poljedelskih pridelkov. Da bi bil na ta način naš kmet najbolj priza- det, je jasno. Iz vsega tega je razvidno da je pač najbolje. ako imamo nagodbo, ki za 10 let trajno vredi razmerje med ! Avstrijo in Ogrsko. Nekteri seBicerogre- vajo za recjprociteto. Ali ker ta ne vstva- ri niö trajnega, bi mogli zopet leto za < letom vrejevati medBebojno razmerje in bi s tem porabili mnogo časa, ki ga tako zelo rabimo v rešitev raznih socijalno- političnih in narodnih vpraäanj. Kakšna pa je sedanja nagodba? Po izjavi vseh parlamentarcev je boljäa : kakor vse dosedanje, ako ravno ima marsikatero slabo stran V nekate- rih kmečkih vprašanjih so se dosegla • zdatna izboljšauja. Da za poljedelce ni ' ravno preveč slaba, jamči že to, da so j se zanjo izrekli agrarni zastopniki vseh narodov. Za nas Jagoslovane je pa naj- bolj sprejemljiva rjadi belokranj- ske železnice. Recimo da je, kakor ! nekteri povdarjajo, zajamčena samo iz slrategičnih vzrokov in da jo je vlada samo radi tega obljabila, ne da bi se kaj ozirala na naše koristi. Na to skoro ne morem dragega reči kakor: kaj nas briga iz kakänih ozirov dela j vlada, faktum je, da je zveza Ljabljane sSpljetom za nas ve- I likega gospodarskega in na- rodnega pomena. Ljnbljana, Bela krajina, Lika in Dalmacija si bodo s tem gospodarsko opomogle. Nadalje bomo mi Slovenci in Hrvati z železnico, äe tesne- je zvezani, kar je za medsebojno spo- znavanje in zbližanje obeh narodov ve- like važnosti. Ne bodimo äalobarde ! Ne bodimo ginjeni samo pri vina, kadar zao- ri „Slovenac i Ilrvat", ampak veselimo se tadi dejstev, ki nam pomagajo prak- tiöno in faktično vresničevati naše cilje! Dragače smo navadni frazerji s pre- cej odurno pabarvanim ozadjem — ego- izma. Ako nekteri izmed Hrvatov v svoji politiki nikoli ne mislijo na nas in bi morali mi konsekventno iz njihovih de- janj izvajati da bi postali mi po vresni- čenja njihovih namenov, še bolj osam- ljeni, povejmo jim jasno. da mi take politike ne maramo in da noče- mo miloščine p ro si ti, ker smo tega že preveö navajeni pri Nemcih, ampak da hočemo biti odločujoo faktor. Ne bodimo tako fantastično ne- umno zaljubljeni drag v druge- ga da hvalimo še to, kar je za nas smrtno nevarno! S to železni- co si je priboril „Slovenski klab" gotovo velikih zaslag, akoravno jih liberalci tako ogorčeno pobijajo. Kako naj si mislimo delavnost po- slancev k la Plantan, Tavčar, ki po vsem 8vojera „delavnem" parlamentarnem živ- Ijenja niti poslanci niso več niti j kandidatom niso bili postavljeni. Kan- j didirati so morali razni liberalni „svo- bodni kmetje" ki gotovo niso imeli za seboj lepo nakopičenih vspehov svojega j „parlamentarnega delovanja. Sancta sim- J plicjtas, kako bi bilo lepo, ako bi se dala „delavnost" izposojevati. Kdo pa so bili neki tisti možje, ki so pripravili barona ¦ Becka da je zahteval za odtehUnje agod- nosti, ki jih je dal Mažarom pri železnici I Košice — Bogumin, ra v no B elokranj- skoželeznicoin sicer takoki bo D ol e n jcem na j več koristila? Najbrže, da se baron Back ni mogel kaj ' drazega domisliti. . . O tem, ali pade z nagodbo tudiBe- lokranjska železnica, skoro ni vredno go- voriti. Dve državi, ki so v gospo- darskem boja med seboj, si go- tovo ne bodo dovolile graditve železnic, s katerimi je vsaki posebno eni zelo omogočeno vbraniti se gos po da rske krize in poloma. Kdor mogoče bolj idealno misli naj blagovoli pogledati dva prepi- rajoča se soseda. DopisL Iz Solkana. — V Solkana se bo- do prihodnji teden vršile oböinske volitve. Liberalni stranki se silno cedijo sline po žnpanskem stolcu, in zato dela na vse kriplje, da bi zmagala, ne sramaje se niti najpodlejših sredstev. Največja opora li- beralne stranke je Lsnaasi — neodrešeni trgovec v Solkana. Klo pa jeta Lsnassi ? To je tisti, ki je ob „otvoritvi bohinske železnice vrgel slovenake trobojnice raz kolov na svojem ozemlja. To je tisti, ki ni hotel podpisati stareäinskega sklepa, naj bi goriika postaja dobila tudi sloven- sko ime — Gorica! To je tisti, ki se je nabirateljem za otroški vrt solkanski iz- ; razil, da noče podpirati zavoda, kjer se odgojajejo slovenski fanatiki! To je tisti, ki ob 40-letnici slovenske „Čitalnice" ni hotel okrasiti svojega poslopja s sloven- ! skimi znaki ! V zahvalo za tako vrlo de- i lovanje ga hoče ilberalna stranka voliti I v starežinstvo in — kakor se čaje — ga : tadi postaviti na žapanski stolec. Vsa : cast zavedni liberalni stranki ! Toda pri- ; hodnji teden zakličejo zavedni narodni !____________________________________ Solkanci iz grl sto in sto: „Lenassi nam žnpanil ne bo !" Iz baške doline. — Naš vsevedni yelezaslazi „LbincM na Grahovem si ho<5e pridobiti pri Ijadstva posebno zaslugo, da bo gotovo za prihodnjo dobo župan. Zdaj za tri leta ma je zopet spodrsnilo. To je res smola in krivica, toliko se tra- diti in voziti ljadi skapaj na volišče, še konji se nam smilijo, pa vse zastonj. S tem že ne bo nič. Zdaj pa je začel na dragi način kandidirati. Kar naenkrat se ma je sanjalo, da imažapan 15.000 kron občinskega denarja naloženega in da on obre3ti shrani. S tem javno nagovarja občinarje, da morajo zahtevati, da vsaka davčna občina svoj denar zahteva in shrani. To je tndi „Lbinc" radi naj- nosti pri starešinstveni aeji izven dnev- nega reda predlaga). Občinarjem naj pa bo pojašnjeno, da posamezne davčne ob- čine smejo le tedaj zahtevati svoj pre- ostanek od skapne občine, ako imajo „gospodarski svet" in še le tedaj, ko so vsi stroiki skapne občine pokriti. Obža- lujemo take stareäine, da take neamnosti pri stareäinstva predlagajo in da ne vedo, koliko gotovine bi povprečno mogla imeti občina, Ko jim je bilo vendar stanje obč. premoženja do konca leta 1906. pojai- njeno. Iz Bukovega. — Minule so občin- ske volitve, ki so izpadle za našo stran- ko prav dobro. Liberalci se volitev niao adeležili, ker bili so averjeni, da ne bodo zmagali, četadi zastavijo vse svoje že majajoöe se moči. Liberalce, ki so že itak vajeni porazov, na videz ni to čisto nič potrlo, a v srcih so gotovo skrite dru- gačne misli, da bi že enkrat s svojo oholo krono zagospodovali nad slovenskim Ijad- stvom. Dopisnik v „Soči" dne 5. p. m. nam prav uljudno prepašča vladarstvo, toda sam gotovo obrača svoj pogled na osamljene, pozabljene Kertečevce in Koj- čane in boji se, da ne bi se „močnik" brez občinske zabele izpridil. Dopisnik tadi hvali našega g. žapnika, češ da se on ne briga ne na desno, ne na levo; ampak da opravlja svoj poklic vestno. . . Ozirajoč se na nektere (v reanici mno- gotere) drage resnice, bi lahko marsikaj rekli glede žapnika in liberalcev, toda za | danes bodi še skrito. Ako pa se te čadne razmere na Bakovem ne lzpremene, iz- motalo se bo vse na dan kar lepo po vrdti. Dopisnika se odkritosrčno zahva- I ljajemo za njegovo prijazno poročilo o naäeni shoda „Kmečkezveze", samo malo prepozno se je na to spomnil. Pa iteti zna liberalec tadi samo do GO, medtem ko smo mi „klerikalci" taki ptiči, da äte- jemo do 170— 180 in še kaj veö. L1STEK.. Iz spominov. Spisui v. i;. : (Konec.) Toliko da sern se preril do krate stopal eem za njo napol živ. Niti aolze ni bilo v mojem očesa, niti kaplje krvi I v mojih licih. Med mažo sem klečal ka- kor kip. Zmoliti nisem mogel niti enega : očenaša. Po maši se je vil sprevod na | pokopališče v Š. Tako je oče želel, — ) da bi počivali tarn vsi skapaj. Pozneje j so mi pravili, da je bil sprevod velik in krasen. Jrz nisem videl ničesar. Tißte ] poti pa ne pozabim nikoli. Prišli smo na ' pokopališče, odpravili so vsak svoje opra- vilo, kakor bi ne bilo nič posebnega. Jaz Bern stal ob odprtem groba tih in nem. Csl čas ni bilo solze v moje oko. Bilo mi je, kakor bi me nekaj davil; dihal sem naglo in glasno, kakor človek, ki ga dnši jok v grla, pa se ne more razplakati. Ko je zagrmela prst na krslo, sem mißlil, da se zgrndim na tla. Stric me je naglo prije! pod pazdnho. „Nad zvezdami že blaga daša Tvoja biva !" je zadonel zbor v tistem momenta, — njena najljabša nagrobnica, ki je vedno želela, da bi jo peli na njenem groba. — Počivaj v Gospoda I Njegova lač naj Ti sveti na vekov veke! Nisem Te znal dovolj ceniti, dokler sem Te imel, — H Ti mi odpaščaš, kakor si mi vedno ( odpuščala v Bvoji dobroti. Nehalo je biti Tvoje blago, ljubeznipolno srce in Ti si me zapustila. A v mojem srca ni«i umrla, ni nmrl Tvoj spomin in ne amrje na veke. V veliki in vdani pijeteti se spominjam Tebe; dan na dan molim za Te in ko klečim večer za večerom pred , Najßvetejsim, — me vidijo le medli ; žarki večne luči, ki se razlivajo iz ka- pele skozi zamrežena okna v temni la- terale, kjer molim za Ta in za Tvoj blagor. Umrlo je Tvoje Ijabezni in skrbi polno srce, a Tvoja skrb in Tvoja Ijn- bezen ni amrla! Ozri se na Svojega sina, če bo kedaj razprt s svetom in razdvojen nad samim seboj v temnih nočeh plakal grenke solze razočaranja in obapa ! Ozri se nanj, če ga potrejo prevare in neprijetne skašnje; sprosi ma jake moči in trdne volje, da zmaga svet in — sebe ! Podpiraj ga a Seojo pri- prošnjo na težavni poti življenja in na še težavnejdi poti odpovedi in zata- jevanja 1 Epilog. Nisem zapisal teh vrstic pod prvim vtisom bridkega vdarca. Mesec dni je preteklo vmes; zbral sem vse stare spomine, obadii vse občatke in vtise tistih momentov — v kolikor mi je bilo možno — in napisal te besede za visokim zidovjem, nemoten od posvetnega hrapa. Šele sedaj dobro čntim in ra- zamem, kaj in koliko sem zgubil. Eni pravijo, da je zadnji dopisnik iz Bakovfgg, popolnoma nova zvezda na neba političnih pisačev. Toda naj bo še to ali ono, ta novi dopisnik je v svojem dopisn na nekaj čisto pozabil. Mogoče ae dopisnik ne spominja več na poziv v ; „Gorici", naj za to poklicani (!) liberalni ; krogi povedo kaj natančnejšega o „po- ' divjanih klerikalcih". Jim pač smrdi kaj ' takegs. Ja ta naš novi dopisnik, kako na svoje roko piše, kakor da bi on sam tvo- ril liberalizem na Bakovem. Jo bil pač gotovo v svoji navdašenoati pozabil na „Čelka", „Grudna", „Rovnena", in na drage. S tern dopisnikom bi se človek pad rad še marsikaj pomenil, zatoraj naj , nikar ne zameri, ako proaimo, naj se še I kaj oglaai v „Soči", ki je zavetišče raz- oih potaric itd. Boj še ni končan ! Ne damo orožja iz rok, dokler se ne podaste vi obože- valci Svobodne misli in častilci Darvino- vih opic. Naši pradedje so bili ljudje, ka- korini smo zdaj mi, vaäi pa so po vaših mislih bili opice . . ., torej imamo mi na vsak način predno'st, vi drogi k večjemu le še v Afriki. Na vprašanje, zakaj se bojujete. ne veste odgovora, drvite le tja y en dan, kamor vas podijo v to pokli- cane osebe. v večini sami polučitelji, doktorji ter „falirani" dijaki. Nas imenu- jete sužnjike, dasi ste sami pravi snžnji avojih mogočnih despotov, zakopanih v ramenjake in oblečenih v svilo in baržan. Polifični pregled. Nagodbeni odsek. V petek je n?godbeni odaek končal svojo delo. Knez Auersperg je vprašal, ako je res vlada kmetijskim družbam prepovedovala politično diskncijo. Mini- sterski predsednik Beck je takoj odgoro- ril, da so kmetijske korporacije, ki imajo uradni značaj, uradno podporo, zato mo- rajo take drnžbe vestno gledati na to, da svoja pravila in Bvojega delokroga ne j prekoračijo. Na to je minister opozoril j take dražbe. Bili so slačaji, v kalerih so nekateri faktorji takih dražb niso pečali I 8 8trokovnimi razpravami, ampak narav- ! noat s politično agitacijo. Minister je zato te faktorje blagohotno opozoril na j nj-ihovo dolžno8t. — Po takem pojasnila je knez Auersperg moral umolkniti. Finančni minister Korytowaki je v nagodbenem odsekn naznanil znižanje Bladkornega davka. Sladkorni davek se bo znižal za 12 K pri 100 kg, in sicer ˇ treh stopnjah. Prvo znižanje se izvrši 1. septembra leta 1908 za 6 K, drugo 1. septernbra 1914 za 3 K in tretje 1. sep- tembra 1917 za 3 K. Vlada bo določila poaebne denarne globe, ki bodo varovale, dh bo znižanje res samo konzumentom v korist. Seve bo zakon o znižanju alad- kornega davka oveljavljen ie, ako bodo sprejete nagodbene predloge. Med temi predlogami in znižanjem sladkornega davka je innktim. Poslanec GrafenRuer je govoril za znižanje davka na sladkor. Položaj v državnem zborn je sedaj tak: Za sprejetje nagodbe zadošča na- vadna večina, za sprejem najnih pred- logov, ki so predloženi, da se nojno reši nagodba, je pa treba dvetretjinske ve- čine. Za tako večiuo gre pa precej trda, daai znaša že sedaj za vlado več kot pet glatiov, s katerimi strašijo nekat^ri listi. Ako bi bila najnont zgoraj omen- jeaih predlogov odklonjena, potem je vse izgnbljenu — potem se mora rešiti 37 nujnih predlogov čeških radikalcev in kedaj bi prišla potem šele nagodba na vrsto. Ako se to zgodi, potem bo državni zbor skoro gotovo razpuščen, sedanja vlada bi padla, nova vlada bi si pa poiskuSala pomagati s § 14. Naslednik Beckov bi bil baje grof Franc Than, v drugi vrsti pa grof Bilandt-Rheidt. " Splitsko „Naše JediriBtvo", o ka- terem nihče ne more trditi, da bi bilo količkaj „klerikalno", je povzdignilo svoj glas proti neumestni obstrukciji „Jago- slovanske zveze". „Naše JedinbWo" se v avodnem članku bavi w položajem, ki naetane vsled obatrakcije v parlamenla in nnjno poziva dalmatinske poslance, da proti nagodbi op aste obstrakcijo, da ne spravijo v nevarnost dalmatinske že- leznice in drage važne življenjske inte- rese Dalmacije. V ogrskem državnem zboru so bili dne 26. novembra veliki nemiri in je malo manjkalo, da ni priälo do pretepoT. Ko je govoril hrvaški poalanec dr. Lorkovič in je začel v hrvaškem je- zika, je nastal silen hrup. Predsednik Jasth je pozival govornika, naj nadaljaje, sklicajoč se na poslovnik, ki to dovoljaje. Sitaacija je bila skrajno nevarna, ker so poslanci neodvisne stranke rinili Hrvate k vratom. Eo se je seja prekinila, je dr. Wekerle posredoval ter se je aklenil kompromie. Na predlog Wekerlov se je omaknila z dnevnega reda osnova o ca- rinskem tarifa, namesto nje so postavili na dnevni red pooblastilno predlogo za nagodbo. Kje so darovi za Kalabrijo? Giolitti je predložil zbornici poro- čilo podpornega odbora za Kalabrijo. Zoano je, da je bilo v letu 1906 ob časa potresa darovanih 40 railijonov lir, ki bi zadostovali, da bi se naredila iz Kalabrije najsrečnejša dežela v Evropi. Poročilo pravi, da so bogati možje ro- pali z obema rokama. Med drugimi tudi omenja nekegd zelo premožnega župana in nekega znanega odvetnika. Preisko- valno sodišče zaaledaje veliko število rnož z lepodonečimi naslovi kot roparje rni- lijonskih darov Evrope. Nemško nasilstvo proti Poljakom. Dne 29. nov. je praski deželni zbor pričel s prvim čitanjem predloge proti Poljakom. Posl&nec Jazdzewaki je izjavljal, da je zahteva vlade, naj se ji da 300 miljonov za aatiranje Poljakov protiustavns. Razlastitveno postopanje nečaveno nasprotuje pravicam državlja- nov. Poljaki ne zahtevajo milosti, hočejo le enakopravnost. — Minister Armin je zagovarjal predlogo, a hrop naetane tolik da se njegovih končnih besed več ne ßliäi. Konservativec baron Zedwitz je za- govarjal namen predloge in je predlagal komisijo 28 članov, da proači, ako je tndi forma zakonita. — Poslanec nemsk. katoliikega centrama dr. Porsch je iz- javil, da od vlade predložena postava ni postava mira, ampak postava boja. Pri- pomogla bo le, da se bodo Poljaki še okrepili. Katoliški centrum odklanja predlogo. Glavna glasila nemškega katoliškega Centra oatro obsqjajo izjemne zakone proti Poljakom. V Maroku. Pri Bab el lltssan-u je bilo abitih 11 strelcev. Marokanci so bili močni 6000 mož. V Memoursa se širijo vesti, ki se pa morajo sprejeti z rezervo, da se je 1000 Marokancev pet kilometrov od mesta otaborilo. Od Blida gredo nove čete na pomoč in na zahtevanje divizij- skega poveljnika iz Orela je vojni mi- nister aklenil, poslati še drage čete iz raznih dragih divizij v ojačenje. Številni domačini Alžirci, ki so prišli iz različnih sovražnih pokrajin, trdijo, da se je boj 28. nov. zjutraj še nadalje- val. Sovražnik je pridobil za?e rod Msirda in je opustošil kraj E1 Anabra. Domačini poročajo, da so se legijonarji hrabro borili. \t Aldžira poročajo v Pariz: V Oran je prišlo na Iadjo BKmir" 172 OBeb, katere so iz straha pred nap»di Maročanov zapnstile Nemouro. Za 29. nov. bo zopet pričakovali bojev z Beni- Suasi, kateri so dobili pomoč. Več tnjih parnikov je baje vtihotapilo pri reki Ma- laja orožje za Beni-iruase, ne da bi jih pri tem ovirale redne maroške čete. Dne 1. t. m. je bila v Maroka ve- lika bitka, pri kateri je bilo ubitih 300 Maročanov, 500 pa ranjenih. Carjeva jahta „Standart". Iz Petrograda javljajo: Radi ne- zgode, ki je zadela carsko jahto „Stan- dart" v iinskih vodah, sta bila obaojena podadmiral Milov in nadporočnik Kon- jušnin na izgabo Jčasti, katera kszen se za prvega spremenja v akor, a nadpo- ročnik Snlarov na dvodnevni zapor. Rav- natelj Šeman je bil oproščen. V čelrfek zvečer ob 8h na Miklavzev večer S. K. S. Z. v „Central"! Darovi. Za „Šolski Domw: Došlo našema apravni^tvn : L. Ja- vančič žapnik v Dornberga 8 12 K; Na- ročniki dražbe Mohorja v Dirnberga zložili 2 K ; Iv. Bednafik v Gorici 1 K. Za Miklavžev večer] S. K. S. Z.: Darovali so še sledeči za nboge otroke: g. Jakin Ljadmua, pekarica 1 K; g. Braanitzer, fevet. v pok. 40 v; g. Kregaa Albin, trgovec 3 kg, piškotov ; g. Sasič V. D. I^onzo, 1 obleko; tvr- dka Pregrad in Černetič 1 predpasnik in 2 kosa apodnje obleke; g. Medved, "trgovec 1 ženski jopič in obleko za dečke ; g. Poveraj 2 c>pici; g. G jtič, čevlj. moJBter 3 pare saknjenih čevljev. Vsem darovalcem in darovalkam iskrenah vala ! Bog plačaj 1 Novice. Jubilejao leto. — Dne 2. decem- bra t. I. se je začelo jubilejno 60-leto vladanja našega cesarja Franca Jožesn I. Dne 2. decembra 1908 bo preteklo 60 let, odkar Jje nastopil vlado. Lepo ätevilo let v težavah in bridkostih. Miklavžev večer S. K. S. Z. v „Centrala" se prične v četrtek ob 8h zvečer. Ne bomo opisavali, kakšen bo Miklavž, kakšni parklji; re- čemo le; Pridite in poglejte ! Vstop 40 vin. za odrasle. Otroci pod 14 jletom so prosti. Naša vseučilišča. — Laegerjev govor je vzbadil ropot vBega kar je ži- dovsko-liberalnega v Avstriji. Naprej so zsstopali židje, nato liberalno časosisje, in če kje kak žid zajavkne, mora zajav- kati eeveda tadi ,.Slovenski Narod" in ž njim „Soča". Dannjski židovski profesorji so imeli v dvorani dunajskega vseučili^ča protestni shod ter ao aklenili resolucijo proti zahtevatn katoliškega shoda; pro- teBtirali ao proti vsaki verski avtoriteti in proglasili sebe za najvišjo »vtoriteto. Isti prcfesorji pa niso nič p otestirali in niti omenjali škandala, da je izmed 8 prcfe8orjev, ki bo bili zdaj imenovani,j7 jadov in da še zapostavljajo in pobijajo katuliško misleče dijake. Dvorni svetnik Pertner se ni adeležil omenjenega shoda, ampak je pisal: „Če bi bil prišel na shod, bi ae potpgnil za enakopravnost vseh. tadi katoliških dijakov"; dokazal je pismeno, da liberalci niso čisto nič apravičeni kaj proteatirati. „Naš Glas" piše v bvojem zadnjem števila z dne 29. novembra t. 1., da je deželni odbor vpokojil oba vodji in enega pristava na deželnih kmetijskih šolah iz maščevanja. To je hado očitanje javniai apraviteljem pri deželnem odbora. Čs bi bilo to res, bi morali lako poötopanje tadi mi grajati. Toda, ker je dandanes med poätenimi ljuimi še obi- čaj, da se nikdo ne obsodi, predno ni bil zaališan, hočemo počakati s svojo sodbo, dokler ne bomo slišali, kako Be bo zagovarjal deželni odbor öe ga de- nejo v prihodnjem zasedanja na zato- { ženo klop. List aamniči tadi dež. odbor, da hoče dati polno pokojnino nmirovljenim očiteljem kmetijske sole. Od kodi je na- vedeni list to vest dobil, tega ne vemo; vemo pa, da deželni odbor nima pravice | po § 71. dež. opravilnika odkazati komur ' koh večje pokojnine, nego ma pritiče glede na plačo in službena leta. Pravica doToljevati višje pokojnine pritiöe le d e- želnema zborn. N*ša odbornika naj bosta torej previdna. List pozivlia ko- nečno Ijadstvo na temelja obsodbe, ne da bi se bil o stvari in resnici poačil, in na podlagi neosnovanega sumničenja, naj odpre oči in gleda, kaj delajo nje- govi zastopniki v deželni hiäi, ter naj voli zaslopnike, „ki ne spravljajo na?o deželo ob slovensko veljavo." Ali nima „N. G." boljäih sredstev, da bi pomagal svojim xahrbtnikom do mandatov? Jugoslovanski k!ub. — V „Jago- slovanski zvezi" so velike zmežnjave. Na- čelnik Ivčevič je odstopil od načelništva in izstopil tadi iz kluba. Kmala ma sle- dita tadi Peric in Prodan. Va/na knjiga za naše zadrnžni- štvo. Odbor „Goriäke zveze" je sklenil v se i 30. jalija 1906, da izda spis p. n. Svetoslava Preraron: Vtiai s prve- ga zadražnega shoda na D a n a- ja 1. 1906 v posebni knjigi. Ta za naše zsdrnžoištvo važna knjiga je izšla sedaj in se dobiva po 1 K 50 v „Goriški zve- zi" v Gorici. Sezite po nji! Illba pri glavi smrd;. ,Soča" piše: .Riba pri glavi smrdi — Slovenska Ljadska Stranka tudi. Rajti voditelj stranke je dr. Anton Gregorčič. Ge bi bila imela klerikalna stranka namen : preroditi Be, preorganizirati se, potem bi biln morala v prvi vrsti od- straniti dr. Gregorčiča. Ta človek je storil zla8ti od leta 1899. naproj goriškim Slo- vencem toliko gorja, prizadjal toliko ndarcev, da ne tiöe nikamor dragam nego na zatožno klop pred razsodno Ijadstvo, katero bi ga izbacnilo, vrglo proč "d aebe in proklelo njegov spomio. Seat dolgih, za nas sahih let, je slažil L*hom. Rarkoli so hoteli dobiti v deželni hiši, vse so dobili. Nastavili so v deželnem odbora polno hških aradnikov, Farlani so nabrali v zadnjih 6 let polno deželnega denarja. Ni ga več vodnjaka v Farlaniji, ki bi ne bil narejen na deželne troäke. Na vse načine ae je delalo za Farlanijo, za nas pa niö — ker je slo- venska sedmorica z modro Gregorčičevo glavo hlapče?ala Pajerjevi politiki; to VB6 zategadel, da pred 6 leti ni dr. Greg, zramplal v semenišče, marveč so ga Farlani poslali v parlament. Kaj je do- bilo slovensko Ijud4»o iz teh dolgih 6 let? Kako politično barvano podporo je dobiia kaka občina — dragega nič. Po- stavili bo drago, predrago deželno no- riänico v Garico, le radi tega, da ne bi imeli koristi od tega dežflnega zavoda Siovenci, marveč da ga dobe Lihi. Slo- venec sme le davke plačevati. Deželno hišo, kakoršne ne zmoremo pri naäi mi- zeriji, dobimo, veliko novo hiäo, seveda ailno drago. Siovenci atojijo po šestletni dežel- nozborski dobi ta praznih rok; čakajo jih le novi davki. Vse po zaslagi Gregor- čičeve politike. Hlapčevanje Pajerju je obrodilo pa tadi še poseben sad. Razae reči sta sejala, zrastlo je marsikaj za nas straš- nega,za Lahe dobrega, zrastel pa je tadi proben ead — novi deželni volilni red. Clovek, ki zakrivi kaj takega, da peha svoj rod z nova pod peto dragega roda tačas, ko je treba aakati orožje za osvo- boditev svojega naroda izpod tajčevega tnala, tak človek zaslaži, da se ga žeae po celi deželi, da Be ma v obraz pljane in ga biča. Rlerikalci v Gorici tami so se bili začeli že sramovati svojega „voditelja" ; na vse načine so zabavljali ter a vlekli čez zobe; duhovniki na deželi tadi so godrnjali, ali slednjič se je zravnalo vae zopet nazaj, in dasi se je bil odpovedal predsedsstva draštva „Sloga" — tako so ga bili že potlačili ! — je aplavala n|e- gova 8veta posoda vendar zopet na po- vršje. Izbran je za voditelja Slovenske Ljudske Stranke. Rlerikalna atranka je pokazala, da se v resnici ni nič -^pr^menila. Stara bajta je na novo prebarvena; za hip prevari oko, ali hitro se spozna njeno pravo vrednost. Hitro se ti razprostre pred očmi Gregordiöeva izdajska politika. Ciovek, ki lzdaja «voj rod,kateremu je lastna oseba nad vse, poslanec, ki niti daleč ne vrši svoj h dolžnosti, poslanec, izvoljen s kmetskimi glasovi, ki se pa spozabi tako daleö, da glasaje v parla- mentu proti koristim kmeta, ta človek je aedaj voditelj S. L. S. na Gjriškem. Se pae vidi, kaki elementi so v tej stranki. Pomilovanja so vredni, če se bodo dali ie kaj časa za noa voditi od dr. Antona Gregorčiča. i Da je klerikalna stranka v svoji novi „Ijadski" obleki jako slaba, ničvredna zato nam priča prav dr. Gregorčič. lz tega ae mora sklepati, da si spodkopava tla prav z dr. Gregorčičem, proti čemur seveda nimamo prav ni Cesar oporekati. Gregorčič nam svedoči, da drevesa S. L. S. ne bodo rastla v nebesa, on nam je porok, da S. L. S. ne dobi nikdar trdnih tal na Goriškem. Stranka, ki trpi za glavarja takega grdega političnega grešnika, kakoršen je Gregorčič si je podpisala sama srnrt. Strašno so se napihavali, in svet je gledal, kaj da bo. Uresničilo pa se je le to, da je imel prav Horacij, ko je pel: „De arte poetica" 139 : „Partnriunt monte8, nascetar ridicalas mos". (Gore hočejo roditi, rodi pa se le smešna miika)". Čadno se bo marsikomu zdelo, čemu to ponatisknjemo. Odgovarjamo, da zato, da svet vidi, d,a s takimi Ijadmi, ki tako piäejo mi nimamo nicesar sknpnega. Da, riba pri glavi smrdi, strašno smrdi, ker voditelj liberalne Blranke je Andrej Gabršček, človek, ki bi se ga sami libe- ralci radi otresli; a se ga nemorejo, ker jim on reže krnb. In s takimi Ijadmi naj bi bil mogoč mir? Gospodje „agrarci", primite se za glavo in premišljajte. Vse to, kar „Soča" cčita našemu dr. Gregor- čiča, vse to do pičice velja za njenega glavnega nrednika — Gabrščeka. Naj pa popravimo nekatere stvari 1 Naša stranka ni reorganizirala, ker ji tega ni bilo potreba. Reorganizirajo se vsakih 6 let liberalci pred volitvami ; potem pa so zopel čeda ovac s kozlom na čelu. Mi pa strankarsko organ izacijo le izpopolnju- jemo, keif gremo s časom naprej. L be- ralci lega seve ne morejo umeti, ker so neamni in nazadnjaški. — 0 drngih psovkah na dr. Gregorčiča ni vredno govoriti, ker ve vsak, da Gabršček živi le od sovraStva do „farjev", pred vsem do dr. Gregorčiča, ki ma je oskrbel se- danjo eksi8tenco. Riba pri glavi smrdi, gnjilo je celo telo liberalne stranke ; zato se ne bomo mazali rok ž njo. Če hočemo, da bo za- vladal mir v deželi in da izgine smrad sarovosti podivjanosti, vrzimo to gnilo ribo z njeno glavo vred na gnojišče ! — Trg Bv. Andreja v pondeljek 1. decembra ni a«pel tako dobro, kakor običajno. Vzrok je bil deževno vreme. Občutno so to občutili posebno trgovci in krčmarji. — Odpravo bogoslovnih iakultet na avstrijskih univerzah zahtorajo socia- listi. — Gradiščauske občinske volitve. — Za žapana v Gradišči je izvoljen Fi- netti, katerema je vladni komisar izročil upravo. — Draginja živil. — Razprava o draginji živil bo dne 3. in 4. decembra v poljedelskem ministerstvu. Kakor po- ročajo listi, je bilo glede draginje živil 28. nov. v PJznu velikansko zborovanje. Vai govori so bili burno aklamirani. Po zborovanju je sla cela množica, ki je štela na tisoče Ijadi v sprevoda na glav- ni trg. Tudi v Badjejevic .b. vlada med delavci veliko razbarjenje. Eaaka poro- čila prihajajo tadi iz dragi mest. — Nov s'ovoiiHki list. — SI. ja- nnarjem bo pričel izhajati v Trdtu nov slovenski tednik „Trstu. — Še hitrejšo vožnjo nameravajo uvesti na progi Celovec-Jesenice. Poiz- kusni hitrejši brzvlak je vozil^v öetrtek na tej progi. — Dolgopr tna služkinja. — V petek so zaprli v Gjrici 23letno Anto- nijo Kak iz Volč. Dfcradla je namreč neki Angeli Ilnmar stanajoči v alici Morelli, obleke, žganja, sladkorja in kave za kakih 100 kron. Kak je svojo tatvino priznala in tadi povedala, da je ukra- dene reči spravila pri neki Ani Princg, stanujcči v ulici Groee štev. 6; kjer so se tadi v resnici našle ter vrmle Angeli Hamar. — 1000 kron zmaknjeuih. — V čeirtek je neka kmetica iz Ajela vzdig- mla na „Montn" 4000 kron. Izplačali ho jih ji s štirimi bankovci po 1000 kron. Kmetica se je podala potem na Ink. glavno pošto ter je prosila dotičnega blhghjnika, naj bi ji denar menjal. Ko ji je blagajnik denar menjal, jo je opozoril, naj ga äteje. Kmetica je to tadi stonla in rekäi da je prav, zavila je denar v ruto. V petek popoldne pa se je vrnila kmetica zopet na pošto. B la je vsa zbe- gana. Vprašala je namreč aradnika, ali ni morebiti dal 1000 kron premalo. Ko ji je araduik odgovoril, da ji je dal ves denar, katerega je ona sama preštela, spomnila se je, da je bil takrat ko je denar potegnila na „Montu" neki človek bliza nje, katerega je potem, ko jepila na pošto, tadi tarn videla in bila je mnenja, da ji je najbrže oni človek de- nar izmaknil. — Deželno društvo trafikantov. — C. kr. namestniätvo je potrdilo pra- vila draštva „üezelno draätvo tobaönih trafikantov na Primorskem" s sedežem v Gorici. — Lovska psica se je zatekla že pred kakimi 3 tedni v Biljah. Nahaja se sedaj pri posestniku Jožefa Čaka, v Biljah ät. 219. Psica je po vrha temno rdeče barve; po trebaha pa siva 8 črni- mi pikami. Lastnik naj se zglasi pri g. Čaka v Biljah. Spremembe obleke pri do- rn obraiicih. ,Landwehr-Verordnugs- blatt" objavlja spremembo v obleki do mobrancev. Cela obleka domobrancev bo v bodoče sivomodra, kakor jo že imajo lovski bataljoni. Častniki dobijo tema primerne sivomodre halje z zelinimi ob- šitki. Različne pa so spremembe pri de- želnih strelcih in pri dcmobranskem pešpolka štev. 4, katere bodo odgovnr- jale potrebam po visokih gorah. Posebno bodo karakteristične blaze z ovratnikom, katerega se bo lahko prestavilo, hlače do kolen in komaie, potem plašči, kar bodo noBÜi častniki in moätvo. Kot po- sebne znake bodo nosili ti polki na če- picah äop peres divjega petelina, na ovratnika blaze pa bode priäit znak, enak planinkam. — Cene živine, silno padla. — „Krščanska kmečka zveza" za Stajersko poroča, da so na graškem živinskem semnja cene prešičem padle za 1 K pri kilograma mrtve vage. Gene* volov prve vrste so v kratkem padle od 108 na 76 K, cene volov arednje vrste od 91 na 66 K, za bike od 84 na 50 K, pri kravab od 80 na 66 K žive tage. Vsi hlevi so prenapoljeni. V Gleisdorfa so imeli težki voli na zadnjem sejmnja ceno 62 K za 100 kg, srednje blago samo 48 K. Zveza je z ozirom na to prosila vlado, naj stori VH6, da se meja proti Srbiji ne odpre. — Uinrl je v noči od srede na četrtek (27. novembra) v JelšaDah v Istri oče tamoänjega župnika g. Velharticky. Kratka pa mnöna bolezen — nadaha — je položila tega za svojo obitelj tako skrbnega bliza 70-letnega staröka na mrtvaški oder. Sa to jesen je sam nad- zoroval poljska dela na zapniäkem po- sestvu z veseljem in vsej moči. B 1 je od vseh ljabljen in spoštovan mož. Gospoda žapnika na tdj zopetni izgabi iskreno sočatje; pokojnika pa večen spomin in večna lač ! Naj v mira poöiva ] — Utonil je v noči od p~>ndeljka na torek v bližini gostilne pri „H'asta" ob poti v Kronberg 49 letni težak Franc Gas er in, doma iz Kronberga. Is gj- stilne je sei vinjen domov; a je zašel v vodo, kjer je padel na aata in utonil.— Brv, ki drži tam čez vodo, je brez roča- jev. Treba je, da sa ta nedostatek od- etrani. Lahko se prigodi še več uesreč. Ponesrečenega so prenesli na pokopališče k Sir. Trojici v Kronberg. — Občinsko volitve v Puli raz- veljavjeue? — Züdnja „Nasa Slogi" javlja, da je izvedela iz zanesljiveg» vira, da bodo glasovita občinske volitve v Pali v kratkem razveljavljene — Projekt agrarue banke. — Dolgo časa se že razpravlja o astano- vitvi agrarne banke köt delnilke družbe. Prosta agrarna zveza v našem parlamenta se je pred kratkem poBvetovala 0 tern projekta, posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister. Posebno se je po- vdarjalo, naj bi bila ta agrarna banka neke vrste centrala za kmetijske skla- diščne zadruge in bi naj zadragim da- jala potreben kapital, da bi te lahko po- kapile vse žito dotičnega okoliša. Sred etva, ki so za nakap žita določena, bi se dobila z emisijo zastavnih pisem agraroe banke. Tako bi ta banka regulirala cene žitu, da bi to ohranilo svojo zadostno ceno, da bi pa zopet te cene v sluöaja slabe letine preveč ne prekoračilo. Udta- novitev te agrarne banke bo možna le v zvezi z ureaničenjenr načrta centralne zttdrožne blagajne. — Vojiia luka v Kotoru. — Z ozirom napredovanje del nove lake in trdnjave v Tivata, se bo stara laka v Kotoru opustila najbrže z letom 1908. Kakor znano, je še dandanes obiraj, da se vrata v trdnjavo Kotor ob mirovoza zvecer zapirajo, kakor se je to godilo se v srednjem veku. — Bik je poboilel goäpodarja Irana Mavra iz Grobišč, ko ga je hotel krmiti. Za M*vta je malo apanja-, da1 ozdravi. — Vojaški pohod na Velikega Zvonarja. — Od Sv. Krvi se pordča, da namerava 3. bataljon domobranskega peäpolka ät. 4. v Celovocu napraviti v svrho vaje^ zimnki prehod do Sv. Krvi, od tod na *rh Vlikega zvonarja in od tam do Kalsa na Tirolskem. Tega drzne- ga pohoda «e dodo udeležili tadi gorski vodniki iz Sv. Krvi. Posebno nevarna bo iz Velikega zvonarja navzdol do Kalsa, ker ta pot zahteva celo po leti največje previdnosti. — Samonmor železniškega nrad- nika. — Pod vlak se i« vrgel pri Lnakem žeiezniški aspirant Ervin Topolansky. Baje ni imel železniške blagajne v redu1 Vlak ma je odtrgal glavo. x Posledice malovredne ženske. — V Italiji je živela od 1760 do začetka XIX. Btoletja ženska, ki se je celo živ- Ijeuje klatila po deželi, kradla in pijan- čevala. 01 nje do sedaj izhaja 843 po- lo mcev, in marljivema preiskavaaju sta- tistov se je posrečilo dognati, kako je živelo 709 teh potomcev. Izmed teh je 106 nezakonskih otrok, 142 je bilo be- račev, 64 jih je sklenilo življenje v ubož- nicah, 151 v norišnicah, zaradi zločinstva jih je bilo obsojenih 76, med njimi 7 za- radi umora itd. Toliko zla prinese člo- veški dražbi ena izprijena ženaka. x Rusija nvede gregorijauski ko- ledar. — Iz Peterbarga javljajo, da je carska komisija, imeaovana že leta 1901, da popravi sedanji jalijanski koledar, dovršilo svoje delo pod predsedstvom velikega kneza Kostantina Kostantinoviča ter izročila svoj elaborat svetema sinodu da ga ocani in odobri. Kakor se sliši, skrajša se sabruar prihodajega leta za trinaj8t dm ter se bo od 1. marca 1908 raski pravoslavni koledar zlagal h kole- darjem o«talih kalturnih narodov. Gospodarske vesfi. = Ravnanje z letoänjim vino in pred zitno pa do pomladi. — L-tosnje vino se odlikuje ne saino po okasa, do- broti, marveč tadi po moči, vsled čeBar se mora odslet pravilno z njim ravnati, da ostane ta letnik vsem v trajnein spo- mina. Ze na podlagi v moštu merjenega sladkorja smo ob trgavtvi dokazali, da bodo imela letosnja vina povprečno 11 do 12 odst. alkohola, vino iz fiaejsih in izbranih vrst seveda ie več G^lo vina iz navadnega grozdja ne bodo imela rnanj kakor 10 odst. alkohola. Z ozirom na jakost vina in ker je bilo grozdje večinorna v lepem vreinenu spravljeno, ker torej nic" gnilega vmes, se bo vino naglo in lepo čibtilo ter se ni bati tadi poleti nikakih presenečenj, če se bo z vinom do pomladi praviluo postopalo. Ceprav ni pri^lo morebiti prav nič gnilega grozdja v kadi, se vendar sedaj ko je moät že pokipel, sesedejo raane kalnost povzročajoče snovi (beljakovine, drože, galica, apno, žveplo, prah itd.) kot gošča na dno, ki se prične sčasoma raz- krajati ter izlcotvati razne neprijetne dahove, ki pridejo potem v vino in ga lahko popolnoma pokvanjo. Kdor torej svojega vina še ni pro- dal, odnosno če ga ne bo toöil pr^d po- mladjo, stori jako amestno delo, če vse vino, ki ga misli čez zimo v svoji kleti obdržati, že sedaj ali pa vsaj pred Bd- žičem pretoči. To sedanje pretakanje nima samo tega namena, da se odstrani goiča, marvec tadi, da pride vino z zrakom v dotiko, kar znatno pospešuje popolno čiščenje, spopolnjonje barve in popolno pokipenje 8e ostalega sladkorja. Sedaj pretoöeno vioo bo sp>naladi i8totako rezko, kakor nepretočeno, a zraven tega pa lepše barve, finejšega in zdravega okosa, popolnoma čisto ter se nič ne izpremeni, naj ga kdo postavi, kamor hoče. V^e nasprotm pa se at^gae dogoditi pri nepretočemh vinih, zlasti če nastopijo naglo gorki pjmladai dnevi. Posebno nevarno je pa za nepretoöena vina aaho in vroče poletje in če se vino hrani v slabih kleteh. Srečega se mora hteti, komar se v takih razmwrah vino ne pokvari. Ztvrelka in skiaanje poatane v tern slučaju neizngibna prikazen. Kdor sedaj ali pred B >žičem svoja vina pretoöi, se ma ni bati po^ebne iz prememba spomladi, četadi jih spomladi marca ali aprila ne pretoöi drugič, kajti kar se äe do pomiadi po prvem pre- takanju sesede, tvori zdravo goäco, ki ceprav spomladi vzkipi, vinii ne da sla- bega nkana. Gilede pravilnega sedenjega preta- kanja in oskrbovanja vina do pomladi se je takole ravnati. Predvsem mora biÜ posoda, kamor in s ktero se pretakH, zdrava, brez duha in dobro opr"ana. Kiel naora biti pre- zračena, osnažena tadi po stropa, da ne visi od vseh strani pa)öe*iaa; posebno i dobro je, če se zvecer pred pretakanje zažge v kleti nekaj žvepla ter klet zapre, da ofitane dim čez noč notri. Ta. dim t. j. žveplena sokislina, pomori vse äko- dljivc^, ki pri pretakanju lehko pridejo v vino. Zlasti v zatohlih kleteh je to opravilo neobhodno potrebno. Pretaka naj se, če le mogoče, pri lepem, ne de- ževnem vremenu in pri odprtih okaih in vratih in dalje s škafi, da pride vino kolikor mogoče % zrakom v dotiko. Ce se kdo za pretakanje poslažaje pumpe, naj ne pumpa naravnoat iz soda v sod, marveč naj pasti, da vino naiprej teče v poseben podstavek, in šele iz tega naj pampa v drag sod. Zrepij«nje sodov, kamor se vino pretaka se letos lahko opusti. Po zvrSenem pretakanju vino paö nekoliko opeSa, a se v dveh do treh tednih zopet popravi ter zopet dobi prvotno rezkost. Fr. Gombač. Skrivnost vspeha. Na trajni vspeh za- moro racunati le on, ki spolni kaj v resnici pd- sol)iiega. Franje inodernopa perila postajalo je vedno tožjo in to zaradi tega, kor je dim iz to- varen in cestni prali perilo vedno bolj onesna- enaževal čiščenjc modernega perila s kemičnim belenjem in mnčno trenje istega s starim lojevim milom je isto jako poškodovaio in celo popol- noma vničilo. lznajdba Schichtovega nüla priäla je torej ravno o pravem <5asu na dan. S tern mi- loii) se prav nalahko pere brcz vsakega močnej- še^a LrcMija, ž njim se madeži na perilu na la- hek način odpravijo in se perilo prav nič ne razje. S tern milom se pa tudi dosežejo taki vspehi, kakoršnih pri nas do sedaj še ni bilo. Schichtova tovarna mila je največja na vsem ev- ropskem kontincntu. Loterijske številke. HU. noveinbra. Danaj ...... 87 71 27 32 21 Graden......66 61 83 65 76 Na prodaj je hiäa z gojpödJÄr^kimi poslopü vred iü s pol orala nbsežnega vrta v S)vodnjah pri Gorici. Vredaost se ceni d) 8 tisoö kron. Natančnejo se izve pri g. J ilefa. Tomsiču, v Sovodojah h'š. št v. 90, Kaj si bom toliko glavo belli? Teta ima vse, kar potrebuje, ia drujiih l)O/,ičnih darov tudi ne inorem kupiti. S Fny-ovinii pristnitni rudniii- skinii pastiljami ji f^otovo napravini ve- stMjc. Tc jo ona temeljito preskusila in prav nori zanje. Kupim ji pol ducata žkatljif. S tern se ji gotovo prikupim, vrliu te.ua pa imam zadošč>'tijc, da sem kupil ni!kaj koristnega. Fay-ove pristne sodcMic jiastilji» sr> dobe po T25 K škat- Ijica v vseh lekarnali, mirodilnicali in prodajaluicah mineralnili vod. (Jeneralno zaslopstvo za Avslro-Ogrsko U. Th. Guutzvrt, Duulj IV. Grosse JN'eujsasse 27. Franc Milosl v Grgarju otvoi'i s 1. deeembrom t. 1. novo gostilno pri ^ „Posfi" = in se priporoca slavnemu ob- činstvu za miiogobrojni «bisk. Postrežc izborn« s pijačo in razninii dobrimi jedili. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski niojster 3SK0B BRUTUS v Gorici Šolska iilica Hi. O. V zalogi ima in prodaja inoko prve vrste Majdiöevega in Una. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturiai št. 9. jo mogoče kupiti po ceni in ugodno 19 diroktno pri firmi JOSIP NEŠKUDLA l nrnfriknlirana uplptrfinuina in tnuarna o OLOMMCH (ČeŠkoV Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih : kazule, pluvijale, da^matiko, vela, ntbesa, ban- dera, zastave, preproge, pregrinjala, t.lbe, rokete itd. pod jamstvom trpežnosti ; nadalje v lasinih delavnicah narejene kel he, ciborije, monstrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cer- kvenih predpisili. ^avodihi zavoda. Podpisani /.avotl nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20% tj. za petino prvotno cene; radi tega se dobe prcdmcti poLoiu direktucga naroöila v Olmucu cenejo, kakor jih ponujajo v svojih . enikih konkorončne češke in ncmškc firme. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Plačilni pogoji ugodni. 1 Paramenti se pošiljajo na ogled franko. I Anton luanov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih viii iz. lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske i(. vovarnc«, in domačega steklenicah, kojoga pristnosi se jamc. Zaloga ledu katerega se oddaja lc na debolo po 50 kg napnvj Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vsc krajn avstrijsko-ogrske državo v sodih od 06 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m ^ mizar in JV/ lesni trgovec 7 Poipri, na oLli ivep želBznišieiEi mosta (na cesti, ki fielj'eproti GradiSki) o o o Trguje tudi /. opeko, ima ve- liko zalogo VKakovrKtnega trde- ga iu meklie^a lt'sa domace^a in tiijt'^a, veliko zalogo pohist- vji, viiiHkili posod, HtiHkaluic itd. Snežno-belo pere Pristno jc lc c tmamko „Jelen" in 8 intenom „Schicht". Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da ima dobro urejeno krojačnico, ter se si. občinstvu v inestu in na deželi priporoča za mnogobn jna naročiln. Le iz najboljših osušenih CQGOSOVIH QREHOU se napravlja Ceresova mast brez vsake primesi v pripravah, ki so čiste. , jBdilno mast se rabi za pecivo cvrtje in kuhanje. \ Vabilo k rednemu občnemu zboru „Konsnmnep Mn prlil uraflnlkov*' ki 8e vrši dne 4. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela pri „Zlatem angelu". Dnevni red je oznafen v drošlvenih prjvlih in je z obračanom vred y. n. članom v drnšt*pni pisarni (Via Monic'pio st. 17) na razp(tl>gr>. Ako dn 8. ore re bi prišlo 40 ^lsnov, Vnkcr *e to zahlpva v § 19. drn§tv^nih pravü, se vräi zbor ob 81/., brez ozira na število navz x^ih članov. Zanačelstvo: I. Tilly, Znidcrsie^ tajnit. • preduednik. Podpisano raynateljstvo naznanja, I da ysled sklopa preciistitcga varstva z due 18. noYcmbra t. 1. se zvisajo obre- ' sti hranilnih \log zopct za en cetrt na | sto, tedaj na 41|2°|0 in sicer od 1. jaim- | arja 1908 naprej. | Ravnafellsfvo zasfavljalnice ' in ž njo zdruzene hronilnice. j Voditelj: Jakončič. | Vinotoc pristnih istrskih vin v Gorici ulica llmiicipio St. 1 od dobroznane zadružne kleli iz Buj v Tsli'i. Pridelek izvrsten, lahko z: najboljžim tekmuje. Cene najnižje. Refošk novi.......... po kr. 28 ¦; „ stari.......... „ ,, 32 j Belo novo........... „ ,, 28 | Moškat nov .......... ,, ,, 36 ; ,, stari.......... ,, ,, 40 Moškat v Buleljkah (I. 1906) buteljka . . gld. 1 20 v^,^w>^» Na debelo od 56 litrov naprej po galantnih cenah. -^m^n-* Zastopnik: FEDEL lilAGIO. CENJ. PAME IN 6OSP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga niniate, omislite si najnovejso marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušniah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le iiajboliši. Original-üictoria stroji dciajo s« po 15 letiii nporabi brezšumno. Original-Victorifl stroji so neprekosijivi na düin.ico mho in obrtuo nainene. Driginal-llictoria straji so najPnPravnejši za tmictiH) vezciije (reknniiranje). Tvrdka stavi na rnzpolago strankam učiteljico, ki pončuje brezplačno. Original-Üictoria stroji su najbüijsi izdciek vsch dosedaj obstojcčih lovaren. A Za vsak stroj jamčiva 10 let. ^ Nikdo naj lie zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. . Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) st. 9.