''J»jt 'mf'KiiffLiiMŠ* ;■•)•', ■ : 1 —■» ~ h iuiiii'ii jjiii ii ' 'jii i|ifclii'ii I itii.|i|l^M^ililil ^ ii^i gi i .......... ,, „ ■ , , ■ i.....m'.........- t ■ ' fefc?, f, ... ;* . I r — NO. 3. - CLEVELAND, OHIO. PETE*, 9. JAJNUARIJA 1914 LETO VII —. VOI. VH. |PICB* i Hp. ..yV5 ^■Trr,, , ■ndaka dobrodelna dru-■ae je priCeU zahimati li nezakonske matere lin njih otroke. ČITEV ZAKONA. ^■■ma skupina dol/rodel-HKj ge "je ustanovila v Cle-K katere namen jfe skr-Kk nezakonske matere m ^Hpke-, toda v prvi vrsti Bti nezakonske porode. H| se v tem oziru ni de-^Hpobenem redu. Nekate-Hukovalt materam naj dr-Hje otroke, drugi zavodi Bjtoustili na voljo materam, Krede z otrokom, kar ho Hretji pa 90 resno svetova-■jl materam, da oddajo K enkrat, za vselej od se-Hpva Dobrodelna družba ^^Eomočjo sodnije naredila Kjli Princip družbe je, HKVselej svetuje materi, da Hmjega otroka pri sebi, in H| fizično sposobna, ko .pevsko in dra-■Eno dr. 'Triglav" . priredi Hfeljo, 8- fetbruarija igro ^Eafka," od katere igre se ^Krcvato 35°/o čistega ido- rajkarjem v Calumet, H| Nadalje uprizori to dru-^Ke v tej sezoni meseca ^■fro "Materin blagoslov" Hjaja meseca pa krasno na-flHpo igro "Lepa V«daM. Ka-■Kndimo, je društvo "Tri-Br jako delavno m bo irtvo-K mnogo svojih močij v na-cazvoj slovenske drama-■KLv Cleveland^. Da so se pa ^^^^iipomnili tudi nesrečnih žrtev v Calumetu, je oljih, in upamo, da ^^K&instvo počasti z velikim IpClani Slovenske Delavske Zadružne Zveze se resno opo-HfijO, da se zberejo v nedeljo, HSnuarija oib 2. uti popoldne ^^HKiprdinovi dvorani za ^^B^ sejo. Ker je seja naj-Bga pomena za nadalnji HB tega prekoristnega pod-He je dolžnost vsakega čla-|R' se vdeleži te seje. Odfoor ^Hpgr] je v mestni -bolniš-^^^Erk Peterle, star 45 let. Hfesamec in zavarovan le tovarni H. P. Umrl ^^Hferacijo. Tukaj ima ^^Bito&eni pondeljek se je ^HEv Cleveland^ velik krik, neznani roparji odpeljali HHB} Ernestino Alfoanese in ^■■brž ©rodali v kako slabo j HHfsa policija je bila na no-K| da išče deklico. Toda v , ■K pride brzojav iz Coltim- , H^Hga je punca srečno poroče , Hntom, katerega njeni sta-Hf»o mogli videti. , 25.000 Grkov in dnu-Bfcrodov, ki so ortodoksne I je praznovalo v torek in ] ■Kbo^ičnc praznrke z velr-■slovesnostimi Vekom leta 1913 je vložilo i ; n žen prošnjo na so- « ^m da se loči zakon. Od teh 1 K| dbbilo s aim o 635 dovo- i ■uda se smejo razporocit 1 v Sodniki dobijo navadno vsak 1 —Zadnji čas, da plačate račun za plin je do pondeljka zjutraj. Pobirajo se računi tudi v nedeljo dopoldne v 'našem uradu. —-V naši naselbini se že dalj časa mudi g. A. J. Trbovec, znani slovenski htumorist in prodajalec ur in zlatnine. V naselbino pride kmalu tudi g Cor- j nelij Oorup, zastopnik Triner-( jevega vina, po šestmesečni odsotnosti. —Skupne mestne potrebščine za leto 1914 znašajo $6,150,-000. iDchodke računajo "na $5,750,000, torej manjka še $400.000, da se pokrijejo stroški. $248.000 se je dovolilo .za popravo cest, $553.000 za čiste-nje die, $398.060 za razsvetljavo po ulicalh. Te številke so enake z lanskimi, razven, da se bo letos izdalo $32.000 več za razsvetljavo. iPolicijski načelnik se je izjavil, da potrebuje 10 novih policijskih poročnikov, 26 policijskih saržentov in 300 mož policije, ker sedanje število policistov — 815 vseh skupaj — ne zadostuje potrebam mesta. Načelnik Rowe se bo -moral pač zadovoljiti s se-dajnim številom moštva, ker mesto nima denaria, da bi pomnožilo policijsko stražo. —'Prve dnij meseca februari-ja začnejo podirati starodnvno Union postajo.. Začasno bodejo postavili celo vTsto kolib za ol>činstvo. nakar začnejo takoj 7. gradnjo velikanskega kolodvora, ki bo veljal sam $4.000.-000. Premeniti morajo Hjdi mnogo tirov. Big Four, Ij|J«e> Shore in Peunsylvanija železnica so udeležene pri tej spremembi. —'Kako* naznanja državni zavarovalni ura k S. D., Z. in je tekom treh tednov tako napredovalo, da šteje danes že 57 članov. Društvo si je volilo predsednikom Jerneja Knaus, pod^reds. Ant. Anžjovfcr, tajnik E. Waland, blagajnik John Cimperman. Na zadnji seji je društvo izvolilo tjudi tri zastopnike za prihodnjo ' konvencijo J. Knauis, Fr. Jakšič iti Ant. Kolar. Pričakovati je, da to društvo doseže dober naraščaj in bo eno najmočnejših, ker so dobri, de- 10 milijonov za delavcec Henry Ford Automobile Co. v Detroitu je naznanila, da bo c razdelila med svoje delavce deset milijonov dolaijev. Objednem skrajša delavni Č4s od 9 ur na 8 ur in bo v kratkem času vzela 4000 delavcev na delo. Najmanjša plača v tej tovarni bo $5.00, na dan. . _. •«_ ci Detroit, Mich., 7. jan. Okoli 26,500 delavcev, ki so zaposlje-ni pri Hord Motor Car Co. 19 tisoč v De trotu, ostali pa po celem svetu, je dtobilo najlepše novoletno darilo, kar si jih more kdo misliti. Henry Ford je gospodar konipanije, ki izdlela na leto največ avtomobilov na celem svetu. OiT je praktičen trgovec, izumitelj. Ob novem letu je presenetil svoje delav- • ce z jako lepim darilom. Vsi, ki so ushiz1>€tii pri njem, raz-1 ven najbolj plačanih uradnikov, dobijo delež od novega j dobička. Deset milijonov do-■larjjev se lk> razdelilo med uslužbence. In vse, kar Ford zahteva od ljdfidij je, da so pošteni in delavni. Osemnajst let ■nairaj je Ford znajdel prvi avtomobil. In ko se je prvič peljal z njim po Detroitu, je že :vo upknje je. še naprej in več zboljšati položaj pri njegovem podjetju: Fordovo pddjetjje želi, da se tudi druge kompanije ravnajo po tem. Izjavil se je. da je dal vsem dober vzigled. Detroit, Mich., 7. jan. Deset tteoč ljwdi[j *se je danes zjutraj navalilo tja tovarno Ford Motor Car Co. nekateri revni, drugi čedno oblečeni. Vsi so želeli, d*a ;bi dobili delo pri kompa-niji1, ki je pravkar nazn&nila, da bo razdelila vsako leto polovico svojega zaslužka med delavce. Povečane plače se začnejo 9 pondeljkbm, 12. januamja. .Navsezgodaj zjutraj, že pred tretjo uro je stalo na stotine brezposelnih pred tovarniškimi vrati, ki se odpro ob 7. Ko bila ura šest, je že stalo nad 8000 moških pred tovarno. * Kakih petnajst blokov daleč je bilo vse črno Ijudij. Kajti Ford je naznanil, da bo vzel na delo 4000 novib delavcev. Njegovi li dosetfej devet ur na dan, Ford pa jim je znižal delcj na 09em u-r na dan iti povečal plačo. Radi znižanja delavskega časa potrebuje 4000 novih delavcev. Nad sto policistov'je komaj sknbelo za red med razburjeno množico. Fond je že dolgo časa opazoval brezposelne delavce, ka-| terih je vsak dbn prJilo mnogo pred njegovo tovafno prosit idela. In <9 je »bil glavni v>?rok, j da je znižal dfelavni čas, da je s tem lahko vzel več delavcev |na delo. Vsak izmen) teh mož. ki so bili 7. januna vzeti na delo, bo zaslužil SJmanj $5.00 i na dan. pa naj pometa tovarno, čisti pljuvalnike aii naj bo po-irriočnrk strojnilcov^Dosedaj je bi'la največja plača $2.34. Od 12. januarija naprej, pa ne bo, noben uslrtabenec v tej tovarni, ki je že star 22 let, zaslužil manj kot $5.00 na dan. Edini ljudje, ki ne dobijo povečane plače, so superintendertfi raznih olddelkov in — ženske. Fond se je izrazil, da ženske niso stalne pri delu. Neprestano prihajajo in odhajajo. Večina se jih poroči. Vendar bo tudi za nje izdelal Pi|§>en načrt, l>o Kfterenn se jin$j&f> plača povečala. James Couzens, ifi je ta|jnrk in bjagajnik Fordov^ kompani-. je, se je izjavil, d^ cena avtomobilom izdelka Forda ostane ista kot do.sedaj. Noben avto-1 mobil ne bo raiditega dražji. Ko je bil oznanjem nov načrt plačevanja in dela, se je navalilo na Forda cela čreda časnikarskih poročevalcev, ki so mu stavili stotine raznih vprašanj. Ford pa ni odgovoril družeča kot sledeče: Denar med kapitalom in delom ni pfavrčno razdeljen. Nekateri pravijo, da morajo vse kompamije naenkrat tako začeti. M| smo pa da-, li vzg-led drugim. S tem, da podelimo našim uslužbencem polovico dobička, r^iamo še vedno dovolj denarja, da plačajmo delničarje, in d« vložimo dovolj denarja za zboljšanje to-, varne. Zna se pripetiti, da pri/de čas, posebno y juliju in speterrtbm, ko tudi pri nas ne bo dosti dela,»toda skrbeli bode-mo, da pridemo v zvezo s far-merji, ki ravno takrat potrebujejo delavce, katere jim lahko pošljemo iz naše tovarme. Iz naše tovarne ni noben delavec od-pu«ieen, dokler ni popolnoma dokazano, zakaj miora iti. Noben, forman ne more odpustiti delavca. Naijprvo mhi damo priliko da gre delat v Jcak dirug oddelek, i-n šele, ko smo ga pre* skusili v vseh oddelkih, in vidimo, da ni zmožifri, je odpuščen. In naša želja je, da pomagajmo ie več našim uslužbencem kot smo dbsedaj, tako da se bodemo obojestransko dobro razumeli. Kompanija se je izjavila, da bo dala prednost oženjenim družinskim očetom. Isti dan, ko se je vršil naval delavcev na tovarno, ni dobil nihče posla, ker kompanija jnora odredki nekaj obširnnejšilv priprav, da se naredS prostorja vse. -:—o—J- « Pariz brez luči. Pariz, 7. jan. Ker se je pretrgal glavni eletricni kabel v IParizu, je zvečer nastala taka tema/da se je moral ves pro-» met ustaviti. Mnogo sto vozov 1 - 1 Vabilo na naročilo. "Clevelamdiska Amerika', najsrtarejši slovenski dvotednik, neodvisen list za slovenske delavce v Ameriki, prehaja z novim letom v sedmo leto svojega delovanja na polju Slovenskega časnikarstva. Ves čas obstanka sin 10 imeli na svoji strani lepo število, naročnikov, ki so .nas moralno in' finančno jxxlpirali. "Clevelandska Amerika'' je bil vedno unijski list, ki je vedno neustrašeno podpiral unij-sko gibanje in stail tja strani delavcev, kjerkoli se je pokazala kaka delavska borba. Prepričanje nase je, da le v dobri organizaciji lahko delavci pridejo do svojih opravičenih zahtev. Tudi v bodoče ostanemo trd.no na istem stali&du. Cena listu ostane ista, $2.00 za celo leto, $2.50 v Cleevlandu po pošti in $3.00 v staro domovino. Večkrat na mesec izdajamo list na osem straneh in tupasem prinesemo lepe in pomenljive slike o splošnem položaju. Naše naročnike ~po raznttr naselbinah prosimo, da nam pošiljajo retPno dopise, kako je 17. delom v njih mestih m spk>h 'novice, ki zanimajo vsakogar. I Osebnih napadov ne bodemo trpeli, kakor dosenlaj ne. razven če je stvar izvanrednega pomena in skuša kdo škodovati narodu v kakem oziru. Torej prosimo cemjene dopisnike, da se veduo drž« resnice, temveč pa naj "poročajo o splošnih zanimivostih. , Naše prepričanje je, da ne litiju jemo nikomur svojega mneuja, pač pa skušamo poročati o vseh istvareh, kakor so se »vršile, tako da l}ijo či-tatelji popolen vpogled v svetovne dogodke. i»n si o nijh potem napravijo sami lahko svojo sodlbo. Vedno je pa potrebnoA da se čujejo obe plati zvona, da človek potem lahko resneje sodi. Po tej poti bodemo tudi v bodočnosti korakali. Poleg dnevnih novic, priporočamo čitateljem, da se zanimajo za podučile članke, v katerih dobite marsikako zrno za svojo izobrazbo, in ki vam pomagajo bistriti pamet ter gledati bolj samostojuo v Življenje. In kakor mora biti koristno adruženo s prijetnim, imamo pripravljen za naše čitatelje takoj potem, ko bo roman, "Zver v človeku" končan, nov, vele-i?animvi in obsežen roman, ki vas bo radi svoje zanimivosti' silil, da ga prečrtate od začetka do konca. , Ker za enkrat še ne pošljemo posebnega zastopnika okoli naročnikov, prosimo vse cenjene čitatelje, da pošljejo naročnino sami na naše upravni-štvo ab pa naj plačajo pri naših zastopnikih. Posebno opominjamo one, ki so z naročnino zaostali. Gg. zastopnike pa prosimo, da se v novem letu Še bol>j potrudijo kot dosedaj, da s skupnim delom skušamo /boljšati in zvečati list. Rojaki. J ki so na Štrajku naj nam naznanijo, ker se 'bodemo tudi na , nje ozirali. / Uprava Clevelandske Amerike. Soba se odda v najem brez hra- 1 ne. 1044 E. 6i«t St J h (3> 1 Guverner preiskuje Coloradski štrajkarji hočejo s silo preprečiti vojakom, da bi jim odvedli voditeljico mater Jones. VOJAŠTVO NA STRANI. Denver, Colo., 7. jan. Poročali smo že zadnjič, da so vojaki v štrajkarskem okraju nasilno odvedli znano prijateljico štrajkarjev "Mother (Jones" ter jo deportirali v Denver in naznanili, da se ne strne nikdar več vrniti med štrajkarje. Voditelji štrajkarjev so pa sedaj svetovali ljudem naj se pripravijo na sprejem matere Jones, in Če bo treba, tiwli s silo. Stara gospa se je' sama i/javila, da če jo vojaške oblasti ne bodejo pustile med njene priljubljene štrajkarje, da ise bo obrnila na zvezino sodnijo. General Chase; ki zapoveduje vojakom v Co-loradi se je izjavil, da pod nobenim ijK)gojem ne bo pripustil, da pride mati Jones med štrajkarje, in če pride, jo bodejo takoj zaprli. Kngresman Keating je danes v kongresu apeliral na zve-zini gozdtni urad in se izjavil, da, je neki uslužbenec gozdarskega ofkklka v Steamboat Springs, Colo, vodil vejčo d mill al ljudi proti jfeči, kjer so bili zaprti štrajkarji ter jib s po-, močjo (Irtihali pregnal iz štrajr karske^a okraja. Vršila se bo oreiskava. Cabimet, Mich.. 7. jan. Sem 1 je dospel guverner Ferris, in • vsa znamenja kanejo, da pride do nekakih dogovorov meduni1* r t^ffl1'"fcompaMMti. Gwrmer y* naznanil, da se bodevo vrnile : ;avne razprave ined kompani-1 sti, unij&kimi voditelji «n držav-. niimi uradniki. Unij-eki voditelji , so se pa izjavili: "Mi ne dovolimo ničesar 1 več. Zadnji teden, ko je bil tu i zastopnik ./vezinega od*(Mka za i delo, smo naredili dovoBj pred-1 logov, katere bi kompanije prav : laihko sprejele. Naprej ne mo« ■ rpmo. Na vrsti kompanije je sedaj, da se poda in pride naproti delavcem. Mi stojimo trd-t 110 na svojem Stališču in ne sprejmemo nobenih poniževal-► nih pogojev. Kompanije se dosedaj še niso izjavile na nobeno stra«, vemfer je nekoliko upanja, da 1 hočejo odnehati od lene ali od k druige zahteve. Chicago, 111., 7. jan. Pred zve-znrim sodiščem se je vršila obravnava proti onim 30 delavs-, kim voditeljem, ki so brli lansko leto olJsojeni v iečo radi nepostavnega pošiFjat*ja dina-mita iz ene države v druge. Prizivno sodiiče je v 24 slučajih potrdilo obsodba, sodišča, v <6 slučajih pa je dovolilo novo , preiskavo. / -o- —'Mlad. dt. sv. Antona Pa«J. je zvolilo sledeči odbor za le?o (1914: Predsednik Domen Blatnik, podpreds. J. Nose, I. taj-jiiik Jos. Lekan, dri»gi tajnink F. Pejskar, blagajnik Jos. Lekan st., nadzorniki Alojzij Rozman. Jos. Seme, John Bokar, zastavonoša Frank Godec, vratar F Stavti-har, načelnik J. Konetso-ba, podnač.Alojiz Rozman. . 4-o- Thaw prost? ) Concord, N. H. 8. jan. Serif tega okraja se je izjavi, da se lahko spusti Thawa na prosto, ker je popolnoma miren človek in ni povzročil nikomu/ kaj hudega. Obravnava proti njem 9e začne v pondeljek, 12. jan. Nova obravnava. New York, 7. jan. Dmga obravnava proti morilcu Schmid-tu se začne v pondeljek. 12. j a-, nuarija ,v . Milijoii za vojsko. - V . rjH| Načelnik generalnega štaba ameriške vojake, general Wood, prosi za Šest milijonov * novih potrebščin. ggf' • ; • .. i SLABO PRESKBLJENI. V\^ashIngton, 8. jan. Major general Leonard Wood, ki je načelnik generalnega štaba ameriške vojske in vrhovni poveljnik združene armade, je oa- ' prosH kongres, d« m« dovolijo $3^00.000 za nove poljske to-tove in $3,000,000 za topove, katere bi rabila milicija. General je rekel odiboru za dovoliL tve: ' Če pošljete danes amer-ške čete v ^j&co, bi fcilo to • naravnost klanje vojakov, kajti nimiamo potrebnega orožja nc streljiva, da bi se vojevali. Če bi nas nenadoma poklicali * na vojsko, bi mogli vizeti le majihno zalogo streljiva s seboj, toda polsko topništvo pa sploh ne »bi imelo streljiva za 1 en teden.*' . ' General Wood se je izjavil, da meksikanski iK>ložaj ni po»||| . polnoma nič mpljival na njego-, vo zahtevo, ker ne misli, da ■ bo šla naša vojska kdaj v Mek-: siko. Njegovo mnenje je, da če že imamo armade, ki šteje 90 1 tisoč 1110/-, se ji mora dati tudi primerno streljivo, ker sicer je ' . brez pomena. General Wood je , dejal: Mr imamo tako neporab-no topništvo, da noben general i kateremu bi izročili poveljstvo 1 v kaki bitki, ne bi mogel »pre-t jeti odgovornosti za uspeti, če - bi stal nasproti enako močne- taju, dfa napoti xoj'ska, in - naročila vlada streljivo za to- 1 . pove, ameriške tovarne ne bi i mogle »proti izdelovati k rogelj, V ameriških tovarnah se lah- * . ko naredi 1600 krogelj na dan, , in to bi bilo komiaj dovolj za L osem topov. In kaj pomaga top, . če nima streljiva? SlabSi je kot r nič, ker namesto da bi z njim|5 , streljali, ga morajo še posd>ej ? /vojaki čuvati. : ; Vojni oddelek je prepričan, . da če se Zjedinjenc države za- I t pletejo v vojsko s kako državo . prvega reda, da bi se .potrebovalo pol milijona vojakov, če . bi Zjedinjene države hotele , »meti uspeh. Us|>el) je zavisen i od1 topni'sttVa. ki mora »biti pr^l I pravljeno, in se ne more naročiti šele tedaj, ko je vojska napovedana. To je • ravno tako, kot bi kako mesto -naročilo " brizigalnci potem, ko je že do ' tal pogorelo. Topništvo Zje-; din jenih drv? a v ima samo 214.-1 000 nabojev za topove, in če ' pomislimo, da se je samo v ' bitki pri Mukden med Rusi in Japonci, katera bitka je trajala dev^t dnij, izstrelilo 250.000 nabojev, si pač lahko predstavljamo, kako slaibo ie oborožena ' anmada. Konečno se je general %Wood še izrazil, cfa po njegovem mne-1. nju ni tre^a, da bi bijp Zjedinjene države neprestano oborožene do zob, pač pa "da moramo biti zimerno pripravljeni, in če imamo ze vojsko, naj se jo tu- ' di preskrt)i z vsem potrebnim ; ali pa odpusti. • •: —I Skof dovoli plea. Baltimore, Md., 7. jan. Hit. ' Rev. Dennis O'Conriell, škof |||§ Ridhmonda. Va. je tn na obis- j ku pri kardinalu Gibonsu, Ob • tej^prilrki se je izjavil: Ja* y svojr š,kofiji katolikom nikakor ne prepovedujem, j>fes. Lahko ! plešejo kolikor hočejo. Na$* „ mladeniči in možje so preveč j Kam .greva na ženitovanjsk Gladila mti je z obema roka ma kostanjevo, na kratko pri sttiženo, lopo negovano brade Nagnila je |p4avwila»o glavic nekoliko na stran ter mu zrli smehljaje naravnost v oči. "Povej, kaitn greva?" "DuSica, veš, kar raj*i ne mi sli na potovanje; saj menda ni ti dopusta ne dobim." , Na«obala je ustnice. "Mirko, ne govori tako! Sa si mi včeraj .povedal, da ti ji tvoj šef že obljubil dopust. T ne govoriš odkrito z menoj Pa je bilo tak d brezno oči tanja v naglasu te same besede Mirko, da je nehote se enkra vzdfhnil. "Verica, -saj si pametna. Vi rliš, če pran' dobim dopust, pi le ne moremo iti na potovanje Glej tvoja dota je vsa preSls na pohištvo, moji prihranki sc šli za okraske stanovanju; akc ih\ hotel iti zdaj na potovanje, bi moral delati dlolg. Pa tega - vendar ne 'žal mi je za to potovanje. I Da bi šla vsaj v Benetke, ufa! Zakaj si neki nakuiprl tako dragih slik? Mar bi biJa šla kam asa »s-H denar! PotegnH jo je k sebi na kolena ter ji ovjl roke okoli vratu. "Vera, Verček, glej, v stanovanju bodeva vedno, vedno. ^Pomisli dolge, tihe zimske večere. Pa da ni vrejeno stamo-vanje udobno m prikupljivo, kako pmto bi nama bilo v njem"! "Oh, saj imaš prav, prav, prav, toda jar. bi dala rad*a tistega "Amora in Psiho", če bi mogla » tistim denarjem kam hi: ob, MirkoH'' Neino ji je gladil lase ter ji govoril z mehkim svojim trla* som kakor trmastemu dekletu: Glej, ravno slika "Amor in TOha" «e meni tako dopade. -U. mu—liiiiut I . 'I 1 ■ Kaj ni res kakor ustvarjena za dva mlada poročenca? Pa bodeva štedila celo leto in pa drugo le k) greva v Benetke, ali kamor koli hočeš." "Bravo, torej driv^o leto go- C tovo, da boš znal! Zdaj, dokler a sva se tako sama, bom ostala še v kontom. Mojo plačo deneva £ čisto v stran, to bo za poto- ' vanje. Tvoj* pa bo za gospo- j dinjstvo. Se celo ova lahko zivc)af ko avanciraš zdaj do prvega knjigovodje. Potova la bcxleva pa za moj denar, da . mi ne boš nakupil več nobene-iifc ... ' . ga, se tako častitljivega člana ll" mitologije!" j "Prav tako; Saj sem vede!. . da si moja razumna Veruška.' y Zakaj bi pa človek ravno pr-1 [5 ve blažene dni svojega zakona j . besnel po •svetu, ko vendar ni-j ^ ma za nič druzega smisla, ko . samo za svoje domače gnezdo. Drugo leto bova že bolj pa-metna in-resna ter bodeva po- j tovanje vse bolj uživala. Kaj i . ne da?" I "Seveda, seveda, ti tiran ti. a Kako si me z- kor da je bila uže.tam; Po oz-:r kili vodnih cestab vesljajo pisa-e ne gondole. Ona sloni M^rkn a na rami ter 'gleda s široko od-)- prti/mi očmi v te stare, ča->- stitljive, začrnde palače. Gon-a dolrr jim razlaga zdaj to, izdaj ij ono. Krepko fot jednakounerno i vrlarv njegovo veslo v vodo. In a tam v daljavi se glasi nionoto-!- na pesem, kakor da bi vstajala a iz vatlov. To so gondolirji. ki j leže v svdvjih gortdolah ter po-!. jo, vedno z istim monotonim t.! i ti vendar tako melodij ozn i m ■•I glasom. a j Tudi tam na trgu svetega i- Marka 'je stala. Občudovala je n krasno dowevo palačo, slavni campaiiille si je ogledala. In - golobe je branila na trgu. Vse' i- polno jih j« bilo okolo nje, pa • j na rame so ji sedali in »e ce-! to na klobuk. Ne, Benetke pazna že pre-, dobro, Ik) treba iti 'že kam dru-it gani. Znabiti v Prago ali kamor ' koli. Tako so tekli dnevi v tihem i zadovoljstvu. Veselila se je avo- i - jega otroka in veselila se je tudi onega potovanja čez dve, tri - leta. i i Rudek je došel obema v ra- i dost. Odkar je ležala ta stvari- < ■ ca v zibelki, so prestale vse i i druge želje. Zdaj je kraljevat i i samo še on. Le čista, v ozadju, 1 I tako včasih, kadar je Rivdek I • spal in ni bilo Mirka doma, se 1 • je dvignila mogočna Praga i pred njenimi očmi. Bežala je « i preko Karlovega mosta, pogledala je z Male strani na Hrad- 1 šiti in «e divila ponosnemu, j 1 kraljevskemu mestu.. Toda nik-dar ni do/Igo ostala tam; treba , 1 je bilo vrniti se k malemu Rur- j 1 deku, ki jo je še tako zelo po- s treboval. j 2 iFozneje, pozneje, ko malo! dorasle! . I a Ali čez dve leti je ležala e. na kasneie. Se ie trdno zidovte n i Hradsinu* dotlei se jati in razmišljati. Mirica je bila prav nemiren duh in je zahtevala vso pozornost za svojo malo osebo. Samo včasih zvečer, ko 9ta otroka oba spala in ni bilo Mirka doma — tako pogosto je zdaj uhajal zvečer — je vzela razglednice, ki jih je pošiljjal brat Jože iz Pr^ge. Bi-\o }ih je lepo število, same kras-nobojne, lepe sličice, razvrstila jih je pred seboj na mizi ter se zamislila. In vedno bolj je billa domača v Pragi. Da, tod je licdila z Joi kom. Tod jo je vodil in ji rdukazal vse pritajne krasote mjsta. Vse tiste stare, skrite kotiče, ki govore še o davno minulih, slavnih dneh. Vse je poznala. Da, tudi titikaj je morala že nekdaj biti. ' Pa je prišel še Lojzek in Zofka in bilo je skoro že deset let, ' odkar sta se prepirala radi potovanja v Benetke. Mirko je bil v službi vesten in priden, toda tfloma je bil večinoma smtr»žko grenko vino, F>0 LKKAl^AIl,' Ztivt nlie p<*» i«i-< arv,£ 4 AA Mcxlre ševiot obleke za dečke od 12 do CC Af) Najfinejši mo»ki žametasti klobuki importira- vrodne $16.50 sedaj po.......... ....I kalili !7 ^ta, vredne po $8.00, sedaj samo----^ Valili "i h starega fcraija, 25% ceneje od prejšnje cene. |g ženske »suknje vredne od $10.50 do $12.50, £Q En lot deških oblek od št. 3 do 12,'ki so ostanek flj^ MQ K sedaj se prodajajo po ................^ViVV raznih vzorcev, vredne $5.00,—$6.00 Moške kape vredne $1.00, sedaj ^ CQa VeHka zaloga ženskih krii, vseh barv m /hA Hlače za dečke vredne 39 centov • vam ^ P0"'«^"10 samo za..................| < vseh velikosti najnovejše mode v»redne\^ Ux sedaj jih prodajamo po .....................hVV M^ka spodnja oibleka vredna 50 centov, od $4.00 do $4.50, sedaj samo po....ViilWW Kape za dečke vredne 40 centov, ' ^ raz"^rod^mo za................... Ženska krila vredna od $3.00 da$3:50, ; 4 QQ kolkkor časa je po ..................w9C Suknje za deklice od štev. 6—14, vredne »^p sedaj jili dobite po......................4> | <90 Deški sweaters, vredni od 75c do $1.00 AQg% $3'°° d° $S Sam° Z®....... " M''-"® Zensftca spodnja krila, vredna 69 centov OQ*% «da-j sovam na raapolago 90...............40C Dekliška pokrivala vezana z volne v ra*znih I sedaj so na prodaj po......... ............09C Imamo veliko zalogo čevljev *a dečke in £ 4 barvah, vredna od 59 do 75c, setreči pogled' na razbito Mpotivo, katero je vodil že B> časa pravilno in zvesto, H use pokaže bolestna tuga Mjjegovem obrazu. Zapre ■Ebci tako trudno in trpko ^Hpi si želel, da bi poginil s ^^Bpokomotivo vred. ^Rjteškem* čaik an ju .kije v ze-Bpbro dve uri, je konečno ■bela pričakovana pomoč. Iz Bpa je dospeli posebni vlak, ^Mfrerem so ibili cesanski dr-Hnpravnik, več železniških ■pikov in inženirjev, kakor Mjapre potrebni zdravniki. Tu-HodVorski nadzornik iz Va-mkia je prišel s posebnim ^Mn in je pripeljal s sdx>j ^^Hjwlek delavcev. Bfegim so železniški uradni-Ha državni pravnik takoj u-Bjali preiskavo, da doženejo ^^■Pstrašne nesreče, tekajo HMvniki okoli ranjencev, da ||||Gtgajo kjer morejo. Iz dalj-Hntrajev so dospeli na lice ne-Hp kmetje, vozniki in gozdni Hprci, ki olečinam se obrne od nje proti Severini: gSpravtte me proč od tu, ta-^K naglo, urno, oh, proč, kogooe hočeš kot n>Oj gost Prav v bližini je, K*lu (bodeva tam,'* reče Se- jEob takoj sprejme ponud-■ neprestano ponavlja, zroč Hftznimi očmi na Floro: Biffior hočeš, samo proč od pa je vsa ibleda omah-Biazaj. Ta pogled iz Jako-B&a očesa jo je popolnoma H|je v svoji satanski Ijubo-H^lti storila ? Umorila, ubl-Kdoline, dobre ljudi, raztr-■je družinske vezi, razširila ^Btrečo, -smrt m bolečine. Jykaj . Zakaj Za t a da ggienatt, Kaxo gre njena ^^■otinip zidrava in čvrsta z Jakobom v hišo v Croixu, kjer I bo morebiti on cele tedne počival ob njeni strani, da bo mo- i rada gledati, kako jo ljudje, i kako ji bo on vedno hvaležen za njeno pomoč! Nesrečnici se je zdelo kot da 1 se zemlja odpira pred >njo, ka- 1 ker da -bi ji zmrznila vsaka kaplja krvi v njenem telesu! ( 'Ko se obrne vstran, zapazi več železniških uradnikov in \ državnega pravnika, ki je zasliševal Cabucha in Misnarda. Misnard se je kakor po navadi s svojo pasjo ponižnostjo popolnoma Ogovoril in potegnil svojo glavo iz zanjke. Cabuche pa je s tresočim glasom pripovedoval, kako se je zamudil v hiši mrtve tete Fazije. kako so se splašili konji. Flora pa ni čutila nič druzega kot to, da se .uimakne svetu, na katerem je nakopičila toliko nesreče in gorja vse radi ene same osebe. Pekes, kurjač, je s pomočjo nekega tovariša naložil ranjenega Jakoba na nosilnico in ga nesel v vilo, kamor mu sledita zdravnik in Severina. Kakor duh gleda Flora za tem sprevodom. Sedaj je vse končano za njo, njen sklep je bil storjen. Toda še enkrat se je hotela posloviti. Počasi in neslišno 9« splazi do okna stražniške koče. Tam notri leži njena mrtva mati. njena draga mati. Sveča še vedno brli pri svetlem dnevu, med krikom in šumom železniške nesreče. In uro pozneje je prišlo v Varentin poročilo o novi železniški nesreči. Neki tovorni vlak »je v tunelu pred Varenti-nom povozil neko žensko f Strojevodja je pripovedoval, da je neka pošastna postava se zaletella proti vlaku, tako, da mu je sploh bilo nemogoče <{tra-vočasno urtaviti vlak. Železniški delavci, katere so poslati, da odstranijo truplo s tira, so v tej i ženski takoj spoznali Floro, kljulk silno razmesarjenemu telesu. 'Odpeljali so jo v Varentin, in vsakdo je bil prepričan, da je šla v smrt iz strahu pred kaznijo, ki jo je čakala, ker je zakrivila tako grozno železniško nesrečo radi svoije necuječ-> nosti. • In ko je bila u«ra polnoč je-ležala Flora mrtva poleg svoje mrtve matere v železniški baraki. 'Prižgali so novo svečo, ki je razprostirala precejšnjo svetlobo, in ki je sijala na mater in otrdkal ENAJSTO POGLAVJE. Severina je ukazala prepeljati Jakoba v ono veliko; riudiečo spalnico, kjer je svoje dnij prebival plemeniti .predsednik, spal in we igral z deklicami. Bila je to najlepša soba v celi hi-. ši, raditega jo je tudi Severina izbrala za Jakoba kljub groznim spominom, ki so jo vezali na to sobo. Spodaj pa je ležal 1 še neki drugi ponesrečenec, oni gospod IDuvergne, ki je bil iudi železniški uradnik, in ki je svoje dnij prebival v Pariani skupaj z Rubaudoim, kadar se je slednji ;rmudil v tem mestu. Severina je brzojavila svojemu možu, »da ibo ostala nekaj časa v vili v Croixu, kjer mora streči nekaterim ljudem, ki so se ponesrečili pri silni nezgodi na žetlejsnici. že drugega jutra je zdravnik z zadovoljstvom naznanil, da bo Jakob srečno prestal svoje rane, ker ni nobena nevarna za življenje, vendar ibo moral ležati najmanj osem dnij v postelji. Ko odpre Jakob dnulgega dne oči, pomigne Severini, ki se nj premaknila • od njegove postelje noč in dan, kot v znamenje, da ji je hvaležen za njen trud. Gleda po sobi, in zdi se imu, kot bi ie enkrat vidd to sobo. Najbrž mu je domi-šKlja še- več risala o tej sobi, kot je bilo res, ker mu je svo- nrediseidnrkom Qramdmorinom I Jakob se sponmi, da ga je vedno prevzeli čuden spomin in srčna tujga, kadar je z vlakom vozil tu mimo, kakor bi Čutil nesrečo, ki ga bo nekdaj tukaj zadela. Zdelo se mu je kot da preži 'smrt vsak trenutek tukaj na svojo žrtev. Severina stopi k njegovi postelji, mu vzravna zglavje, in ko opazi, da je že precej živahen, mu izašepeče v uho: 44Ne vznemirjaj se, spraznita sem lastnoročno tvoje žepe in imam tudi ono uro pri sebi.'' On jo pa ogorčeno pogleda, vedel ni, očividmo, kaj hoče in koga misli. Konečno se spomni ure umorjenega predsednika. V Ah, tako —mra. Da, da —r ona ura!" "Lahko ibi kdo preiskal tvo-jlo obleko, zato sem uro skrila med svoje stvari. Bodi miren in brez strahu." i Stisne ji roko. Ko obrne gla« . -vo, opazi na mizici poleg po-| steije svoj nož, katerega je i ona tudi potegnila iz njegove-. ga žepa. Tega ni bilo treba skrivati, bil je navaden nož, , kot ga ima vsakdo drugi. Jakobu-se je zdravje vračalo, in že čez tri dnij je lahko s Ca-buchem kaj 'govoril. Vtflznik je . bil od železniške nesreče tako . vzburjen, da sploh ni vedel več kaj dela. Vsako jutro je prišel ► k Severini, da ji ponudi svojo . pomoč pri gospodSnistvy ali da ! ji pomaga streči ranjencem. Bi-t lo je silno ganljivo videti, kako r je ta veliki, rterodni in neote-. sani človek sledil Severini ka-i kor zvest pes, kamor je ona šla. in kako je skušal v bolniš-i kili sebah zadušiti odmev svo-; jih težkih škornjev. "Ali sva popolnoma sama v . vili," vpraša Jakob nekega ju-: tra Severino. Severina se je bala, da Jako-. bu nikakor ne bo prijetno, če bo slišala, da je Duvergne nav-j zoč, zato se *je zlagala, da ga . preveč ne vznemiri: 4 i "Da, srce moje. čisto sama - sva. Lahko prav mirno spiš!" Toda nekega dne je slišal Jakob čudno sikanje in šumenje i v .pritličju. Začuden vpraša i svojo oskrbnico: "Kaj pa j e spodaj? Kaj se - gedi tam, saj si vendar relela. i da sva sama v hiši." j "Ker hočeš na vsak način ve-i, deti, pa ti povem, ne, nisva - sama. Nadsprevodnik, gospod - Henri Duvergne leži ravno pod . teboj. Danes zjutraj ste prišle 1 obe njegovi sestre iz Pariza, da ? ga odpeljete, ker je že veliko - bolji." Ves dan je Jakob slišal smeh in pogovore spodaj v pritličju, . potem so >se pa začule razne t stopinje, vrata so se odprla in - zaprla, in zdaj sta bila šele v resnici sama s Severino v hiši. 5 Ko je Jakob še nekoliko bolj - okreval, je stopil čez dan dvakrat k oknu, da je zrl na vlake, ki so drveli mimo. Čudil se je, da ne vidi več Floro pri železniški zavori, z zastavo v rokah. . Zakaj je postala tako netočna ? ) Nekega jutra se je torej odlo- - č l, da bo vprašal Cabucha, kaj je s Floro, in Misnardom. '^Kako se godi Flori, ali je . bolna?" i Voznik pa odvnne ves zme- - šan nad tem čudnim vprašan-i jem: 1 "O, uboga Flora! Ona je , mrtva!" 1 Ves prestrašen posluša Ja-. kob žalostno povest. Cabuche i je povedal vse in tudi omenil, > da so mater m hčer skupaj pokopali, prav pologi Lojzike, ki . je postala žrtev nesramnega j predsednika Granmorina. i "Mrtva! Mrtva!" zakliče Ja-) kob ves iz sebe, i In čez nekaj časa še vpraša: "Ali iso ijo obdolžili, da je ona c zakrivila ono železniško ne-i srečo?" , : "Ne, nihče ni tega storil, to-i da vest ji je mnogo očitala, saj . razumete 1" Ko je Cabuche odšel, pomigne Jakob Severini, naj stopi k i njemu. Bil je bted kot smrt. i "Mogoče že veš, da je F'lora ; namenoma potegnila teško ob-. 1 oženi voz na tir, da bi povzro-i čila ono sthio nesrečo?" i "Kaj pa^govoriš o tako gra-1 znih stvareh?" odvrne Seve- - rina. ""Moj Bog, kako je to Aplofh - mogoče! Kaj je deklico za-, vedtto do takega zločina?" 5 "O. stvar je čisto jasna. Bila : wMiM''. - ' -a xY'^ d . i . ■ - t.' '. -. . • : V«;' i • .i- je divje ljubosumna na tebe, pustil postelj in vilo, Severina 1 pa, mestoda bi se veselila Jako- ' bovega zdravja, je postajala < č'imda'1'je bolj ilalostna, in večkrat ijo je Jakob opazoval z ob- ! jok an im i očmi. > Zadnji večer pred njegovim < odhodom je prišla silno razbmr- i jena vnjegovo sobo in je jokala . in tarnala na njegovem vratu ' iz strahiifl pred bodočnostjo v Havre, priklenjena na suroVe- t! ga, neprijaznega moža, katere-bi najraje umorila, če bi imela dovolj poguma. Neprestano poljublja in objema Jakoba. "O, kako čutim v tej uri, kako, strastno te fyubim, kako sem popolnoma tvoja. Teh gorečih Občutkov niti opisati ne morem, moji ubogi govorici manjkajo besede. Ustvarjena sva za sku-pno življenje po usodi, in samo ti me moreš" osrečiti. Ah, samo tebe ljubim, za meme ni nesenega druzega človeka na svetu!" Razprostre svoje roke, da ja objame in strašno pritisne na srce. Toda on se ji umakne, bal se je- te strastne uničujoče ljiu-bezni. Njegovo srce močno bije. žile se mu napenjajo, vsi njegovi organi so bili kakor v revolti. In zopet začuti v sebi ono nerazumljivo, bolestno strast po umoru. Vedno glasneje mu kliče neki glas v srcu, da mora videti to -grozno ženo, ki se je tako zagozdila -v njegovo prej mirno življenje, ležati mrtvo pred svojimi nogami, da bo šele potem čutil mir vesti. O, da bi se mogel oprostiti teh verig, s katerimi se je sedaj čutil na njo privezan!" In ko (se mu hoče kljub njegovi rezervirano« t i in kljub o-botavljanja oviti ckoli vratu, mu je kar skominalo po prstih, da bi to lepo ieno,. s krasnim,' snežno bdim1 obratom zadavil, zadušil in raztrgal. Srečen slučaj je za sedaj rešil življenje krasni grešnici. Okno se radi močne sape na-glom odpre in hue v sobi ugasne, Oba si stojita nekaj sekund molče nasproti, dokler se Severina smehljajoč ne odstrani proti vratom. Mogoče je Severina kaj čutila, kaj jo čaka. kajti ko se za trenutek vrne s prižgano lučjo v roki,; je bila silno Meda in vprašala.je Jakoba s tresočim glasom: "Kaiko čudno, naenkrat *e me 'je polotil velJc strah. Ali meniš, da mi preti "kaka nevarnost?" . "Ne, ne, bodi mirna^ničesar ni, kar bi ti grozilo!" "Celo moje truplo se trese. Včasih se mi zdi, kot da preži neka pošast za menoj, katere sicer ne morem videti, pa jo tembolj čutim." "Nič se ne boj, Jaz te ljubim in te bom povsod varoval." "Da, dragi prijatelj, ti me boš povsod čuval. Ali veš, kaj bodeva naredila, brez zvezd, vendaf je Jakob ta- ■ ko urno korakal nazaj proti vi-, li, da je bil tam že ob pol dese-, tih. Kakor sta -se 'dogovorila < i Severino,, je vrgel tri drobne i kamenčke v okno rudeče so-. be. Potem se pa skrivno spla-i zi navzgor k zadnjim vratom, ■ ki so bila ie odprta, in se splazi po prstih navzgor. Jakob je - čutil to noč, da bo velikega po- - mena za njegovo bodočnost. Z gore j v ruideči sobi gori ve-, lika luč, in Severina mu vsa , strastna hiti nasproti. Da bi mu , ugajala, se je posebno lepo oblekla in si glavo koketno sfri- - zirala; vidfel se je ves njen čisl , vrat. Jakob se urno iitmakne .pri - tem .pogledu nekoliko nazaj v I njegovih očeh je kar plamtelo. 'Takoj se preobleči. Saj se i vendar ne moreš tvojemu mo- - žu, katerega hočeš zaklati. po-. kazati v tej »zapeljivi plesni ob- ■ leki!" > Ona ea pa začudeno pogleda: ; "Zakaj pa ne? V tej tenki oHleVi vendar ne bom zmrz- - nila." i Ljubkujoč ga hoče objeti n ■ svojima mehkima rokama, toda Jakob se hitro umakne za ne- ■ kaj korakov. Oasi precej začudena radi njegovega ravnanja, se mu ie i skušala še nadalje dobrikati, > kajti od njegovega sklepa je bi-) la odvisna prihodnja sreča. On ji pa obrne Ihrbet in se skuša i šiloma pomiriti. Oria pa stoji pri mizi in mu govori "Kakor hitro začujeva, d'a tr-i ka spodaj pri vratih, grem jaz t tak d j navzdol, da ga spustim t notri in spremljam po stopnji-i cah, toda v to sobo ga ne sme- ■ va spustiti, ker sledovi krvi nas i bi pozneje izdali; prednja soba > je bolj pripravna, ker se dajo tla takoj umiti." Poln upora in gToze gleda Jakob to pošastno žensko; kako podrobno je vse preračunala, kako natančno je vse priredila! Mrzel pot .oblije Jakoba in nehote se strese po edem životlu. Jakob stoji ob mizi in opazuje svetlikajoči nož, katerega je ona že prej pripravila za Jakoba. Bil je isti nož, s katerim je nekdaj Rubaud umoril predsed-* ■ , - & „ . u . >-. i nika. Jakob vuame nož v roke ka l in skuša njegovo osfrino na ne svojih nohtih. Z velikimi očmi kd sledi Severina vsakemu njego- m , vemu migljjeju. Mrtvaška tisi— ze ■ na nastane v sobi. Severina po- ve - stane boječa, ko opazuje Jako- ve - ba, kako se igra z nožem. g; "Saj te ne silim k umoru," D t *eče nekoliko trepetaje. Vedno se i je še čas, da odideva." F1 On pa udari s stisnjeno pest- m c jo po mizi: nt "Ne, ne! Ali misliš, da sem d: ijcjazljivec? To pot se ne umak- v: ' nem, to pot bo tekla kri, to ti je i prisežem!" A p< V tem trenutku &e začuje v o- al d tlo bonenje prihajajočega via- ni .> ka. "To je brv.ovlak v Pariz, ši Najbrž bo izstopil v Varentinu, tr v in v IfraHči pol itiri je že tukaj." e Oba umolkneta. V duhu vi- si i, Jita. kako prihaja Rubaud po- p h noči k nijim, ničesar sluteč, p i, /»upajoč v Jakoba in SeveTmo, * j. ne vedoč, da ga čaka v hiši s' n dvojica morilskih rok. it " Počasnih korakov hodi Ja- n kob po sobi, in kadar gre mimo j: Severine. se nehote obrne proč v k Zdelo se je Severini, kot da se z iA je Jakob spremenil v grozno a pošast, ki mora piti gorko rq- r n dečo človeško kri, da si ugasi k t- žejo. . ii "Še četrt ure," sika Jakob p a sam s seboj. n > "Ali veš, ti 'greš lahko z lučjo Ii :r navzdol, da si ogledaš kraj, kjer <1 ie boš stal." "Ne, ne, luč ostane tukaj. Ti < ne greš nikakmor." v ;o Severina ^ pa hoče vseeno \ al aavzdol. Raz^lražen zakriči Ru- ( a j bawl nad njo: l ia "Ne, ne, ne! Jaz nečem tega. r>- Takoj ime moraš ubogati." ^ d- "Kaj praviš? Zakaj kričiš ta* t a. ko nad menoj? Zakaj me tako t rz strastno pogleduješ? Zakaj se it- tako treses pred menoj? Kaj > e- sem ti -storila?'' jeclja mllada < al ena in se vedno bolj in bolj I ii, trese. ' o- Jakcib pograbi za nož, ki le- ' z- ži na miri, preld očmi ne vidi I ia ničesar druzega kot to krasno, I a- zavrženo ženo, ki je bila nje- | u- mu v pogiuibo, kakor je bila v in pogubo svojemu soprogu. Do- ' a- briikajoč in proseč pride Se ve- ' rina še eukrat k Jakobu, da ga e- < najmočnejšimi izrazi ljubezni š.e enkrat priklene na sebe. s Toda bilo je prepozno, dene nion v Jakobu, zver, ki je poči-o- vala v dnu njegove duše. je od- < a- vrgla človeško zagrinjalo in se m, tuleč vrže nasproti1 svoji žrtvi. i7i Z izrazom blazne jeze še en-je krat pogleda Severino, in edi- 0- na želja, ki jo je še imel, je bi- 1 t. Ia. da postane ona mrtva, brez e- pomoči v mlaki krvi ležeč pri sa njegovih nogah. iu S ihripavim, surovim kričan« b- 'em, kakor hijena, se vrže na ri- njo. mahajoč v desnici bliska- 1-st ječi nož. Severina zagleda svetli nož in hiti proti izhodu so- 1 >ri be. Od groze vsa iz sebe jec-v Ija: lo. "Jakob, Jakob! Zakaj pa? se Zakaj pa?" o- V divji škripajoči jezi' Jakob o- ni mogel spregovoriti nobene b- besede več, molče zasleduje žensko z divjimi koraki. Po ' a: kratkem odporu pade na tla. ki Njeno lahko tenko krilo se raz- z- trga in prikažejo se nepokrita i ' prsa. s "Zakaj? Jakob? moj ljubi, 1a za-kaj ?" e- Ostri nož se zabode globokq, v belo, nežno meso, in zver o- ! di brne v zevajoči rani ostro kli-ie no še dvakrat okoli prs, sledeč ti, nenasitni ikrviželjnosti roparske >i- zveri. Bila je ista rana na istem ! >n delu telesa, prav spodaj pod 1 ša vratom, na kateri je svoje dnij ' yji Grandmorin izkrvavel. V tem trenltitku pribobni pa- | r- riški brzovlak mimo. Jakob * iz gleda nepremično na žensko m na tleli, 'ki plava v lsvoji krvi; ! ji- velike, modre, krasne in nežne ! e- oči so izstopile iz jamic, nudil ! as se je strašen, pretresujoč po->a eled. • 1 jo Toda Jakob se je čutil sedaj sihio lahkega! Hlastajoče mr- 1 la mranje se prijavi iz njegovih J a- prs: ■— '^koneično? konečno!" , a----------1 e- Konečno, po dolgem času se >a je nesrečnik nekoliko pomiril, m kriza je bila prestana, krvavi žari pred njegovimi očmi so u- zginili, in zopet je lahko videl M je in slišaJ, premišljeval in opazo- i o- val. j je Začuden in brez uma opažu- < A- je umorjeno žensko pred seboj, r Ij^i^K^i 'jf tu^S kdo je povzročil ta grozni ji- I mor? Ali je on to naredit? Mrzel pot siH iz vseh žilic njego-« ■ v ega telesa, hitro se obrne, nič-f več ni mogel prenesti grozne-|S ga pogleda. Da — kaj jtMB Druga bleda, krvava postava J > se pomice proti njemu: bila je Flora! Njen zmagoslavni obrtni - mu pripoveduje jasneje kot nje- | ne besede: "Maščevanasem se- i daj, s tem umorom sem mašče-^ - vanaf" §e enkrat se Jakob div- i je ozre okoli, potem se pa z*? A podi navzdol po stopnjicah kot 1 - obstreljen tiger, ven v temno - noč, proč od prokletega kraja! 5 Ln vila je ostala sama zapu-. ščena z zaprtimi okni in odpr-f thni vrati. " Cabuche je prišel do železni- - s>ke cuva'jince. Bila je krasna - potniadna npč. Ker. je vedel, da ; pričakujejo še nocoj Rubauda i, se ni začudil, ko je videl raz- ii svetljena okna v vrli. Toda mož, ki skoči zda>ci pri vratih i- na prosto, divje kakor pregam o jan od volkov in zgine kot zver č v bližnjem gozdu, se mu je e zde 1 jako čuden, o Tokia Cabuche je bil preoko-i- ren in prenerroden,- da bi ta-;i koj mislil na preganjanje tega čtlovidka. Obotavljajoč ostane bi pri hišnih vratih in zre v notranjo t mint). Kaj se je godilo v o hiši? Ali naj gre notri in pogle-rr da? Ta grobna tišina vseokoli. fi odsev luči v prvem nadlstropju, vse to je silno upljivalo na pri-io prostega človeka, kot bi slutil, j- da se bo nekaj strašnega razkrilo pred njegovimi očmi. a. Konečno se odloči, da počasi vstopi in koraka po stopnjicall a> navzgor. Kmalu stopi v rude-:o čo sobo. se Toda tu silno odakočif Kak' aj šen grozen pogled se mu nu-ia di! Severina, krasna, nežna in >lj prijazna gospa, katero je siromak skoro oboževal, leži s kr-e- vavimi ciuinjami pokrita, napol di gola na tleh, dočim ji kri ne-o, prestano bruha iz grozne rane e- pod vratom! v Hitro poklekne Cabuche po-o- le^ trupla in poskuša umorjeno e- k življenju obuditi. Toda ko ga vido, da je vse njegovo prizadet ni vanje zaman, tedaj jo Ijtitlipf nivo in pei^no dvigne ter jo ie- se na postelj. Ubogi in usmiljenj- ni človek niti zapazil ni, da je d- postaJla njegova Obleka in roke 8e vse krvave. ri. V tem» ftenutku stopita Ruti- daub in Misnard v sobo. Sprva $ta bila vsa začudena, ko sta ,j- dobila vsa vrata odprta, sedaj tz pa z neizrekljivo grozo gleda-»rj ta Ca'buioha s krvavimi rokami. Misnard stopi k postelji in pre-n- išče zevajočo rano. Ravno isti na zabodljjaj je, kot tedaj pri pred-a. sedniku, mrmra sani s seboj. c- Rubaud pa zmaje iz glavo, ne o- da bi kaj govoril. O tem je on c- mnogo bolje vedel. Dalje prihodnjič. ^ Prvi turški ženski list je v Carigradu začela izdajati gospa Nurieh Hamun, žena ^ odličnega turškega časncikarja la Novi list ima rtaslov: "Ka^li-near Dunjaisse", t. j. "Ženski ta svet"; izhaja vsak dan in v temi oziru so Turk in je na prvem me j stu, ker ženske menda nrkjei drugod nimajo lastnega dnevnika. (Najbolj zanimivo pa je. o_ da je ta (turški ženski list ve-lik in brezpogojen nasprotnik . modernih ženskih stremljenj, izključuje vsa politična vpra-sanja in stoji na stališču stare . ga svetovnega naziranja. "Tur-.. čija Turkinji«!" to je gesk ,J "Ženskega lista" V uredništva sede same ženske in list se tur f) dS obrača samo na ženske. Gla-vna urednica Nurieh se sama j. strogo drži vseh starih turških ^ obraz. Na- j.jl men listu je, utrditi ženski up-Ijiv v družini, ki je edino primerno torišče za njeno delav-• nost. List je takoj dobil nešte-r to sotrudnic in urecfaiištvo že ^ skoro ne ve. kam s tolikimi ro- haja šele tri mesece, nad 6ooo! s<* o .Ji il. ^^ " * ■ BI liVNM • ••*...*•••*»..... V'u pisma, d^piai in denar naj ae CLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. t CLEVELAND, a_ EDWARD KAUaH. Publisher. iJOVm J. pmc. »»tor. ISSUBD TUESDAYS AND FRIDAYS. Read by lC.OOO MovraUna (Krainet*) In the City of Cleveland And elsewhere. Ad-er-tkla| rttw on rcqoft. ■ T«L. CUY. PKINCBTON ISO fattttd M MCond-claM matter January S Lb 1B09, at the post oflkc at Ckrelaad, O. —dw the Act of M arvh t, f 7»._ No, 3. PH. Jan. g'14 Vol VII. 1 - ' fTjuSlrtpri^j^fir^ AS Kaj imajo Z. D. op- IMeksiki? ' i-i'^ri, " 'v j H ho vpraševal ali sval, zakaj ae Zje-toliko brigajo za razmere, zakaj ie eno teto 10.000 tadeov na aneksi-zokaj Wilson na hoče, da spod1!' dsedniškega prevlade Zjedinje-a .pomagajo Mek-pridqjo zopet do , to je, da pride iroda v poštev, a 1, kakor je Huer- išanje, kaj se wo-i se upeljejo zo-11 ere v Meksiki. leksikansko Ijud-h razmer, kakor »d predsednikom azem, ki je bil voljen od ljud-wnici je tjM pravi , imel večjo ob-kralj ? Teiko, da neksikansko ljmd-ga, in 6e bo to meriiki vladi. Ali 1 sposobni, da sa-tuje pomoči na-mir v deželi ? Ali isikanci »posebni, t'o ljudsko vlado, tla mir in svobo* vojeami dniavija-i ), kajjniajo nare-• države? politika Zjetdin-, da mirno čaka-y Huerta umak-Iškega mesta, in i general Carran-premagat Huer-Ako potem Car-svojo moč, ki jo ladl tako, da bo a in dovolj moč-'sa nasilja in kri-e narod trpei v in če bo dovolj ra vlada, da na-sdgoji in ob jed' nem garantira, da nastane stalen red m -mrr v Meksiki, tedaj je naloga Zjedinjenih držav do-gotovljena in začne se-zopet prijateljsko občevanje med obema republikama. Če pa Carranza »upelje tako vlado, kakor je btia Diazova, ali ne bolj močno kot je bila Maderova, tedaj bodejo Zje-dati še nadaljni boj, da *e upelje konečni red v deželi. f • • « Diazova vlada je sama zakrivila, da «0 nastale take razmere v deieli/ Maderova vlaida pa, ict je prišla za Diazovo, je bila sicer v bistvu dobra, toda ni imela dovolj moči, da bi spolnS-la svojo voljo in željo. V Meksiki ne more postati taka vlada kot jo ima^fno v Zjedinjenilh držav, dokler se konečno ne updje pravi red. i Koliko časa bo uporni general Carranza se bojeval s ; Huerto, da ga konečno premaga? No in če Carranza ko- , jetrni ne uvede miru v temelju enakopravnosti, tedaj ne preostane Zjedtnjenim državam store Zjedinjene idTŽave prvo, ,zmači to, da bo v Meksiki neprestana revolucija, kakor je bila doaedaj skozi tri leta. To-dta kaj bi se naredilo z intervencijo, kakšne posledice bi imela za Zjedmjene države m za Meksiko? Vsa znamenja kaže« jo, da ako ne nastane red in mir V Meksiki, in če Zjedinjenc države ne bydejo s silo naredile mir, tedaj so voljlne evropake sile, da one stopijo z orožjem na dam v Meksiki. » * ♦ €e pa Evropa zarožlja z orožjem, tedaj bi to pomenilo, dta Zjedinjene države niso zmožne narediti mirit na svojem lastnem ozemlju, da v Evropi nič ne vdjajo in v prahi bi se zgrudila stoletna iMonroeva doktrina. Ta doktrina pravi; da nobena evropska stla se ne sme vtikati v ameriške razmere. Ako bo intervencija potrebna, potem morajo (poklicati Zje-dinjene države na pomoč Chile Alrgentmlijo, Brazilijo, Ida se jim pridnužijo. Harmonija mora vladati, dokler ne stoji ameriška vojska pred glavnim mestom Mektsike. Toda ker je znano, k!a niso baš vse južmo-atne-ri»ke republike prijateljske na« prain Zjed. državam, tedaj bi Meksikanci kmalu našli priliko, da se postavijo ali na stran Zjedinjenih držav ali pa na stran kake južno-ameriške re-jnublike. Tako bi dobili v deželi dve stranki. Južno-aimemke republike so latinske, in zato imajo zajedno z M'etositoo popolnoma dtuge nazore 6 vladi, kakor pa Zje-dinjene idržave. Zato je pa najbolje v isfoičajv, da mora priti do o4w>roženega posredovanja v Meksiki;, da Z jedi njene države to same naredijo. In armada Zjedinjenih držav .bi morala ostati v Meksiki nekaj let, da se prebivalstvo pomiri, da si opomore, da se prebivalstvu u-tepe v glavo spoštovanje do postav in miroljubnosti. Nikakor pa ne »mejo Zjecttnjene k)t-:?ave /a stalno /.aststi Mcksiko. -('it i .'» • f.--;W ' ^ f • « O—-- N lie J *dnote in ola-čevanje s čeki. Vsem onim, ki pripadajo tej ali oni Jednoti, ki plačuje 'bolniško ali smrtininsko podporo, je znano, da Jednote plačujejo vse svoje izdatke, bolniško podporo in smrtnino 5 čeki. In da-siravno je čekovni promet v Ameriki, najbolj navaden in je i poznam v vsakem najmanjšem mestu vsake države, vendar še mnogi člani ne vedo, kako bi prišli do denarja, kadar dobi < jo iz glavnega urada 6ek za bolniško podporo ali za smrtnino. In temu se ni čuki it i. V stari 1 domovini je ček narodu nepoz- 1 nana stvar, Tam ni skoro nobenega prometa s čeki, vsaj v | manjših anestih in vaseh ne, in naš rojak, ki pride sem iz sta- 1 re domovine in se naseli v kakem mestu, kjer ne |fride v 1 nobeno dotiko u zunanjim svetom, in ki ne pozna trgovskega prometa, ne ve kaj bi naredil s čekom, katerega dobi od društva ali Jednote, ne ve, kje bi dobi'1 denar zanj. Ker je o ravnanju s čeki treba nekoliko poja-snila za razne ljudi, katerim je tesko zmenja-ti ček, zato misHmo, da bodemo marsikomu ustregli, če podamo v teh vrsticah nekoliko pojasnila. Neki član, ki je prvič dobil bolniško podoporo v čeku, je mislil, da je potrdilo njegove bolezni. Takoj se je vse-d>el za muzo in pisal na glavni urad, da on ne potrebuje potrdila bolezni, pač pa denar,, ker je še bolan, ne dela. i.t.d. Ta človek je dobil v roke ček. in prav »gotovo še nikdar kaj ta-cega videl ni, in mislil je, da mu je Jednota poslala potrdilo njegove bolezni, da kakor hitro ozdravi, dobi od Jednote "cash money". Drugi «0 zopet pisali na Jed-noto, da mu nihče neče pre-menjati čeka, ker ne zna pisati. a od njega pa zahtevajo, da sepodniše. Tretji zopet, toži, da je poslal nekega drugega človeka, "prijatelja", v bližnje me- vse skupaj. In človek piše, naj mu Jednota po®Sje cfnuig ček, ker on nikdar denarja on svojo bolezen dobil ni. In takih ali enakih lučajev je ie več, in mnogo izmed njih niti na dan ne pride. Iz tega je razvidno, ida je prav potrebno, če se nekoliko raztolmači ljudem, kako naj s čeki ravnajo, da še kdo drugi ne bo trpel »kode, kadar bo prejel ček iz glavnega urada. Prvo vprašanje. »Kaj je ček ? Odlgovor: Ček je naročita banki, na kateri ima »stranka svoj račun, kia izplača onemu, katerega ime je napi»ano na čeku toliko denarja, za kolikor se gla&i svota na čeku. Vsaka ibanka je pri1 izplačevanju čekov jako previdna, in posebno pazi, da se denar v resnici oni osebi plača, kateri je namenjen. Ako se ček plača krivi osebi, je banka odgovorna, in raditega se ne moremo čuditi, da je tbamfka tako previdna pri izplačevanju čekov, da ne izplača čekov nepoznanim ljudemi, četudi »banka ve, da je ček pravilen 111 vreden denarja. in d'a ima oni, ki je ček napisal, dovolj denarja na banki. In ta opreznost banke j« \ veliko korist onih, kateri imajo dobiti izplačano svoto, kakor se ydasi ,11a čeku. Recimo, da je kdo ček zgubil, in banka l>i brez vsakega navadnega vprašanja izplačala ček onemu, ki bi ga shfičajmo najdel, bi bil ob denar oni, ki bi moral sprejeti ček, a ga je zgubil. Kadlar se ček izplača zalhte-va banka, da oni, ki prejme denar, podpise 'svoje ime na zadnji istrani čeka in s tem potrdi, ni pa,-ki ne zna pisati; mora v navzočnosti priče narediti na ček križ, ih priča mora poleg njega podpisati ime, in-sicer svoje im njegovo. • 'Popisavati tuje ime na čeku ali pa celo ponarediti podpis na čeku, je zločin, ki se precej težko kaznuje. Kolikor je nam znano, zamenjujejo člani naših Jednot čeke na banki, če so tam poznani, če se v mestu, kjer se nahajajo, dobi banka, če pa ne, ga najraje premenijo pri kakem trgovcu ali pa največkrat pri — gostilničarju, ki je na banki znam. Nikdar . ne podpišite čeka prej, dokler ga ne izmenjate, kajti če podpisan ček zgubite, ga sestnika in tovarnarja v Ljubljani. Pokojnik je bil inteligenten mladenič, ki je H Bistrice. (Dne 17. decemMH skočil kmet Sternard iz (9 nice na tuk. kolodvoru z|H I t!e<^a vlaka, ko se je isti mikal. Sterna d je padel "tiH bet in nezavesten obležal^fl I Iz Gaberja pri Celju. (Nagi na orožnika). V pondeij<|fl 22. d 2 do a » iibrane, raiHfne fine barf«.............................................^ i W «»»raa material....................a............................... Ideal Mft Co. $14.50 in $18.50 .ukiye sa deklice. i AS Ideal Mtg. Co. suknje Trednt do $3 48 mere od 2 do 6 posebno itbran material.................................................. ^iUVO let Cher.ots in mixture....................................... * jfi'C; > i ' \ I ' Ideal Mfg. Co. Plaid in Nor- Ideal Mfg. Co. maraanke Ideal Mfg. Co. wonted in Waal Mfg. Co. pralna o«MH ■ — i KUPUJ smo od IDEAL MANUFACTURING CO JJ)££ ffl KRU.M obleke ZSi ženske« S*rw+ b^ord i drugi fini uaorc»,i«Tr.t«n matj^l t po novi modi delane, Črna, višnjeva J Af I! $29.00 OBLEKE. Cutaway modeU a tremi ali dvemara- jf ^^"ffiSfc^ t ponkami, $ kožuhovino dovršene, ao vredne ^ifl F t j *a**M | vedno tega denarja. Jutri jih prodajamo I | Žentke m dekličje plaid k.klje, vredne $4.981 t po tkrajno nizki ceni......................................»▼ ■ w &uuaorec, segajo de jopica, M S j ■ _ , , dovršene«gumbi, najnovejša \/ g^M j- $17.50 OBLEKE. Ženske in dekličje aerge obleke, bed- cestna moda. Posebnost za jutn I fl t ^rd, šivane, x diagonalnimi črtami, nafinej- A ![ $398 ^a serge, fine izbere, jako AA šega kroja, fino okrašen« vaom Tft I II : ' dobri viorci, fin krojaški »Jelek, \/ HM izvanredna vrednost po...................................^W ■ ^^ ;: izbrani modeli................................ J: $14.75 do $19.50 OBLEKE. Serge obleke^ cheviot, bed- j [ $2^«Corduroy krila, jako moder- /ts-a Pt| J: ford, najnovejšega krojaškega izdelka "7 C : ntimko vUok^ od »tran«. \ I najrazličnejša izbera uzorcev, ^ # t črni, višnji vi in rjavi vzorci po 3: ■ ' ■ W ii , m Iaska Dobrodelna hm Mdalk; JOflN GORNIK,, «10* 8t Olair Avenue, iradtrtnik: MART. COLARI6, 16820 Calcutta Ave. lk: frank HUDOVBRN1K, 1141 E. tOth Street ■nikart JOHN JALOVEC, 6810 P rower Arenue. Ugajoik: PRIMOt KOGOJ. 600« 8T CUlr Avenu^ NtoN 06T1R. 6030 Bt CUir Av«.; FRANK SORIO. ll«b last 66th St: MIHABL WINTER. «010 Bt. Clair Avenue JOHN MAJZEL. «108 Qlaas Avenue. P. AHCIN, 6218 8t Clair At«.; FR. MBJBKT. «114 Gla« Ave. ANTON GRDINA. «117 Bt CUir Avenue, nik: J. M. 0HLIBKAR «117 St. Clair Avenue, drug« uradne atrarl, naj m poilUafc na glavne*« tajnika lenarne nakaanioe p« na glavnega blagajnika, vesino glaailo "CLEVELAND8KA AMERIKA" _ 1'glavncga urada tajnika i S. D. Zveze. 1 flfoo nadaljevanje cert. štev. j ^Hjpo.oo zavarovalnine. BK|džruštv"u štev. i. j tev. 47. Josip Sintič, , 48 Jurij Nagode , K' 49 Mike Dragan s 50 John ZdoVc 1 51 Alojz. Zakrajšek | 52 Anton Zakrajšek « 53 Josip Zdovc 1 j« 154 Frank Baškovič j 55 John Avsec \ 56 Martin Rogelj | 57 John Rogelj )< 58 Val. Merkužič 59 Josip Brožič 60 Anton Žgajner 61 Jolm Belič 62 Leopold Furl an 63 Frank Pavšič, 64 Jolin Zulič • 1 65 Frank Zakrajšek 66 Andrej Maček 67 Frank Hribar 69 Emer. Pavsič 74 Frank Kucler 75 Frank Logan 76 Antoni Sajovic * 77 Frank Mohončič 78 Frank Vandal 79 Andr. Dolenc I', 80 Jdhm Pekolj . I 81 Mike Valentič 82 Frank Svigelj 85 Mike Pikš 86 Anton Zaje 87 John Komočar 88 Mich. Franko 89 Anton Anžlovar t ; v 91 Nike Jalovec T; John Lustik 93 John Cučhik 94 Anton Zgonc m 95 Josip Kivrftarič 96 Alojzij Kemc 97 Frank Klopčič unašnjo šfcevilkoOČeaS.ž s... HE današnjo priobjavo je pri- Kmk) k št, 87 članov, nadalje- ^Hpjcnim članom in člani-^Ht naznanja, da je glavni zadnji odborov i seji ■OŠ. dec. m. 1. sklenil, da po ^^HEjlvfotlU! do konvelncije je HHpba za 5. D. Z. (novo) BBffiita. samo zdravniško preis-Hio plača vsak, Jje član izveze p. Hudovernik, tajnik, atkmal Fraternal Congress ^tvica za S. D. Z. za $1.000 16 let..$ .80 I 34 let. .$1.40 1 93 I 39 • *-70 t.....95 I 40 .... 176 K,.. 1.01 I 42 >• I-9I I51.04 I 43 •••■ 200 26____ 1.07 44--------2.08 ■KsS'.:' i.vi 45 2l7 .... 1.14 46 •■• • 227 ||.v.. 1.18 1 47..... 2.37 30 .... 122 I 48 ... 2J& .... 1.26 49 --------2<5° . 1.31 50 272 ca: Ker je bilo blago ukradeno, ^^Rpottcija zaplenila. Nadalj-Hpskava je imela posledico, H&o našli pri nekem gostilni-SjSguv ulici Farneis celo s&da-šče tSaga, ki je bilo ukrade-HM§T tvndki Greinitz. Blago je jffffTrstu so ustavile obrato- EBvse tiskarne in so preme-BHUzhajati vsi listi razen "Pi-■HHr, ki ima lastno tiskamo livojih delavcev /izprl. ■fifo tihotapstvo. V . tržaški ro t: Uiki se vedno bolj širi ti-SuMtvo različnega blaga. Za-■GjUfcn so zalotili cd želez-voz vinskih .sodov, ki so ^^HraRbkot napolnjeni z K in namenjeni v deželo. ^W^rine^ prostih Tik psed ------- ... , i še enkrat sode in nash, da so bili sodovi napolnjeni s sirupom. Uvedla se je stroga preiskava, kazen bo velika. Ženska rabuka v reški bolnišnici V derfcatologičnem od- . delku reške »bolnice se je sprla [( neka bolnica z bolniškim stre-zajem. Med prepir<*h so se vr- . gle vse bolnice, ki so bile po-koncu in ki so mogle vstati, na _ strelaja. Preteple so ga in vr-gle iz sobe. Strežaj je poklical = policijo, toda ženske so se za- j klenile v dvorano in razgraja- ^ le naprej/ Razbile so vse. kar so dobile in pometale skozi ok- . na na dvorišče. Končno so vdr- . Ii stražniki in dva detektiva v vrata in napravili mir. Sedem |( bolnic so aretirali, ostale so pu- ^ stili v bolnici pod .poostrenim nadzorstvom. Legar v Istri. Legar, ki se " vtxhio bolj nevarno razširja v Trstu, je začel ogrožati že tudi bljinjo in daljno okolico mesta. Vsak dan se prijavljajo no- ^ vi bolniki. Poleg tega se čirje, da se je začel širiti legar tudi po provincijalnfti mestih in tu- • d i po Istri. Iz Istre je došlo že ^ več poročil; da so oboleli ljudje ? za legarjem in to ne samo v ^ mestih, marveč tudi po dezieli. Ta bolezen je, če se zelo razširi, jako nevarna in zahteva v ^ gotovih slučajHi mnogo žrtev. ? Dolžnost zdravstvenega sveta je, da se pobriga z? to, da se < pouči nevedno ljudstvo o ne-' yapnosti te boltszni in o načinu, kako se jo obrani. Iz Tolmina. Dne 17»'dec. se je skozi prsa prehode! vojak tivk. gorske tapničanske bateri-je Ivan Halm, doma i>z Bruka na Gornjem Štajerskem. Vzrok samomora so sekat ure nekega podčastnika. Glasbena šola v Krminu se • bo vsled sklepa občinskega sve^ ■ ta iraaptMstila in fiicer zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. < - Uspeh te razpustitve bo, da se : i ztiiiajo občinske doklade od i 87 na 80%. > Laško gospodarstvo. V zad-s nji seji tržaškega sveta je do- > volil občinski svet v kritje de-" ficrta za 1.11913 naknadni kredit ' v znesku 1,053,217 kron in 63 v. • V kritje tega kredita se zviša-' jo hišnonajemniinski davek za > stanovanja nad 800 kron za 3% Občinska doklada na državno- > zemljrškke davke za 35%, ob-) čirmška doklada na pridobnino 1 c a podjetja, ki so podvržena f javni kontroli, na rentni davek |ii na davek za večje dohadkel > za 60 do 70% in na pivo od 190 > na 310%. Sprejet je bil tudi J predlog, da opravlja do sank-[ cije proračunna za 1. 1914 ob- > činsiki zbor z eksekutivo posle I na podlagi dosedanjega po9lo- j ^ vanja. f Legar v Trstu se razširja ve-f dno bolj nevarno. 'Minuli teden J j« o4x>l^o 81 o^eb. Higienična > komisija je sklenila, da se usta* 2 novi v bolnišnici bakteriologič-no preizkuiševališče za katero - bo nastavljen poseben zdrav-i, nik. Oljčinski svet tržaSki je - dovdlil v to svrho 7000 kron podpore. - Pdhiitvo naprodaj. Se proda - skupaj ali posamezno* 1628 E. e 39 St. blizu Payne ave. (5) u Cenjenim nojakom v Cleve-landu in okolici priporočamo i- naša naravna vina iz najboljše-o ga grozdja. Rudeče vino po $22.00 sod. ti Belo vino .po $24.00 sod. i- Novo belo vino ipo $20.00 sod 1- Vino prodajam tudi na drob-:- no in sicer po 65, 75. 85c galon. o Pošljemo na dom. j . z MOŽINA IN PRIBOSIC, ), 6706 St Clair ave. [ d w ^^^tland^ Ohio. ^^| l> j i y rg NAZNANILO. Dr. "Clev. Slovenci št. 14 , SDZ naznanja vsem onim, ki , r 'bili zdravniško preiskani, in ( ki spadajo k št. 14, da se go- s tovo ivdeleiijo društvene seje, , v nedeljo, 11. januarija, ob 9. \ vri dop. v mali Grdimovi dvora- ( ni, ko bo sprejem pri tej seji. ] Vsak je dolžan, da se udeleži. ; Anton Laurioh, tajnik. ; -"T- I : Volitev. , Društvo "Loška linaM je j :zvolilo sledeče uradnike za le- , to 1914. Predsednik Louis Sr- < pan, podpredsednik Jernej Kra- , ševec, prvi tajnik Joihn Zni- ] daršič, druigi tajnik Jernej Zini- i daršič, blagajnik Anton Mihel- j čič, dr. zdravnfk F. J. Kern. 1 Velike bolečine. | M. F. J. Kuban iz Ft. Worth Tex. je strašno trpel, kakor natm piše.' "Trpel sem na želodčni bolezni zajedno z glavobo- 1 lom, katerega včasih nisem mogel prenašati. Slučajno sem srečal nekega. prijatelja J. Stan-gel, in on mi je nasvetoval naj -abim Trinerjevo/ ameriško gjrenko vino. Nekaj steklenk mi jie zboijšalo adravje in kmalu sem bil popolnoma zdrav. Oidsedaj imam to zdTavik> neprestano v svoji družini in je -aibim pri najmanjšem znamenju slabosti. Trinerjevo grenko vino takoj olajša želodčne »bolezni in prebavljalnih organov, ker sčisti telo in ga utrdi. Po lekarnah. Jos Triner. 11333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111. Zahvala. Spodaj podpisani se srčno zahvaljujemo vsem cenjenim drlrnšt ven ikoni društev sv. Alojzija, Srca Jezusovega in Naprej za njih sočutje in spremstvo ob jpoigrejbu našega ranikiega moža, oziroma očeta. Prisrčno se zahvaljujem vsem daroval* ceni lepili vencev in vsem onim, ki so ranjikega spremili k večnemu počitku. Mary Zakrajšek, udova, Anton, Josip in John sinovi, Rosie hčerka, t • ____ koledar; ■ "GLAS NARODA" za I. »Ii. : je izšel; oskrbljen je z lepimi " slikami in dobrimi spisi ter za ; jedno tiskano pok) obširnejši. : Velja s pošto vred 30 centov., 1 Dobiti je pri: SLOVENIC PUBL. CO., 1 82 Cortland St New York City ali v podružnici ' FRANK SAiRSER, ■ 6104 St. Clair av. Cleveland, O. ————— in_^ ^ Prehlada se je varovati v teh mrtHh dneh. Prav lahko se je prehla- 1 diti. Odpravi se pa tudi lahko, k ako se prične zdravljenje takoj ji na prvi prikaz s Severovimi Ta- h bletimi zoper prehlad in hrlpo d (Severa's Cold and Grip Tab- k lets), katere se priporočajo za j zdra-vljenje prehlada, mrzlice. I influence in prehlada v glavi. -Cena 25 centov v vseh lekarnah. Zahtevajte Severov e. Ako jih lekarnrar nima v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Naprodaj je dobro upeljana trgovina z manufakturnim blagom. (Najboljši prostor v mestu. Proda se radi slabega zdravja. Pokličite Wood 206 L. Cuyahoga telefon. (6) 1 ,'--— NAZNANILO. Srečkanje za gugalni stol za ■ Geo. (Jrbas se vrši v soboto, • 10. jan. na 1230 E. 4ot)h St. ,s " ---- J Najboljše za rojake t f i .Edini naš roijak v Clevclandu | . ki ima moške obleke in suknje ? samo po $10.00. Narejene so { po raznih vzorcih in najnovejše . » mode. IPlopolnoma zanesljivo v . , vsakem oziru. Vse obleke in j . suknje so iz najiboijše volne, , kar se jo more dobiti za ta die- . . nar. Predno kupite obleko ali | suknjo, pridite v našo trgovino I in mi vam l>odemio z vesePjem ^ pomagali, kupiti čisto, dobro in tnpežno blago, da pridete k nam, kjer dobite dolbro blago pp najnižji £ ceni. Za obilen obisk se pripo- a roča Louis Gornik, 6033 St. Clair ave. Obleke ^a moške in dečke. Fino obuvalo za celo druži no. (9) f Mlado slovensko dekkle išče |J služibe kot hišna ali v gostilni. Vprašajte na n01 Norwood Rd- (3> PRIPOROČILO! ) -Spodaj podpisani se prav toplo priporočam rojskom za o-» bilen ob rak moje nanovo otvor-li jene mesnice na 917 AdkHson a Rd. v Giričarjevi hHH, nasproti 1. tovarne. Imam različno sveže /.jin prekajeno meso, in hočem vsem postireči tako, da bodete vselej zadovoljni. Priporočam y se torej še enkrat za obilen obisk. Z odličnim , spoštovanjem Ferdinand Permoser, 917 Ad" ) diaon Road. fl) -- • - " ; lir „, ,r, ■ • ■ -i-."* """ p NAZNANILO. Društvo "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ naznanja vsem onim, ki »o bili zdravniško .preiiskani, in ki spadajo v št. 14. da ac vde-leiijo seje v Grdinovi dvorani, dopoldne v Grdinovi dvorani, ko bo sprejem pri tej seji. Vsak je dolžan se udekiki. Anton Laurich, tajnik. Pozor rojaki! Po dolgem času »e mi je posrečilo iznaljti najuspesnqe Al-pentinkturo" in "Alpen potna-do' za rast im proti spadanju las, kakorenje še na svetu ni bilo, od katere moškim in ženskam takoj prenehajo lasje spadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje zrastejo ter ne bodejo spadali in ne osiveli. Ravno tako pom ado od "Alpen Pom ante" mošikim krasni biki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali in ne siveli. Najuspešnejše "Rosen'' mazilo za rane, opekline, hraste, ture hi bule, od katere se v najkrajšem času vsaka rana popotno-ma zaceli. Revmatifcem ali kost ibol j v rokah, nogah ali križu se v 8 dneh popohioma ozdravi. Kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se v 3 dneh popolnoma ' ozdravijo. Kdor bi rabil mc/ja .zdravila brez uspeha, mu jamčim za $500. Moja zdravila so v Wa-s lun tonu registrirana, kar pomeni, da so moja zdravila čisla in zavarovana. Jakob Wah-Vč, 1092 E. 64th St. KAŠELJ, PREHLAD prehlajeno grlo, hripavost se hitro ozdravi z Lickes zdravilom, obstoječe s moda in dhr-jih črešenj. Najbolj za mlade in stare. Po lekarnah 25 in 50 centov. Zahtevaj« Lickes. Če ga ne morete dobiti v vaši lekarni, ga vam pošljemo po posti. (84-3-M) LICKES DRUG COMPANY, Cleveland, Otiio. : mmmmmmmmmmrnm Fino zobozdraT-nistvo. Dr. A. A. Kalbfleisch. mbwdnvft 11424 St Clair-ay. T Govori so aloTMMb in hrvatsko. Točna poitroibo. & I sopisi no razpolago. Žensln postreŽnica- EdlF1* zobo zdravniški urad v mestu, kjer so govori slovensko in hrvatsko Slovensko dekle išče službo z; hišna opravila. 18 let stara Vprašajte 1387 E. 39 S*. (2 Hiša naprodaj. V Collmwoodu na 160. cesti ima sedem sob, za dve družini dva lota merita 75 čevljev ši ročine -in 95 dolžine. Lot vsal je vreden $800, dobite hišo k oba krta za $2500. V hiši je ko pol išče/ klet in naravni pHr Plača se takoj $800, tfrogo n obroke. Imam še mnogo dru gih hiš naprodaj v Clevelandi v sredft slovenske naselbine. Za varujem] hiše in trgovine prol . ognju. JCIm Zulidi, u6$ Nor wood Rd. ; ■ 1 (5 M". - -Vv-Hv'if.M.A i.,srn. ».iJ^i-v «>> jam, da imam foioevfslae M- 1 valne stroje, stare m nov«, ka- -t ere prodajam pO najnižjih ce- 1 na h. Ako kupit« pri meni »troj, 1 vam j« na razpolago dobra is- 1 učena šivilja, ki vas nauči re- t /ati in šivati ki vse" to br«i- J plačno. - Tudi brusim britve, škarje n sploh vs« rezilno orodje, po- . pravljam puške in prodajam, popravljam samokrese in šivalne stroje, najfinejše britve in škarje in »ploh vso brivno pri- 1 pravo. Vsako britev, ki jo ku- s piie pri meni, jamčim za 25 let ) in jo 5 let brezplačno brusim. < Se priporočam * ' < P. K. BAVZON, 1 6408 St Clair ave. blizu Addi- | son Road. Za Newburg sprejema naro- 3 čila g. Fr. Kužnik, saloon 8101 1 Aetna Rd. — za Collkiwood 1 g. Fr. Korče, saloon in pri • Gornik in Temistokle. I (St. 96-103) I Mo«r o*fe v najem > W HE-____ — - _. . „ jjtm , I iCvm wa eneg« an sa osa r. ?ucd,'r %I9' Orton Ct. - ■ 1 n . Ove sobe se oddajo v osja«. k-50 na mesec, tri «oi>e Hlev $5.00 na mesec. Vpraia^-;e pri A. Cugelj, 1387 E. 39* 5t. (5) Naročnina tuoo na leto POZOR! Kadar greste v mesto na market ali v tržnico, oglasite se gotovo v Central maHcetn, pri tržniciitevHka 25 in 93. Ttt dobite vedno najbolj sveža jajca, surovo maslo m sir po najnižjih cenah. Posebno fin tm-portiran ogrski sir. Slovenci so tu posebno dobro postrežem. Prodajamo na debelo in drobno. S. Brachman, Central Market House. (f) Soba se da v najem za enega fanta. 1275 & 59*h St. M (3) \Tf Glejte, da nč Vu . J f dobite ničvredne 1 \ /ponaredbe, saht«va t % Vvl /vedno originalni Pai 1 M /fixpeler s krmilom, kak XX vidite na sliki. K ELEKTRIKA OZDRAVI če Tta druga zdravila niso pomagala. POPOLNO OZDRAVLJENJE nastopi če se rabi elektriko kot zdravilno sredstvo. Radite-ga, ker se odstrani vsrok bolezni. Večina zdravnikov sdxari samo kali bolezni. Nikdar ne gredo do korenine boteSni. C« hočete stalno sdravje. poslulite s« našega električnega zdravljenja, ki g« proizvajamo pp našem originalnem tis* tema. » ~ Z RABO ELEKTRIKE ' •zdravijo vsi bolniki, ki trpije aa revmatizmn, zaprtem želodcu, no pijačah ali jetrah, krvnih boleznih, nosnem katarju, aa boleznih ▼ grla ali ptfučah. ■ ZAČNITE DANES z zdravljenjem hi pridite na 746 Euclid av. Cleveland, Ohio, kjer vat popolnoma natančno preiščemo s pomojjjo X žarkov, mikroskopom in potom kemične anali« krvi in urine, da najdemo pravi vsrok bolesti. Po tem vam pa lskdpovem KAJ JE KAJ. NIČ UGIBANJA. VI STB BOLNI, HOČETE OZDRAVITI. MI IMAMO 8RBDSTVA, DA VAS OZDRAVIMO* KB* 1» ELEKTRIKA 2DRAVI r če vsa draga zdravila niso pomagala. Pridite k aam in mi vam pomagamo. Č« vam n« moremo pomagati, vmm takoj povemo, ker mi smo preveč zaposleni, da bi zdravili kako bolezen, o kateri vemo, da je neozdravljiva. J®T v. Dr. L E>SIEGELSTEIN, 746 EUCLID AVE. BLIZU 9. CESTE CLEVELAND, OHIO Uradne are od 9. zjutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7. do 8. 1 ii I j Hraniti denar s plinom. | RABITE FQLDf ZA KUHANJE, GRE TJE, ZA VROČO VODO, ZA RAZSVETLJAVO. Ml IMAMO PECL ITEDILNI-I KE IN MANTLE ZA PUN. PRIDITE H K NAM IN NAi ZASTOPNIK VAM 1 I BO POKAZAL* H I KAR JE NAJBO- XmB^ ^^ I I J - ^MmJ 11 B ——— 1 . Cisteiy^i^ika^ | DOBRO DELO. NIZKE CENE. II Uoik»obkk»................$IM {enake kik^jc....................JO. M Molke suknje ..............J$IJM tumk* dolge tMki^c .....414» Jopiči...............................Ifc Ženske oblek«.................U-* H The DIMM DRY CLEANING Go. I c^Tia-w 1574 C. 55th ST. Ss-Jffi ID A. J. DAM AS, poslovodja. ko *4no mesa njegovo politiko t jem se bo Hireru ie dolgo dr-«ia sedlu kljub .protestom la pravijo, da «o celo ameriški bankirji posodili denar Hu-ci*i! Te bankirje bi et pu S tem tru-stom je Uko, kot a < no kmetico, ki je štela med aafsrecnejše dneve svojega živ-lj< nja oni dan, loo jo mož ni pre- (kmera) melosikanskih ban-dHov *n upornik, general Villa, je v driavi Chihuahua znižal ceno živilom za 80 odstotkov. Tako revolucionarnega gene« I T.ila bi si vsakdo želel v sv< i I Vsakih deset ur se razporo-1 £i v -New Vorku en zakonski I j ;rr. T;uko j« izračunal neki sta-»!»ar. Kolikokrat na uro se pa v New Yonku prelomi šesta I I ožja zapoved, tega se dosedaj ae iiHkc ni drznM prrneeti v I V Tre nt unu je neoženjenil moški prosi! sodnijo za pomoč ta vanstvo, ker ga neka poroiče-1 na ieneka nadleguje s prošnja-1 mi Ijnbezen. Ta dva ata kakor ustvarjena eden za driue-fa: Ona ni iena, on pa mož ni. I • s * Neki fant v New Yorkm je raz-j drl s svojo punco zaroko, ker I je slednja 'hodila vsak dan k *t ■ ■ x I 11 . J _ I ■ M ■ m ■ H ■ ^ M J i ■ KOTnrnnaia I ■ h^b li MAH IA ro7nrn/lQtA I l\ suknje, svetlo ali temno $16.00—$18.00 črne žametaste suknje / \ tretjine cena. 1 WVMUI1 / > sive H-dolge, najnovejši kroj na pkro- hrez ali z nakiinčanim L lll^u I^JI ^srsiS Princes oblek. fcWWU širiAn ali oik* («d $.300 arv«. najnovejši Jtraj z svilna- 1A jm wmnc ZM *diw---- ■--velikosti iz finega volnenega blaga r to podlago in z nakincanim ovratni- j VJI ženska krila v ra-ličnih l»rvah in (*1 $8.00 do $10.00 * M Jg $9.00—$12.00 fine suknje, enobarvne k(ym y ^ ^ polni dol. aq 7C 1 \I tf velikosti vsakovrstnega kroja od vredne, sedajna cena.. - al ipisane, razni kroji Jfc'T.gS žini, cena ...............^Q \|| $5.00 do $8..oo vred- ^g fanfhf ^ obleke iz fine volne . ali fcNoliine....... f--U1 l L I ne, »edaj je cena......▼ I- aH sviienef po najnove}šem kroju $20.00—$35.00 najfinejše žametaste $9 00—$12.00 suknje v različnih bar- »\\\ W I Ženska spcxlnja krila iz fine flanele razne barve od 18 do suknje, brez ali z kin- vah in krojih za mlada ro>eljč-Hp potovanju. Zdaj gre pa Hmgrno na sever v Ibse-HHlin Btjorsonovo domovino. ■P* tisto divjo deželo zime tam jo zdaj mice. Vi-Knora tla. na katerih so do-Hpaki velemoži. Toda od ■Beti sredstva? Kar Mirko K je komaj za familijo. Bfck hodi v gimnazijo, treba Kjže lepše in boljše obleke. Kako dolgo bo še, da tudi Hmne bo več zadostovalo, ■pin ona skroji in zašije. Bine dio dne bo treba več. ipa šeje, ko bo odšel Ru-Ka Dunaj na univerzo, [ptdaljila se je islika norveš-■ Stježniiko v in ledenikov, Redi, kedaj jih doseže! ^Hp 'dobo je začela delati Hj, dela za neko trgovino. Hjfclo je bilo sicer slabo pla-Ka vendar ga je »mogla Mftudi poleg otrok. Krajcar Krajcarjem je štedi4a. Kaj ^■L ako se tudi počasi mno-10. $aj se ji ne mudi. Ko spra-Bpe otroke do kruha, bo že tU Mr a potovanje. Hpie je pripetilo, da je dobil lljp za svojo marljivost in ^Hpbbo izdatno renumeracijo. K pijan je šel v banko ter Veri -srečko. Brako .vesel je bil in tako za-Hfajen, kakor ga že dolgo ni-||ndeli. Položil je srečko pred Brina mizo ter jo strastno perica, Vrerica, ti moja ubo-jprotal Nič več se ti ni treba Hpti. Od zdaj naprej bom slu-Hbati za svojo družino. Za ■b potovanje sem pa >naku-■prečko. Ko zadene, greva H||iL kamor te tree vleče!" Bp&elila s« je njegovega ^ttniciranja, toda v srečko ni BBgla vrteti. Le smehljala se jjjpter jo spravila v omaro. Riutiek ni maral iti na univer-BB, Imel 'je materino hrepene-Bte po tujih krajih v krvi. Sel f. tedaj na ladjo. Vera je bila Hpovoljina: "Ako jaz ne, pa Baj> moj sinek." Samo ločitev ^■prila tako neizmerno težka. ^Bt v srcu jc ostalo prazno meno.; Ali vseeno je tako dobro. IV ietem letu je dobila tudi Bika slutžbo kot kontoristinja wv neki češki tovarni. Sol-Bgiso oblile Vero, ko se je mo-BffT ločiti od svoje hčerke, to-|HBpiagala se je. Morda jo BB sreča na čeških tleh. EHrimalu za tem je bil tudi Loj-BK^nastavljen in sicer vkon-■pu pri očetu. Zofka se je pri-^■pjala na maturo na učite- BStdaj bi bila Vera lahko prav Bbbno in mirno živela. Toda, ■Spor hitro se je rešila skrbi BgOtroke in prevelikega dela, Hpvstajale sanje s podvojeno Prepotovala je v tisti Htt* širne ruske »stepe, divila I je v kavkaški krasoti*; vozilih se po viharnem Črnem mor« Hgbv Carigrad je pogledala, plu-Hpkcvi Dardancle in -skozi Mfeisko morje. Atene je gleda-Hasamo od daleč s krova svoje ni jih marala bli^e ogle-Starih »lavnih Aten več ^B|«nove je niso zanimale. In HHplnla je v Trst ter se -vrnila Het domu. j Iv / Kidaj je imela celo spremljevalna «voji|i potovanjih, Loj-Hfcje imel prav tako sanjavo kakor ona. Ker je bila Hbgo bolefona, je v mrakiu' ra-ipoležala na divan-u. Tedaj ■Bf.vsedlel Lojzek k njej in delala sta skjupaj načrte, dolo-^■aPvse točke naše zemlje, ki ■»hočeta še ogledati ter si ^^Hjdovala o tttijih krajih in Hpjttdstvih. Nista se zado-■wala več s staro Evropo, ■lova poročila iz Novega H-' so vzbudila tudi v njiju p r e po še dadjsih deže-HpCoIfkokrat sta se znašla Bpobi v Kordilerah ali v ču- ^Kra dne pa je razodel ---------------——.....— da ne mara vtč hoditi notri. Odšel je v navtično šolo, da se i on posveti mornarskemu poklicu ^ Božala ga je mati po plavo- "Idi, Sinko moj, kamor te «r-< če vleče. Ne bom ti branila!" Mirko »e ie spočetka srdil. Zakaj bi zxlaj šel v negotovost, •ko ima že stalno službo. Pa ke-do bi zdaj še potrošil zanj na učenje in šolo. On da je tega sit; sam Bog, da ibo tudi Zofka Jan al u zdelala! Takrat se je vzdignila Vera z divana, šla je k omari ter izvlekla hranilno knjižico, Tu so bili prihranki, ki si jih je bila skluipaj spravila iza potovanje z marljivim svojim ročnim delom. Ni baš zadostovalo za šolanje, toda vsaj temelj je bil, drugo naj bi pa prispeval 'Mirko, ko bo zdaj itak odpadla s>krb za Zofko. Pa ise je dal Mirko pregovoriti, a Vera spet ni imela nov-čiča za svoje ienitovanjsko potovanje. Otožno se je smehljala. Nemogoče, da ibi zdaj še kaj zaslužila. Preslabo se je čutila. Tod&, saj je še »srečka! Od tistega dne se je vglab-ljala v 1 upanje na srečko. Vedno je delala načrte. Seveda dobi .g'lavni dobitek, o tem je bila prepričana. Kaj počne neki s tolikim denarjem, ko je bila va-1 jena celo življenje varčevati in štediti! K Miri se odpelje na Češko. Tako dolgo je že ni videla, pa ji že srce trepeče hrepenenja. Toda zima bo takrat, mraz! Kaj za to, saj bo imela dtenar. V prvi razred se vsede, prav udcbno, zavije se v topli potovalni kožuh in vlak jo pretnese k 'Mliri. Ali, to bo veselje od svidenju! iPoteim pošlje Zofko na Dunaj študirat. Kako bodočnost pa ima kot revna vaška učiteljica1! Ne, naj le naredi izpite, da se spravi naprej. In naposled gre z Mirkom na potovanje. Ali kani? Tako rada bi ibila videla Novi svet. Toda to je vse tako silno daleč in ona je tako utrujena. Saj gresta za početek lahko kam blitie. Zakaj ne bi prei'imila v Opatiji? Gotovo se tam spet okrepča, ko pride spomlad, potem gresta vse eno v Benetke: saj je bilo določeno tam ženi-tovanj«sko potovanje. Kaj nista spet mlada in či'la ter se veselila solnčnega življenja? Sanjala je v mraku na diva-nu, a njene oči so postajale vedno večje in bolj žareče, čakala je in čakala. Gotovo, zdaj pride sreča! Pa 'ji je bilo nekega dne tako slabo, da ni mogla več iz postelje. Mirko se je za njo bal ter ni šel v urad. Sedel je ob njeni postelji ter jo dSržal za roko. S tihim gla-som mu je pripovedovala. kaj si je v dolgih samotnih urah* vse izmislila. Blažen nasmeh je bil na njenih ustnih, Mirko je bil spet pri njej, ki jo je toliko zanemarjal pa samo puščal. Oh, saj bo 'spet vse dobro. Na spomlad gotovo ozdravi, pa srečko zadene t/utfti'. Kaj zato, če prav ne bo glavni dobitek. Toliko bo zt, da bo za >' Italijo. Saj Je postala tako skromna, r In je govorila ,o dvojih otrobih, O Miri, ki una priti -poleti-na dopust; O Zofki,'ki bo i nji-n.i praznovala bp.ijč. Fa, o Ru-deku če^ar zadnje pismo je do-spelo iz Indije in o Lojzeku, ki je poslal pozdrave iz južne Afrike. Ja, ta dva sta srečna! Le videla bi ju rada spet, videla! In glas njen je btt vedno tišji, vedno bolj . medeno je govorila. Pripovedovala je zdaj, kako je bila vendar srečna, celo življenje, ki so jo sanije nosile po tolikih daljnih krajih in je zrla toliko lepote. Pa čisto po tiho in ineopaže-no je vstopila bela žena ter jo je odvedla s seboj na zadnje, dolgo potovanje, s, katerega se ne povrne nikdar več. o-- Deset zapovedij za delavce. Prva: Delaj! Kdor ne dela. naj ne je. Tako je Ibilo pisano že v starih časih. Pa vendar mnogi jedo, ki ne delajo. Torej, delavec, glej, to nikakor ni pošteno in pravično. Razmere se morajo premeniti. Druga: Ne trpi lenuha okoli sebe, Ako vidiš človeka, ki je sposoben za delo, ter leno poleg tebe stoji, daj mu v roke sekiro, lopato ali sploh kako orodje in reci mu<: "Sedaj delaj! Kajiti ako lenuhariš, moram jaz za tebe delati, kar pa ni pravično." Tretja: Ne delaj kakor suženj. Vsi ljudje smo po naravi enaki, ibratje, in nihče ne sme biti nikogar suženj. Tvoje delo mora ibiti svobodno, kakor odgovarja zdravemu raziimu in sposobnosti«. Delaj ne za dobiček druzega. pač pa v svojo korist, toda ne kakor suženj za svojega •gospodarja, pač pa kot neodvisen človek za sebe in za bližnjega, ki ravno tako dela za tebe im sebe. Edini »užnji na zemlji naj bodejo stroji, katere je ljudska pamet zato izumila, da so delavcu na pomoč. t w 1 Četrta: Zahtevaj za tvoja dela pošteno in pravično plačo. Ako ti na to odgovorijo tvoji delodajalci, da so slabi časi in se mora plača znižati, in ti potem celo plača prikrajšajo, tedaj jim odgovori, da prihajajo slabi časi od bogatih delodajalcev, pa ne od siromašnih delavcev. Njih špekulacija z denarjem in brezumna konkurenca je privabila slabe čase v debelo. V trgovini in pri obrti bi se morale narediti gotove posta-jve, ki cmemogočujejo slabe čase j I Delavec mora ob slabih časih .ravno tako živeti kot v dobrih. 1 dasi ničesar ne zasluži. Pošte-1 no naj dela vsak dan osem ur, in za svoje delo naj dobi pošteno plačo. I Peta: Ne trpi lakote! Bodite prepričani, da še en vrabec ni 1 padel s strehe radi lakote. Ni-1 r ti en črv ne lazi po travi, da se a ne bi najedel. Ne ena riba ne 3 plava zaman po vodi, ker je narava preskrbela dovolj za vse. - In zakaj bi kulturen in svobo-den človek kraj tako neizmer- - nega Iboga'stva, kakor ga ima- - mo na svetu, trpel lakoto? Ali - ne obdelava polja in njiv? Za-j to ima pravico zahtevati, da se e mu za delo toliko plača, da- ne ! bo stradal. Ako pa ni tako, se - pa .morajo razmere spremeniti. Šesta :iNe hodi raztrgan oko-, li'. Vijolice na polju, vrtnice na - vrtu, vsaka ima svojo čedno ob- - leko, ptice nosijo krasno per-) je, medlved ima debelo kožu-; bo vino. Torej ti, delavec, ki se-> ješ zrno za konoplje, s katere se dela obleka, predeš platno. - delaš elegantne obleke za ra7-r košn/e ljudi, združuj se in kmalu , prideš do večje vrednosti, da ; boš lahko čedno oblečen, da ne boš stanoval v podrti hiši, da bodete siti in oblečeni ti in tvoja družina. Sedma: Veseli se svoje-t ga-? življenja. Življenje ie čloN^eišk^a »sreJča, akio papj/no-ma spolnujemo svoje doižnosti do bliinjega in napram sebi. Vežbajte svoj um in srce ter . dušo s tem,'da čitate dobre knji-; ge in časopise. Ako ste poleg - tega zdravi na umu in telesu, . tedajj ste -srečni. Osma: Živi pošteno. Pošten-* je in snaga se ne more k>u/pit i za noben denar. To je odvisno i popolnoma od tebe. Živi pošte-; no in preprosto, toda od niko- - gar se ne, daj ponižati izpod » človeškega dostojanstva. Ako 5 te kdo razžali, oprosti mu, toda - predvsem ti mora dati najprvo - zadoščenje in obljubo, da se ne 1 bo več surovo obnašal proti tebi, da bo tudi on pošteno in či- _ sto živel. i Deveta: Sprevidi, da ima . tvoje življenje vzvišen namen, . Znaj, da boš živel preko groba r kajti tvoja dobra dela bodejo 1 ostala v spominu med živimi. . Spominjaj se, da četudi je na 3 svetu mnogo prisiljene razlike 4 med ljudmi, vendar smo v črni t zemlji vsi enaki. Plačilo za hu-a dobijo pride gotovo. a Deseta: Ljtvbi svojega bliž-a njega kot samega e^be! Nikdar e ne mrzi svojega bličnjega, ki se bori za delavske pravice, pač pa sto^i tudi ti v njih vrste, da postaneš junašk boritelj. Sn-y mo tedaj boš gotovo postal po-j polnoma neodvisen.' In le v ta-ki bort)i boš raztrgal verige, ki te zdaj obdajajo; Pregovor pravi, da sovraštvo razdružuje, n sloga in ljubezen pa .združuje. Zato tpa brat delavec zapomni si: Dokler -si sam, si' slab in si ne moreš priboriti nobenih pra-l vic. Vse se more, kar ae hoče, p Če le složno gre naprej! V borbi je čast, v delu je p ' spas, h' Delavec, čuj ta prijateljski 1. . elas! Na delo in boj, le vedrfo naprej! Kdor malo dobrega bere, ma-e lo dobrega ve. Kdor pa veliko i j dobrega bere, veliko dobrega -| ve. ; • » Prank Sakser | Glavni urad : 82 Cortlandt St, Podružnica: 6104 St Clair Av*, 3 NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, O. ž Pošilja Podaja I DENARJE PAROBRODNE v staro domovino LISTKE potom c. kr. poštne *a vse prekmorske hranilnice na Dunaju ; hitro | parobrodne družbe po izvirnih in ceno. cenah. S3 %. I Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro ? tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki ižgubl ' ■ % \ * 'L \ ' ... . .r-V- " 1-- ' H l^U hm FJKV ^Pjl mM ■ M W ^^^ v I ^^ m m V lf m ■ I KADAR POSOJATE 1 denar po Ameriki, pridite k nam, ker imamo money order e od Express kompanije na razpolago. * I!?'' / f, \ ' Za lepe tiskovine vprašajte za cene in blago, in videli , bodete da bodete s ceno in blagom zadovoljni. /vv ' ' %, y>7 "'tf '' -'mm Kadar potrebujete oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete. Kadar bi pa radi brali lepe povesti, podučne članke in vse svetovne novice, tedaj se naro- ...................- 1 t ■ v''-' ''^.''('/fAmjM^^BB čite na list "'.'Asji:4 ."a1 • .j8,' BtBNrf?''v ^-ki'i^ LUT^' ''• 'fc .. '■'<, v feu&liilM: ••• -yH' fj/h'*' Clevelandska Amerika 6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO - M J To je bilo preoej tesko in to-do leto. Zgodovina bo zapisala leto 1913 med slaba leta za de-davce, in pričakovati je, da se razmere v letu 1914 zfeoljiajo. V sledečih vrsticah hočemo navesti nekaj glavnih dogodkov iz delavskih krogov, ki so so pripet Hi tekom lanskega Se* Januar: Prvi dan v (novem leta 1913 je bil ze jako slab za delavce. Strajki so se vršili na vadi straneh. V mestu New Yoriru samem je bilo 120.000 krojače v in šivilj brez pasla, do 1500 delavcev v raznih hotelih je Htrajkalo. V West Virginiji so se premogarji borili se od aa aprila 1912. Obsedno stanje je bilo nad njimi proglašeno. Pri Yonkers železnici je ravno tako vladal štrajk. 2. januarija: — Končan je bil velikanski štrajk tkalcev v Little Falls, N. Y. Po dveroe-secni boHbi iso delavci zmagali.' 16. januarija :— Dvatisoč kro jafiev in šivilj v New York« je JBiN^aJb po dolgotrajnem itraj-kn v New Yorku, nakar so so se vrnili na delo. 27. januarija :—Državna zbor niča države «New York je »prejela postavo, ki podeljuje ttsdi ieaskam votivno pravico. Toda postava mora prjfti na vrsto za glasovanje še enkrat prod državno legmlat uro, in 1. 1915 1» narod o njej glasoval. ' | 31. januarijaTa dan je bil 'guMjen štrajk hotelskih uslužbencev v New Yorku. V West .Viiymiji se j« začela prava voj-s£a med štrajkujočrmi premogarji in imed lastniki premogov- Februar: šestega februar ija se je pričel v Rochestru štrajk trrojačev. Eden izmed delodajalke v je ubil nilado delavko. 13. februarija:—V Charleston«, W. Va. »o prijeli Mother Jones, ker je ^trajkarjem prigovarjala naj vztrajajo pri.ddu. ftoleg tega pa je bilo prijetih titetotine drugih premogarjev, katere je vojaiSka ob1a*st pridr-žala, da jih sodi. 1*9. februarija:—Sedem tisoč kroj »če v in sivflj se je v New Yorku vrnilo na delo. ko so i«- 25. februarija:—V Pateraona N. J. se je pričel veliki štrajk , delavcev v tovarnah za svilo. JUrafka se je udeležilo 22.000 delavcev. Nekaj delavskih vodij so prijefli in pregnali. Marc. »Prvega marca se je » pričela sodba proti prijetim delavskim vodjem v Little 5. marca :—je bil krojaški , ptrajk v New Yorku razfok in , nekaj ddavcev se je vrnilo na | 7. marca:—se je pričela sod> ha proti štrajkarjem v West Virginiji. 61 premogarjev je bi- < Io obsojenih od vojaških obla* < g, marca:—se je končala dru- r ga obravnava« proti znamenite-mu delavskemu zagovorniku Clarence Darrow, ki je bil to- | t en, da je podkupil porotnike s znanih drnamitardov brata j MeNamara. Dafrow je bil o- a proščen, ker se porotniki o j njem niso mogli zjediniti., 11. marca :—Dvajset tisoč j krojače v se je v New Yoiku r vrnilo na delo. 1 21. marca:—Pmivno sodišče v Weal Virgiiniji je proglasilo c pravico guvernerja, da sme raz- « pisati va£no stanje. j 22. marca:—SMna nevolja ^ med narodom je prisilila guver- ( nerja West Virginije, da je iz- ^ pastil it zaporov 21 premogar-jev. V zaporih jih je ostalo še 60. Štrajk ise je končal, in pre- I n logarjem je bila priznana uni- ' r 31. marca:—Delavski vodje Haywood in Lessing so bili ob- i sojeni sia Šestmesečni zapor. r April. Četrtega aprila se je 1 pričel atrajk delavcev pri Inter- 1 navionad Harvester Co. v Au- \ born, N. Y. Proti delavcem je nastopila milicija. < 7, aprila:—Socialisti so dobili v roke upravo mesta Butte s Moot, ko so zvplili župana, bla- 1 gajnika in sedem aldermanov. j 11, aprila:—»Dokončan štrajk V orajfcom dbita. i2 aprila: V Belgiji je za strajkalo 500000 delavcev za enakopravnost glasovanja.' 22. aprila:—'V Belgiji se je dovfiHo velikanski štrajk de-r lavcev, ki so dosegli enako pravico glasovanja. 26. aprila:—Kongres je za-t ključi!, da se začne preiskava * premogorskega itrajka v West > Virgmiji. 5. maja so v New Yorkw za-' čeli brivci s Jtrajkom, ki je trajal pet dtaij. 6. maja:—V Syracuse, N. Y. je Ambnil štrajk zidarjev. Gu- 1 verner Stilzer je poslal milico. 1 9. maja:—Začeli se je štrajk r uslužbencev cestne železnice v * Cokrnitiusu, Ohio. ' 12. maja:—Policija v Pater-! somu je zaprla 40 štrajkarjev. 117. maja:—-Guverner države Ohio je odbil predlog, da po-! sije nviJicijo na štrajk žele/tniš-' kili uslužbencev v CoHtmbusu. 1 , 19. maja:—Patersonska policija je prijela 80 štrajkarjev. 21. maja:—Premogarji v W. Virginiji so z^pet pričeli 9 ' št račkom, da prisilijo kompani-jo da se drži dogovorov. < * 6. junija: Socijalrst Scott je bil v Patersonu obsojen na 15 let ječe. ker je roval proti dr- * .'avnim oblastem. 7. junija: Milijonar Wood je bil rešen obtožbe, da so na mje-govo povelje podložili delavcem rlinamit, da bi jih potem dbto-1 žrli zarote. j i o. junija:—-Guverner West , Virginiji je odpoklical milicijo j iz itrajkarskega okraja. ^ J 23. junija:—Predsednik Wilson je popisal takozvano Sundry Civil postavo, po kateri se ne inmc prganjnti delavskih 1 in farmanuirih organizacij po t Sherman zakonu. Konec prihodnjič. -o- Kaj pripoveduje starec. V sedel se je 'Starec, da govori in pripoveduje in daje nasvete Poslušal sem in bilježil njegov govor. In reče mi: VsJik človek ima svojo sod->0, svoje mišljenje in prosto voljo. Tako pravijo in je v resnici tako. K temu pa morate dodati še to: Vaak človek ima svojo »odbo in .svoje mišljenje o onem, kar je njemu ugodno, ' koristno in dobičkanosno. Marsikdaj v življenju imaš dobro in ugodno .priliko, ki bo I l>a hitro zginila in se ti ne bo 'iiikidar več ponudila. Teško je >icer, tc*la nauči se, da poza->iš, kadar se drugi dan sponi- I niš, da bi svoje delo lahko že I en dan prej opravil. Ne misli I na stvari, katere si opustil, | pač pa |K)tnuli se, da si v jVri'ho- -dnjostj 'bolj vesten in natan- j "en. I Dogodilo se bo tebi, kakor 1 e je dogajalo ostalim za teboj, J da se boš klanjal nežni, lepi de- ] klici kljub temu se ne poročiš z J njo, pač pa z drugo.' Tako je v I življenju. Vsakdo ima različne prijate- 1 Ije. Imel jih bbdeš tudi ti. Ali I si opaoflbo s človekom, o katerem I veš, da nima srca, se manj pa I duše. Sicer ti je propad zasi- I guran. Sebičnost ni samo slepa, pač I j>a tudi1 neozdravljiva, nikdar I ne (bo spregledala. Da ni sebič- I noati na svetu, bf bil -svet pa- I radiž. človek je mešanica angelja in vraga, tako je pel eden «ta-rih naših pesnikom. Toda pomnite, da se mora angel j prav risoko virpeti. da vidi drugo polovico človeka — vraga. Človek je vedno pripravljen, da laže. To je podedoval od , Adama in Eve. Ali mislite, da so na svetu ljudje, ki po desetletnem; zakonu še vedno trdijo, da Ijgrfrijo Svojo drugo zakonsko polovico rawio tako še kot na dan poroke? 1 Izvairrednosti so jako redke j ■ na sveto. Skoro bi trdili, da na svetovni izvanrednih ljudij. Iz- 1 van reden Človek na primer je tisti, ki pravi, da ljubi svojega bližnjega bolj kot samega sebe. Tudi ti lahko rečeš, da si se I rodH pod srečno zvezdo. Ne jezi se. Samo pomMi na to: Ko- | Itko&rat je strela udarila, da ni 1 tebe zadela? In glej, ravno ra- I dkega spa. Okusen kruh, vsak I j hlebec zavit v papir. Vsi gro-1 J ceiji. Tk Jacob Laub Baking I1; (mfuj 4W LORAIN AVE. ________________■ 11 J..IJ ' -!—^-----------L--II J II II I , ,,., I I. I, -Ji--- mmmm Prodaj« t—WoTr»ln« cltmli. IHHHH^^ TELEFON nUNCETON 1944 L ■ MIHAEL SETN1KAR R Slovenska Gostilna p M mmmmmmm—mmm^mmmmmm—mmmmrnf+mm-m | 0131 ST. CLAIR AVE. B Priporoča rojakom in drui^to prvo slovansko dvorano v Clavo- I luk m vaša lic«, igra, porok« In kritne slavna« ti, kakor t^l na vsa draga prilika. WMBBHE : m IPPPPW^ -jiii'aaMgm.. ' ------- •■- .............. " ...... i...—i.. — luebo ^ cigarettes LI 10 g* 5c —r—j Najboljše izmed v»eh. V.T.i. ,, , . ,-1 | Čiste, fine, ] zadovoljive. [AfEBO ^ Fina cigareta, ki vat vedno I 1 in ------- ; l Slovensko Podjetje, i W laranjem proti oglju In drigin neifidaa. \ ^ I-- # j ^ PO8EBNOST1 Varnostni bohdi ca draitvene nrsd- A { nlk« po 25c od $100.00 ha leto. — Javni notar. — ■ j Pojasnila in nasveti sastonj. AIICU8T HAFFNER, 1203 Norwood Road. ITslsfon Prli»C««oi> 2402-R ^^ j St^MM MUM^M^M . f j 3048 in 6117 ST. t .'LAIR AVB. JAVIM! ISOTAR. | j Slovenski tolmač n« s« dniii v druzih zadevah. fi [Ijohn gornk! IIOS It. Clilr -----—J Artna R. E. Priliorufsi« sa vsam mlakoas v naknp lift, ssadsraih In *rpo- ■ farik jasMulrik in simsldk oblak tar «uk«nj. Prod^am oblaka pa Q Mrilnianar^ono. PriporoCaas saslavntaa *lov.Mtvo«ivan- 8 pravo nniform in IsKi^fans vaa draga krqjaika naroČila. Edini aaloinik v»ah sokolslrik p »tr skBHn ■■ J. S. Jablonski, j m^m km Clair A>e. MU Broaiwtj ■ ; I Isdelt^ alike sa šenitbe in drniiMke slike, otroške I slike, po n^jnovvjii modi In posiaklk cenah. Z* $3.00 ■ vrodooatnik slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I mr VSE DELO JE GARANTIRANO. ~m Z __________J a hm^ aaa mm^ a«^ ^aak HH ass Vte zimsko blago mora biti razprodano in to izpod naie cofl ne gledajoč na zgubo ali dobiček. Vse ženske in otročje suknje • dobite aedaj za polovično ceno ali pa ie cenejše. Žensko obleko z žeketom vredne $13.50 f £ 7lSl sedaj samo...............................................TVa I 9 Ženske obleko s žeketom vredne $17.00 CA j sedaj sama................................................rvsVV Ženske obleke s žeketom vredne $22.80 11 O* O O ^ ; sOdajsamo.............................................$ ILi90 i 1 1 i UMI'l ^ , Vse ionsko volnene Princes obloke vredno $7.50 &>M PA sedaj samo...... ....................................... navil 1 Ženske bluzo fino izdelano vredne $1.25 , sedaj samo.................................................... | A 1 i.unriMil^B j t j i Ženski volneni sweaters vredni $2.98 M 7 K | [ sedaj samo................................................^ | m f 9 j i Ženski volneni sweaters vredni $4.00 fr 4 QQ j sedaj samo................... ............. .............-T I s90 Ženski volneni sweaters vredni $4.75 M O K 11 sedaj samo...................... .........................fb afaV q i- Vsi otročji volneni sweaters vredni $1.50 7Qll i i I • sedaj samo...................................... ............ I ; I f _________._______________________»_ i' faM^^^W i . Vse ženske kiklje bodo na tej razprodaji po jako znižani cenili || Toraj ne zamudite časa in poslužite se te prilike, kjer tacih priKH ni veliko, da bi dobili tako sveže in dobro blago po tako nizki CfH II ni kakor ravno sedaj pri meni. Za obilen obisk se najtopleje prMg ! \ poročam, ker vam bodem tudi vedno hvaležen. BENO B. LEUSTIG, • H ■ I 6424 St Clair Ave. blizu Addison ali 65. ceste. |H ■[---V*M , g^gr* P« tej razprodaji ne bodem dajal kakor tudi ^JMI ne zamenjal ticketov. i migu mirni] j Ker smo primorani se seliti v najkraj- I sem času, priredimo veliko razprodajo i | čevljev in rubeijev za moške, ženske ifl | otroke, da prodajalno popolnoma izpraz- I nimo. Pomnite, da imamo pri nas samo | I prve vrste blago iz najboljših tovaren. 5 I Cene vsem čevljem bodejo tako znižane pri veli čini tega blaga, tako da dobite lahko čevlje boli poceni kot sploh kdaj prej in plačate razmeroma manj kot velja surovo blago v tovarni. Naše prostore moramo sprazniti tekom dveh tednov in prodati vse. Pridite torej k nam hitro, ne od f lašajte, kajti vsakdo se bo rad poslužil te prilike, dfl . -..jUHn bobi dobre, izvrstne čevlje po tako nizki ceni kot nikdar prej. Prihranite si torej denar, s tem, da kupite ® pri nas dobre čevlje za malo svoto. ■ -I-- ^ i i ___________