STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1978 • L E T N 1 K XXXVI • š T E V 1 L K A 2 p.1-56 Ljubljana, januar 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS dr. Milan Piskernik 1 Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Stellt die Vegetation ein Kontinuum dar oder nicht? Does the vegetation represent a continuum or not? Stana Hočevar 7 Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci Der zweite und dritte Fundort des Pilzes Discina parma in der Welt: Rajhenavski Rog und Gorjanci in Slowenien The second and third finding places in the world of the fungus Discina parma: Rajhenavski Rog and Gor- janci in Slovenia 18 Pismo Jože Skumavec 20 Organizacija evidenc v gozdnogo- spodarskih organizacijah Ciril Remic 22 Novosti letošnje gozdne mehaniza- cije dr. Marjan Zupančič 31 Gozd in široka javnost prof. Franjo Sevnik 36 Ob sončnem vzhodu 46 G~C Postojna in Gozdarski oddelek BF se dogovarjata Branko Breznik 49 Anketa o uresničevanju samouprav- nega sporazuma o življenjskih in de- lovnih pogojih gozdnih delavcev 51 Propozicije Gozdarskega vestnika 52 Iz domače in tuje prakse 54 Zapis na bukvi Tisk: ČGP DELO Naslovna stran: Zima - Emil Golob Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48428 Letno izide 1 O številk 10 issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din; za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.182 Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Dr. Milan P is ke r n i k (Ljubljana)* P i s k ern i k M.: Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Gozdarski vestnik, 36, 1977) 1, str. 1-6. Povzetek v nemščini. Tako kot v zadnjem času J. Br.aun-Blanquet, pa tudi nekateri jugoslovanski fitocenologi, ~leda avtor tega se- stavka na vegetacijo kot na kontinuum izraz sicer ni ustrezen, vendar z njim označujejo vsi objektivni fitocenologi isti pojem, to je, da je vegetacija sestavljena iz kombinacij rastlinskih vrst, ki so ekološko vezane v prostoru v obliki samih prehodov. Prehodi pa niso tekoči zaradi morebitnih neznatnih razlik med kombinacijami, ampak izrazito sko- koviti na vseh ravneh sistema. Na gorskem krasu je npr. poprečna razlika med dvema dotikajočima se popisoma iste združb'e in hkrati podzdružbe 20 vrst, med dvema raz.- ličnima združbama, ki pa sta si v mikroreliefu sosedni, pa 80 vrst cvetnic in praprotnic. Avtor zastavlja vprašanje o vlogi florističnih razlik, in sicer v tem smislu, da verjetno vedno in povsod pomenijo tudi manjše razlike lokalno spreminjanje rastnosti, ki na ta način tudi sama predstavlja kontinuum, in razpravlja o posledicah te okoliščine za bodočo vlogo združb, podzdružb in njihovih meja v gozdarski p11aksi. Pi s kern i k M.: Does the vegetation represent a con- tinuum or not? Gozdarski vestnik, 36, 1977, 1, pag. 1-6. Summary in German. Like J. Braun-Blanquet in the most recent time, as well as some Yugoslav phytosociologists, the author considers the vegetation as a continuum, i. e. a natural phenomenon for- med by combinations of plant species hound ecologically in the space, and ·that without exception in form of transitions. The transitions are, however, not fluent because of eventual negligible gradual differences (that may, of course, occur within the most primitive vegetation), but very evident on all levels of the vegetation system. This is true even in the case of adjacent releves of the same subcommunity within the same plant community, more expressed in the case of distanced releves of the same community within a small territory, stili more expressed in the case of the same com- munity within an extensive territory (encompassing several local regions), and finally very accentuated in the case of two different communities adjacent in the microrelief although within a small territory. In the High Karst of Slovenia, the citcd examples show mutual differences of * Dr. M. P. dipl. biol., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU. 1 20 : 40 : 55 : 80 species (Bryophyta and Lichenes excluded) on the average. The floristic differences are accompanied by growth rate differences of tree species which are proved to be very considerable even between the individual regional varle- ties of the same community. The differences between adja- cent releves are, however, stiH an untouched problem. But the solution of this problem is essential because, in the case that the changing of the growth rate over the boundary of two adjacent communities is fluent, this boundary does not represent an unavoidable obligation, nor does the cornmunity itself. Should the results of investigations confirrn this pre· sumption, then the communities would assume an explicit biological role (complex of possibilities of establishing and maintaining of tree species in all their development stages) and Jose most of their quantitative meaning, representing a very dispersed growth situation within their limits. The growth rate would then be determinable by establishing the gradients between the key points representing the cores of individual plant communties. Izhodišče za razmišljanje naj nam bo naslednja izjava J. Braun-Blanqueta, ki jo je dal na mednarodnem simpoziju fitosociologov v Rin1elnu (Zah. Nemčija) leta 1970 (poročilo o simpoziju str. 478, originalno besedillo v nemščini). »Leta 1969 je izšla kratka razprava M. Wraberja, ki se nanaša na vegetacijsko sistematiko. Avtor upravičeno poudarja, da je narava sicer ogromen kontinuum in da je zaradi tega vsako tipiziranje umetno, da pa je klasificiranje naravnih pred- metov in pojavov dmpera!tiv človeškega mišljenja in nepogrešljiva osnova znan- stvenega raziskovanja.« Na strani 363 istega poročila začenja hrvatski fitocenolog V. Glavač svoj članek z naslednjima stavkama: )}Z naraščajočo nadmorsko višino se v gorskem masivu spreminjajo mikroklimatske razmere. Vzporedno se korak za korakom spreminja tudi sestava vegetacijske odeje, tako da lahko govorimo o kontinuumu.« Zadovoljimo se s tema dvema oirtatoma, ki sta jih nedolgo tega izrekla dva vidna fitosociologa, in pustimo ob strani severnoameriške avtorje, ki so koncept kontinuuma ustvarili: njim namreč pomeni kontinuum tako predstavo o prostorski zgradbi vegetacije, ki ne dopušča klasifikacije v tipe kot ponavlja:joče se biološ-ko in kvantitativno enakovredne izseke vegetacije, ker je vegetacija na vsakem koraku drugačna. Za nas seveda zaradi dialek1ličnega poj1movanja naravnih pojavov ne more biti govora o kontinuumu kot o dobesednem pojmu, ker predstavlja celo pri neskončno majhnih osnovnih delcih materije razlika za en sam elektron že dialekltični kako- vostni preskok dn ne zložno (kontinuirano) spremembo. Toda pojem kontinuuma je za f1tocenologijo kljub temu nepogrešljiv, vse dokler ga ne poimenujemo ustrez- neje, dialektično. Ime za sedaj ni bistveno, bistvena je vsebina in pomenska teža pojma samega. Odločilno vprašanje za obstoj kontinuuma je: Ali zmoremo v vegetaciji najti vsaj dve popisni ploskvi, Id sta v vrstni sestavi in prostorski zgradbi vegetacije po naravi popolnoma enaki? Na to vprašanje moramo objektivno odgovoriti le z ne. Ne ,gamo to, tudi dveh potencialno (to je v idealno uravnoteženih okoliščinah) popolnoma enakih plo- 2 skev si ne moremo zamišljati. S tem je obstoj »·kontinuuma« pribit, ker je potem- takem vegetacija povsod sestavljena iiZ samih prehodov. ·»Dvojnic« ne najdemo niti v neposredni soseščini katerekoli za primerjavo izbrane ploskve, še manj pa v večji oddaljenosti od nje, ker je ;tam ekološko- biološkJi kompleks še izraziteje drugačen. Zato smemo govoriti le o različnih stopnjah razli'čnosti (zrcalna: enakšnosti), ki jim posvečamo nekaj besed v tem sestav ku. Obravnavali bomo samo razlike na najnižjih stopnjah sistema, to je: 1. med dvema združbama, ki sta si v mikroreliefu na enaki kamenini sosedni znotraj ~stega višinskega pasu in torej medsebojno najsorodnejši; 2. med okolišnimi enačicami iste v:išinskopasovne združbe; 3. med posameznimi, daleč razmaknjenimi popisi iste višinskopasovne združbe; 4. med sosednimi (kontaktnimi) popisi iste višinskopasovne združbe. če bi namreč vzeli v obravnavo razlike na ravni višjih sistematskih stopenj, bi te bile večje in kot take seveda v zvezi z obravnavanjem kontinuuma nezanimive. 1. Za primer razliik med dvema najsorodnejšima združbama smo vzeli dve združbi zahodnega gorskega krasa: gozd bukve in jelke s planinskim šipkom (Fago- -Rosetum pendulinae) in gozd bukve in jelke s ~trili&tno penušo (Fago-Cardamine- tum trijoliae). Na podlagi 5 popisov prve združbe in 4 popisov druge, ki pred- stavljajo čiste tipe, to se pravi, da prva združba nima določevalnice druge in narobe, so razlike naslednje: Fago-Rosetum pendulinae ima 40 vrst cvetnic in praprotnic, ki jih Fago-Carda- minetum trijoliae nima, Fago-Cardaminetum pa 41 takih, ki jih nima Fago-Rose- tum. Skupnih vr.st je 59, skupna ( = obojestranska) razlika je 81 vrst cvetnic in praprotnic. 2. Za primer razlik med okolišnimi variantami iste združbe smo vzeli gorsko- kraški bukovo-jelov gozd s prehlajenko (Fago-Galietum odorati), za katerega imamo iz vsakega okoliša po več ( 5-25) ~popisa v iz različnih leg, skupaj 125 popisov. To precej obsežno gradivo je razdeljeno na 14 okolišev od Roga in Snežnika do Trnovskega gozda in smo iz njega lahko izdelali naslednjo primer- jalno razpredelnico. Okoliš: 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1: 61 68 63 46 54 60 58 65 70 66 46 60 77 2; 65 67 71 53 64 58 65 51 53 59 59 67 3: 55 48 56 46 49 56 53 40 62 47 61 4: 34 58 48 39 30 51 54 46 53 67 5: 48 50 41 40 56 57 37 44 62 6: 40 53 60 55 60 56 48 74 7: 50 50 56 49 47 40 75 8: 38 58 44 48 51 57 9: 66 58 46 54 64 10: 44 66 54 77 11: 60 56 70 12: 52 69 13: 68 Razlike, izražene s številom vrst Razpon razlik je 30-77 vrst cvetnic in praprotnic, ·poprečno 55 vrst. 3 3. Za primer razlik med posameznimi popisi iste združbe v istem okolišu, ki pa so daleč razmaknjeni, smo vzeli gorskokraški Fago-Galietum odorati na Krimu. Razpredelnica razlik med 6 primerjanimi popisi je naslednja: Popis Razlike 1 39 2 3 45 50 4 5 6 39 39 29 47 45 39 40 40 40 40 32 30 Poprečna razlika: 40 vrst 4. Končno vzemimo še 4 kontaktne popise iste združbe Fago-Scopolietum carniolicae (gorskokraški bukov gozd z buniko), ki so bili napravljeni le 10-20 m vsaksebi. Poprečna razlika med njimi je 21 vrst cvetnic in praprotnic, kar znaša 43% celotnega qnven:tarja rteh vrst v vseh popisih (21 : 49 vrst). Zaradi konkretnega prikaza smo iz teh pop iso v izdelali fitocenotsko ra2!predelnico. V si popisi pred- stavljajo isto podzdružbo, ker med njimi ni razlik v sestavi drevesnega sloja (st. 5). Kakor je logično, upadftjo razlike od velikega števila razlhlcovalnih rastlin med dvema različnitma, čeprav kontaktnima združbama prek manjših razlik med okolišniml variantami iste združbe do najmanjših, toda še vedno znatnih razlik med posamezrrimi popis-i iste združbe v istem ·okolišu. če ostanemo pri gorskem krasu in ga analiziramo kot celoto od Trnovskega gozda do črne gore, ugotovimo presenetljivo prelivanje vrst: od 236 vrst cvetnic in praprotnic se jih pojavlja .le 15 (6,35%!) v v.sakem okolišu jugoslovanskih Dinaridov, toda še te ne rastejo povs:od po okolišu - z edino izjemo bukve in jelke vse druge pa so diferencialne. Torej ~je gozdna vegetaciJja Dinaridov ravno ttako tipičen primer ogromnega kontinuuma kakor vsa druga vegetacija. če hočemo biti realistični, se torej vegetacijskemu kontinuumu ne moremo izogniti. To pa pomerri, da pri raziskovanju in praktičnem obravnavanju vegeta- cije ne smemo posploševati in delati z velikimi poprečji. To bi pomenilo, da smo za fitocenološki pristop in metodo samo z besedami, da pa gremo v praksi mimo nje, kakor da fitocenologije kot stroke in vede z njenimi raziskovalnimr rezultati ne bi bilo. Nujno je zato, da fitocenologijo ne uporabljamo kot vserešujočo tipo- logijo. Danes namreč že vemo, da niti ekološko najožja, to je mikroreLiefna osnovna enota vegetacije, zajeta v ozkem višinskem pasu, ne predstavlja homogene tvor:be, ampak obsega pestro sestavo sestojev in znaten rastni razpon (več bonitet); še neprimerno bolj pa so neenotne širše pojmovane enote. čeprav zožimo združbe dosledno na najmanjši mogoči višinski r.azpon (na pasove široke ok. 300m), to še vedno pomeni 1udi izmerljiv ekološki razpon in kakovostne ter količinske razlike med spodnjim in zgornjim robom istega pasu z vmesnim od spodaj navzgor usmer- jenim gradientom. Sploh pa vegetacija ali pa posamezne rastlinske vrste niso zmožne s svojim pojavljanjem nakazovati drugega kot ra:opone in gradiente. Zaradi tega predstavlja tudi najožja osnovna kategorija ·Sistema le okvir za- pletenega bio-ekološkega kompleksa. V tem okviru so neposredno uporabni le podatki o biološklih potezah sestojev, to je o možnostih njihovega naravnega ob- 4 Nadmorska višina m 505 508 519 516 Lega JZ JZ ZJZ ZJZ Nagib0 28 28 22 30 Površinska kamnitost % 10· 40° 40+ so+ pretežno: ~grušč, Obalvani, +skale 1 2 3 4 Tamus communis + Cornus sanguinea II + Pulmonaria officinalis + Lathyrus vernus + Bromus ramosus + Dentaria bulbijera + Circaea lutetiana + Corydalis cava + Adoxa moschatellina + Sanicula europaea + Carex silvatica + Daplme mezereum II + Euphorbia amygdaloides + Oxalis acetosella + Tilia platyphyllos II + + Asarum europaeum + + Cardaminopsis arenosa + + + FAGUS SILVATICA l 5 5 4 3 Acer pseudoplatanus l + + + + Ulmus glabra I) Il II l I I Corylus avellana II + + + + Sambucus nigra II, III III II II III Scopolia camiolica + + + + Plyllitis scolopendrium + + + + Aruncus vulgaris + + + + Geranium r.obertianum + + + + Dryopteris filix-mas + + + + Mercurialis pere1mis + + + + Mycelis mura/is + + + Actaea spicata + + + Urtica dioica + + + Polysticlwm aculeatum + + + Arum maculatum + + + Clematis vita/ba II, III II III Salvia glutinosa + + Campanula trachelium + Asplenium triclzomanes + + Se11ecio fuchsii + + Cystopteris fragilis + + Abies alba Il, Ili III III II Dentaria enneaphyllos + + + Rhamnus fallax II + + Moehringia ttinervia + + Cyclmnen purpurascens + Lamiastrum galeobdo/on ...L. + Galium odoratum + Rubus hirtus II + Fragaria vesca Lonicera alpigena II + navijanja in kasnejšega razvoja v medsebojni konkurenci drevesnili vrst, jasno da s tveganjem pri sklepanju zaradi perlocličnega spreminjanja podnebja. Kar pa zadeva rastnost drevesnih vrst, je v vsaki združbi prejkone razporejena razpršena, toda z določeno ekološko vezano usmeritvijo, tako da bi jo lahko zajemali ne kot ,poprečke celotnih združb ali njihovih podzdružb, ampak le v obliki gradi- 5 entov, v katerih bi ekološko čimbolj enakšne tipološke kategorije oziroma bolje konkretna mesta v njih predstavljale le ključne, povezovalne ·točke. Poudariti velja, da studi podenote (npr. »subasociacije«) ne morejo biti v pro- storu v nobeni svoji lastnosti homogene, prvič zato ne, ker so tudi one podrejene sinuzialnosti, drugič pa zato ne, ker imajo tako kot združbe višinski razpon nekaj sto metrov dn so zatorej tudi njihove lastnosti razporejene v smislu ekološkega (predvsem klimatskega) gradienta. Pri rtem povzročajo seveda makro- in meze- reliefni zasloni ter ostrejše in milejše spremembe v mikroreliefu bolj ali manJ skokowte ali zložne, vendar povsod prisotne spremembe. STELLT DIE VEGETATION EIN KONTINUUM DAR ODER NICHT? Zusammenfassung So wie in der letzten Zeit J. Braun~Blanquet als auch einige jugoslawische Pflanzensozio- logen, betrachtet der Autor die Vegetation als ein Kontinuum, d. h. eine natiirliche Erscheinung, welche von im Raume okologisch gebundenen Pflanzenartenkombinationen gebildet wird, wobei diese Kombinationen ausnahmslos lauter Dbergange darstellen. Die Dbergange sind jedoch nicht fliessend, weil etwa die Unterschiede zwischen den einzelnen 6rtlichen Kombi- nationen ganz unbedeutend gering waren, sondern sehr auffall:end auf allen Ebenen des Vege- tationssystems. Das gilt auch im Falle von kontaktierenden Aufnahmen derselben Grundgesell- schaft und zugleich derselben Subassoziation, ist ausgepragter im Falle von weit entfernten Aufnahmen derselben Gesellschaft innerhalb eines beschrankten Gebietes, noch ausgepdigter im Falle derselben Gesellschaft innerhalb eines grosseren Gebietes (mit mehreren lokalen Varianten) und schliess1ich sehr ausgepragt im Falle von zwei verschiedenen Gesellschaften innerhalb eines beschdinkten Gebietes, die aber im Mikrorelief aneinandergrenzen. Auf dem Hohen Karst Sloweniens zeigen die zitierten Beispiele beiderseitige durchschnittliche Gesamt- differenzen von 20 : 40 : 55 : 80 Arten J1oherer Pflanzen (Bliitenpflanzen und Farne). Die floristischen Unterschiede werden von Wachstums- unterschieden der Baumarten be- gleitet. Es ist :erwiesen, dass diese sogar zwischen den einzelnen regionalen Varianten der- selben Gesellschaft sehr bedeutend sind. Im Gegensatz dazu weiss man jedoch noch nichts von der Grčsse der diesbeziiglichen Differenzen zwischen benachbarten Aufnahmen. Die L6sung dieser Frage ist aber von wesentlicher Bedeutung, da im Falle, dass die Anderung der WuchsintensiHi.t liber die Grenze von zwei benachbarten Pflanzengesellschaften hinweg flies- send oder gleichmassig stufig sein sollte, diese Grenze keine Verpflichtung darstelt und ebenso nicht die Gesellschaft selbst. Sollten die Resultate der Forschung diese Annahme bestiitigen, so wtirde den Pflanzengesellschaften eine ausgesprochen biologische Rolle zufallen (im Kom- plex der Festsetzung und weiteren Behauptung der Baumarten wahrend aller Entwicklungs- stadien). Sie wtirden hingegen - wie auch die Untergesellschaften - den Grossteil ihrer quantitativen Bedeutung verlieren, indem sie eine sehr disperse Wachstumsverteilung aufweisen wi.irden. Die Wuchsintensitlit wiirde dann anhand der Ermittlung von Gradienten festgestellt werden k6nnen, innerhalb welcher die Mittelpunkte einzelner Gesellschaften bzw. Untergesell- schaften Schliisselpunkte darstellen wiirden. Literatura: Barkman 1. 1.: Einige Bemerkungen zur Synsystematik der Hochmoorgesellschaften (Diskussion). - Grundfr. u. Meth. i. d. Pflsoz., Symposion 1970, Den Haag 1972. Glavač V.: Eine quantitative Methode zur vegetationskundlichen H6henstufengliederung in einem Buchenwaldgebiet. - Grundfr. u. Meth. i. d. Pflsoz., Symposion 1970, Den Haag 1972. Piskernik M.: Temelji mziskovanja gozdnih združb in rastišč v svetu. - Gozd. vestnik XIX 516, Ljubljana 1961. Značilne spremljevalne rastline prevladujočih drevesnih ij grmovnih vrst na slovenskem ozemlju. - Gozd. vestnik XXXII/6, Ljubljana 1974. 6 UDK 634.0.172.8 Discina parma Breit. et M. Geesteranus: 634.0.228.81 (497.12 Rajhenavski rog, Gorjanci) Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci Stana H o č e v a r (Ljubljana)* Hoče var, S.: Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et ftllaas Geesteranus Rajhenavski Rog in Gorjanci. Gozdarski vestnik 36, 1978, 1, str. 7-17. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtorica je pri raziskovanju mikroflore v pragozdovih Slovenije našla prvič glivo Discina parma Breitenbaclz et Maas G. 20. maja 1976, v Rajhenavskem Rogu, kjer je eden izmed najlepših jelovo-bukovih pragozdov na Slovenskem, po ohranjenosti in sestavi rastlinstva. Drugo najdišče glive je na Gorjancih pod Trdinovim vrhom, v krasnem, skoro čistem bukovem pragozdu. Ti najdišči sta prvi za SR Slovenijo in za SFR Jugoslavijo ter drugi v Evropi in na svetu. Discina parma se razvija v Rajhenavskem Rogu v nadmorski višini 895 111, v rastlinski združbi Abieto-Galietum odor.ati1 na Gorjancih pod Trdi- novim vrhom pa na nadmorski višini 1080 m, v rastlinski združbi Fago-lsopyretum thalictroidis. H oče va r, S.: The second and third finding places in the world of the fungus Discina panna: Rajhenavski Rog and Gorjanci in Slovenia. Gozdarski vestnik 36, 1978, 1. str. 7-17. In Slovene with summary in German. The authoress discovered, during her research work concerning the mycoflora in the virgin forests of Slovenia, the fungus Discina parma Breiten.bach et Maas G. on May 20th, 1976, in the Rajhenavski Rog, for the first time in Slovenia. The place is represented by one of most beautiful Fir-Beech virgin forests as the territory as to preservation and flora (altitude 895 m, Abieto-Galietum odorati). The second finding place is situated next to the boundary of Croatia on the Gorjanci, in an almost pure Beech virgin forest without any conifers (altitude l 080 m, Fago-lsopyre- tum tlzalictroidis). Pri raziskovanju mikoflore v slovenskih pragozdovih .smo naleteli v Rajhe- navskem Rogu in na Gorjancih pod Trdinovim vrhom na nepoznano glivo iz raz- reda Ascomycetes. Ker določevalna ključa - Moser (1963) in Dennis (1968) - ki ju imamo za te glive, ne vsebujeta vrste, ki smo jo našli, smo glivo poslali v Zagreb mikologinji dr. Milioi Torticevi. Ta jo je določila in jo rimenovala Discina parma. En primerek glive je poslala na Nizozemsko, v Leiden, m~1kologu dr. R. A. Maasu Geesteranusu, ki ~e potrdiJ, da je bila gliva prawlno določena. Obema mikologoma se lepo zahvaljujemo za trud pri določanju glive. Mikolog J. BreJitenbach iz švice, iz kantona Obwaldna pri Grafenortu je poslal aprila 1970 in aprila .ter mruja 1972 glivo dr. R. A. Maasu Geesteranusu. Ta pa jo je pošiljal več trnikologorn v Ameriko in po Evropi, da bi jo določili. Zani- mivo pa je, da glive niso poznali niti v Amer,i:ki niti drugod v Evropi. Zato jo je * S. H., dipl. biol., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU 7 opisal kot novo vrsto in velja švica za prvo svetovno najdišče gfrive Discina parma, pragozdova Rajhenavski Rog jn Gorjanci pod Trdinovim vrhom pa prvo in dn1go rastišče v Sloveniji in Jugoslaviji, ter drugo in tretje najdišče ne samo v Evropi, temveč ~tudi na ~vetu (slika 1). SR SLOVEN lJA o lo 2o 3o 4o km Sl. 1. Lega pragozdov Rajhenavski Rog in Gorjanci pod Trdinovjm vrhom v slovenskem prostoru. Risal J. Grzin Sistematska opredelitev glive Discina parma spada po Moserju (1963) v družino Helvellaceae (hrčki), po Benedixu (1969) pa v družino Discinaceae. Ta .družina .spada v red Pezizales in ta v razred Ascomycetes (glive zaprtotrosnice). Opis trosnjaka Trosnjak Discina parma* je mesnat in nima izra:ztito razvitega klobuka in beta (slika 2). Raste posamič ali pa so dva do triije različno zraščeni. Trosnjak1 sestoji iz receptaculuma**, ki prehaja v š-iršo osnovo in je podobna krajšemu ali daljšemu betu (slika 2). V mladosti je receptakulum skoraj okrogel, pozneje po- stane pakrožen .in dobi koJutas.to ali lahno ·skledasto obliko z nekoliko navzgor * parma = majhen, okrogel ščit ** receptaculum = struktura (ustroj, sesta.va) podgobja, na kateri se razvija trosovnica (himenij). 8 Sl. 2. Trosnjak Discina par- ma Breitenbach et Maas iz pragozda Gorjanci pod Trdinovim vrhom, 9. 6. 1977 Foto S. Tortic Sl. 3. Mls.d, okPogel, žar- kasto naguban receptaku- lum Discina parma z nav- lgor zavihanim robom, ki se razvija na zrušenem, razkrajajočem, bukovem deblu v pragozdu Rajhe- navski Rog, 20. 5. 1976 Foto dr. M. Piskernik Sl. 4. Nagubana, grbasto bradavičasta hrblna stran receptakuluma Discina parma iz pragozda Gor- janci pod Trdinovim vr- hotn, 9. 6. 1977 Foto S. Tortic Sl. 5. Discina parma. Askusi in v njih askospore z osrednjo oljno kapljico v 2% raztopini KOH. Sl. 6. Scanning elek- tronska mikroskop- ska slika askospor Discina parma iz pragozda Gorjanci pod Trdinovim vr- hom, 9. 6. 1977 Po- večano 3160 krat Fot·o Vili Bukovšek Inštitut za tekstilno tehnologijo univerze v Ljubljani Povečano 600 krat. Foto J. Grzin zavitim robom. V mladosti daje videz, da je zaradi lahno vdrte sredine na hrbtni strani žarkasto naguban, sicer je precej raven (slika 3). Pozneje, z razvojem, se močneje naguba in postane ponekod bradavičast (slika 4). Rob se zavtiha navzdol in navznoter. Receptakulumi iz pragozda Gorjanci pod Trdinov,im vrhom so veliki od 6,5 cm do 12,5 cm, izjemoma 14,5 cm v premeru ~tu je merjena daljša os pakroga). Po krajši osl je njihov premer od 4,5 cm do 11 cm, i:ojemoma 13 cm; receptakulumi glive, ki raste v švici, pa imajo premer le 7-10,5 cm. Hrbtno po- vršino receptakuluma sestavlja trosovnica, ki je rdeče rjava. Pri nekaterih osebkih je barva trosovnice skoraj povsem enaka barvoi Metlmen 6E7, pri drugih pa je podobna barvi Jviethuen 7E7-6 (pravilna barva je med tablicama 6 in 7). Po Seguyu (1936) je barva trosovnice najbliže barvi št. 162, v švici pa številki 191. Barva ·trosovnice je pri naš1ih trosnjakih iz pragozda Gorjanci manj rdečkasta kot je barva trosovnice pri trosnjakiih iz švice. Ta je namreč zelo spremenLjiva, odvisna je od količine vlage, ki jo vsebuje trosovnica. Trebušna stran receptakuluma je rahlo klobučevinasta, ob robu gladka in prehaja proti betu v močna, zaokrožena, bolj ali manj razvejana rebra (slilca 2). Gladki del je rumenkasto sivkaste rjavkast. Po barvi je najbUže barvi Methuen 503 ali po Sšguyu barvi št. 133 m št. 337. V švici je barva obravnavanega dela trosnjaka tiJO Seguyu enaka barvi št. 249 ali ,pa št. 193. Preostali del trebušne strani receptakuluma in bet sta belkasta, do bela. Pri nekatenih trosnjak>ih je zelo opazno nasprotje barv med gladkim rumen- kasto sivkaste rjavkastim delom in belkastim do belim rebrastim delom recep- takuluma in beta (slika 2). Ce stisnemo rebrasti del receptakuluma in bet, postaneta rjavkasta. Bet je navadno enostaven, toda zaradi zraščenosti posameznih trosnjakov zelo sestavljen, valjast; prot·i vrhu se razširi in preide v receptakulum (slika 2). Bet je bel, klobučevtinast. če bet prerežemo, je poln ali deloma votel ali pa lima celo več zaprtih votlinic. Beti so v ;naših pragozdovih visoki večinoma 2-5,5 cm, izjemoma do 9 cm, njihov premer pa je večinoma 2-3 cm izjemoma 4 cm. V švicarskih ekoloških razmerah merijo beti 2-6x0,8-2,5 cm. Pri svežih trosnjakih je meso vodeno, več kot tri milimetre debelo -in belkasto. Ko so gobe še mlade, dišijo pri- jetno po užitnih gobah, toda izrazitega vonja nima. Apotecij je razplodno telo z dobro razvito trosovnico, ki se oblikuje na po- vršini; sestavljajo jo askusi in parafize. Apotecij je v mladosti skoraj okrogel, nato se plitvo ulekne in končno precej usloči. Askusi merijo v naših klimatskih razmerah 350-400 X 20-22 fl, v švicarskih pa 375-415 x 17,5-22 ~t. So valjasti, operkulatni, kar pomeni, da se odpirajo s pokrovčkom. Vsak askus vse- buje 8 askospor, ki so v njem razporejene druga ob drugi poševno v ~ni vrsti (slika 5). Na jod (J) ne reagirajo. Askospore so pakrožne, brezbarvne in prosojne, včasih pa vretenaste. Zanje je značilna mrežasta skulptura. Večina askospor ima v ·sredini velliko oljno kapljico (sUka 5). Nekatere vsebujejo poleg osrednje kapljice na obeh koncih še eno ali dve oljni kapljici, ki sta mnogo manjši kot ~tista v sre- dini. Priložnostno opa:oimo, da vsebujejo askospore samo eno ali samo dve mali oljni kapljici. Oljnih kaplj.ic skoraj ne opa2limo v Melzerjevem reagentu. Ugotovili smo tudi mnogo iznakaženih askospor. Askospore Discina parma v pragozdu Gor- janci pod Trdinovim vrhom so velike (brez merjenja ornamen1Jike) (27) 30-33 9 (37) x 12-14 (16) p, v švici pa 26-28,2 (29,5) X (12,7) 13-14,5 (15)4) ~t. Mre- žasta ornamentika je cianoftilna, na vozliščih pogosto malo odebeljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali pa malo zakrivljene. Bodice so dolge 3,5--4,5 fl, izjemoma do S ~~; v švici so ·te bodice dolge prav tako do 4,5 p.. Na scanning elektron&kli mikroskopski sliki vidimo odlično askospore z mrežasto ornamentiroo in s štrlečimi bodicami (slika 6). Parafize so 4,5-6 1t široke, v švki pa 4-6 p, nitaste, ·septirane in se proti vrhu k!ijasto razširijo. Vrhnji člen je širok 9-10 ~t, V švici 6,5-11 fl in vsebuje rumeno rjavkasta zrna. Prvo najdišče - švica V švici je naš'el Discina parma mikolog J. Breitenbach prvič ap.Pila 1970 in nato zopet 27. aprila 1972 ter 19.maja 1972 v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu v logu, ki ga ;poraščajo brest, le.Ska ~n smreka, na nadmorski višini 570 m. Glive Discina parma so rasle iz tal ob dnišču starejšega, a ne vedno istega jesenovega debla. Potem iko se je zrušil trheil jesen, 'SO opazili, da se l. 1977 trosnjaki razvijaJjo tudi na razkrajajočem jesenovem deblu. Glive se pojavljajo posamezno ali pa so različno zraščene. Podrast sestavljajo: mnogocvetni salamonov pečat (Polygonatum multijlorum), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), robidnica (Rubus fruti- cosus), visoki jeglič (Primula elatior ), trpežni golšec (Mercurialis perennis), pu- hastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum), svib (Cornus sanguinea), brago- vita (Viburnum opulus), lisasta mrtva kopriva (Lan·lium maculatum). Med temi zelmi rastejo še šaši (Carex spp.) in mah (Mnium hornum). Discina parma raste na humoznih tleh, ki so jim primešam razkrojeni ostatrlki lesa. Njihova spremlge- valka je jelenova ščitovka (Pluteus atricapillus [Secr.] Sing). Taina podlaga naj- dišča J)iscina parma so aluvialni nanosi, ki jih je na koncu prekri:lo gradivo interglacialnega gorskega plazu. Geološko podlago sestavljaJjo kredni apnenci. Ph vrednost tal je 6,6. Drugo najdišče - Rajhenavski Rog Glivo Discina parma smo našli pri nas prvič 20. maja 1976 v pragozdu Rajhe- navski Rog, na nadmor-ski višini 895 m. To območje upravlja TOZD gozdarstvo Rog, ki spada h gozdnemu gospodarstvu Kočevje. Pragozd 1leži v 31. oddelku gozdnega revirja Rog in ~obsega 51,14 ha površine. RaZJprostira se na valoviti kraški planoti z blagimi nagibi, različnimi legami in s precej globokimi V1itačami, 1na nadmorskri vlšini 855-915 m (slika 8). Geogra11ska šrrina pragozda je 450 40' 30", geografsa dolžina 15° 01'00". Matično kamen.ilno sestavljajo beli do temno siVii spodnjekredni apnenci, na katerih so se razv-illa rjava pokarbonatna tla. Tu se razvija mešan sestoj jelke in bukve, toda ponekod močno prevladuje jelka. Poredko in posamezno je primešan gorski javor, zelo poredko pa gorski brest in lipa. V grmovnem sloju nastopata poleg jelke in bukve dostikrat gorski javor, zelo poredko pa gorski brest. Po ohranjenosti .in ·sestavi vegetacije je to eden izmed naših najlepših jelovo-bukovih pragozdov. 10 Lega našega prvega :najdišča Discina parma je jugozahod, nagib 15°, nadm. višina 895 m. Svet je tu precej skalovit, na skalah se razvija bodeča podlesnica (Polystichum aculeatum). Na tem najdišču sta zastopani le dve drevesni vrsti, in sicer jelka in bukev. V grmovnem lsloju so zastopani: lovorolistni volčin (Daphne laureola), kranjska krhlika (Rhamnus fallax)J puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) in navadni volčin (Daphne mezereum). Najznačilnejša rastLinska vrsta v zeliščnem sloju je torilnica (Omphalodes verna). V zeliščni etaži so med drugimi PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG Z NAJDIŠČEM GLIVE DISCINA PARMA odd 28 odd 29 odd 32 200 UD"' Sl. 7. Risal J. Grzin še: trilistna penuša (Cardamine trijolia)} zajčja deteljica (Oxalis acetosella) in de- veterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos). Združbe je opredelil dr. M. Pi- skernik. Geološko podlago sestavljajo beli do temno sivi spodnjekredni apnenci.• Tla so humozna, rjava, pokarbonatna. 20. maja 1976 smo našli na opisanem rastišču •tri mlade trosnjake, ki še niso imeli trosov v askusih, bili so tŠe sterilni. Toda po zunanjih makroskopskih zna- menjih so prav taki kot trosnjaki Discina parma iz pragozda Gorjanci pod Trdi- 11 novim vrhom, ki ·smo jih določili tudi po zrelih askosporah. Kakšni so mladi trosnjaki Discina parma, kaže 3. slika. Ker je iz I.iterature znano (Breitenbach, Maas G. 1973), da dozorevajo trosi več kot tri tedne, smo se l. 1977 napotili v Rajhenavski Rog šele 10. junija, zato da bi tedaj dobili trosnjake z zrelimi ;trosi v askusih. Toda na žalost nismo našili niti ene gobe. V jpragozdu Rajhenavski Rog se je razvijal 20. 5. 1976 en trosnjak Discina parma na zrušenem, razkrajajočem se bukovem deblu, druga dva trosnjaka pa sta bila zraščena in sta se razvijala na odpadli, razpadajoči bukovi skorji. Na jelovih odpadlih vejah, na zrušenih aLi pa še stoječih, toda suhih jelovih debtih in debelnih štrcljih je ;nismo našli, čeprav nastopa tu rastlinska združba Abieto-Galietum odo- rati, kjer prevladuje po številčni zastopanosti jelka, bukev pa ji je podrejena koli- činsko. Na zrušenem, razkrajajočem se bukovem deblu, na katerem se je razvijala Discina parma, rastejo še tele gobe: Iuskavka (Polyporus squamosus [Huds. ex Fr.] Fr.), Peziza varia (Hedv.) Fr., Mycena renati Quel., proti trebušni strani zru- šenega bukovega debla pa še sploščena pološčenka (Ganodenna applanatum [Pers. ex Wallr.} Pat.) in majska luknjičarka (Polyporus ciliatus f. lepideus [Fr.} Kreisel). Pod razpadajočim bukovim lubjem se razrašča po deblu rizomorfno podgobje prave štorovke ali panjice ( Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). V ne- posredni bližini zrušenega bukovega debla je strela udarila v jelko in ~o močno razklala. Na še ohranjenem deblu se razvijajo trosnjaki obrobljenke (Fomitopsis pinicola [Swartz ex Pr.] P. Karsten). V neposredni okolici zrušenega bukovega debla se razrašča v iglicah še rastočih jelk, posebno v iglicah spodnJih vej, zaje- davska g1iva Cytospora pi nas tri Fries. Tretje najdišče - Gorjanci pod T1·dinovim vrhom Drugo najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji tter tretje v Evropi in na svetu je za Discina parma edinstven~ pragozd na Gorjancih pod Trdinovim vrhom. Pragozd leži na nadmorski višini 995-1160 m (slika 8). Upravlja ga TOZD gozdarstvo Novo mesto. Zajema severna, severovzhodna in severozahodna pobočja. Tu so kraški pojavi slabo razviti. Teren je položen ·in zmerno razgiban, toda ponekod nagnjen celo do 30°. Pragozd obsega 23,16 ha površine v 17. oddelku revirja Gorjanci. Geografska širina pragozda je 45° 45' 45", geografska dolžina pa 15° 19' 55". Geološko podlago sestavljata zgornjekredni plastnat svetlo rjav apne- nec in zgon1jetriadni siv plastnat do neplastnat dolomit, na katerih so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna tla. Pragozd oblikuje pretežno čist bukov sestoj) ki ima raznodobno stopničasto strukturo. PreVtladujoči bukvi so posamič primešani kot drevo gorski javor ( Acer pseudoplatanus), zlasti v zgornjem delu pragozda, iva (Salix caprea) in ostrolistni javor (Acer platanoides) pa zelo poredko predvsem v spodnjem delu. Ostrolistni javor se pojavi zelo poredkoma prav tako kot gorski javor tudi kot gvm in mladica. črni bezeg (Sambucus nigra) je redek in včasih nastopa kot drevo. Glivo Discina parma smo našli v tem pragozdu prvič 9. 6. 1976, drugič pa leto dni kasneje 9. 6. 1977. Trosnjaki so se razvijali obakrat na istem kraju. Teren, kjer smo jih našli, je pobočje z nagibom 25° in s -severozahodno lego. Nadmorska višina kraja je 1080 m. Na površini so številni apnenčasti kamenčki. Geološko 12 PRAGOZD GORJANCI POD TRDINOVIM VRHOM Z NAJD!ŠČEM GLIVE DISCINA PARMA odd16 ~(0,\00V Vrh a 1178 -----=--~""""""~~- e o 400m ~========~~====~ 200 Sl. 8. Risal J. Grzin n SRH podlago sestavlja zgornjekredni plastnat svetlo rjav apnenec, na katerem so se razviJa humozna, pokarbonatna tla. Na tem kraju sta dve zrušeni bukovi debli. Nad njima je v krošnjah vrzel, velika 15 x 2m. Ob deblih (spodaj) rastejo 4 m visoke, mlade bukve, ki so po- polnoma sklenjene. Njihove krošnje so plitve in redke, veje pa razkrečene. Pod zrušenima debloma •Se razvijata veliki nadlišček (Circaea lutetiana) in navadna nedotika (lmpatiens noli-tangere). 9. 6. 1976 smo našli le 5 trosnjakov Discina parma. Razvijali so se samo na razkrajajoči bukovi skorji, ki je odpadla z zrušenih debel. Letos ob istem času, 9. 6. 1977, smo jih našteli na istem kraju kar 16. Enajst se jih je razvijalo na površini zrušenega, precej razkrojenega debla, pet pa 13 na trohneči bukovi veji, ki izvira iz zruš'enega debla in še ni odpadla. Trosnjaki se oblikujejo posamič, nekaij je tudi zraščenih. Večina jih uspeva na lubju, nekaj pa tudi neposredno na lesu pod razkrojenim lubjem. Gliva Discina parma je torej lignikolna gnilloživka. Tistega dne (9. 6.) so bili l. 1976 in l. 1977 ,trosnjaiki Discina parma popolnoma razviti in askospore v askusih zrele. Na tem drugem sloven- skem in jugoslovanskem najdišču glive Discina parma sestavlja v pragozdu tipa Fago-Isopyretum thalictroidis drevesni sloj samo bukev (Fagus silvatica). V grmov- nem sloju je gost bukov mlaj in skromen pomladek gorskega javora, dalje številno planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena) in redko puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum). Zeliščni sloj sestavljajo tele višje rastline: pegasti kačnik (Arum maculatum), veliki nadlišček (Circaea lutetžana), deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), brstična konopnica (Dentaria bulbifera), navadna glistav- nica (Dryopteris filix-mas), prehlajenka (Galium odoratum), vretenčasti salomonov pečat (Polygonatum verticillatum), srhkostebelna robida (Rubus hirtus) -in navadna nedotika {lmpatiens noli-tungere). Raziskave z dne 9. 6. 1976 so pokazale, da se razvijajo na najdišču, kjer uspeva Discina parma, še tele glive: na rastoči, zeleni, toda ranjeni bukvi se oblikujejo v rani debla trosnjaki luskavke (Polyporus squamosus [Huds. ex Fr.] Fr.). Na zrušenih bukovih deblih ra;stejo trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes fomentarius [L. ex Fr.] Kickx). V rani bukovega debelnega štrclja se v neposredni bližini bohoti nagubana čeladarka (Mycena galericulata [Scop. ex Fr.] S. F. Gray). Podstojno, posušeno drobno bukovo debelce je načela gni'loživka Diatrype džsci- formis. V zakopanih bukovih vejicah se razvija česnovka (Marasmius alliaceus [Jacq. ex Fr.] Fr.). 9. 6. 1977 se na istem zrušenem, trohnečem bukovem deblu kot Discina parma razvijajo tudi trosnjaki prave kresilne :gobe (Fomes fomentarius [L. ex Fr.] Kickx), pod lubjem pa rizomorfno podgobje panjice ali mraznice (Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). V razkrajajoči bukovi veji se obli- kujejo poleg Discina parma krvobetna čeladarka (Mycena haematopoda [Pers. ex Fr.] Kummer), pod lubjem pa rizomorfno podgobje prave štorovke ( Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). Na drugem zrušenem bukovem deblu smo ugle-1 dali trosnjake sluzave korenovke (Oudemansiela mucida [Schrad. ex Fr.] v. Hoeh- nel), ki se razvijajo posamezno. česnovka (Marasmius alliaceus [Jacq. ex Fr.] Fr.) uspeva posamič na odpadlem bukovem listju in na odpadli bukovi veji. Na drugi odpadli bukovi veji se v šopu -razvija Mycena renati Quel. Na deh, ob zrušenem bukovem deblu rastejo v šopih sljudnaste črnilovke (tintnice) (Coprinus micaceus [Bull. ex Fr.] Fr.). V rani bukovega deb~lnega štrclja je izoblikovala svoje tros- njake, enako kot l. 1976, nagubana čeladarka (Mycena galericulata [Scop. ex Fr.] S. F. Gray). Na bukovl kladi so se razvili v šopih trosnjaki Mycena renati Quel. in črna krogličarka (Ustulina deusta [Fr.] Petrak). Povzetek GHvo Discina parma je odkril prvi mikolog J. Breitenbach aprila 1970 v švJ.ci, v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu. Kot novo vrsto jo je določil in opisal mikolog dr. R. A. Maas Geesteranus iz Leidena (Nizozemska). Oba pa sta objav,rla študi~o o Discina parma (1973). Tudi drugič je glivo našel J. J3reitenbach in sicer aprila 14 in maja 1972 v logu ~esena, bresta, leske in smreke na nadmo11sk~i višini 570 m. Do tedaj je gliva rasla vedno v tleh, ki so bila bogata z lesnimi odpadki, -ob dnišču dveh jesenovih debe:l. Pozneje se je eno izmed razkrojenih debel zrušilo in leta 1977 so se razvili trosnjaki Discina parma tudi na rtem jesenovem deblu. V Sloveniji smo našli glivo samo v pragozdovih, in sicer prvič 20. maja 1976 v Ra1henavskem Rogu, na nadmorski višini 895 min 9. 6. 1976 v pragozdu Gor- janci pod Trdinovim vrhom, na nadmorski višini 1080 m. Drugič smo ugotovili glivo v pragozdu Gor.janci 9. 6. 1977. V obeh pragozdovih so se razvijali trosnjaki na odpadli trohneči bukovJ skorji, na zrušenih in že precej strohnelih bukovih deblih in veji, ki še ni odpadla z zrušenega debla. Discina parma je torej li~nikolna gniloživka. V prvem pragozdu uspeva gliva v vegetacijskem tipu Abieto-Galietum odorati, v drugem pragozdu (Gorjanci) pa v rastlinski združbi Fago-Isopyretum thalictroidis. Geološko podlago sestavljajo v obeh pragozdovih kredni apnenci, v Gorjanoih pa še zgornjetriadni dolomit. Na krednih apnencih in zgornjetriadnem dolomitu so ISe razv'l·la rjava pokarbona:tna tla, v pragozdu Gorjanci pa poleg teh še rendzine. V slovenskih klimatskih razmerah se razvija gliva samo na bukvi, na jesenu je njsmo našli. Oba pragozdova sta v Sloveniji dn Jugoslaviji prvo in drugo najdišče glive Discina parma ter drugo in tretje v Evropi in na svetu. J. Breitenbach in R. Maas Geesteranus (1973) navajata, da potrebujejo askospore precej časa, da dozore. Trosnjakd, Ici jih je nabral J. Brcitenbach 27. 4. 1972, so bili še popo1Inoma sterilni, le malo jih je imelo po 23 dneh -19. 5. 1972 zrele trose. V Rajhenavskem Rogu dne 20. 5. 1976, na nadmorski' višini 895 m, v askusih še ni bilo sledu o askosporah; bili so 1Š1e stenillni. Askospore v vseh trosnjakih pa tso bile zrele že 9. 6. 1976. Tako je bilo tudi naslednje leto, 9. 6. 1977, v pragozdu Gorjanci pod Trdinovim vrhom, na nadmorski višini 1080 m. Menimo, da se začno pri nas razvijati askospore v askusih pozneje kot v švici zato, ker je v naših kra:jih nad- morska višina rskoraj dvakrat višja (570 in 1080 m), dozore pa prej, ker se raz- prostirajo GorjanCi bolj južno kot Grafenort v kantonu Obwaldnu. Trosnjaki Discina parma jz pragozda Gorjanci pod Trd~novirn vrhom (1080-m) se razlikujejo od tisrt:ih iz švice predvsem po velikosti (premeru) receptakuluma, višini in širini betov ter po dolžini askospor. Receptakulumi imajo v švici premer 7-10,5 cm, v pragozdu Gorjanci pa 6,5 do 14,5 cm. Ti so v izjemnih primerih ~kar za 4 cm večji. Beti medjo v švici 2-6 x 0,8-2,5 cm, v Gorjancih pa 2-9 x 2-4 cm. Pri nas so torej v izjemnih primerih za 3 am višji dn za 1,5 cm širši. Prav tako so v pragozdu Gorjanci v askusih daljše askospore kot v švici. V švici merijo askospore 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15,4) ~l, v pragozdu Gor- janci pa (27) 30-33 (37) x 12-14 (16) Jl.· Iz obravnavanega je razvidno, da so pri nas naJjvečje askospore kar za 7 ,S ~L daljše. To si razlagamo rtako, da smo mi merili že popolnoma razvite trosnjake in popolnoma zrele askospore. Askospore iz kantona Obwaldna pa 1so bile ob meritvah zrele samo v nekaj trosnjakih. Raziskali smo tudi, da ima v pragozdu Gorjanci množica zrelih askospor samo eno srednjo oljno kapljico, askospore iz švice pa imajo večinoma po tri oljne kapljice - eno veliko v sredini in po eno manjšo na vsakem koncu askospore. Opazsili smo celo, da imajo askospore v istem askusu različno število oljnih kapljic, 1n sicer od 1 do 3. Breitenbach in Maas G. 1973 tega ne navajata. 15 DER ZWEITE UND DRITTE FUNDORT DES PILZES DISCINA PARMA IN DER WEJJT: RA.THENAVSKI ROG UND GORJANCI IN SLOWENIEN Zusammenfassung Die Pilz Discina parma wurde zum erstenmal vom Mykologen J. Breitenbach in April 1970 im schweizcrischen Kanton Obwalden bei Grafenort entdeckt. Die Bestimmung und Beschreibung als eine neue Art fiihrte der niederlandische Mykologe R. A. Maas Geesteranus aus Leiden durch . Beide veroffentlichten liber Discina parma 1973 eine Studie. Zum zweiten- mal fand J. Breitenbach diesen Pilz im April und Mai 1972 in einem Auwald mit Esche, Ulme, Fichte und Rasel in einer Meereshč:ihe von 570 m. Zuerst wurde der Pilz immer in einem an Holzabfallen reichen Boden an der Basis von zwei Eschenstammen gefunden. Spater sttirzte einer von den morschen SUimmen und 1977 entwickelten sich die Fruchtkč:irper der Discina parma auch an diesem gefallenen Stamm. Jn Slovenien fanden wir diesen Pilz nur in Urwaldern, und zwar zum erstenmal am 20 Mai 1976 im Rajhenavski Rog in einer Meereshohe von 895 m und am 9. Juni 1976 im Urwald in den Gorjanci in einer Meereshč:ihe von 1080 m. Im letzterwahnten Urwald wurde der Pilz am 9. Juni 1977 erneut gefunden. In den beiden Urwlildern entwickelten sich die Fruchtkč:irper an abgefalleoer und modernder Buchenrinde, an gesti.irzten und moderigen Buchenstammen und einem Aste, welcher noch nicht 'abgefallen war. Discina parma ist also ein lignikoler Saprophyt. Im ersterwahnten Urwald gedeiht der Pilz in Vegetationstyp Abieto- Galietum odorati, im zweiterwahnten im Fago-lsopyretwn 1halictroidis. Die geologische Unterlage bilden in beiden Fallen Kreidekalke, in den Gorjanci auch Dolomit der oberen Trias, worauf braune Karbonatboden entwickelt sind, in den Gorjanci auch die Rendsina. In den klimatischen Verhaltnissen Sloweniens tentwickelt sich der Pilz nur an Buche. Die beiden Urwalder stellen den ersten und zweiten Fundort der Discina parma in Slowenien und Jugoslawien dar und gleichzeitig den zweiten und dritten Fundort in Europa und in der Welt. J. Breitenbach und R . A. Maas Geesteranus (1973) fi.ihren an, dass die Askosporen zur Reifung eine langere Zeit benotigen. Die von J. Breitenbach am 27. 4. 1972 gesammelten Fruchtkorper waren noch vollkommen steril, wahrend am 19. 5. 1972 (nach 23 Tagen) nur in wenigen Fruchtč:irpern reife Sporen gefunden wurden. Im Rajhenavski Rog gab es am 20. 5. 1976 noch keine Spur von Askosporen, hingegen waren die Askosporen in allen Frucht- kč:irpern am 9. 6. 1976 sowie am 9. 6. 1977 in den Gorjanci in der Meereshohe von 1080 m schon reif. Wir sind daber der Meinung, dass in unserem Lande die Entwicklung der Asko- sporen spater beginnt als in der Schweiz, da die Meereshč:ihe fast doppelt so gross ist, deren Reife tritl jedoch wegen der si.idlicheren geographischen Lage friiher ein. Die Fruchlkorper der Discina parma aus dem Urwald in den Gorjanci unterscheiden sich von jencn aus der Schweiz vor allem in der Grosse (dem Durchmesser) des Rezeptakulums, der Hč:ihe und Dicke der Stiele und der Lange der Askosporen. Die Rezeptakula haben in der Schwiez einc Lange von 7-10,5 cm, in den Gorjanci 6,5-14,5 cm. Sie sind also in Aus- nahmsfallen um ganze 4 cm breiter. Die Stiele messen in der Schweiz 2-6 X0,8-2,5 cm, in den Gorjanci 2-9 X 2--4 cm, sind also in Slowenien in AusoahmsHillen um 3 cm tanger und um ),5 cm dicker. Ebenfalls sind die Askosporen Hinger. In der Schweiz messen sie 26-28,2 (29,5)X (12,7) 13-14,5 (15,4) ~l in den Gorjanci (27) 30-33 (37) X 12-14 (16) LL· Daraus ist zu crsehen, dass die grossten Askosporen in Slowenien um 7,5 ~L langer sind. Das ware so zu crklliren, dass bei unseren Messungen die Fruchtkorper und Askosporen schon vollkommen reif waren, wahrend die Askosporen im schweizerischen Fali nur in einigen Fruchtkč:irpern ausreiften. Wir stellten auch fest, dass eine Menge von reifen Askosporen aus den Gorj;1nci nur einen zentra.len 61tropfen besitzt, wahrend die Askosporen aus der Schweiz meist je drei 6ltropfen haben, und zwar einen grossen in der Mitte und je einen kleineren an den Enden. Wir bemerkten auch , dass die Askosporen in demselben Askus eine verschiedene Anzahl von 6ltropfen besitzen, und zwar 1-3. Breitenbach und Maas G . (1973) machen keine diesbezligliche Bemerkung. Literatura: Benc:dix, E. H.: Art und Gatungsgrenzen bei hoheren Discomyceten. III. Kulturpfl. 17, 253-284, 1969. Breitenbach, J. & Maas Geesteranus. R. A .: Eine neue Discina aus der Schweiz. Mycology, Proceedings, Series S, 76, No. 1, 1973. Dennis, R. W. G.: British Ascomycetes. Lehre, 1968. 16 Kornerup, A. & Wanscher, J. H.: Methuen Handbook ,of Colour. Methuen & Co Ltd. London, 1967. Moser, M.: Ascomyceten. Band Il a, Stuttgart, 1963. Osnovna geološka karta SFRJ. Novo mesto. Merilo 1 : 100.000. Izdana leta 1975. Peterlin, S.: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ljubljana, 1976, str. 548-549 in 686-687. Piskernik, M.: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Ljubljana, 1977 razprava za RRS). Puncer, I. in Zupančič, M.: Prašuma Rajhenavski Rog na Kočevskem. Južnoevropske prašume i visokopl'aninska flora i vegetacija istočno alpsko-dinarskog prostora. Akademija nauka i umjetnosti BiH. Posebna izdanja. Knjiga 15, odjel. prir. i mat. nauka, knj. 4, Sarajevo, 1970, str. 91-102. Seguy, E.: Code universale des couleurs. Paris, 1936. Sivic, A.: O starih gozdih na Dolenjskem. šumarski list, Zagreb, št. 11, 1924 Wartenberger, A.: Systematik der niederen Pflanzen. Stuttgart, 1972. Wraber, M.: O gozdnogospodarskem in kulturno-znanstvenem pomenu pragozdnih rezer- vatov. Biološki vestnik, I., str. 38-66, Ljubljana, 1952. Wraber, M.: Naši pragozdni rezervati. Proteus, št. 29, Ljubljana, 1967, str. 243-246. Wraber, M.: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pragozdovih. Južno- evropske prašume i visokoplaninska flora i vegetacija istočno alpskodinarskog prostora. Akademija nauka i umjetnosti BiH. Posebna izdanja knj. 15, odjelenje prir. i mat. nauka, knj. 4, Sarajevo, 1970. 17 Sloj, kje imaš pa plombo! lesti ca, levo zgoraj, prosim! Pismo Ne morem verjeti, da sem spet na vrsti. Z novoletnim pismom namreč. Cas zares neverjetno hitro beži. Ali ga bomo sploh kdaj lahko ujeli? Ce opustimo nostalgična razmišljanja o staranju in o lepih mladih letih, nam slej ko prej ostane samo še resnica, da je le delo tisto, ki osrečuje in ki ga vedno znova izpostavljamo naši presoji, bodisi javno, ali osebno, intimno. Tako pogosto pa tudi kritično zategadelj, ker je delo naša obveza, toda tudi (in pred- vsem!) naše bogastvo. Ob tako pomembnih časovnih prelomni- cah kot je Novo leto, smo običajno malce sentimentalnejši, do bližnjih zmernejši, do otrok darežljivejši, do žena nežnejši, do sodelavcev strpnejši, do samega sebe pa sploh brez odnosa - zato sprašujem najprej samega sebe, potem pa tudi V as dragi bralci, ali je ta trenutek primeren, da se resno pogovarjamo o delu v zadnjih dvanajstih mesecih, o obvezah in nalogah, iz- polnjenih in neizpolnjenih; skratka ali naj obračunamo. Kdaj pa kdaj se moramo »ozreti nazaj«. Bilanca je bilanca in narediti jo moramo. TOZD se »izpoveduje« SDK, možje doma vsak po svoje. Seveda nimam najmanjše pravice vtikati se, če ste svoje obveznosti do vaših bližnjih in še koga izpolnili. Nekje pa se kljub vsemu srečujemo, kot gozdarji in kot ljudje. Kje neki drugod kot pri Gozdarskem vestniku. Srečujemo se kot pisci in kot bralci, včasih v eni, drugič v drugi vlogi. Kot dobri naročniki pa se srečujemo tudi pri banalnem, vsakodnev- nem vprašanju, kako zagotoviti denar, da bo naš posinovljenec brez težav shodil, hodil in tudi normalno napredoval. Govorim seveda o Gozdarskem vestniku, ki je imel v preteklih letih po- štene težave, komaj se je pobral. Ni bilo pravega gradiva za njegovo rast, tudi denarja ni bilo! Spominjali se boste dramatič­ nih pozivov v GV na občnih zborih ZJT GL - plačajte naroč­ nino, da boste omogočili izid naslednje številke. Uredniški odbor in jaz smo poskušali vse, da bi angažirali pisce za aktualne goz- darske probleme, ni jih bilo. Rečem Vam, zelo hudi časi. Ceprav je bilo zares hudo pa imamo danes, ko je vse hudo pozabljeno, čudovito spoznanje, da so v tistih časih skoraj vsi bralci GV pomagali. Odmevi na naše klice pomoči finančne narave so bili čudoviti, nepozabni. Tudi novi pisci so se začeli pojavljati. Sveže moči, sveže misli, ideje - zmagala je korajža. Danes sem prepričan, da je veliko 18 gozdarjev, ki znajo pa tudi hočejo pisati, da pa jim resnično še vedno manjka poguma. Tem moram sporočiti, da bralci želijo ravno takšno čtivo, saj je le-to navadno operativno zanimivo ter strokovno in organizacijsko aktualno. Tega pa naši reviji še vedno zelo manjka. Tako lahko ocenjujemo, da smo našo skupno nalogo - financiranje Gozdarskega vestnika - ki pa ni bila naloga samo minulega leta, temveč traja že nekaj let in bo še trajala, uspešno izvrševali. Pred dvema letoma smo s takojšnjim plačilom naroč­ nine izrekli Gozdarskemu vestniku zaupnico in potrdili, da ga rabimo. Takšen poziv je bil izhod v sili, ni bilo druge poti. Danes pa prek delegatov v skupščini samoupravne interesne skupnosti iščemo pot za trajno ureditev financiranja Gozdarskega vestnika. Pred letom ali dvema sem V as prepričeval, da se odrecite kakšni kav ici s smetano - za toliko smo GV podražili. To krat Vas vabim jaz na kavo s smetano, seveda na Vaš račun. Ured- niški svet je namreč že novembra sklenil, da ostane cena reviji leta 1978 ista kot v letu 1977, čeprav bodo stroški tiskanja v letošnjem letu porasli za okroglih 12 starih milijonov. Da ne bo izgledalo, kot da se neprestano vrtimo le okoli denarja, moramo spregovoriti tudi o vsebinski problematiki re- vije. Vsebino smo na moč zasuka/i. Rekli smo: naj bo tudi Gozdarski vestnik simbol svobodne izmenjave dela: izobraževa- nje + praksa + znanost ( abecedni red). Vaše veliko zanimanje in odzivi potrjujejo, da je ideja te izmenjave zelo zanimiva, aktualna in potrebna. Zato jo bomo gojili in razvijali še naprej. Namesto voščil in pozdravov prek logov in dobrav, samo pri- srčna hvala za vse, kar smo skupaj storili in kar še bomo. Vaš 19 UDK 634.0.64 Organizacija evidenc v gozdnogospodarskih organizacijah Poslovne dogodke so že od nekdaj evidentirali. Sprva so bile evidence skrom- ne, saj je bilo tudi poslovanje enostavnejše od današnjega. Z uvajanjem strojev se je evidenca povečevala. Poleg stroškov za osebne dohodke ~n nabavo materiala je bilo treba voditi amortizacijo in vse ostale stroške za stroje. S širjenjem pro- izvodnje je bilo zaposlenih vedno več delavcev in nabavljenih vedno več strojev. Evidence so postajale čedalje obsežnejše in njih število je hitro naraščalo. En delavec tega dela ni mogel več opravljati. V ta namen je bilo treba zaposl>zavora« za les, ki drvi s prevehlko hitrostjo. To je bila enostavna gumijasta plošča, položena in pripeta na drčo ter obtežena z oblicami. Les zadeva ob to oviro in taJko zmanjša hitrost. Avtorji te drče so posklibeli še za izboljšano zavoro, imenovali so jo >>zavorni volk«. Ta je sestavljena iz zavorne mrežaste lupine preko katere je položena ob- težena plastika v obliki jezika, ki je pritrjena na drčo. Ko les zadeva ob njo zmanjša hitrost (odvisno od obtežke), (sl. 1). Zvedeli smo, da se pri nas zanima za izdelavo teh drč Jugoplasbika iz Splita. Klešče za krate]<: les Zanimivost, čeprav nič posebnega. Take ali podobne reči smo že videli. Po- sebnost tega traktor~kega prilključka je samo ta, da zložen metrski ali dvometrski les zgrabi tako, da traktor spodnje ravne vilice ritensko porine pod les in s hidrav- ličnim zgornjim delom zagrabi kopico lesa. Težava nastopi pri priključitvU. klešč na hidravliko. Klešče tehtajo 220 kg, 'kraki so dolgi 130 cm, zajemajo pa na- enkrat lahko 1,6 •ma lesa (sl. 2). Sankalna plošča Po zamisli ·in konstrukciji nič novega, saj take plošče pri nas, zlastJi na Go- renjskem uporabljamo že dolga leta, že od tedaj, ko smo les spravljali še s konji. Novost je le v materialu. Te sankalne plošče, ki jih je izdelal Georg Buchegger iz Radstadta v Avstriji so lahke in narejene iz umetne snovi! Uporabljajo se pri spravilu drobnejšega okroglega lesa z vitli ali »konji« pa tudi s trakorjL Vlečna vrv služi obenem tudi za pritrditev tovora in je speljana skozi odprllino na prednji strani sankalne plošče (sl. 3). 1\IJini Urus Znani proizvajalec žičnih žerjavov Hinteregger iz Beljaika je v letošnjem letu pomarrjšal svoj znani Urus, za katerega se kupci najbrže niso prerivali, v mali al1i Mini-Urus z upanjem, da bo naletel na boljši odziv, tkot·njegov starejši, večji in dražj;i brat. Najbrže se prJ. teh računih ni uštel, saj kaže nekatere dobre lastnosti, med katerimi ni na zadnjem mestu cena. V svoji ponudbi navaja Hinteregger, da je Mini-Urus namenjen zlasti redče­ njeln in spravilu drobnejšega lesa. ,poganja ga lahko traktor ali pa ima svoj zračno hlajeni (VW) motor. Kot posebno prednost Mini-Urusa navaja, da je montaža in priprava za delo zelo enostavna, lahka in kratkotrajna ter da je njegovo visoko delovno zmogljivost težko v polni meri izkoristiti. Zahvaljujoč enostavni in ročni 24 Sl. 3. Sankalna plošča Sl. 4. Mini-Urus uporabi je tudi šolanje ek,ipe treh delavcev, ki strežejo Minl-Urusu enostavno in kratko. Po vrednosti pa je skoraj za -:.;3 cenejši od velikega Urusa (okoli 500.000 din) (sl. 4). Gravimat Novi Grav:imat - Hintereggerjev žični voziček, ki je bil prvikrat prikazan na celovškem velesejmu, ima posebno novost, ki ga uvršča med najboljše na tem področju. To je hidromehanično časovno sti'kalo za poljubno zaustavljanje vo- zička. Zaradi tega ni več potrebna določena vozna pot, da se voziček zaustavi, kot pri dosedanjih rešitvah. Ta voziček se lahko, zahvaljujoč časovnemu stikalu za- ustavi v pol~ubni smeri in v določenem času oziroma na določenem mestu, kot smo ga programirali (sL 5). Steyerjev žični žerjav Steyer-Daimler-Puch-AG se je tudi lotilo izdelave ~ičnih žerjavov za spravilo lesa v strmih gozdnih predelili! Poleg toHko drugih podjetij v sami Avstriji! člo­ vek se nehote sprašuje, ali je to področje res tako komercialno zanimivo? Pri nas gotovo ni, saj ta način spravila lesa nazaduje celo tam, kjer bi bilo umestno upo- rabljaJti žične žeiTjave. Zlasti pa ne vzdrži ekonomske primerjave z drugimi spra- v.ilnimi sredstvi (traktorji), kar smo lahko nazorno ugotovili na letošnjem semi- narju na Lokvah. SIP šempeter v Savinjski dolini je izdeloval 3 BV vida celo brez konkurence - pa je obupal nad nami, gozdarji! 25 Zgoraj: Sl. 5. žični voziček »Gravimat« Desno: Sl. 6. Steyerjev žični žerjav Steyerjev samohodni žični žerjav ima 5 bobenskih vitel in 16 m (na željo tudi 20m) visok stolp, vse skupaj pa je montirane na tovornjaku Steyer 1290 ali 1490. Tovornjakov motor pogan1a vitla (180 do 320 KM) lahko pa imajo poseben, lasten motor. Na 3 bobnih so navite: vlečna, povratna in nosilna vrv, ki so na- peljane prek stolpa. Razen teh sta še 2 pomožna bobna za montažo žerjava. Moderne, tekoče zavore omogočajo mehko in dinamično napenjanje vrvi, pogon vitel pa je tako lahkoten, da omogoča z »lebdečo nosilno vrvjo« natančen prenos tovora tik nad talno površino. Upravljanje žerjava je pnevmatično iz kabine. Stolp lahko postavimo tudi poševno do 5° stranskega ter ± 1 0° vzdolžnega nagiba kamiona. Pri transportu položimo s pomočjo hidravlike stolp v vodoravni položaj, tako da celotna dol- žina z vozilom vred ne presega 14 m. Celotna naprava, tako zatrjujejo, se da v zelo kratkem času postaviti in uspo- sobiti za delo, tako da se jo splača uporabljati tudi pri majhnih sečnjah (?). Mon- taža traja približno 1/2 ure, demontaža pa nekaj minut, če celotno napravo pre- stavljamo za nekaj metrov na nov položaj. V poročilu seveda ne manjka zagotovil, kako se ta naprava izplača, kako znižuje spravilne stroške itd. Celotno napravo in njeno funkcionalnost smo si lahko ogledali tudi pri nas v Zavidovicih, ko so sredi oktobra prcikazali delovanje žerjava na samem delovišču (sl. 6). 26 Levo: Sl. 7. HIAB - FOCO 900 Zgoraj: Sl. 8. FIS KA RS F 700 Z nakladač Naldadalne naprave Nimamo namena podrobneje in nMančneje pisariti o novih ali novejših na- kladalnih napravah in nakladalnikih, saj 1·ih je toliko, da jim je že težko slediti. Na celovŠ:kem velesejmu sta se ponašala HIAB-FOCO 900 od Bergerja iz Schwa- nenstadta (maks. dolžina ročice 7,3 m), (sl. 7) ter finski FISKARS F 700 Z s po- dobnimi lastnostmi kot Jonsereds Super Z (sl. 8). Kmalu bo težko slediti tudi že domačim nakladalnim napravam, saj imamo že 5 tovarn, ki jih izdelujejo, po naši praksi pa se jih še najmanj toliko ukvarja z načrti in idejami za proizvodnjo. G. M. T. strojna naprava za lupljenje Med vsemi, že znanimi strojnimi napravami za lupljenje je na letošnjem ce- lovškem velesejmu vzbudila največ zanimanja francoska naprava G. IvL T. Lam- bres-les-Douai iz mesta Douai v severni Franciji. To napravo uporabljajo v Franciji že dalj časa v borovih sestojih jugozahodne Francije. Naprava je izde- lana v dveh verzijah: stacionarni in mobilni. Tehnologija dela s to napravo je zelo enostavna in se lahko ekonomično uporablja tudi na majhnih in srednje ve- likih obratih o~iroma sečiščih v gozdu. Posebnost in značilnost te lupilne garniture je v tem, da opravljajo pomik in vrtenje hlada oziroma debla nizkotlačna gumijasta kolesa. Ta kolesa se hidrav- lično naravnajo pod določenim kotom, da vrtijo in pomikajo hlod z določeno brzino. Gumijasta kolesa sama nimajo pogona, temveč ležijo s svojo težo in težo debla na centralnem pogonskem valju. Lupljenje opravlja skobelna glava, ki pa nima nožev, temveč kladivca s katerimi odstranjuje lubje. Odpadkov skorajda 27 Sl. 9. G. M. T. Mobilna strojna naprava za lupljenje ni. Udarjanje kladiva povzroča pnevmatski pritisk iz cilindra. Ta se lahko regu- lira pač glede na vrsto lubja (lesa). V Franciji uporabLjajo te naprave že četrto leto, na~več v borovih in bukovih sestojih. Uporabne pa so :tudi za druge vrste lesa. Lupi lahko na deblih velikega debelinskega razpona, od premera 15 do 80 cm pri stacionarni napravi in od pre- mera 10 do 65 cm pri mobilni napravi. Zmogljivost te lupilne naprave je 9 m3/h pri premern 20 cm, pri premeru 40 cm pa 18 m3/h. Pogonska moč za stacionarno napravo zadostuje 15 KW, za mobilno pa 50 KM (tudi za pogon nakladalne naprave). Z napravo- stacionarno ali mobilno - upravlja en sam delavec. V Avstriji ugotavljajo, da je naprava zaradi majhnih investicijskih in obratovalnih stroškov ter kvalitetnega lupljenja zelo zanimiva. Ravno tako pa je enostavno tudi samo vzdrževanje z majhnimi vzdrževalnimi stroški. Zastopstvo za te naprave v Avstriji je prevzel L. Rath, ki nam je znan s svojimi stroji za pogozdovan1e (sl. 9). Ha1·vester - Timberjack TJ-30 Ni čisto nov stroj, saj je takih ~n podobnih že precej v svetu. Uvrščamo ga v to poročilo bolj zaradi tega, ker je bil razstavljen na celovškem velesejmu (Goess & Starhemberg) in je prvi tak stroj !kupljen pr-i nas. Nabavilo ga je SIP Sremska Mitrovica za svojo žetev v topolovih plantažah. Tam smo ga tudi videli pri delu v dneh državnega sekaškega prvenstva. Ni mu kaj reči, če izločimo ekonomiko, katere pa, resnici na ljubo, ne poznamo. Osebno ne morem razumeti, da mora, ob tako visoki stopnji mehaniziranega poseka in kleščenja, motožagar razžago- 28 Sl. 10. Timberjack TJ-30 Harvester vati debla na rmetrske oZJiroma dvometrske dolžine, ker celulozna tovarna ne prevzema večjih dolžin. Pa še to: kako ga bomo krstiti? Nekateri mu že prav-ijo »gozdarski kombajn« (sl. 10). Za zaključek še neka~ o posebnosti letošnjega celovškega velesejma: Zagarija drobnega lesa! žaganje drobnega lesa je postala moda ali pa konjunktura oziroma oboje skupaj. Nič čudnega, da so ,temu pojavu prisluhnili proizvajalci opreme in na ve- liko pričeti izdelovati strojno opremo za žaganje drobne oblovine. Na celovškem velesejmu so namesto klasičnega žagarskega obrata postavili celotno linijo za ob- 29 delavo drobne oblovine, kajti ;kJasičen način žaganja ni več ekonomičen. Sodobne naprave, sestoječe iz rez;kalnikov aH razumljiveje rečeno »planšnitzlerjev«, po- dolžnih in prečnih transporter1ev, centralnih naprav, krožnih žag itd., s katerimi upravlja en sam delavec, omogočijo obdelavo lesa s hitrostjo do 60 m/min., ali v poprečju 6 debel v minuti! Kako zapeljiva tehnologija in mašinerija! Tudi marsi- kateremu našemu gozdarju so se zasvetile oči. S ))planšnitzlerji« smo se že itak okužili, ko smo se po nekajletnem presledku z vso zagnanostjo ponoYno vrgli na »tramarijo«. Celulozni industriji pa smo hiteli zatrjevati: Veseli bodite, saj boste dobili veliko -ostankov! Bolje, da ne razmišljam na glas. Ciril Remic, dipl. inž. gozd. POSKUšAJMO SI ZAPOMNITI Začetek novega gozda je: pomlajevanje, gozd se omladi ali pomladi; pomladiti, pomladitev in pomladek; gozdno mladje, mladovje, mlad Pomni! Podmladek je nepravilno! IZZIV GOZDARSKI TERMINOLOŠKI KOMISIJI Veliki moderni traktorji v gozdarstvu so že popolnoma udomačeni v naših gozdovih. NekatePi jih imenujejo vzgihniki, drugi pregibniki ali vzgibni traktorji oziroma pregibni traktorji. Tudi nakladalne naprave na kamionih poznamo že zelo dolgo, ene so hidravlične, druge (starejše) vrvne. Zanje uporabljamo imela kot: nakladal- nik, žerjav, nakladalna naprava, hiab in morda še kakšno. Pojavili so se »procesorji«. Tudi zanje bo treba najti nekaj primernega. KAKSNO IME, TO JE VPRAšANJE! 30 UDK 634.0.156.5:634.0.907:634.0.945.2 Gozd in š!roka javnost Horst Stern, nemški publicist in častni doktor, je tudi pri nas poznano ime (glej Gozd. vest. 1977, št. 1, s. 44). že večkrat se je zavzel za pravilnejše odnose med lavam in gozdarstvom, kar gotovo zahteva dovolj poguma. Tudi v tem svo- jem govoru obravnava problem gozd - divjad. Ugotavlja, da ima javnost vso pravico vedeti, kaj se z gozdom dogaja, ker je gozd odločilnega pomena za člo­ veka vredno okolje. Celotna javnost naj bi se zavzela za razvoj zdravega, ekološko stabilnega gozda in za ureditev odnosov z lovstvom. Državljan zakonito uporablja državne gozdove in ima pravico o njih tudi soodločati. žal pa je javnost o pro- blemih gozda popolnoma nepoučena, pogreznjena v naivno ))bamby mentaliteto« in ni zmožna biti pravi lastnik kulturnih dobrin gozda in divjadi. Gospodarski položaj gozdarstva je vedno težji, poleg tega je gozdarstvo podrejeno privatnim interesom lovstva in gozdarji zapadajo v malodušnost in oportunizem. Sternov govor se sicer nanaša le na nemške razmere, je pa v njem dosti zanimivega tudi za nas. Vse bistvene misli in značilnosti Sternovega govora skušam podati čimbolj verna. Zato navajam tudi podnaslove, s katerimi je besedilo razdeljeno. Poznavanje gozda pri poprečnem državljanu je enako ničli To je mogoče ugotoviti brez demoskopskih anket. škodljiva »bamby menta- Iiteta«, to je sentimentalna oboževanje srnjačkov in podobne preštevilne in dege- nerirane divjadi, naivne predstave o gozdu in gozdni idiliki, pomanjkanje vsakrš- nega znanja o gozdu in gozdarstvu- vse to kaže, da državljan ni zrel za saJast- nika kulturnih dobrin gozdov in divjadi. Ta nezrelost je voda na mlin tistih, ki imajo pri vsem tem svoje privatne interese in koristi in ki se predstavljajo celo kot zaščitniki gozdne narave. Ali je naš gozd res tako zdrav? Avtor navaja nekaj dokumentiranih podatkov o stanju nemškega gozda. Nem- ški gozd se je večinoma spremenil v enomerne monokulture. Od nekdanjih me- šanih gozdov je ostalo bore malo. Zaradi tega nastopajo tudi velike katastrofe, kot npr. veliki vetrolomi pred nekaj leti, gozdni požari v lanskem letu. Od gozdov se za vsako ceno zahteva čisti donos, zato gre razvoj v smeri monokultur s čim­ večjo mehaniziranostjo. Ali imajo l'dečkarji boljšo zeleno stroko? Tu avtor zelo pohvali stanje in naravnost slovenskih gozdov, katere mu je pri njegovem nedavnem obisku razkazal prof. Mlinšek. Zelo pohvalno navaja velik delež naravnega pomlajevanja (okoli 70 Ofo, v Nemčiji 30 O/o). Navaja, da je go- losek po zakonu prepovedan, da besede obhodnja v naših navodilih za gospodar- jenje z gozdovi ni. Poudarja, da nam je glede gojenja gozdov vzor velekapitali- 31 stična Svica. Navaja izjavo zuriškega profesorja Leibundguta, ko je odgovarjal na vprašanje, ali bi on hotel naložiti denar v nakup gozda. Priletni profesor je odgovoril, da bi kupil zrelo smrekovo monokulturo, če bi kupoval za sebe. Ce bi kupoval za svoje otroke in vnuke, bi kupil le zdrav, mešan in raznodoben gozd. Divjad ni edini grešni kozel Ce gre za usmeritev v bolj naravno gospodarjenje, slišimo izgovor: »Za to nimamo ljudi in denarja«. In v tem je začarani krog gozdarske revščine. Iz pre- komernih posekov se financira gozdarska mehanizacija. Ta mehanizacija se upo- rablja le v najlepših in zrelih gozdovih, ostali gozdovi pa so zato radi zanemarjeni. Gozdarje muči razpetost med etičnimi dolžnostmi njihovega poklica in njihovim vsakdanjikom. Izhod najdemo v lovu, agresivnosti ali apatiji. Uprava državnih gozdov ne zna navdušiti državljanov kot lastnikov gozda za njihove zakonite interese, za pomen gozda pri ohranitvi najnujnejših dobrin, kot je čista voda, zrak, prostor za oddih. Pri vsej preobilnosti informacij v današnjem času je gozd tiho in mirno obstal v dobi romantike. Na gozdnih učnih stezah izvemo nekaj o tem, kako se imenuje eno ali drugo drevo, da je treba varovati ptice, da gozd ni smetišče. Učne steze so speljane tako, da obiskovalec vidi le idiliko, ne seznani se pa z resničnimi problemi gozdarstva. Samo golosek pozna vsak če vprašamo kakšnega sprehajalca v gozdu, kaj ve o tako velikem kulturnem dosežku kot je načelo trajnosti, kaj ve o nepogrešljivih posrednih koristih gozda, o pragozdu, gospodarskem gozdu, o monokulturah in prebiralnem gozdu itd., najbrž ne bo nobenega pametnega odgovora. Ljudje poznajo le golosek, in sicer smatrajo gozd kot delo ljubega boga, golosek pa kot delo gozdarjev. Brdavsarsko o pragozdu Mnogi gozdarji, posebno tisti na visokih položajih, ostro nasprotujejo idejam varstva narave v pragozdu. Pragozd naj bi bil kaotičen, človeku neprimeren in sovražen, v njem se ne moreš gibati, ne moreš ga doživeti, rekreacije željni ljudje ga odklanjajo itd. Seveda se ni treba bati, da bi vse gozdove začeli spreminjati v pragozdove. Le na majhnih površinah naj ostane pragozd kot študijski objekt, da bi gozdarji še lahko videli, kaj narava zmore. Prava blagodejnost za dušo in telo je namreč, če moremo stati pod večstoletnimi drevesnimi velikani. Izživ- ljanje cenilcev lesne mase jih le oskrunja. V pragozdu človek spet začuti ljubezen do gozda. Kako revni so v primerjavi s pragozdom običajni in denaturirani gospo- darski gozdovi. Duhovna setev monokultur Velike katastrofe> predvsem v severni Nemčiji in na Spodnjem Saškem, npr. strahoviti vetrolom l. 1972> gozdni požari I. 1976, v javnosti niso povzročili po- 32 sebnega vznemirjenja. Javnost je videla le, da je bilo polomljenih ali požganih toliko in toliko kubikov lesa, ki se sicer lepo spravlja v denar. Ni pa opazila, da je bil s tem uničen gozd z vsemi svojimi blagodejnimi vplivi. Vzklilo je duhovno seme monokultur. žurnaJisti in pisarji Avtor obravnava neprijazen odnos, ki ga imajo nekateri vodilni gozdarji do novinarjev, naravoslovcev, ekologov, do varstva narave. Ti gozdarji nočejo, da bi se jim ti ljudje vtikali v poseL Potem stekajo ob raznih katastrofah, kot so bili npr. omenjeni vetrolomi in požari, kažejo s prstom na nekaj bukev in hrastov, ki so jih te katastrofe tudi prizadele. Ne uvidijo pa, da so sami krivi za te kata- strofe zaradi denaturiranja gozdov. Na prizadetih površinah se medtem snujejo nove monokulture in z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo spet enkrat prišla nadnje sodba z viharjem in ognjem. Z zgibnimi traktorji nad izgube Gospodarski položaj gozdarstva postaja vedno težji. Vedno bolj so potrebni dobri odnosi z žurnalisti, ekologi, varstvom narave itd. Vedno bolj je potrebno razumevanje širše javnosti za težave in probleme gozdarstva. Sicer se gozdarstvo obnaša kot otrok, ki ima zelo revne naravne zmožnosti, pa se kljub temu skuša vključiti v brezobzirno splošno konkurenco. To pomeni vedno večje mehaniziranje gozdarstva. Traktorska kolesa pogazijo nauke GA 1'ERJA, :WIOLLERJA, KbST- LERJA, LEIBUNDGUTA in podobnih, gojenje gozdov postaja vedno bolj grobo. Papirniški lobby pritiska in hoče imeti lesne njive za ceiulozne drogove. Res se večina gozdarjev temu upira, toda stroji imajo svojo neizprosno logiko. Dokler ne bo na odločujočih položajih izumrla ideja o maksimiranju donosa gozdov, bomo imeli gozdove, ki bodo odgovarjali strojem, ne pa ljudem. če se zdrava krajina ne da uvažati, je možno ljudi izvažati v tuje rekreacijske krajine. Stroški socialnih in varovalnih funkcij gozda Po strokovnih cenitvah so nemški gozdovi obremenjeni s stroški v korist celotne skupnosti v višini povprečno 50 DM na leto in na hektar. To so stroški varovalnih in socialnih funkcij gozda. Pomembnost teh funkcij v zakonodaji ni primerno opredeljena. Tako stroški teh funkcij padejo le v breme gozdarstva. če bi le-to lahko beležilo te stroške tudi v svoji aktivi, bi bilo rešeno izgub. Sicer bi ti stroški znašali za vso Zahodno Nemčijo 350 milijonov DM, to je ravno toliko, kolikor stane 6 modernih bojnih letal brez rezervnih delov. Zaradi nezgod popada z neba vsako leto ne vemo koliko takih letaL Ta vsota je hkrati ravno desetina vsote, namenjene za pomoč nerazvitim. Celo subvencioniranje pre- mogovnikov zahteva štirikrat toliko denarja. Seveda nima avtor nič proti vsem tem izdatkom, toda iz teh podatkov je razvidno, kakšna je lestvica družbenih vrednot. Po teh prioritetah je gozdarstvo za celotno družbo čisto nepomembno. 33 Gozd nima svojega lobbyja Kmetijci znajo dobro popularizirati svoj težavni položaj in zasluge, ki jih imajo pri negi kulturne krajine. Gozdarji, ki so za nego krajine najbolj poklicani, ne znajo svojega gozda postaviti kot politični problem. Mnogi politiki in še bolj gospodarstveniki, ki so obenem veliki lovci, se konec tedna pritožujejo zaradi izginevanja zdrave narave, med tednom pa okrepljeni od lovskih doživetij poma- gajo pri tem izginevanju. Temu se menda reče pritisk stvarnosti. Krivda za poli- tično malodušnost gozdarjev je morda tudi v bojazni, da bi gozdarjem vzeli žago iz rok in jih degradirali samo v neke vrste gozdne zdravnike po zgledu nekaterih nemških narodnih parkov. Seveda je ta bojazen nesmiselna. Ponujena pomoč Nemčija ima zelo dobre možnosti za uvoz lesa in trenutno ni prisiljena sekati svojih gozdov. Zato bi bilo zelo pametno preusmeriti gospodarjenje v vzgojo debelega lesa. S tem bi se približali naravni zgradbi gozdov, trajnost gospodar- jenja pa bi veliko pridobila. Družbena pomoč, ki se bo enkrat gotovo pojavila, naj prepreči nadaljni razvoj v smeri popolne mehaniziranosti in denaturiranosti. gozdov. Gozdarji se morajo povezati z ekologi, prirodoslovci, varstvom narave in tako ustvariti močen lobby, ki jih bo rešil beraške palice drobnega lesa. Sicer je o gozdu govora samo ob velikih katastrofah. Kako dobro znajo lovci popularizi- rati svoje zasluge in apelirati na darežljivost in mehkosrčnost prebivalstva! Avtor navaja primer, ko so v deželnem okraju Celle prosili za pomoč za gozd, uničen po katastrofah. Komaj kdo se je zmenil za to. Ko so lovci nabirali denar za krmljenje divjadi, so v nekaj tednih zbrali 85.000 DM. Ministrskim poslom v spominsko knjigo Avtor analizira nekaj primerov, ko je država za denar davkoplačevalcev naku- pila večje gozdne površine od privatnih posestnikov. Ti posli bi bili še nekako v redu, če si bivši posestniki ne bi zadržali lovne pravice, in to še celo v varovalnih gozdovih. Tako navaja primer, ko je postavljanje ograje v varovalnem gozdu požrla ogromne vsote denarja. Uspeh tega postopka so bile luknje v ograji in obžrto gozdno mladje. Ostro obsoja cele generacije ljudi, ki sedijo na mehkih stolčkih visokih položajev in ki odloča jo tudi o gozdovih, so pa pri tem korum- pirani od lovske strasti in od trofejarstva. V besedi se zavzemajo za mešan in ekološko stabilen gozd, toda v resnici temu nasprotujejo. Ti gozdarji na visokih položajih vidijo gozd le takrat, kadar pridejo na lov. Takrat nabodejo na svoje roge kot sovražnike divjadi tiste gozdarje, ki svojo gozdarsko dolžnost jemljejo resno. Za službeni položaj podrejenih gozdarjev ima to le slabe posledice. Napačna kultura ograj Avtor močno kritizira mi.inchenskega profesorja gojenja gozdov J. N. Kostlerja, ki se je podredil interesom lovstva in priznal, da je gradnja kilometrskih ograj 34 »pameten izhod, iz sicer nerešljive dileme.«. Ce so škode v gozdu neznosne·, potem je divjadi preveč. To je tudi mišljenje podpisnikov poziva o parkljasti divjadi iz junija 1974 (glej Gozd. Vest. 1975, s. 132). Zarjavele ograje, ki vsepovsod presekajo gozd, so znak duhovne podreditve gozda politični vsemogočnosti lova, ali pa celo kažejo na sodelovanje s to vsemogočnostjo. Avtor nato omenja afero, ki je že prodrla v javnost. Visoki gozdarski uradniki in njihovi gosti so si privoščili rejo jelenov za svoj privatni lovski užitek, seveda na stroške gozda oziroma skup- nosti. Pri tem so se elegantno izgovarjali, da je lov njihova službena dolžnost. Zaradi privilcgijskega gospodarjenja in oportunizma se predpisani odstreli ne izvajajo že leta in leta. Visoki stroški za zaščito gozda se ne pišejo v breme lovstva, ampak se skrijejo pod zvenečimi gozdnogojitvenimi naslovi. Sicer je vse te probleme treba predstaviti javnosti. Nepoučeno in v gozdne živalice zaljubljena publiko je treba vprašati, ali je pogled na enega od prešte- vilnih in degeneriranih srnjačkov res vreden ogromne škode. Javnost se mora zavedati, da tako napačno gospodarjenje povečuje njihova davčna bremena. Po- membno je, da njeno pozornost usmerimo na degenerativne posledice prevelike razmnožitve divjadi, na pozitivno selekcijsko vlogo zime, na vedno večje biološko siromašenje gozdov in izginjanje posameznih drevesnih vrst kot na posledico obžiranja mladja. Toda namesto tega imamo vsako leto poplavo sentimentalnih reportaž o krmljenju divjadi, kar koristi zdravju tujskega prometa, ne pa zdravju divjadi. Profesorji kot priznavalci Kljub pomislekom pripisuje avtor velik pomen cenitvi škod po divjadi, ki se v Nemčiji že začenja izvajati. Vidi tesno zvezo med to cenitvijo in med pozivom gozdarskih profesorjev o parkljasti divjadi iz junija 1974 (glej Gozd. vest. 1975, s. 132). Takrat se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Profesorji so postali vredni besednega smisla svojega akademskega naslova, postali so priznavalci. Odkrito in javno, s postavljanjem tez so se zavzeli za gozd. Temu so sledile še nekatere akcije za ureditev razmerja gozd - divjad. Na koncu pravi avtor, da bi bilo za njega najgloblje zadovoljstvo, če bi mogel s svojim dolgoletnim žurnalističnim prizadevanjem doprinesti delež k odpravljanju nasprotja med gozdom in lovom. dr. Marjan Zupančič 35 Ob sončnem vzhodu V pozni jeseni 1944 je postajalo na bazi 80 vse bolj razgibano in burno. Odseku za gozdarstvo in KUNJ so redno dotelkala poročila inštruktorjev o goz- darskih 1in preskrbovalnih dejavnostih. Jesenska pogozdovanja so dokaj dobro potekala, zlasti v Beli •krajini, ~i je bila med vsemi pokrajinami najbolj zavaro- vana. Ravn'o tako ugodna je bila preskrba z gradbenim 1esom, ogljem in drvmi za vojsko in prebivalstvo. Bilo je tudi več predavanj o problemih našega gozdar- stva. Inž. Klemenčič je pripravil še sestavek o zatiranju lubadarjev v smrekovih gozdovih, •kli so se bili v vojnih letih marsikje zelo razmnožili in so hudo pusto- šili. Sestavek »Aktivizacija žene tudi v gozdarstvu« pa je navajal, kalco bi mogle ženske nadomestiti .moške v različnih gozdarskih preskrbovalnih poslih in katere konkretne naloge jih čakajo. V časniku »Partizanski dnevn~k« je odsek za goz- darstvo pri PNOO za Slovensko primorje priobčil okrožnico »Vipa v ci in Krašev ci, rešujte svoje borove nasade«. Ta odsek je poslal odseku za gozdarstvo pd pred- sedstvu SNOS obširno in temeljito »Poročilo o žagarskih obratih«. V zveZii s tem je naš odsek predsedstvu predlagal, da pokličejo na bazo 80 inž. Lojzeta žumra, iz- vedenca za lesno industrijo. Predlog so sprejeli, vpoklic so izvršili, vendar vpo•kli- cani prek Pokrajinskega odbora za Gorenjsko ni prispel na bazo pred koncem vojne. Odseki, komisije in ustanove pri SNOS so po naročilu :predsedstva pospešeno pr-ipravljali študije, referate in programe za prevzem oblasti. O tem se je bilo treba temeljito posvetovati. V .ta namen so tovadši iz predsedstva vedno češče prihajaH na bazo 80 in obravnavali pereča tekoča vprašanja. Nekoč so prišli na posvet: Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Boris Ziherl. I.mel sem priložnost z njimi reševati vprašanja o povojnem urejevanju razmerij na področju gozdarstva in lesarstva ob prehodu na socialistični način gospodarjenja z gozdovi Moje glavno vprašanje se je nanašalo na ravnanje z zasebnimi gozdovi: z vele- posestvi in z malolastniškimi, pretežno kmečkimi gozdovi, ki jih je v Sloveniji nad 2/a gozdne površine. Nanj ~e Kardelj odgovoril takole: »Gozdovi veleposestev bodo domala vsi podržavljeni. Malo gozdno posest pa bomo privedli v socia- listično gospodarstvo prek zadrug, zasnov anih na prostovoljni podlagi, nikakor pa ne s podržavljanjem.« Na mojo pripombo, češ da bo takšno podružbljanje rrrmečk:ih gozdov dolgo trajalo, če ne bodo prej ugodno rešili zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmečkih prebivalcev, kar sodi med najtežje probleme v našem •kmečkem oZJiroma narodnem gospodarstvu, je odgovoril Kidrič: »Takšno zdravstveno zavarovanje oz. starostno preskrbo bomo lahko uvedli šele potem, ko bo naša industrija v ta namen ustvarila potrebna ogromna finančna sredstva, kajti slaba kmečka proizvodnja jih sama ne bi zmogla. Ustrezno po- družbljena bo tudi vsa ~esna industrija; mali žagarski obrtni obrati pa ne bodo podružbi jeni.« Na podlagi te načelne odločitve je izdelal Ivan Klemenčič leta 1944 študijo »Gozdne zadruge<<, Franjo Sevnik pa napisal sestavek »Okvirni načrt za gozdne zadruge«.1 1 Izvlečke iz teh dveh del sem priobčil v razpravi »Zadružništvo v gozdnem in tesnem gospodarstvu Slovenije« v Gozdarskem vestniku 1952 str. 141-154. 36 Uspehi na sremski fronti, pošiljanje vse večje zavezniške pomoči v orožju in opremi ter bombardiranje nacističnih središc v naši državi z zavezniškimi letali, ki so vzletala z oporišč v osvobojeni južni Italiji, umikanje sovražnih armad z Bal- kana prek Bosne ln ob jadransikii obali, kakor tudi razglasitev splošne mobilizacije pri nas (dne 25. 11. 1944) - vse to je povzročilo, da so naše vojaške sile naglo naraščale in naše brigade jeklenele za udarce v zagrizenih zadnjih osvobodilnih bojih. Ob novem letu 1945 je baza 80 priredila v črnomlju slovesnost, ·ki je pre- ldpevala od navdušenja nad uspehi protinacistov na vseh zavezniškiih frontah. PribJižal se je čas obračuna, ki ga je napovedi! nas velilki pesnik-jasnovidec v svoji pesmi »Veš poet svoj dolg«? Nacisti so še uživali, Iker so se Slovenci med seboj zagrizeno borili. Dogajalo se je, da so v posameznih družinah bili nekateri člani v vrstah OF, drugi pa kot izdajalci med sodelavci nacistov. V Beogradu je bila pri Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) izvršena nova organizacija Poverjeništva za gozdove in rudnike. Na čelu poverjeništva je stal poverjenik, ki je imel svojega pomočnika in svoj kabi- net K:ot posvetovalni organ je bil ustanovljen svet delegatov federalnih enot, ki se je občasno sestajal plil poverjeniku. Poverjeništvo se je delilo na: splošni oddelek; gozdarsko upravo, ki je imela: upravni gozdarski oddelek, kontrolni gozdarski oddelek; rudarsko upravo, Ici je imela: upravni rudarski oddelek in kontrolni rudarski oddelek. Na čelu oddelkov so bili načelni/d. Oddelki so se delili na odseke; na čelu odsekov so bili šefi odsekov. Odseki so se lahko delHi na pododseke, ki so imeli svoje vodje - referente. Poverjenik za gozdove in rudnike je bil polkovnik Sulejman Filipovic, njegov pomočnik za gozdarsko upravo pa je postal inž. Miran Brinar. Z le-tem sem pismeno obravnaval pomembna organizacijska in kadrovska vprašanja na slo- venslci federalni enati. Našim razmeram opisana organizacijska oblika v glavnem ni ustrezala. Boljša se nam je zdela povezava med gozdovi in lesno industrijo (med gozdarstvom in lesarstvom). V odseku za gozdarstvo smo se končno odločili za predlog organi- zacije ministrstva za gozdove v federalni Sloveniji po koncu vojne, ·in sicer po naslednjem osnutku, ki ga priobčujemo le v glavnih obrisih. Odsek za gozdarstvo St. 115/45 Dne 12. 4. 1945 Predmet: Organizadja ministrstva za gozdove v federalni Sloveniji. Predsedstvu SNOS l. Organizacija ministrstva - shema a) minister, b) pomočnik ministra, c) kabinet ministra s šefom kabineta. 37 Delitev ministrstva na oddelke: I. Splošni oddelek, II. Oddelek za državne gozdove (uprava), III. Oddelek za nedržavne gozdove (nadzor, dirigiranje rin eventuelna uprava), IV. Tehniški oddelek. Oddelki se delijo na odseke in pododseke. Na čelu oddelkov stojijo načelniki, odsekov šefi odseka, pododse!kov pa referenti. 2. Razpoložljivi kadri. V evidenci vodimo okoli 100 gozdarskih inženirjev ter okoli 200 gozdarjev in logarjev. To bi bila 1/3 osebja, ki bi ga nu1no potrebo- vali. Od tega osebja je pretežna večina v vrstah OF. Za vodilni kader predvidevamo osebje, ki 1e navedeno v p!lilogi »Spisek ... «. Večina tega osebja se nahaja v Ljubljani ali v naši vojski ali pa izven Slovenije, predvsem v Beogradu. Večina gozdarjev, ·ki se nahaja sedaj izven Sloveruije, želi domov in ker imajo Hrvatje in Srbi več gozdarjev, bi bilo Slovence pozvati do- mov takoj, ko bo to mogoče. Za vodilno osebje pr.idejo v poštev v prvi vrsti za- nesljivi pristaši OF, ki so zaslužni boroi oz. aktivisti in ki imajo daljšo prakso. 3. Začasna zasedba: Na baz;i 80 je na razpolago poleg podpisanega sledeče osebje: inž. Renko Stanislav, ;inž. Cajrrko Tugomir, dnž. Cvek Stanko, gozdar Mulej Dušan. (Na službovanje pri NKOJ - poverjeništvo za gozdove in rudnrke - sta morala v začetku 1945 oditi inž. Klemenčič Ivan in inž. Budihna Karmela.) Predlagamo, da se pOtkliče iz vojske tudi inž. Rajner Franjo, lvi se nahaja v štabu 9. korpusa, linž. Hočevar Jurij, ki se nahaja v Bohinjskem odredu, ter inž. Kumer Karl, ki se nahaja v vojski nekje v 4. operativni coni. 4. Prvi ukrepi, Ici. jih bo izdati čimpreje, so v Ljubljani: prevzem odseka za gozdarstvo in odseka za hudournike, prevzem direkcije državnih gozdov, pre- vzem centrale Začasne državne uprave razlaščenih gozdov, prevzem direkcije ver- sko zakladnih gozdov. Vse gozdove navedenih institucij naj bi prevzela takoj Direkcija državnih gozdov v Ljubljani, da se začne čimprej racionalno gozdno gospodarstvo. Vse osebje navedenih ustanov bo staviti na razpoloženje v svrho preiskave. Načelnik SPISEK gozdarskega osebja - pristašev OF - za vodilni kader Priimek in ime l. ing. Brinar Miran 2. ing. Klemenčič Ivan 3. ing. Pipan Rudolf 4. ing. Miklavžič Jože 5. ing. Jošt Jože. 6. ing. Cerjak Dominik 7. ing. 2agar Bogdan 8. ing. šuškovlč Viktor 9. ing. Sotošek Stanko Približna starost 35let 45let 40let 40 let 35let 50 let 44let 38let 40let 38 Oppmba ~edaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v vojski v Beogradu sedaj v ujetništvu na Primorskem sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v nem~ki internaciji sedaj v nemški internaciji JO. ing. Raj ner Franjo 11. ing. Renko Stanko 12. ing. Rejic Hinko 13. ing. šušteršič Mirko 14. ing. Kanc Stanislav 15. ing. 2umer Alojz 16. ing. Sevnik Franjo 17. ing. Budihna Karmela 18. ing. Cajnko Tugomir 19. ing. Cvek Stane 20. ing. Osterman Jože 21. ing. Hočevar Jurij 22. ing. Kumar Karl 23. ing. Jurhar Franjo 24. ing. Guzelj Leo 25. ing. Ružič Ante 26. ing. Munih Franjo 27. ing. Funkl Alojz 28. ing. Možina I. 29. ing. šter Milan 30. ing. Cernagoj L 31. ing. Bole Dušan 32. ing. Dovgan Franc 33. ing. šetinc Anton 34. ing. Oraš Igo 35. ing. šinkovec Mirko 36. ing. Seljak Janko 37. ing. Beltram Vlado 38. polk. Pekarek Miroslav 39. Pavlin Maks 40. žagar Jože 41. Adamič Danijel 42. Mulej Dušan 43. Jaš Alojz 44. Ogris Krišpin 45. Urankar Ivan 46. Mogu Ivan 47. Meli va Anton 48. Tomše Jože 49. Fric Franjo 50. Kemperle Pavel 43let 34let 54 let 52 let 45let 45let 50 let 30 let 30 let 30 let 31let 30 let 40 let 44let 39let 55 let 451et 38let 39let 46let 55 let 39let 54 let 38let 461et 49let 50 let 42 let 62let 46let 34let 31let 33let 45let 54 let 40 let 341et 44let 52 let 33let 40 let sedaj v štabu IX. Korpusa sedaj v gozd. odseku pri Pred. sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj načelnik odseka za gozd. sedaj v Ministrstvu v Beogradu sedaj v gozd. ods. pri pred. SNOS sedaj v gozd. ods. pri pred. SNOS sedaj pri PO za Primorsko sedaj v vojski v Bohinjskem odredu sedaj v vojski v IV. operativni coni sedaj v Kranju sedaj pri PO za štajersko sedaj v Ministrstvu v Beogradu sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj na Gorenjskem sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj član PO za štajersko sedaj v Ljubljani sedai na Hrvatskem seda) na področju PO za Koroško sedaj na področju PO za štajersko sedaj v Ljubljani sedaj na področju ZA VNOH~a sedaj pri KUNI - gozdar sedaj okrožni gozdar Novo mesto sedaj pri KUN! - gozdar sedaj pri KUN! - gozdar sedaj v gozd. ods. pri Pred. SNOS sedaj okrožni gozdar okr. Dravograd sedaj pri PO za Gorenjsko sedaj pri Kozjanskem področju sedaj okrožni gozdar Celje sedaj okrožni gozdar Maribor sedaj v Ljubljani sedaj pri SVPB sedaj pri Savinjskem področju Razmere na področju lovstva in ribarstva so okuparorji na novo urejali: vsak si je po svoje prizadeval, da lovišča kar najizdatneje izprazni. OF je to seveda skušala onemogočiti in ohraniti uporabo lovišč čimbolj v skladu z našo osvobo- dilno borbo. Pokrajinski in okrožni NOO so jzdajali ustrezne uredbe z namenom, da se uvede določen red pri lovnih določilih in da se preprečijo škode. Tako je tudi okrožno NOO Novo mesto napravil v črnomlju 29. 10. 1944 naslednji osnutek »Sklepa o lovu in ribolovu« in ga poslal SNOS v odobdtev, da bi ga nato objavil. Sklep o lovu in ribolovu v območju okrožnega NOO za Belo krajino člen 1. Lov in ribolov sta prosta. Kdor hoče lovHi, mora imeti orožni list, ki ga izda NONZ, in lovsko karto, ki jo izda Ol NOO. Kdor hoče ribariti, mora imeti ribo- lovnico, ki jo izda CINOO. 39 člen 2. Lov se sme azvrševati z lovskim strelnim orožjem. Za pokončevanje roparic v zimskem času z zastrupljenjem se mora ·imeti posebno dovoljenje. Ribolov se sme izvrševati samo s trnkom. Vsi drugi načini lova kakor z zankami itd. in ribo- lov z mrežami, vršami, eksplozivruimi sredstvi, mamili, strupi in dr. so prepo- vedani. člen 3. Dosedaj običajni lovopusti ob lovu in ribolovu ostanejo v veljavi. Za lov na srnjad jn divjega petelina ter ribolov na postrvi se mora imeti posebno dovoljenje. člen 4. Prosti lov posameznika se sme vršibi. le za lastno porabo. Prepovedano je prodajanje in poklanjanje plena. 010 je upravičen, da priredi skupne love na posamezno divjačina ali ribolove. V tem primeru pripade plen javnim namenom. člen 5. Odškodnine za lovske karte, ribolovnice in posebna dovoljenja določi 010. člen 6. Z denarno kaznijo do 3000.- lir se kaznuje: kdor lovi divjačina ali ribe v dobi Iovopusta) kdor prodaja plen, kdor nima posebnega dovoljenja po določilih tega sklepa ali nima pri lovu predpisanega orožnega lista in lovske karte ali ribo- lovnice, lovi ali ribari na nedopusten način, v kolikor ne preide to v težje kaz- nivo dejanje. Poleg zgoraj navedenih kazni se lahko odvzame kršilcu orožni list in lovska karta ali ribolovnica za dobo 1-3 let, mora .pa se to :izvršiti v primerih, če kazni izreka pristojni oro. člen 7. Z denarno kaznijo do 5000 lir aLi s prisilnim delom do 1 meseca ali z obema kaznima skupno se kaznuje: kdor neupravičeno lovi ali ribari, kdor lovi z zankami, strupi ali mamili, kdor ribari z eJksplozivnimi snovmi, strupi ali mamili. Kazni izreka pristojno ·okrajno narodno sodišče. člen 8. Nadzor nad lovom in rrbolovom vrše lovski čuvaji in organi NZ. člen 9. Vse denarne kazni in odškodnine za lovske karte, ribolovnice in posebna do- voljenja se stekajo v lovski ftond pri oro. člen 10. Ta sklep stopi takoj v veljavo. S.F.-S.N. 40 Do odobritve tega sklepa takrat ni prišlo. Pač pa je odsek za gozdarstvo do- bil nalogo, da sproženo vprašanje temeljito preuči - plasti zaradi pritožb kmeto- valcev in sadjarjev o vse večji škodi, ki jo povzročajo za~joi in druga divjad - ter sestavi poročilo za široko obravnavo na posvetu ·o organizaciji lovstva v pri- hodnje. Vprašanju lovstva smo posvetili ddkaj študija in pripravili obširen »Referat o lovstvu«, ki smo ga obravnaval~ na posvetu dne 14. 3. 1945 na baZJi 80 v črnomlju. Zapisnik o posvetu je vseboval glavne osnove za organizacijo lovstva v federalni Slovenrji. V tem času sem večkrat obiskal logarje ZDU pod Kočevskim Rogom, v Suhi krajini, v Zgornji dolini Krke in v revirju Brezova reber. Tod so z nacisti vse bolj vneto sodelovali belogardisni in plavogardisti ter se posluževali črne roke. V Suhi krajini je partizani! tudi moj pri~iatelj iz mladih let Gustav Pečnik, učitelj z Bizeljskega,2 ki se je ob izselitvi Slovencev iz Posavja v šleZJijo zatekel v Ljub- ljansko pokrajino, hčerka pa v Ljubljano. Kot aktivist OF bi bil rad prišel k meni na Dolenjsko, kar pa mu ni uspelo. Belogardisti so ga ulovili in zaprli, a neki tovariš mu je pred črno roko pomagal pobegniti v Ljubljano 'k hčevki. Na Dvoru pri žužemberku se je tudi logar Franc Helmih zaradi grožnje, da ga bodo zahrbtno umorili, zatekel v Novo mesto; s posredovanjem partizanov se je sicer vrnil na svojo službeno mesto, toda kmalu ga je pokončala črna roka. V Soteski ob Krki je vrtnar Tine Zajc vestno delal za OF in dokaj ko11istil ZDU. Ker so mu grozili belogardisti, se je tudi on zatekel v Novo mesto; vendar se je vrnil domov, potem ko so mu partizani obljubili večjo zaščito prd njegovem preskrbovalnem delu za OF. Vsi omenjeni tovariši so mi bili znani kol skrbni družinski očetje. O teh dogodkih sem poročal na nekem partijskem študijskem sestanku na bazi 80 v črnomlju. MeDJi! sem, da smo doslej posvečali premalo skrbi hudo ogroženim tovarišem. Ker nisem dober govornik, sem premalo prepričevalno zagovarjal svoje mnenje, kar mi je naprtilo strogo preiskavo, če sem namreč že sploh dovolj zgrajen za politično delo. V Bariju, ·mestu na vzhodni obali osvobojene južne ItaHje, je nastalo zelo pomembno partizansko taborišče in preskrbovališče, zatočišče ter zdravilišče za naše bolne ali onemogle partizane 1in aktiviste OF. Angloameriška letala so pri- našala od tam na naše ozemlje orožje in vojno opremo, raznovrs~no strelivo in oblc:ke ter hrano, odvažala tja vojaške organizatorje in diplomate ter bolnike na zdravljenje. Med le-te1ni je bil tudi moj sin Dragomir (Dečko), ki je že v Ljub- ljani obolel za virusno zlatenico in jo v partizanih ni mogel pozdraviti. Kot pri- zadeven skojevec v okolici Dolenjskih Toplic je vse bolj slabel, zato so ga poslali v Bari na varno zdravljenje. Na novoosvobojenem ozemlju blizu Splita so ustanovili varno zatočišče za družine naših močno ogroženih partizanov vključno pri pogozdovanju, ra- čuna z možnostjo nenadnega pojava škod- ljivcev. Zato naj bi pri pogozdovanju upo- rabljali le absolutno zdrave, po možnosti proti napadom rilčkarjev odp·orne vrste sa- dik, upoštevajoč hkrati krajevne vremen- ske in terenske prilike. Nadalje je priporoč­ ljivo, da na ogroženih površinah poveča­ mo števillo sadik po enoti površine, v izogib naknadnemu zasajevanju v primeru, če bi rilčkar uničil le preveč sadik. Na pogozde- nih površinah moramo skrbeti za čim bolj- šo rast in uspevanje sadik, - da pred saditvijo vse sadike zaščiti­ mo z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in- sekticidi. Zaščitno sredstvo naj bi obvaro- valo sadike pred rilčkarji vsaj v teku prve vegetacijske dobe. če je le mogoče upo- rabljamo za zaščito sadik le ekološko se- lektivne insekticide. Delovna skupina IUFRO nakazuje hkra- ti tudi nujno potrebo po nadaljnjih raz- iskavah in to z namenom, da bi ugotovili nove načine in nova sredstva za zmanjše- vanje škod, ki jih na z iglavci pogozdenih površinah povzročajo rilčkarji vrste Hylo- bius. Priporočilo je bilo objavljeno v Anzei- ger fiir Schadlingskunde, Pflanzenschutz, Umweltschutz, 3/1977. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. ANGLEži BI RADI VEč GOZDOV Po AID Informacijah, Bonn Nr. 18/1976, objavljenih v »Anzeiger fur Schiidlingskunde, Pflanzenschutz, Umwelt- schutz« zv. 3/1977 povzemamo, da ima Anglija danes okoli 1,6 milijonov ba gozdnih površin, kar predstav1ja okoli 8 °/o celotnega državnega ozemlja. Zanimiv je podatek, da je večji del ob- stoječih gozdov, to je okoli 1 milijon ha, bilo zaznamovanih v razdobju od konca prve svetovne vojne (1918) pa do danes. Pogozdovanja vrše v pretežni meri držav- ne gozdarske organizacije, ki so v letnem poprečju odkupile in pogozdile okoli 22.000 ha površin. Perspektivno zastavljeni cilj je, da bi z nadaljnimi odkupi zemljišč in pogozdo- vanjem dosegli 100/o gozdnatost države, kar je pa še vedno zelo skromen delež v pvimerjavi s prav tako močno industria- lizirano Zahodno Nemčijo, v kateri znaša gozdnatost 290fo. Slovenija 510/o! Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. GENETIKA V GOZDNEM GOSPODARS1VU SOVJETSKE ZVEZE Die sozialistische Forstwinshajt, Berlin, Nr. 7, 1977. V sovjetskem gozdnem gow 53 spodarstvu pridelajo letno nad 7 milijard sadik in potaknjencev 70 različnih dre- vesnih vrst. To je osnova za nove gozdne površine. Pogozdene površine negujejo) da bi dobili stabilne in kvalitetne gozdove s kakovostnim in vrednim lesom. Ob pomoči znanstvenikov genetikov in drevesničarjev so v zadnjem času v raznih območjih ZSSR izbrali več kot 9000 »plus« dreves, najboljših predstavnikov svojih vrst v gozdovih ZSSR. To je osnova za pridobivanje visokovrednih potomcev, ki vsebujejo koristne dedne lastnosti. Med to izbiro :»staršev« je na primer sloviti bor iz Rige, ki zraste 40 m visoko. Ta bor ima ravno steblo z minimalnim številom vej. Sleherni hektar tega bora iz Rige daje 600 ms odličnega lesa. V seznamu elitnih dreves so zajeti tudi hitrorastoči hrasti iz okrožja Vinica v Ukrajini ter s področja Tule, enako kot macesni iz Lindulovskega gozda pri Leningradu. Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. V ZRN NAD 500 GOZDNIH POZAROV V LETU 1976 Die sozialistische Forstwirtschaft, Ber- lin, Nr. 7, 1977. Po pregledu ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Zvezne republike Nemčije je bilo v zad- njih 20 letih v Zvezni republiki okoli 39.000 požarov, kar je poprečno 1900 na leto. V minulem letu pa jih je bilo 5433. Največ požarov je v spomladanskih me- sedh, od marca do maja; drugi vrhunec pa je v juliju in avgustu. Od 1957. do 1976. leta je bilo uničenih 48.185 ha goz- dov; že samo v letih 1970 do 1976 znaša škoda 127 milijonov mark. Postranske škode, kot je izguba humusa in uničenje pokrajine, je težko izraziti v denarju in v tej vsoti tudi niso zajete. Vladislav Beltram., dipl. inž. gozd. Varujmo gozdove pred požari. Komisija za gojenje, varstvo in urejanje je poslušala tudi informacijo o uporab- nosti protipožarnega sredstva PHOS - CHEK 259 R FIRE TROL 936. To je poseben prah, ki se primeša vodi v raz- merju 1 : 5. Ena tona tega prahu stane 20.000,00 din. žal ni znano kako se sredstvo obnese in kakšni gasilni pripo- močki so potrebni za uporabo tega prahu. Upamo, da bo Emona-zunanja trgovina Ljubljana, ki uvaža reklamni preparat, kaj več sporocila o učinkovitosti tega sredstva. Kavadarci - Mall:edonija Angelov Krum, ki se je sicer bolj po- gosto oglašal v naši reviji, nam je sporočil, da je šumarski centar Ivo Lola Ribar iz Kavadarcev letos dobil pomembno na- grado za uspehe pri vzgojni in izobraže- valni dejavnosti. Omenjeni zavod ima poleg rednega go- zdarstva tudi oddelek za okrasne drevje in grmičevje ter urejanje parkov in okras- nih nasadov. 54 ZA1P1lS NA lB lU IKVU Foto: prof. Franjo Rai11er Zanimivo je še to, da so Kavadarci po- brateni z ljubljansko občino šiška. Samol>na lepe oči«. Slovenija je resen kandidat za nakup takšnega helikopterja in čutijo se že resnejše finančne priprave - tudi v gozdarstvu - za tak nakup. UO PZGO 17. 11. 1977 Direl\.tor GšC Postojna Upravni odbor Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije je na svoji seji dne 17. 11. 1977 soglasno sprejel sklep o ponovnem imenovanju to- variša Vil1ija Garmuša, dipl. inž. gozd. za direktorja gozdarskega šolskega centra Postojna. Nova zveza DO Proles, s katerim so temeljne orga- nizacije družbenega in zasebnega gozdar- .stva pred nedavnim sklenile ·samoupravni sporazum o opravljanju zunanjetrgovinske dejavnosti za gozdarstvo, išče nove inte- gracijske partnerje. Ocenili so, da bi bila najprimernejša povezava s TOZD uvoz- izvoz DE Slovenijales- trgovina. Poslov- no združenje gozdnogospodarskih organi- zacij Slovenije je takšno povezovanje ugodno ocenilo pod pogojem, da bo no- tranja organizacija nove asociacije takšna, ki bo omogočala največjo možno interes- no povezavo in dohodkovno soodvisnost med DO Slovenijales - trgovina ter go- zdarskimi dejavnostmi. Celulozarji se dobrikajo Celulozarji so gozdarjem ponudili so- delovanje pri vlaganju v razširitev suro- vinskega zaledja. (žagarji o podobnem še niso razmišljali.) P.obuda vsekakor ni no- va. Vznikla je že pred leti, vendar pa ni bila realizirana. Medtem so gozdarji po- iskali druge načine za porabo celuloznega lesa in bo verjetno zelo težko, zlasti po srednjih cenah za to vrsto lesa, povečati dobavo celulozni industriji (čeprav je v ponudbi celulozarjev upoštevana tudi sti- mulacija za takšno sodelovanje). Gozdarji so na Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij ponudbo načelno sprejeli ter zadolžili posebno ko~ misijo, ki naj pripravi predlog gozdarstva za razgovore s celulozno industrijo. Pred- log naj vsebuje načelo, po katerem bi mo- ralo biti sovlaganje celulozne industrije v surovinsko zaledje odvisno od povečane dobave celuloznega lesa glede na zadnje obdobje. Povest o gozdu Tak je delovni naslov filma o gozdar- stvu, ki ga pripravljajo Zveza za zaščito in razvoj človekovega okolja, Zvezna gospo- darska zbornica, Komisija za gozdove sveta za zaščito in razvoj okolja in pro- storsko urejanje pri zveznem izvršnem svetu in Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Film bi imel 9 poglavij, ki so vsako za sebe samostojna celota. Govoril bo o po- menu gozdarstv:a in gozdov za naše go- spodarjenje pa tudi o pomenu gozdov, ki ga imajo na drugih, negospodarskih po- dročjih. Trajal naj bi dobrih 40 minut. Cena bo - zelo visoka. Sinopsis za film je napisal dr. Toma Bunuševac, profesor na gozdarski fakulteti v Beogradu. Zastavlja se vprašanje o smotrnosti pro- jekta. Glede na pomen gozdov in gozdarstvo na področju Jugoslavije kot glede na splošno razvitost te gospodarske in druž- bene dejavnostU po svetu, je projekt do- 56 brodošel in izraža globoko zrelost naše strokovne javnosti. Nekaj pripomb pa leti na dolžino in se- stav. Takšen film bi bil predolg. Smotr- neje bi bilo posneti serijo devetih krajših filmov, ki bi! bili zanimivi kot serija pa tudi kot filmi s samostojno, zaokroženo tematiko. Dohodkovni odnosi Veliko je dilem okoli priprave sporazu- ma o dohodkovnih •odnosih med gozdar- stvom in primarno predelavo lesa. Po- sebna skupina izvedencev za gozdarsko ekonomiko in organizacijo preučuje vse vidike takšnega sporazumevanja .. Načelo­ ma je zavrnila željo, da bi izdelali tipski sporazum za vse temeljne organizacije združenega dela v gozdarstvu, saj bi s takš- nim kalupom dušiti interese in uveljavlja- nje teh interesov v medsebojnem sporazu- mevanju temeljnih organizacij gozdarstva in primarne predelave lesa. Zato so skle- nili, da bodo izdelali teze za ta samo- upravni sporazum. Spominsld park Lansko leto je bilo jubilejno tekmova- nje gozdarskih delavcev v Sremski Mitro- vici. Ob tej priHki so gozdarji Jugoslavije proslavili T.itove in partijske jubileje. Po- leg osrednje prireditve, tekmovanja gozd- nih delavcev) so svečano odprli gozdarski spominski park republik in pokrajin v Sremski Mitrovici. 1 .' STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1978 e L E T N 1 K XXXVI e š T E V 1 L K A 2 p.57-104 Ljubljana, februar 1978 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Lado Elerjek 57 Nekaj podatkov o pridelovanju in uporabi gozdnih sadik na Sloven~ skem pred vojno in po njej Elinige Angaben uber Anzucht und Verbrauch von Forstpflanzen in Slo- wenien vor und nach dem Krieg Production and use of forest seed- lings before and after the war in Slovenia dr. Jože Maček 64 O požigalništvu v Sloveniji od sre- dine 19. do sredine 20. stoletja Die Brandwirtschaft Sloweniens von der Mitte des 19. bis zur Mitte des 20. Jahrhunderts About incendiarizen of forestry land in Slovenia from the middle of 19th to the middle of 20th century dr. Dušan Zachar 70 O novem pojmovanju funkcij gozda v življenjskem okolju Ober die neue Auffassung von den Funktionen des Waldes in der Um- welt Some statements concerning a new conception of forest functions in the environment Franc Perko 75 Por.1en nkontrole(( pri gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi v snežniških gozdovih Die Bedeutung der »Kontrolle« bei der Bewfrtschaftung der Waldokosy- steme in der Waldern des Snežnik- Massives The significance of I>Control<< in the management of forest ecosystems in the mountain region of Snežnik dr. Mitja Zupančič 88 Znanstvene ekskurzije vzhodnoalp- sko-dinarskih fitocenologov v švi- carskih naravnih gozdovih rof. Franjo Sevnik 90 Sklepni dogodki v novi Jugoslaviji 99 Iz domače in tuje prakse 100 Književnost 102 Zapis na bukvi Ovitek: Peter Pinterič - Delo v gozdu Tisk: čGP Delo Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Breznik Branko Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101 ~678~48428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din; za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davlNavad, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom<<. V njej svetuje, »kako si mora posamezni kmet ali cela soseska odrediti na svojem vrtu mladih gozdnih drevesc za sadike«. Daje tudi navodila, kako sejati gozdno seme, kako vzgajati sadike in kako jih saditi v gozdu. Leta 1874 so ustanovili v Ljubljani centralno gozdno drevesnico pod Rožnikom na površini 1,2 ha. Le-to so premestili v bližnje Gradišče ter tam vzgajali (na po- vršini 3,2 ha) poleg gozdnega drevja tudi sadna drevesca, kot npr. jablane, hruške, orehe idr. Ta drevesnica je bila za takratne čase največja državna ustanova te vrste v Avstro-Ogrski monarhiji. Leta 1883 jo je prišel pogledat sam cesar Franc Jožef l. Kako napredno so gledali že v prejšnjem stoletju na obnovo gozdov in na gozd sploh razberemo v odstavku, ki ga povzemam iz šivicove študije: ~>Leta 1873 je takratni deželni gozdni nadzornik v Ljubljani Ludvik Dimic sestavil obširno na- vodilo za ustanovitev gozdnih drevesnic na ljudskih šolah. V uvodu tega navodila je podčrtal, kako se slabo gospodari z gozdom, kako pomanjkljivo je znanje gozd- nih posestnikov, kar se tiče vzgajanja, negovanja in oskrbovanja gozdov, kako se gozdovi neusmiljeno uničujejo. Načel je vzroke, ki so povod nesorazmernemu ravnanju, ter posledic, ki prete, ako se uničevanje gozdov ne zajezi. Svetuje da se že mladini vcepi čut za spoznavanje občekoristnega vpliva gozdov. Zadevni praktični pouk naj se prične v šolski gozdni drevesnici, ,pozneje pa se v gozdih prikažejo koristi pogozdovanja z vzgojenimi sadikami.« Gozdne drevesnice, pretežno državne oziroma okrajne, so se po teh začetkih množile po vsej Sloveniji, vendar je bila njih življenjska doba različno dolga. Vzroki, da je drevesnica prenehala obratovati, so bili večkrat v nepravilno izbranem rastišču, v poteku zakupne pogodbe, v medsebojnih prepirih pa tudi v nesposob- nosti drevesničarja, ki je vodil drevesnico. V drevesnicah so pridelovati največ iglavce, kar je bil odraz cen lesnih sortimentov. Drevesnic niso zasnovali v pri- dobitne namene, temveč so omogočile gozdnim posestnikom nabavo cenenih sadik za pogozdovanje posek in praznih ter slaborodnih negozdnih zemljišč. črni bor so vzgajali za kras, za ostale kraje smreko, za alpsl>mati gozdov«, )>črpalko za apnenec« in podobno.) število ostalih listavcev se je po vojni dvignilo, nato pa spet spustilo na predvojni nivo. Z jesenom, javorom, hrastom idr. v glavnem ne pogozdujejo zaradi škode, ki jo napravi divjad. Pomanjkanje delovne sile. nujnost mehanizacije, s}remljenje po racionalizaciji in poenostavitvi gojenja gozdov in celotnega gozdnega gospodarstva vodi v večji delež sadnje smreke. Ceprav stanje v vseh kantonih ni enako, je vendar povsod opazna ta smer razvoja. Obstaja nevarnost, da posamezniki zapadejo v slepo verovanje teoriji čistih donosov. Dolžnost gozdarjev je, da se glede na rastišče, gospodarske in krajinske aspekte in na podlagi teoretičnih dognanj in praktičnih izkušenj odločajo za tak izbor drevesnih vrst, ki bi bolj ustrezal naravni sestavi gozdov. 61 o.lis bu o. igl srn 1931/35 36/40 46/50 51/55 56/60 61/65 66/70 Graf. št. 2. Odstotni delež drevesnih vrst pri pogozdovanju v Svici. Levo državni, desno občinski in korporacijski gozdovi. (po Leibundgutu) Smreki dajemo vse več prostora v gozdnih nasadih. Foto: M. Mehora V. Zaključek Drevesničarska dejavnost je bila pri nas razvita že v prejšnjem stoletju, še bolj pa med obema vojnama. Za to obdobje preseneča solidna evidenca izdanih sadik in velika izbira drevesnih vrst. Zastopane so drevesne vrste kot npr. robinija, rdeči hrast. ameriški jesen, črni oreh, domači oreh, topol, jesen, pravi kostanj idr. V povojnem obdobju se je količinska proizvodnja močno povečala, delež dre- vesnih vrst pa se je spremenil v korist smreke. Vzroki za zasmrečenje so: divjad, mehanizacija, komercializacija idr. Pred vojno so pogozdili in spopolnili vsako leto le okoli 600 ha (gostejša sadnja), danes pa že 2570 ha. Poprečna poraba sadik po enoti površine gospodarskih gozdov v Sloveniji znaša za obdobje 1971-1975 8.4 sadike na ha, v naslednjem petletnem obdobju pa naj bi se dvigala na 13,5 sadike na ha. Program obnove po potrjenih območnih gozdnogospodarskih načrtih (1976 do 1980) kaže, da bomo letno posadili 1467 ha, spopolnili 148 ha ter izvršili gozdne melioracije in pogozdovanja na 2170 ha, za kar bomo potrebovali skupaj 12 mili- jonov sadik letno (Božič). Slovenske drevesnice s površino 163 ha nam to količino lahko zagotovijo. Literatura Božič J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvo v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976-1980. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1977, kseroks, 19 strani. Jurhar F.: Pridelovanje in poraba: gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 2/1976. Leibundgut H.: Die Kulturen im offentlichen Wald. Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, 10/1973 Sivic A.: Razvoj naših javnih gozdnih drevesnic, zgodovinska črtica, tipkopis, Ljubljana 1943. Statistični letopis SR Slovenije, LiubJjana, več letnikov. EINIGE ANGABEN OBER ANZUCHT UND VERBRAUCH VON FORSTPFLANZEN IN SLOVENIEN VOR UND NACH DEM KRIEG. Zusammenfassung Die ersten Baumschulen stammen aus dem vorigen Jahrhundert. Im Jahre 1874 wurde die zentrale Baumschule in Ljubljar.:. begrundet~ die damals mit 3,2 ha Flache die grosste staatliche Baumschule in der Oester~eichisch-Ungarischen Monarchie war. Aus damaliger Zeit stammen manche Anweisungen, die von grossem allgemein nmzlichem Wert des Waldes sprechen und die sich fOr ein verantwortungsvolles Verhaltniss zum Wald einsetzen. So finden wir auch Anweisungen fOr BegrOndung von Forstbaumschule bei Volksschulen fOr Erziehung der Jugend zu besserem Verstandniss des Waldes. Anbau von Edellaubbaumarten und von einigen Exoten wurde gef6rdert ln der Zeit vor zweiten Weltkriegen wurden in staatlichen Baumschulen in Slovenian jahrlich 3,6 Milion Forstpflanzen ausgegeben. ln der StGckzahl wurde die Fichte durch- schnittlich mit 64 %, Akazie, Schwarzerle, Esche, mit uber 1 % vertreten. Bemerkenswert hatte der Fichtenanteil eine abnehmende Tendenz. Nach den Krieg hat die Anzucht von Forstpflanzen stark zugenohmen und betrug im Jahre 1976 7,6 Million StOck. Kennzeichnend ist der standig zunehmender Fichtenanteil und dementsprechend abnehmender Laubbaumartenanteil. Diese .,Verfichtung" kann als eine Missachtung der natOrlichen Zusammensetzung der Walder gedeutet werden. Solche Entwicklung kann vor allen durch falsch verstandene Rationalisierung erklart werden. Eine wichtige Rolle spielen auch die zunehmenden Wild- schaden, von denen die Laubbaumarten besonders getroffen werden. Ahnliche ungOnstige Entwicklung mit starker Tendenz zur ,,Verfichtung" hat Leibundgut (1973) auch fUr die forstlich vorbildliche Schweiz festgestellt. 63 UDK 343.76 »19/20« (497.12) (045) = 863 O P021GALNišTVU V SLOVENIJI OD SREDINE 19. DO SREDINE 20. STOLETJA dr. Jože M a če k (Ljubljana" Mače k, J.: O požigalništvu v Sloveniji od sredine 19. do sredine 2.0. stoletja. Gozdarski vestnik 36, 1977, 2 str. 64-69. Povzetek v nemščini. V razpravi je na podlagi literaturnih, statističnih in arhivskih virov obdelana razširjenost in pojemanja ter končno propad požigalništva v stoletju od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Ta sistem rabe gozdnih zemljišč je bil l. 1846 najbolj razširjen v spodnještajerskih okrajih, tudi l. 1934 ga je bilo v istih okrajih relativno največ, čeprav kvantitativno zelo malo. V ostalih slovenskih območjih se Je požigalništvo do konca preuče­ vanega obdobja ohranilo le v sledovih. Mače k, J.: About incendiarizem of forestry land ln Slovenia from the middle of 19th to the middle of 20th century. Gozdarski vestnik 36, 1977, 2 pag. 64-69. ln Slov. with summaries in German. The paper treates of, on the base of literature, statistical and Archives sources the extension, decline and decay of incendiarlzem of forestry land in the period from the middle of 19th to the middle of 20th century. This system of using the forestry land was in 1846 the most extent in some districts in Lower-Styria; also in 1934 existed it in the same districts relalively the most part, although quantitavely very little. ln the other districts of Slovenia the incendiarizem of forestry land retained to the end of treated period only in the traces. V preteklosti zaradi manj razvitega narodnega gospodarstva posamezne gospo- darske panoge niso bile tako razmejene kot so v sedanjosti. Bile so med seboj zelo tesno povezane. Seveda tudi še sedaj zdaleč ne moremo govoriti o njihovi medsebojni izoliranosti, res pa je, da povezanost ni nujno tako očitna kot je bila nekdaj. Temu je razlog skokovit razvoj proizvajalnih sil, ki vsaj v evropskih deželah omogoča življenje prebivalstva na ravni, ki bi ::i jo nekdaj težko predstavljali. V preteklosti je morala narava služiti za preživet.::: prebivalstva, ne tako kot sedaj v znatnem obsegu za zadovoljevanje višjih potreb in za rekreacijo. Med sedanjima gospodarskima panogama gozdarstvom in kmetijstvom tedaj ni bilo domala nobenih mej. Ker je ogromna večina prebivalstva živela avtarkično od primarne produkcije v okolici bivališč, se pač ni bilo moč ozirati na diferenci- rano izrabo različnih zemljiških kategorij in pri tem gozd ni bil izjema. Tako stanje je trajalo razmeroma dolgo, saj so šele sredi 18. stol. z Wald- bereitung Marije Terezije in na tej podlagi izdanim gozdnim redom iz l. 1767 po- skušali gozdne površine za trajno opredeliti. To je gotovo poleg potrebe po ohra- nitvi gozda v zvezi tudi s terezijansko davčno rektifikacijo (od 1748-1755). K ohra- nitvi požigalništva, čeprav izredno slabo donosnega pridelovalnega sistema, je nedvomno pripomoglo dejstvo, da je bil pridelek s požganic do začetka 17. stol. tri leta oproščen desetine (štajerski desetinski red iz l. 1605), odtlej dalje pa le eno leto. Ker se pa v teh stoletjih niso kdovekaj ozirali na nove predpise, upoštevani so bili predvsem starejši, smemo domnevati, da je v praksi veljala triletna oprostitev .. Prof. dr. agr. zn., dr. ekon. zn. Jože Maček, dipl. ing. agr., dipl. oec., biotehniška fakul- teta Univerze v Ljubljani, 61001 Ljubljana, Yu. 64 desetine. V obdobju hudih obremenitev z dajatvami, je tudi tak razmeroma skro- men prihranek pridelka za podložnike mnogo pomenil. V tem sestavku želimo prikazati požigalništvo v obdobju sto let, od sredine 19. do sredine 20. stoletja, ko je ta za gozdarstvo nedvomno škodljiv sistem že pojema! in končno povsem usahnil. Sistem rabe zemljišč je po Brinkmannu 1 način, kako se zemljišča uporabljajo za pridobivanje produktov zemlje in posebno še odnos, v katerem so med seboj posamezne zemljiške kategorije. Po Brinkmannu spada požigalništvo v primarno menjavo zemljišč. Požigalništvo, ta arhaičen način izrabe zemljišč, ki je bilo ,gotovo marsikje prva stopnja pri pretvorbi gozdnih tal v kultivirana, se je obdržalo kot relikt v nekaterih oddaljenih hribovskih predelih Slovenije do leta 1958, ko je bilo z zakon- skim predpisom o kurjenju v gozdovih prepovedano.2• 3 V narodni in gospodarski zgodovini Slovencev se požigalništvu kot enemu najstarejših načinov izrabe zem~ ljišč ali celo gospodarskih sistemov sploh, pripisuje velik pomen. Z njim je tesno povezano vprašanje ali so Slovani oz. poznejši Slovenci po naselitvi na sedanje ozemlje bili živinorejci ali poljedelci, oziroma ali je bilo poljedelstvo samo do- polnilna dejavnost poleg nomadske in pol nomadske živinoreje.4• 5 Prvo definicijo, kaj požigalništvo predstavlja, srečamo v desetinskem redu za Koroško iz leta 1575. Sredi preteklega stoletja, leta 1846, je dal dr. Franc Ksaver Hlubek, profesor kmetijstva na Joaneju v Gradcu in tajnik štajerske kmetijske družbe (s podobnimi zadolžitvami je služboval prej tudi na Kranjskem) klasičen opis požigalništva.6 »Bistveno za požigalništvo je, da se goščave ali gozdovi posekajo (izkrčijo), grmovje, veje in često tudi tanjši les razprostre ter po sušenju zažge. Pepel se nato enakomerno razdeli, zemlja ročno prekoplje in enkrat ali dvakrat poseje z ržjo ali ovsem. Za tem se zemljišče tako dolgo rabi za pašnik, dokler na novo zrasla goščava ali gozd ne omogoča paše. Tedaj se začne turnus znova ali pa se na opisani .način rabljeno zemljišče ogradi in uporabi kot gozd.<< V hribovskih predelih Slovenije, kjer je primanjkovalo rodovitnih kmetijskih, posebej za poljedelstvo primernih zemljišč, gozdov pa je bilo v obilju, so upo- rabljali za začasno pridelovanje rži, ovsa, prosa, ajde, bolj redko tudi pšenice, gozdna zemljišča. Ta gozdna·oziroma gozdno-pašniška zemljišča so za poljedelsko obdelavo pripravili s požigalništvom. Ne da bi hoteli podrobno prikazati požigalništvo, je vendar potrebno omeniti tri njegove tipe (Hiubek): 1. požigalništvo na goščavah, 2. požigalništvo .na gozdnih površinah, ki so se po stalnih gozdnih predpisih smele uporabljati v kmetijske na- 1 Brinkmann, Th.: Die Bodennutzungssysteme. Handworterbuch der Staatswissen- schaften, 4. Aufl, 2. Bd. Jena 1924, str. 959 ff. 2 Sivic, A.: Požiganje gozdnih frat. Slovenski etnograf VI-VIl, 1953/54, Ljubljana 1954 n-~. , 3 Pri mojih terenskih raziskavah sem zvedel, da so še okoli leta "1970 na Koroškem v neznatnem obsegu požigati trate. 4 Grafenauer, 8.: Poljedelski obdelovalni način. Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana, "1970, 234. 5 Baš, F.: Pripombe k požigalništvu. Slovenski etnograf VI-VI, Ljubljana 1954, 83-102. 6 Hlubek, F. X.: Die Landwirtschaft des Herzogtums Steiermark, Gratz 1846, 53-54. Das Wesen Brandwirtschaft besteht darin, dass GestrUppe oder Walder ausgereuthet, die Strauche, Aeste und oft das Stangenholz ausgebreitet, nach dem Austrocknen angezun- det, die Asche gleichformig vertheilt, der Boden mit Menschenhanden bearbeitet, ein- oder zweimal mit Roggen und Hafer bestellt, und hierauf so lange zur Weide benutzt wird, bis das herausgewachsene Gestriipp oder der Wald diese Nutzungsart verhindert, wo dann der Turnus von vorne beginnt, oder das friiher aut die angegebene Weise benutzte Land nun eingeheget und zur Holzzucht verwendet wird." 65 mene, npr. tudi za krčenje (Raumrechte), 3. požigalništvo na površinah pod visokimi gozdovi (Stockrechte). Raumrechte so bile tiste gozdne površine, po katerih je bilo npr. po čl. 3 štajerskega gozdnega reda od 26. junija 1767 lastnikom ali koristnil ~';.'!~ Cl1!:j Om ~c:: > 1';.'10 ....111. NASADI SMREKE V OBDOBJU 1865-1974; Abieti-Fagefum,900 3 ha ... ""' ""' d:l ~ .A J.. <.:> o o, 04 - 3, 57 ~ C'l ..... o. 04 - 3, 43 1 79 .". ~ O. Ol ~ o. 73 ~ ..,. ~ (::> ' <1) "" tr) 1::> Ol "" .... .... 0,12 0.05 o. 05 • • 10,99 4. 84 1 4. 07 navane površine 9003 ha je jelovo-bukovih gozdov le 447 ha ali 5°/o in še ti so v pretežnem delu malopovršinski (grafikon 3). Ta mala površina je bila pogozdena v obdobju prek sto let, tako da je bilo poprečno na leto pogozdenih le 4,07 ha ali 0,05 °/o površine gozdov. Največji obseg teh del je bil opravljen na prelomu stoletja ob iskanju novih poti in pa v zadnjem obdobju zaradi obnove prestarih jelovih sestojev brez naravnega pomlajevanja. če pa še upoštevamo, da med smrekove nasade postopno prodirajo listavci, potem je vsako namigovanje o smrekovih monokulturah na Snežniku neumestno. Prav v obdobju prebiralnega gospodarjenja in zlasti v dobi močnih sečenj med obema vojnama so se v jelovo-bukovih gozdovih intenzivno gradile gozdne ceste, tako da je bilo v tem času področje dobro odprto. Iz grafikona 4 se lepo vidi kako sovpadata povečanje gostote cest in obseg sečenj. Na kraju preteklega in v začetku sedanjega stoletja so veleposestniki pričeli graditi obore za ponovno naselitev jelenjadi na snežniška-javorniškem masivu. Po izpraznitvi obor so v letu 1910 videvali jelenjad po vseh veleposestniških in tudi že okoliških gozdovih in populacija je z izjemo nekaj padcev postopno rastla, medtem ko so na drugi strani zatirali mesojede živali (volka). Za osnovni gospodarski cilj si je načrt iz leta 1912 zastavil prebiralni gozd z visokim deležem jelke. Kako si je načrt zamišljal prebiralno gospodarjenje, lepo spoznamo iz metod, s katerimi so določili etat, in iz navodil za odkazilo. Kot nor- mala za prebiralnl gozd je vzeta Hufnaglova konstrukcija prebiralnega gozda, ki je imela to značilnost, da je bil vsak debelinski razred zastopan z enako po- vršino temeljnice. Navodila za odkazilo so se glasila: iglavci se smatrajo za zrele pri 45 (40) cm, listavci pri 40 (35) cm: ko dosežejo to dimenzijo, so godni za posek; iglavci se izjemoma sekajo tudi pod to debelina, in to v primeru. če so škart, ali če se s tem sprosti dober jelov pomladek; "' _g ..s:; ::<-- ? E ..... 1 o ODPIRANJE PODROCJA S KAMIONSKIMI CESTAMI C Abieti-Fagefum,9003ha) 0... --g ~ - odprtost v m/hn __ letno zgrajeno cest v mf ha ...... sečnja m3Jha igl. + list. 14 ·· .. · .... ··············· . : "' / ' / ' "' ' ".-"' ' .... , _",/ ' ................. -------- ...................... ___________ _ \f l880 19!0 1970 leto 80 listavci se lahko sekajo tudi pod 40 (35) cm, če se s tem sprošča jelov po- mladek in če je potrebno doseči svetlobo za njegovo rast. To se lahko naredi z oglarjenjem. Tudi poznejše revizije načrtov (1924, 1936 in 1953) se od prvega vsebinsko ne razlikujejo, glavno vodilo za odkazilo je bila za okoli 50-letno obdobje zrelostna debelina. Da so se teh načel pri odkazilu res držali, pričajo podatki o evidencah sečenj po debelinskih razredih, kjer vidimo, da je 70-90 °/o posekana mase iglavcev debelejše od 45 cm prsnega premera. S prebiranjem so se sestoji svetlili, pričakovanega kontinuiranega pomlajevanja jelke, ki je prvi pogoj za prebiralno gospodarjenje, pa ni bilo. Namesto jelke, se je pojavilo obilno bukovo mladje, ki pa je bilo nezaželeno. Na osnovi postavk, da je za razvoj jelke premalo svetlobe in >>zraka«, so pred- pisali močno izsekovanje bukve v spodnjem sloju. Posek bukve je bil zlasti močan med svetovno gospodarsko krizo (1928-1934). Rezultat je bil prav nasproten, kot so ga pričakovali, bukve kljub radikalnemu zatiranju niso uničili, pač pa so pri- pomogli k temu, da je delež nižji in predvsem, da je kvaliteta slabša {panjevci, redka zasnova). Gašperšič ugotavlja (1): čim večji pose ki listavcev so bili izvedeni v obdobju 1890-1963, tem večji je njen delež v lesni zalogi 1963. leta. Kljub moč­ nim svetlitvam jelovega mladja ni, na drugi strani pa obstoječa jelka prirašča in prerašča v višje debelinske razrede in temu ne morejo slediti niti sečnje na osnovi zrelostne debeline. Pojavlja se veliko debelega drevja iglavcev {jelke), v l. debe- linski razred pa postopno pritekajo listavci (bukev). Z dolgoletnimi šablonskimi sečnjami zrelega drevja (nad določeno debelina 45 cm), ki je hkrati predstavljalo najvitalnejši del jelove populacije, so se jelovi sestoji močno osiromašili. To je potekalo takole: Pri enkratni pomladitvi (poznejšega pomlajevanja jelke skorajda ni več) je nastopilo razslojevanje, najvitalnejši osebki so se prebili v zgornji sloj in ko so dosegli zrelostno debelina, so jih posekali. Prazno mesto je prevzel spet najvital- nejši, dokler ni dosegel zrelosti, in tako naprej. Tako so se sestoji redčili in siro- mašili skoraj petdeset let. To se danes gotovo kaže v upadanju vitalnosti jelovih sestojev, v upadanju prirastka in verjetno še kje (tvorbi semena). Togo gospodarjenje, ki ni upoštevalo rastiščnih razmer, naravnih zakonitosti in sestojnih razmer je pripeljalo do nasled- njih posledic: Kljub enotnemu gospodarjenju so razvojni tokovi na različnih rastiščih potekali po svoji poti in posledica tega so danes zelo pestre sestojne razmere (od čistih bukovih, prek mešanih do čistih jalovih gozdov); s šablonskim prebiranjem se siromaši jelova populacija, pomlajevanja jelke ni, vitalnost upada, uspešno pa se pomlaja bukev. Zaradi močnih posegov v bukev se ji delež niža, vendar si zaradi izjemne moči spet pridobiva svoje mesto in po- stopno zamenjuje jelko (alternacijo drevesnih vrst). Delež listavcev v lesni zalogi je bil leta 1964 le 20 °/o, v številu dreves pa kar 40 °/o, kar kaže na prihodnje trende razvoja jelovo-bukovih gozdov na Snežniku. Prihaja do menjave teh dveh drevesnih vrst in to je naravni pojav v sukcesiji teh gozdov; lesna zaloga se postopoma veča - od 159m3/ha v letu 1912 na 346m3/ha v letu 1964 - tako, da je jelka v višjih debelinskih razredih, medtem ko listavci pri- hajajo prek meritvenega praga v l. debelinski razred. 2.4. Doba novih pogledov na gospodarjenje z gozdovi (po letu 1962) že v obdobju izvajanja načrta iz leta 1953 so spoznali, da je dolgoletno »pre- biranje« pripeljalo gozdove v slepo ulico. K osvetlitvi tega problema so prispevala: '81 Graf. 5 VRSTE OBRATOVANJA IN RAZVOJNI ~TADIJI SESTOJ EVi Abiefi -Fagetum, 9003 ha STANJE /. 1977 ostale oblike mladje-letvenj. 39 % r---, 1 1 1 1 l 1 r 1 1 1 1 6 % 1 1 1 w~ t/WM dejansko stanje r--- ...... '---...J drogovnjak debeljak 47% r-44%• normalno pre bir alno ~jenje e za obnovo 50 % fitocenološka proučevanja vegetacije na Snežniku (1950-1956), analiza razvoja sestoj ev v preteklosti (1) in študij naravnega pomlajevanja (3). Od togega prebiralnega gospodarjenja prehajamo k rastišču in k sestojnim . razmeram, ki so primerne glede na nego gozda. Namesto le enega cilja, to je prebiralnega gozda, imamo danes postavljenih 89 različnih potencialnih gozdno- gojitvenih ciljev, kar priča o pestrosti rastiščnih sestojnih razmer ter drugih funkcij gozda. Vendar so te sestoj ne razmere zelo neugodne (grafikon 5): mnogo preveč je prestarih jelovih sestojev, nujno potrebnih obnove (50 °/o na- mesto 14 °/o) (grafikon 5), mnogo premalo pa je mladij. gošč in letvenjakov (6 °/o namesto 39 °/o); potrebo po obnovi še bolj poudarja upadanje vitalnosti in sušenje pri jelki; naravnega pomlajevanja jelke skoraj da ni, medtem ko se listavci in smreka zadovoljivo pomlajujejo; negativnim vplivom na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov se je v zadnjem obdobju pridružila še mnogo preštevilna rastlinojeda divjad (jelenjad, srnjad). Vpliv je tako velik, da onemogoča obnovo pretežnega dela sestojev na področju Javornikov in Snežnika in s tem normalno gospodarjenje s temi gozdovi. Pri tako močnem vplivu se lahko oblikujejo samo nekvalitetni, po zastopanosti vrst osiro- mašeni gozdovi, kjer bo prevladovala smreka in delno nekvalitetna bukev. Taki sestoji ne bodo mogli opravljati več vseh splošno koristnih funkcij: socialnih, varo- valnih in lesnih, kar pa družba sicer od njih pričakuje. S tem se naglo slabšajo tudi pogoji za obstoj divjadi same. Rešitev izredno perečih problemov pri obnovi in premeni v snežniških-javor- niških jelovo-bukovih gozdovih je v izredno sproščeni gojitveni tehniki s čvrsto naslonitvijo na načelo nege v najširšem pomenu besede. Poleg izredne rastiščne heterogenosti je prisotna še razvojna, kar vse zahteva sproščenost, dinamičnost in iznajdljivost pri gojitvenih posegih: oblikovanje dobljenega stanja in polna uveljavitev sodobnega načela prebi- ralnega gozda (Abieti-Fagetum /ycopodietosum, A. F. homogynetosum). Teh o~lik je od analizirane površine 9003 ha le 7 °/o; preoblikovanje dvoslojnih jelovo-bukovih gozdov, kjer je to potrebno: zaradi intenzivne pomladitve v naslednjih obdobjih ni računati z večjo površino pretežno čistih bukovih sestojev. Z nego je potrebno dvigniti kvaliteto listavcev. Zelo pomembna pa je ohranitev manjših sestojev ali celo skupin jelovih dreves med tako nastalimi bukovimi sestoji, ki bodo imeli pomembno vlogo v obdobju obnove sedanjih sestojev listavcev. Sestojev s temi razvojnimi trendi je 20 °/o v analizi obdelanih površin; oblikovanje mešanih jelovo-bukovih gozdov s primesjo smreke in drugih listav- cev, in to: na eni strani je potrebno izkoristiti rastnost obstoječih sestojev, na drugi pa preiti v naravno obnovo z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Takih sesto- jev je 18 °/o analizirane površine: premena enomernih in starih jelovih sestojev z visoko lesno zalogo in upada- joče vitalnostjo in .prirastkom. Tu ne gre za čiste jelove sestoje, saj delež jelke po masi le redko presega 80 °/o. Zaradi nege tal, to je biološkega zdravljenja, ki bo omogočalo v doglednem času ponovno pomlajevanje z jelko, je potrebno gospo- dariti tudi s slabšo kakovostno zasnovo listavcev (bukev). V premeni bo imela pomembno vlogo tudi smreka, ki bo na določenih rastiščih le prehodno, drugje pa bo mogoče določen delež smreke ohraniti trajno. Od celotnega deleža 5500 ha nekdanjih veleposestniških starih gozdov, z deležem jelke okrog 80 °/o, jih je v analiziranem območju 4500 ha, kar predstavlja 50 °/o analizirane površine. 83 Graf. 6 .DELEL $TEVILA DREVES IN LESNE ZALOGE PO DREVESNIH VRSTAH C%J leta 1973 i Abi eti- Fagetum 9003 ha lesna zaloga (%) jelka 68 število dreves, (o/o) jelka 46 smreka 11 smreka 11 bukev 38 bukev 17 ost.list. 4 ost.list. 5 FZZZ/ZZ/1 WM i! il ti Rezultati nekajletnega gospodarjenja, usklajenega s cilji, postavljenimi na · osnovi večfunkcijskega pomena gozdov, rastišč in sestojnih razmer, so: Delež listavcev se veča in predstavlja v letu 1973 že 43 °/o od skupnega števila drevja nad meritvenim pragom (grafikon 6). V bodoče bo delež listavcev še večji, saj je pod 10 cm prsnega premera še znaten delež listavcev, medtem Ico pri iglavcih (jelki) tega ni. Po tej poti gredo le površine, kjer se je bukev pomladila in prerasla kritično višino pred obdobjem velike neusklajenosti divjadi z okoljem (prešla kritična višina do 1965. leta). Umetno obnovljene površine s smreko v glavnem malih površin, ki pa jih kljub individualni zimski zaščiti divjad uniči; s tovrstno obnovo se je v glavnem pre- nehalo. Vitalnost jelke vse hitreje upada, prav tako tudi prispevek, vse več je sušic, sestoji so vse redkejši in rastiščni potencial je vse slabše izkoriščen. Zaradi vpliva preštevilne rastlinojede divjadi (jelenjad, srnjad) naravnega po- mlajevanja z izjemo smreke praktično ni in posledice tega so vse nižji etati. Prehrambene razmere za divjad se naglo slabšajo in negativni vpliv rastlinojede divjadi na gozd se naglo stopnjuje in zajema vse širše območje, pojavlja pa se tudi že lupljenje v drogovnjakih iglavcev. 2.5 Prehod na usklajeno gozdno in lovno gospodarjenje Zaradi slabšanja razmer in vse bolj porušenega biološkega ravnotežja, vse slabšem izpolnjevanju vseh nalog snežniško-javorniških gozdov so v letu 1976 prešli k usklajenemu in skupnemu gozdnemu in lovnemu gospodarjenju. Novi cilji pri gospodarjenju z gozdovi so postavljeni ob upoštevanju večfunkcijske vloge gozda, rastiščnih, sestojnih in gospodarskih razmer. Da bi te cilje dosegli, je potrebno uskladiti številčnost rastlinojede divjadi z možnostmi okolja, pri vseh posegih v gozd upoštevati tudi divjad kot sestavni del gozdnega ekosistema, ohraniti vse avtohtone živalske vrste (tudi mesojede), ki vanj sodijo v ustreznem razmerju in izboljševati prehrambene razmere. 3. Zaključek šele z vsem vzročnim povezovanjem celotnega dogajanja v snežniških mešanih gozdovih jelke-bukve v preteklosti nam postaja jasnejša njihova ekosistemska narava in s tem tudi ekosistemska narava gozdov na splošno. Na vrsto jasno izraženih reakcij {sproženih razvojnih procesov v gozdnih biaN cenozah) ni niti gospodarjenje z gozdovi niti z divjadjo v preteklosti ustrezno reagiralo in razmeram primerno prilagodila cilje in tudi poseganje v gozdne ekoN sisteme. Prav togost pa je nevzdržna v gospodarjenju s tako dinamično tvorbo kot je gozdni ekosistem. Spremljanje razvoja snežniško-javorniških sestojev od najbolj oddaljene pre- teklosti pa do danes. reakcije na različne posege v jelovo-bukove gozdove. ki so nam jih omogočili podatki kontrolne metode, podrobna ekološka razčlenitev teh gozdov in študij pomlajevanja, so bili vodilo za postavitev novih ciljev in preusme- ritev vseh poseganj v te gozdove. Hkrati pa naj bo dokumentirana razvojna pot v snežniško-javorniških jelovo-bukovih gozdovih izredna šola in opozorilo pri go- spodarjenju s prirodno stabilnimi mešanimi gozdovi jelke-bukve na Dinaridih Jugo- slavije in v razmislek tudi vsem ostalim. 85 1789 )ustavo«) Združenih narodov. Leta 1977 je bilo vklju- čenih v to organizacijo že 147 samostojnih držav. Pomembni svetovni politični dogodki so se v nemirnem povojnem razdobju hitro vrstili in odsevali v razvoju vseh narodov sveta. Med posebnimi agencijami OZN je za gozdarstvo najpomembnejša agencija z imenom »Organizacija za prehrano in agrikulturo« (Food and Agricultural Orga- nization, skrajšano FAO), prvotno s sedežem v Washingtonu, sedaj v Rimu. FAO ima oddelke za poljedelstvo, ekonomiko, ribarstvo, gozdarstvo (in gozdne proizvode), prehrano. Gozdarski oddelek izdaja mesečno glasilo ))Unasylva<«. Na FAO je prešla tudi dejavnost bivših mednarodnih ustanov: »lnternacionalnega inštituta za agrikul- turo« in v okviru tega inštituta obstoječe avtonomne >>Internacionalne gozdarske centrale« ter ~>lnternacionalnega komiteja za les.« Oddelek za gozdarstvo FAO sodeluje z vladami članic OZN z namenom, da jih podpira pri reševanju njihovih specifičnih problemov. Kot instrument OZN pred- stavlja svetovno središče gozdarske dejavnosti na vseh področjih dela in ima nalogo, da poskrbi za smotrno gospodarjenje z gozdovi ter za trajno in zadostno preskrbo sveta z gozdnimi proizvodi. Težki problemi gozdnega in lesnega gospodarstva so narekovali večje med- narodno sodelovanje in vodili do sklicanja mnogih internacionalnih gozdarskih zborovanjl. Na teh prireditvah sodelujejo redno tudi gozdarji in lesarji iz Jugo- slavije in Slovenije. Zveza društev Jugoslavije za Združene narode v Beogradu in Društvo za Združene narode za SR Slovenijo v Ljubljani (Cankarjeva ul. 1) obravnavata v svo- jem okviru tudi probleme s področja agencije FAO. V povojnem razdobju je bilo o naši narodnoosvobodilni vojni napisanega in objavljenega mnogo raznovrstnega gradiva: v časopisih, revijah, zbornikih doku- mentov ter raznih knjigah. Omeniti je treba zlasti dvoje zgodovinskih del, ki se odlikujeta po svoji problematiki in obsežnosti. Prvo delo je napisal bivši partizan in neumorni pisec zgodovinskih del. prof. dr. Metod Mikuž (5 knjig od leta 1960 do 1973) pod naslovom ,,pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji«; drugo je kolektivno delo - in sicer »Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945«, ki je naša prva vojaško zgodovinska monografija; izdala sta jo Vojaški 1 Glej o tem sestavek Sevnik Franjo: Svetovni gozdarski kongresi. Gozdarski vestnik 1950. 90 zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja v Ljubljani leta 1976. Metod Mikuž je v V. knjigi svojega dela na str. 269 napisal naslednjo kratko opombo: )>IZ še danes nerazumljivih mi razlogov je mnogo premalo napisanega o kurirskih zvezah, TV postajah itd.« Gozdarje bi ob tem veselilo, če bi bil avtor pripomnil vsaj še to, da so bili kurirji (pretežno gozdni ali lesni delavci, oglarji, gozdni vozniki-kmetje} ozko povezani s poklicnimi gozdarji, ki so po svoji službi dobri poznavalci terena. Tudi delovanja gozdarjev Mikuž v vseh svojih knjigah nikjer ne omenja. V Gozdarskem vestniku (1952 in 1966) smo pisali, da so bili šolani gozdarji v svoji praktični dejavnosti že od nekdaj pod ostrim nadzorom vojaških oblasti. Pokojni inž. Anton šivic2 nas je večkrat opozoril, da so smeli na podlagi zaupne cesarske odločbe iz leta 1830 (objavljene v zbirki avstrijskih zakonitih predpisov leta 1875) sprejemati v službo pri državnih gozdovih le povsem zanesljive gozdarje, češ da ima gozdarsko osebje v primeru vojne tudi pomembne obrambne naloge. V naši narodnoosvobodilni vojni se je očitno pokazalo, kaj pomenijo zanesljivi gozdarji v vojnih operacijah. Pretežno so bili pristaši OF in so naši borbi koristili marsikje. Dokaj podatkov o delu gozdarjev med NOB navaja prof. Janko Jarc v svojem delu Partizanski Rog.3 Slovensko gozdarsko društvo je po svojih terenskih sekciJah zbralo naslednje (nepopolne} podatke o udeležbi gozdarjev v NOV: sodelovalo je 215 inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva; za svoje aktivno delo v NOB je bilo zaprtih in odgnanih v internacijo 30 tovarišev; svoje življenje za svobodo je darovalo 13 tovarišev iz vrst gozdarskih in lesarskih inženirjev in tehnikov. Te podatke smo objavili v Gozdarskem vestniku 1959 v sestavku »Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi socializma<(, Ni pa bilo mogoče zbrati podatkov za številne pomožne gozdne čuvaje, logarja in »priučene gozdarje«, ki so mnogo pretrpeli in številni padli v boju za osvoboditev. Le maloštevilne gozdarje, borce in aktiviste OF smo doslej uspeli opisati v naših glasilih, samo nekaterim so postavili kamnite spome- nike. Po ustanovitvi Ministrstva za gozdarstvo Slovenije in reorganizaciji upravnih in gospodarskih ustanov, pristojnih za gozdarstvo in lesarstvo, smo namenili skrb zlasti gozdarskemu šolstvu. Sklenjeno je bilo, da se ustanovijo za gozdarstvo in lesarstvo nižje, srednje in visoke šole. V praksi so začeli najprej z ustreznimi teo- retičnimi nižjimi gozdarskimi tečaji v Ljubljani in Mariboru. Prva naloga je bila, da vrnemo v Maribor opremo gozdarske šole, ki jo Je nemški okupator leta 1941 ali uničil ali odvlekel v gozdarsko srednjo šolo v Bruck ob Muri na štajerskem. Ponjo smo poslali s kamionom inž. Sotoška, gozdarja Muleja in polkovnika Pekareka kot vodjo. S prvo vožnjo so pripeljali nazaj le šolsko učno opremo. Pohištvo bivše mariborske gozdarske šole pa Avstrija ni vrnila. Jeseni 1948 je prišel v Slovenijo na inšpekcijski ,pregled tedanji minister za gozdarstvo dr. Vasa čubrilovic, univerzitetni profesor, da na krožnem potovanju po republiki bolje spozna g !avne pereče probleme našega gozdarstva in lesarstva. 2 ~tudij je končal na Visoki zemljedelski šoli na Dunaju. Službe gozdarskega priprav- nika na območju direkcije državnih gozdov v Gorfci pa ni mogel dobiti, ker je bil znan kot zaveden Slovenec {član slovenskega študentskega društva Kras na Dunaju). - Med NOV je bil privrženec OF. 3 Delo je doslej izšlo v dveh izdajah, 1967 in 1977. V drugi, dopolnjeni izdaji navaja tudi moje številne prispevke s področja gozdarstva za njegovo knjigo. 91 Odredili so me za njegovega spremljevalca po terenu, ker sem bil takrat direktor Gozdarskega inštituta Slovenije (sedaj Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo). Najina pot z avtomobilom, določena sporazumno, je potekala takole: Bled-Kranj- ska gora prek Vršiča v Trento - po dolini Soče do Nove Gorice-Ajdovščina-Po­ stojna-Kočevje-Ljubljana; potem še v Celje-Maribor-Dravograd-Slovenj Gradec in nazaj v Ljubljano. Minister Cubrilovi6 se je zlasti živo zanimal za našo lesno industrijo - med vojno je bil na prisilnem delu na neki žagi - in je analitično ter kritično obdelal vse pomembnejše lesnoindustrijske obrate, ki sva jih obiskala. Trdil je, da spričo pretežno malih obratov v Sloveniji nimamo izurjenih projektantov za velike naprave in se bo treba zato učiti in zgledovati pri Hrvatih, ki imajo v naši državi že po tradiciji največ velikih in dobro organiziranih lesnoindustrijskih kombinatov. Dokaj neugodno mnenje pa je profesor Cubrilovi6 dobil na tem potovanju tudi o našem gozdarstvu. Na prelazu na Vršiču je opazil dokaj velik mlad nasad ma- cesna, ki ga je bila poškodovala živina. Pojasnil sem mu, da je tod potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Macesen so zasadili Italijani, potem ko so planino od- kupili od njenih lastnikov iz Kranjske gore. Po koncu druge svetovne vojne so planino spet prevzeli prejšnji lastniki in njihova živina je ob paši poškodovala macesnov nasad. Profesor je menit, da bi bili morali vestni slovenski gozdarji nujno preprečiti takšno škodo v gorovju. Kmalu zatem, ko smo se spuščali po cesti naprej proti Trenti, nam je prekrižal pot večji trop domačih koz. >•Gamsi!« je vzkliknil minister v naglici, ko jih je za- gledal. )•Aj, te so obžrle macesnov nasad !cc je zarobantil, ko je mesto ••divokoz« spoznal domače koze. Ko sem mu razložil, da so Trentarji od nekdaj imeli pravico držati in po planinah pasti svoje koze, si je podatek zabeležil in zatrdil, da bo že on posredoval, da se ta pravica čimprej ukine. Razen o strokovnih gozdarskih zadevah je Cubrilovi6 spraševal še o gozdar- skem šolstvu, zlasti pa o predvideni gozdarski fakulteti. Povedal sem mu, da jo nameravajo odpreti takrat, ko bomo v gozdarskem inštitutu v ta namen usposobili potreben pedagoški kader. "Pohiteti morate«, je odvrnil, »sedaj je za to primeren čas. V Sarajevu so gozdarsko fakulteto že uzakoniti, sledi naj ji Slovenija in nato Makedonija.« Po vrnitvi Cubrilovica v Beograd so kmalu prišli ukrepi slovenske vlade, ki jih je on nakazal pri inšpekciji. Prvi ukrep je bil republiški zakon o prepovedi paše koz tudi v Slovenskem primorju; bil je v resnici zelo potreben, kajti uničenje gozdov v Posočju je povzročalo vse več plazovja in s tem tudi elementarne nesreče. Goz- darjem so olajšali nadzor nad kozami s tem, da so za logarje namestili tamkajšnje domačine, ki so prizadetemu prebivalstvu laže dopovedali, da je opuščanje proste paše koz v hribovju uvedeno v splošno korist. Drugi ukrep vlade je bila odločitev, da se ob že obstoječi agronomski fakulteti v Ljubljani ustanovi tudi gozdarski oddelek. Za matičarja sta bila določena inž. Stanko Sotošek in ing. Franjo Sevnik, ki sta postala po svojem strokovnem nagnje- nju - na podlagi predlogov rednih profesorjev gozdarske fakultete v Zagrebu - tudi redna profesorja na novi slovenski gozdarski fakulteti. Med okupacijo, kakor tudi ves čas po vojni, smo živahno spremljali dogajanja na vojaškem, družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju, zlasti tista, v velikem svetu in doma, ki so vplivala na naše novo življenje in delovanje, na medsebojne odnose in solidarno pomoč. Leta 1943 so se spustili s padali na Hrvaškem prvi zavezniški oficirji, prva misija z zahodne fronte pri nas. Zadrževali so se tudi v Sloveniji pri glavnem štabu in gozdarji smo jih pogosto srečevali. 92 V Sovjetski zvezi so se po vojni začeli pojavljati ostri prigovori glede samostoj- nega uveljavljanja Jugoslavije v Kominformu. Stalin je vse bolj pritiskal in prišlo je do tega, da so jo na njegovo zahtevo leta 1948 izključili iz te komunistične sve- tovne organizacije; prizadejali so ji mnogo političnih težav in hudo gospodarsko škodo. V tem času smo imeli tudi gozdarji nalogo, da na terenu pojasnjujemo od- klonilno stališče do neumestne gonje SZ in Stalina. Mene so poslali na takšne sestanke na Bledu in v Dobu pri Domžalah. Sestanka sta kar dobro uspela. Vendar mi je v Dobu neki starejši aktivist na koncu zaupno potožil: ))Ta spor me je hudo potrl; prej sem na vso moč agitiral za SZ, sedaj pa moram nastopiti proti njej. Morda bom kar nehal politično delovati.(( Odvrnil sem mu, naj raje pomisli na naše velike žrtve in skupne napore v bojih in naj ostane zvest našim voditeljem v pre· pričanju, da bo naša resnica in pravica zmagala. Mislim, da sem ga prepričal. Naše vrhovno politično vodstvo s Titom na čelu se ni uklonila tem pritiskom kljub ogromnim gospodarskim žrtvam in srečno smo prestali naše največje povojne težave. Z informbirojsko gonjo proti naši državi je ozko povezana smrt našega narod- nega heroja Borisa Kidriča, prvega predsednika slovenske vlade. Kmalu po vojni je odšel v Beograd, kjer je vodil jugoslovansko gospodarstvo in neutrudna požrtvo- valno delal. Zbolel je za neozdravljivo boleznijo in umrl na višku svojih duhovnih moči (11. 4. 1953), star komaj 41 let. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Bridko nas je zadela izguba dragocenega partizanskega tovariša in go- rečega revolucionarja. Nova, pomembna razvojna stopnja naše družbe se je začela leta 1950 z zako- nom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Z uvedbo delavskega samoupravljanja je bil opuščen sistem centralističnega upravljanja gospodarstva in začel se je sistem, v katerem so bila gospodarska podjetja izro- čena v upravljanje neposrednim proizvajalcem. V glasilu Gozdarski vestnik 1951 je Matevž Hace v sestavku >>Vloga delavskih svetov v gozdarstvU<< nadrobno opisal velike naloge, ki čakajo člane upravnih odborov in delavskih svetov pri upravljanju z gozdovi v njihovo gospodarsko korist in dobrobit vsega našega narodnega gospodarstva. Z uvedbo delavskega samoupravljanja so leta 1951 tudi nadomestili prvo za- snovo državnega planiranja z zakonom o planskem vodenju narodnega gospodar- stva. Državno planiranje, kot eno osnovnih zakonov socialističnega gospodarstva, se je začelo v letih 1946/47 s prvo splošno inventarizacijo vseh gozdov. Po njeni uvedbi so začeli na novih gozdnogospodarskih območjih z definitivnim urejanjem državnih, zadružnih in zasebnih gozdov, vse na stroške države. S tem je bila rešena tehnična in organizacijska problematika kmečkih oziroma malolastniških gozdov, ki jih je v naši republiki skoraj 2/3. V skladu s sedanjo ustavo, z zakonom o pla- niranju in zakonom o združenem delu pa sistem družbenega planiranja zagotavlja odločilno vlogo delavca v temeljni organizaciji združenega dela. Le-ta je poglavitni nosilec planiranja v našem samoupravnem sistemu. Dosledno načelom decentralizacije in demokratizacije v splošni upravi in go- spodarstvu se je v začetku leta 1951 do tedaj v sindikalnem okviru obstoječa go- zdarsko-lesnoindustrijska sekcija DIT preosnovala v samostojno Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS. Danes je to Zveza inženirjev in teh- nikov gozdarstva in lesarstva SRS. Tako so bili po končani informbirojski borbi ustvarjeni v gozdarstvu in lesarstvu ugodni pogoji za napredek v vseh strokovnih dejavnostih gozdarskega in družbenega razvoja. V Gozdarskem vestniku so ob slovesni desetletnici razvoja gozdarstva in lesar- stva v povojnem času izšle naslednje razprave: Lojze Funkl: Deset let socialistič- 93 nega gozdnega in lesnega gospodarstva, Franjo Sevnik: Deset let gozdarstva v novih časih, Adolf Svetličič: Gozdni fondi v Sloveniji, Rudolf Pipan: Urejanje gozdov v obdobju 1945/1954, Vladislav Beltram: Gojenje gozdov v prvem povojnem desetletju, Zdravko Turk: Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945/1954, Jože Šlander: Varstvo gozdov v povojni Sloveniji, Janko Seljak: Hudourniška služba v obdobju 1945/1954, Jože šlander: Varstvo gozdov v povojni Sloveniji, Janko Seljak: Hudo- urniška služba v obdobju 1945/1954, Mirko šušteršič: Slovenski lov, Franjo Sgerm: Slovensko gozdarsko šolstvo v novi Jugoslaviji. Potem je izšla vrsta prispevkov iz zgodovine slovenskega gozdarstva in lesar- stva v naših dveh glasilih v Gozdarskem vestniku in Lesu. Obširno je prikazan naš gozdni fond - ki zajema že več kot polovico rodovitne površine Slovenije - stalni izvor lesa, naše najpomembnejše industrijske surovine in trajne osnove naše lesne industrije, ki je v težkih časih države največ prispevala k obnovi gospodarstva; sedaj je v izvozu na drugem mestu. V časopisih je o tem marsikaj napisanega, v redkih zgodovinskih delih pa bore malo. Leta 1975 je izšla v Beogradu - tudi v slovenščini - obširna reprezentančna monografija >)Trideset let socialistične Jugoslavije«. Knjiga je svojevrsten zbornik, kolektivno delo o nastanku in razvoju našega sistema socialističnega samouprav- ljanja. Sodelavci so bili iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. V njej je mnogo faktografskih podatkov o razvoju na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. V poglavju »Trideset let SR Slovenije« pa manjka ustrezna znanstveno- kritična analiza gozdarstva in lesarstva, kot je narejena za kmetijstvo, gradbeništvo, promet, turizem idr. 2al so naše gozdarske dejavnosti povsem zapostavljene. Zgodovinarji-razisko- valci se premalo poglabljajo v probleme gozdarstva in lesarstva v našem in svetov- nem merilu. V ZDA- kjer so najbolj roparsko gospodari li s svojimi gozdovi od vseh dežel kapitalističnega sveta - napovedujejo, da prihaja »doba lesa«. V tej luči pridobivajo gozdovi vse večji pomen, saj se nenehno, iz vekov v veke, obnavljajo iz prirodnih sil, če se z njimi le pravilno gospodari. Zlasti pa pomen lesa nepresta- no narašča v lesni kemiji, saj je surovina za papir, celulozna tekstilna vlakna, slad- kor (tudi v Sloveniji smo kemiki in gozdarji in lesarji preučevali zgraditev nove tovarne za pridobivanje sladkorja iz lesnih ostankov v Sevnici), druga hranila, zdra~ vila, vitamine in mnoge druge kemične proizvode za človeško potrošnjo in pre- hrano. Gozdovi so izrednega pomena tudi za vodno gospodarstvo, predvsem pa za zdravje ljudi. Med slovenskimi pisatelji je edino Anton Ingolič napisal s področja gozdarstva obširno delo šumijo gozdovi domači - poemo o naših gozdovih in prijateljsko pripoved o življenju in delovanju naših gozdarjev in lesarjev v burnih povojnih časih. Prva izdaja je izšla leta 1967, ponatis pa 1976. Gospodarsko učno organizacijo »Silva« smo izoblikovali po ustanovitvi goz- darske fakultete leta 1949. FAO je na podlagi sklepa gozdarske konference leta 1948 priporočila, da se gozdarskim strokovnim šolam dodeljujejo gozdovi in objekti v učne namene zaradi izobraževanja praktično čim bolj usposobljenih strokovnjakov. V Jugoslaviji so jih leta 1950 imele povečini že vse gozdarske fakultete. Vlada LRS je na naš predlog - ki ga je podprl Sergej Kraigher - izdala leta 1951 odločbo o ustanovitvi podjetja »Silva«, to je gozdnega in lesnega go- spodarstva fakultete s sedežem v Ljubljani in gozdnimi kompleksi v alpskem (>>Silva« ob Kamniški Bistrici ok. 4000 ha), panonskem (>»Dravinja~< ok. 2000 ha) in kraškem (pri Novi Gorici) območju ter lesnoindustrijski obrat v Stahovici pri Kamniku. Podjetje je začelo poslovati leta 1951. Obstajalo je deset let in doseglo lepe uspehe ob povezovanju učenja in študiranja ob delu. Bilo je rentabilne ves 94 čas, zlasti zaradi povezave gozdov z lesno industrijo. Težave so se pojavile v organizacijskem pogledu, ko se je moralo fakultetno podjetje razdeliti na samo- stojne gospodarske enote po okrajih. Prišlo je do čezmernega vpliva premalo razgledanih posameznikov. Uspelo jim je odvzeti »Dravinji« vse gozdove in nove objekte ter jih dodeliti ptujski kmetijski zadrugi. Glede ostalih ogroženih gozdov in lesnoindustrijskih objektov »Silve<< pa so se na nekaterih gospodarsko-političnih forumih pojavile med mladimi, premalo izkušenimi inženirji težnje, da bi se samostojni fakultetni terenski učni objekti pri- ključili kot avtonomne enote gozdnemu gospodarstvu v Ljubljani. Spričo nastalih protislovij je pristojna oblast leta 1961 odredila, da se mešano ali sestavljeno pod- jetje »Silva« razformira. Gozdove je dodelila ljubljanskemu gozdnemu gospodar- stvu, lesnoindustrijski obrat v Stahovici pa podjetju »Stol« v Kamniku. S tem je pri fakulteti po desetih letih prenehalo »sistematično učenje ob delu«. Vprašanje iz- obraževanja delavcev in študentov gozdarstva in lesarstva ob delu je postalo po- memben problem. V tem desetletju sprožena zamisel o ustanovitvi narodnega parka v Kamniških planinah,4 ki jo je predlagal prof. Pavel Kunaver in so jo podprli Gozdarski inštitut Slovenije, fakulteta in )>Silva« je tudi propadla. Gozdarskemu oddelku biotehniške fakultete je ostala za uporabo nova goz- darska hiša na Kopiščih ob Kamniški Bistrici, ki jo je zgradila )>Silva«. Razen tega objekta tudi »Oblakov gozd<' nad Brezovico pri Ljubljani, ki ga je dobila kot volilo pokojnega dr. l. C. Oblaka. Ta gozd - ok. 32 ha - je daljnovidni prijatelj naših gozdov ln planin v svoji oporoki (1926!) namenil ljubljanski univerzi kot temelj za gozdarsko fakulteto in z željo, da ga uredi v znanstveno-raziskovalne namene. V republiškem perspektivnem programu 1961-1980 je bilo predvideno, da se v nižinskih gozdovih Slovenije izkrčijo velike površine gozdov zaradi naglega opu- ščanja slaborodnih kmetijskih zemljišč - zlasti v gorskih predelih - in naraščanja površine gozdnega sektorja na ok. 51 °/o, medtem ko so se površine rodovitne poljedelske zemlje stalno zniževala. Kmalu se je pokazalo, da osnove krčitvenega programa niso bile dovolj tehtne, da so bile premalo preučene in da je bil prvi zagon za krčitev preveč kampanjski. Poleg vnetih zagovornikov krčenja gozdov se je pojavilo še več nasprotnikov tega podviga, kar je privedlo do zastoja v izvrševanju sicer pravilne zamisli. Krčenje gozdov v nižavju sem v načelu odobraval in v okviru te teme v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo izdelal študijo (1 02 strani) pod naslovom »Pro- blem gozdov na relativnih gozdnih tleh«, upoštevaje izkušnje in primere v svetov- nem, jugoslovanskem in slovenskem merilu. Dovršil sem jo v letih 1964/65 in pred- ložil inštitutu v obravnavo in objavo v njegovih publikacijah. Direktor inštituta inž. Bogdan :Lagar mi je po obravnavi povedal, da so objavo do nadaljnjega od- ložili, ker tema ni več tako aktualna in ker zavodu primanjkuje finančnih sredstev za objavo vseh takrat že predloženih strokovnih in znanstvenih del. Ker razprava zaradi obširnosti ni prišla v poštev za objavo v naših glasilih oz. revijah, sem jo leta 1977 ponovno predložil inštitutu ali fakulteti. Mislim, da je strokovno in znan- stveno utemeljena krčitev gozdov na relativnih gozdnih tleh naš zelo pereč pro- blem. Problemi so se pojavili tudi v našem povojnem gospodarjenju z gozdom in lesom v zasebnih gozdovih, ki zavzemajo večjo površino rodovitne zemlje. Na- "' Več o .t.em je v razpravi: Franjo Sevnik )>Silva«, gozdno in lesno gospodarstvo Fakultete za agronomiJO, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani« v Kamniškem zborniku 1961, str. 195-221. 95 našajo se na planiranje v gozdarstvu in lesarstvu ter na uvedbo ))žaganih naprav« - poleg venecijank - v našem obrtnem žagarstvu na podlagi zakona o gozdovih iz leta 1965. Spremembe, nastale v gospodarstvu, in njih škodljive posledice, sem priobčil v svojem sestavku ))Problemi slovenskih kmečkih gozdov in malih žagar- skih obratov« v Gozdarskem vestniku 1976 str. 373-376. v tem delu sem se dotaknil (na str. 374) tudi naših republiških zakonov o goz- dovih, ki so sledili v letih 1950, 1954, 1961, 1965 (z dopolnilom 1970), 1974 in z uredbo 1975; v 25 letih torej 6 zakonov, kar je zelo veliko spričo dejstva. da smo imeli v prvi Jugoslaviji le en zakon o gozdovih (1929) za vso državo. Po vojni, v času velikega napora za izvedbo prvega petletnega plana (1947 do 1951), je maršal Tito opominjal: nGozdarstvo, kot ena najvažnejših panog našega gospodarstva, zlasti sedaj v petletnem planu, zahteva, da se mu posveča velika skrb, da se vodi določena gozdarska politika.« Spričo tako številnih zakonov o gozdovih v Sloveniji je bila ta politika kar burna; naglo je sledila spremembam na upravnem in gospodarskem področju ter je morda v splošnem ustrezala načelom o ))gozdarski dinamični politiki((, ki so se izoblikovala tudi po ustanovah OZN. Vendar so se v zakonu o gozdovih leta 1965 uveljavile tudi težnje številnih zasebnih obrtnikov - vsi mali žagarski obrati so v lasti obrtnikov in deloma velikih kmetov ki niso v skladu z naprednim·gozdarstvom v zasebnem proizvajalnem sektorju in s socialističnimi samoupravnimi nazori. Te razmere smo obravnavali tudi na občnem zboru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva leta 1970; vendar tudi zakon o gozdovih 1974 ni odpravil nastalih nepravilnosti, kakor je bilo zamišljeno. Problemi obstajajo še naprej; treba bo analitično in kritično raziskati, kaj in kako so pri tem subjektivno zakrivili gozdarji in lesarji ter kaj mnoge organi- zacijske spremembe, ki smo jih nakazali že ob desetletnici gozdarstva v novih časih pod poglavji: Osnove naše nove gozdarske politike; Razvoj in organizacija gozdarske upravne službe; Organizacijske oblike gozdnega in tesnega gospodar- stva. Ministrstva, pristojna za gozdarstvo in lesarstvo, glavni nosilci ustrezne politike, so bila deležna ,prepogostih reorganizacij. Vedno smo želeli, da bi bili gozdna proizvodnja in lesna predelava čimbolj povezani in bi skladno delovali. Danes obstaja sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mislim, da bi bilo ustrez- neje, če bi gozdarstvo povezali z lesno industrijo v skupen sekretariat za gozdar- stvo in lesarstvo, da bi skladno in racionalno delovala. Graščaki Auerspergi, avstrijski državljani, so ob koncu druge svetovne vojne zbežali v Argentino, da jih ne bi zadelo zasluženo plačilo za zločinsko ravnanje v okupirani Sloveniji. Po sklenitvi avstrijske državne pogodbe- podpisane 15. 5.1955 na Dunaju - so se vrnili v Avstrijo in začeli zbirati zgodovinsko gradivo o svojih posestih, razlaščenih v Jugoslaviji. Prek slovenskih odvetnikov so se obrnili tudi name s prošnjo za različna pojasnila in podatke, ki bi koristili graščakom, kar pa sem odklonil. Konec oktobra 1965 se je zglasil pri meni na domu njihov odvetnik dr. Peter Kammerlander iz Gradca .z isto prošnjo, ki sem jo tudi odklonil. Naknadno mi je poslal izvod avstrijske državne pogodbe - ki ga hranim v arhivu še sedaj, ker pogodba zagotavlja svoboden razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji - za dokaz, da se Avstrija po 27. členu pogodbe obvezuje svoje državljane od- škodovati za njim odvzeto imetje v Jugoslaviji. Dne 11. 5. 1966 pa sta me dva odposlanca zveznega finančnega ministrstva na Dunaju - dr. Hadwiger Reinhard in dr. Andorfer Anton - kot zastopnika druge stranke, to je avstrijske države, zaprosila za pojasnila in podatke o razlaščenem Auerspergovem imetju. Nista jih mogla nikjer drugje dobiti, kajti bivši Auerspergov odvetnik dr. Friderik Luckmann in inž. Franc štiglic, bivši gozdni upravitelj v Ko- 96 Gozdarski inštitut Slovenije, univerzitetna znanstvena ustanova za gozdarstvo in lesarstvo Projekt poslopja je izdelal leta 1947 ing. arh. E. Ravnikar čevju, ki bi to vedela, sta že umrla. Njima sem pa pojasnil, da so razlastitveni odloki za gozdove postali pravnomočni s finančnim zakonom 1932/33 in ju napotil na Izvršni svet SRS, oddelek za zunanje zveze, da si tam izposlujeta dovoljenje za prepis ustreznega odloka v Državnem arhivu Slovenije in za zbiranje drugih podatkov v Kočevju. Dovoljenje in vse potrebne informacije sta tudi dobila. Auerspergi so bili že od nekdaj ozko povezani s Kočevarji. Pokojni knez Karl Auersperg je bil peti - zadnji - ,,vojvoda kočevski((, Njegovi potomci so se po vrnitvi iz Argentine povezali s Kočevarji, ki so ob koncu vojne zbežali iz Posavja in se večinoma naselili na Koroškem, od koder so bili njihovi predniki pred 600 leti preseljeni na Kočevsko. V bližini gradu Krastowitz (Hrastovec) ob robu slo- venskega ozemlja na Koroškem so dobili za svojo uporabo cerkvica - za katero so tudi Auerspergi prispevali ,,kelih in dragoceno mašno oblačilo« - kraj, ki naj pomeni romarsko pot za vse bivše Kočevarje. Tam so priredili dne 4. avgusta 1963 veliko romarsko slovesnost, ki so se je udeležili tudi Auerspergi, kakor poroča časopis Gottscheer Zeitung. Tako so se spet znašli skupaj zatiralci slovenskega ljudstva, ki sedaj na ostuden način strežejo po življenju našega ljudstva na Koro- škem, ki živi tam že nad 1300 let. Zaključujem svoje pripovedi, zgodbe in zapise iz vojnih in povojnih let, iz obdobja največje zgodovinske preizkušnje slovenskega naroda, ko si je s silnimi žrtvami priboril samostojno državo, republiko v zvezni SFRJ. Le-ta je postala pravična domovina vseh njenih narodov in narodnosti, največji dosežek socialistič­ nega razvoja, o katerem smo v mladosti s pisateljem Ivanom Cankarjem komaj sanjali. V tem obdobju je bilo nešteto pomembnih dogodkov in dotaknil sem 97 se le tistih, ki so kakorkoli bolj odsevali v naši zavesti, v našem ravnanju in delovanju. Ko slovesno obhajamo 85. rojstni dan predsednika Tita in 40. obletnico nje- govega prihoda na čelo ZKJ, se oziram z radostjo tudi na čudovite dosežke na področju slovenskega gozdarstva in lesarstva po vojni: na nižje in srednje stro- kovne šole; fakulteto; inštitut za gozdno in tesno gospodarstvo na muzeje v okviru TMS; na vzorno oskrbovani gozdni in lesni družbeni gospodarski sektor; na uspešno znanstvenoraziskovalno in obširno publicistično delovanje, na rast in razvoj našega mladega in sposobnega kadra strokovnih in znanstvenih delavcev, ki je porok za vse boljša in temeljitejša dela. V velikem času narodnoosvobodilne vojne in povojne revolucionarne borbe v ))hladni vojni(' ter gospodarsl58 0,77Vi 1,09 Vi 1,41 Vi Pri oblikovanju mej debelinskih razredov je upoštevan pad premera in odbita je debelina lubja. Vrednost ene vrednostne silve (VS} je pri vrednosti švicarskega franka 8 din približno 1260 din. 3. Potek vrednostnega priraščanja v negovanih in nenegovanih sestojih 3.1 Stanje pred pričetkom redčenja Starost 19 42 52 Stev. dreves/ha 1580 635 515 Lesna zaloga m3/ha 128 323 383 Razvoj v idealno negovanem sestoju- model: Starost Stev. dreves/ha Lesna zaloga posadim o 8000 26 1300 316 50 soo 485 60 455 597 75 390 677 117 Vrednost VS/ha 49 140 226 Vrednost 102 265 422 649 3.2 Tekoči volumski in tekoči vrednostni prirastek Raziskava pokaže, da različni načini redčenja volumskega prirastka ne spre- minjajo; gre za spoznanje, ki ni novo. V manjših sestojih se res pojavljajo razlike, ki pa so posledica zelo burne rasti in mikrorastiščnih razlik, ki jih na videz homo- geni sestoji zakrijejo. Tekoči volumski prirastek kulminira pred 25. letom (Mlinšek: med 10. in 20. letom z vrednostjo 10-20 m3 na hektar). Do starosti 60 let se zniža na 11-13 m3/ha. (graf. 1) Primerjava z že opravljenimi tovrstnimi raziska- vami v Polani pokaže, da so ugotovitve dokaj identična. Vrednostni prirastek se bistveno poveča šele, ko volumski prirastek že kur- minira. Višina vrednostnega prirastka je odvisna od načina nege. čim bolj smo nosilcem funkcij pomagali, tem večji je učinek, ki se odraža na vsem sestoju. Tekoči vrednostni prirastek kulminira v nenegovanem 'sestoju že v starosti okoli 30 let, medtem ko pride v izbiralno redčenih sestojih do kulminacije šele med 60. in 70. letom. V nenegovanem sestoju doseže maksimalno 4-5 VS, v optimalno izbiralno redčenem pa do 12-13 VS. (graf. 2). 3.3 Poprečni vrednostni prirastek Poprečni vrednostni prirastek je poračunan samo za idealno stanje, naka- zuje pa kulminacijo med 70. in 80. leti. Na to dobo je mogoče sklepati tudi iz obnašanja krivulj tekočega vrednostnega prirastka na polju z izbiralnim redče­ njem. Za nenegovan sestoj je vrednostni prirastek nakazan orientacijsko, vendar napaka zaradi majhne vrednosti nenegovanega sestaja, kljub neupoštevanju etata pred 40. letom starosti, ni velika. 3.4 Primerjava vrednostne rasti izbranca na negovani in najboljšega drevesa na nenegovani ploskvi Vrednost drevesa je odvisna od njegovega premera in od kvalitete debla. V nenegovanem sestoju so drevesa drobna, zato je njihova vrednost majhna. V izbiralno redčenih sestojih so izbranci visokvalitetni in debeli, zato je tudi njihova vrednost večja, pri starosti 60 let skoraj štirikrat večja. (graf. 4) 3.5 Prikaz vrednosti na m3 prirastka pri različnem načinu redčenja in pri različni starosti Velike razlike v vrednosti priraščajočih mas kažejo, kako velik je vpliv nege. Tr:tm, kjer je ni, vrednost kulminira med 40. in 50. letom starosti. V izbiralno redčenem sestoju se vrednost m3 prirastka povečuje vse do 60. leta in doseže celo več kot dvakratno vrednost nenegovanega sestaja. V idealno negovanem sestoju se vrednost na m3 prirastka povečuje celo do 3,5-kratne vrednosti nene- govanega sestaja. {graf. 3 in 4) 3.6 Dolžina gospodarske dobe v gospodarjenju s črno jelšo če rastnost dosega rodovitnost, nam sečišče krivulj poprečnega vrednost- nega prirastka nakazuje dobo, ko naj sestoj pospravimo. V optimalno negovanem stanju je to čas med 70. in 80. letom starosti sestaja. (graf. 5) V nenegovanem sestoju rastnost rodovitnosti ne dosega, razlika med takimi in negovanimi gozdovi so velike, tako v m3 l o a. Vsako leto zgori v Sloveniji 200 ha gozdov - pretežno na krasu. škoda je veliko večja kot so letna vlaganja za obnovo gozdnih površin na tem območju. Največji krivec je človek s svojo malomarnostjo in zlobo. Podružbljanje naše varnosti obvezuje vse občane in organizacije, da varu- jejo premoženje in sodelujejo pri obrambi naših materialnih in družbenih vrednot. Oba posnetka Franček Jurač - Požar v Mežiški dolini. UDK 634.0.232.329.6 PRIDELOVANJE GOZDNIH SADIK V LONčKIH (KONTEJNERJIH) 1. Uvod Kontejnerska proizvodnja gozdnih sadik ni iznajdba našega časa, saj so sa- dike že v prejšnjem stoletju vzgajali v glinastih in papirnatih lončkih ter z njimi pogozdovali goličave. Množična vzgoja gozdnih sadik pa je nastopila šele v zad- njem času, in to najprej v skandinavskih deželah in v Ameriki. Leta 1974 so tudi v Makedoniji prešli na industrijsko proizvodnjo gozdnih sadik v lončkih, v Slove- niji, v Mengšu, pa istega leta na proizvodnjo sadik v svitku v manjšem obsegu. V prvem delu sestavka dajem pregled različnih tipov kontejnerjev, ki sem ga v glavnem povzel po sestavku: Huss J., Muhle O. »>Containerpflanzen fUr die Forstwirtschaft« (1974). V drugem delu pa navajam ugotovitve s )>Simpozijuma o primeni paperpot sistema u proizvodnji šumskih sadnica pri modernem tehno- loškem procesu pošumljavanja((, ki je bil novembra 1977 v Skopju. 2. Prednosti in slabosti kontejnerske proizvodnje gozdnih sadik Primerjava med pridelovanjem klasičnih sadik ter pogozdovanjem z n11m1 na eni strani, s pridelovanjem in uporabo kontejnerskih sadik na drugi strani, nam kaže na dobre in slabe strani kontejnersl(ih sadik. Ugotovitve pa ne morejo biti dokončne, saj je kontejnerska sadnja stara le nekaj let Prednosti kontejnerske proizvodnje sadik in pogozdovanja z njimi so na- slednje: - hitrejša proizvodnja sadik na manjšem prostoru v drevesnici, - korenine se ne poškodujejo pri pogozdovanju, - sadimo lahko skoraj skozi vse leto in tako bolje izkoristimo, zaposleno delovno silo in vremenske razmere, - hitrejša sadnja in s tem nižji stroški saditve po hektarju, večji odstotek prijetih sadik po sajenju. Slabe strani kontejnerske proizvodnje in uporabe kontejnerskih sadik pa so: - potrebujemo večji začetni kapital in več znanja glede proizvodnje sadik, - večji prevozni stroški v kontejnerjih ter povratni prevoz prazne embalaže, - na zelo zapleveljenem zemljišču so sadike v majhnih kontejnerjih neupo- rabne, sadike v velikih kontejnerjih pa predrage. 3. Glavne značilnosti kontejnerske proizvodnje Seme posejemo ali sadike presajamo v lončke s šoto ali s kakšno drugo osnovo. Pri nekaterih sistemih se uporablja celo samo šota brez lenčkov, npr. Brika, Nisula. Lončki, v katere sejemo seme ali sadimo gozdne sadike, so pla- stični, papirnati, iz plastificiranega papirja, stiropora, stisnjena šote itd. Kot sub- strat navadno uporabljamo šoto, ki mora biti zadosti vlažna (cca 25 °/o). Imeti mora pravo zrnatost (velikost delčkov), kar je odvisno od velikosti lončka in ugodno volumsko težo (boljša je svetlo rumena šota kot temno rjava). 129 10cm :z / 1 ) . .~ ") .---··-·) ~ : ;•·· A .. ----.... --·· 4. ·· 4 .... ") . "). «_ .... ~ et . : 4 70cm 2 .L; 5 !'cm 8 -/2 Pregled različnih kontejnerskih sistemov. Razporejeni so ·--~~~~'~::S0/~0~0.A00~'8~~~0~'~~-~-~~~~ V lonček sejemo enega ali več semen, redkeje pa presajamo sadike. Setev je praviloma mehanizirana. Kalitev in pospešeno rast opravimo navadno v rast- linjaku, kjer sadike zalivamo {škropimo) tudi večkrat na dan. Hranilna in varovalna sredstva primešamo vodi, s katero rastline zalivamo. Ko dosežejo sadike dolo- čeno višino oziroma starost jih prenesemo na prosto, kjer se utrdijo ali aklima- tizirajo na razmere v gozdu. 4. Pregled različnih kontejnerskih sistemov Različni avtorji so v različnih državah razvili za različna rastišča celo vrsto kontejnerskih sistemov, od katerih so nekateri izvirni, drugi pa samo izboljšana kopija le-teh. Sistem kontejnerskega sajenja, ki ga uporabljajo v vrtnarstvu in povrtninarstvu, je večkrat predhodnik proizvodnje lenčkov, ki jih uporabljajo v gozdarstvu. Različne tipe oziroma sisteme kontejnerske proizvodnje navajam v preglednici. 5. Domače izkušnje kontejnerske proizvodnje Velika potreba po pogozdovanju neobraslih gozdnih površin v Makedoniji zahteva veliko proizvodnjo gozdnih sadik. Tu imajo kar 32 °/o neobraslih gozdnih površin, v Sloveniji pa le 1 °/o. Leta 1976 so pogozdili 4500 ha gozdnih površin. Zaradi tolikšnih potreb po sadikah je podjetje ))Komunalac<< iz Skopja leta 1974 uvozila iz Finske kompleten )>tekoči trak« za proizvodnjo kontejnerskih sadik, in sicer sistem »Paparpotklasični•< način 1,5 V=40-380 8. Spencer- Skupinski Več lončkov iz H=10,2 do S sadilno cevjo Korenine se ne Leta 1973 so v Kanadi Lem aire kontejner plastike, ki se 20,5 (1000-1500 zavijajo zaradi proizvedli 3 mio sadik »'Knjižni« odpirajo kot knjiga V=48-483 sad.) navpičnih zarez v kontejner lončku. Po upora- bi se odprti lončki zložijo- lažji transport 9. Jiffy-, Finn-, Posamezni Lončki so iz šote H=4-11 Zamudna in draga Jiffy lončke so izdelali Fertil in Most- ali skupin. in so različnih sadnja v lončke. Norvežani l. 1954, čez lončki iz šote kontejnerji oblik in različnih Primerna za ob- 8 let pa so jih izdelali debelin čutljivejše dreves- že 500 mio za vrtnarske ne vrste potrebe. Lončki so iz tankih sten, so iz 70% šote in 30% celuloznih vlaken 10. GL lončki Posamezni Valj iz trde plasti- H=15 Sadimo v luk- SadilKomunalac(•) iz Skopja, je 0,95 din za kos. Avtor navaja, da so všteti minimalni stroški proizvodnje, proizvodna cena pa je višja. V štirih letih so pridelali 13 mio sadik. Sadike so sadili na terenu s sadilcem »Pottiputki••, in to na težkih tleh z ravnico (glej sliko). Sadika posade skupaj s Razvoj borove sadike v lončku ali kontejnerju Velikost petmesečnih sadik z. duglazije in bora. (Stra- nica kvadratka = 2 cm) Sadilna cev »Pottiputkl« papirnatim lončkom, l>klasičnih<•, vendar imajo vse dobre lastnosti kontejnerske sadike. Z njimi so izvršili že več uspešnih pogozdovanj v poletnih mesecih. V Mengšu so prepričani, da bi bila pri večji in mehanizirani proizvodnji cena sadik v svitku enaka ceni nklasičnih« sadik. Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Arsovski, M., Levkova, P., Popovski, P., Stanovski, B.: Simpozijum o primeni sistema u proizvodnji šumskih sadnica pri modernem tehnološkem prccesu pošumljavanja, Skopje, 3. i!'1 4. nov. 1977, referati. 2. Huss, J., Muhle, 0.: Ccntainerpflanzen fUr die Fcrstwirtschaft, Holz-Zentralbatt Nr. 56, 61, 65, 122, 128, 137, 146; 1974, Stuttgart. 3. Mann, W. F. Jr.: Status and Out look of Conterization in the South. Journal of Forestry, 1977, No. 9. 4. Nedovi6, V.: Karakterizacija savremenih metcda proizvodnje sadnog materijala, Nar. šumar, 4-5 1976, Sarajevo. 5. Stein, W. 1., Owston, P. W.: Containerized Seedlings in Western Reroresstaticn. ,Journal of Forestry. 1977, No. 9. 136 EKOLOŠKA KATASTROFA DEžEL V RAZVOJU? Dežele v razvoju so praviloma zelo bogate z naravnimi dobrinami. Raba teh dobrin bi morala biti previdna in načrtna glede na razmerja med ekološkimi elementi v določenem naravnem prostoru. Kjer se negospodarno izkoriščajo naravne zaloge, prihaja do težkih rušenj stabilnih ekosistemov. Naravne razmere v takšnih predelih se tako spremenijo, da so dosti bolj ogroženi kot druga ob- močja, kjer so naravne razmere sicer slabše. Zaradi tega prihaja do populacijske eksplozije nekaterih živalskih vrst, ki ogrozijo obstoj drugih živalskih vrst in rastlinstva na določenem območju. Tako se je ponekod že zgodilo, da so do- ločene živalske vrste skoraj izumrle, ali pa se umetno ohranjajo pri življenju. Za onesnaženost v deželah v razvoju je značilno tudi to, da rodovitna zem- ljišča izkoriščajo zelo nenačrtno in negospodarno. Zaradi negospodarnega iz- koriščanja gozdov in zelenih površin se širijo puščave, ki jih povzroči eolska erozija. Tako v Latinski Ameriki skoraj 75 °/o vseh obdelovalnih površin ogroža takšna erozija. Med vzroki degradacija pokrajine v teh deželah navajajo tudi razširjenost monokultur. Okrog 38 milijonov km 2 puščav je v deželah tretjega sveta, puščave pa se iz leta v leto širijo. Navajajo primer Brazilije, kjer bo že konec tega stoletja, če bodo nadaljevali s takšnim tempom izkoriščanja gozdov, nastala druga Sahara. To je samo eden od primerov negospodarnega in nesmiselnega izkoriščanja naravnih virov. Nekateri zatrjujejo, da je nizka življenjska raven v deželah v razvoju tudi vzrok za počasen razvoj proizvajalnih sil. Monopolno razpolaganje z naravnimi bogastvi v deželah v razvoju vpliva tudi na izvajanje akcij za pre- prečevanje onesnaženosti. Tuji kapital, ki prodira v te dežele, monopolizira tudi vse ostalo in diktira tudi način izkoriščanja naravnih virov. Taisti kapital iz visoko razvitih kapitalističnih držav izkorišča ceneno delovno silo, naravne vire in istočasno uvaža polproizvode ali finalne proizvode ter tako posredno izvaža še ekološko krizo. Mnoge dežele se tega niso zavedale in so to drago plačale. Da so te trditve resnične, nam pove podatek, da morajo razvite dežele pri novih investicijah doma vložiti za preprečevanje onesnaženja tudi 2/3 do 3/4 od skupnih investicij. Vse to pa prihranijo, če investirajo v deželah v razvoju. Zaradi tega se vse bolj pogosto dogaja, da razvite dežele investirajo v deželah v razvoju predvsem v umazano industrijo: tako na primer gradijo Američani v Braziliji velikanski železarski kompleks. Tudi Zahodni Nemci vlagajo v tej deželi svoj kapital v gradnjo velike tovarne detergentov in raziskujejo mož- nosti za gradnjo tovarn za proizvodnjo insekticidov, kavstične sode, klora, pol- proizvodov iz plastičnih mas in drugega. Razvite države nastopajo s podobnimi investicijami tudi v Keniji, Etiopiji, Tanzaniji in Ugandi. Za vse te investicije in projekte so spregledali naprave za varstvo okolja. Pri pregledu onesnaženosti v deželah v razvoju ne smemo prezreti tudi vo- jaške agresije in prisotnosti imperialističnih armad na teh območjih. Na teritorijih dežel v razvoju imajo svoje strateške baze in pogosto tudi izvajajo manevre in različne poskuse. Tudi kolonialne vojne so prinesle v te dežele ekocid, genocid, biocid in teracid. V zadnjem času pa je možen vpliv tudi na klimo, vegetacijo in vodne vire. Eden od primerov takšnega onesnaženja je bila uporaba defoliantov (uničevalcev vegetacije) v vietnamski vojni. Tako je bilo v letu 1967 v Vietnamu uničenih okrog 3,8 milijonov akrov vegetacijskih površin, kar je približno polovica celotnega ozemlja te dežele. 137 Potreba po interdisciplinarnem funkcioniranju gozdarstva je če­ dalje večja. Ta potreba izhaja iz široke družbene pomembnosti gozdov, izhaja pa tudi iz čisto notranjih, gozdnogospodarskih raz- logov. V kapitalističnih razmerah gozdove zapirajo s plotovi in ram- pami. Gozdovi so zasebna lastnina, materialna osnova za krepitev kapitala in kapitalističnih odnosov. Zato je potrebno gozdove za- pirati, ohranjati za lastnika. Spoznanje o obči pomembnosti gozdov (ne le materialni), ki je lastnost humanizirane socialne družbe kot je naša, pa narekuje tudi temeljito spremembo v gozdnogospodarskem konceptu. Ta sprememba se lahko uveljavi ne le na enem samem področju - recimo gojenje, morda izkoriščanje gozdov - temveč hkrati na mnogih področjih gozdarskega delovanja - proizvodnem, izobra- ževalnem, varstvenem in drugih. Eno od teh je tudi področje popularizacijske dejavnosti v gozdarstvu, ki ni sama sebi namen, ampak pomeni transfer med strokovnim in znanstvenim delom v gozdarstvu in ljudmi oziroma javnostjo, ki nastopa v tem slučaju kot potrošnik, vendar ne v klasični obliki, kot element procesa menjave dobrin, temveč kot uživalec varnega naravnega okolja. Njej smo gozdarji po naših samoupravno-družbenih normah to varnost in funkcionalnost dolžni zagotoviti in razvijati. S takšnimi mislimi je gozdarski pododbor pri ZIT GL začel razpravo na svoji seji v januarju 1978, ki jo je posvetil tej proble- matiki pod naslovom SLOVENSKO GOZDARSTVO V čASU IN PROSTORU. Ugotovljeno je bilo, da je več dogodkov v zadnjem času poka- zalo, da naše gozdarstvo v družbenem in gospodarskem življenju nima tiste veljave, ki bi jo po pomembnosti gozda za Slovence, moralo imeti. Ne gre za jadikovanje o naši zapostavljenosti, gre za pojav škodljivih stališč in postopkov v različnih družbenih in gospodarskih skupinah, ki imajo lahko trajne in težko popravljive posledice za naravni prostor, gozd in tudi gozdarstvo. Spomnimo se samo nekaj primerov: ekoloških dni lani, televizijske oddaje v živo, problemov okoli E-6, tretiranja gozdarstva v politiki varstva okolja in druge. Gospodarski delež gozdov v Sloveniji nenehno upada. 2e tako skromni delež (skupaj z lesno-predelovalno industrijo le 7 °/o na- rodnega dohodka) upada še naprej in bo prav kmalu {kljub za- vidljivi oznaki, da je les edina in povrhu še samoobnovljiva su- rovina v Sloveniji) zanemarljivo majhen. Zategadelj nam vztrajanje in enostransko usmerjanje našega gozdarstva v smer »hektarsko- kubične« perspektive zmanjšuje veljavo, hkrati z upadanjem go- spodarskega deleža. Vztrajanje pri takšni usmeritvi gozdarstva nas veliko stane, učinki pa so jasno, zelo skromni. Kajti proces, ki je nujen, lahko samo zavremo, ne moremo pa ga preprečiti. 13'8 Po drugi strani pa gozdovi prekrivajo skoraj 60 °/o slovenskega naravnega prostora, ki postaja vse ožji, vse pomembnejši. To pa daje gozdarjem široke možnosti delovanja in afirmacije. Gospo- darjenje s prostorom v gospodarsko načrtovalnem ter ekološkem smislu še daleč ni enostavno, je zelo zahtevno, je pa nujno. Toda takšna preusmeritev gozdarstva zahteva premik v našem razmiš- ljanju in pojmovanju gozdarstva. Iracionalno je torej vse naše formacije: izobraževalno, opera- tivno, znanstveno in samoupravno usmerjati v pridobivanje lesa in ostale klasične dejavnosti. To nam zožuje prostor zaposlovanja gozdarskih strokovnjakov, hkrati pa ta enostranost omogoča naj- različnejšim gospodarskim in družbenim panogam >)vhod v gozd« skozi stranska vrata. Ne gre za cehovsko zapiranje, temveč za nedopustno odstopanje gozdnega prostora tistim, ki imajo lahko zaradi svojih primarnih interesov nekorekten ali celo škodljiv odnos do gozdnega prostora. Gre torej za pomembno spoznanje o samem sebi. Spoznanje, ki nam bo 1 °/o družbeno veljavo razširil. Zato bi morali napraviti nekaj temeljitih obratov v naši panožni politiki. Obrata k družbi in javnosti sta najpomembnejša. Ta usmeritev izhaja tudi iz opre- delitve pomena gozdov in gozdarstva, ki je zapisan v vseh temelj- nih zakonskih dokumentih. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo v katerih se sintetično izražajo kompletne materialne in širše družbene - koristi gozdov, bi morale biti nosilke takšne usmeritve. Gre za obvezo naši skupnosti, da razvijamo in varu- jemo zdrav, produktiven, funkcionalen, ekosistemsko trden gozdni prostor. Za takšen nastop moramo seveda marsikaj znati. Predvsem pa se moramo znati pogovarjati z javnostjo in z drugimi panogami (strokovno), ki se pojavljajo v naravnem prostoru. To je tista, to- likokrat imenovana interdisciplinarnost gozdarstva. Dehumanizacija, ali pretirana tehnizacija gozdarstva kot stroke, je temeljna ovira, da bi se gozdarstvo lahko uveljavilo na področju gospodarjenja s prostorom. To pa je prav tisto kar počnemo. V želji, da bi raven gozdarstva dvignili, ga obkladamo s fizikalnimi, strojniškimi in drugimi tehniškimi znanji, ki nam našega odstotka zagotovo ne morejo zvišati. Začetki te neracionalna usmeritve so že v izobraževalnem kompleksu, kjer vse bolj poudarjamo strojno- tehniška znanja in še ta močno specializirana. S takšnim znanjem seveda ne moremo nastopati interdisciplinarno. Pametno usklajevanje vseh dejavnosti lahko zagotovi gozdarstvu povečanje veljave v družbi in času. Kaže, da je gozdarski pododbor ZIT GL Slovenije v pravem trenutku odprl pomembno razpravo, ki bi jo morali nadaljevati v vseh strokovnih asociacijah. Gre za pomembno, brez pretiravanja, življenjsko zadevo, ki jo moramo temeljito premisliti. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. 139 UDK 634.0.903(213) GOZDARSKA POLITIKA V TROPSKEM IN SUBTROPSKEM PASU Steinlin, H.: Beitrag der Forstwirtschaft zur Verbesserung der wirtschaftlichen Lage und der Lebensbedingungen in den landlichen Raumen der Tropen und Subtropen (Prispevek gozdarstva k izboljšanju gospodarskega položaja in živ- ljenjskih pogojev na podeželju v tropih in subtropih). Schweiz. Z. Forstwes., 1977, No. 8, s. 701-731, nemški in francoski povzetek. Z gozdarskimi problemi tropskih dežel nas je v ciklusu predavanj jeseni 1976 seznanil profesor H. Lamprecht. članek prof. Steinlina, znanega strokov- njaka FAO, je pomemben prispevek na isto temo. Ker se tudi Slovenci udejstvu- jemo v tropskih deželah, je prav, da se z njim seznanimo. Prof. Steinlin obravnava enega od najbolj grozečih problemov današnjega sveta - uničevanje vegetacije in vedno večjo revščino v deželah v razvoju. Daje tudi predlog, s katerim skuša najti pot iz tega brezupnega položaja. Ugotavlja, da se prepad med bogatimi in revnimi še poglablja. Dosedanja politika pomoči kljub dobronamernosti ni dosegla uspehov. V deželah v razvoju si je od pomoči za razvoj pomagala le tenka plast prebivalstva, ki zna živeti v pravem obilju. Poleg tega je v deželah v razvoju prišlo do zelo velikih razlik med industrializiranimi področji, kjer se polagoma oblikuje tudi srednji sloj pre- bivalstva, in med naraščajočo revščino podeželskih področij. Podeželska področja se preživljajo skoraj izključno s kmetijstvom. Poleg majhne donosnosti so cene kmetijskih pridelkov zelo nizke. Verižna trgovina iz razvitejših področij pa pri tem dobro uspeva. Razgradnja naravnih bogastev, vključno tropskih pragozdov, je pod nadzorstvom velikih, pogosto tujih firm, ki se ne ozirajo na potrebe domačega prebivalstva. Kapital, ustvarjen na podeželskih področjih, odteka zatorej v razvitejša področja ali celo v razvito inozemstvo, kjer je naložba najmanj problematična. Tako določena plast prebivalstva, ki si deli dobiček od pomoči za razvoj, živi še na račun najrevnejšega prebivalstva v deželi. Brezobzirno izkoriščanje danih privilegijev, korupcija velikega stila in po- dobno spada pri tem v vsakdanjo prakso. Najbolj aktivno podeželsko prebivalstvo skuša najti boljše življenjske pogoje v prenaseljenih mestih. Eksplozija prebi- valstva povzroča preobremenitev in propadanje ekoloških osnov podeželskega prostora (uničevanje vegetacije, veterna in vodna erozija, propadanje plodnih tal, propadanje vodnih virov itd.). Tradicionalne socialne strukture razpadajo, na njihovem mestu nastaja popolna praznina, kar človeško stisko še povečuje. Gozdarska pomoč za razvoj se je zaenkrat koncentrirala na eksploatacijo tropskih pragozdov in na snovanje lesnih plantaž. Eksploatacija tropskih pra- gozdov je doživela velik razmah po osamosvojitvi afriških držav. Spremljala jo je ideja, da je treba mobilizirati dani naravni kapital in tako pospešiti vsestranski razvoj dežele. škode zaradi pretirane eksploatacije naj bi se kasneje v boljših razmerah popravljala. Vendar pričakovane koristi od te mobilizacije kapitala ni bilo. Eksploatacijo so prevzemala tuje firme s svojimi sijajno plačanimi strokov- njaki, s svojim strojnim parkom. Domače in zelo poceni delovne sile so potrebo- vali malo. Te eksploatacijske firme niso imele nobenega· interesa za gradnjo trajne infrastrukture (ceste, železnice), ker za eksploatacijske namene zadostujejo provizorične naprave. Razvoju lokalnega gospodarstva eksploataciji pragozdov ni koristila. Poleg tega so bile cene lesa na panju nizke in so prinesle le malo v državno blagajno. 140 Kljub dobrim namenom, ki so tudi spremljali eksploatacijo pragozdov, so bile premalo resno ocenjene razne težave, npr. pomanjkanje infrastrukture, pomanj- kanje domačega tržišča in lesnopredelovalne industrije, nujnost uporabe težkih strojev namesto obilne in nezahtevne domače delovne sile itd. Malo boljši je položaj pri snovanju plantaž hitro rastočih drevesnih vrst. Te plantaže provzročajo upravičene ekološke pomisleke (zmanjševanje donosov po vsaki obhodnji, nevarnost biotskih škod itd.), vendar kljub temu pomenijo na~ predek, če so nastale kot pogozdovanje golega in nedonosnega zemljišča. Pri snovanju plantaž so bile narejene napake zaradi podjetniške zagnanosti, neupo- števanja ekoloških vidikov in potreb domačega prebivalstva. Fantastični donosi teh plantaž, o katerih poroča literatura, so navadno le donosi izbranih poskusnih ploskev, poprečni donosi plantaž so pa navadno precej skromnejši. Poleg tega dajejo navadno plantaže surovino za lesno industrijo v bolj oddaljenih in razvitih področjih, na mesto da bi kaj več doprinesla k lokalnemu gospodarskemu raz- voju. Sicer pa plantaže zahtevajo trajno infrastrukturo (ceste, stavbe itd.) in dajejo razmeroma veliko možnosti za zaposlitev domačega prebivalstva pri snovanju in negovanju nasadov. Kot ima eksploatacija pragozdov in plantažno gospodarstvo svojo upraviee- nost, je za ublažitev bede domačega prebivalstva vendarle potrebna drugačna usmeritev, ki jo avtor imenuje komunalno gozdarstvo. Ta nova gozdarska usmeri- tev naj bi imela svoje osnovne gospodarske enote na področjih, ki se krijejo z družbeno organizacijo domačega prebivalstva in ki se mora ozirati predvsem na različne potrebe domačega prebivalstva. Koristi, ki jih domače prebivalstvo pričakuje od gozdne vegetacije, so v vseh deželah vročega pasu precej enake in sicer: kurivo za gospodinjstvo, les za plotove, gradbeni les, drevesni plodovi, listi, veje in podobno za človeško in živalsko prehrano, senca v sončni pripeki za človeka in žival, razne posredne koristi gozdne vegetacije, kot npr. regeneracija rodovitnosti tal, ohranitev in iz- boljšanje vodnih virov, zaščita proti vetru in eroziji itd. Posebno kritična je pre- skrba z drvmi za gospodinjstvo. Tako ljudje živalske odpadke raje pokurijo, kot da bi jih uporabili kot prepotrebno gnojilo. Drevesne rastlinje, posebno v sušnih področjih, vedno bolj izgineva pod sekirami domačinov. Komunalno goz- darstvo naj bi zato poskrbelo za drva z raznimi drevesnimi nasadi, s panjevskimi plantažami itd. V tropih in subtropih imamo veliko drevesnih vrst, ki s plodovi ali drugimi svojimi deli lahko rabijo za človeško in živalsko prehrano. Drevesno rastlinje je manj občutljivo na neugodnosti podnebja, npr. na sušo, kot njivske kulture. Obsekavanje drevja za krmo je še vedno v navadi, tako kot še marsikje pri nas. Poleg tega je tropsko in subtropsko drevje pripravno za pridobivanje tako ime- novanih stranskih gozdnih proizvodov (kavčuk, gumi, čreslovine, podlaga za svi- loprejstvo itd.). Ti proizvodi so hkrati lahko tudi dragocene surovine ter podlaga za razvoj lokalne obrti in tudi industrije. Drevesne rastlinje, pri vsem izkoriščanju tako imenovanih glavnih in stran- skih gozdnih proizvodov, še vedno lahko opravlja vsaj nekaj svoje varovalne funkcije. Ta funkcija je ob vsej kritičnosti razmer v tropskem prostoru več kot potrebna. Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva pa gozda skoraj ni mogoče ohraniti. Zato je najbolj pametno dopustiti kombinacijo gozdarstva in kmetijstva. Drevesne in grmovne trajnice v več slojih lahko zelo dobro ščitijo občutljive kmetijske rastline pred pripeka, sušo, nalivi ipd. To velja predvsem za področja tropskega deževnega gozda. 141 Pri institucionaliziranju komunalnega gospodarstva je potrebno popolno ra- zumevanje in angažiranje domačega prebivalstva, ki mora biti prepričano, da dela za svojo korist in ne po nalogu od zgoraj. Potrebno je sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, ki znajo poslušati in razumeti argumente drug drugega. Seveda pa morajo vseskozi sodelovati tudi pristojni predstavniki domačega pre- bivalstva. Potrebna je vrsta vzgojnih in političnih ukrepov. Največji problem je pri tem premakniti domače prebivalstvo iz njegove letargije, ki je eden od po- membnih vzrokov ))nerazvitosti«. Domače prebivalstvo naj čim bolj mobilizira lastne sile, kar velja tudi za investicije. Investirajo lahko predvsem svojo produktivno delovno silo, ki je za- enkrat zelo malo izrabljena. Ker denarno plačilo za delo ni vedno mogoče, je treba v ljudeh vzbuditi zavest, da vsaka ura produktivnega dela koristi vsej skup- nosti in s tem tudi posamezniku. Seveda mora biti pravična razdelitev bremen na posameznike in skupine. Ta ideja dela za skupnost je bila uresničena v starih rodbinskih zadrugah. Možno je tudi plačilo v živežu, drveh ipd. Zaradi zaposlitve človeške delovne sile se je treba odreči tudi uporabi strojev, čeprav bi bilo strojno delo kalkulativno ceneje. Sicer naj bodo stroji in naprave takšni, da jih lahko vzdržujejo in izdelujejo domači obrtniki. Na sploh so priporočljive zadruž- niške oblike proizvodnje, ki imajo v teh deželah staro tradicijo in bi jih bilo mogoče oživeti. Sicer komunalno gozdarstvo ni nekaj novega. Nekdaj je bilo razširjeno tudi v današnjih razvitih državah, kjer pa je že odigralo svojo vlogo. :Lal pomen komunalnega gozdarstva doslej v deželah v razvoju ni bil priznan. Uradna politika se je ukvarjala Je bolj z velikopoteznimi projekti ne glede na potrebe revnega podeželskega prebivalstva. šele zadnji čas je ideja o komunalnem gozdarstvu našla razumevanje tudi v FAO. Saj komunalno gozdarstvo ne pomeni rušenja, ampak samo dopolnjevanje obstoječega; najrevnejšim med revnimi bolj človeka vredno življenje. dr. Marjan Zupančč GOZDNOMELIORACIJSKI NAČRT ZA HALOZE S haloškimi gozdovi, ki spadajo v mariborsko gozdnogospodarsko območje, gospodarita gozdno gospodarstvo Maribor- obrat za kooperacija Ptuj in kmetijski kombinat· Ptuj - TOZD gozdarstvo. Obe organizaciji sta ob najširši podpori občine Ptuj sklenili, da je treba najprej izdelati osnovne smernice izboljšanja haloških gozdov. Te temeljijo na preučitvi bonitete rastišč na podlagi tal in rast- nosti ter stanja obstoječih gozdov, nakar je šele treba načrtno začeti večje rekon- strukcije slabih sestojev. Izdelan je tudi idejni načrt za izgradnjo cestnega omrežja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana je izdelal omenjeni načrt ob sodelovanju zaintere- siranih gozdnih in kmetijskih organizacij. Celotna površina obravnavanih gozdov meri 12.659 ha, od tega je 9483 (75 °/o) zasebnih in 3085 ha družbenih gozdov. Vsi gozdovi so razvrščeni v tri kategorije: - Prva kategorija so slabi sestoji na dobrih rastiščih. Ti gozdovi so potrebni premene. - V drugi kategoriji so gozdovi, ki imajo zadovoljivo osnovo, ki jih lahko z ukrepi nege in brez vnašanja iglavcev v kratkem času primerno izboljšamo. 142 v tretjo kategorijo so bili uvrščeni sestoji, ki rastejo na slabših rastiščih in tisti gozdovi, ki jih je treba ohraniti takšne kot so zaradi krajinskovarstvenill raz- logov. SLP z s 919 ha 3032 ha 11 2035 ha 5443 ha Ili 1135 ha Zaradi zaraščanja kmetijskih površin se bo v naslednjih 20 letih sedanja gozdna površina povečala za okoli 1800 ha. že iz navedenega kratkega pregleda se vidi ogromen gozdni potencial, ki ga bomo morali s skupnimi močmi načrtno aktivirati. Samoupravna interesna skupnost bo morala zagotoviti pričetek izvajanja tega obsežnega načrta ob vsestranski pomoči lokalnih in republiških organov, saj je območje izrazito pasivno. Gozdnogospodarske organizacije pa si bodo morale oskrbeti poleg finančnih sredstev tudi potrebno delovno silo, predvsem pa okrepiti strokovni kader. Franjo Cafnik, dipl. inž. gozd. 143 PADLA JE Zapisali smo že, kako so v TOZD Jelenov žlebi gozdno gospodarstvo Kočevje, lani jeseni podirali jelko - velikanko. Pripravljen je bil poseben ceremonial in izvršene so bile obsežne tehnične priprave. Takšen orjak pač ne zraste tako hitro pa tudi posek ni tako enostaven. žal je vso prireditev motilo zelo slabo vreme, zato tudi pričujoča posnetka nista najl::..oljša. Iz posnetkov je videti, da je tudi njo ugonobila (še) neodkrita jelkina bolezen. Janez Lapajne! dipl. inž. gozd. (TOZD Jelenov žleb) nam je poslal tudi nekaj dendrometrijskih podatkov posekanega drevesa, s katerimi hočemo zaokrožiti poročilo o tem dogodku. Jelka je rasla na nadmorski višini 1120 m na Veliki gori, v ožjem predelu črnega vrha. Posekana je bila 17. 9. 1977 in sicer na višini 2,90 m Višina drevesa je bila 45,60 m, starost pa okoli 400 let {ocenjeno). Volumen brez lubja 32 18010 m3 Volumen z lubjem 36,361 O m3 Volumen vej do premera 2 cm 3,2461 m3 Dendrometrijska dela je opravila biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo Ljubljana (mag. Kotar). Fotografiral je Drago Mohar. 144 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE čUT IN ODGOVORNOST Zaposlen sem kot gradbeni delovodja v TOZD za gradnje in mehanizacijo. Ze vrsto let delam pri gradnji naših gozdnih cest. V dolgem delovnem obdobju sem se prepričal, kako draga je izgradnja samo ene ceste. Tudi takšne nesreče so čestokrat posledica nepoštenega in malomarnega odnosa do lastnega truda. Gozdne ceste so ozke in vi- jugaste. če so še zanemarjene in zatrpane z lesom ter navlako, se ne čudimo, če pride do nesreče. Draga malomarnost - 150 sta- rih milijonov. Foto F. Gatnik. Vendar žal - ugotavljam, da takrat ko je cesta zgrajena in predana v promet, malo- kdo pomisli, koliko je stala gradnja ceste in kako jo temu primerno cenimo. Pojavlja se problem vzdrževanja ceste, razne nepravilnosti, ki »uničujejo .. cesto, pa se pojavljajo tudi pri spravljanju lesa. Jaški se zamašijo z vejami, napolnijo se s hladi, enako tudi jarki, katerih namen pa še zdaleč ni v tem. Mislim, da so jaški in jarki za od- vajanje vode, ne pa da rabijo kot nekakšna ••skladišča«. Ta včasih zavzamejo tudi do- bršen del trdega cestišča - in tako so voz- niki avtomobilov prisiljeni, da vozijo po spodnji - mehki strani cestišča. Na tak na- čin pa seveda pride do nepotrebnega uni- čevanja ceste. Delavci, logarji in revirni! Varujmo naše ceste pred vodo, ki je največji sovražnik cest. Pazimo na to, kako ravnamo z jarki in jaški, saj vsi dobro vemo, kako draga je njihova gradnja. Jakob Borovac Gozdar št. 6/77, GG Maribor O OPUSTITVI ODKAZOVANJA Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16 z dne 26. aprila 1974) dopušča v svojem 40. členu možnost, da se opusti odkazovanje gozdnega drevja. Drugi del četrtega odstav- ka 40. člena pravi: nOdkazovanje se lahko opusti le v de- gradiranih gozdovih, kjer ni pogojev, da bi se z običajnimi gozdnogojitvenimi ukrepi doseglo bistveno izboljšanje stanja gozdov.(< Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8 z dne 4. aprila 1975) pa v svojem 10. členu dopolnjuje in točneje določa postopek v zvezi z opustitvijo odkazovanja v degradira- nih sestojih. Prvi odstavek 10. člena te ured- be se glasi: ~>Površine gozdov, na katerih se po četr­ tem odstavku 40. člena zakona o gozdovih lahko opusti odkazovanje, odbira samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja na predlog gozdnogospodarske organizacije. Skupnost podrobneje uredi tudi zadeve, ki so v zvezi z opustitvijo odkazovanja. Pregled teh povr~ šin se vnese v gozdnogospodarski načrt, od- 145 kazovanje pa se lahko opusti, ko je načrt potrjen.« Opustitev odkazovanja - žigosanja za posek odbranih dreves z gozdarskim kladi- vom pa ne pomeni, da se opušča nadzor nad sečnjo v takih sestojih in evidenca o posekanem drevju. Prav tako to ne pomeni· da je lastnik gozda s tem pooblaščen, da po svoji uvidevnosti sam po mili volji seka. Gozdar mora kljub zgornjim določilom (40. člen zakona, 10. člen uredbe) izvajalca seč­ nje seznaniti kaj in kako naj seka ter po- skrbeti, da bo posekan les evidentiran v gospodarskih knjigah. Gre torej le za opu- stitev žigosanja, ne pa za opustitev gospo- darjenja z degradiranimi gozdnimi površi- nami. 10. člen uredbe tudi predpisuje, da mora skupnost (SlS) za gozdarstvo podrobneje urediti zadeve, ki so v zvezi z opustitvijo odkazovanja. Morala bi torej izdati navodila, kako ta določila izvajati. Naša skupnost do- slej tega še ni storila, čeprav je ob izdaji soglasij za gozdnogospodarske načrte, ki smo jih po izidu zakona o gozdovih predlo- žili, že obravnavala vrsto predlogov za opu- stitev odkazovanja. To bo še morala storiti. Ta navodila pa ne bodo smela biti pre- zahtevna, kajti sicer se bo zmaličil osnovni namen 40. člena zakona: Prihranek na stro- ških in času, ki nastajajo pri odkazilu drob- nega in malovrednega lesa. Niti zakon niti uredba pa ne govorita ni- česar o odkazovanju ali njegovi opustitvi v gozdovih, kjer se gospodari panjevsko. Tudi tu bi bilo zelo smotrno opustiti odkazovanje, ker se površine s panjevskim gospodarje- njem točno določene in znane. Posebno ve- lja to za robinijeve sestoje, ki so namenjeni proizvodnji vinogradnega kofja. čeprav to niso degradirani gozdovi meni, da jih iz istih razlogov lahko uvrstimo v sestoje, kjer se opusti odkazovanje. V praksi se namreč tako tudi dela. Vsekakor pa je treba pri. tem izpolniti vse pogoje, ki jih zakon, uredba in skupnost postavljajo. Vitomir Mikuletič, dipl. inž. Soški gozdar št. 2/77 NERAZUMNO Na Pohorju, kjer smo na rastiščih bukve in jelke vzgojili enomerne sestoje smreke na velikih površinah, so sedaj lovci naselili še neavtohtone vrste divjadi - jelena in lopa- V zaščiti pod »mamica« raste zdravo jelovo mladje. Motiv je s Pohorja - poleg parti- zanske bolnišnice Jesen. Foto F. Cafnik tarja. Tako jelen kot smreka nista v svojem naravnem okolju. Kako je prišlo do velikih površin kultur smreke, je znano. Te kulture so tu, približevanje naravnim razmeram je delo več generacij gozdarjev, ki težijo za tem, da bi zunanje vplive uravnotežili. Posvet po ogledu škode v sestojih, ki so jo naredili jeleni. Poškodbe si je ogledal re- publiški inšpektor Janez Trošt z občinskim gozdarskim inšpektorjem Aleksandrom f>or- devičem iz Slovenske Bistrice. Foto F. Her- mah. 146 Naselitev in umetno vzdrževanje preveli- kega staleža jelenov (zimsko krmljenje, pre- malo naravnih sovražnikov) je povzročilo močne poškodbe na drevju. Hudo ogroženih je 700 hektarov gošč, letvenjakov in mlajših drogovnjakov (imamo evidenco po gozdno· gospodarskih enotah in oddelkih). Močno ogroženi so sestoji, kjer je poškodovanega nad 90% drevja. Prve večje poškodbe v se- sto jih so stare okrog 15 let. V sedanji gošči so poškodbe tako močne, da drevje propa- da zaradi napada gnilobe, posledic snega in vetra. Vprašanje je, kakšna je vrednost sor- timentov in koliko lesa je sploh še uporab- nega. Najhujše še pride: izpad etata na ve- liki površini, degradacija tal in predčasna obnova. če ostane stalež v sedanjih mejah, so gojitveni ukrepi negospodarni. Kdo bo nadomestil pričakovani, a izpadli dohodek od lesa? Drug velik problem prenaseljenosti jele- njadi se kaže v debeljakih jelke, bukve in smreke, ki jih pripravljamo za obnovo. že osnovna jedra mladja izginjajo. To, kar smo desetletja načrtovali in skrbno pripravljali, ni več uporabno. Sečnja v teh sestojih je predpisana s pogojem naravne obnove. Bo- jim se, da ne bo tako. Kako in kam prenesti etate in nadomestiti izgubljeno? Je v druž- benem planu to predvideno? Kako naprej, smo se spraševali gozdarji našega Gozdne- ga gospodarstva ob ogledih teh površin v mesecu septembru. Razgovor o gozdnogo- jitvenih ukrepih je vedno izzvenel v misli: stalež jelenjadi v razumne meje! Slaba ekonomska in biološka preučitev razmer - ali bolje rečeno ocenitev - nas je pripeljala do te nesreče. Škodo je treba ovrednotiti. Določili smo poskusne ploskve za spremljanje razvoja in obsega poškodb. Podatke bomo uporabili pri gojitvenih ukre- pih. Trenutna in dolgoročna ocenitev škod in posledic je stvar posebne študije. Upam, da proti poškodbam ne bomo iska- li opravičil. Dovolj znamo in dovolj smo strpni. da bomo preučili biološke razmere in pametno ukrepali. To smo tudi dolžni. Tako družbeni kot zasebni gozdovi so ogro- ženi. Družbene potrebe po lesu so velike. .Kako bomo upravičili tako močan izpad pre- potrebnega lesa in poslabšanje plodnosti na tako velikih površinah? Samo z razum- nim sporazumevanjem obeh panog lahko preprečimo veliko družbeno škodo. Jože Kovačič, dipl. inž. gozd. Gozdar št. 5/77 LASTNOSTI GOZDNIH SADIK IN USPEH POGOZDOVANJA H. Schmidt-Vogt und P. Giirth: Eigenschaf- ten von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 8/9, 1977, str. 145-157. V članku dajeta avtorja zaključno poroči­ lo o poskusnih nasadih, ki so jih osnovali v Nemčiji v letih 1965, 1966 in 1968. študij pogozdovanja je izredno popularen v deželah, kjer prevladuje plantažno gospo- darjenje z gozdovi in ki ga imenujejo »Man- made Forests•c. Nekoliko manj je priljubljen v deželah s staro gozdarsko tradicijo, kjer gozdove obnavljajo tako naravno kot umetno. Uspešnost pogozdovanja, na kate- rega so gledali nekoč kot na tehnični pro~ blem, danes vse bolj povezujejo z morfo~ loškimi lastnostmi sadik. Poudarek je na optimalni kvaliteti sadik. Poskusni nasadi nemških raziskovalcev naj bi razjasnili naslednja vprašanja: a) Katere morfološke lastnosti sadik jam- čijo za dobro rast in dober razvoj na rasti- šču? Ali se razlikuje optimalno sajenje gle- de na rastišče? b) Kakšen je uspeh pri rabi velikih sadil< na najpogostejših rastiščih? V razis·kovalni namen so osnovali 21 pos- kusnih ploskev na n. v. med 200 in 1100 m s skupno 14.000 smrekovimi sadikami. Upo- rabili so pretežno klasične sadike (z golimi koreninami) in le v manjšem številu kontej- nerske. Sadike so sadili v jamice in v zase!< s krožno ravnico. Na poskusnih ploskvah, ki so jih osnovali v letih 1965 in 1966 so izbi- rali sadike glede na velikost, in to: a) majh- ne sadike - pod 45 cm, b) srednje sadike - 55-65 cm in c) velike sadike - nad 70 cm. Te sadike, stare 2+2 l. so vzgojili v drevesni ci v razmiku 6X 25 cm. Leta 1968 so naredili poskuse 2+3 letnimi sadikami, ki so jih vzgojili v različnin razmikih v dreves- nici. Izbirali so sadike glede na razmik: a) gosto saje ne, razmik 3 X 1 O cm (sadike so bile najvišje in najmanj tršate) Z=0,3; b) srednje sajenje {razmik 7 x 15 cm) Z=2,6; c) široko sajenje {razmik 15X20cm) Z=5,6. Z=0-H, 0=premer koreninskega vratu v mm, H=vi- šina sadike v cmX0,1. Oznaka Z kaže na tršatost sadike in je zgoraj navedena za poprečno sadiko v skupini. Po normah EGS (evropske gospodarske skupnosti) morajo imeti smrekove sadike vsaj 1,0, kar pomeni, 147 da so bile sadike iz gostega sajenja pod to normo. Sadike so prepeljali iz drevesnice v gozd v zaprtem kombiju, vendar so kljub temu izgubile vlago pri transportu. Posamezne smreke so vsako leto med vegetacijo ob- želi in sicer zaporedoma 3 leta. Vsako leto, do leta 1973, so merili višine, debeline koreninskega vratu in šteli njihov izpad. Izpad ob zadnji meritvi je znašal 25 do 41 % za velike sadike. V prvem letu po sajenju na terenu je bil praviloma izpad največji, v drugem manjši, v tretjem in naslednjih letih pa še manjši in konstanten ter je znašal le še 15-20 °/o iz prvega leta. V prvem letu je bil največji izpad pri ve- likih sadikah, v naslednjih letih pa je naj- hitreje naraščala smrtnost pri malih sadikah (konkurenca plevela). Pri sadikah, ki so bile sajene 1968, je bil v prvem letu največji iz- pad pri tistih, ki so izhajale iz ozke sadnje. Pri sadikah, sajenih v zasek s križno rov- nico, je izpad nekoliko večji kot pri sadikah, sajenih v jamice, predvsem velja to za majh- ne sadike. V odnosu na nadmorsko višino so zabeležili večji izpad v višjih legah. Na mokrih rastiščih propadajo bolj majhne sa- dike, na suhih bolj velike. Višinski prirastek je v 1. in 2. letu majhen in znaša v poprečju 2 do 5 cm: drugo leto je celo manjši kot prvo. Višinski prirastek je v začetku večji pri majhnih sadikah, ker laže prebole presaditveni šok, pozneje pa prevzamejo vodstvo velike sadike. Podobno velja za sadike, ki izvirajo iz goste in široke sadnje. Tudi debelinski prirastek korenin- skega vratu je v prvem letu najmanjši, po- tem se pa vztrajno veča. Majhne sadike in sadike, ki izvirajo iz goste sadnje, v vseh letih v debeline priraščajo slabše od velikih sadik, oziroma sadik, ki izvirajo iz široke sadnje. Pri smreki je praviloma najnižji vi- šinski prirastek v naslednjem letu po saje- nju na terenu, debelinski pa v letu sajenja. Višinski prirastek se namreč oblikuje iz re- zerv, ki so bile uskladiščene v preteklem leM tu, debelinski prirastek pa se gradi iz teko- če produkcije. Na koncu poročila je še priporočilo za prakso. Za sajenje priporočala avtorja močM nejše, tršate sadike. Stiriletne smrekove pre- sajenke naj se v drevesnici ne vzgajajo na manjšem razmiku kot 7X15 cm. Seveda pa vodijo preveliki razmaki v neekonomičnost. Slabe in drobne sadike moramo v dreves- nici izločiti. Oldenkamp meni, da bi morali v drevesnici izvreči vsaj 1/3 vseh sadik, ven- dar pa to ne sme veljati kot splošno pravilo. Večjo skrb pa mora posvetiti operativa pre- vozu sadik in ravnanju z njimi na terenu, saj je ravno to često vzrok neuspeha saje- nja z velikimi sadikami. Lado Eteršek, dipl. inž. gozd. 148 DRUŠTVENE VESTI Z OBČNEGA ZBORA DRUSTVA INžENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOčJA KOčEVJE Občnega zbora društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva našega območja, ki je bil dne 9. decembra 1977 se je udeležilo 140 članov. Od vabljenih gostov so se občnega zbora udeležili predstavniki ZIT gozdarstva n lesarstva SRS tovariš ing. Rajič Slobodan, tajnica društva tovarišica ing. Marija Tavčar in prvič tudi podpredsednik društva inženirjev in tehnikov kmetijskega gospodarstva tovariš ing. Alojz Vidic. :Lal se zbora niso udeležili predstavniki občin. Od skupnega števila članov, teh je 233, je slika po sekcijah naslednja. 111 članov je v gozdnem gospodarstvu, 23 jih ima posestvo Snežnik Kočevska Reka, 50 INLES Ribnica in 49 LIK Kočevje. Po strokovni izobrazbi je od vsega članstva 12% gozd. ing., 28% gozd. tehnikov, 10% ing. lesarstva, 24 °/o les. ind. tehnikov in 26 °/o ostalih članov z visoko ali srednjo izobrazbo, ki so zaposleni v proizvodnji osnovnih dejavnosti obeh panog. Društvo je bilo v preteklem dvoletnem obdobju aktivno in je mnogo prispevalo k utrjevanju medsebojnih odnosov, napredku in delu na gospodarskem področju. Več predavanj in posvetovanj se je udeležilo skupno 244 članov. Med najpomembnejšimi naj navedem posvetovanje o regionalnem povezovanju lesne industrije in gozdarstva, katerega se je udeležilo 80 članov. Sekcija INLES je organizirala predavanje nZakon o združenem delu«, sekcija gozdarstva pa je po zaključku prehojenega dela evropske pešpoti skozi naše območje od Turjaka do Mačkovca v Robu pod vodstvom pokojnega dr. Milana Ciglerja organizirala predavanje E 6-YU. Zadovoljiva je bila tudi .udeležba na družabno športnem srečanju Glažuta 76 in 77. Manj aktivno je bilo lani naše društvo v tednu gozdov, saj je namen društva v tem času in tudi sicer seznanjati najširšo javnost z vlogo in pomenom gozdov kot najbolj zdravim življenjskim prostorom. Obiskane so bile tudi strokovne ekskurzije tako doma kot v tujini. Te so bile organizi- rane po sekcijah, saj je težko pripraviti po strokovni plati take ekskurzije, ki bi zadovoljila gozdarje in lesarje hkrati. Tako je sekcija LIK obiskala češko, INLES Francijo, naša pa si je, združena s člani posestva SNE2NIK in Kočevske Reke, ogledala Madžarsko. Ekskurzije doma so bile organizirane v črno goro, LIP Bled so si ogledali predstavniki INLESA. Naši predstavniki so si ogledali tudi obrat v Bos. Petrovcu, Nazarjih in obiskali dom v Kumrovcu ter nacionalni park Plitvice. Financiranje društva je potekalo zadovoljivo. Poleg članarine, ki je osnovni vir dohodka, smo sredstva prejeli od OZD, ki so nam jih na osnovi predloženih programov, odobrili samoupravni organi. Del sredstev je društvo pridobilo tudi z delovnimi akcijami, kjer pa se ne moremo pohvaliti z večjo udeležbo. Aktivni smo bili tudi na predavanjih in posvetovanjih, katere je priredila ZIT SRS. Na teh prireditvah smo bili soustvarjalci končnih predlogov in sklepov, ki so se izoblikovali v razpravah. Dolžnosti novega izvršnega odbora so za naslednje mandatno obdobje sprejeli kot predsednik Alojz Marolt, tajnica Anica Kužnik in blagajnik Alojz Okorn. člani odbora pa so: Janez Konečnik, Franc Oberstar, Peter Blažič, Ivan Katern, Drago Vereš. David Tuzovic, Branko Košmrlj, Franc Mihic, Zdravko Janež, Peter June in Jože Knavs. Marko Figar 149 Proteus Kdo ne pozna popularne poljudno~znan­ stvene revije PROTEUS, ki nas je kratko~ hlačnike pa tudi može zrelih let navduševala za delo v naravi, šarjenje med rastlinjem, ugibanje med zvezdami, otrplo plazenje po podzemnih luknjah, opazovanje živali in sto drugih zanimivih stvari. Ta Proteus je nkriv«, da je med Slovenci toliko ljubiteljev pa tudi dobrih poznavalcev narave. Revija ima podobno zgodovino kot naš Gozdarski vestnik. Letnica rojstva je 1933. Med vojno je molčala, podobno kot naš vestnik. Po vojni neprekinjeno izhaja in tako piše letos 40-letnico izhajanja. Njen vzornik Rihard Jakopič je zapisal: Ne odlašaj, dnevi beže in vsak trenutek je košček življenja. Kaže, da je to spoznanje vodilo delavcev okoli Proteusa, kajti vsebinska pestrost in grafična sodobnost ter domiselnost uspešno privabljala vedno nove ljubitelje narave. Med sodelavci prvega letnika (V. Bohinec, L. čer­ melj, F. Dominko, L. Klinc, F. Planina, A. Po- lenec in l. Rakovec) je bil tudi Viktor Pet- kovšek, ki je učiteljeval številnim gozdar- skim generacijam na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ta podrobnost in še mnogo drugih o naravoslovcu dr. Petkovšku, ki razodevajo ZAlPUS NA lB lU 1KVll Foto: prof. Franjo Rainer njegovo plodno delo, ki je vseskozi pove- zano s skokovitim napredkom slovenske bo- tanike in še zlasti pedagoške botanike, so zapisane v jubilejni številki Proteusa. Oba jubilanta, 40-letni Proteus in 70-letni dr. Viktor Petkovšek, sta naša dobra znanca in prijatelja, zato se veselimo njunih jubi- lejev. Tretje mehanizirana skladišče v Postojni že lani poleti so postojnski gozdarji odprli v Ilirski Bistrici novo mehanizirane skladišče. To je tretje takšno skladišče v tem gozdno- gospodarskem območju. Zgrajeno je bilo v skladu s programom razvoja tega območja, v katerem ima poslovna in tehnološka inte- gracija gozdarstva in predelovalcev odločilno mesto. Skladišči v Pivki in na Marofu (Stari trg pri Ložu) sta namenjeni predvsem za dodelave in sortiranje lesa iglavcev. Na skladišču v Ilirski Bistrici (veljalo je 12.891,000 din) pa bodo dodelovali predvsem droben les listav- cev. Zmogljivost je približno 30.000 m3 l,etno in sicer v eni izmeni s tremi delavci. Po- prečna debelina lesa, ki ga bodo obdelovali na tem skladišču bo 16 cm. Problem izde- lave. transporta in prodaje drobnega in pro- storninskega lesa listavcev je slej kot prej zelo pereč. S takšnim skladiščem bo po- nudba gozdarjev kompletnejša in zanimivejša tako za kupca kakor tudi za številne lastni~e 150 gozdov, ki so imeli s tem drobižem doslej veliko dela in skrbi. Skladišče ima seveda svojo ekonomsko utemeljitev. Izbrali smo zanimive podatke o zmanjšanju deleža živega dela v 1 m3 sorti- mentov na tem skladišču. Pri sečnji je deiež živega dela za 53% manjši. Pri spravilu za 48% in pri nakladanju ter prevozu za 37 %. Zelo se zniža delež živega režijskega dela, kajti takšna tehnologija ne potrebuje več merilcev pri prevzemu in pri prodaji. Ob tej priložnosti je kolektiv gozdnega go- spodarstva Postojna počastil tudi inž. Milana Kudra in prof. Zdravka Turka za prizadevno delo pri razvijanju zamisli o mehaniziranih skladiščih na Notranjskem. Gozdni gospodar 2/77 Gozdne ceste ogrožajo okolje Tako so zapisali slovenski vodni gospo- darstveniki v svoji študiji Varstvo voda v luči okolja, ki so jo objavili za svojo 7. skup- ščino. Zapisani citat je na 50. strani ome- njene študije. Citiramo: Kot poseben problem, povezan z osnovno usmeritvijo vzdrževanja ravnovesnih razmer v povirjih voda s področja varstva zemljišč pred erozijo, hudourniki in plazovi, nava- jamo večkrat neprimerno gradnjo, zlasti gozdnih cest ter smučišč in smučarskih prog ter žičnic, ki so ponekod izpostavljene občasnemu proženju snežnih plazov. V podkrepitev navajamo, da daje na leto poprečno 350 km na novo zgrajenih ne- utrjenih gozdnih cest in 200 km vlak kakih 1000 ha na novo zrahljanih in podsutih zem- ljišč ter odvodnih jarkov. Prvič, da se gozdarstvo, katerega vloga pri ohranjanju in izboljševanju vodnega re- žima je splošno znana, pojavlja na zatožni klopi s tistimi vred, ki naj bi bili najhujši uničevalci zdravega okolja. S samovzeto pra- vico razsojevalca so vodarji izrekli nestro- kovno obtožbo, ki bi jo morali gozdarji argumentirano ovreči. Saj je molk vedno pomenil priznanje. Izmenjava izkušenj Lani so imeli v Postojni nekaj zanimivih strokovnih obiskov. Studente gozdarstva iz Finske ter lastnike gozdov iz Francije in švice. Najpomembnejši strokovni obisk pa so bili udeleženci zborovanja JUFRO - od- delek za gojenje, ki so na svojem popotova- nju po Sloveniji obiskali tudi Postojno. Kaže pa da tudi domačini, gozdarji iz Slo- venije in ostalih republik, radi zahajajo v notranjske gozdove, saj vedno vidijo kaj novega in lepega. Postojnski gozdarji se obiskov ne branijo, saj vedo, da je izmenjava izkušenj najučinkovitejše in najcenejše stro~ kovno izpopolnjevanje. Hkrati pa ti obiski pomenijo priznanje njihovemu delu. V gosteh so imeli še gozdarje iz Slovaške, delavce iz gozdarskega šolskega centra Po- stojna, gozdarje iz Maribora, iz Travnika in iz Kočevja ter iz Kosova in »Slavonske šume••. Gozdni gospodar, 2/77 Kdo pravi, da v gozdu ni živahno? Naslednji podatki govorijo, da je v gozdu zelo veliko sosedov. V 1 m2 gozdnih tal, v zgornjih 10 centimetrih živi okoli 30.000 žuželk in njihovih ličink, 130.000 skakalcev, 300.000 pršic, 300 deževnikov, 100.000 malih deževnikov ali enhitrejev in več milijonov glist ter praživali (v 1 gr gozdne zemlje je tudi 150,000.000 bakterij). Vsa ta množica pridno predeluje (razgra- juje) organske ostanke v tleh ln tako sode- luje pri tvorbi tal. Gosta naseljenost V mravljišču gozdne mravlje ž:vi do 1,000.000 mravelj. V velikem termitnjaku (vrste Macrotermes gilvus) pa do 2,000.000 termitov. ·v panju čebel je od 50.000 do 70.000 de- lavk in ena matica. Ljudje so najbolj gosto naseljeni v Man- hattanu (predel v New Yorku) kjer je 29.000 prebivalcev na 1 km2). V Jugoslaviji je 80 prebivalcev na 1 km2• Stranski gozdni proizvodi V Sloveniji naberejo zeliščarji letno okoli 600 do 800 ton zdravilnih rož. Med njimi je tudi nekaj redkih in zaščitenih. Koliko je od teh takšnih, ki rastejo v gozdu ne vemo. Toda gob naberemo letno od 80 do 100 ton. 151 Biološki boj proti škodljivcem V tem, zelo učinkovitem boju proti raznim škodljivcem, izrabljamo plenilski in zajed.J.I- ski odnos nekaterih živali. V gozdu na pri- mer, skrbimo za ptice pevke, ker love žu- želke. Veliko manj znano pa je, da v gozd vnašamo tudi najezdnike, ki vlagajo v gose- nice gobarjev in prelcev jajčeca. Ali: ponekod v laboratorijih okužujejo go- senice borovih prelcev z virusi in okužene gosenice spuščajo v gozd, da potem širijo okužbo med zdravimi. · Seveda je takšen biološki boj proti narav- nim nadlegam tvegano dejanje, saj se kaj lahko zgodi, da se pospeševani zajedalec ali plenilec prekomerno razmnoži in se loti še drugih živali. Vsako leto manj rodovitne zemlje V Sloveniji imamo okoli 400.000 ha zemlje, ki je več ali manj izpostavljena vplivom ero- zije. Ocenjujejo, da vode letno odplavijo s področja Slovenije okoli 5 mio m3 rodovitne zemlje. Pri varovanju tal ima gozd nenadomestljivo vrednost. 1 m2 gozdne površine zadrži 200 litrov deževnice in ohranja tla pred erozijo. Koristne in nekoristne živali ter rastline Ločitev živali na koristne in škodljive je povsem umetna, saj v naravi ni niti korist- nih, niti škodljivih vrst Takšno je ekološko gledanje na naravo. Skodljivost živali je iz- zval človek s svojimi posegi v naravo {kme- tijstvo, gozdarstvo in drugo), ko je rušil naravno ravnovesje in dajal večje možnosti enim živalim in rastlinam kot drugim. Zaradi tega so se ene vrste preveč razmnožile in postale škodljive (koloradski hrošč, borov prelec, v zadnjem času pa tudi nekatere vrste divjadi v gozdu). To sodobno ekološko načelo so usvojili tudi slovenski lovci v svojih organizacijskih in delovnih dokumentih. Toda aplikacija te ideje v praksi je šele na začetku. Saj ni čudno: bistvo je težko doumeti, poleg tega pa je še cela vrsta subjektivnih ovir, ki to aplikacijo zavirajo. 152 V Gozdarskem vestniku št. 10/77 smo objavili poziv vsem na- ravoslovcem-gozdarjem, biologom, veterinarjem, lesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spominsko obeležje našemu vzorniku Franu Jesenku, ki zanemarjen sameva nekje v Šišenski hosti. Vsem negozdarjem (inštitucijam) smo poslali pismo in nekaj izvodov 10. številke GV s prošnjo, da pomagajo z denar- jem in s popularizacijo ideje. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posa- meznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samouprav- nim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ure- ditev tega obeležja. Denar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako >>Za obeležje F. J.>gospodarskim rasti- ščem«. Nov gozd pri nas in plantaža na drugih kontinentih Snovanje novega gozda pri nas in v večini držav Srednje in Južne Evrope ima povsem drugačen značaj, kot pa ogozditve (man made forest) v nekaterih drugih predelih Evrope in na drugih kontinentih. Gre za temeljne razlike. Pri nas snujemo nov gozd v biološkem smislu, drugod pa snujejo plantažo v agrikulturnem, torej proizvodno-tehnološko v kratkoročnem smislu. Tako ugotavljamo, da je sve- tovno plantažno gospodarstvo, vsaj do danes, predvsem enonamensko in usmerje- no zgolj k pridelovanju lesne substance brez posebnih ozirov na kakovost in brez posebnih ozirov na možnost drugih funkcij, ki jih lahko vzpostavimo v ekosistem- skih tvorbah, ki so gozdnemu ekosistemu podobne. Pridelovanje lesa v novih nasadih in vzpostavljanje socialnih in varovalnih funkcij veliki producenti lesa velikih gozdnatih področij, ločeno obravnavajo (USSR, ZDA, Skandinavci). V deže- Dr. D. M., dipl. inž. gozd., gozdarski oddelek biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 162 lah z malo gozda, v neugodnih življenjskih pogojih aridne in semiaridne klime pa prihaja v zadnjem času, do raznih poskusov, kako pridelovanje lesa kombinirati z varovalnimi in s socialnimi funkcijami nasada {npr. Izrael, Nigerija). Pri vele- producentih lesa s plantažnim, visokomehanziranim konceptom pridelave lesa so si na jasnem, da se pridelave lesa in drugih funkcij gozda ne da združevati (KardelJ, 3). Zato oboje prostorsko ločijo. Na različnih kontinentih je v mnogih primerih plantaža (man made forest} edina možna pot in rešitev problemov pomanjkanja lesa. Gre za ogromni svetovni prostor izven cone borealnega gozda, tropskega dežnega gozda in listopadnih gozdov klimatsko-zmernega pasu, kjer naseljenost ni majhna. Utemeljitev za plantažni koncept gospodarjenja je zelo razumljiva. V teh, v glavnem semiaridnih, aridnih subtropskih in tropskih predelih, je delež gozda oziroma sorodnih narav- nih tvorb komaj omembe vreden. Rastiščnih pogojev za, po naše pojmovan, gozd ni. Pomanjkanje lesa je zelo veliko. V prvi vrsti pa manjka les za ogrevanje in kuhanje. Iz tega pregleda, povzetega po FAO študiji {1) je razvidna struktura potreb: Poraba ln predvideno povpraševanje po gozdnih sortimentih v predelih revnih z gozdom {primer suhe Afrike) Leto 1960 Leto 1975 Leto 2000 mio. m3/leto drva 60,00 86,00 132,00 okrogli les 7,00 9,60 16,00 žagan les 2,00 4,00 14,00 plošče 0,15 0,40 2,25 papir in karton 0,30 0,85 4,80 75,45 100,85 169,05 Nova plantažiranja z lesnimi vrstami so le skromen prispevek človeštva k ozelenjevanju kontinentov v primerjavi z dejstvom, da letno opustošimo ali pa spremenimo v puščavo pet milijonov hektarjev zelenih površin. Pomembna je tudi ugotovitev, da v deželah izven Evrope, predvsem v Južni Ameriki in Afriki, povsem manjkajo gozdnogospodarske tradicije. Tako sta dobili Južna in Srednja Amerika prve gozdarske šole v času zadnjih 1 O do 20 let; prej in tudi še danes je gospodarjenje z gozdom prepuščeno nestrokovnjakom ali pa agronomom. Iz naštetega moremo sklepati, da je svetovna gozdnogospodarska politika kratkoročno orientirana. Lahko bi rekli, da je v danih razmerah, glede na kratko- ročno kalkulacijo, vsaj za dežele v razvoju, utemeljena. Ni pa povsem usklajena z ekološkimi zakonitostmi. Zato povzroča plantažni koncept pridelave lesa kon- flikt med svetovnim gozdarstvom in naravo na raznih kontinentih. Plantažno pridelovanje lesa se tako uvršča med agrikulturno plantažništvo in s tem med potencialne onesnaževalce okolja. Ti načini gospodarjenja morejo biti ekonomsko uspešni le ob nenehnem povečevanju inputov v svoje umetne ekosisteme (ke- mična sredstva, melioracije, selekcioniranje vrst itd.). Pogozdovanje je pri tem v celoti podrejeno stroju in za stroj izdelani tehnologiji: kratke obhodnje, polna obdelava tal, vrstna sadnja, vrstno redčenje in žetev na golo ter intenzivna skrb za varstvo plantaže. Vznemirja dejstvo, da princip plantažne pridelave lesa ne omejujejo zgolj na nove površine, temveč ga polno uveljavljajo širom kontinentov v obstoječih gozdovih. Razlika med takšnim pridelovanjem lesa in srednjeevrop- 163 skim gozdnim gospodarstvom je temeljne narave. Snovanje novega gozda po srednjeevropskem gozdnogospodarskem vzorcu je izven Evrope redkost. Z ogo- zditvijo novih površin razvija Evropa svoje gozdnogospodarske temelje (več­ namenski gozd) in ne zgolj svojih »gozdnolesnih« temeljev (enonamenski lesni nasadi). Srednja Evropa je tovrstna, skoraj osamljena oaza na svetu. Nove usmeritve v svetovnem gozdarstvu pri snovanju lesnih nasadov Ni znakov in tudi ni pogojev, da bi se snovanju novega gozda "PO srednje- evropsko« pridruževale tudi druge dežele. Izjeme se kažejo tam, kjer je onesnaže- vanje okolja v gosto naseljenih in industrijsko razvitih predelih doseglo nevarne dimenzije (npr. ponekod v Zahodni Evropi, ZDA). Gozdarstvo zgolj za pridelovanje lesa dobiva vse bolj poteze, ki jih črta tehnologija velikega stroja z minimalno udeležbo delovne sile. Zato moramo za gozdarstvo bodočnosti ugotoviti, da bo šlo za: gozdarstvo kratkih obhode nj (Short Rotation Forestry); metode »udomačenihcc gozdov (domestic forests); nagnane metode pridelovanja lesa; metode polnega eksploatiranja (Fulltreeharvesting). Tako orientirano gozdarstvo bo pridelovalo velike količine lesne surovine poprečna in podpoprečne kvalitete drobnejših dimenzij. Da bi bilo izkoriščanje boljše je predvidena poraba vse biomase od korenin do iglic s predelovalnimi stroji >>lesne mlatilnica«, ki predelajo drevo že na polju v polsurovino - v "lesne sekanicecc. Razumljivo, da je pri tovrstni tehnologiji tudi pogozdovanje skrajno mehanizirane, in sicer od polnomehanizirane pridelave sadik do njihove zasaditve. Na ta način nastajajo resnična lesna polja in lesnopridelovalni kombinati z vsemi lastnostmi kmetijskega načina pridelave. Ta ideja, ki danes postaja resničnost, se je rodila že zdavnaj; in sicer v enajstem stoletju, ko je bila v Angliji lesna suša. Razvijala se je z naslednjimi mejniki: leta 1670 - iznajdba stroja za puljenje korenin; leta 1949 - začetki totalne izrabe biomase v Nemčiji, pobudnik Glesinger; leta 1938-1951 - začetki izdelave papirja iz vej; 1975 - zasnovan Inštitut za kompleksno izkoriščanje in izrabo gozdne biosubstance ZDA Univerza Maine. Na vidiku je močna agrikulturizacija gozdarstva s popolno kompjuterizacijo in s popolno mehaniziranostjo pridelovanja lesa z minimalno udeležbo delovne sile in z velikimi socialnimi konflikti v deželah v razvoju. V deželah v razvoju s številnim prebivalstvom pomeni takšna tehnologija trenutno močno zmanjševanje možnosti za zaposlitev. Takšen, za sedaj še poceni način pridelave lesa, močno prizadene klasične producente drobnega lesa. Stimulativno pa deluje na pridelo- valca debelejšega visokovrednega lesa, ker bo zaradi opisanih tehnologij takšnega lesa vedno manj in bo zato še bolj iskan. Klasičnemu gozdarstvu z uhojenim pridelovanjem vrednejših sortimentov lesa, kot ga razvija npr. Jugoslavija, se zato kažejo relativno ugodne perspektive. Agrikulturni način pridelave lesa prinaša s seboj določene lastne pa tudi družbene probleme. Sodobno kmetijsko pridelovanje je možno le ob brezhibnem delovanju vsaj dveh mehanizmov - varstva in raziskovalnega dela. Kultivirane rastline zahtevajo učinkovito varstvo, ki pomeni eno od osrednjih postavk v tej proizvodnji. Zaradi hitrega ))izrojevanjacc kultiviranih rastlin nasploh, so kmetijstvu potrebna velika sredstva za nenehno iskanje novih kultivarjev - torej učinkovito, toda zelo drago raziskovalno delo na področju genetike; in to raziskave "na zalogocc. Istih velel- 164 nikov bi se morala zavedati tudi ,>pridelovalna industrija lesa<<. Vendar je v tako naravnanem pridelovanju lesa ta naloga težja kot v kmetijstvu. Daljša življenjska doba in daljša produkcijska doba lesnih vrst delo na genetskem področju močno otežkočata in dražfta. četudi je takšen industrijski koncept pridelave lesa po svoje privlačen in bo zato v svetovnem merilu dosegel poln razmah, bo vendar ob tem polnem razmahu povzročil težke družbene probleme. Z industrijskim raz- vojem in s plantažnim kmetijstvom prihajamo v svetovnem merilu v obdobje naravno onesnaženega okolja. Med naravnimi tvorbami predstavljajo naravni gozdovi temu onesnaževanju velik in učinkovit protiutež. S pridružitvijo pridelava- nja lesa k onesnaževalcem okolja in s spreminjanjem gozda v lesne njive, tega naravnega protiuteža ne bo več. Gre za dilemo, ki se je počasi zavedajo tudi tisti, ki do včeraj v gozdu niso videli drugega kot les. Menim, da so za razgovore o snovanju novega gozda pri nas tovrstna raz- mišljanja pomembna. Povedo, zakaj težimo k snovanju novega večnamenskega gozda (torej k ogozditvi nekaterih negozdnih površin) in kakšna naj bo s tem v zvezi tudi tehnika pogozdovanja. Literatura 1. FAO: Tree planting practices in Alrican Savannas, 1974. 2. Kardell, L.: Proceedings World Forestry Congress Buenos Aires 1972, Assessment of Forests Suitable for Recreational Use. 3. Young, H. E.: Instruction to the Complete Tree Utilisation Simposium. Suny College of Environment Science and Forestry, Syracure, New York 1975. NEUAUFFORSTUNGEN UND IHRE TENDENZEN IM WELTWEITE MABSTAB Zusammenfassung ln Slowenien werden die Neuaufforstungen im biologischen Sinne des Mehrzweckwaldes durchgeflihrt. ln der Weltforstwirtschaft ist man oft bestrebt die Holzplantage, teils mit Recht, zu fordern. Diese forstpolitische Orientierung steht oft im Gegensatz zur okologisch einge- stellten Naturbetreung. Beunruhigend wirkt besonders die Tatsache, dass schone Natur- walder der Holzplantage zum Opfer fallen mussen. Bei solcher Holzproduktion schreitet man zu immer neueren Methoden der vollmechanisierten Produktion. Dazu gehoren: der Kurzumtrieb; der ••domestizierte Wald«; nach Aussagen der Amerikaner steht uns ein goldenes Zeitalter der Forstwirtschaft bevor. Der Abstand zwischen Waldwirtschaft und Forstwirtschaft wird immer grasser. Dadurch werden auch die Konflikte zwischen Forst- wirtschaft und Naturschutz immer grasser. Die Waldwirtschaft der Wertholzprodukte und der Wert-Schutz sowie der Wert-Sozialfunktionen werden dadurch immer mehr zukunftver- sprechend. 165 UDK 634.0.226-011 :634.0.232-011 :634.0.238-011 IZRAZJE IN POMENSKA RAZLAGA STROKOVNIH POJMOV V DOMENI RAZŠIRJENE GOZDNE PROIZVODNJE LESA dr. Janez B o ž i č (Ljubljanar Božič, J.: Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proizvodnje lesa. Gozdarski vestnik, 36, 1978, št. 4, str. 166-168. Prispevek je v slovenščini. Razširjena gozdna proizvodnja lesa zajema najrazličnejša dela in po- stopke, ki se jim z razvojem te proizvodnje pridružujejo novi. Zaradi dosled- nosti in boljšega sporazumevanja, moramo za njih poiskati in opredeliti nove strokovne izraze. Ob nenehnem zanimanju in prizadevanju gozdarjev, gozdarskega tiska in vseh tistih, ki jim je dobrodošla lepa slovenska beseda je razumljivo, da hkrati z razvojem posameznih področij gozdarstva nastajajo vzporedno tudi novi izrazi, ki ustrezno opredeljujejo strokovne pojme. Tak primer nudi udejstvovanje gozdar- jev na področju razširjene gozdne proizvodnje lesa. Pri izvajanju del, načrtovanju in raziskavah v domeni omenjene proizvodnje uporabljamo namreč nekatere nove izraze, ki so se že bolj ali manj uveljavili. Ti izrazi pomensko opredeljujejo stro- kovne pojme in jih je smotrno uporabljati le na pravem mestu, sicer zavedejo v zmedo in slabo razumevanje. Zato je prav, da nekatere izraze razložimo: Razlikujemo: gozdno proizvodnjo lesa in negozdno pridelavo lesa. l. Gozdna proizvodnja lesa zajema: - osnovno gozdno proizvodnjo lesa in - razširjeno gozdno proizvodnjo lesa. Osnovna gozdna proizvodnja lesa (ali enostavna gozdnobiološka reprodukcija) je opredeljena z nego in obnovo gospodarskega gozda, z njegovo biološko krepitvijo v smislu ustvarjanja čim večjih količin kakovostnega lesa na panju, ob istočasni krepitvi splošno-koristnih funkcij gozda. Razširjena gozdna proizvodnja lesa (ali razširjena gozdnobiološka reproduk- cija) je opredeljena z melioracijo naslednjih gozdnih kategorij in površin: malodonosni gozd, - grmišče, - opuščeno kmetijsko zemljišče, ki je določeno za gozd. M a 1 o d o n o s n i g o z d, v katerem naravna zmogljivost rastišč pretežno ni izkoriščena zaradi dosedanjega prekomernega izkoriščanja lesa in postranskih proizvodov. Nadalje razlikujemo malodonosne gozdove pri katerih je proizvodnost močno zmanjšana zaradi regresije rastišč, s katerim se povezuje tudi regresija sestaja; torej je prisotna regresija rastišč in sestaja; pri katerih je rastišče ohranjeno in je sestojna struktura porušena v taki meri, da govorimo le o regresiji sestaja zaradi prekomernega obubožanja gospodarskih drevesnih vrst (nosilci funkcij) tako po številu osebkov kot po Dr. J. 8., dipl. inž. gozd., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 166 Negozdna (dopolnilna) proizvodnja lesa - plantaža topole. Foto M. Hladnik njihovi kakovosti. Omenjeni gozdovi so najčešče nastali kot posledica pre- komerne izbiralne sečnja; - z zmanjšano donosnotjo zaradi recentnih regresiL kot posledica vplivanja imisij na gozd in rastišče ter škode, ki jo povzroča divjad. G r m i š če, je razvojni stadij v recentnih sukcesijah, v različnih oblikah na zemljiščih, ki jih je nekdaj poraščal gozd. Izraz grmišče se uporablja tudi v drugih primerih, ker pač združuje pomensko opredeljene različne strokovne pojme. Zato je treba sedaj ob namenitvi tega izraza le za ozko, podrobno definirana opredelitev, (kot je navedeno) za druge strokovne pojme izbrati ustreznejše izraze. V tej zvezi naj izraz: 1. g r m ič ev gozd (prej grmišče) rabi, kadar obravnavamo >)grm•sca«, ki so se oblikovala na sekularnih sukcesijah, v ekstremnih rastiščih kot klimaksne oz. razvojno individualne združbe in ne morejo kot celota doseči drevesnih višin {kot za primer: subalpsko bukovje, združba črnega gabra, rušje idr.) in 2. pose čni sta d ij gozda (prej grmišče) rabi, kadar se >>grmišče« popravlja v veliki pokrovnosti v gospodarskem gozdu zaradi neustreznih načinov gospodar- jenja (prekomerne izbiralne sečnja) ali drugih okoliščin {ujme). Ti posečni stadiji gozda so lahko tudi dolgotrajni, kar je pač odvisno od ekstremnosti rastišča (kot za primer: bukovi gozdovi imajo leščevje, ivo; jelov gozd na skalah s kranjsko krhliko in kosteliko). 167 Opuščen o km eti j s k o ze m 1 j išče, ki je določeno za gozd. Osnova za opredelitev te kategorije zemljišč so regionalni prostorski plani občin, ki določajo, katera opuščena kmetijska zemljišča se trajno namenjajo za gozd. Il. Negozdna (dopolnilna) pridelava lesa: - plantaža je bolj ali manj strnjena nasadna oblika hitrorastočih drevesnih vrst, z intenzivnim izvajanjem agrotehničnih ukrepov in enonamenskim postavljenim ciljem, vrstni {linijski) in drugi nasadi - so nasadi drevja vzdolž vodotokov, ob cestah, ob posestnih mejah in podobno. Gojimo jih intenzivno, ti nasadi imajo večnamenske funkcije (slika), ostanki gozda - so skupine drevja, ki poraščajo negozdne površine; najčešče so to parobki brežinske, naravne gozdne tvorbe, soliteri so drevesa, ki rastejo neovirano na odprtem prostoru. Malodonosne gozdove in grmišča me 1 i ori ram o s pomočjo: - indirektne (posredne) premene, - direktne (neposredne) premene. lndirektna {posredna) premena - njena pomenska razlaga je v tem, da v večjem delu s pomočjo obstoječe gozdne vegetacije pridemo do postavljenega cilja; pri tem izkoristimo razvojne trende s pomočjo negovalnih ukrepov in s saditvi jo. Direktna (neposredna) premena - njena značilnost je, da snujemo nov gozd pretežno s saditvijo, brez ali z nepomembnim vključevanjem obstoječe vegetacije v novi sestoj. Opuščeno kmetijsko zemljišče, ki je določeno za gozd - pog o z d im o. ln še to: og o z d ite v - povečanje deleža gozdov v krajini. Z umetno ogozditvijo negozdnih površin in objektov za direktno premene razumemo vsoto in zaporedje gozdnogojitvenih ukrepov, s katerimi osnujemo in oblikujemo gozd do faze letvenjaka oziroma do časa, ko opazimo prve nosilce funkcij. Ogozditev zajema: pogozdovanje, ki ga sestavljajo pripravljalna dela in saditev, ter nega do prvega redčenja. Ogozditev je lahko umetna ali naravna. 168 UDK 634.0.913/914 RAZšiRJENA REPRODUKCIJA V NAŠEM GOZDNATEM PROSTORU dr. Franjo K or di š (Tolmin)* K o r d iš, F.: Razširjena reprodukcija v našem gozdnatem prostoru. Gozdarski vestnik, 36, 1978, št. 4, str. 169-178. V slovenščini, povzetek v nemščini. V Sloveniji si prizadevamo, da bi imeli večnamenske gozdove. K takš· nemu gozdu moramo težiti v obstoječih gozdovih, kakor tudi kadar snujemo nove. V večini drugih republik težijo zaradi prostranih degrediranih gozdov listavcev in zaradi pomanjkanja lesa iglavcev k produkciji lesa ne glede na kakovost. Takšen koncept je utemeljen, potrebuje pa nenehno preverjanje. K or d i š, F.: Creating of new forests in the territory of Slovenia. Goz· darski vestnik, 36, 1978, 4. pag. 169-178. ln Slovene with summary in German. ln Slovenia the goal of creating multiple-use forests is pursued. This goal is the same in the already existing forests and in the newly establish- ed ones. ln almost all of the other republics of Yugoslavia the prevalent trend is to produce wood regardless of quality because of deficiency of conifers and the abundance of degraded broadleaf forests. This conception is justified, but has to be checked currently. Da bi lažje določili vlogo razširjene reprodukcije v našem gozdnatem prostoru, je treba na splošno opredeliti vlogo gozdov, ki so z dokaj visoko produkcijo lesa udeleženi v splošnih gospodarskih tokovih. Tesna povezanost gozdne proizvodnje z lesno predelovalno industrijo pa vključuje gozdarstvo v delitev dela znotraj naših meja in tudi na mednarodnem področju. Zato je gozdna proizvodnja bogata osnova za razvoj človekove materialne kulture in tudi močan dejavnik pri razvoju proizvajalnih sil nasploh. Zelo važne so tudi številne nematerialne komponente gozdov. V današnjem naglem spreminjanju ekoloških faktorjev postajajo gozdovi nepogrešljiv vir člove­ kove eksistence. še posebno kaže poudariti, psihično-rekreacijsko in kulturno- estetsko komponento, ki poleg številnih drugih deluje na uravnoteženost stanja v našem okolju. Odraz vsega tega je spoznanje, kalohlapna« populacijska struktura najvitalnejših, ki so izhodišče za nastanek vsestransko odporne popula- cije pri neki vrsti v optimalni fazi sestoja. V fazi mladja nastajajoča populacija živi v posebnem okolju, ki pospešuje le vitalne osebke in hkrati osebke z gano- tipsko pogojeno fiziološko dolgo življenjsko dobo. Hkrati takšno okolje onemo- goča osebkom v gruči, da bi se razbohotiti kljub njihovi veliki življenjski moči. Pri preučevanju naravnega gospodarskega gozda moremo te ugotovitve le potrditi. Gručasta razmestitev mladja je še posebej očitna pri posebnih rastiščnih pogojih. Primer za to je naravno pomlajevanje na Pokljuki, Horvat-Marolt (7). Izredno zanimivo je neenakomerno razmeščanje posameznih drevesnih vrst, kot ga kaže manjša analiza v revirju Grmače (Litija), kjer smo na manjši površini ugotavljali gručasto razmestitev bukve, neenakomerno gručasto razmestitev gor- skega bresta in neenakomerno, posamično razmestitev gorskega javorja in divje češnje. V istem revirju nas je raziskava opozorila na zanimivo naravno prestruk- turiranje v smrekovem nasadu. V času razvoja sestoja, od zasaditve do tanjšega drogovnjaka je prišlo do temeljite prerazmestitve osebkov. Od geometrijsko pra- vilne razmestitve je nastala izrazita gručasta razmestitev (glej skico). Pri širjenju gozda preko razvojnih štadijev na negozdnih površinah opažamo podobne pojave. Vrsta se uveljavlja od redke individualne naselitve do agregiranih, to je gručastih oblik, pri čemer gručavost prevladuje. Na splošno ugotavljamo, da naletimo v naravi na tri tipe razmestitve in sicer na enakomerno posamično, na neenakomerno posamično in na gručasto obliko. Od njih je enakomerna posamič­ na redka izjema, gručasta razmestitev pa reden pojav. Neenakomerna posamična razmestitev in gručasta razmestitev sta naravna zakonitost v vsem živem svetu in predstavljata bistveno značilnost strategije življenja. 180 To značilnost je možno razlagati s splošno teorijo o kognitivnosti oziroma o kognitivnem odnosu subjekt-okolje, kjer se živi del narave tipaje prilagaja okolju, zbira informacije in se z vse bogatejšo stopnjo informiranosti tako organizira, da lahko zavarovan nemoteno uspeva. Lorenz (4). Izgleda, da je gručasta razmestitev produkt ·razvoja razmerje: vrsta-okolje in kot taka idealna varovalna struktura za uspešen razvoj vrste v neki naravni tvorbi. Iz vsega povedanega je možno za prakso ugotoviti naslednje: Kjer je cilj narave propagiranje vrste oz. vsega živega, se v naravi razvijajo varovalni mehanizmi, in tako omogočajo uspešen razvoj vrste. V našem primeru pomeni agregiranje (gručavost) osebkov tisti varovalni mehanizem, ki ga moramo pri zasledovanju naših ciljev v gospodarskem gozdu upoštevati. V naravi je selek9ija v fazi semena, klitja in semenice mnogo neizprosnejša kot poznamo to pri pridelavi gozdnih sadik. Redkejša saditev je utemeljena le, če so sadike produkt naravni selekciji identične selekcije in to le, če smo za posajene sadike ustvarili takšno okolje, da se zaradi svoje velike življenjske moči ne morejo bohotno razvijati v smislu slabe kakovosti. Gozdnogojitveni cilji in razmestitev sadik v novem gozdu Težnja ki je v praksi: uniformirano majhno število sadik gozdnogojitveno ni utemeljena. Poenostavljen izračun na osnovi premisleka: čim manj sadik po enoti površine - tem manjši stroški osnovanja gozda, ni popoln. V njem se zrcali koncept parcialne racionalizacije, ki je v gozdnem gospodarstvu mnogokrat v nasprotju z celostno racionalizacijo. Razmestitev, to je število sadik in njihov razmik, ne more biti odvisna od kratkovidnih racionalizacijskih hotenj. Razmestitev narekujeta v prvi vrsti gozdnogojitveni cilj in na njegovi osnovi gozdnogojitvena pot za dosego cilja. Na splošno moramo ugotoviti, da se število sadik na hektar povečuje z zahtevnostjo gozdnogojitvenih ciljev. če se zadovoljimo z gozdom podpoprečnih kvalitet in z namenom, da bomo pridelovali manjvredni les, npr. les za kemično predelavo, bomo v zasnovo in v nego takšnega sestaja manj in- vestirali kot pa, če sledimo zahtevnejšim gozdnogospodarskim ciljem. Gozdno- gojitveni cilji narekujejo gozdnogojitveno načrtovanje, izvedbo teh načrtov in z njimi v zvezi tudi odločitev o številu in razmiku sadik v nasadu. V viziji nastajanja novega večnamenskega gozda, moramo imeti zelo jasno predstavo o nizu raz- vojnih faz, deduktivno od končnega cilja do izhodiščnega stadija danes za- sajenega nasada, ki ga definiramo z ••zasaditvenim ciljem« = Cz. Ta načrtovalna taktika nam omogoči, da znamo na objektu pravilno presoditi, kakšen naj bo »Cilj zasaditve<', ki mora biti prikazan z drevesno vrsto, z obliko zmesi ter s številom sadik na hektar. Vidiki genetske in ekološke narave Pri določitvi cilja zasaditve je potrebno upoštevati vidike genetike in ekološko naravo drevesnih vrst in njihove zmesi. Med te vidike spadajo rastne lastnosti, medsebojno vedenje in konkurenčna moč vrst. Tako zahteva rdeči bor z naglo rastjo, z naglim sklepanjem krošenj, toda s počasnim odmiranjem dna krošnje, majhne razlike in veliko število sadik na hektar. Nasprotno pa zahteva macesen s podobnimi zahtevami po svetlobi, z naglo rastjo, toda z preobčutljivo krošnjo, zasaditev z velikimi razmiki. Vrste, ki težijo k razraščanju zahtevajo majhne razmike (npr. bor, hrast, bukev). Pri vrstah, kjer je razraščanje manj intenzivno in reakcija na osvetlitev s strani manjša, so dopustni večji razmiki (npr. pri smreki 181 in jelki). Pionirske vrste, kot so topol, macesen in duglazija zahtevajo po svoji naravi večji razmik. Pri tem pa gosta sadnja duglazije ničesar ne prispeva k hitrejšemu trebljenju dna krošnje. V sklop genetsko-ekoloških vidikov pri razmestitvi sadik spadajo tudi zahteve, l. Ham, Zagreb), Tihe cone v gozdu (J. Filej) in Izobraževanje na delovnem mestu v gozdarstvu in lesni industriji (Marija Sekirnik). Letna ekskurzija bo trajala 5-6 dni, izbirali pa bodo med Italijo, Svico, Francijo in Srbijo. Po VIHARNIKU Marko Kmecl GOZDARSTVO NA RADIU LJUBLJANA Gozdarji redno sodelujemo v radijskih oddajah Kmetijski nasveti, ki so na sporedu dnevno ob 12.30 uri. Približno enkrat tedensko govorimo o aktualnih in strokovnih pro- blemih kmetom in drugim poslušalcem. Poleg teh oddaj so 1-2 krat mesečno na 11. programu v oddaji Mi in narava (na sporedu je vsak petek) naše aktualne teme. Mimo tega dobimo na IL programu večkrat prostor oziroma čas za širše interpretacije naših strokovnih problemov zlasti tistih, ki izhajajo iz socialnega oziroma družbenega pomena gozdov. Objavljamo seznam prispevkov v Kmetijskih nasvetih za obdobje april-maj 1978. časovni razpored bo v dnevnih radijskih programih. Seznam oddaj na li. programu bomo objavili prihodnjič. Dne 27. marca je bila enourna oddaja v živo (l. program) o gozdnih požarih. (Anka, čehovin, Dolinšek, Trebežnik, Perko, Savelj. Kmecl.) APRIL MAJ 1. Prevzem posekanega lesa, mag. Otrin Zdene, Ljubljana. 2. Priprava dela v gojitvenih in sečno spravilnih načrtih za zasebne gozdove, Velikonja Cveto, Idrija. 3. Urejanje zasebnih gozdov, Penca Janez, Novo mesto. 4. Uporaba motornih žag v gozdni proizvodnji, Kumer Pavle, Celje. 5. Skrb za vzdrževanje gozdnih cest, Dušan Dretnik, Slovenj Gradec. 6. Gospodarjenje v gorskih gozdovih, Ivan Veber, Bohinjska Bistrica. 7. Ob tednu gozdov na Tolminskem območju, Jože Papež, Nova Gorica. 8. Donosni gozdovi namesto opuščenih pašnikov in grmišč, mag. Janez Pogačnik, Kranj. JUNIJ 9. Po gozdni učni poti v Rakovem škocjanu, Franc Perko, Postojna. 10. Obisk pohorskih kmetov v postojnskih gozdovih, Branko Korber, Slovenske Konjice. 11. Območna interesna skupnost za gozdarstvo in njeno poslovanje, Franc Remec, Bled. 12. Organiziranost in delo obrata za kooperacija kmečkih gozdnih posestnikov, Ferdo Hernah, Slovenska Bistrica. 197 ZAUJ>llS NA IBlL'lKVII Foto: prof. Franjo Rainer Dobro študirajo Predstojnika naših strokovnih vzgojno- izobraževalnih ustanov, gozdarskega oddelka na BF v Ljubljani in gozdarskega šolskega centra Postojna sta ugotovila, da je sistem omejenega vpisa in sprotnega študija zelo izboljšal kakovost študija. Osipa skorajda ni, ocene pa so nadpoprečne visoke. Na G$C Postojna v lanskem letu le dva nista izdelala letnika. Maturanti pa so bili na zaključnem izpitu vsi uspešni (62). Na gozdarskem oddelku vpišejo letno le okoli 40 novincev. Glede na rezultate ana- liz je ta vpis še vedno za 1 OO% previsok. Toda če upoštevamo, da gozdnogospodarske organizacije, ko so zbirale podatke za ome- njene analize, še niso upoštevale nekaterih sodobnih razvojnih smeri, ki jih naše gozdar- stvo že sedaj ubira, potem je sedanji vpis že blizu realnega. Bronasta medalja GSC Postojna je za svoj film Varno delo s traktorji v gozdu prejel bronasto medaljo na festivalu v Beogradu. Filmska produkcija ni naša specialnost, toda kaže, da zares postajamo »interdisci- plinarno uspešni«. Tudi brez te šale pa je treba pribiti, da je to lep uspeh našega izobraževalnega cen- tra. Za ta dosežek so mu priznanje izrekli tudi delegati izobraževalne skupnosti za go- spodarstvo Slovenije na svoji 10. redni skup- ščini. Nova nomenklatura Pri republiškem zavodu za šolstvo deluje posebna komisija za pripravo predmetni- kov, učnih načrtov in učne tehnologije za potrebe usmerjenega izobraževanja v go- zdarstvu. Trenutno sestavlja novo nomenklaturo go- zdarskih poklicev, ki jo bo predložila gospo- darski zbornici Slovenije. Nomenklatura, ki je sedaj v veljavi, in ki jo zahtevajo gospo- darske statistike je že hudo zastarala in spominja na čase, ko smo v gozdarstvu upo- rabljali še ,,cugžage«. Hkrati s samo nomenklaturo bo sestavila tudi katalog nalog in opravil za posamezne poklice. še naprej omejen vpis Izvršni odbor izobraževalne skupnosti za gozdarstvo je februarja sprejel sklep o po- novni omejitvi vpisa v šolo za gozdarje, v go- zdarsko tehniške šolo in na gozdarski od- delek BF. 198 Politika prilagajanja izobraževalnih zmog- ljivosti potrebam združenega dela je v pre- teklih letih rodila uspeh. Selektivni vpis, v katerem sodelujejo tudi gozdnogospodarske organizacije in sistem sprotnega študija, je občutno zmanjšal osip in fiktivnih vpisov skoraj ni. Sistem je pokazal svoje organiza- cijske in ekonomske prednosti. Za šolsko leto 1978-79 je vpis v šoli za gozdarje omejen na 60, v gozdarski tehni- ški šoli na 40 novincev ter na gozdarskem oddelku BF na 30. Zapisnik 10 izobr. skupnosti za gozd. 21. 2. 1978 Dela na GŠC so stekla Gradnja strojne postaje na gozdarskem šolskem centru v Postojni so kljub nekate- rim finančnim zapletljajem stekla. 14. fe- bruarja so začeli. Znano je, da gozdarstvo Slovenije po po- sebnem sporazumu združuje sredstva za izgradnjo šolskega prostora za gozdarstvo. Zal pa kaže, da na VTOZD gozdarski od- delek BF letos z gradbenimi deli še ne bodo začeli. V načrtu imajo izgradnjo prizidka k sedanji zgradbi oddelka, toda dokumenta- cija še ni pripravljena. Zapisnik seje gradbenega odbora 14. 2. 1978 Tomos - Husquarna Motorne žage Tomos-Husquarna so v trgo- vinah. Hudo drage so, so uradno ugotovili člani komisije za izkoriščanje gozdov in gozdno mehanizacijo PZGO (14. 2. 1978) in o tem obvestili tudi tovarno Tomos v Kopru. Člani komisije so od Tomosa tudi zahtevali, da izdatneje poskrbi za rezervne dele, saj je sedanja založenost servisov z rezervnimi deli za te žage zelo skromna. Gozdnogospo- darske organizacije so zahtevale tudi, da zadržijo svoje servise za njihove motorne žage in sicer za družbeni in zasebni sektor. Samorastnik Glasilo s tem imenom in s to naslovno podobo izdajajo mariborski taborniki. V lju- beznivem pismu so seznanili mariborske go- zdarje s svojo dejavnostjo in s svojimi ••živ- ljenjskimi pogledi« na naravo in odnos člo­ veka do nje. Simpatična pismo so zaključili s pozdravom: S prirodo k novemu človeku! To je njihovo delovno načelo! Kolegi iz Maribora niso ostali gluhi in so v svojem glasilu GOZDAR pohvalno ocenili prizadevanja svojih mladih prijateljev. Takole so zapisali: Uredništvo prosi vse naše TOZD in OK, predvsem pa zaposlene gozdarje, da se po- vežejo s taborniškimi organizacijami na te- renu in jim dajo ustrezno pomoč. Nedvom- no imamo v tabornikih velike zaveznike pri varovanju naših gozdov in ohranitvi njiho- vih funkcij za varno in zdravo človekovo okolje. Skupaj z njimi moramo težiti k ure- sničevanju njihovega gesla! Uredništvo Gozdarska tekmovanja Kot smo že napisali, bo letošnje zvezno tek- movanje gozdnih delavcev v Sloveniji in si- cer v Novem mestu. Da bi tekmovanje, tako po organizaciji kot po rezultatih popolnoma uspelo, se bodo v sistem tekmovanja vklju- čila vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji in sicer tako, da bodo (največ v Tednu gozdov) najprej priredila svoja tekmovanja. Repub- liško tekmovanje bo nekaj dni pred zveznim, kar naj bi bila generalna preizkušnja pred zvezno tekmo. Obetajo si, da bo takšna ši- roka jn sistematična priprava gozdarstvo 199 močno popularizirala, potihem pa računajo tudi na uspeh v zvezni preizkušnji. Za organizacijo velike tekme v Novem mestu bodo prispevale vse gozdnogospodar- ske organizacije v Sloveniji. Sklenile bodo poseben samoupravni sporazum. Komisija 14. 2. 1978 Gozdarski kamioni Inž. Janez Godnov (GG Maribor) je izde- lal študijo, ki odgovarja na številne dileme in probleme pri kamionskih prevozih gozdnih sortimentov. Osni pritiski, poenotenje go- zdarskih kamionov, optimalne konstrukcije kamionov - to so vprašanja zaradi katerih marsikak gozdar ne zaspi. V omenjeni štu- diji so odgovori, ki pa jih žal premalo upo- števamo. V posebnem razgovoru s člani PZGO je tovariš Jan, republiški sekretar komiteja za zunanjo trgovino, razblinil vse iluzije go- zdarjev, da bi kmalu zopet lahko uvažali kamione. Pripravljen pa je pomagati pri raz- govorih gozdarstva s tovarno TAM za anga- žiranje njihove dopolnilne proizvodnje. Vse kaže, da bo naših težav konec šele takrat, ko se bomo pošteno dogovorili s TAM. Zato ne bi smeli izgubljati časa. Tudi špekulacije, o izvojevanju posebnih ugod- nosti za gozdarstvo, niso umestne. Pozabili na strokovnost V GV št. 3/77 na strani 105 smo objavili zanimiv sestavek, ki sta ga pripravila J. Pir- nat in V. Vrhnjak iz Slovenj Gradca in sicer o čredi muflonov in ovac v gozdovih okoli Podgorja pri Slovenj Gradcu. Velike škode v omenjenih gozdovih sta skušala pojasniti s temeljito ekološko analizo. Rezultat teh pri- zadevanj je bil dogovor med lovci in gozdar- ji v posebni komisiji za vsklajevanje gojenja muflonov in gozdarstvom na območju goz- dnogospodarske enote Plešivec in s kate- rim so se dogovorili o skupnem gospodar- jenju na tem področju. Letni načrt za 1977. leto je predvidel, da bodo odstrelili 80 muflonov in ovac (pre- številna čreda). Lovci so na dogovor poza- bili in izpolnili svojo obvezo le polovično - na ponovno ogorčenje gozdarjev. Začetek je bil, obetaven, konec slab. Prav takšen kot je vedno, kadar gre za škode v gozdovih, ki jo povzroča divjad. $koda za akcijo, ki bi lahko bila vzgled za strokovno sodelovanje v katerem bi sistematično upo- rabljali tudi ekoprostorske komponente. Viharnik, 2/78 200 V Gozdarskem vestniku št. 10/77 smo objavili poziv vsem na- ravoslovcem-gozdarjem, biologom, veterinarjemJ lesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spominsko obeležje našemu vzorniku Franu JesenkuJ ki zanemarjen sameva nekje v šišenski hosti. Vsem negozdarjem (inštitucijam) smo poslali pismo in nekaj izvodov 10. številke GV s prošnjo, da pomagajo z denar- jem in s popularizacijo ideje. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posa- meznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samouprav- nim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ure- ditev tega obeležja. Denar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako »Za obeležje F. J.<< Akcija za ureditev obeležja F. J. je stekla 15. 12. 1977. Do 10. 3. 1978 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-, J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. čokl Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.--, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljub- ljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anko Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubljana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat-Maro:t Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, L Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljub- ljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubljana 50.-, Kmetijslstadij z brezo«, »stadij z ivo« na posekah, >>stadij z gabrovcem«, »stadij Ostrya<< itd. Zaporedja po na- stanku povezanih in časovno ter krajevno ločenih stadijev tvori serijo sukcesij, sukcesijsko serijo ali sukcesijski niz. Položaj stadija v sukcesiji navadno po- drobneje opredeljujemo s časovno označitvijo in razlikujemo: začet n e ali i n i cia 1 ne ali tudi pi oni rs ke sta d ije, ki se pojavljajo na začetku, v zgodnjih etapah sukcesijske serije; s k 1 ep ne, k on čne ali tudi k 1 ima k s- ne sta d ije, ki se pojavljajo na drugem koncu, to je v poznih etapah suk- cesijske serije, in p r e h o d n e s t a d i j e, ki zavzemajo vmesni Položaj med začetnimi in sklepnimi. Posebnosti stadialnega razvoja vegetacije Osebki neke rastlinske vrste se lahko pojavijo >•Stadialno«, kot pravimo, v različnih okoliščinah. Breza lahko na primer gradi stadije pri zaraščanju košenic in pašnikov, najdemo jo v steljnikih, lahko pa se pojavi tudi v stadijih na posekah nekaterih gozdnih fitocenoz. Druga posebnost stadialnega razvoja vegetacije je v tem, da srečujemo v analognih rastiščnih (zlasti še podnebnih) razmerah vzpo- redne sukcesijske stadije s podobnim florističnim sestavom. Alpska velesa (Dryas octopetala L.) gradi stadije na kamnitem drobirju visokogorskih predelov od Pirinejev, preko Alp, tja do Kavkaza, hkrati pa so podobni stadiji z veleso raz- prostranjeni tudi daleč na severu, v coni redkolesja gozdne tundre, pa tudi v pravi tundri jih ne manjka. Trajanje posameznih stadijev je lahko zelo različno. V splošnem velja, da se v ugodnih življenjskih razmerah stadiji hitreje zamenjujejo in da so začetni ali 202 V zavetju pionirskega gozda trepetlike nastaja novo smrekovje južne tajge (Sovjetska zveza, Leningrajska oblast). Foto D. Robič. pionirski stadiji neke sukcesijske serije vselej kratkotrajnejši od tistih, ki jim sledijo. Z napredujočo progresivno sukcesijo se tedaj tudi trajanje stadijev po- daljšuje. V neugodnih življenjskih razmerah pa so primeri, da je zaradi motečih in zaviralnih dejavnikov (npr.: redno poplavljanje, plazine, velike strmine idr.) progresivni razvoj vegetacije tako počasen, da ga niti ne zaznamo. Sukcesijska serija v takšnih primerih ni popolna, saj je razvoj vegetacije obtičal v nekem stadiju, ki ga moteči in zaviralni dejavniki trajno zadržujejo na stopnji, ki je zelo podobna začetni ali inicialni. Primarne in sekundarne sukcesije Sukcesije lahko klasificiramo in razvrščamo na različne načine. Ce jih raz- delimo po lastnostih prostora, v katerem začenja nastajati rastlinska odeja, razlikujemo pri marn e i n se ku n da r ne su k ce sij e. Primarne sukce- sije se začenjajo na primarno nezasedenih ozemljih, na primer na aluvialnih nanosih, na ozemljih, s katerih so se umaknili ledeniki, na novo nastalih ozemljih, ki so posledica ognjeniškega delovanja idr. Primarne sukcesije so vselej precej dolgotrajne, ker so povezane s sočasnim nastajanjem taJ. Sekundarne sukcesije se začenjajo na sekundarno nezasedenih ozemljih in potekajo v pretežni večini primerov na že formiranih tleh ter se prav po tem bistveno razlikujejo od primar- nih. Najpogosteje se začenjajo na opuščenih pašnikih, travnikih in drugih površi- nah, ki niso več v kmetijski rabi, srečujemo jih tudi na gozdnih posekah, pogo- riščih itd. Posebnost sekundarnih sukcesij so številne serijske rastlinske skupno- sti, ki se pojavljajo kot etape v sukcesivnem razvoju vegetacije. Zaradi tega, ker potekajo na že formiranih, bolj ali manj ohranjenih tleh, je tudi njihova pot do 203 sklepnega ali klimaksnega stadija bistveno krajša kot pri primarnih sukcesijah. To pomeni, da serijske skupnosti sekundarne sukcesije razmeroma hitro dosežejo relativno stabilno in uravnovešene stanje dinamičnega ravnovesja. Upoštevaje razvojne težnje smeri vegetacije, govorimo o p rog re s iv n ih in reg re s iv- nih sukcesijah, ki sem jih že omenil, vendar pa naj na tem mestu naštejem nekatere znake progresivnega in regresivnega razvoja, s katerimi bo laže ugo- toviti razvojne trende v konkretnem Primeru. Znaki, ki jih opazimo pri progresivnem razvoju vegetacije: - struktura in splošna organiziranost združbe je vedno bolj zapletena; - povečuje se skupna množina žive snovi (biomase) in energije; - povečuje se množina snovi in energije, ki jo vključujejo komponente fito- cenoze v biološki obtok snovi; - izraba prostora, tal in sredstev za življenje je vedno bolj vsestranska in popolna; - transformacija dejavnikov zunanjega okolja je vedno bolj učinkovita, ustvarja se vedno bolj izrazito notranje okolje (fitoklima) cenoze; - v splošnem napreduje mezofitizacija skupnosti, kar pomeni, da se rastiščne razmere vedno bolj izenačujejo, nihanja ekstremnih vrednosti pa so vedno manjša. Pri regresivnem razvoju opazimo nasprotne težnje: poenostavljanje strukture in splošne organiziranosti skupnosti; - zmanjšuje se biomasa in z njo povezana količina energije; - vedno manj snovi je vključenih v biološko kroženje; - izraba prostorov, tal in drugih sredstev za življenje je nepopolna in vedno bolj enostranska; - transformacija dejavnikov zunanjega okolja je neučinkovita, notranje okolje fitocenoze je vedno šibkejše; - v splošnem napreduje bodisi kserofitizacija ali pa higrofitizacija združbe. Fitocenoze postajajo torej vedno bolj sušne ali pa vedno bolj vlažne (mokre). Mesto pionirskega nasada in pionirskega gozda v sukcesivnem razvoju vegetacije Pi on i rs k i na sad , p rej š nj i na sad ali >~pred kultura« (nem.: die Vorkultur, der Voranbau; angl.: preliminary culture, advance planting; franc.: la culture anticipee; rus.: predvaritel'naja kul'tura) je umetno zasnovan sestoj, ki ga napravimo na razgozdenem zemljišču s tako imenovanimi pi oni rskim i (dre- vesnimi, redkeje tudi grmovnimi) vrstam i ra st 1 i n. Umetna zasnova je tedaj tista bistvena značilnost, po kateri razlikujemo pionirski nasad od pi oni r- s kega gozda (nem.: der Vorwald, das Vorholz; angl.: nurse crop, pioneer crop; franc.: le boisement transitoire; rus.: vremennyj tip lesa, vremennik), ki ga tvorijo začetni ali inicialni ali tudi pionirski stadiji v sekundarnih sukcesijskih serijah progresivnega razvoja gozdne vegetacije. če torej tako gledamo na pionirski gozd, pa tudi na pionirski nasad, tedaj vidimo, da imamo opravka s procesom postopnega obnavljanja gozdne vegetacije na ozemlju, kjer je nekoč že bila, vendar so jo uničili ljudje ali pa kakšni un:če­ valni dejavniki (npr.: požari, plazovi idr.). Pionirski nasad je torej zavestno in načrtno pospeševanje sukcesivnega raz- voja, ki poteka pri obnavljanju gozdnega rastlinja na tistih rastiščih, iz katerih je bil gozd izrinjen in odstranjen. Poglejmo na kratko, v čem je bistvo dogajanj in kakšne so glavne posledice poteka tovrstnih sukcesij? V prvem približku odmislimo zunanjo podobo (zgradbo 204 Zaraščanje opuščenih koše" nic z brezo in rdečim borom (Notranjska, Bloke). Foto D. Robič. in sestav) rastlinskih skupnosti, ki se vključujejo v sukcesijske serije in poskusimo najti njihove skupne poteze. Med znaki progresivnega razvoja vegetacije je treba poudariti zlasti transformacijo zunanjega okolja. V skupnostih živeče rastline namreč preoblikujejo ali modificirajo posamezne dejavnike zunanjega okolja, s čimer ustvarjajo posebno fit og en o o k o 1 je, to je notranje okolje v sami fitocenozi, ki kot kvalitativne nov element odločilno vpliva na dogajanja v celotni življenjski skupnosti. Ce se je notranje okolje tako korenito spremenilo, da mu obstoječa vegetacija slabše ustreza, se je sprožil proces tako imenovane end o- ek og ene ze (SUKCEV, 1950). Prvotna vegetacija je s svojim soustvarjanjem (spreminjevalni učinek vegetacije) v toliki meri spremenila prvotno okolje, da je nastalo novo rastišče, na katerem se seveda pojavi tudi nova, ustreznejša kombi- nacija cenobiontov organizmov, ki žive v skupnosti. Poglejmo nekaj zgledov za to. Naraščanje šotišča na primer tako temeljito predrugači procese v tleh (spre- minja se mikrorelief, hidrološki režim idr.), da pride do sprememb v rastlinski odej i. Na posekah različnih gozdov, največkrat smrekovij in borovij, pogosto nale- timo na inicialne stadije z brezo in trepetliko. Obe drevesni vrsti imata lahko 205 anemohorno seme, obilno in redno rodita, imata pa tudi dokaj široko ekološko amplitudo, skratka vse potrebno za hitro in učinkovito zavojevanje in naselitev izpraznjenega prostora. Razvije se brezovje in trepetlikovje, ki ob popolni str- njenosti krošenj že začne ustvarjati posebno notranjo fitoklimo. Proces endo- ekogeneze se je sprožil. Svetlobni, toplotni in vodni režimi se začno spreminjati in nastajati začne nova, rastišču ustreznejša kombinacija rastlin. Pod zastorom breze in trepetlike se pojavi smrekovo mladovje, ki napreduje in začne posto- poma preraščati brezovje in ga končno tudi preraste. Breze in trepetl·ike pola- goma v smrekovju utonejo in se posuše ter odmro. Tako nastala gozdna vege- tacija je podobna prvotni, kakršna je bila pred posekom. Pri nas srečujemo zelo zanimiv primer sukcesivnega spreminjanja gozdne vegetacije v bukovju z gabrovcem. Na poseki doraščenega bukovega gozda se v mladju obilno pojavi gabrovec (Ostrya carpinifolia SCOP.). Manj izkušen opazovalec bi tako nastalo vegetacijo kaj lahko uvrstil med gabrovčevje (Ostryetum), saj gabrovec večkrat, zlasti še v gošči in letvenjaku, popolnoma prevladuje med lesnatimi rastlinami. Vendar pa imamo tudi v tem primeru le inicialni stadij v sukcesijski seriji. Str- njeno gabrovčevje izzove proces endoekogeneze, notranje okolje združbe se kvalitativno spremeni in obstoječa kombinacija rastlin ne ustreza več rastišču. Pod zastorom pionirskega gozda gabrovca se začne razvijati skiofilnejše in mezofilnejše bukvino mladje, ki napreduje in v nekaj desetletjih, najpogosteje v letvenjaku, dohiti in prehiti gabrovec. Zaradi nižje rasti v višino gabrovec ne vzdrži tekmovanja z bukvijo, odmre in se izgubi v novonastalem bukovem gozdu. Samo posamezna suha debla, ki jih kaj lahko opazimo in prepoznamo, saj ga- brovec raste pravokotno na površino tal, so neme priče sukcesivnega razvoja gozdne vegetacije v minulem obdobju. Vsaka fitocenoza šibkeje ali močneje modificira ekotop in se prav zaradi tako nastalih sprememb začne tudi sama spreminjati. Tovrstne spremembe gozd- ne vegetacije opisujejo različni avtorji z različnimi imeni, na primer: avtogene sukcesije (TANSLEY, 1929), endodinamske spremembe (RAMENSKIJ, 1938), en- doekogenetske sukcesije (SUKAčEV, 1942) biogeocenotske spremembe (SUKA- čEV, 1954), cenogenetske spremembe (BYKOV, 1957), obnovilne spremembe (ŠENNIKOV, 1964). V novejših klasifikacijskih shemah sprememb rastlinske odeje, na primer MIRKIN (1974), uvrščajo tovrstno spreminjanje vegetacije takole: raz- red sprememb rastlinske odeje - sukcesije; skupina tipov sprememb - avto- gene sukcesije; tipi sprememb endoekogenetske spremembe; podtip spre- memb - antopogena endoekogeneza. Seveda je odveč poudarjati, da so prav endoekogenetske avtogene sukcesije za gozdarje najbolj zanimive, saj se prav v njih oblikuje podoba bodočega gozda. V kolikor uničenje ali pa poškodovanje prvotne vegetacije ni bistveno prizadelo in nepovratna uničilo ekoloških režimov, tedaj lahko pričakujemo, da se bo na mestu poškodovane ali pa uničene gozdne vegetacije v progresivni sukcesiji izoblikovala nova, ki bo prvotni bolj ali manj podobna. Poleg tega, da so v ugodnejših rastiščnih razmerah pionirski stadiji kratkotrajnejši od onih v neugod- nih, je v ugodnejših razmerah tudi raznolikost pionirskih gozdov večja, saj vemo, da je v takšnih primerih v inicialnih etapah progresivne sukcesije vselej večje tudi število med seboj različnih inicialnih stadijev. Ker so v pasu gričevja in podgorja v splošnem ugodnejše hidrotermne razmere, se prav tam gozdna vege- tacija zelo živahno obnavlja. Obnova sama pa teče prek različnih stadijev, ki se časovno in prostorsko nizajo v številnih in različnih serijah sekundarne sukcesije. Te sukcesijske serije potekajo bodisi vzporedno, še pogosteje pa se stekajo ali 206 V podgorskem pasu so na Kočevskem prostrane grm1sca, ki predstavljajo komplekse začetnih in prehodnih štadijev v različnih serijah progresivnih gozdnih sukcesij {Kočevsko, Stara cerkev). Foto D. Robič. konvergirajo in razhajajo ali divergirajo. Tako se lahko različni izhodiščni ali pionirski stadij stekajo v skupnih vmesnih ali prehodnih stadijih, nakar pa spet divergirajo proti različnim sklepnim stadijem. Refativnost pionirskih vrst V pionirskem gozdu se pionirske drevesne vrste - pionirji sami naselijo v začet­ nih ali inicialnih stadij ih obnovilnih sukcesijskih serij. V pionirskem nasadu pa pio- nirske vrste umetno vnašamo, ker želimo pospešiti naravno obnovo gozdne rast- linske odeje. Doseči želimo hitrejšo fitogeno transformacijo negozdnega okolja v gozdno in s tem ustvariti pogoje za zanesljivejše in uspešnejše rast gospodar~ sko zanimivejših drevesnih vrst. Za oba pojava, tako za pionirski gozd kot za pionirski nasad, velja, da sta prehodnega značaja in zato relativno kratkotrajna. Ta poudarjena relativnost je pomembna, saj je absolutna dolgost trajanja odvisna od vrste pionirskega gozda ali nasada in od splošnih rastiščnih razmer. Tako traja pionirski gozd, ki ga gradi dežnikovec (Musanga cecropioides BR.) v obnovilni sukcesiji vlažnega tropskega gozda, dve do štiri desetletja, medtem ko lahko traja brezovje kot pionirski gozd v obnovilni sukcesiji tajge tudi sto in več let. Lastnosti pionirskih vrst rastlin lahko na kratko takole opredelimo: 1. Pionirske vrste zelo hitro zavzamejo ne na se 1 jen pr o st or. To jim omogočajo naslednje lastnosti: zgodaj začno semen iti, semen ijo obilno, redno in pogosto; imajo lahko, anemohorno seme; imajo široko ekološko amplitudo, kar pomeni, da lahko uspevajo v širokem razponu ekotopskih razmer in niso 207 preveč občutljive na spremembe v ekoloških režimih; hitro rastejo in potrebujejo za uspevanje veliko svetlobe. 2. V pionirskem gozdu kot skupnosti pionirske drevesne vrste bolj ali manj u č i n k o v i t o m o d i f i c i r aj o e k o t o p , ga pretvarjajo v biotop, pri čemer nastaja posebno fitogeno notranje okolje cenoze, ki se kvalitativne bistveno razlikuje od zunanjega okolja. 3. Pionirske vrste osvojenega p r o s t o r a n e m o rej o t r aj n e j e z a d rž at 'i. Nadomestijo jih druge vrste, katerih način življenja bolje ustreza no- tranjemu okolju pionirskega gozda. Pri tem je odločilnega pomena pojav, da se pionirske vrste v sestojih, ki so jih zgradile, ne obnavljajo, ali pa se obnavljajo le v omejenem obsegu. Dodatni dejavnik, ki pospešuje eliminacijo pionirskih dreves, je tudi njihova krajša življenjska doba. če sedaj izberemo pionirske vrste po lastnostih iz prve skupine, lahko šteje- mo mednje: breze, topole (zlasti trepetliko), vrbe (zlasti ivo), jelše, morda še jerebiko, nekatere bore, v alpskem svetu pa tudi macesen. Takšna delitev je sicer precej formalna in ima omejeno veljavo. Zato je pravilneje če izhajamo pri izbiranju pionirskih vrst iz v l o g e , k i j o i m a j o , ali natančneje, k i b i j o 1 ah k o i me 1 e v posameznih stadij ih progresivne sekundarne sukcesije. Ker težimo za tem, da bi na razgozdeni površini obnovili gozdno vegetacijo, je nujno, da nas bodo v prvi vrsti zanimali vsi tisti dejavniki, ki spreminjajo in soustvarjajo notranje okolje gozda. Tako postane soustvarjanje in transformacija ekotopa v biotop osnovna naloga pionirskega gozda. Za spreminjevalni učinek posameznih fitocenoz pa vemo, da ni vselej in povsod enak in da je v splošnem tem večji, čim večja je biomasa cenoze in čimbolj je cenoza sklenjena. Tako lahko zavestno, s podeljevanjem pionirske vloge tudi drugim drevesnim vrstam (ne le pionirjem v ožjem, formalnem smislu), znatno povečamo in razširimo krog pionirjev kot soustvarjalcev in edifikatorjev gozdnega okolja. če smo poprej določevali pionirske vrste na dokaj formalen način, bi sedaj lahko govorili o funkcionalnem opredeljevanju pionirskih dreves- nih vrst. Možnost izbire drevesnih vrst, primernih za pionirske nasade, se s tem zelo poveča, saj so teoretično vključene v izbor vse vrste, razen najbolj izrazitih skiofitov. Poudariti pa je treba, da ni prav nobene univerzalne pionirske vrste, ki bi ji lahko na vsakem rastišču in v vsaki sukcesiji pripisovali oziroma podeljevali pionirsko vlogo. Gozdnogospodarski vidiki pionirskega nasada Poleg naravoslovnih vidikov, ki predstavljajo teoretsko izhodišče za gospo- darjenje z gozdovi, pa nas kot gozdarje zanima tudi gospodarski učinek pionir- skega nasada. Pionirski nasad se je že uveljavil kot zelo u či n k o vi t b i om e 1 i orat or deg rad i ran i h g o z d ni h ra st iš č. V takšni vlogi je pionirski nasad neposredno izzvana progresija gozdne vegetacije, zato zahteva temeljito pripravo in skrbno izvedbo. Uspeh poslanstva pionirskega nasada je v znatni meri odvisen od tega, katere drevesne vrste smo izbrali in kako smo jih funkcionalno vključili v konkretne rastiščne razmere. V vsakem primeru pa pionirski nasad z ustvar- janjem krepkejšega notranjega okolja cenoze izenačuje in blaži velika nihanja vrednosti posameznih dejavnikov, povečuje stabilnost gozdnega nasada in mu zaradi večje vrstne raznolikosti zagotavlja tudi boljše zdravstveno stanje. Pionirski nasad je lahko uči n k ovit pri pom oče k pri raci ona 1 n i og o z d it v i. Pri snovanju nasadov lahko štev:ro sadik precej zmanjšamo, saj 208 V vlažnih tropskih gozdovih ustvarja pionirske sta- dije v sekundarnih sukcesijah dežnikar (Musanga cecropioides BR.). To drevo zelo hitro raste, sukce- sijski stadiji pa so kratkotrajni (Banjenga v Central- noafriškem cesarstvu) Foto D. Robič Zelo pomembno pionirsko vegetacijo ustvarja tudi ozko- listno ciprje (Cha- maenerion angusti- folium (L.) SCOP.), ki gradi sestoje na posekah in pogori- ščih. Foto D. Robič Smrekovo mladje v zavetju pionirskega brezovja Foto C. Sem Crna jelša na pogo- riščih v Zgornji Sa- vinjski dolini (novi- ne) je pomemben pionir. Foto Polanec Foto D. Robič Tudi smreka je lah- ko pionir. V tej vlogi jo najdemo pri nas v začetnih stadijih obnavljanja gozdov zlasti v visokogor- skem svetu (Zara- ščanje planinskih pašnikov v Savinj- skih Alpah) Foto C. Sem si zaradi pionirskega nasada lahko brez bojazni privoščimo večji razmak med sadikami. Upravičeno lahko pričakujemo kvalitetnejša drevesa v nasadu, kjer so se mladice razvijale v zaščiti pionirskega gozda ali pa pionirskega nasada. Oseb- ki so lepše obHkovani in imajo drobnejše veje. S pionirskim nasadom navadno tudi zmanjšujemo potrebo po negovalnih ukrepih. čiščenja največkrat niso več tako nujna, pogosto pa odpade zamudno odstranjevanje plevela in obžetje na- sada. Z negovalnimi ukrepi začnemo posegati v sestoje šele pri pozitivni izbiri. Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da predelovalna industrija, zlasti še izde- lovalci polizdelkov (npr. različne plošče), potrebujejo vedno večje količine lesa, za katerega ni več potrebna vrhunska kvaliteta, in večje dimenzije. S tem pa lahko postane pionirski nasad v določenem obsegu tudi dodatni vi r 1 esa z a i n d u s t r i j o. Sklep V iskanju čim racionalnejših poti v načrtnem ogozdovanju je zaradi skromno odmerjenih sredstev, zlasti pa še zaradi vedno večjega pomanjkanja delovne sile, nujno vključevanje g o j e n j a p i o n i rs k i h n as a d o v k o t re d n e o b 1 i ke d e 1 a p r i s n o v a n j u n o v eg a g o z d a. Tuje izkušnje, ki ka- žejo, da je mogoče s primerno tehniko in ustrezno izbranimi drevesnimi vrstami vselej uspešno gojiti pionirske nasade, je treba preveriti v naših razmerah in z našimi vrstami. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je zavestno vključevanje, uravnavanje in pospeševanje sukcesivnega razvoja rastlinja zelo zahtevno opravilo, za katerega je potrebno poleg obvladanja tehnike gojenja sadik in presajevanja tudi znanje o razvojni dinamiki rastlinskih združb. Gre torej za •iskanje razvojnih trendov in za preskušanje in preverjanje reakcij rastlinja na naše ukrepe. Zato je v prvi fazi najmanj kar lahko storimo to, da zberem o v se d o- mače do sedanje izkušnje na tem področju in jih posredujemo širši javnosti. V ta namen bi kazalo izbrati posebno delovno skupino, ki bi prevzela to nalogo. Za poglobitev dela, predvsem pa za iskanje operativno učinkovitih načinov in metod funkcionalnega vključevanja pionirskih nasadov v snovanje novih gozdov, pa bi bilo koristno zastaviti pri vsaki gozdnogospodarski organi- zaciji manjše p o i z v e d b e n e ra z i s k a ve , s katerimi bi lahko eksperimen- talno preverjali učinkovitost te ali one oblike dela. Literatura 1. Bykov, B. A. 1957: Geobotanika, izd. 2·e, Alma-Ata. 2. Clements, F. E. 1916: Plant Succession; Carnegie lnst. Washington Publ., No. 242. 3. Clements, F. E. 1928: Plant Succession and lndicators; New York, Wilson. 4. Clements, F. E. 1936: Nature and Structure of the Climax; J. Ecol. Vol. 24 No. 1. 5. Mirkin, B. M. 1974: Zakonomernosti razvitija rastitel'nosti rečnyh pojm; Moskva, Nauka. 6. Ramenskii, L. G. 1938: Vvedenie v kompleksnoe počvenno-geobotaničeskoe issledovanie zeme!'; Moskva. Sel'hozgiz. 7. Sukačev, V. N. 1942: Ideja razvitija v fitocenologii; Sov. bot. No 1-3, s. 5-17. 8. Sukačev, V. N. 1950: O nekotoryh osnovnyh voprosah fitocenologii; Probl. botaniki, T. 1, Izd. AN SSSR, s. 449-464. 9. Sukačev, V. N. 1954: Nekotorye obščie teoretičeskie voprosy fitocenologii; Vopr. botaniki, No. 1, Izd. AN SSSR, s. 291--309. 10. Sennikov, A. P. 1964: Vvedenie v geobotaniku; Izd. LGU. 11. Tans/ey, A. G. 1929: Succession: the concept and its values; Proc. lntern. Congr. Plant Sci. 1926, vol. 1. 209 ESTABLJSHMENT OF NEW FOREST BY MEANS OF ADVANCE PLANTING Summary The advance planting (der Voranbau) represents a purposeful advancing of progressive tendencies in successional development of forest vegetation taking place on the lands deforested in the past. The pioneer tree (and shrub) species used in advance plantation formation can be chosen according to their biotic characteristics (pioneer species in a narrower sense). However, it is even more expedient to select them according to their designated role in the advance plantation. Thus we essentially increase the number of tree species that can be used in advance planting: apart from most marked sciophytes, the choice includes - at least theoretically - all the tree species. The role of advance planting in forest management can be a multifaceted one. An advance plantation can be: an efficient bio-ameliorator of degraded forest sites, an im- portant means in rational forest restoration and forest stand tending, at the same time, however, it can also represent an additional source of wood for the wood-processing industry. Advance plantations should become a regular practice in establishment of new forests in Slovenia. For this purpose all our experiences in this field should be pooled and miner pilot studies started which would render possible experimental evaluation of efficiency of various practices. 210 UDK 634.0.232.411 KAKOVOST IN IZBOR SADIK GOZDNEGA DREVJA V SLOVENIJI Sonja H o r v at- M a ro 1 t (Ljubljana)* Ho r vat- M ar o 1 t , S.: Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 211-221. V slovenš~ini, povze- tek v nemščini. V evropskem drevesničarstvu postaja vedno aktualnejši problem ne- zadovoljive kvalitete sadik za snovanje novih gozdnih nasadov. Dejstvo je, da je ocenjevanje kvalitete sadik zgolj po morfoloških znakih nezadovo- ljivo. Pomen izvora semenja in preučevanja na področju fiziologije sadik dajejo ocenjevanju kvalitete sadik nov, pomembnejši, vsebinski pečat. Ugotavljamo, da drevesničarska proizvodnja v Sloveniji po številu sadik zadovoljuje, tudi za bodoče povečane potrebe. Neustrezen pa je izbor sadik po drevesnih vrstah, proveniencah in po načinu vzgoje. V tej smeri bo potreben v drevesničarski proizvodnji določen premik. V Sloveniji bo potrebno zastaviti intenzivnejše preučevanje na področju gozdnega semenarstva in drevesničarstva. H o r v a t - M a r o 1 t , S.: Quality and selection of forest tree plants in Slovenia. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 211-221. ln Slovene with summary in German. ln the forest nurseries of Europe, the problem of the unsatisfactory assessment of plants for the establishment of new forest plantations is getting more and more acute. The assessment founded only on morpholo- gical characteristics has proved to be insufficient The significanc& of seed origin and research carried out in the physiology of plants have changed the character of assessment to a great extent. It can be stated that the capacity of the forest nurseries in Slovenia guaranties a sufficient number of plants which is true also for the greater needs in future. However, the chorce of plants in the sense of tree species, provenances and character of breeding is unsuitable. Here, the nursery production will have to make a certain change in orientation. For this purpose, more intensive research will have to be done in forest seed and forest plant production. A. KAKOVOST SADIK GOZDNEGA DREVJA življenje drevesa se prične s semenom. Iz prgišča semenja, ki ga natrosi drevje na gozdna tla, zraste nov gozd. Ta gozd pa lahko obnavlja samo človek, tako da vrže na gozdna tla pest semenja, ali pa pogozduje s sadikami, ki so vzgojene v drevesnici. Tako nastali gozd je po kakovosti lahko enak, boljši ali slabši od naravno zasnovanega gozda. Snovanje novega gozdnega nasada je samo na videz rutinska zadeva. V resnici je to odgovorna in zahtevna naloga, saj je uspeh pogozdovanja oz. za- snovanja novega gozdnega nasada odvisen od: kakovosti sadik, tehnike saditve (pripravljalna dela, način in čas saditve, organizacija dela itd.) in dejavnikov okolja (rastišče, podnebje). Za uspešno in racionalno zasnovanje gozda je treba poznati, upoštevati in uskladiti ves kompleks dejavnikov, kajti veliki izpadi pri pogozdovanju, ali pa * mag. S. H. M., dipL inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU. 211 gozdni nasadi, ki vrsto let zastajajo v rasti ali >,životarijo« zaradi napal< pri snovanju novega gozda, predstavljajo za gozdnogospodarske organizacije veliko breme. Ocenjevanje ali presoja kakovosti sadik za različne drevesne vrste in za različna rastišča je v gozdarstvu že dolgo poglavje, ki muči gozdarje po vsej Evropi. Pri nas se s tem problemom do danes še nismo spoprijeli, gozdarski strokovni javnosti ga doslej tudi nismo ustrezno predstavili. Zato ga odprimo danes. Prvotno so pri pogozdovanju upoštevali samo starost sadik, zato je bil izredno napreden Fluryjev predlog leta 1895, da se sadike klasificirajo po višini, pri čemer je potrebno upoštevati vpliv tal in nadmorske višine drevesnice na razvoj sadik. Od leta 1895 do danes se ocenjevanje sadik bistveno ni spremenilo, dasiravno so številna proučevanja dokazala, da kakovost sadik ni odvisna le od vidnih znakov, kot so višina, višinski prirastki ipd. Danes vemo, da predstavlja višina sadik samo pomožen znak kvalitete sadik, v določenih pogojih pa je upoštevanje samo tega znaka celo škodljivo. Do danes so se izpopolnile pred- vsem metode morfološkega ocenjevanja sadik. Toda tehtni izsledki na področju fiziologije sadik in prepričljivi rezultati provenienčnih poskusov po vsem svetu narekujejo drugačen pristop pri presoji kakovosti sadik. Nesporno je, da na ka- kovost sadik odločilno vplivajo: provenienca, fiziološke in morfološke lastnosti sadik. Provenienca semenja Tudi konzervativno gozdarstvo je končno sprejelo neizpodbitne dokaze o tem, da je vrsta pomembnih fizioloških in morfoloških lastnosti sadik genetskega značaja, npr.: rastni potencial, razvoj in oblikovanje koreninja, debelina vej. vejni koti, oblike krošenj itd. Te lastnosti so pogojene z izvorom semenja, iz katerega so sadike pride~ bljene. Zato je uporaba sadik ustrezne provenience najpomembnejša - je zaščit­ ni znak sadike! Zaradi nepoznavanja, pa tudi neupoštevanja provenience semenja pri pridobivanju sadik, so gozdarji v preteklosti zagrešili nešteto >>dragih« napak, ki so po svoji naravi dolgotrajne in jih je težko popraviti, skriti se jih pa sploh ne dal Primeri uporabe neustreznih provenienc semenja: - pred približno 75 leti so v osrednjem masivu Francije v domačih borovih sestojih, kjer rastejo prav dobre domače borove rase, sejali seme rdečega bora neznane provenience iz Nemčije. Zrasli so sestoji rdečega bora kratkih, ukriv- ljenih debel z debelimi vejami. Tako pridobljena slaba nemška borova rasa je po medsebojnem opraševanju skvarila tudi dobro domačo borove raso; - nekaj podobnega se je zgodilo na švedskem, kjer je leta 1912 Wibeck opozoril na velike gospodarske škode, ki so nastale zaradi uporabe podobnega borovega semenja iz Nemčije. Nasadi borov nemških provenienc, katerim je lastna daljša vegetacijska doba, so bili na švedskem mnogo bolj izpostavljeni pozebam, težkemu snegu, osipu in rji, kot pa borovi sestoji domače, švedske rase. V prvih letih je ))nemški« bor sicer hitreje rastel, toda kaj hitro se je po- kazala kriva rast Sestoji so životarili, mnogi so se posušili. Površino takih »po- kvečenih« borovih sestojev na švedskem so ocenili leta 1910 na okroglo 20 000 ha. Uvoz semenja nemške borove provenience so ustavili; - pri ugotavljanju napak lahko primerjamo tudi visoko odpornost subalpske smreke (Pokljuka, smrekov pragozd Seatle v švici v nadm. v. 1600-1800 m, itd.) z velikimi »polomijamicc v smrekovih gorskih gozdovih, kjer so pogozdovali s smreko neustrezne provenience. 212 2e od začetka stoletja je znano {En- gler, Cieslar), da je visoko odpornost na snežne obtežitve treba plačati s počas­ nejšim priraščanjem in da se razne špe- kulacije s sadikami neustreznih prove- nienc drago maščujejo: Tudi v slovenskem prostoru bi lahko našli dovolj vidnih primerov neupošteva- nja provenience semenja pri gozdnih na- sadih iz preteklosti, marsikje pa se izvor semenja še danes premalo upošteva. Fiziološke lastnosti sadik Za uspeh pogozdovanja so fiziološke lastnosti sadik odločilnejše od morfolo- ških lastnosti. 2al se te lastnosti pri pre- soji kvalitete sadik premalo upoštevajo, predvsem zato, ker je te lastnosti po zu- nanjem videzu težko diagnosticirati, ra- zen tega pa tudi še ni izdelanih ustreznih metod za tovrstne presoje. Od fizioloških lastnosti sadik bom predstavila samo tiste, na katere pri vzgoji sadik lahko pozitivno ali negativno vplivamo: prehranitev sadik, - razvitost koreninja, svežost sadik (količina vlage v sa- dikah), zdravstveno stanje, - mikoriza, razvojna stopnja sadik. Stopnja prehranjenosti sadik je prav gotovo 'eden od odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na začetno rast zasnovanega gozdnega nasada. Na prehranjenost sadik v drevesnici lahko vplivamo z gnojenjem v razumnih mejah. Z enostranskim gnojenjem ali premočnimi dozami gnojil v drevesnici učinkujemo na razvoj sadik in s tem na zasnovanje novega gozdnega nasada negativno. Prehranitveno stanje sadik bi lahko ugotavljali npr. z določanjem hranilnih elementov v iglicah ali rezervnih snovi v sadikah. Za preživetje sadik po presaditvi odloča ustrezno razvito koreninje, pri čemer je pomembna teža koreninja v odnosu na težo cele sadike. Za uspeh saditve pa je lahko odločilna globina korenin, kar zavisi od globine za sadika dosegljive talne vode. Relativni utežni delež koreninja je močno odvisen od provenience: tako je odstotni delež koreninja pri mladih smrekah in boru iz goratih predelov večji kot pri smrekah iz nižin. Ista ugotovitev velja tudi za provenience severa (višji odstotek korenin) odn. juga (nižji odstotek korenin). 213 Razvoj korenin je odvisen tudi od rastišča: mlada gozdna drevesa razvijejo na suhih rastiščih in na rastiščih, ki so revna s hranili, večjo težo korenin, kot drevesca na dobrih odn. svežih rastiščih. Očigledno morajo mlada drevesa, da zadovoljijo potrebe po vodi in hranilnih snoveh na suhih in revnih rastiščih, prekoreniniti večji talni prostor. Iz teh ugotovitev sledi, da je v goratih predelih, na suhih in s hranili revnih rastiščih treba saditi manjše sadike z močnejšim koreninjem. Močnejši razvoj koreninja pri sadikah v drevesnic! je mogoče doseči s cep- ljenjem tal z mikorizo, ne da bi pri tem pospešili tudi višinsko rast sadik. Pri saditvi na rastiščih, kjer je za koreninje sadik dosegljiva voda globoko v tleh, ali pa je zgornja taina plast zbita ali zamočena, mora biti koreninski pletež globlji. Tu velja opozorilo: Globoka saditev ni nadomestilo za plitko razvito kore- ninje! Zanimiva je morda tudi ugotovitev, da za uspeh pogozdovanja na normalnih rastiščih ni toliko odločilna količina koreninskih laskov, ki jih od izkopa do saditve gotovo poškodujemo, temveč regeneracijska sposobnost korenin po sa- ditvi, ki pa je odvisna predvsem od stanja vode v sadiki. Delno osušene sadike po sadnji niso sposobne zadovoljivo regenerirati korenin zaradi fizioloških pro- cesov, ki v taki sadiki potekajo. Iz tega razloga je od izkopa do saditve izredno pomembna zaščita sadik pred izhlapevanjem. Razvoj korenin po saditvi je odvisen predvsem od rastišča, vzgoje sadik v drevesnici, od ravnanja s sadiko od izkopa do saditve ter od termina saditve. Pri snovanju novega gozda na površinah, kjer gozda že dolgo ni več, ali pa na rastiščih, ki so revna s hranili, je pomembna mikoriza na koreninah sadik. Glive mikorize namreč izredno povečajo površino, ki sprejema hrano, stopnjujejo sposobnost izkoriščanja hranilnih snovi iz težkotopnih spojin, obenem pa pospe- šujejo rast korenin. V kolikor so glive mikorize v tleh drevesnice sploh prisotne, je mikoriza na koreninah sadik v veliki meri odvisna od gnojenja. Neharmonična prehrana sadik, ki je posledica enostranskega gnojenja, lahko mikorizo na ko- reninah popolnoma zaduši. Glive mikorize lahko cepimo na korenine sadik ali na površino, na kateri bomo zasnovali gozdni nasad. Na področju fiziologije sadik je še mnogo neraziskanih ali le delno pojasnje- nih problemov, ki so še kako pomembni za kakovost sadik odn. za uspeh po- gozdovanja. V kritičnem obdobju vraščanja sadik na pogozdeno površino, ko nastopi presaditveni šok, sta odločilna za uspeh predvsem rast korenin in vodno stanje sadike. Posebna raziskovanja o razvoju korenin, sprejemanju in oddajanju vode, o vodni bilanci gozdnih sadik po saditvi imajo izreden praktičen pomen. Take raz- iskave so redke, enostranske in izvršene le v omejenem dosegu. Nikjer nisem zasledila primerjalnih študij med različnimi morfološkimi in fiziološkimi lastnostmi sadik, ki so lahko odločilne za uspešno zasnovanje novega gozdnega nasada. Zato menim, da je čas, da se tudi v Sloveniji lotimo tovrstnih raziskav. Morfološke lastnosti sadik Pomembnejše morfološke lastnosti sadik so: - višina sadik, premer debla ob koreninskem vratu, 214 - zgradba sadik (Stufigkeit), t. j. medsebojno razmerje delov sadik, npr. raz- merje med vejami in višino sadike, med težo iglic in težo korenin, med preme- rom debla in višino ipd. Ce pri presoji sadik od morfoloških lastnosti upoštevamo samo višino sadik, potem je to zelo pomanjkljiva ocena za kakovost sadike, kajti v drevesnici višinsko rast lahko pospešimo: - z dodajanjem večjih količin dušika, ali pa - z večjim številom presajenih sadik na enoto površine. Zaradi tega se poslabšajo ostale morfološke in fiziološke lastnosti sadik, predvsem razmerja med posameznimi deli sadik. Ker obstaja tesna odvisnost med premerom debla ob koreninskem vratu in težo sadike oz. težo debla in težo korenin, so mnogi strokovnjaki in institucije v Evropi predlagale in sprejele sklep, da se pri ocenjevanju morfoloških lastnosti sadik upošteva poleg višine sadik tudi premer debla ob koreninskem vratu. Mini- malni premer debla za dano višino se izračuna po posebni enostavni formuli. Sadike, ki imajo premer debla pod minimalno vrednostjo, so po tem izračunu za pogozdovanje neprimerne in se izločijo. Zvezo med višino sadik in premerom debla ob koreninskem vratu dobro· predstavlja naslednji primer (po Schmidt-Vogtu). Izkazalo se je, da so izbrane velike sadike dve leti po presaditvi močneje trpele od presaditvenega šoka kot poprečno velike sadike iste starosti. Toda natančnejše analize so pokazale, da močnejši presaditveni šok prizadene le sadike s tankimi debelci, medtem ko sadike z močnejšim deblom vseskozi izkazujejo razvojno prednost. Na morfološke in fiziološke lastnosti sadik nedvomno vpliva tudi selekcija v drevesnici, in sicer od setve do izkopa sadik. Prav gotovo je selekcija pri vzgoji sadik v drevesnici neprimerno manj radikalna od naravne selekcije pri nastajanju mladja v gozdu. V gozdu poteka silovita selekcija zlasti v fazi nasemenitve - in sicer zaradi neustreznih kalilnih pogojev, zmrzali, suše, pomanjkanja svetlobe, toplote, hrane, dedne, ali po rastišču pogojene neodpornosti, pa še vsled številnih direktnih in indirektnih vplivov. Na življenjsko moč oz. ohranjanje rastlin v gozdu vplivata predvsem rastišče in življenjska moč rastline same. V drevesnici te naravne ))selektorja« blažimo. Kalilna greda je skrbno pripravljena, uravnavama. toploto, svetlobo, vlago, odstranjujemo plevel, sadikam dodajamo hranilne elemente itd. Verjetno smo tudi pri presajevanju premalo selektivni. Predpisane zahteve o kakovosti sadik pri nas selekcije tudi ne zaostrujejo preveč. Tako pridejo v drevesnici v izbor za pogozdovanje tudi sadike, ki ·imajo manjšo življenjsko moč, manj ustrezne fiziološke lastnosti, in to zaradi ~,olajševalnih« okoliščin pri vzgoji sadik. Tudi pri tem bodo potrebni ustrezni prijemi. Kakšna naj bo sadika za določeno rastišče, da bo uspeh pogozdovanja boljši, da bo izpad sadik manjši, da bo sadika hitro rasla v višino, v čim krajšem času prerasla kritično višino konkurence s plevelom, prešla mrazno zono in ušla gobcu divjadi? Enotnega kriterija pri izbiri sadik ni! Pač pa že bolje vemo, kolik je spekter parametrov, ki jih je treba pri izboru upoštevati, da bo uspeh pogozdovanja na različnih rastiščih čim večji. 215 B. IZBOR SADIK GOZDNEGA DREVJA Iz okvirne informacije o porabi sadik v slovenskem gozdarstvu za obdobje 1971-1975 po gozdnogospodarskih organizacijah (tabela 1) je razvidno, da je bila (iz podatkov ankete PZ GGO leta 1975) poraba sadik v posameznih letih dokaj izravnana. V tem obdobju smo v slovenskem gospodarskem gozdu po- gozdili letno poprečno 8,5 sadik na ha površine. Tabela 1 v 000 kom Zap. Gozdnogospodarske 1971-1975 št. organizacije skupaj 1. Bled 520,2 458,1 425,6 372,4 475,6 2.251,9 2. Brežice 362,0 428,0 357,0 386,0 446,0 1.979,0 3. Celje 410,2 380,5 304,7 472,0 281,2 1.848,6 4. Kočevje 495,0 555,3 543,3 415,9 490,0 2,499,5 5. Kranj 412,1 405,7 349,0 221,8 327,0 1,715,6 6. Ljubljana 605,8 569,1 530,5 612,0 683,0 3.000,4 7. Maribor 802,0 891,0 760,0 866,0 842,0 4.161,0 8. Nazarje 448,4 511,8 597,4 341,5 375,9 2.275,0 9. Novo mesto 907,0 707,0 647,0 573,0 570,0 3.404,0 10. Postojna 575,8 921,6 1.031,0 1.017,0 1.046,0 4.591,4 11. Sl. Gradec 702,1 604,2 665,9 595,9 680,9 3.249,0 12. Tolmin 536,0 389,0 467,0 351,0 429,0 2.172,0 13. Pomurka, Murska Sobota 332,0 380,0 425,0 396,0 454,0 1.987,0 14. Kras, Sežana 261,2 156,0 150,5 203,5 228,9 1.000,1 15. Snežnik, Koč. Reka 175,0 146,5 141,9 135,0 188,3 786,7 16. Emona, Domžale 12,0 23,0 14,0 17,0 4,0 70,0 17. AK Maribor 61,0 60,0 48,0 51,0 25,0 245,0 18. KK Ptuj 148,5 126,7 188,8 194,3 87,9 746,2 Skupaj 7.766,3 7.713,5 7.646,6 7.221,3 7.634,7 37.982,4 Po gozdnogospodarskih območjih pa je bila poraba sadik na ha gospodar- skega gozda različna, kot sledi na primer: GGO Kras, Celje, Brežice, Ljubljana, Tolmin, Kranj Kočevje, Novo mesto, Nazarje, Maribor, Mursko Sobota, Bled, Slovenj Gradec Postojna št. sadik na ha 3-6 7-12 5 V preteklih letih smo bili v Sloveniji po številu posajenih sadik izredno skrom- ni, čeprav je naravna obnova gozdov pri nas izredno ugodna. Podatki gozdnogospodarskih načrtov nakazujejo za razdobje 1976-1980, da se bo skupna poraba sadik gozdnega drevja v Sloveniji zvišala od sedanjih 7,6 milj. na 12,0 milj. sadik letno. število letno posajenih sadik na ha se bo povečalo od 8,5 na 13,5. 216 V nekaterih evropskih državah je letna poraba sadik na ha površine naslednja (leto 1974): Država Avstrija skupaj Avstrija državni Norveška ~panija Bolgarija Romunija NDR ~vi ca SFRJ Slovenija Tabela 2 Površina gospodar- skih gozdov na ha 3.691.000 481.608 6.500.000 26.465.000 3.700.000 5.868.000 2.949.744 8.745.286 895.515 ~t. sadik na ha gozda 28,4 21,0 12,4 16,6 209,7 31,3 26,3 24 5,4 8,5 Letna poraba sadik v 000 105.000 10.042 81.000 441.000 776.000 184.000 77.378 16.000 46.929 7.596 Pridobivanje sadik gozdnega drevja po vseh drevesnicah Slovenije glede na število zadošča (glej tabelo 3). pač pa je v preteklih letih zaradi neusklajenega pridobivanja in porabe sadik večkrat prišlo do neprijetnih in »dragih<< anomalij, zaradi katerih so v osrednji slovenski drevesnici, v Mengšu, sežigali več let zapored velike količine za pogozdovanje ustreznih sadik. Tabela 3 v 000 1 1966 1974 1975 1976 Površina drevesnic v ha 265 164 164 167 1 starost 1 število sadik srn reka 3 8.001 6.088 11.313 12.108 4 9.920 7.710 9.849 11.888 rdeči bor 2 +več ni podatka 2.397 2.106 1.739 črni bor 2 +več ni podatka BOO 704 794 zeleni bor 2 +več 2.114 520 417 296 macesen 2 +več 801 873 1.152 1.058 duglazija 2 +več 232 910 565 346 ostali iglavci ni podatka 290 1.617 442 skupaj iglavci 19.588 27.723 28.6i1 skupaj listavci 550 274 1.040 742 skupaj iglavci in listavci 19.862 28.763 29.413 Podatki so zbrani iz letnih poročil pridobivanja sadik v posameznih letih. Izbor sadik gozdnega drevja v slovenskih drevesnicah je torej neustrezen a) po drevesnih vrstah, b) po proveniencah ter c} po načinu vzgoje sadik. ad a) Pri drevesnih vrstah odločno vodi pridobivanje sadik smreke. Od skupne količine pridobljenih sadik v posameznih letih je delež smreke oz. listavcev v SRS naslednji: 217 srn reka · tavci 3 + 4 letna % % 1974 70 1,3 1975 74 3,6 1976 82 2,5 Pri tem izredno skromnem deležu sadik listavcev najdemo: jesen, javor, črno jelšo in topol, v manjših količinah rdeči hrast in domači oreh, sadike ostalih listavcev pa so soudeležene le v neznatnih količinah. Delež sadik smreke nezadržno raste, medtem ko se delež listavcev bistveno ne veča, dasiravno že dolgo ugotavljamo, da se pridobivanje sadik listavcev zanemarja. Vsekakor bi morali naše gozdove obogatiti z večjo količino plemenitih listav- cev, saj so naraven sestavni del naših gozdov od nižin do višjih predelov, kjer so primešani bukovim gozdovom. Jesen, gorski javor, brest, dob, graden in črna jelša imajo v slovenskem gozdu tudi svoj maksimum in optimum. Delež rastišč teh drevesnih vrst v Sloveniji je znaten in vendar jih zanemar- jamo. Plemeniti listavci: - kot okrepljena ali vsaj normalna primes na rastiščih plemenitih listavcev, - kot dopolnilo pri nepopolni naravni in umetni obnovi (nagla višinska rast plemenitih listavcev v mladosti predstavlja posebno prednost pri spopolnjevanju nasadov), - kot obogatitev bukovih gozdov in gozdov mešanih listavcev, predvsem na rastiščih, kjer je vnašanje smreke in raznih eksot problematično, bi obogatili naš gozd v biološkem, gospodarskem in estetskem smislu. Od drugih iglavcev je za Slovenijo dovolj zanimiva duglazija. Zahteve po sadikah zelenega bora se manjšajo, kar je razumljivo. Do te drevesne vrste smo postali nezaupljivi. Več pozornosti zaslužijo drevesne vrste, ki se uspešno po- javljajo na Krasu: duglazija, grška jelka, cipresa, zeleni bor, ki zlasti na flišni podlagi dobro uspeva in se tudi že naravno pomlajuje, razne provenience črnega bora, itd. Zanimiv je tudi rdeči hrast Ne kot čista kultura, pač pa kot primes ali zapol- nitev naravnega mladja na ustreznih rastiščih. Rdeči hrast predstavlja tudi este~­ sko obogatitev naših gozdov zlasti jeseni, ko se listje hrasta obarva rdeče. ad b) Tudi pridobivanje sadik po proveniencah ni še usklajeno s potrebami gozdar- ske prakse, saj se je še pred nekaj leti dogajalo, da so gozdnogospodarske organizacije kupovale v drevesnicah večje množine sadik celo ,,katerekolicc pro- venience, če ni bilo na razpolago dovolj sadik iz ustreznega območja. Kakšne so dolgoročne posledice takega ravnanja, nam je znano. Napake so delali in jih še delajo po vsej Evropi. švicarji ugotavljajo, da pred- stavlja provenienčno vprašanje nerazvito področje gozdarske prakse, toda ni potrebno, da se taki oceni pridružimo tudi mi. ad c) če bi pri načrtovanju potreb po sadikah v slovenskem gozdarstvu upoštevali vsaj grobe rastiščne posebnosti ter izreden pomen izvora sadilnega materiala, 218 potem bi se morale pojaviti zahteve po pestrejšem izboru sadik tudi z ozirom na način vzgoje sadik: velike in močne sadike {višine 70-100 cm) za močno zapleveljene površine, ali za zamočena rastišča; - manjše do srednje velike sadike z močnejšim koreninjem za gorske lege, za revna in suha rastišča; - sadike z globlje razvitim koreninjem za površine, kjer je za sadike doseg- ljiva voda globlje v tleh; - paperpot sadike, zlasti za macesen, duglazijo in bore, pri snovanju novega gozda na kultiviranih, ne preveč zapleveljenih površinah ter za pogozdovanje ekstremnih rastišč, kjer je praviloma visok izpad sadik (strmine, prisojne lege na apnencu in dolomitu). Tudi pri paperpot proizvodnji je možno vplivati na razvoj močnejšega odn. globljega koreninjenja; - sadike bora in macesna v loncih iz šote ali drugačnih hranilnih materialov ustrezajo zlasti za pogozdovanje pobočij iz grušča. Pri pridobivanju sadik v našem gozdnem prostoru se ne odločajmo prenaglo za nepreizkušene ))serijske sisteme« proizvodnje sadik, ki ne ustrezajo našim razmeram. Pomembnejši zaključki Pri ocenjevanju kakovosti sadik je potrebno upoštevati izvor semenja, fizio- loške in morfološke lastnosti sadik. Uporaba sadik neustrezne provenience ima dolgotrajne ali trajne negativne posledice, ki jih ni mogoče skriti. Primerov pogozdovanja s sadikami neustreznih provenienc je dovolj po vsej Evropi, pa tudi pri nas v Sloveniji. Na vrsto fizioloških lastnosti, ki. so odločilne za uspeh saditve, npr. na prehranitev sadik, razvoj koreninja, količino vlage v sadikah, zdravstveno stanje, mikoriz itd., v drevesnici ·lahko pozitivno ali negativno vplivamo. Drevesničarska proizvodnja v Sloveniji za današnje in povečane potrebe zadošča. V obdobju od 1976-1980 se bo načrtovana poraba sadik v SRS povečala od 7,6 na 12,0 mio sadik na leto. Letna poraba sadik na ha se bo dvignila od 8,5 na 13,5 sadik. Poraba in pridelovanje sadik v preteklih letih nista bili usklajeni, zaradi česar je prihajalo do neugodnih anomalij (sežiganje sadik). Predvsem zaradi pomanjkljivega načrtovanja gozdarske prakse ter nepoveza- nosti med proizvajalci in porabniki sadik v Sloveniji, zaznamujemo neustrezen izbor sadik po drevesnih vrstah, proveniencah in po vzgoji sadik, predvsem za ekstremna rastišča. Raziskovalna dejavnost na področju semenarstva in dreves- ničarstva je v Sloveniji močno pomanjkljiva in jo bo potrebno aktivirati. Literatura 1. Božič, J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976-1980 ljubljana, 1977 - polikopija. 2. Giirth, P.: Forstpflanzen und Kulturerfolg - elne literaturi.ibersicht. Allg. Forst. u. J. - Ztg, 1970, S-S 97-104. 3. Horvat-Marolt, S.: Obnova šuma i rasadnička proizvodnja u Sloveniji (koncepcija i naučno- istraživački rad) Seminarska mapa, Beograd 1975. 4. Horvat-Maroft., S.: Kratka informacija o semenskih sestojih v Sloveniji (Polikopija, ljubljana 1975). S. Jurhar, F.: Naše drevesničarstvo v letu 1966, Gozdarski vestnik, 1966. 6. Jurhar, F.: Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik 1976/2, S 74-76. 7. Kleinschmit, J.: Fragen der Ptlanzenqualitat tur die Kulturbegri.indung Container-pflanzen, Pflanzengrosse, Forst- u. Holzwirt, Hannover, 1974, 8. 219 8. Kostler, J. N. in sod.: Die Wurzeln der Waldbaume VPP. 1968 Hamburg und Bertin. 9. Leibundgut, H.: Der Wald - eine Lebensgemeinschaft, Verlag Huber u. Comp. Frauenfeld, 1970. 10. Lipovšek, M.: Stanje in problemi gozdne semenarske in drevesničarske službe. 11. Lang, H. P.: Forstpflanzen als Topf- und Ballenpflanzen. Allg. Forst-ztg. Wien 1973, 6. i2. LDpke, B.: Wachstum junger Fichten in Abhangigkeit von ihrem Frischezustand ver der Ptlanzung Allg. Forst. u. Jagdztg. 144 Str. 141-146. 13. Mikuletič, V.: O rdečem hrastu. Gozdarski vestnik 1976/2, S 67-69. 14. Mlin!ek, D.: Gozdarstvo in lesarstvo v tehničnem ozračju. Gozdarski vestnik 1968, S 219-225. 15. Mlinšek, D.: NatOrliche Walderneuerung und Waldentstehung. Allg. Forstztg. Wien 1973, 10. 16. Nather, J.: Rascher und billiger, aber trotzdem besser. Allg. Forstztg. Wien 1973, 10. 17. Nather, J.: Ober die Qualitatsbeurteilung von Forstpflanzen. Allg. Forstztg. (Wien) 75, S 259-260. 18. Ruedi, K.: Die Provenienzfrage - ein enterentwickeltes Gebiet in der Forstpraxis. SZF, 1972, s 44ll-444. 19. Reissinger, G.: Fichten- Grosspflanzen. Allg. Forstztsch. 11. 20. Rohmeder, E.: Das Saatgut in der Forstwirtschaft. VPP 1972. 21. Schmidt·Vogt, H.: Morphologische und physiologische Eigenschaften von Pflanzen. Forstw. Cbl. Hamburg 1975, 1. 22. Schmidf·Vogt, H.: Anforderungen an die Waldpffanze. Allg. Forstztg. 1973, 9. 23. Schmidt-Vogt, H.: Wachstum und Qualitat von Forstpllanzen. BLV, 1966. 24. Schmidt, H.: Die GUtebeurteilung von Forstpflanzen. BLV, Munchen, 1961. 25. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči genetike. Ljubljana, 1950. QUALITAT UND AUSWAHL VON FORSTPFLANZEN IN SLOWENIEN Zusammenfassung Die Grundung einer Forstkultur stellt nach einer fiOchtigen Beurteilung eine Routinear- beit dar. Jedoch ist die GrOndung einer neuen Forstkultur eine verantwortungs« und anspruchsvolle Arbeit, denn der Kulturerfolg hangt von einer Reihe von Faktoren ab, von denen die wichtigsten: Pflanzenqualitat, Kulturtechnik und Umweltfaktoren sind. Die Beurteilung der Gute der Forstpflanzen hat sich seit 1895 (Fiury) bis heute kaum verandert. ln der Forstwirtschaft Europas herrscht noch immer die Beurteilung der GOte der Forstpflanzen nach ihren morphologischen Eigenschaften. Neuere Erkenntnisse auf dem Gebiet der Pflanzenphysiologie und Oberzeugende Resultate der Provenienzversuche wirken allmahlich auf die Anforderungen bei der GOtebeurteilung der Pflanzen ein. Heute ist unbestritten, dass die Qualitat der Forstpflanze von ihrer Herkunft, den physiologischen und den morphologischen Eigenschaften, bestimmt wird. Waldbestande, die aus Samen oder Pflanzen unbekannter bzw. ungeeigneter Herkunft stammen, sind haufig von bedenklicher Qualitat, Widerstandsfahigkeit und Gesundheit. ln der weiteren Entwicklung kann die eingefuhrte fremde Rasse durch Bestaubung die bes- sere einheimische Rasse verderben. Fur die Beachtung einiger der wichtigsten physiolo- gischen Eigenschaften bei der Beurteilung der Gute der Pflanzen, wie zum Beispiel: Ernahrungszustand, Wurzelentwicklung, Pflanzfrische, Mykorriza-Bildung usw. fehlen geergnete praxisreife Bewertungsmethoden. Die Pflanzenqualitat ist auch von der Austese in der Baumschule abhangig. Die Selektion in der Forstbaumschule wird stark gebremst durch mildernde Umstande: optimale Keimungsverhaltnisse, kOnstliche Ucht-, Warme-, Feuchteregulierung usw. Man musste in der Zukunft auch im Pflanzgarten fOr eine starkere Selektion des Pflanzgutes, zugunsten der genetisch besser veranlagten Pflanzen, Sorge tragen. Fur die immer hoheren zahtenmassigen Pflanzenbedurfnisse in Slowenien reicht die Produktion der Baumschulen aus. ln der Zeitspanne von 1976-1980 wird der jahrliche Bedarf an Forstpflanzen in Slowenien von 7,6 aut 12,0 Mio Forstpflanzen ansteigen. Pro Ha und Jahr bedeutet dass einen Sprung von 8,5 auf 13,5 Pflanzen. Weil der Verbrauch und die Gewinnung von Forstpflanzen in den vergangenen Jahren in Slowenien nicht koordiniert wurden, kam es ott zu ungunstigen Anomalien (Hunderttausende von Forst- pflanzen wurden verbrannt). Die Zahlenmassige Produktion der Forstpflanzen in Slowenien ist befriedigend, ungeeignet ist dagegen die Auswahl der Forstpflanzen nach Baumart, Provenienz und 220 Erziehungsart. Der Anteil der Fi~Pflanzen in den slowenischen Forstgarten nimmt aus- serordentlich schnell zu - dagegen bleibt der Anteil der Pflanzen von Buntlaubbaumen fast konstant. Es ist uns klar, dass unsere Walder mit einem grosserem Anteil von Bunt- laubbaumarten bereichert werden mussen, denn die Esche, der Bergahorn, die Spat- und die Sommereiche haben in Sl~lwenien auch ihr Optimum und Maximum. Die Gewinnung der Forstpflanzen nach geeigneten Provenienzen war bis heute mit den Bedurfnissen der forstlichen Praxis nur ungenugend geregelt. ln den Waldern Slo· weniens haben wir eine so starke, gesunde und naturliche Samenbasis, dass dies in der Zukunft kein Problem darstellen dOrfte. Da die standčrtlichen Verhaltnisse in Slowenien sehr verschieden sind, sollte eine grčssere Auswahl der Forstpflanzen nach Erziehungsart zur VerfOgung stehen: grosse starke Forstpflanzen, kleinere Pflanzen mit starkeren Wurzeln, Pflanzen mit tieferen Wurzeln, Paperpot Pflanzen, usw. Auch in Slowenien muss die Forschung in der Richtung: Provenienzversuche, Pflan- zenphysiologie, Pflanzenmorphologie intensiv eingeleitet werden, um Misserfolge bei der Grundung einer Forstkultur zu vermelden. OBVESTILO BRALCEM V št. 4 GV smo objavili del gradiva, ki je bilo posredovano na posvetovanju v Morav- cih (Snovanje novega gozda v Sloveniji). Drugi del tega gradiva objavljamo v tej številki, zadnji del pa bo objavljen v 6. št. GV, junija. 2al smo zaradi pomanjkanja časa pri redakciji 4. št. GV v prispevku dr. D. Mlinška - Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden izhodiščnih teme- ljev pri snovanju gozda - izpustili skico na katero se članek sklicuje na strani 180 v predzadnjem odstavku, kakor tudi manjše diagrame, ki ponazorujejo kriterije, ki so zapisani na strani 182 in 183. čeprav bo posledice te napake nemogoče popolnoma odpraviti pa bomo v posebni knjižici, v kateri bomo objavili zbrano gradivo iz Moravec, omenjeni prispevek po- novno pripravili upamo brez napak. Knjižice bodo dobile vse temeljne organizacije združenega dela v gozdarstvu in vas vabimo, da takrat ta zanimiv prispevek še enkrat preberete. Urednik 221 UDK 634.0.624.3 PRIPRAVLJALNA DELA PRI SNOVANJU NOVEGA GOZDNEGA NASADA - NAčRTOVALNI IN IZVEDBENI DEL Franc Per k o (Postojna)* Per k o, F.: Pripravljalna C:ela pri snovanju novega gozdnega nasada - načrtovani in izvedbeni del. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 222-229. V slovenščini, povzetek v nemščini. Prispevek prikazuje potrebo po temeljitejšem načrtovanju melioracij in pogozdovanj. Mnogo večji poudarek je potrebno dati pripravljaln:m delom in sami izvedbi, kjer je možno poleg večje kvalitete doseči tudi velike racionalizacije. Pe rk o , F.: Preparatory works for the establishment of a new forest plantation·planning and realization. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 222-229. Jn Slovene with summary in German. The paper presents the necessity of a more solid planning in ameliora· tion and afforestation. An essentially stronger emphasis has to be given as well as to the preparatory works as to the realization where not only a better quality but also an important rationalization can be obtained. 1. Osnovna izhodišča pri načrtovanju Uvod V zadnjih 100 letih se je gozdna površina v Sloveniji povečala za tretjino. Največ sprememb pa je doživljal naš prostor v povojnem obdobju in tudi danes smo jim priča na vsakem koraku. Vse na novo registrirane gozdne površine so še daleč od gospodarskih gozdov in potrebno bo še veliko truda, sredstev in časa, da bodo začele izpolnjevati svojo večnamensko vlogo. Da bi hitreje aktivirali rastiščni potencial na novo zaraslih gozdnih površin, na drugi strani pa tudi degradiranih (malodonosnih) gozdov, gozdarji pogozdujemo opuščena kmetijska zemljišča in melioriramo grmišča in malo donosne gozdove. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976-1980, ki so ga podpisale TOZD iz področja gozdarstva, lesne in celulozne industrije ter SlS za gozdarstvo območij iz Slovenije, smo si zadali nalogo letno meliorirati in pogozditi 2725 ha. Za izvedbo planiranih del potrebujemo letno okoli 60 milijonov. Vse te zelo pomembne posege pa smo doslej premalo načrtno izvajali; gledanje v naših dosedanjih načrtih je bilo dokaj ozko. Zahteve po širše in temeljiteje načrtovanem in usklajenem delu pri melio- racijah in pogozdovanjih nastopajo zaradi: - pomembnega in dolgoročnega posega v ekosistem (pospešitev sukcesij proti gospodarskemu gozdu v okviru rastišč, oblikovanje krajine. namenske izrabe prostora itd.), - velikih in dolgoročno vloženih finančnih sredstvih, velike porabe delovnega časa za vzdrževanje (organizacija dela, tehnika dela, pripomočki, racionalizacije}. * F. P., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 222 Nivoji načrtovanja Kot ostalo gozdnogospodarsko načrtovanje, katerega sestavni del je, mora tudi to upoštevati družbenoekonomska, naravna in prostorska izhodišča. Prav tako je potrebno na različnih ravneh (od zveze, republike, območja do konkretnega objekta) opredeliti vsebino in značaj načrtovanja in postaviti ustrezne cilje: Načrtovanje na republiški ravni ima usmerjevalen značaj (politiko namenske izrabe prostora, politiko do oblikovanja sredstev za melioracije in pogozdovanja). Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati vse pomembnejše od- ločitve za temeljne dejavnosti znotraj gozdnega gospodarstva in povezavo z najpomembnejšimi robnimi področji. V načrtu gospodarske enote se smernice območnega gozdnogospodarskega načrta konkretizirajo. Z detajlnimi gojitvenimi načrti pa se zadolžitve tudi pravilno in racionalno izpeljejo. Merila za razvrščanje povrs1n za melioracije in pogozdovanja Za pravilno vodenje politike na republiškem in območnem nivoju nam mora biti znan obseg površin, primernih za melioracijo in pogozdovanja. Najprej je potrebno v okviru namenske izrabe prostora določiti ali je površina namenjena: - za večnamenski gozd, - ostale rabe. V okviru kategorije površin, ki so namenjene za gozdove, pa moramo ločiti naslednje kategorije: primerno za melioracijo in pogozdovanja, - pogojno primerno za melioracijo in pogozdovanja, - neprimerno za melioracije in pogozdovanja. Do teh kategorij pridemo, če površine, namenjene za gozdno rabo, opredelimo s kriteriji. Naravni vidiki: 1. rastiščna osnova (plodnost) odlična iO srednja 20 revna 30 2. sestojna zasnova (rastnost) prav dobra 1 zadovoljiva 2 nezadovoljiva 3 V okviru teh kriterijev pa je primerno zaradi določitve prioritetnega reda upoštevati še dostopnost objekta in njegovo kompleksnost (Mlinšek i). Pretežni del teh podatkov (naravne vidike} bomo dobili s popisom in analizo malodonosnih gozdov, grmišč in kmetijskih zemljišč, določenih za gozd, in na njihovi osnovi bomo določili za Slovenijo in gozdnogospodarsko območje obseg in todi priori- tetni vrstni red melioracij in pogozdovanj. šele na tej osnovi lahko ob upoštevanju večnamenske vloge gozdov pristopimo k racionalnemu, strokovnemu in konkret- nemu načrtovanju in nato tudi k izvedbi posameznih objektov. 223 Cilji Načrt za melioracije in pogozdovanje je izdelan po istih osnovah kot ostali detajlni gojitveni načrti, le da je poleg ciljev dan velik poudarek tudi priprav- ljalnim delom in izvedbi sami. V en načrt so lahko vključena samo grmišča in opuščene kmetijske površine, lahko pa so dodani še degradirani gozdovi in tudi normalni gospodarski gozdovi, če je to zaradi smiselnosti in racionalnosti načrto­ vanja in izvajanja načrta umestno. V okviru gojitveno-načrtovalnih enot si najprej, upoštevaje biološke, organi- zacijsko-tehnične, ekonomske dejavnike in večnamensko vlogo gozda, postavimo prilagojene gozdnogojitvene cilje. V tem okviru si po negovalnih enotah postavimo etapne cilje, ki so le stopnice na poti k prilagojenemu gozdnogojitvenemu cilju. Osnovni (začetni) etapni cilj pri sadnji je zasnovni cilj (sadilni cilj), ki je izhodišče in se lahko v večji ali manjši meri razlikuje (ali pa je enak) od končne podobe sestaja, to je od dolgoročnega prilagojenega gozdnogojitvenega cilja. Izvedba načrta Mnogo premalo pa smo doslej gozdarji gojitelji storili za racionalno izvedbo načrtov s področja gojitvenih in varstvenih del. Tu bi se lahko marsikaj naučili pri gozdarjih, ki se ukvarjajo z pridobivanjem lesa. Pri njih nastopajo sicer mnogo večji stroški, vendar moramo skrbeti, da pravilno in racionalno vložimo vsak dinar. Osnova vsemu je pravilno postavljen cilj, v izvedbenem načrtu pa morajo biti predvideni vsi ukrepi, in to z vsemi možnimi organizacijskimi, tehnološkimi in drugimi racionalizacijami za dosego postavljenega cilja. Da bi to dosegli pri gojitvenih delih {sem sodijo tudi melioracije in pogozdovanja), oblikujemo delovne enote.* Te enote imajo namen olajšati in racionalizirati izvedbo gojitvenih del. Delovna enota združuje vse dele neke površine (del negovalne enote ali nego- valna enota v celoti). ki jo je možno z enotnimi ali usklajenimi tehničnimi ali organizacijskimi pripomočki (metoda dela, organizacija dela, orodje, norma) ob- ravnavati in ki predstavlja zaključeno celoto. Na tako oblikovani delovni enoti mora sloneti izvedbeni del načrta melioracij in pogozdovanj, ki zahteva za izvedbo veliko finančnih sredstev in veliko vloženega dela. Prav tako je pomembno, da nove nasade (pri sadnji, pogozdovanjih ali me- lioracijah) oblikujemo tako, da bo možen pregled nad njimi, in sicer na zasno- vanje, nego, varstvo in kasneje tudi na sečnjo in spravilo. V ta namen je potrebno že pred izvedbo načrta predvideti sist~m potrebnih . cest, vlak, proti požarnih pasov, ograj, zidov, oddelčnih oziroma odsečnih mej, ki so osnova za organizacijo in izvedbo vseh zgoraj naštetih del. 2. Navodila za sestavo načrta za melioracije in pogozdovanje Načrt za melioracijo in pogozdovanja se sestoji iz štirih med seboj povezanih delov: - osnovnih kazalcev s cilji, - pripravljalnih del, izvedbenega načrta, - karte, kjer so označeni vsi potrebni podatki. .. Delovna enota = pri melioracijah in pogozdovanjih jo imenujemo pogozdovalna enota. 224 Gozdnogospodarska enota: HRASčE Katastrska občina: Rakulik Sestavi 1: Debevc Datum: Odd., Odsek: 17 Pregledal: Krajevno ime: - A. CILJI POTENCIALNI GOZDNOGOJITVEN! CILJ All PRILAGOJENI GOZDNOGOJITVEN! CILJ S šiFRO PREMEMBENE NUJNOSTI GOJITVENO ŠIFRA NAČRTOVAL. PREMEMBENE CILJ ENOTA NUJNOSTI A 1311 in - 321 1111 - Skupinsko ra:z:nodoben in mešan sestoj gradna ost listavcev: smreke: dugla:z:ije: rdečega bora (50 : 1 O : 20 + 1 O : 1 O) CILJI PO NEGOVALNIH ENOTAH (ETAPNI CILJ, ZASNOVNI CILJ} NEGOVALNA C 1 LJ IN UKREP POVRšiNA ENOTA A1 Cilj: Drogovnjak gradna s primesjo ostalih listavcev 6.25 ha Ukrep: Redčenje A2 Cilj: Smrekovo mladje z upoštevanjem skupin naravnega mladja listavcev (80: 20). 2500 sadik smreke 2/a na ha Ukrep: priprava tal, ohraniti skupine kvalitetnega mladja listavcev; sadnja v jam ice s smreko na razdalji 2.0 m ci 1 ji Na osnovi enotnih meril moramo izločeni objekt, ki je primeren za melioracijo ali pogozdovanje, temeljito proučiti, da lahko izločimo po splošno veljavnih kriterijih gojitveno načrtovalne enote in v njihovem okviru ustrezne potencialne ali prilagojene gozdnogojitvene cilje (tabela 1 ). Cilj je opredeljen s šifro, s katero je poudarjen pomen posameznih vlog gozda (varovalne stotice, socialne desetice in lesne enice}, in z zgradbo, mešanostjo in ciljnim sortimentom. Po negovalnih enotah pa postavimo primerne etapne cilje. Osnovni etapni cilj pri melioracijah (direktnih} in pogozdovanjih je zasnovni cilj, ki je usklajen s prilagojenim gozdno- gojitvenim ciljem in opredeljen z: deležem drevesnih vrst oziroma drevesno vrsto, obliko zmesi, številom sadik na ha, starostjo sadik, - vključitvijo naravnega mladja, vključitvijo starejše drevesne vegetacije. 225 V tem delu načrta so poleg ciljev predvideni tudi potrebni ukrepi za dosego etapnih in prek njih tudi končnega gozdnogojitvenega cilja. Najbolje je, da so vsi ti podatki vneseni v posebne, za to prirejene obrazce (tabela 1). Pripravljalna dela Drugi za strokovno in racionalno izvedbo načrta nujno potrebni del (tabela 2) predstavljajo pripravljalna dela, ki se dele na: načrtovanje pripravljalnih del, izvedbo prapravljalnih del. B. PRIPRAVLJALNA DELA NAčRTOVANJE PRIPRAVLJALNIH DEL - izločitev delovnih (pogozdovalnih) enot {vrisano v karti) - mesta za zakop sadik: količina in vrsta (vrisano v karti) projektirane vlake (vrisano v karti) širina 4 m - vsaka 3 projektirana vlaka se uporablja za protipožarni pas zato je širina 8 m IZVEDBA PRIPRAVLJALNIH DEL - s trakovi rumene barve se omeji delovne enote - z buldožerjem se izdela sistem vlak in očisti protipožarne pasove - priprava tal se vrši s posekom in zlaganjem v kupe (kjer je razdalja sajenja 2.0 m) oziroma se ga požiga (kjer je razdalja sajenja 1.4 m) - v negovalni enoti A2 (delovna enota A2/1) se ohrani kvalitetne skupine mladja listavcev - za dovoz sadik se usposobita traktorski poti Rakulik-objekt - priprava tal se izvrši v zimskem času 1976/77 - sadnja se izvrši spomladi 1977 - delo pri pripravi tal in pogozdovanju vodi delovadja 226 C. IZVEDBENI NAČRT POGOZDOVAL. ..., MATERIAL ORGANIZACIJA DEL. ENOTA NORMA w< DELA, ORODJE, OPRAVILO NA za. -=> DEL. SREDSTVA ST. POVRS. ENOTO z :x:: VRSTA jKOUč. OPOMBE HA O(/) A 2/1 2.22 priprava tal 18/ha 40 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.50 m; ohraniti kvalitetne skupine mladja listavcev pogozdovanje v 240/dan 23 sm/2/3 5500 1 + 1, razdalja jami ce 2.0 m; vključitev kvalitetnih skupin mladja listavcev A3 0.45 priprava tal 12/ha 5 ročno in požig pogozdovanje 600/dan 4 r. bor 2200 materiala v zasek 1 +O, razdalja 1.4 m A2 0.85 priprava tal 18/ha 15 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.5 m pogozdovanje 200/dan 11 sm/2/3 2100 1 + 1, razdalja v jamice 2.0 m; polaganje in dognojevanje tablet gnojila h koreninam sadike A 4/1 2.04 priprava tal 20/ha 41 1 + 1, z motorno žago, zlaganje v pasove širine do 1.5 m pogozdovanje 260/dan 20 dug 1/2 5100 1 + 1, razdalja v jamice 2.0m Velika pomanjkljivost načrtov melioracij, pogozdovanj, pa tudi drugih iz pod- ročja gojenja gozdov, ki pa zahtevajo znatna in dolgoročno vložena finančna sredstva in veliko vloženega dela, je v tem, da je bilo pripravljenim in izvedbenim delom posvečeno zelo malo pozornosti. Postavljeni so gojitveni cilji, poleg tega pa po negovalnih enotah predvideni ukrepi, ki so grobo ovrednoteni (površina, material}. Vse je vnesena tudi v karto in to je vse. Pri tako pomanjkljivem pr:- pravljalno-izvedbenem delu načrta so izvajalci delali napake. V zadovoljivi meri bi tak načrt realiziral le načrtovalec sam. Verjetno pa si težko zamišljamo, da bo načrtovalec (v našem primeru revirni vodja ob usmeritvi inženirja - vodje sektorja za gojenje in načrtovanje) več dni zapored prek celega dneva prisoten pri realizaciji načrta. Za pravilno in racionalno izvedbo načrta je zato potrebna temeljita priprava: - v okviru negovalnih enot izločiti delovne enote (pogozdovalne enote} in jih označiti v karti in na terenu, - na karti in terenu začrtati mrežo objektov, ki so potrebni za organizacijo in izvedbo: zasnovanja, nege, varstva, sečnje in spravila (ceste, vlake, proti- požarni pasovi, protipožarni zidovi, ograje, oddelčne in odsečne meje, mesto za zakop sadik), 227 • K.o. RAKULIK 1:288o legenda mesta za zakop sadik meja delovne enote vlake (predvidene) vlake (obstoječe) 1 o o o hrastov d~ogovnjak sadnja rdeči bor sadnja smreka sadnja duglazija ~ načrtovalna enota (A) negovalna enota (2) delovna enota (1) Karta v merilu 1 : 2500 do 1 : 5000 je nujni sestavni del vseh načrtov. Nanjo vrišemo obstoječe in načrtovano stanje z vsemi potrebnimi enotami in mrežo objektov. Na karto vrišemo čim več podatkov, ki nam s primerno legendo najbolj nazorno kažejo obseg in mesto, kjer je potrebno določene ukrepe izvesti. že pred sadnjo izdelati vlake in poti, potrebne za dovoz sadik, protipožarne pasove, zidove oziroma ograje in podobno. Za vse ostale objekte, ki jih pred snovanjem nasada nismo izdelali, bomo pa jih pri kasnejših delih potrebovali, pustimo na terenu prostor, - načrtovalec kot najboljši poznavalec razmer v objektu v tem delu načrta predvidi vsa potrebna opravila z ustrezno tehniko in organizacijo. 228 Izvedbeni načrt V dosedanjih delih načrta so bili postavljeni cilji in planirana pripravljalna dela, v tem delu načrta (tabela 3) pa so po pogozdovalnih (delovnih) enotah predvidena vsa dela na ogozditvi objekta (od priprave tal za pogozdovanje, sadnje do nege): površina pogozdovalne (delovne) enote, vrsta del, norme, potrebno število dnin, vrsta in količina materiala, organizacija dela, orodje, delovna sredstva. Tu so za vsako delovno enoto na razpolago vsi potrebni podatki o obsegu, vrsti del, potrebnih pripomočkih, materialu in organizaciji dela. šele tako bo lahko vodja del s skupino delavcev pravilno in racionalno dosegel postavljeni cilj. Literatura 1. Mlinšek, D.: Premena grmišč v Sloveniji, Gozdarski vestnik, Ljubljana št. 5-6 leto 1968. 2. Navodila za izvajanje razširjene gozdnobiološke reprodukcije pri GG Postojna. 3. Gozdnogospodarsko načrtovanje integralni del družbenega načrtovanja (povzetki referatov) Ljub- ljana, Biotehniška fakulteta 1977. VORBEREITUNGSARBEITEN BEl DER GRONDUNG EINER NEUEN FORSTKULTUR - PLANUNG UND DURCHFOHRUNG Zusammenfassung Meliorationen und Aufforstungen bedeuten einen tiefgreifenden und langfristigen Ein- griff in das bkosystem, welcher auch grosse finanzielle lnvestitionen und grossen Bedarf an Arbeitskraft verlangt. Zwecks erfolgreicher DurchfOhrung sollen die Ziele der Meliora- tionen und Aufforstungen auf allen Ebenen definiert werden. Zunachst ist es notwendig, dass im Rahmen der planierten Raumnutzung die Flachen fOr den Mehrzweckwald bestimmt werden. Im Rahmen diesen Flachen werden dann auf Grund der Standorteigenschaften (Fruchtbarkeit), des Bestandesckarakters (Wuchsigkeit) und nach Bedarf auch der Erschlos- senheit und Komplexheit zur Melioration und Afforstung geeignete Flachen und deren Prioritat bestimmt. Zwecks erfolgreicher und rationeller Erreichung der Ziele wird in den Planen auf die Vorbereitungs- und DurchfUhrungsarbeiten ein grasser Nachdruck gelegt. Auf diese Weise werden in Rahmen der Pflegeeinheiten die Aufforstungseinheiten (Arbeits- einheiten) ausgeschieden. Eine Arbeitseinheit vereinigt in sich alle Teile einer Flache, welche mit einheitlichen oder koordinierten technischen oder organisatorischen Mitteln behandelt werden kann und welche eine geschlossene Ganzheit darstellt. Es ist von Bedeutung, dass bei der Projektierung auch das Netz der Schleifwege, Strassen, Pfade, Feuerschutzgurtel, Mauern miteinbezogen wird, welches die Grundlage einer erfolgreichen Organisation und DurchfOhrung sowohl der Forstbegrundung als auch der spateren Pflege, Holzhauerei und Bringung in diesen Objekten darstellt. Alle Objekte, welche zur erfolg- reichen Begrundung, Pflege und zum Schutz notig sind (Schleifwege und Wege zur Heranschaffung der Pflanzen, fUr die Pflege, Feuerschutzgurtl) solJen vor der Begrundung der Anpflanzung fertiggestellt werden. Der Plananfertigen als der beste Kenner der Verhalt- nisse auf dem einzelnen Objekt muss in Rahmen der Arbeitseinheiten den Umfang und die Organisation, die Hilfsmittel, das notige Material und anderes vorsehen, damit der Leiter der Arbeiten mit seiner Arbeitergruppe den Plan richtig und rationell durchfuhren kann. 229 UDK 634.0.241/242 NEGA- ODLOČILEN DEJAVNIK PRI SNOVANJU NOVEGA GOZDNEGA NASADA dr. Franjo K or di š {Tolmin)* K or di š, F.: Nega- odločilen dejavnik pri snovanju novega gozdnega nasada. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, str. 23D-236. V slovenščini, povzetek v nemščini. Gozdnogojitveni cilji in pogoji za smotrno izvajanje nege narekujejo, kako moramo pogozdovati. Sestoj osnujemo tako, da so negovalna dela (predvsem negativna izbira) skrčena na minimum in ustvarjeni pogoji za čim zgodnejše izbiralno redčenje. K or di š, F.: Tending as a decisive factor in establishing a new forest plantation. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 5, pag. 23D-236. ln Slovene with summary in German. The objectives of silviculture and the conditions of a proper tending are the 1actors giving the orientation for the aflorestation works. The stand is established by reducing the tending operations to a minimum - espe- cially the negative selection - and by creating the conditions for a selecti- ve thinning as early as possible. Obravnavamo obnovo gozdov s pomočjo umetno zasnovanih gozdnih nasadov na obsežnih površinah, ki so sicer primerne za vzgajanje visokodonosnih gozdnih sestojev zaradi ugodnih talnih, klimatskih in drugih pogojev. Danes so zelo neustrezno obraščene z gozdnim drevjem in grmovjem. Gre za gozdove z majhnim donosom, za malodane razdejane gozdne sestoje, ki so v dobri meri izgubili svojo proizvodno sposobnost zaradi pretiranih sečenj in steljarjenja. Ti gozdovi so zvečine obrasli z defektnimi, s kakovostno slabimi, z genetsko problematičnimi in z ekonomsko malovrednimi drevesnimi vrstami. Skoraj na vseh področjih se torej kažejo znaki degradacijskih procesov. Dosti imamo tudi površin, poraslih z gozdnim drevjem in grmovjem na nekdanjih kmetijskih zemljiščih, ki imajo pionirsko vlogo, z gozdno proizvodne plati pa so manj primerne ali celo neprimerne. To so gozdovi v nastajanju z vsemi značil­ nostmi razvojno progresivnih procesov. Tu so še kmetijske površine, ki za kme- tijstvo niso več zanimive in jih kmetijci zato opuščajo, vendar se na njih še ne kažejo vidni znaki razvojnih procesov gozdne vegetacije. V vsakem primeru se soočamo s površinami, ki z ozirom na cilje in smotre, ki jih zasledujemo pri gojenju gozdnih sestojev, ne kažejo obetavna prihodnosti. Teh površin ne moremo prepustiti naravnim razvojnim procesom in pričakovati rezultatov, kajti razvojni procesi gozdnih združb so glede na dolžino človekovega življenja in glede na potrebe današnje družbe vse preveč dolgotrajni. Prav zato se na teh površinah lotevamo umetnega snovanja gozdnih nasadov. Tako skušamo na umeten način podpreti naravo pri ustvarjanju biološko čvrstih in ekonomsko vrednih gozdnih sestojev. Da bi dosegli dobre uspehe na teh gozdnih površinah, moramo prisluhniti tako zakonom narave kakor tudi pravilom sodobne nege. Zakonom narave zategadelj. da v naravi ne bi počenjali stvari, ki bi bile vnaprej obsojene na samo delen uspeh ali celo na neuspeh. Pravilom nege pa zato, da bi usmerjali in racionalizirali naravna pota k najboljšemu uspehu. * Dr. F. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tnlmin. YI 1 230 Praktična nega se namreč ne opira izključno na naravne zakonitosti, marveč je pogojena tudi z gospodarskimi cilji. Tem pravilom igre se moramo podrediti že pri izboru drevesnih vrst, takrat ko se odločamo za umetno obnovo kakega gozdnega sestoja. še prej moramo razčistiti vlogo ekonomskih dejavnikov, in sicer pri razvijanju razširjene gozdne biološke reprodukcije s pomočjo introdukcije v malodonosnih gozdovih. Nemalo- krat se je namreč očitalo gojiteljem, da so pri svojih stališčih in tudi dejanjih preveč enostranski, češ da v svoji vnemi poudarjanja biološke plati pri gojenju gozdov radi pozabljamo na gospodarske cilje. Očitek ni bil pravilno naslovljen, kajti celotna gojitvena dejavnost se opira predvsem na gospodarske cilje. Pri umetnem zasnovanju gozdnih nasadov namreč najdemo pravo pot le z usklaje- vanjem bioloških in ekonomskih aspektov. Zato kaže le deloma upoštevati tiste drevesne vrste, ki se na nekem rastišču spontano pojavljajo, so pa s stališča porabe in še bolj s stališča ekonomika skoraj nezanimiva. Seveda se tako v dobri meri odpovedujemo pravemu prirodnemu gozdu, ki pa je že sicer zaradi dolgo- trajnega destruktivnega delovanja izgubil svojo prirodno sliko. S takim posegom zaviramo spontan razvoj v malodonosnem gozdu in vnašamo vanj nove elemente, ki v dobri meri le ohranjajo prirodni značaj gozda, hkrati pa ga bogatijo in dajejo osnovo za razvoj bolj smotrne gozdne proizvodnje. Upoštevajoč našteto, se pri izboru drevesnih vrst največkrat odločamo za vrste, ki dajejo največje možne donose. Največkrat so to nespontane drevesne vrste, ki na rastiščih, kamor jih vnašamo, v naravnem gozdu manjkajo. To so pred- vsem domače drevesne vrste, ki sicer nekemu rastišču ustrezajo, toda v prirod- nem sestoju manjkajo bodisi iz migracijskih vzrokov ali pa zaradi njihove slabe konkurenčne sposobnosti. Mednje sodi v prvi vrsti smreka, potem črni in rdeči bor in nekoliko manj alpski in nižinski macesen. Listavcev vnašamo malo, saj že sami tvorijo prirodne gozdne združbe v omenjenih področjih. Izjeme so plemeniti listavci, kjer prednjačita veliki jesen in gorski javor. Pri uvajanju nespontanih drevesnih vrst je umestna temeljita presoja glede vpliva na okolje. Ne smemo jih namreč uvajati v tolikšnem obsegu, da bi njih vpliv na tla in vegetacijo bistveno menjal ekološke pogoje prirodnega gozda. čim bolj je rastišče občutljivo, tem manj se smemo odmikati od prirodnega gozda. Trenutni uspehi lahko tudi zapeljejo. Smreka se v prvi generaciji lahko sijajno izkaže, hkrati pa povzroči globoke rastiščne spremembe, kar lahko njen uspeh že v drugi generaciji močno omaje. Zavedati se moramo, da to niso nasadi agromelioriranih plantaž, temveč nasadi, ki jih gojimo kot gozdne sestoje. Zato jih ni mogoče gojiti čisto po želji, temveč skladno s prirodnimi pogoji gozdnih rastišč in biološko sociološkimi zakonitostmi prirodne vegetacije. Primer, kako ne bi smeli snovati gozdnih nasadov, so enolični čisti gozdovi smreke in bora v nižinskih in sredogorskih predelih srednje Evrope, sad špekulativne teorije o največji zemljiški renti. Tako, skoraj kratkoročno in špekulativne gospodarsko gledanje in računanje pri izbiri drevesnih vrst pelje v maličenje prirodnih gozdov vse do njihovega uničenja. Drevesa posamezne vrste imajo namreč izredno veliko življenjsko moč in sociološko ustvarjalno silo. To sta pomembna in vplivna elementa celotnega gozdnega ekosistema, ki se pod njihovim odločujočim vpli- vom razvija v pozitivni ali negativni smeri. Zato je pri izbiri nespontanih drev~snih vrst treba poleg njih gospodarske in tehnične vrednosti poznati in upoštevati predvsem njihove ekološko-biološke in sociološko-genetske lastnosti. Toda poleg ustrezne izbire je treba pri uvajanju novih vrst vedno računati na domače vrste, ki se navadno naravno pomladijo. Na vsak način je treba težiti k temu, da se elementi prirodnega gozda pri obnovi obdržijo do take mere, da s svojim vplivom še vedno uspešno ohranjajo ekološko in biološko ravnotežje. To ni težko doseči, 231 saj so avtohtone drevesne vrste največkrat prisotne na rastišču in se zaradi svoje občudovanja vredne žilavosti v razvoju vedno znova skušajo celovito uveljaviti. Pri pogozdovanju kaže upoštevati še neki pojav, ko vnašamo nove drevesne vrste na rastišča, kjer so domače drevesne vrste z ozirom na zelo ugodne eko- loške razmere v polni meri uveljavijo. Med take drevesne vrste sodi zlasti bukev. Veliko je primerov, ko pri pogozdovanju smreke na nekaterih bukovih rastiščih ne opazimo ne kalčkov in ne mladic. Vsled zelo ugodnih ekoloških razmer bukovi kalčki in mladice zelo hitro napredujejo in dohitevajo pogozdeno smreko, ki zaradi prilagajanja še precej časa neprimerno počasi raste in zato zlahka postane žrtev spontano zasnovanega mladja. Podobna usoda zadene umetno vnesena smreko na svežih tleh, ki so zelo dovzetna za pomlajanje s plemenitimi listavci, zlasti z velikim jesenom. če taka tla naglo ogolimo, so dani pogoji za pomladitev velikega jesena. Pogosto nastane zasnova že pod zastorom, tako da je niti ne opazimo. Zaradi zelo različnega ritma rasti v mladosti smreka zaostane in tako pogozdovanje je obsojeno na neuspeh. Ostane nam še možnost, da z nego gojimo smreko pod vladajočim slojem velikega jesena. Podoben neuspeh lahko doživimo pri vnašanju macesna v bukovo mladje. Kljub višinski prednosti ma- cesna se le-ta le s težavo razvija v čvrste osebke in prej ali slej postane žrtev vitalne bukve. Stroški neprestane nege v korist tako zasnovanega macesna so brez dvoma previsoki in si jih lahko privoščimo bolj za eksperiment, nikakor pa ne za normalno delo pri obnovah. Podobnih primerov neuspelega vnašanja tujih drevesnih vrst je še veliko. Pojavljajo se pri različnih kombinacijah spontanih pomladitev domačih vrst in vrst, ki jih s pogozdovanji vnašamo. Ko smo se odločili za drevesno vrsto na podlagi ekoloških pogojev tal in klime, odredili način uvajanja, zmes ter razmerje drevesnih vrst, smo opravili tudi že dobršen del nege. S tem smo razrešili vrsto vplivnih dejavnikov na prirastne sposobnosti rastišča in prirastne zmogljivosti sestojnih zasnov, ki jih ima namreč nega za svoj cilj. Toda nego je treba opravljati skozi vse obdobje, ki ustreza življenjski dobi gozdnega sestaja in je prilagojena postopnim ciljem: ti skupno peljejo h končnemu cilju - k največji možni proizvodnji kakovostno visokovred- nega lesa, upoštevajoč pri tem še vrsto drugih proizvodnih in socialnih ciljev. Nega funkcionalno opravlja številne naloge. Uvajamo jo z namenom zavarovati proizvodno zanimive osebke pred številnimi nevšečnostimi, kot so npr. okužba in ujme. Vse to dosegama z zaščito in izbiro, ki krepita zdravje in obstojnost. Z izbiro množično in nato še individualno opredelimo določeno število osebkov, da bi v zaključenem proizvodnem ciklusu lahko dali najboljše rezultate. ln končno moramo z nego vse izbrane osebke vzgajati, da bi pri njih pospeševali vse tiste lastnosti, ki peljejo h končnemu cilju. Nastaja vprašanje, ali je v umetno zasnovanem mladovju potrebno opraviti vse tiste ukrepe nege, ki se zaradi nujnih funkcionalnih momentov morajo opraviti v naravno zasnovanem mladovju. Odgovor bi dobili po primerjalni analizi razvoja umetne in naravne zasnove. Naravno mladovje in iz njega nastala gošča se razvijajo iz nepregledne množice semen, klic in mladic. Ti doživljajo v razvoju ob prehodih iz ene razvojne faze v drugo zelo močna izločanja pod vplivom okolja in dedne zasnove, naključnost pa je povsod in stalno prisotna. Naključen razvoj odpira probleme glede gostote, ki je pogoj stabilnosti in kakovosti. To se manifestira v razmerju med drevesnimi vrstami in pri kakovostno obetajočih osebkih. Vse negativne manifestacije naravnega naključja v prirodno zasnovanem mladovJu skušamo odpraviti in pravilno usmerjati s pomočjo številnih direktnih in indirektnih ukrepov nege, funkcionalno naravnanih v smer zaščite in izbire. 232 Zasnova in razvoj nasada v fazi mladovja se razvija v povsem drugačnih pogojih. Ti so rezultat načrtovanja številnih komponent razvoja, ki so v razvoju naravnega mladovja naključni. Med načrtovane komponente sodi predvsem dobro opravljena izbira sadnega materiala še pred snovanjem gozdnega nasada. Ga- rancija za kakovost sadnega materiala je seme izbranih semenskih sestojev in dvakrat prebran sadni material pred presajanjem v drevesnicah in pred sadnjo v l}asadih. Selekcija je lahko v določenih primerih še bolj stroga, če je seme na[;)rano na vnaprej izbranih drevesih, ki so jim bile kakovostne in druge pozi- tivne lastnosti opredeljene kot dedne. S takšno izbiro sadnega materiala in s sadnjo v določenih razmikih se izogibamo naključnemu, neustreznemu izločanju okolja, ker smo vse selektivne in vzgojne ukrepe opravili že pred sadnjo in med njo. Pogoj je le ustrezno opravljena selekcija, ki mora biti dosledna in mora ustrezati ciljem, ki smo jih s snovanjem nasadov postavili. Vse, kar zasnujemo, in pri tem nalagamo razmeroma visoka sredstva, mora biti primerne kakovosti, tako da je moč pričakovati gozd lepih in čistih debel, ne da bi vlagali veliko truda v tako zasnovan nasad. Ker smo pri umetnih nasadih izključili pojav množičnosti in z njim pojav naključne naravne selekcije pod vplivom okolja, nam v določeni razvojni fazi mladovja ni potrebno opraviti rahljanja zaradi stabilizacije in pozneje množ:čne izbire, ker takega materiala v umetno zasnovanih nasadih praktično ne bi smeli imeti. Zato pa je boj za obstoj pogozdenih sadik zaradi velikih možnosti razvoja plevelov v novo nastalih ekoloških pogojih tako velik, da so glavni ukrepi nege usmerjeni prav v zaščito sadik pred številnimi pleveli. To počnemo z naravnimi pripomočki ali z direktnimi ukrepi. Priporočljivo je, da se naravni pripomočki v obliki zaščite pod zastorom od- raslega drevja uporabljajo povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Z njimi namreč močno ublažimo ekološko delovanje okolja na razvoj plevelov in tako bistveno pocenimo drage in dolgotrajne žetve. Toda naravna zaščita ni enostaven ukrep, saj je treba v nasadih dozirati svetlobo do tolikšne mere natančno, da je rast nasadov kolikor toliko normalna, rast plevelov pa ravno toliko zavrta, da ni več potreben poseben ukrep. Sadnjo je umestno izpeljati celo na manjših površinah, ker je poleg zaščite, ki jo opravljajo puščena odrasla drevesa, zaščita roba zelo izdatna. Naslednja možnost indirektne zaščite, lostanki gozda«, vloge razširjene reprodukcije v končni fazi zaraščanja slovenskega ozem- lja in pa proizvodnje oziroma izbora sadik za potrebe razširjene reprodukcije. Potencial negozdnega prostora Naši pokrajini dajejo pečat tudi skupine in pasovi drevja, ki jih spremljajo ob poteh, vodotokih in mejah. Ker rastejo na kmetijskih površinah, z njimi ne gospodarimo po zakonu o gozdovih, čeprav ravno s teh površin prihaja na trg letno poprečno 45 000 m3 lesa. O ekološkem in estetskem pomenu takih gozdnih ostan- kov je bilo že govora - gospodarsko pa obstajajo kot nekakšna »Siva cona« veli- kih neizkoriščenih lesnopridelovalnih potencialov, kajti desettisoči m3 so zrasli tako rekoč sami od sebe, nenačrtno in brez vsake nege. Ne glede na to, če so ta zemljišča kmetijska ali ne (za kmetijsko rabo večinoma že tako niso primerna), bi jih v okviru razširjene reprodukcije lahko vključili v prizadevanja za večje donose in hkrati obogatili tudi vsebino in podobo naše krajine. Z brezplačnim razdeljeva- njem sadik kmečkim posestnikom in z osnovnimi nasveti bi na relativno cenen način tako tudi tu dosegli več ciljev hkrati. Posebno poglavje te problematike se odpira tudi v zvezi z izbiro drevesnih vrst za saditev drevja na negozdnih površinah. Po nepopolnih podatkih PZGGO je samo 6 gozdnih gospodarstev v preteklem desetletju brezplačno razdelilo privatnim posestnikom čez 600 000 sadik, in to 44 000 domačega oreha, 7 000 topola, 542 000 smreke, 11 000 macesna, 2 000 črnega bora. Gre za akcijo posameznih gozdnih gospodarstev, ki brez dvoma precej pri- speva k povečanju etatov, čeprav izkorišča le delček ogromnih potencialov t. i. negozdnih zemljišč. Se mnogo zanimivejši pa je kvalltativni potencial teh akcij. Pri tem spet ne moremo mimo podatka, da smo tudi v okviru teh akcij posadili kar 90 °/o smreke, čeprav se že po svoji naravi zde posebej primerne za pospeše- vanje minoritetnih gospodarskih vrst, o katerih sicer mnogo govorimo in pišemo, jim pa pri konkretnem delu posvečamo vse premalo pozornosti, tako da se danes v Sloveniji dejansko umikajo. Pri tem ne moremo govoriti le o drevesnih vrstah. ki so gospodarsko pomembne predvsem zaradi lesa, ampak tudi o onih, ki so pomembne za obstoj živalskega sveta (jerebika, mokovec, češnja, domači kostanj itd.) in prav tako spadajo v naš prostor. Tudi prisotnost teh drevesnih vrst vrača v našo krajino del njene nekdanje naravnosti, zato bi bilo vredno izdelati širši pro- gram takih akcij in ga vključiti v program razširjene reprodukcije. 255 Pri teh prizadevanjih pa je treba opozoriti na določene nevarnosti: medtem ko se okrog domačij vselej najde primeren prostor za posamezne orehe, bo treba pri nadaljnjih saditvah smreke in topola že pri nadzoru upoštevati osnovne krajinsko- estetske momente. Obe vrsti razdeljujemo lastnikom v večjem številu in z goto- vostjo lahko trdimo, da so ti z večino teh 550 000 sadik pogozdili opuščene trav- nike in pašnike v oglastih zaplatah, ki bodo s svojo obliko in monotonostjo še desetletja dajale pečat vsej okolici. Podobno je s topolom, ki je zlasti primeren za vrstne nasade ob vodotokih, poteh, mejah ipd. Včasih tak nasad lepo poudari določene krajinske elemente (npr. vijuge potoka), drugič pa se z vso okolico bije. Velja naj torej, da moramo biti pri posegih v odprt prostor še posebej pozorni, saj so pogosto še mnogo bolj očitni kot tisti v gozdu in bodo še dolgo pričali o našem delu v pokrajini - in našem občutku zanjo. Razširjena reprodukcija in zaraščanje kmetijskih površin Gozdnatost Slovenije se je v zadnjih 100 letih povečala za 36 °/o {35,85 °/o} (2:umer, 1976). Gre za stihijski razvoj, ki so ga sprožili spremenjeni družbeno- politični in ekonomski pogoji ter nove državne meje. Po provizornih rezultatih Ciglarjeve raziskovalne naloge, ki jih citira žumer {1976), je v Sloveniji 257 600 hektarov t. i. ))labilnih kmetijskih površin« ali 12,7 °/o celotnega slovenskega pro- stora. če bi se vse te površine zarasle z gozdom, bi se torej gozdnatost Slovenije povzpela na 63 °/o. Ob trenutni gozdnatosti 50,5 °/o potemtakem stopamo v za- ključno fazo procesa zaraščanja. če ugotavljamo, da se je tretjina Slovenije zarasla stihijsko, potem se zadnja desetina ne bi smela. V času, ko si prizadevamo, da bi tudi s prostorom gospodarili načrtno, to ne ostaja več naloga dveh glavnih porabnikov prostora pri nas, tj. gozdarstva in kmetijstva, ampak stvar vse družbe. še vedno ostaja namreč odprto vprašanje naše prehrambene baze. Verjetno bo laže izračunati, koliko kmetijskih zemljišč bo potrebnih za kolikor toliko avtarkično prehranjevanje Slovenije v prihodnosti kot pa koliko gozdov potrebujemo. Po zakonu o gozdovih bi gozdarji pravzaprav lahko sprejeli taka zemljišča v upravljanje le, če bi bila kot gozd določena z občinskimi prostorskimi plani ali urbanističnimi redi. Vendar ugotavljamo, da takih načrtov oziroma redov v Slove- niji praktično še nimamo: od 60 občin imata potrjena svoj občinski plan le dve občini, vendar tudi ta dva plana ne obravnavata bodoče razdelitve gozdnih in osta- lih površin v takem merilu oziroma detajlu, da bi nam lahko rabila za konkretno delo na terenu, kot bi pač morala. Položaj ni bistveno drugačen niti pri ostalih sedmih načrtih, ki so v fazi sprejemanja. Krivda za to je v neizdelani metodologiji izdelave teh planov. Ta se sicer pripravlja, vendar kaže, da bomo še nekaj let brez ustrezne dokumentacije. Nekdaj je veljalo, da sta gozdarstvo in kmetijstvo tekmeca za prostor - in to marsikje drži še danes. Pri nas je prej obratno - videti je, da bi nam kmetijci celo radi odstopili zemljišča, ki za moderno kmetijsko proizvodnjo niso primerna. Trdijo, da bo mogoče opuščena kmetijska zemljišča nadomestiti z intenziviranjem proizvodnje na preostalih površinah. Morda - a za koliko časa? Zavedati se je namreč treba, da je zdaj vsa ta intenzifikacija, kaže pa, da bo tako tudi v prihod- nje, vse preveč vezana na en sam vir energije - to je na nafto. Gre pa še za nekaj več: za osnovni koncept gospodarjenja s celotnim prosto- rom. Medtem ko se gozdarji vračamo k neravnosti v gozdu, gredo kmetijci s pol- industrijskim pridelovanjem hrane, usodno odvisnim od umetnih krmil, gnojil in raznih biocidov, v drug ekstrem. V času, ko hrana postaja orožje, je to tvegano 256 Naša gozdna krajina je nastala v stoletnem procesu tipanja in umikanja. Ne smemo dopustiti, da bi se sedaj nenačrtno zarasla. Komisija v Mislinjskem grabnu. Foto M. Kmecl Dolina Rečice pri Laškem. Foto M. Kmecl početje. Po svojih naravnih danostih je Slovenija predvsem primerna za živinorejo. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da Navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim planom oziroma urbanističnim programom občine (Ur. 1. SRS št. 18, 3. VIL 1975), ki naj bi bilo osnovno vodilo za razmejevanje kmetijskih in gozdnih površin, razvršča zemljišča izključno po kriterijih primernosti za gojitev kmetijskih rastlin in uporabo mehanizacije, niti z besedico pa ne omeni pomemb- nosti pašniških oziroma travniških površin. V času, ko razmišljamo, kako bi s košnjo obdržali greben Pohorja neporasel in če ne bi ponekod zadrževali prodi- ranje gozda celo s kontroliranim požiganjem, smo očitno popolnoma pozabili na vlogo drobnice, zlasti ovac, pri svojskem oblikovanju krajine, kakršno poznamo od Nove Zelandije prek Bosne do Anglije in kakršna je bita v polpretekli dobi tudi naša. Ta na videz arhaična raba zemljišča skriva velike potenciale tudi za bodočnost. Od vseh oblik kmetijske rabe tal namreč prav pašništvo kot nasprotje moderne farmske živinoreje ostaja v ekološkem smislu najbliže idealu zaprtega sistema. Skoraj popolna neodvisnost od energijskih vlaganj pa mu daje z vidika nacional- nega gospodarstva pa tudi splošnega ljudskega odpora še poseben pomen. Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer predvideva ovire in odškodnine za spremem- be kmetijskih in gozdnih zemljišč v druge rabe (čeprav te odškodnine ne gredo v neposredno korist kmetijstvu ali gozdarstvu), ne vsebuje pa nikakršnih določil za regulacijo sprememb kmetijskih zemljišč v gozdna. Z ozirom na pomanjkanje dol- goročnih načrtov razvoja kmetijstva v naši republiki se zastavlja vprašanje, če je prehajanje kmetijskih površin v gozdne res izključno stvar kmetijstva oziroma nje- gove kratkoročne orientiranosti in če smo gozdarji v imenu splošno družbenih in- teresov dolžni, ali še bolje, če sploh smemo sprejemati taka zemljišča v gospo- darjenje, ne da bi take odločitve temeljito pretresli na vseh ravneh prostorskega in splošno družbenega načrtovanja. Zato se ne prenaglimo s pogozdovanjem še nezaraslih kmetijskih površin, do- kler za vso Slovenijo ne bomo imeli ustreznih prostorskih načrtov, ki bodo pre- tehtano in strokovno nakazovali delitev kmetijskih in gozdnih površin. Ob vsem tem pa je treba še posebej poudariti pomen in problem gozdnih jas. Z opuščanjem košnje so mnoge od njih sicer izgubile prvotni gospodarski pomen, zato pa je narasel njihov turistično-rekreativni pomen, še posebej pa lovski. Jasa kot nasprotje gozda predstavlja za izletnika prijeten kontrast v doživetju gozda, poleg tega pa jo lahko gledamo tudi kot spomenik nekdanjih gospodarskih raz- mer. še otipljivejši je njihov pomen za lovstvo: na njihovih robovih divjad izstopa (manjši glodalci in ptice se tudi naseljujejo), travne površine same, še posebej, če so primerno vzdrževane pa nudijo divjadi hrano, ki bi si jo sicer iskala v gozdu in s tem povzročala škode. Zato jas ne pogozdujmo in ne dopustimo, da bi se zarasla. Mnogokje so jih v vzdrževanje sprejeli lovci in koristi so očitno oboje- stranske. Preskrba s sadikami V šestletju 1881-1886, ko je bilo pogozdovanje Krasa v polnem razmahu, so cesarsko-kraljeve drevesnice na Primorskem proizvajale pri 21 milijonih vzgojenih sadik 26 °/o listavcev (M kk Fv 1893). V letu 1912, ko je Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo izdelalo »Resolucijo o premeni spodnjekranjskih bukovih gozdov v iglaste gozdove<<, so drevesnice na tedanjem Kranjskem in Primorskem še vedno proizvajale 10-15-krat več listavcev (M kk Fv 1910, 1913, 1914) kot ostalega drevja. 257 Po podatkih PZGO (Anketa 1975) je bilo leta 1975 v vseh slovenskih drevesni- cah le še 1,23 °/o sadik listavcev. če so si naši predhodniki postavili za jasen cilj, da bodo naše listnate gozdove spremenili v iglaste in pri tem še vedno proizvajali vsaj desetkrat več sadik listav- cev, se upravičeno vprašamo, kakšen cilj imamo danes mi, ki vselej trdimo, da si prizadevamo za oblikovanje naravno uravnovešenega gozda? Očitno sadovi raz- širjene reprodukcije ne bodo taki, kot si jih želimo, če bomo šli po tej poti še naprej. Veliko sicer govorimo o izbiri drevesnih vrst, na koncu pa posadimo smreko. še enkrat poudarimo, da je vnašanje iglavcev in še posebej smreke gospodarska nuja, da pa so nekje tudi naravne meje, ki jih moramo upoštevati, če naj bi bili naši gozdovi v bodoče takšni, kot pravimo, da si jih želimo. Zato bo treba tudi in še posebej pri razširjeni reprodukciji seči po širšem asortimentu drevesnih vrst, razen če se za smreko zavestno ne odločimo in jo kot prvo generacijo smatramo le za pionirja, kar pa je seveda lahko zelo problematično. če se torej odločamo za širši izbor drevesnih vrst, bo treba to narediti načrtno, da bi novim potrebam lahko sledile tudi drevesnice z novo usmeritvijo v proizvodnji. 3. Perspektive razširjene reprodukcije Po preliminarnih podatkih SlS za gozdarstvo bi za sanacijo vseh gozdov v Sloveniji po dosedanjih pianih potrebovali 55 let (23 za družbene in 95 za zasebne). Ideja razširjene reprodukcije se je v slovenskem gozdarstvu očitno ))prijelaubrenje u šumama Austrije. Agrotehnika, Beograd, 1972, br. 7-8, s. 293-303. 14. P/alzer, H.: Kulturdi.ingungsversuche Tirol 1967-1972. Altg. Forstztg., 1974, No. 6, s. 139-143. 15. Piimpel, 8., Gobi, F., Tranquillini, W.: Wachstum, Mycorhyza und Frostresistenz von Fichtenjung- pflanzen bei DOngung mit verschiedenen Stichstoffgaben. Eur. J. For. Path. Hamburg, Bd. 5, 1975, No. 2, s. 83-97. 16. Sohmidt-Vogt, H.: Anforderungen an die Waldpflanze. Allg. Forstztg., 1973. No. 10, s. 235-236. 280 17. Schmidt·Vogt, H.: Morphologische und physiologische Eigenschaften von Pflanzen. Bedeutung und Bewertung. Forstw. Cbl., 1975, No. 1, s. 19-28. 18. Schmldt-Vogt, H.; Giirth, P.: Eigenschaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg. Allg. Forst- u. Jagdztg., 1977, No. 8/9, s. 145-157. 19. Zupančič, M.: Slabo pomlajevanje jelke in toksična koncentracija topnega mangana v zgornji taJni plasti. GozdV., 1971, št. 1, s. 59-61. STARTOONGUNG Zusammenfassung Durch Startdungung sallen versetzte Forstpflanzen ihre anfanglichen Schwierigkeiten (Versetzungsschock, Unkraut, Wildverbiss usw.) besser Oberwinden konnen. Der wirtschaft- liche Erfolg der StartdOngung zeigt sich in Ersparnissen fUr Nachpflanzungen sowie an Schutz~ und Pflegekosten. Die Aussichten der StartdOngung sind in Slowenien noch wenig geklart. Erfolge sind vor allem bei chemisch verarmten Boden, wo ubrige Standortsfaktoren einigermassen gunstig sind, zu erwarten. Wirksamer als die Startdungung ist die richtige, dem Standort angepasste physiologische und morphologische Pflanzenqualitiit, wie auch die Qualitat der Arbeit bei der Pflanzung. lnteressant ist die Moglichkeit, dass man durch passende Dungung in der Baumschule den Ernahrungszustand der Pflanzen verbessert und damit die StartdOngung Oberflussig macht. GOZDARSTVO NA RADIU - 111. TROMESEČJE Med kmetijskimi nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu, so tudi aktualne gozdarske teme. Prinašamo pregled sestavkov, ki bodo na sporedu v juliju, avgustu in septembru. Podrobna razvrstitev bo zapisana v rednih pregledih radijskih programov. JULIJ 1. Davek od gozdov in lesa 2. Hranilno-kreditna služba za kmečke gozdne posestnike 3. Navodila za gojenje akacije 4. Bolezni in škodljivci na gozdnih sa- dikah mag. Slavka Kavčič, PZGO Ljubljana Jože Debevc, Postojna Lado Eleršek, IGL Ljubljana dr. Janez Titovšek, BF Ljubljana AVGUST 5. Na Kobanskem še gorijo oglarske k ope 6. Kakovostni les na Pokljuki in Jelovici 7. Varstvo gozdov na Pohorju in divjad 8. Požarno varstvo gozdov Franc Cafnik, Maribor Cveto čuk, Bled Jože Kovačič, Maribor Saša Bleiweis, BF Ljubljana SEPTEMBER 9. Varstvo pri delu v gozdu 10. Gozdne prometnice na Kočevskem nekdaj in danes 11. Pospešujmo naravno pomlajevanje gozda 12. Zgibni traktorji za spravilo lesa Pavle Kumer, Celje Marjana Preložnik, Kočevje mag. Dušan Robič, BF Ljubljana Branko $tampar, Maribor Poleg teh oddaj so na 11. programu v oddaji »Mi in narava« večkrat na sporedu gozdar- ski sestavki. Te oddaje so na sporedu ob petkih popoldan. 281 UDK 634.0.51 NOVE MERSKE ENOTE IN MERILA prof. Zdravko Tu r k (Ljubljana)" Tur k, Z.: Nove merske enote in merila. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 6, str. 282-286. V slovenščini, povzetek v nemščini. Po letu 1980 stopijo tudi pri nas v javnem prometu v veljavo nove merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI). Od tedaj dalje se ne bodo smele uporabljati nekatere dosedanje merske enote, ki nasprotujejo med- narodnemu sistemu. Te, s stališča gozdarstva in lesarstva, pomembne spre- membe prizadenejo zlasti merske pojme za težo, maso, moč, tlak in toplotno energijo. Glavne merske enote, ki jih uporabljamo pri lesu pa ostanejo ne- spremenjene, razen prostorninskega metra. Nekatere merske enote izven mednarodnega sistema ostanejo še nadalje v veljavi. Tu rk , Z.: New measurement units and measures. Gozdarski vestnik, 36, 1978, 6, pag. 282-286. ln Slovene, with summary in German. After 1980, in our country will become effective in the public use the new measurement units of the international system Sl. Thus, some measurement units now in use will become inadequate and will have to be put out of operation. ln the sphere of forestry and wood industry there will occur some important changes affecting especially the notions of weight, mass, pressure, and heat energy. The main measurement units used for the wood will remain unchanged, with exceptlon of the cubic meter. Some measurement units not belonging to the international system will also retain their value. The methods of ascertaining the flawlessness or usability of different measures for the public use are also regulated. Po zakonu o merskih enotah in merilih, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ 13/1976, se bodo smele po letu 1980 uporabljati v javnem prometu samo merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI). V nekaterih drugih državah stopijo nove merske enote že prej v veljavo (2). V gozdarstvu in lesarstvu priza- dene ta sprememba zlasti ,>težo«, ki ne bo več merjena tako kot doslej v kilogramih ali kilopondih. Težo bo zamenjal pojem ,>mase<( in bo merska enota kilogram (kg) v bodoče rabila le za maso. Teža je namreč sila, ki se meri z newtoni (N). En N je sila mase 1 kg pri pospešku 1 m na sekundo na kvadrat, (1 N = 1 kg · 1 m/s2 = 1 kgm/s2). Na ·različnih planetih je masa ista, toda pospešek je drugačen. Na naši zemlji, na kateri znaša pospešek 9,807 m/s2, bo zato masa enega kilograma imela silo 9,807 N. Ta sprememba pride v poštev pri uporabi dosedanjih podatkov in normativov, izraženih v kilopondih oziroma pri preračunavanju starih merskih enot v nove in to predvsem na področju trdnosti in napetosti. Pri podatkih v kilo- pondih pomeni torej en kilopond 9,807 newtonov, 1 kp = 9,807 N ali zaokroženo 10 N, pri čemer je dejanska vrednost za 1,93 °/o manjša od zaokrožene vrednosti. To neznatno razliko lahko v praksi zanemarimo in operiramo z zaokroženo vred- nostjo. 1. Merske enote za les Merski enoti za les, >)meter« (m) za dolžine in »kubični meter« (m3) za prostor- nine, ostaneta nespremenjeni, pač pa bo treba »prostorninski meter<< (prm) izražati z odstotnim deležem kubičnega metra. Do konca leta 1980 pa se prostorninski meter še lahko uporablja kot merska enota za les . ... prof. Z. T., dipl. ing. gozd. Rožna Dolina, cesta 17, 61000 Ljubljana, YU. 282 2. Merske enote zunaj SI, ki se bodo še lahko uporabljale Tudi po letu 1980 se bodo smele uporabljati nekatere merske enote, ki ne pripadajo mednarodnemu sistemu merskih enot, kot npr.: morska milja (1852 m) za dolžine, - ar (100m2) in hektar (1 ha = 10.000 m2) za ploščine in površine, - liter (1 1 dm3) za prostornine, - tona (t 1000 kg = Mg) za maso, - sekunda (s), minuta (min = 60s), ura (h 3600 s), dan, teden, mesec in leto za čas, - celzijeva stopinja (° C} za temperaturo, - bar (bar) za tlak (i tehnična atmosfera 0,9807 bara ali zaokroženo, i at = 1 bar). To je treba imeti pred očmi, kadar sestavljamo normative in standarde, ki naj bi veljali tudi po letu 1980. 3. Merske enote, ki se ne bedo smele uporabljati po letu 1980 Po navedenem roku, to je po letu 1980, se v javnem prometu ne bodo smele več uporabljati tiste merske enote, ki jih mednarodni sistem merskih enot (SI} ne priznava, kot npr.: palec ali cola (inch), čevelj, jard, registrska tona (2,832 m3), kvintal ali meterski cent (1 OO kg), funt (0,45359 kg), kilopond (kp), konjska moč (KM), tehnična atmosfere (at), kalorija (cal) itd. Na njihovo mesto pridejo nove merske enote, kot so naštete v naslednjem poglavju. 4. Merske enote po mednarodnem sistemu (SI) Od številnih merskih enot mednarodnega merskega sistema navajamo tukaj le tiste, ki so za gozdarstvo in lesarstvo najpomembnejše: Merska enota meter kvadratni meter kubični meter kilogram sekunda hertz meter na sekundo meter na sekundo na kvadrat newton joule watt amper m m2 m3 kg s Znak Hz (1 Hz = 1/1 s} m/s m/s2 N J (1 J = 1 N · 1 m) W (1 W = 1 J/1 s) A Namen za dolžino za ploščino, površino za prostornino za maso za čas za frekvenco za hitrost za pospešek za silo za energijo in delo za moč, energijo in termični pretok za električni tok Poleg navedenih, je še precej drugih merskih enot SI, ki pa pridejo v gozdar- stvu in lesarstvu redkokdaj v poštev. Iz naštetih merskih enot se za enak namen lahko izvedejo še številne druge merske enote, kot bo razvidno iz naslednjega poglavja. 5. Oecimalne merske enote SI Decimalne merske enote tvorimo iz naštetih merskih enot SI s pomočjo mno- žilnih ali delilnih predpon, ki jih v obliki ustreznih znakov dodamo pred osnovne 283 merske enote. Za nas pomembne predpone, bolj ali manj že znane iz dosedanje prakse, so navedene spodaj. Zdaj so njihovi znaki natančno predpisani. Ime predpone mega kilo he kto de ka deci centi mili mikro Znak predpone M k h da d c m ~L Faktor, s katerim se enota pomnoži 106 = 1 ,000.000 103 =1.000 102 =100 101 10 10·1=0,1 10·2 =0,01 10-3 =0,001 1 0-6 :;;;;; o, 000001 Nekateri od naštetih znakov za predpone so enaki z znaki merske enote, toda upoštevati je treba, da so zgornji znaki le predpone, ki jih dodajamo znakom merskih enot, in ne nastopajo samostojno. Tako dobimo iz grama (g) kilogram (kg = 1000 g) in tono (t) ali megagram (Mg = 1,000.000 g), iz metra (m) milimeter (mm = 0,001 m). centimeter (cm = 0,01 m) in kilometer {km = 1000 m), iz watta (W) kilowatt (kW= 1000 W) itd. Znak s predpone dodamo pred merski znak in oba znaka pišemo skupaj. Prav tako se pišeta skupaj kot ena beseda tudi imeni pred- pone in merske enote, npr.: dekanewton. Posameznemu merskemu znaku se lahko doda le ena predpona. Dekagram, ki pomeni 10 gramov, bomo v bodoče po predpisanemu znaku pripadajoče predpone pisali dag in ne več dosedanjim znakom dkg. Namesto dosedanje »konjske moči« (KM) stopi v veljavo merska enota )>kilowattspeci­ fičnosti« pa ni malo! Ali bo ponudba dovolj vabljiva? Kmetijski in gozdarski sejem v Kranju Na mednarodnem kmetijskem in gozdar- skem sejmu v Kranju so gorenjski gozdarji (DIT Bled) organizirali svoj razstavni pro- stor. Postavitev razstave je opozarjala pred- vsem na socialne in rekreativna funkcije na- ših gozdov. Mnogi so hoteli imeti na razstavi gozdar- sko tehniko - stroje, traktorje, kamione, žičnice itd. Vendar bi bila takšna opredelitev zagotovo zgrešena, saj je kranjski sejem na- menjen predvsem drobni in srednji potrošnji, ki jo gozdna mehanizacija ne zanima. Ome- njeni koncept razstavljenega gozdarstva pa je takšen, da bi moral biti zanimiv za sleher- nega občana. Organizatorji so hoteli s po- sebno anketo, ki so jo obiskovalci izpolnje- vali prostovoljno {samo eno vprašanje je bilo na lističu: kaj mi pomeni gozd?), le-te vključiti v razmišljanje o gozdu in njegovem širšem družbenem pomenu. Prijem je bil ob študijsko problemski zasnovi razstave dobro- došel in tudi učinkovit. Skrinjica z anketnimi lističi je bila vedno polna in obiskovalec je na enostaven način izvedel za hotenje orga- nizatorja gozdarske razstave. Blejski gozdarji so se izkazali (finančno jih je podprta tudi izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slo- venije) in upajmo, da jih je zanimanje obi- skovalcev vzpodbudilo tako, da bodo prihod- nje leto spet sodelovali. Gozdarji in okolje V prejšnji številki smo vas pozvali, da se udeležite Ljubljanskih ekoloških dni. Ti so cedaj mimo in z nekaj besedami bomo po- skušali oceniti nastop oziroma pojav gozdar- jev na tej osrednji ekološki prireditvi. Ob- širno poročilo in prispevke, ki so bili posre- dovani na gozdarskem popoldnevu, bomo objavili v naslednjih številkah naše revije. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je ocenila, da imamo na ekoloških dneh o okolju in ekologiji tudi go- zdarji kaj povedati - vsaj toliko kot recimo matematiki, strojniki, energetiki in drugi teh- niki, ki imajo to prireditev že nekaj let v zakupu. Zato je sklenila, da letos sodelujemo z razstavo in z zaokroženim kompleksom problematike varstva naravnega prostora s katerim se gozdarji srečujemo pri vsakda- njem delu. S tem smo hoteli javnost pa tudi gozdarje same opozoriti, kako velikansko vlogo ima gozdarstvo pri gospodarjenju, ohra- njanju in izboljševanju našega naravnega prostora. Vsi, gozdarji kakor gostje drugih strok pri- znavajo, da je bilo gozdarsko sodelovanje nujno in da je tudi uspelo brez primere - primere z drugimi posvetovanji v okviru eko- loških dni, kjer je sodelovalo minimalno šte- vilo strokovnjakov in poslušalcev. Strokovno poglobljen in operativen prikaz vloge gozdar- stva v ravnanju s slovenskim prostorom je lahko vsakogar prepričal, da ima gozdarstvo zaradi bogatih izkušenj pri negi in razvijanju 295 živega prostora, kakor tudi zaradi izredne strokovne in samoupravne organiziranosti, vse dolžnosti in pravice, da odločilno usmer· ja porabo tega prostora. Vsi nnegozdarji•• so poudarjali veliko za- vzetost in poznavanje ekološke problematike, ki so jo gozdarji pokazali s svojim nastopom in svojim zanimanjem. Prevzela je zlasti za- vzetost in enovitost gozdarjev pri ocenjeva- nju ekološke problematike, ki se je manife- stirala z udeležbo, saj je bila za razmere te prireditve, edinstvena. BIOLOSKO VARSTVO RASTLIN Z GOZDNIMI MRAVLJAMI Zaradi pogostega nepremišljenega raz- diranje mravljišč v gozdovih, se je število teh koristnih žuželk v mnogih deželah zelo zmanjšalo. Zato si mnogi gozdni obrati priza- devajo, da bi število teh živalic zadržali in jih ponovno razmnožili. V Sovjetski Zvezi so za zavarovanje uporabili posebne žične mre- že. S tem so samo v letih od 1963 do 1970 zavarovali več kot 140.000 mravljiščnih ko- pic. Podobne izkušnje imajo tudi v drugih deželah .. Z močnim naravnim razmnože- vanjam gozdnih mravelj na velikih površinah (Formica rufa in Formica polyctena) so doslej rešili cele sestoje iglavcev ter veliko hrasto- vih gozdov. Poskusi so pokazali, da je mno- žični napad mravelj na škodljivce iz enega mravljišča v enem dnevu uničil do 80.000 gosenic, 30.000 popolnoma razvitih žuželk (moljev in mušic) ter 20.000 ličink. Mravlje so sposobne v okolišu 100 metrov okoli svojega gnezda obdržati površino brez škodljivcev. Opazovanja na gozdnem območju italijanskih Alp so pokazala, da je 300 milijard gozdnih mravelj (okoli 1 milijon gnezd) v 200. dneh uničilo skoraj 15.000 ton škodljivih Žuželk. To znova potrjuje, kako velik pomen imajo gozdne mravlje v biološkem varstvu rastlin zlasti pa drevja. Po ocenah naj bi na hek- taru gozda bile najmanj 4 mravljiščne ko- pice. Povzeto iz Lesnoje hozjajstvo, Moskva 1977, št. 10 Dodatek: Pionir, Ljubljana, 1977/78, št. 3 Urednik Marko Aljančič opisuje vlogo mra- velj za varstvo gozdov pri nas ter navaja, da so gozdarji pred desetletjem umetno naselili mravlje na Krasu in v Kamniški Bistrici. Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. 296 Koledar .. 979 S posebno anketo, ki smo jo izvedli v mesecu januarju in februarju smo poskušali izvedeti, kakšno je zanimanje za poseben gozdarski stenski ko- ledar in kakšno za koledar-priročnik. Prvega in drugega smo že pripravili za leto 1978 v lanskem letu, toda težko smo ga vnovčili, zato smo rabili ustrezne podatke. Koledar .. 979 Anketne liste, v katerih je bilo treba odgovoriti, ali se zanimajo za takšni izdaji in koliko izvodov bi bili pripravljeni vzeti, smo poslali vsem slovenskim temeljnim organizacijam v gozdarstvu. Koledar .. 979 Od 137 odposlanih anketnih listov (toliko je temeljnih organizacij) smo dobili nazaj vsega 48. V njih je preliminarnih naročil za 3550 izvodov sten- skega koledarja in 3500 izvodov koledarja-priročnika. Koledar '1979 Najmanjša naklada, ki se izplača (zaradi cene!) je 5000 izvodov. čeprav naročil ni toliko, smo se odločili, da bomo izdali vsaj enega; sklenili smo stenskega. Koledar .. 979 Ker bi želeli, da tudi takrat sodelujejo s svojimi fotoprispevki vsa gozdna gospodarstva, vabimo vse tiste, ki imajo dobre barvne diapozitive (velikost 6 x 6, če je tehnično kvaliteten lahko tudi laika velikost} da jih pošljejo na naše uredništvo. Pošljite jih najkasneje do 25. 6. 1978. Koledar .. 979 Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste na anketo odgovorili. Ostale vabimo, da to še store. Prosimo, upoštevajte, da koledarja-priročnika za kmete in gozdarje, zaradi preskromnega zanimanja, za leto 1979 ne bomo izdali. STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY L ET O 1978 • LET N 1 K XXXVI • ~ T EV 1 L KA 7-8 p. 297-360 Ljubljana, julij 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 297 Uresničevanje nalog v razvoju slo- venskega gozdarstva (Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije) Po gradivu skupnosti priredil Marko Kmecl mag. Slavka Kavčič 308 Rezultati poslovanja gozdarstva v letu 1977 dr. Amer Krivec 318 Možnosti spravila lesa po strmih te- renih navzgor Moglichkeiten der Holzruckung auf steilen Gelanden entgegen dem Hang Possibilitics for the wood skidding on steep terra:ns prof. Zdravko Turk 330 Krojenje oblovine na mehaniziran ih skladiščih lesa dr. Marjan Zupančič Marko Kmecl prof. Zdravko Turk Alojz Mušič Franjo Jurhar Janko ligon Naslovna stran: Ausformung des Rundholzes auf den mechanisierten Holzlagerplatzen Working up the round timber on mechanized wood storage pluces 337 Stroji v slovenskih gozdovih 343 344 346 352 354 355 356 357 359 (Po stanju mehanizacije v izkorišča­ nju gozdov SR Slovenije konec leta 1976 Cirila Remica prevedel Marko Kmecl) Prof. dr. Jorg Barner - šestdeset- letnik Aktualni komentar Raziskovanje v letu 1978 Vprašanje strokovne terminologije Opredelitve strokovnih pojmov z ustreznimi izrazi Iz domače in tuje prakse Strokovni izpiti za gozdarsko stroko v letu 1978 Ob tednu gozdov na Tolminskem Zapis na bukvi Ne samo drevesa tudi odločitve padajo v gozdu. Foto Jurij Simac Tisk: čGP DELO Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chlef Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2:iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 o issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izha- janje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo {št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. GOSPODAR .. IENJE S SLOVENSKIMI GOZDOVI V LETU 1977 V tem pregledu bomo skušali podati celovit prikaz gospodarjenja z našimi gozdovi; količinsko in vrednostno uresničevanje nalog v razvoju gospodarjenja z gozdovi, kakor tudi ekonomske učinke tega gospodarjenja. Pregled sestavljajo podatki in komentarji poslovnega poročila samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za dejavnost v letu 1977 in eko- nomska analiza o gospodarjenju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije v istem obdobju, ki jo je pripravila mag. Slavka Kavčičeva. UDK 634.903{497.12) URESNičEVANJE NALOG V RAZVOJU SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Gospodarska dejavnost v slovenskih gozdovih je del celotne slovenske gospo- darske dejavnosti. Le-ta je bila verificirana z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1976 do 1980, ki ga je podpisala samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije leta 1976. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v letu 1977 Tabela 1 Poprečni letni obseg Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov blagovne proizvodnje po v letu 1977 samoupravnem sporazumu Gozdnogospodar- "2.- c._ ctl co co s·ke organizacije (J)> "2'> ·:; (J)> ;(3' '2"> ;(} ·:;; ;o .no .no o .no oN 'O N "tJ -cO.. N ·- N :JN Cf) N ·- N '-0 «lO ef) O '-0 ...eo ctl o ...eo Cf>O ...eo Cie> Ne> >t» Cl Ol o o. NOJ o o. >O> o o. 1. Tolmin 110.300 85.300 195.600 131.710 119 62.948 74 194.658 100 2. Bled 99.200 60.500 159.700 87.428 88 47.824 79 135.252 85 3. Kranj 65.700 92.500 158.200 71.348 109 86.499 94 157.847 100 4. Ljubljana 77.600 174.600 252.200 79.700 103 168.399 96 248.099 98 5. Postojna 168.900 82.800 251.700 166.999 99 78.548 95 245.547 98 6. Kočevje 169.500 71.800 241.300 182.220 108 55.756 78 237.976 99 7. Novo mesto 121.400 51.000 172.400 122.695 101 50.504 99 173.199 100 8. Brežice 53.000 55.000 108.000 54.104 102 38.434 70 92.538 86 9. Celje 47.500 86.900 134.400 52.927 111 105.837 121 158.764 118 10. Nazarje 57.500 84.500 141.900 60.277 105 84.233 100 144.510 102 11. Slov. Gradec 102.200 117.300 219.500 107.452 105 115.178 98 222.630 101 12. Maribor 124.100 114.300 238.400 129.714 105 122.445 107 252.159 106 13. M. Sobota 31.200 37.000 68.200 36.150 116 11.21 o 30 47.360 69 14. Kras 9.500 22.000 31.500 11.334 119 24.662 112 35.996 114 Skupaj 1 ,237.500 1 J 135.500 2,373.000 1 ,294.058 105 1,052.447 93 2,346.535 99 Družbeni gozdovi pri drugih OZD 115.400 120.000 104 120.000 104 Vse skupaj 1,352.900 1,135.500 2,488.400 1,414.058 105 1,052.447 93 2,466.535 99 297 Osnova takšnemu pristopu gozdarstva k temeljem družbenega plana je bil samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in Jesnega gospodarstva v obdobju od 1976. do 1980. leta, ki so ga sprejele vse temeljne organizacije v gozdarstvu ter večina temeljnih organizacij s področja primarne in kemične predelave lesa. Obveznosti temeljnih organizacij v gozdarstvu (po tem sporazumu) izhajajo iz določil gozdnogospodarskih načrtov območij, v katerih so določene realne zmoglji- vosti gozdov v SR Sloveniji na področju pridobivanja lesa, kakor tudi potrebe za biološke in tehnične naložbe. V sporazumu so urejena tudi razmerja med gozdarstvom in osnovno predelavo lesa, od teh zlasti lesnobilančna razmerja. Pomemben del tega dogovora je dolo- čilo, kako osnovna predelava lesa sodeluje pri vlaganjih v gozdove v okviru plani- ranih naložb po tem sporazumu. Gre zlasti za povečan prispevek primarne lesne industrije v višini 1,5 °/o od nabavne cene gozdnih sortimentov, ki mora biti namensko uporabljen za gradnjo novih gozdnih cest To bi omogočilo realizacijo predpisanih etatov. Glavne sestavine sporazuma so torej: Proizvodnja gozdnih sortimentov; Lesnobilančna razmerja; Enostavna gozdnobiološka reprodukcija; Razširjena gozdnobiološka reprodukcija; Gradnja cest v gozdovih. Tabela Ila Enostavna gozdnobiološka reprodukcija v letu 1977 OBNOVA GOZDOV Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi skupaj .!.o o;*'g .!.o O •O o:> Realizacija Realizacija O •O o:> Realizacija Gozdnogospodarsko c:a>l c:IDI c:IDI -'-«> ......... (!) -'-co območje ~ g-!3; 1977 ~ g-!3; 1977 Q) Cl. t-- 1977 100') ..- c...- ,.. Cl.,- .,... Q.,- ha ha 1 % ha ha 1 % ha ha 1 % 1. Tolmin 201 168 84 102 115 113 303 283 93 2. Bled 141 99 70 113 82 73 254 181 71 3. Kranj 55 45 82 64 92 144 119 137 115 4. Ljubljana 82 83 101 140 170 121 222 254 114 5. Postojna 629 229 36 312 136 44 941 365 39 6. Kočevje 288 50 17 77 34 44 365 84 23 7. Novo mesto 150 219 146 103 69 67 253 288 114 8. Brežice 74 70 95 55 39 71 129 109 84 9. Celje 73 94 129 73 125 171 146 218 149 10. Nazarje 130 64 49 54 79 146 184 143 78 11. Slovenj Gradec 94 107 114 92 207 225 186 314 169 12. Maribor 195 147 75 212 118 56 407 265 65 13. Murska Sobota 99 98 99 3 11 367 102 109 107 14. Kras 63 78 124 22 20 91 85 98 115 Skupaj 2.274 1.551 68 1.422 1.297 91 3.6S6 2.848 77 Gozdovi pri drugih OZD 303 12 315 Vsega skupaj 2.274 1.854 82 1.422 1.309 92 3.696 3.163 86 29'8 Tabela llb Enostavna gozdnoblološka reprodukcija v letu 1977 NEGA GOZDOV Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi skupaj .~o .~o .~o o•oco Realizacija o>(.) OJ Realizacija o•oco Realizacija Gozdnogospodarsko c::4>1 c:4>1 c::4>1 ........ co 1977 ....... co 1977 ........ co 1977 območje ~ 8-S; ~ 8-b; ~ 8-b; T'"' Q.,.- r- O.r- T- o...- ha 1 ha 1 0/o ha 1 ha 1 % ha 1 ha 1 % 1. Tolmin 963 795 83 388 420 108 1.351 1.215 90 2. Bled 1.400 913 65 600 540 90 2.000 1.453 73 3. Kranj 425 488 115 604 711 118 1.029 1.199 117 4. Ljubljana 771 789 102 1.517 1.682 111 2.288 2.471 108 5. Postojna 825 1.304 158 598 628 105 1.423 1.932 136 6. Kočevje 650 930 142 415 258 62 1.071 1.188 111 7. Novo mesto 1.069 1.293 121 708 423 60 1.777 1.715 97 8. Brežice 672 821 122 500 401 80 1.172 1.222 104 9. Celje 670 873 130 624 810 130 1.294 1.683 130 10. Nazarje 460 463 101 409 358 88 869 821 94 11. Slovenj Gradec 1.000 1.079 108 830 855 103 1.830 1.934 106 12. Maribor 766 836 109 777 857 110 1.543 1.693 110 13. Murska Sobota 926 779 84 155 191 123 1.081 970 90 14. Kras 152 227 149 91 45 49 243 273 112 Skupaj 10.755 11.590 108 8.216 8.179 100 18.971 19.769 104 Gozdovi pri drugih OZD 741 28 769 Vsega skupaj 10.755 12.331 115 8.216 8.207 100 18.971 20.538 108 Ocena uresničevanja načrta, potrjenega v samoupravnem sporazumu (za leto 1977) Glede na leto 1976 je bil v letu 1977 dosežen precejšnji napredek pri uresniče­ vanju dogovorjene smeri razvoja. Vendar pa na nekaterih področjih gospodarjenja z gozdovi dela niso opravljena v dogovorjenem obsegu. V razširjeni gozdnobiološki reprodukciji je bil obseg del v letu 1977 celo manjši od del, ki so bila izvršena v letu 1976. Glede blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in lesnobilančnih razmerij med gozdarstvom in osnovno predelavo lesa se sporazum uresničuje zadovoljivo. Slej ko prej ostaja na tem področju odprto vprašanje realizacije blagovne proizvod- nje v zasebnem sektorju (tabela 1). Pri lesnobilančnih ·razmerjih ostaja večji prob- lem le pri pokrivanju potreb celulozne industrije. Pri kompleksu vlaganj v gozdove, kamor sodi enostavna gozdnobiološka repro- dukcija {obnova, nega in varstvo), razširjena gozdnobiološka reprodukcija (melio- racije gozdov, pogozdovanja in nasadi topola) ter gradnja (tabela IV) in vzdrževa- nje gozdnih cest, so dela v letu 1977 ln ob upoštevanju -razmer na tem področju v letu 1976, potekala razmeroma zadovoljivo pri enostavni gozdnobiološki repro~ dukciji (tabela 11) in pri gradnji gozdnih cest, medtem ko dela v razširjeni gozdno- biološki reprodukciji (tabela 111) ne potekajo v skladu s predvidenim ·razvojem v samoupravnem sporazumu. V večini gozdnogospodarskih območij se je obseg del 299 Tabela 111 Razširjena gozdnobiološka reprodukcija v letu 1977 Melioracija Pogozdo- Topol. Skupaj gozdov vanje nasadi ej ... o ... o o Gozdnogospodarsko ca g. ca c.. ca ca ....;...:g N ~~ N ~~ .~ ....;,_:~ .t::! območje ~!:: =a~:: (ij!'-- (ij!'--CD O. 1 -:ul ~ 1 CD~'- CD a. 1 (!)!'--TOco IDO> -:-co (!)O> ;:T~ a:Ol TOco a:~ ,... 0.1'-- a:,... .- "' a:,... ,... ,... 0.!'-- ha ha 1% ha ha/% ha ha 1 % ha ha j% l. Tolmin 62 23 37 52 44 85 114 67 59 2. Bled 5 8 13 3. Kranj 147 99 67 5 7 140 152 106 70 4. Ljubljana 91 73 80 14 14 100 105 87 83 5. Postojna 455 447 98 70 525 447 85 6. Kočevje 348 237 68 348 237 68 7. Novo mesto 174 182 105 20 194 182 94 8. Brežice 144 78 54 3 16 163 78 48 9. Celje 52 70 135 17 69 70 101 10. Nazarje 33 13 39 2 35 13 37 11. Slovenj Gradec 75 26 35 15 90 26 29 12. Maribor 174 87 50 10 7 191 87 46 13. Murska Sobota 94 53 56 17 (3 12 200 117 65 56 14. Kras 100 90 90 50 89 178 179 1 Skup aj 1954 1478 76 283 154 54 29 12 41 Gozdovi pri drugih OZD 431 144 33 58 8 14 26 28 108 515 180 35 Vsega skupaj 2385 1622 68 341 162 48 55 40 73 2781 1824 66 Tabela IV Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 1977 v 000 din Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Gozdnogospodarske organizacije zgrajeno 1 vložena zgrajeno 1 vložena zgrajeno 1 vložena km sredstva km sredstva km sredstva l. Tolmin 12,16 6.990 9,80 4.160 21,96 11.150 2. Bled 14,20 8.131 6,95 3.979 21,15 12.110 3. Kranj 12,70 7.476 7,90 3.806 20,60 11.282 4. Ljubljana 11,60 3.690 37,20 4.530 48,80 8.220 5. Postojna 22,00 16.000 16,00 12.000 38,00 28.000 6. Kočevje 15,20 8.492 7,90 2.683 23,10 11.175 7. Novo mesto 9,20 5.990 9,20 5.990 8. Brežice 1,51 520 1,51 520 9. Celje 13,10 2.631 17,50 3.054 30,60 5.685 10. Nazarje 8,60 3.678 4,30 1.214 12,90 4.892 11. Slovenj Gradec 22,70 9.156 64,70 13.089 87.40 22.245 12. Maribor 16,00 10.534 7,30 4.303 23,30 14.837 13. KIK Pomuri)dohodek nasproti poprečno uporabljenim poslovnim sredstvom« iskati drugod in ne v uspešnem poslovanju. že uvodoma smo omenili, da leto 1977 ni primerljivo z letom poprej zaradi spremenjenih predpisov grede ugotavljanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Ta ugotovitev velja za vse· panoge dejavnosti, za gozdarstvo pa velja omeniti še tiste posebnosti, ki ga ločijo od ostalih panog dejavnosti in povzročajo, da doseženi rezultati poslovanja niso primerljivi z rezultati v drugih panogah dejavnosti. To je že omenjeno evi- dentiranje gozdov v knjigovodstvu temeljnih organizacij in knjiženje prispevkov za biološka vlaganja. Prispevke za biološka vlaganja, ki pomenijo po svoji vsebini amortizacijo gozdov, knjižijo gozdarske OZD med zakonske obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, medtem ko je amortizacija pri ostalih OZD evidentirana med porabljenimi sredstvi, ki se pokrivajo iz cel'otnega prihodka. To sta dva vzroka, ki izkrivljata primerljivost kazalnikov po 140. členu zakona o združenem delu v gozdarstvu s poprečjem gospodarstva. Doseženi dohodek je v poprečju gospodarstva za 8 °/o večji, kot je bil planiran za leto 1977, v gozdarstvu pa kar za 37 °/o. Verjetno je vzrok za toliko večji do- 314 seženi dohodek od planiranega treba iskati tudi v vremenskih prilikah, ki so omo- gočile v letu 1977 večjo proizvodnjo in prodajo gozdarskih lesnih sortimentov, kot je b_ila planirana. 3. K a z a 1 n i k i r a z d e 1 i t v e d o h o d k a i n č i s t e g a d o h o d k a Med temi kazalniki, je samo eden, ki kaže razdelitev dohodka, in sicer ))čisti dohodek na delavca«, vsi drugi kazalniki pa kažejo razporeditev čistega dohodka. Zakon o združenem delu daje prednost tistim kazalnikom, ki kažejo, kako so se delavci obnašali pri razporejanju tistega dela dohodka, ki ga lahko namenjajo ali za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ali za razširjenje materialne osnove dela. čisti dohodek na delavca se je gibal takole: Slovensko gospodarstvo Slovensko gozdarstvo Jugoslovansko gozdarstvo 88,5 93,3 66,1 108,3 114,1 82,3 122 < 122 124 čisti dohodek so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gozdarstva razporejali tako, da so dalj prednost osebnim dohodkom in skladu skupne porabe. Zato so kazalniki, ki kažejo reproduktivno sposobnost gozdarstva nižji od poprečja v gospodarstvu, tisti pa, ki kažejo rast osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe, pa višji od poprečja gospodarstva. Vzrok z~ takšne odločitve delavcev v gozdarstvu so bili nizki osebni dohodki v gozdarstvu v prejšnjih letih, ki so bili zmeraj nižji od poprečja v gospodarstvu. Ko presojamo uspešnost poslovanja organizacij združenega dela, te ne smemo presojati samo z donosnostjo z gledišča OZD, ampak tudi z gledišča družbe in delovne sile v OZD. Zato je pri presojanju uspešnosti poslovanja enako pomembna donosnost vloženih sredstev kot ustrezna raven osebnih dohodkov. Verjetno ne moremo govoriti, da je temeljna organizacija ustrezno razporejala čisti dohodek, če je več sredstev za razširjanje materialne osnove dela namenjala le na račun nižjih oziroma prenizkih osebnih dohodkov. Odločitve delavcev v gozdarskih OZD leta 1977 so torej tudi odraz ustreznega upoštevanja rentabilnosti po vseh vidikih. 'Kazalniki razporejanja čistega dohodka so se gibali takole: Gozdarstvo SRS Gospodarstvo SRS 1976 Indeks 1. Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 9,2 7,4 80 10,3 11,2 108 2. Akumulacija rv primerjavi s čistim dohodkom (v%) 11,7 10,5 89 12,7 14,3 112 3. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v 0/o) 4,8 4,5 93 3,3 3,7 112 3. Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca {v 000 din) 82,5 102,3 124 78,9 94,4 119 4. Cisti osebni dohodek na delavca mesečno (v 000 din) 4,2 5,1 123 4,0 4,8 120 315 Ker so kazalniki zelo različni in se lahko gibljejo v različno smer, je pomembno določiti, kateri so tisti relevantni kazalniki, na osnovi katerih lahko rangiramo OZD po uspešnosti poslovanja. V Glasniku Službe družbenega knjigovodstva štev. 8/78 je objavljen rang štirih kazalnikov, na osnovi katerih je mogoče rangirati temeljne organizacije. Ti kazalniki so: dohodek na zaposlenega, akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, čjsti osebni dohodek na delavca mesečno in poprečno upO'rabljena poslovna sredstva na delavca. če primerjamo izbrane kazalnika v gozdarstvu z istimi kazalniki v gospodarstvu, ugotovimo, da se v gozdarstvu kazalniki ne gibljejo v isto smer, čeprav bi se pra- viloma morali. Pri skoraj za polovico nižjih sredstvih na zaposlenega je dosežek višji od poprečja: dohodek na zaposlenega, čisti osebni dohodek na zaposlenega in akumulacija v primerjavi s sredstvi. Iz tega bi izhajalo, da je gozdarstvo po- slovalo bolj uspešno, kot pa je poprečje v slovenskem gospodarstvu. Ko smo analizirali poslovanje gozdarstva skozi povečanje sredstev za akumulacije, smo ugotovili, da je gozdarstvo med maloštevilnimi panogami, ki so v letu 1977 na- menile za razširjanje materialne osnove dela manjši del dohodka kot v letu poprej. Prav tako je del dohodka za razširjanje material;ne osnove v gozdarstvu manjši l] 1 Pri tem imamo lahko dva primera spravila, in sicer: a) Spravilo celih debel. l....zsm 1 <( U) J.~ 1 ~1 \ ~ i :,\ 1 Sl. 4. Model zbiranja mnogokratni kov z več­ bobenskimi vitli oz. žičnimi žerjavi dra, preden pride pod traso oz. v sled vlačenja. Zato je pri odločitvi, kako dolg les bomo spravljali, vedno prisotno vprašanje stanja sestoja, tal itd. oz. vprašanje zaščite podmladka, stoječih dreves in podobno pred poškodbami. Nenehno je treba sprejemati takšne odločitve in rešitve, ki ne bodo porušile ravnotežja biolo- škega sestava, povzročile epidemij škodljivcev, bolezni itd. Teoretično smo postavili, da je razdalja med trasama okoli 50 m. V tem pri- meru lahko izdelujemo mnogokratnike dolžine 10 do 14m, ki so še na dosegu dvigalne vrvi in ki jih uspešno spravljamo. Te razdalje med trasama pridejo v poštev tudi pri drobnejšem lesu, npr. v drogovnjaku. Jasno je, da je možna večja razdalja med trasama, ali pa tudi manjša. če je npr. nosilna vrv le 2-3m od tal, in če je zgornja postaja oz. odlagališče ozko, bodo verjetno morali izde- lovati krajše sortimente in bo v tem primeru razdalja med trasama manjša od 50 m. 4. Primerjava uporabnosti traktorjev in žičnih žerjavov pri spravilu lesa navzgor Vprašanje je, kje so meje uporabnosti med traktorji in žičnimi žerjavi pri spravilu navzgor. Ali je možno in racionalno spravljati les s traktorji prav na vseh naklon ih? 326 Rekli smo, da moramo izdelati vlake, ki so dejansko glavne ali stalne vlake. Stroške izdelave vlak moramo vračunati v spravilo lesa. Tudi na lahkih in srednje težkih terenih delamo vlake, vendar veliko več pomožnih ali začasnih, katerih izdelava je cenejša. Dosedanji skromni poskusi (ki smo jih prikazali tudi na republiškem seminar- ju) so zanimivi iz tehnološkega ozira in stališča ekonomičnosti dela. 4.1 T e h n o 1 o š k e m o ž n o s t i u p o r a b e Teoretično je res možno izvleči les z vitlom traktorja po vsaki strmini navzgor. Praktično pa so različni dejavniki, ki omejujejo delo pri normalnem redčenju in Sl. 5. Območje spravila lesa s traktorji (med -50% in + 35 °/o) ter večbobenskimi vitli oz. žičnimi žerjavi, ki leži izven omenjenega trikotnika podobnih opravilih. Usmerjeno podiranje je dokaj dobro izvedljivo na ravnih terenih z manjšimi nakloni. čim bolj je teren strm tem lažje je les vlačiti pravo- kotno na plastnice, kar je tudi približno pravokotne na vlako ali cesto, toda tem težje ga je obrniti in usmeriti v prometnico, seveda lažje na cesti, kot na ozki vlaki. čim bolj je strm teren, tem težje je usmerjati drevesa pod kotom, zlasti ostrim, na prometnico. Tako privlačevanje je oteženo predvsem zato, ker se les kotali, se naslanja in drgne druga drevesa, se zatika. Naši preizkusi so pokazali, da je možno spravljati iglavce z vitli traktorjev navzgor do ok. + 35 °/o naklonov. Na večjih naklonih je zelo oteženo podirati drevje ali delati vrvne linije pod ostrejšimi koti. Težko dosežemo celo kot 45°. Iz prakse vemo, da so dobro usmerjena drevesa in vrvne linije tiste, ki zapirajo kot s prometnico manjši od 30°. 327 Iz tega sledi, da je tehnološko možno spravljati les z vitli traktorjev navzgor do ok. + 35 °/o naklonov. Na večjih naklon ih je delo oteženo in je bolje uporabljati žične žerjave (sl. 5). 4.2 E k o n o m i č n o s t d e 1 a Pri primerjanju ekonomičnosti dela je treba upoštevati dejanske stroške, ki nastopijo pri obeh skupinah delovnih sredstev: pri traktorjih izdelavo vlak in stroške konkretnega dela, pri žičnicah pa montažo in demontažo ter direktno spravilo. Naredili smo majhno primerjavo. če bi posekali po hektarju 30, 60 ali 90m3 lesa, upoštevali stroške izdelave vlake za 2 ali 3 obhodnice, vzeli, da je razdalja med vlakami 50 do 100m, stroški izdelave za 1 km vlake 50.000 do 100.000 din, bi poprečno obremenili vlake oz. njih izdelavo za ok. 100 din m3• če k temu dodamo še ok. 100 din stroškov za konkretno delo, je to toliko ali več kot stane spravilo lesa z žičnimi žerjavi (pri katerih je vračunana montaža in demontaža ter pred- stavljanje}. 5. V premislek namesto sklepa Prikazali smo načine dela pri spravilu lesa na strmih terenih navzgor. Ugo- tovili smo, da za to opravilo lahko uporabimo traktorje, opremljene z vitli ali večbobenske vitle oz. žične žerjave za kratke razdalje (večbobenske žične žar- jave}. Vprašanje je, kje so tehnološke meje uporabnosti med tema dvema skupina- ma delovnih sredstev, kje je prag ekonomičnosti dela. Na sliki 1 in 2 so prikazani načini dela s traktorji, na sliki 3 in 4 pa delo večbobenskih žičnih žerjavov. Na sliki 5 je področje dela vseh skupin. Na splošno lahko rečemo: 1. Nujno potrebna je kompleksna priprava dela s podrobnim načrtovanjem. To velja tako za traktorje kot za večbobenske žične žerjave. 2. Za spravilo s traktorji je treba izdelati sistem glavnih {stalnih} vlak po pobočju v smeri pl'astnic oz. z manjšimi nakloni v smeri vlačenja. 3 Tehnološke meje uporabnosti ležijo za traktorje pri naravnih pogojih dela med naklonom -50 in + 15 °/o; na strmih terenih z drugo tehnologijo {ki smo jo tukaj prikazali) pa med + 15 in + 35 °/o {sl. 5}. Izven tega območja je lažje delati z žlčnimi žerjavi. 4. Meje ekonomičnosti so podobne tehnološkim mejam. Pri tem zanemarjamo prednosti vlak, ·ki stalno odpirajo gozd. 5. Traktorje je možno uporabiti v tehnološkem smislu in bolj ekonomično tudi na terenih, strmejših od + 35 °/o, ali celo do 60 °/o in več. To pa le pri naravnih katastrofah, če je les zrušen križem kražem in ga enostavno ni mogoče ali zelo težko spravljati z žičnicami. Možno ga je spravljati le z vitJi, ki imajo velike sile {celo do 10.000 kp), ki les lahko celo pulijo iz kupov. 6. Dobro je treba premisliti, kje je res bolje uporabiti traktorje in kje žičnice. Mi smo hribovita in gorska dežela in imamo določene predele (približno 20--30 °/o ali celo več), ki so domena žičnic. V burnem razvoju traktorjev ne smemo poza- biti na žičnice. žičnice nekako stagnirajo, ali pa smo jih odrinili tudi iz tistih predelov, kjer je njihova uporaba upravičena. V Evropi in pri nas imajo perspektivo žični žerjavi za srednje razdalje in večbobenski žični žerjavi za kratke razdalje. 328 Gozdovi imajo za nas večkratni pomen. Težkim h/odom smo bili vedno kos--- GG Nazarje POSTOJNA KOVINARSKA VRH NI KA Kovinarska Vrhnika že nekaj let opremlja gozdarske kamione. Njeni izdelki s~ funkcionalni in ustrezajo vsem tehničnim in varnostnim zahtevam. LIV Postojna se je spoprijel z za- htevnim izdelava~ njem naklada/nih naprav. Ne prehu- de začetne težave zagotavljajo, da se bo razvil v stal- nega proizvajalca kamionskih nakla- da/nih naprav. Kaj pa kamioni? F. M. Kmecl - - -ali bomo doumeli tudi druge koristi? Foto V. Furlan il Literatura Bergrund, 0.: Mechanisierungslage und Entwicklungstendenzen in der Schwedischen Forstwirtschaft, knjiga referatov, VIJ. lnternationales symposium, Finska, 1973. Bernard, A. Lenger, A.: Arbeitsstudien bel der Holzri.ickung mit mobilen Kippmast·Kurzstreckenseil- kranen. lnformationsdienst, 151. Folge, Marz 1974. Krivec, A.: Die jugoslawische Dreitrommel Seilwinde 3BV·450 als Antrieb eines Seilkranes, For5t- archiv, 41. J. 9/1970. Krivec, A.: Priprava dela in neva tehnologija gozdne proizvodnje, Gozdarski vestnik, 1/1971. Krivec, A.: Na~rtovanje sečnje in transporta lesa, Gozdarski vestnik 2/1973. Leitner, A.: Komblnierte Schlagerung - Seilkranelieferung bel Durchforstungen im Gebirge, Allgem. Forstzeitung, FolgEl 1, Janner 1976. Lis/and, T.: Norwegische Seilkrane und ihre Arbeitsverfahren, Allgem. Forstzeitung, Folge 1, Janner 1976. Pesta!. E.: Aktuelle Perspektiven der Mechanisierung, Holzkurier. Nr. 50/1977. Pesta!, E.: Forstmechanisierung heute: Aussichten und Risken, Internat. Holzmarkt, Nr. 25-26/1977. Sammer, M.: Holzernte und Bringung in Gebirgswald, Allg. Holznmdschau, Heft 725/726, April 1977. Stohr, G.: Untersuchungen uber die Eignung mobiler Kunstreckenseilkrane bei Durchforstungen an Steilhang. Diss. Munchen, 176 S. MtfGLICHKEITEN DER HOLZROCKUNG AUF STEiLEN GEL~NDEN ENTGEGEN DEM HANG Zusammentassung Im Beitrag wurden die Arbeitsmethoden bei der HolzrOclspecialist,(. Zato tudi učinkovitosti ne bi smeli primerjati brez tega opozorila. Razmeroma nizek porast zgibnikov v zadnjih dveh letih gre predvsem na račun katastrofalne podražitve teh traktorjev. Domači, tudi dobri težki traktorji IMT 558, so več kot petkrat cenejši. Zraven tega pa glavni dobavitelj popul'arnih TIMBERJACKOV za Jugoslavijo Stahremberg iz Celovca še do danes ni organiziral učinkovitega servisa za naše področje. 338 žage REDS HUSQVARNA OSTALE Vse skupaj p 1 s D 1 Pd 1 p 1 s D 1 Pd 1 p ' s so 50 232 300 532 150 278 600 878 20 52 12 55 45 112 178 31 101 990 1122 80 174 3 200 203 130 67 45 1990 2102 100 291 10 73 50 133 150 212 93 500 805 50 186 580 580 300 136 1930 2066 100 100 34 6 120 160 300 162 66 979 1207 293 560 853 275 293 1615 1908 398 623 116 116 401 230 1529 1759 300 302 7 200 207 500 249 2500 2749 120 166 40 40 80 388 335 1606 1941 233 441 44 474 518 67 353 1024 1377 140 318 182 234 2300 2716 1250 19 1250 1269 16 30 46 10 62 130 192 40 70 10 20 40 70 30 82 80 242 404 1491 2595 698 157 2755 3610 4447 2691 619 19.185 22.495 P = motorke last zasebnikov Pri uveljavljanju različnjh vrst traktorjev v naših razmerah pa je seveda še mnogo drugih vplivov. 1. Bled 2. Brežice 3. Celje 4. Kočevje 5. Kranj 6. Ljubljana 7. Maribor 8. Nazarje 9. Novo mesto 10. Postojna 11. Slovenj Gradec 12. Tolmin 13. Sežana 14. Murska Sobota 15. Ostali Skupaj Preglednica traktorjev v družbeni lasti Timberjack, Kochum (K} TAF (T) 5 2 3 2 3 1 5K 2T 2 6 5 5 2K 43 IMT 4 6 3 22 1 4 31 3 14 53 24 4 19 188 Motorni vitli Ostali 2 2 2 9 Goseničarji 12 16 1 6 35 Skupaj 22 9 6 24 20 8 36 7 18 59 30 10 5 21 275 $tevilo motornih vitlov, oziroma žičnih žerjavov nenehno nazaduje. Domače proizvodnje ni več, uvoz je omejen, kaže pa, da tudi tehniki še niso pogruntali )>ta pravega<(. V arzenalih slovenskih gozdnih gospodarstev najdemo vitle vseh vrst kot MV 2500, Hinterreger, 3 BV 250, 3 BV 450, Alpvitel. Wyissen, MV 800, Krasser in druge. Takole so gozdna gospodarstva založena: 339 1 3BV- :-!inter- ALP- MV Wys- Kras- sku-3 BV- MV Razni Zap. Gozdnogospodar. 250 450 2500 reger vitel 800 sen ser pa j štev. organizacija -------- $tev. $tev. $tev. $tev. $tev. $tev. štev. $tev. $tev. Stev. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. kom. 1. Bled 3 2 7 2. Brežice 3. Celje 4. Kočevje 5. Kranj 6 2 11 6. Ljubljana 2 7. Maribor 8. Nazarje 1 3 1 7 9. Novo mesto 1 2 3 10. Postojna 2 3 11. Slovenj Gradec 1 1 12. Tolmin 5 5 12 13. Sežana 14. Murska Sobota 15. Ostali Skupaj 8 12 9 4 2 3 4 45 :žični žerjavi - vozički Podobno kot z vitli je tudi z žičnimi žerjavi in vozički. Vedno manj jih je. Uporabljajo jih samo še tam, kjer so traktorji nemočni. Poprečna dolžina žičnih vrvi na en žerjav je 650 m. (Vseh primerov je 55). Vsi ti stroji so leta 1976 prepeljali 56.000 m3 , dve leti poprej so prepeljali še 70.000 m3• čeprav kaže, da postajajo žerjavi počasi odveč pa je kar težko verjeti, da bi popolnoma izginili iz naših grap. Gre le za to, da številni spravilni pripomočki dobijo svoje področje uporabe, pač glede na svoje konstrukcije, oziroma tehnične lastnosti. Priznati pa je treba, da se nekatere znane evropske proizvodne hiše (Hinterreger in drugi) zelo zelo trudijo, da bi te naprave kar se da izpopolnili - ne da bi konkurirali traktorjem, temveč da bi v svojih okoliščinah dosegli kar se da visoke učinke. Zagotovo je takšna orientacija strokovno pravilna in zagotavlja tudi poslovni uspeh. Kamioni in kamioni s polprikolico število kamionov po gozdnih gospodarstvih nenehno raste. Poleg števila pa raste tudi moč in nosilnost. Poprečna moč vozila je že 158 KM nosilnost pa 9,4 t. Vseh kamionov v Sloveniji je 323, od tega jih ima 132 (41 °/o) polprikolico. Zmog- ljivost kamionov se je torej občutno povečala. Poprečna prevozna razdalja se je glede na leto 1974, v letu 1976 povečala za 1 km (prej 24 km, sedaj 25 km). Poprečni letni učinek kamiona je bil 6079 m3 • Od vsega prepeljanega lesa, so kam ioni gozdnogospodarskih organizacij prepeljali 79 °/o, 21 °/o pa najeti prevozniki. Ta podatek je nekoliko dvomljiv zategadelj, ker veliko gozdnih gospo- darstev vozi les z najetimi kamioni, toda najemajo jih pri sosednjih gozdnih gospodarstvih. Vprašanje je torej - zares toliko lesa prepeljemo s tujimi kamioni? Kadar govorimo o gozdni mehanizaciji, potem v 80 °/o mislimo na kamione za prevoz lesa. To so namreč stroji, ki so posebej grajeni za delo v gozdu, hkrati pa morajo spoštovati tudi vse predpise v javnem cestnem prometu. če temu dodamo, da je ekonomika transporta v gozdu povsem drugačna od ekonomike 340 . ~ en => 1 ·c: cc o Skupaj a = u)CC či :;:;o .:?! z ~~1lf@ (!)'-Il.. ::::!!: <( <( ·-E <( <( >Gozdarski slovar<<, ki se ga premalo po- služujemo. Srečujemo se z novimi in novimi pojmi zlasti na tehniškem področju svoje stroke. Iskanje, opredeljevanje in utrjevanje strokovnega izrazja pa je na- loga samih strokovnjakov na določenem strokovnem sektorju. Prvenstveno je treba presoditi, kaj od že vpeljanih pojmovnih izrazov ust~eza, kaj je treba zavreči in kaj na novo ustvariti. Pri tem ne gre pretiravati ali biti preobčutljiv, ker bi to strokovnjake, ki se že tako in tako premalo oglašajo, še bolj odvračalo od pisanja. Saj karikirano povedano slišimo, da npr. v Srbiji nekdo lahko prej napiše knjigo, kot pri nas razčisti z izrazi. To sem tudi sam doživel pri pisanju knjige o ročnem orodju gozdnega delavca, s čimer pa ni rečeno, da odobravamo drugo skrajnost. Menim, da je odveč prepirati se ali »hlodovina« ali nhlodovjecc, pač pa je ne- vzdržno, da že leta v Sloveniji z rezilnikom ali drzalnikom (po hrvaško •>maklja«) >>makljamo« namesto >>drzamo«, ali pišemo >>Vitla« (po hrvaško) namesto »Vitel«, ne razlikujemo med >>rezanim« in »žaganim« lesom (po srbsko >>rezan«, pomeni namreč slovensko »žagan«) in podobno. V strokovni govorici pa pogosto slišimo celo, da les vežemo ali pripenjamo z »zajlo« namesto z vrvjo, da pri podiranju drevja nabijamo s »kajlo« namesto s »klinom«, da vozimo »plohe(< (iz nemške besede »Bloch«) namesto >>hlode« (ploh je slovenska beseda za debelo desko ali planko), da čistimo »Vergazer« namesto »uplinjač« itd. Namesto da bi sodobni strokovnjaki v svojem okolju popravljali napačno govorico, jo često še posnemajo. Zadovoljni pa smo lahko, da novi slovenski pravopis sprejema npr. izraze >>nadmera«, »delovišče«, »delokrog<<, kar je bil prej pravopisni greh, a v naši praksi je bilo te izraze težko iztrgati. Mnogokje bo za tuje izraze še potrebna opisna oblika, ker v našem jeziku ne m"oremo besede tako povezovati kot v nemškem jeziku, npr. »žični žerfav s prekucnim stolpom•< glasi po nemško »Kippmastkabelkran«. Ponekod bo namesto predolge opisne oblike boljši tuji, internacionalni izraz, npr. »detektor« za >>iskalo metalnih primesi« ali podobno za izraze )>organizacija«, »procesor« itd. Marsikje so dobrodošle soznačnice ali sinonimi, npr. >>Vrvna linija« za »smer vlačenja s pomočjo vitelne vrvi .. , »enoročna žaga« za »žago, s katero dela en delavec«, >>amerikanka•< za )>žago z ameriškim zobovjem«, »sečnja in izdelava« za »sečnjo drevja z izdelavo gozdnih lesnih proizvodov« in podobno. Sinonim pa ne sme biti dvoumen, ne sme uporabljati izraze, ki v isti stroki že nekaj drugega povedo, npr. ))pridobivanje lesa« pomeni isto kot ))pridelovanje lesa«, ki ga stvarno pridobivamo z drevjem na panju. Ne moremo ga torej niti kot sinonim uporabljati zgolj za >>izkoriščanje gozdov«. Ali gojenje gozdov s pospeševanjem priraščanja drevja ni »pridobivanje lesa<~?! Nekateri so pri nas v težnji za novim ali krajšim izrazom po vzoru npr. nemškega »Holzernte<< ali angleškega »harvest(< 352 začeli uporabljati »pridobivanje lesa« za »izkoriščanje gozdov«, kar ne pomeni isto in niti ni krajša oblika. Pač pa lahko namesto »izkoriščanja gozdov« rečemo )>pridobivanje gozdnih proizvodov« ali pri naslovih še krajše »gozdni proizvodi<(. Dosledno bi bilo tudi •>žetev lesa«, le da posluhu ne ugaja. Posluhu pa marsikaj ne ugaja, dokler se uho ne navadi. Spomnimo se, kako so nekateri nasprotovali »lesarstvu« v zameno za »lesno industrijo« ali »industrijo predelave lesa« {pri obravnavi statuta Zveze IT gozdarstva in lesarstva), danes pa se nihče več ne spotika ob to. Saj Gozdarski vestnik celo v oficialnem nazivu našega inštituta - morda zaradi leporečja - spreminja »lesno gospodarstvo<< v >>lesarstvo<( {sino- psisi pod črto v št. 1/1978). če torej govorimo o celotnem gozdarstvu ali o gojenju in izkoriščanju gozdov skupaj, je pojem »pridobivanje lesa(( ne pa za samo »izkoriščanje gozdov<(, To pa seveda slavist ne more presoditi ali popraviti, ker je po sredi Je strokovna opredelitev. (Zopet prilika za uredništvo Gozdarskega vestnika za »Samokritiko« v zvezi s kazalom vsebine v št. 10/1977). Nekaj drugega je pridobivanje premoga v rudnikih, kjer premog že obstaja in ne raste. Politični prizvok »izkoriščanja<< pa ne sme motiti, ko imamo vendar povsod v materialnem svetu opravka z izkoriščanjem, bodisi materialov ali naravnih virov in bogastev pa celo delovnega časa. Zato ta izraz nemoteno uporabljajo, kot je znano, v vseh svetovnih jezikih, le da še zraven njega iščejo in uporabljajo krajše ali enako- vredne druge izraze, kar lahko napravimo tudi mi. Tudi ustrezne nove izraze ali neologizme namesto tujk ali opisanega izrazja je treba iskati, kar deloma že uspeva. »Kolesnik« ustreza za »kolesni traktor«, >>goseničar« za »gosenični traktor«, .,zgibnik« za »zgibni traktor<<, »podiralnik<< za »podiralni stroj« (po angleško >>fefler«), »Obvejevalnik« za »obvejevalni ali kle- stilni stroj«, »nakladalnik« za »nakladalni stroj«, »Viličar« za »Vilični nakladalnik«, »čeljustnik<< za »čeljustni nakladalnik<<, ,,žerjav<< za »vitelno dvigalo« itd. Pri tem pa moramo upoštevati, da skrajšani izraz zadostuje le takrat, kadar obravnavamo določeno snov, ki že sama po sebi nakazuje prizadeto pojmovno področje, medtem ko moramo sicer namesto »kolesnika« navesti »traktor kolesnik<< ali >>kolesni traktor<< itd. Razlikovanje med številnimi vrstami in podvrstami naštetih strojev, ki imajo skupni naziv, pa moramo podpreti še s pridevniškim dodatkom, npr. »samohodni čeljustni nakladalnik«, »vrvni hidravlični žerjav<< in podobno. Tovarniška znamka sama po sebi ne nadomestuje strokovnega izraza, pač pa ga lahko dopolnjuje za pobližje razlikovanje, čeprav včasih tudi s samo znamko povemo, kar želimo, npr. » Timberjack« je zgibni traktor določene znamke, >)FAP« je kamion določenega proizvajalca in podobno. Ne pozabimo pa, da v govoru marsikaj zadovoljuje, kar pisani strokovni članek ne prenese ali pa toliko manj velja. Omenjeni »Gozdarski slovar« pa je na področju izkoriščanja gozdov precej po- manjkljiv. Zato in pa zaradi potrebe prevoda na nekaj tujih jezikov, smo pristopili k izdelavi »Strokovnega slovarja iz področja izkoriščanja gozdov in gozdnih komuni- kacij((, s prevodom ali navedbo istih izrazov v nemškem in angleškem jeziku in po možnosti ali morda postopno v drugih jugoslovanskih jezikih. Ta slovar naj bi dogotovili do leta 1980. Seveda - ker gre za večjezični slovar odpade komentar posameznih izrazov. Pač pa nameravamo posebej dodati takšen komentar za najpomembnejše izraze, toda le v lastnem jeziku, ker bi širša zadeva bila pre- obširna oziroma predraga. To delo je namreč izredno zamudno. Morda bi bilo smotrno, da bi v Gozdarskem vestniku, v obrokih, objavljali osnutek manjkajočih, a aktualnih slovenskih izrazov za razne stroje, naprave 353 in tuje izraze bodisi s prispevki terminološke komisije ali posameznikov. Enako bi lahko upoštevati tudi nasvete ali pripombe, kateri izrazi so potrebni. Tako bi omogočili najširšo kritično presojo, hkrati pa tudi postopno uveljavljali sprejete izraze. prof. Zdravko Turk OPREDELITVE STROKOVNIH POJMOV Z USTREZNIMI IZRAZI Ob aktualnem sestavku dr. J. Božiča v G. V. 4/1978, str. 166, pod naslovom »Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proizvodnje lesa« si dovoljujem opozoriti na potrebo pomenske opredelitve iz- razov ·~polnilni sloj« in »pionirska vegetacija<< oziroma >)pionirski nasad«. V osnovni gozdni proizvodnji lesa - v štadiju do sklepa krošenj ključnega drevesnega sloja - odigrava racionatizatorsko in biološko pomembno vlogo po- možni drevesni sloj, s tem da zapolni praznine. Uspešno se vrašča v mladi sestoj in postopno se izločuje nekako sočasno z začetnim slojevanjem danega se- stoja. Smiselno uravnavan tak ))polnilni«* sloj nastal bodisi iz naravnega mladja ali nasada - lahko učinkovito poenostavi in s tem poceni nego. V razširjeni gozdni proizvodnji lesa pa je pomembna >>pionirska vegetacija« - bodisi že obstoječa ali šele osnovana (kot pionirski nasad). Ta prihaja v poštev pri melioraciji malodonosnih gozdov in grmišč (za njihovo premene v naravni gospodarski gozd), pri pogozdovanju kraških goličav, živega peska ter drugače opustošenih zemljišč itd. Bistvena je tedaj razlika med polni/nim slojem in pionirsko vegetacijo (ob- rastjo). To velja poudariti že zato, ker je polnilni sloj - za razliko od pionirskega - nov pojem in nov izraz. V sestavku pod naslovom »Snovanje novega gozda v Sloveniji ... « v isti številki G. V., na str. 159, je omenjena >>Umetna obvejitev« iglavcev. Omeniti bi bilo tudi »naravno« obvejitev- prav z ustrezno funkcionalnim polnilnim slojem. Mnenja sem, da bo pričujoča podrobna pomenska opredelitev pripomogla tudi k boljšemu dojemanju naravnega gozda, seveda le z rabo v praksi. Alojz Mušič, višji gozdarski tehnik * Polnilni = iz glagola polniti - polnitev. 354 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE M02NOSTI UPORABE KAPLJIOASTEGA NAMAKANJA V GOZDNIH DREVESNICAH IN NASADIH Brossmann L.: Einsatzmoglichkeiten der Tropfchenbewasserung in Baumschulen und bei Aufforstungen, Al/gemeine Forstzeit- schrift} Munchen, 1978, No. 9-10. V naših gozdnih drevesnicah je v rabi predvsem namakanje s škropljenjem oziroma pršenjem. V nekaterih tehnično naprednih deželah pa se pojavlja nov sistem zalivanja po kapljicah. Voda prihaja po tankih plastič­ nih ceveh, iz nje izstopa na določenih me- stih po kapljicah, prehaja direktno na zemljo in ne moči listov. Avtor navaja predvsem dobre strani tega sistema. Ločimo namakanje s poroznimi cevmi, kjer kaplje izstopajo tesno druga poleg dru- Plastična cev za namakanje s kapljicami po sistemu G.A.D. (Razdalja med kapljicami 33-132 cm, presek cevi 15-1,8 mm2, opti- malna dolžina cevi maks. 200 m, poraba vode na izstopnem mestu 0,9-3,6 1/h, obratovalni pritisk 0,5-1,5 bara). ge; namakanje s posameznimi cevmi, ki so položene v zemljo in izstopa voda na koncu cevi ali na vmesnih odprtinah in linijsko namakanje s cevjo na površini tal, ki spušča kapljice na določenih odprtinah. Med sled- nje spada tudi sistem G. A. D., ·i)S posebno skrbnostjo so bile študirane vlake za spravilo lesa.« Pri polaganju 2-2,5 m širokih vlak so upoštevali naslednja gledišča: - optimalni odnos med skupno dolžino vlak in srednjo spravilno razdaljo, - primernost za mehanizirana spravilo brez posebne dodelave, kolikor mogoče preme linije in ugoden iztek na cesto, dodelovalni prostor ali skladišče, - možnost povezav na obe strani, - razdaljo med vlakami maksimalno dve drevesni višini (40-60 m). Razmišljanja gredo v smer, kako z najmanjšim vlaganjem doseči največji učinek. Vsi elementi vlake so določeni s sposobnostjo traktorja. Morajo biti najmanj taki, da še omogočajo varno prevoznost na vseh odsekih vlake. Pod >>varno« mislim varnost s stališča varnosti dela (človeka). Pri tem lahko ugotovimo, da ob izredni pazljivosti traktorista, ob zelo previdni in počasni vožnji prek ovir ali mimo ovir, zmorejo naši traktorji veliko. Podatki so objavljeni v vseh prospektih in jih zato ne kaže ponavljati. Velja pa poudariti, da veljajo za usposobljene traktoriste, dobro vzdrževane in tehniško neoporečne stroje ter ugodne pogoje tal. Ob drugačnih pogojih so ti elementi normalno precej nižji. Rečeno je že bilo, da ob zelo previdni in pazljivi vožnji traktorji zmagujejo velike ovire in gredo po grdem svetu. Pri tem je treba upoštevati naslednje: - traktorist ne sme delati v takih pogojih. Izredno pazljivost in previdnost lahko od njega pričakujemo le krajši čas, samo občasno in izjemoma; - premikanje traktorja je v takih pogojih zelo počasno. Zaradi majhnih hitrosti so učinki nizki. Poleg tega so vsi zglobi traktorja nenormalno obremenjeni (obi- čajno preobremenjeni) in je zato njihova obraba večja. Ugotovimo lahko naslednje; kolikor boljša je vlaka, toliko je tudi dražja in toliko večja je hitrost gibanja in večji učinek stroja pri spravilu. Optimum je v določenem odnosu teh elementov, ki ga lahko za vsako priliko izračunamo. Obraz- ce poznamo, ne poznamo, ali pa le približno poznamo količine, ki naj bi jih vstavljali v obrazce. V praksi te stvari poenostavljamo. Poznamo hitrosti gibanja traktorjev pri prazni in polni vožnji (Ajdič 1, Rebula 29). Prav take podatke poznamo tudi za spravilo s konji (Lipoglavšek 14, Rebula 27). Poznamo okvire teh hitrosti 1 njihova poprečja, premalo pa je podatkov o vzrokih teh razlik. Vse te razlike, ki so raz- meroma velike (relativno ·razmerje 1 : 2 celo 1 : 3), močno vplivajo tudi na različne učinke. Pri teh razmislekih je treba upoštevati še to, da gre skozi neki profil vlake lahko velika količina lesa (veliko število voženj), da pa gre skozi drugi le malo lesnih sortimentov, le nekaj voženj, včasih le ena. Temu primeren mora biti tudi odnos kakovosti vlake (stroškov gradnje) in hitrost gibanja traktorja (stroškov spravila). V tem smislu ločijo nekateri avtorji {K-rivec 11, Ajdič 1 in drugi) primarne in sekundarne vlake. Vendar gre tu bolj za to, da morajo biti primarne vlake ozna- čene in zg·rajene, medtem ko so sekundarne lahko neoznačene in si jih traktorist izbira sam. 377 Izkušnje pri nas na krasu kažejo, da morajo biti vse vlake označene in skoraj vse zgrajene. Kakovost izgradnje pa mora biti usklajena s številom voženj in količino spravljenega lesa. Zato pri nas ločimo: 1. Glavne vlake z boljšo kakovostjo izgradnje in prevoznostjo v vsakem vre- menu. 2. Pomožnej stranske vlake, ki so slabše kakovosti in ob slabših vremenskih prilikah (dež, blato) niso prevozne. Kakovost vlake mora biti prilagojena tudi vrsti traktorja, s katerim bomo· spravljali po njej (adaptirani kmetijski, goseničar, zgibnik itd.}. Vpliv kakovosti vlake na učinek različnih vrst traktorjev je zelo različen. Drugače rečeno: občut­ ljivost posamezne vrste traktorja za kakovost vlake je zelo različna. V istem razmerju so tudi učinki in stroški spravila. V splošnem velja, da kolikor lažji, kolikor manjši in kolikor cenejši je traktor, toliko boljši morajo biti elementi vlake. če poskušamo sedaj definirati elemente glavnih vlak, bi lahko ugotovili na- slednje: Maksimalni vzpon pri prazni vožnji navzgor Prečni nagib vlake Maksimalni nagib pri prazni vožnji navzdol Sirina vlake Minimalni radij Najvišje ovire 30-32% 10% 35-40 °/o 2-2.4 m 4-6m 25-40cm 40-45% 10 (15°/o) 35-60% 2,5-3m 5-7m 45-50 cm Take elemente zmore traktor ob normalnih pogojih (blato, grušč) in s koles- nimi verigami. Ob slabših pogojih (mokre, blatne vlake, droben grušč) so vzdolžni nagibi, ki jih traktor zmore za 2~5 °/o, manjši. Ob ugodnih pogojih (suhe zemeljske vlake, uležan suh sneg) pa so ti nagibi lahko celo do 10 °/o večji. Podatki o nagibih za zgibni traktor velja okvirno tudi za goseničarje. Vsi podatki so v precej širokih intervalih. Ta širina izhaja iz mer traktorjev (krivine, širine vlak), vse ostalo pa (nagibi, prečni in vzdolžni) iz lastnosti traktorjev in pogojev dela (vlaga, kamnitost itd.), ki se jih težko opredeli dovolj natančno. Kakovost (gladkost) vozne površine vlake je prav tako zelo pomembna iz nekaj vzrokov: - neravna površina povZ'roča sunke na traktor in s tem na traktorista, ki jih tudi najboljši sedež in opora ne moreta popolnoma ublažiti; - čim grša je vlaka, tem manjša je hitrost in večja je obraba strojev. Primerjava elementov vlak nam daje razlike med vlakami za posamezen traktor. Razlike so ·razmeroma velike, v nekaterih prilikah pa niti ne. Praksa kaže, da je smotrno v normalnih pogojih, v prilikah (nagibih), ki jih obvladajo vsi traktorji, graditi vlake s takimi elementi, da so prevozne za vse vrste traktorjev. Samo v težkih in strmih predelih, kjer bi bila g·radnja vlak z nižjimi nagibi veliko dražja, je smotrno graditi vlake le za gozdarske zgibnike, ki še obvladajo take vzpone. Pomemben element kakovosti vlake so preme linije. Ta pogoj izhaja iz veliko zahtev. Najvažnejše so: - čim bolj ravne so vlake, tem lažja je orientacija in usmerjanje sečnje, - čim bolj ravne so vlake -.tem manj je škod, - čim bolj ravne in vzporedne so vlake - toliko boljše je ·razmerje med dolžino vlak in razdaljo zbiranja, čim daljši so sortimenti -toliko bolj morajo biti vlake ravne. 378 V naših razmerah gospodarjenja in sečenj. ko spravljamo les skozi sestoje (stoječa drevesa) in ko je dolžina lesa pri prevozu na javnih cestah omejena na 12-13 m, zelo redko spravljamo cela debla. Tudi dolžina lesa, ki ga lahko obdelajo na vseh naših centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS), so omejene na te dolžine. Dolžine sortimentov se lahko gibljejo v razponu 4-12 m, izjemoma kakšen meter več. Pretežno število kosov je dolžine 8-10 m. Zato so zahteve po ravnih vlakah pri nas lahko manjše kot drugod v svetu, ko spravljajo praviloma cela debla ali cela drevesa (Nemčija, Avstrija). Kljub temu pa prednosti ravnih vlak pred krivimi veljajo tudi pri nas. Podoben razmislek kot za varnost vlak velja tudi za iztek vlake na drugo vlako ali cesto. čim krajši so sortimenti, tem manj ostri so lahko koti. Včasih gre to celo obratno: v strminah, ko lahko zbiramo les na vlake samo po padnicah (ali zelo ostrimi koti), vlake in ceste so pa skoraj v smeri slojnic, morajo biti sortimenti kratki (do 8 m), da jih brez večjih škod lahko privlačimo na vlako ali cesto. Poseben problem so ostre krivine v žlebovih. Tu les praviloma zdrsne z vlake, in to toliko prej kolikor daljši so sortimenti. Ti sortimenti drsijo pod vlako in predstavljajo nevarnost za prevrnitev traktorja ter povzročajo velike škode na vsem ))brisanem prostoru«. Rešitev je v nodbijačihodvodni jarki«. Po vlaki teče voda. Njena moč je odvisna od količine in hitrosti vode. To pa \pomeni od dolžine vlak (ožilja), na katerih se zbira voda, intenzivnosti padavin in vzdolžnega nagiba vlake. Učinek je posledica kakovosti {odpornosti) tal ali vlake in moči (energije) vode. Viden je na cesti, kjer se iztekajo vlake in nastaja debela in dolga plast blata. Ta plast je zelo ·različna y posameznih prilikah. Na kraškem svetu se nagibi vlak velikokrat spreminjajo, velikokrat so proti- vzponi. Na vlakah so številni prečni kamniti pragi. Zato tu redko pride do večjih koncentracij vode, kolesnice se ne poglabljajo. Posledica tega je, da je erozija 382 samo na vlaki. Ni bojazni za udore ali usade in tudi vlaka se nikoli ne spremeni v jarek. Na flišu je to popolnoma drugače. Tu vsak večji naliv >)odnese« vlako. Zato se v tem primeru prilagodimo pogojem, tako da v flišu delamo, ko je najbolj primerno, to je, ko je suho ali zmrzlo. Težave v flišu je zelo dobro opisal Sedlak (36). Gradnja vlak pa tudi spravilo po vlakah je v neugodnih vremenskih prilikah zelo težko, malo učinkovito, včasih pa celo zelo škodljivo delo. Zelo hitro pride do usadov, vlake se spremene v jarke, erozija je zelo velika. Zato na flišu delamo čim manj vlak. Zgradimo jih neposredno pred sečnjo in zaščitimo po spravilu. To naredimo tako, da na vlake namečemo vejevje in vrhove posekanih dreves in da čim bolj pogosto speljemo vodo z vlake s preč­ nimi jarki. Najbrž to nista ekstrema. V splošnem lahko govorimo o stabilnih in labilnih pobočjih. Querini (26) je opisal, kakšne posledice in degresije na tleh in rastlin- skih združbah imajo lahko neustrezni posegi v pobočjih in združbah, ki so v labil- nem ravnotežju. Prav gotovo je izgradnja omrežja vlak v labilnih pobočjih lahko izvor velike erozije in degresije. V Sloveniji bi bilo potrebno letno zgraditi 9-12.000 km vlak, kar predstavlja z dodatnimi 350 km cest 2500-3500 ha delno ali popolno in začasno ali trajno razgaljenih površin. Tak tempo bi trajal kakih 10 let in bi se pozneje znižal na 170-200 ha trajno na novo razgaljenih površin letno (nove ceste). Upoštevaje navedene številke in dejstvo, da je odnašanje zemlje z enote površine, kot posledice napačno trasiranih in zgrajenih vlak ali cest, lahko zelo veliko, si moremo misliti kakšen potencialni izvor erozije so lahko vlake. Ob upoštevanju talne podlage, količine in intenzitete padavin, letnega časa, nagibov in dolžine vlak, vrste traktorjev, količine lesnih sortimentov in še drugih dejavnikov, ki vplivajo na erozijo, so škode lahko v znosnih mejah. 5.4 Način gradnje vlak Tu bomo obravnavali le ročno gradnjo vlak, ko ves material premikamo s silo človeških mišic, in strojno gradnjo, ko to delo opravimo z nekim strojem, običajno z buldožerjem. Pri obeh načinih razstrelimo panje in skale. Način gradnje vlak obravnavamo lahko s stališča gole gospodarnosti gradnje in pa z vidika širše gospodarnosti, kjer v stroške vračunavamo tudi škode na sestoju. Tudi o tem problemu imamo premalo točnih izračunov. Vendar ga lahko rešimo streznim premislekom in dosedanjimi izkušnjami. Vsako premikanje hribine je cenejše s strojem kot ročno. Pogoj je le, da imamo ustrezen stroj in da ta stroj doseže nek minimalni delež efektivnega obratovanja. Pri ponudbi strojev na svobodnem tržišču to ni poseben problem. Tudi pri izbiri buldožerjev na našem tržišču še lahko izhajamo. Izkušnje kažejo, da je cenejše delo z buldožerjem, če so vlake le malo ))pobočne«. Glede škode na sestoju pa so izkušnje naslednje: če vlake delamo ročno, potem delavci težijo za tem, da čimveč dela opravi razstrelivo. To pomeni gostejše mine in močnejše polnjenje. Istočasno je to več vrtanja in veliko večja poraba razstreliva, zato da vso hribino odnese čimdlje in da je hribina razbita na dovolj drobne kose. Isti problem je pri panjih na vlaki. 383 Pri takem miniranju je drevje ob vlaki praviloma obtolčeno na 3-4m dolžine in do polovice obsega. Poškodbe sežejo daleč od vlake. Ugotovljene so poškodbe do 70 m daleč. Verjetno so posamezne poškodbe še dlje. Razširjeno je mnenje, da buldožer naredi neznosne škode v sestoju. Res jih lahko. Koliko bo teh škod, je odvisno od človeka: od traserja in buldožerista. Za gradnjo vlak uporabljamo buldožerje do velikosti TG-90, širina njihove deske je 3,30 m in je preširoka. Boljši bi bil buldožer iste moči z ožjo desko. Vendar z nagibom deske pridemo tudi pri TG-90 na širino okoli 3m. Taka pa mora biti razdalja med drevesi ob vlaki že zaradi spravila. Pri ožjih razmikih zagotovo poškodujemo obe drevesi. če pa eno pred spravilom umaknemo, obvarujemo vsaj drugo. Pri gradnji vlak z buldožerji je zlasti pri večjih nagibih zelo smotrno da buldožer rine navzdol. Zaradi tega je včasih potrebno zgraditi nekaj več vlak, toliko da jih med seboj povežemo in omogočimo prehod buldožerja z vlake na vlako. Izkušnje gradnje vlak pri GG Postojna kažejo, da je gradnja z buldožerji cenejša, hitrejša in povzroča manj škod v sestoju. 5.5 Medsebojni vpliv gradnje vlak in cest O vplivu gostote cestnega omrežja na potrebno količino vlak smo že govorili. Tu bi razčistili odnos sedanje in optimalne gostote cestnega omrežja in omrežja vlak. V Sloveniji imamo, različno po območjih, gostoto cestnega omrežja od 3 do 22m/ha. Verjetno so ti okviri še širši. 'Kot optimalno gostoto cestnega omrežja v gozdu navajajo avtorji zelo raz- lične podatke. Vsekakor lahko ocenimo, da nam do optimalne gostote cestnega omrežja v slovenskih gozdovih manjka še 15-20 m cest po 1 ha. To znese, zaokroženo, 15-20.000 km gozdnih cest. Ob sedanjem tempu gradnje jih bomo zgradili v 40-60 letih. Gradnja vlak pa gre veliko hitreje. Zato gradimo vlake danes tudi tam, kjer bo v bodočnosti cesta. ln v tem je problem. Izgradnja omrežja vlak se prilagaja obstoječemu omrežju cest. če bi imeli določene trase cest, ki bodo predstavljale optimalno gostoto cestnega omrežja, in bi te trase upoštevali pri sedanji izgradnji omrežja vlak, bi veliko prihranili. Prihranek bi bil v tem, da bi lahko del zgrajenih vlak že zgradili po bodočih cestah in jih pozneje le izboljšali v ceste in da bi omrežje vlak (smer spravila) čim bolj prilagodili bodočemu omrežju cest. 5.6 Druge funkciJe vlak Doslej smo obravnavali vlake le kot pripomoček spravilu lesa. Poleg te funkcije opravlja vlaka lahko še nekatere druge funkcije. Problem postavimo lahko tudi drugače. V gozdu imamo razne objekte, ki služijo svojemu namenu. Poleg te osnovne funkcije lahko ti objekti rabijo kot vlaka. Taki objekti so npr. preseke vseh vrst {meje, daljnovodi, telefoni) in protipožarni pasovi. Normalna je tudi uporaba vlak kot sprehajalnih poti ali dostopnih poti do raznih točk (razgleda, zname.nitosti, posebnosti itd.). Vendar je taka uporaba nekoliko vprašljiva v času spravila. Gre namreč za to, da so vlake na malo globljih tleh v mokrem vremenu zelo blatne in kot take neuporabne. Na ravnih mestih, kjer voda ne odteka, se vlake težko osušijo, blato je dolgotrajno. Zato kaže vse 384 Načrtna gradnja gozdnih vlak je sestavni del gospodarjenja z gozdnim prostorom. Tako navadno začne gozdna vlaka. Foto mag. A. Dobre Gozd za ograjo. Ko izgine ograja, izgine tudi gozd (Narobe svet?) Foto M. Adamič Simpatična žival, žal vzrok številnim gozdarsko-lovskim prepirom. Foto J. černač Načela pri negi divjadi so podobna kot pri negi gozda. Domačnost, civilizacija in sploh »humanizacija« divjadi ne spadajo v gozd temveč v živalski vrt. .1 Zmota! Tudi v pragozdu (naravnem gozdu) ni pod- rasti v izobilju. Torej tudi tu divjadi ne more biti ne- omejeno. Foto M. Adamič »Koš«, ki bi po vseh gozdnogojitvenih načelih že zdavnaj moral ven. Toda številne ptice hvaležno in veselo dolbejo in gnezdijo v mehkem deblu. Ganljivo prijateljstvo - zagotovo pa nenormalno. Foto F. Konečnik Poseben problem naših gozdnih gradenj (tudi vlak) je ureditev brežin. Foto mag. A. Dobre sprehajalne, učne in druge poti v gozdu, ki so zelo frekventirane, pustiti samo za to funkcijo. Kot vlake jih uporabimo lahko le izjemoma, ob suhem ali zmrzlem vremenu, če so trde (kamnite), ali če ni druge primerne rešitve. Samo po sebi je umevno, da služijo vlake poleg transporta za les tudi za transport vsega drugega materiala, ki ga v gozdu rabimo, kot npr. za sadike, gnojila, zaščitna sredstva in drugo. 6. Povzetek Produktivnost vsake metode dela in tehnologije je omejena. Tako omejena produktivnost ne more dohajati in zagotavljati nenehnega dviga osebnega in družbenega standarda (izdatkov za živo delo). Zato se metode in tehnologije dela nenehno spreminjajo. Posledica takih sprememb je bila tudi uvedba traktorjev v spravilo lesa. Najprej adaptiranih kmetijskih traktorjev in za spravilo po že obstoječih vlakah, pozneje pa specializiranih gozdarskih zgibnih traktorjev. Oboji so opremljeni z vitli, zato z njimi spravljamo les od panja do ceste. Tako delo pa je ob slabi organizaciji, premajhni skrbi in nevestnosti malo učinkovito, povzroča velike škode na tleh in sestojih in je zato negospodarno. Za zagotovitev gospodarnosti dela s traktorji pri spravilu lesa od panja in preprečitev nepotrebnih škod na tleh in sestoju je treba zgraditi omrežje vlak. V lahkem svetu, kjer se traktor lahko giblje povsod, je dovolj, če le označimo trase vlak, v težjem, za traktor neprevoznem svetu, pa je treba te vlake zgraditi. Traktor pri spravilu lesa ne sme z vlake. Tako zmanjšamo škode v sestoju in jih v nekem smislu skoncentriramo in prenesemo na vlako. Omrežje vlak mora biti dovolj gosto. Gostota omrežja vlak je odvisna od kakovosti sveta in sestaja. čim gostejši je sestoj, čim bolj drobno je drevje - toliko gostejše so vlake. Kakovost sveta vpliva na gostoto vlak s kamnitostjo, nagibom in razgibanostjo. Na najlepšem svetu so lahko vlake najredkejše. Upo- števaje vse momente, ki vplivajo na gostoto vlak, se razdalja med vlakami obi- čajno giblje med 25 in 70 m. Kakovost zgrajenega omrežja vlak vpliva na stroške gradnje vlak na eni strani, na drugi strani pa so od kvalitete vlak odvisne škode v sestojih in učinki strojev pri spravilu. Zato je treba tu iskati optimalno razmerje med stroški iz- gradnje vlak in učinki (koristmi) od zgrajenih vlak. Pri primerjavi gospodarnosti različnih metod dela pa je potrebno pri stroških upoštevati še škode v sestoju in tleh in druge škode, kakor tudi eventualne druge koristi od izgradnje vlak. Pri teh primerjavah je upoštevati, da vlake amortiziramo v 30 letih (3-4 sečnje) in da je treba pri vsaki sečnji vlake na novo usposobiti. Stroške teh popravil cenimo na 20-30 °/o stroškov izgradnje vlak. če vlake že moramo graditi, je racionalno, da jih gradimo strojno. Pri izgrad- nji vlak je upoštevati bodočo izgradnjo cest, in to tako, da bo del zgrajenih vlak že trasa bodočih cest in da bo tudi sicer omrežje vlak čimbolj ustrezalo še takrat, ko bodo zgrajene vse ceste. Gradnja vlak povzroča ranitve pobočij. V strmih pobočjih so te rane lahko znatne. Z vlakami lahko razgali mo 4-6 °/o površine. V nekaterih kamninah to lahko sproži znatno erozijo. Na pobočjih, ki so v labilnem ravnotežju, pa neprimerna gradnja vlak in ranitev pobočij lahko sproži obsežne erozijske procese, ki povzro- čijo dolgotrajne degresije na tleh in rastlinskih združbah in s tem tudi na gozdu. Gradnja vlak je obsežno delo, v katerega vlagamo velika sredstva. že sama denarna sredstva, poleg teh pa tudi neugodne posledice, ki jih lahko povzroči 385 gradnja vlak, zahtevajo, da je trasiranje omrežja vlak preudarno in dobro načrto­ vano delo, ki mu je kos le strokovnjak, ki pozna in upošteva vse vplive vlak na sestoj, delo v sestoju in njihove medsebojne zveze. Literatura 1. Ajdič, J.: Gospodarnost spravila lesa iglavcev z zgibnimi traktorji na Pohorju. Magistrska naloga, Ljubljana 1977. 2. Bro/AFZ: Zum Bau von Rilckewegen und Zubringern sowie Wegen filr den Erholungsverkehr. All- gemeine Forstzeitschrift 41 (1977). 3. Ciglar, M.: Posvet o projektiranju gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih. Gozdarski vest- nik, 1972 št. 2. 4. Dobre, A.: Miniranje na trasi gozdne ceste v trdni hribini. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljub· ljana 1976. 5. Habsbug, U.: Sind Kniokschlepper und Forststrassen Gegensatze? Betrachtungen uber den Ein- fluss der Ruckemethoden auf den Wegeabstand. Allgemeine Forstzeitung 1970 št. 6, str. 1660169 (81). 6. Hafner, F.: Forstaufschliessung, Holzernte und Holztransport in internationaler Sicht. Allgemeine Forstzeitung 1971, št. 12 str. 323-340. 7. Ho/zwieser, 0.: Planung und Ausbau der Forstaufschliessung bei den OBF. Allgemeine Forst- zeitung, 1975 št. 5, str. 144-146. 8. Holzwieser, 0.: Die Technik im Dienste des Waldes der OBF. Allgemeine Forstzeitung, 1975, št. 12, str. 364-367. 9. lvanek, F.: Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, ljubljana 1976. 10. Korber, B.: Projektiranje in gradnja gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih. Gozdarski vestnik, 1972 št. 3, str. 73-79. 11. Krivec, A.: Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravi lu lesa glede na de· lovne razmere in poškodbe. Zbornik gozd. in lesarstva 13, Ljubljana 1976. 12. Kroih, W.: Entscheidungsgrundlagen bei den Walderschliesungsinvestitionen (ocena). Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, Zurich 1973 št. 11, str. 878-879. 13. Leibundgut, H.: lntegrale Walderschliessung. Forstwissenschaflliches Centralblatt 1971 Nr. 3 S. 135-142. 14. Lipoglavšek, M.: Spravilo lesa s konji v Sloveniji, ljubljana 1974. 15. Lo/1/er, H.: Funktionen und Moglichkeiten der Walderschliessung. Forst und Holzwirt 29, 1974 št. 21, str. 449. 16. Marti, H.: Holzernte und Walderschliessuog in Forstkreis 9, Breitenbach Schweiz. Zbe filr Forstw. 1971- 8/9. 17. Mayer, H.: Waldbau und Technik im Gebirge. Schweizeriesche Zeitschrift fOr Forstwesen, 1972/1, str.12-40. 18. Moises, J.: Erinnerungen an die Fri.ihzeit des mechaniesierten Wegebaues in der Steiermark. Allg. Forstzeit. 84 {1973} 3, S 64. 19. Mool, B.: Die Walderschliessung. Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, Zurich, 1971/8-9, s. 40()-403. 20. Nage/e, R.: Ober den wasserspulenlosen Forstaufschliessungsweg. Allgemeine Forstzeitung, 1972/2, str. 31. 21. Neuberger, E.: Die Entwicklung der Forstaufschliessung in Osterreich. Allgemeine Forstzeilung, 1973 št. 3, str. 63-64. 22. Nikofi6, S.: Teoretska osnova ustanavljanja optimalne gusline mreže šumskih komunikacija. Sumar- stvo, 1972, št. 5/6, str. 3-12. 23. PestaJ, E.: Hol:zernte und forstlicher Wegebau in Gebirge. Allgemeine Forstzeitung, 1975 št. 7. str. 216-217. 24. Pesta!, E.: Walderschliessung als Optimierungsaufgabe. Allgemeine Forstzeitschrift {39}. 1976 str. 897. 25. Piest: Forstliche Wirtschaftswege als Wanderwege im Naturpark. Forsttechnische lnformationen 1970 št. 5, str. 39-42. 26. Querini, R.: Projektiranje cest in varstvo okolja. Gozdarski vestnik, 1975 št. 6, str. 289-297. 27. Rebula, E.: Spravilo lesa z živinsko vprego na kraškem svetu postojnskega gozdnogospodarskega območja. Gozd. vestn. 25 (1967}. 28. Rebufa, E.: Spravilo lesa s konjsko vprego. Naloga za strokovni izpit, ljubljana 1968. 29. RebuJa, E.: Učinki in stroški raznih načinov spravila lesa. Gozdni gospodar, Postojna 9 (1969). 30. Rebula, E .: Gojitvene načrtovanje in izkoriščanje gozdov. Gozd. vestnik 31 {1971) S 68. 31. Remic, C.: Gozdne ceste v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 1972 št. 2, str. 45-54. 32. Sammer, M.: Wegenetzdichte 70 lfm je ha-eine Alternative. Allgemeine Forstzeitung 1970 št. 8, str. 226. 386 33. Samset, 1.: Razvitak metoda rada i tehnike u šumarstvu (prevod predavanja) Zagreb 1977. 34. Sanktjohanser, 1.: Zur Frage der optimalen Wegedichte in Gebirgswaldungen. Forstwissenschaft· liches Centralblatt 1971, Nr. 3, S. 142-153. 35. Schonauer, H.: Der Einfluss der Knickschlepperruckung auf das Forstwegenetz. Allgemeine Farsi- zeitung 1970 št. 2, str. 47--48. 36. Sedlak, 0.: Forstwegebau in der Flyschzone. Allg. Forstzeitung 84 (1973) 3. 37. Steinlin, H.: Die Feinerschliessung von Bestanden mit Ruckegassen. Forsttechnische lnformationen. Mainz 1963, št.10. 38. Sirca, L.: Gradnja traktorskih vlak pri TOZD Gozdarstvo Knežak. Gozdni gospodar, Postojna 1977/2. 39. Turk, z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana 1975. 40. Anon: Gozdne ceste ogrožajo okolje. Gozd. vestnik 36 (1978} S 151. 41. Krivec, A. StanojeviC, D.: Traktor kolesnik ali goseničar pri spavilu lesa, Gozd. vestnik 23 (1985) s 18. ROCKEWEGE IM WALDE Zusammenfassung Um dem hoheren Lebensstandard und damit verbundenen hoheren Lohnkosten nachM zukommen, muss man immer nach besseren Arbeitsmethoden und Technologien suchen. Solche Bestrebungen fuhren zur HolzrOckung mit Traktoren. Es waren zuerst adaptierte Landwirtschaftliche Traktoren, die nur auf bestehenden RGckewegen fuhren. Spater kamm es zu spezialisierten forstlichen Knickschleppern. Beide Arten von Traktoren sind mit Seilwinde ausgerOstet und konnen Holz vom Stock bis zum fahrbaren Weg bringen. Eine solche Arbeit beschadigt bei schlechter Organisation und ungenugender Sorge den Wald· boden und Bestand und ist deshalb unwirtschaftlich. Um das zu vermeiden, muss ein Netz von ROckewegen gebaut werden. ln leicht befahrbaren Gelande genOgt es, wenn wir nur die Trasse des RGckeweges bezeichnen, in fi.ir Traktor unfahrbarem Gelande mOssen RGckewege gebaut werden. Dabei sollen Traktoren ROckewege nicht ·verlassen, um Schaden in Bestand zu vermindern und sie nur am RGckewege zu konzentrieren. Das Netz von RGckewegen muss genugend dicht sein, was auch von Gelande- und Bestandesverhaltnissen abhangig ist. ln dichtem Bestand mit schwachem Holz muss das Netz dichter sein. ln wenig schwierigem Gelande kann das Netz weniger dicht sein, was Obrigens auch von Gelandeneigung, -Form und -Felsigkeit abhangt. ROckewege sollen normalerweise 25 bis 70 m voneinander entfernt liegen. Gute Qualitat der RGckewege muss durch hohere Baukosten bezahlt werden, doch von der Qualitat der Ruckewege sind Schaden im Bestand und der wirtschaftliche Effekt der Maschinen abhangig. Hier ist elne optimale Losung zu finden. Jedenfalls mussen wir mogliche Schaden am Bestand und Waldboden, andere Schaden und eventuelle andere Vorteile der Ruckewege in Betracht nehmen. Auch mussen wir berucksichtigen, dass Rlickewege erst nach ca. 30 Jahren amortisiert werden (3 bis 4 Nutzungen) und dass sie bei jeden Nutzung neu dass vorzubereiten sind. Kosten dieser Reparatureri betragen ca. 2D-30 °/o der Baukosten der RGckewege. Es ist wirtschaftlich, wenn RGckewege maschinell gebaut werden. Dabei ist das planierte zukGnftige Strassennetz zu berucksichtigen. Ein Teil der RGckewege soli auf Trassen der zukunftigen Strassen gebaut werden und das Netz der ROckewege muss sich dem zukOnftigen Strassennetz anpassen. Bau von Ruckewegen kann im Gelande, besonders an steilen Hangen, grosse Schaden verursachen. Durch ROckewege kann 4-6 °/o der Waldflache entblost und starke Erosion mit untragbaren Schaden ausgetost werden. An labilen Hangen sind deshalb Bauarbeiten und Verwundungen nicht zulassig. Trassierung und Bau von ROckewegen ist eine anspruchsvolle und verantwortungs- volle Arbeit, die nur eir qualifizierter Fachmann mit allseitigen Kenntnissen der Beziehungen zwischen RGckewegen und Waldbestand Gbernehmen kann. 387 UDK 634.0.383.6 GRADNJA TRAKTORSKIH VLAK PRI TOZD GOZDARSTVO KNEžAK Dobro gospodarjenje z gozdovi in sodobna tehnologija pri sečnji in spravilu lesa zahtevata poleg dovolj goste mreže gozdnih kamionskih cest tudi dovolj gosto mrežo traktorskih vlak, ki nam omogočajo, da se s sodobnimi spravilnimi stroji (traktorji) čimbolj približamo posekanemu lesu in s tem čimbolj pocenimo spravilo lesa do kamionske ceste ter skrajšamo čas spravila. Do leta 1973-74 smo vršili spravilo s traktorji le na lažjih terenih: izdelava vlak je bila ročna. Z ročnim delom smo uspeli pripraviti vse potrebne vlake, pred- videne za spravilo lesa s traktorji. Vrsta razlogov nas je silila, da smo pričeli razmišljati o spravilu s traktorji tudi na težjih terenih. Ti razlogi so bili: pomanjkanje delovne sile in konj, - nova tehnologija dela, - nova organizacija dela. Pričeli smo z izdelavo vlak načrtno za ves oddelek ali delovišče (detajlni sečno spravilni načrt) in smo se z njim spuščali v spravilno vse težje terene. Ob ročni izdelavi traktorskih vlak na težjih terenih je prišlo do vrste težav, zaradi katerih fizično, in pa tudi časovno nismo bili več zmožni izdelati vseh vlak pra- vočasno, pred predvideno sečnjo in spravilom. Slabosti, ki so se kazale pri ročni gradnji vlak, bi lahko strnili v naslednje: fizično in časovno prevelik obseg del, preveliko število vrtin na 1 m' vlake, previsoka poraba streliva, škode na sestoj ih zaradi pretirane porabe streliva, - visoki stroški za izdelavo 1 m' vlake in sicer kot posledica prevelikega števila vrtin in previsoke porabe streliva. Razumljivo je namreč, da so delavci v težnji, da bi ob čim manjšem naporu naredili čim več, porabili toliko streliva, kolikor so ga le mogli opravičiti. S tem so se na težjih terenih tudi večali stroški izdelave vlak. Ko smo v letih 1973-74 prešli na 90 °/o mehanizirane spravilo, nismo več uspeli pravočasno pripraviti vseh predvidenih traktorskih vlak. Bili smo prisiljeni iskati hitrejši in boljši način dela. Odločili smo se, da poizkusimo s strojno gradnjo vlak z buldožerjem. Predvidevali smo, da bo stroj imel naslednje prednosti: - nadomestil bo razmeroma veliko število delavcev, - gradnja bo potekala hitreje, - poraba streliva bo manjša, škode na sestoju bi morale biti manjše, - stroški za izgradnjo 1 m' vlake bi se morali znižati, le s strojno gradnjo bo mogoče obdržati korak s potrebami sečnje in spravila. Odločitev za strojno gradnjo vlak je bila dokaj težka. Med strokovnimi krogi GG Postojna je prevladovala vrsta negativnih stališč do strojne gradnje vlak. Mnenja so bila, da se bo s strojno gradnjo vlak napravilo v sestojih še več škode kot doslej, vprašljiva se je zdela ekonomičnost take gradnje, navajala se je vrsta drugih, opravičenih in neopravičenih pripomb. Kljub vsem ugovorom smo spomladi 1974 v odd. 10 revirja Mašun pričeli s strojno gradnjo traktorskih vlak. 388 Pripravljena trasa za gradnjo gozdne vlake v drogovnjaku Prve izkušnje leta 1974 Pri našem prvem poskusu smo si za 14 dni sposodili buldožer TG-50, last $.G. Delnice. Imeli smo srečno roko. Odličen strojnik, čeprav z relativno šibkim strojem, je s svojim delom spodbil vse dvome o strojni gradnji vlak. Tudi med strokovnimi krogi GG je prevladalo pozitivno ""mnenje o tem poskusu in sprejeta je bila odločitev, da pričnemo s strojno gradnjo vlak. Za nadaljno gradnjo vlak smo si sposodili različne buldožerje TG-50 in Hanomag 5 . .Lal z delom teh strojev in strojnikov nismo bili zadovoljni. :Zelenih učinkov nismo več dosegli, tako da smo v letu 1974 morali kjub strojni gradnji vlak, nadaljevati tudi z ročno gradnjo. Očitno so za potrebe gradnje traktorskih vlak bili ti stroji le prešibki, predvsem pa strojniki niso bili vešči takega dela. Tudi čas priprave tras za buldožiranje in poraba streliva se nista bistveno zmanj- šala. Vzrok za to smo lahko kaj hitro našli v naši neizkušenosti pri pripravi takih tras. Izkušnje v letih 1975-76 Izkazalo se je, da v letu 1974 nismo mogli biti zadovoljni s strojno gradnjo vlak zlasti na težjih, strmejših terenih in na trasah izrazitejših pobočnih vlak. Odločili smo se, da v letu 1975 poiskusimo s težjim buldožerjem. Najeli smo zasebnika z buldožerjem TG-90. Kmalu se je pokazalo, da je buldožerist odličen 389 strojnik z bogatimi izkušnjami pri delu na takih zahtevnejših terenih, ki je tudi takoj razumel namen traktorskih vlak in se je pri buldožiranju zato tudi potrudil, da so bile vlake kar najbolje izdelane. Tako je ta buldožerist v 93 urah izdelal 5.000 m pobočnih vlak na najtežjih terenih odd. 20 revirja Mašun. Takoj ko so bile s tem strojem izdelane prve vlake, smo ugotovili, da je ob pripravi tras bilo vse preveč nepotrebnega miniranja, saj so za tak stroj resne ovire le večji panji in žive stene. Z delom tega stroja in strojnika smo si pridobili nove izkušnje in na podlagi teh izkušenj ugotovili, da je obvezno treba spremeniti tudi organizacijo dela pri pripravi in miniranju tras pred buldožiranjem in da se da bistveno prihraniti pri porabi streliva in pri času, potrebnem za pripravo tras. Organizacija dela Prvotna organizacija dela pri pripravi vlak je bila pri nas: 5-6 delavcev s po 4 ali več ročnimi vrtalnimi stroji. Spremeniti organizacijo dela ni pomenilo zgolj prerazporeditev delavcev in strojev. Pri analizi spremenjenih pogojev pri pripravi tras smo ugotovili: - priprava lukenj z lomilnim drogom~ razen pod večji'mi panji, ni več potrebna, - vrtati in minirati je potrebno predvsem kompaktna stene; s tem postane ročni vrtalni stroj praktično edino delovno sredstvo, - delovna skupina, ki naj bo polno zaposlena, naj šteje 2-3 delavce in naj ima 2-3 vrtalne stroje in 1 lomilni drog, drevje na trasah je treba posebej odkazati in normirati za posek, ustrezno normirati je treba delo posameznih delovnih skupin, 1 miner je polno zaposlen, ko minira dvema delovnima skupinama, delo delovnih skupin pri pripravi tras in delo buldožerja mora biti med- sebojno vsklajeno, - v revirju naj bo po 1 samo delovišče. Izkazalo se je, da je delovna skupina treh delavcev najučinkovitejša: 2 vrtalna stroja stalno vrtata, tretji delavec po potrebi pripravlja luknje z lomilnim drogom pod večjimi panji, zamenjuje ostala dva delavca pri vrtanju, oziroma na težjih terenih vrta s tretjim strojem, po potrebi pomaga minerju. Da so delavci v skupini polno zaposleni in da poteka delo brez zastojev, mora skupina obvezno imeti po 3 vrtalne stroje tudi zato, ker je tretji stroj v določeni meri tudi rezervni stroj. Znano je, da delajo nekateri stroji po 4-5 let, da so okvare pogoste in da je v zvezi s popravili in z nabavo strojev vrsta težav. Problematika v zvezi z vrtalnimi stroji je znana in je ne bi posebej obravnavali. Trase traktorskih vlak so z detajlnim spravilnim načrtom vnaprej določene in na terenu ustrezno označene z rdečimi trakovi. Pri odkazilu se drevje na trasah vlak v vsakem posameznem odseku odkaže kot posebna sečna enota in zato tudi posebej označi z dvema rdečima pikama. Drevje in podrast posekajo sekači. Sekači so plačani po drevesu, enako kot pri redni sečnji. Za posek podrasti in umikanje manjših debel s tras so sekači plačani po času, s tem da se vnaprej določi potrebno število dnin za tako delo v odseku. Poseben problem je bila določitev ustreznega normiranja dela pri vrtanju ozi- roma pri pripravi vlak za posamezno delovno skupino. Določitev kolikor toliko objektivnih norm je bila nujno potrebna, saj se je dogajalo, da so gradbene skupine v posameznih revirjih bistveno različno dosegala sicer enake, vendar iskustveno oziroma subjektivno določene norme. 390 Skupino delavcev, ki v težjih kategorijah terena pripravlja traso (minira), sestavljajo trije delavci in miner Ta problem smo delno uspešno rešili s tem, da si je tehnično osebje TOZD skupno ogledalo nekaj različnih delovišč v revirjih in se je na podlagi tega ogleda in skupnih ugotovitev dogovorilo za enotne kriterije pri določanju norm. Tako smo, z ozirom na težavnost terena, določili pet razllčnih kategorij terena in s tem tudi 5 različnih osnovnih norm. Tako določene norme znašajo: l. ktg - N = 30 m'vlake Il. ktg- N=50 m'vlake 111. ktg N=SO m'vlake IV. ktg N =120m' vlake V. ktg -N=nad 120m' vlake Na osnovi teh kategorij, v katere smo uvrstili vlake v odseku ali na delu delovišča, se delovni skupini določi poprečna skupna norma. Delovni skupini se izda delovni nalog z ustreznimi navodili za delo, ki jih mora skupina upoštevati. Delovna skupina je vlako dolžna pripraviti čimbolje, da je pri buldožiranju čim manj zastojev oziroma čim manj dodatnega dela. če se pri buldožiranju pojavi ovira, jo je skupina dolžna odstraniti v okviru norme. Ovire se največkrat pojavljajo pri večjih usekih, kjer je potrebno vrtati še enkrat ali celo po dvakrat. Na lažjih te- renih se to dogaja le poredkoma, saj je skupini v prid, da so vlake za buldožiranje kar se da dobro pripravljene in da se ji ni potrebno vračati in ponovno vrtati ter s tem izgubljati čas in zaslužek. V letošnjem letu imamo pri gradnji traktorskih vlak zaposlena dva buldožerja TG-90 C. Imamo dve delovišči, in sicer v revirjih Mašun in Jurjeva dolina. Na vsakem delovišču smo formirali po dve delovni skupini s po tremi delavci. Na 391 vsakem delovišču je po 1 miner, strojnik in buldožer. Taka organizacija se je doslej pokazala kot najboljša. Vsaka skupina pripravlja svoj del delovišča, miner minira zdaj eni zdaj drugi skupini, za njim buldožer ravna vlake. če teren v večjem delu delovišča le ni prelahek, zmoreta dve skupini pripraviti dovolj vlak za buldožiranje. Večjih zastojev oziroma čakanja ni. če se pri buldožiranju pojavi kaka ovira, so delavci in miner v bližini in oviro takoj odstranijo. Posebej je treba poudariti. da je pri taki organizaciji dela treba kar največjo 9ozornost posvetiti varnosti pri delu, posebno pri samem miniranju. S po enim samim deloviščem v vsakem revirju prihranimo tudi pri prevozih s kombijem. Vsi delavci, z minerjem in buldožeristom vred, se vozijo na delo z 1 kombijem. Lažja je tudi dostava streliva in ostala oskrba. Brezsmiselno in neučinkovito je pripravljanje tras po več kilometrov vnaprej, morda celo na več različnih deloviščih, zlasti še, če vemo, da bo buldožer tam delal čez kak mesec dni ali več. S takim načinom dela namreč izgubijo mnogo časa tako minerji kot ostali delavci, še posebej, ko se morajo vračati k buldo- žerju in vrtati ter minirati zaostale ovire na vlakah ali odstranjene ovire celo ročno poravnati če buldožerja ni več v bližini. časovno usklajeno delo med pripravo in dokončno izdelavo vlak je ne nazad- nje potrebno tudi zaradi posekanega lesa s tras. Pred samo izdelavo vlak ne mo- remo lesa strojno spraviti do ceste; to lahko storimo šele, ko so vlake izdelane. Posekan les praviloma v gozdu tudi ne sme predolgo ležati oziroma ga je treba čimprej spraviti iz gozda in oddati. Vla·iJožef S~efan«, Ljubljana, 1975. 4. DlSCRIM 1. 5. CROSTAB 2. Med udeleženci seminarja smo naredili kratko anketo, da bi bolj spoznali želje in potrebe po dejavnosti na tem področju. Anketna liste je izpolnilo 28 od 31 udeležencev in sicer 14 takih, ki delajo v AOP in 14 takih, ki delajo na drugih področjih. Tisti, ki so že uporabljali STATJOB (8 udeležencev), so v anketi podali koristne predloge za izpopolnjevanje paketa in nekaj zanimivih informacij o tem, katere programe največ uporabljajo. Na vprašanje, ali so dovolj obveščeni o mož- nostih dela s tem paketom, so anketirani odgovorili z DA (8), z DELNO (4) in z NE (1 1). medtem ko jih 5 na to vprašanje ni odgovorilo. Predlagali so različne načine obveščanja in sicer seminarje, konsultacije, prek terminalov, prek biltena ali glasil kot je Gozdarski vestnik in pa neposredne izmenjave izkušenj med gozdnimi gospodarstvi. Velika večina udeležencev (26) si želi več izmenjave infor- macij in izkušenj o tipičnih gozdarskih obdelavah in predlaga vrsto oblik in nači­ nov od pismenega informiranja, do različnih oblik seminarjev in individualnih konsultacij. 397 mag. Drago čepar, dipl. inž. mat., Jože Skumavec, dipl. inž. gozd. STROKOVNA EKSKURZIJA GOZDARJEV NA FINSKO V drugi polovici junija 1978 je 37 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije pod vodstvom prof. dr. A. Krivca obiskalo Finsko. Udeleženci so bili deloma štu- denti 3. stopnje na BF s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in so vrnili obisk finskim študentom, ki so bili leta 1977 v Sloveniji oz. na ekskurziji po neka- terih gozdnogospodarskih območjih Slovenije. Strokovno potovanje spada v sklop trajnega sodelovanja med Inštitutom za pridobivanje lesa in gozdno delo oz. gozdarsko fakulteto Univerze v Helsinkih in gozdnotehniško enoto VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete Ljubljana. Ekskurzijo je na Finskem vzorno organiziral prof. dr. Kalle Putkisto s svojimi sodelavci. Na poti po jugozahodnem delu Finske smo obiskali gozdarsko fakulteto in inštitut v Helsinkih, pedagoško ·raziskovalni center helsinške univerze v Hyy- tiala in vrsto podjetij in ustanov, ki konstruirajo ali proizvajajo različne stroje in opremo za razna področja gozdarske dejavnosti. Bogat strokovni program eks- kurzije so povsod, kjer so nas sprejeli, zelo dosledno tudi izpeljali· Z diapozitivi, filmi in obsežnimi ogledi so nas izčrpno seznanili z njihovim delom, proizvodnjo in dosežki. Povsod smo doživeli zelo lep sprejem in res prijazno gostoljubje. Na gozdarski fakulteti Helsinki so nas najprej s prikazom kratkega filma se- znanili s pomenom gozdov, gozdarstva in predelave lesa za finsko gospodarstvo. Ogledali smo si njihove laboratorije za različne raziskave in za pouk študentov gozdarstva in lesne industrije. Posebej nova je bila za nas poleg številnih zbirk, ki jih študentje uporabljajo za študij, tudi uporaba televizije oz. filma za pouk in za študij. Učitelji se lahko pri pouku poslužujejo televizijske tehnike, tako da s sliko na velikem ekranu in zvokom nazorno prikažejo študentom obravnavano snov. Za študij je študentom na razpolago cela banka poučnih zvočnih filmov, ki si jih lahko ogledajo na monitorjih in si s tem pomagajo pri študiju določenih predmetov. Tudi za zbirke diapozitivov so na razpolago posebni monitorji s po- snetim ali zapisanim komentarjem. Dežela tisočerih jezer je zelo gozdnata in redko naseljena. Okrog 5 milijonov prebivalcev. živi na površini 305.000 km 2 kopnega. Vseh vodnih površin ima Finska 32.000 km2, gozdnatost pa znaša 65 °/o (57 °/o vse površine). Gozdovi na površini 19,7 milj. hektarov (od tega 65,3 °/o zasebnih) imajo 1520 milj. kubikov lesne zaloge (75m3/ha) in 57,4 milj. kubikov prirastka (2,9 m3/ha). Pomembni so zlasti gozdovi na južnem Finskem, kjer je 70 °/o lesne zaloge (92m3/ha) in 79 °/o prirastka (4,0 m3/ha). V gozdu srečamo praktično le tri drevesne vrste: bor srn reka breza 0/o zaloge 45 37 16 %prirastka 39 40 19 Na Finskem se število zaposlenih v gozdarstvu zlasti po letu 1970 zelo hitro zmanjšuje, torej je porast produktivnosti pri gozdnem delu zelo velik. število zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu je od leta 1960 do 1976 padlo na polovico (od 31 na 14 °/o zaposlenih). Finska je v svetovnem merilu zelo pomemben proiz- vajalec in izvoznik celuloze in papirja. Prav tako izvaža veliko lesa in drugih. proizvodov iz lesa. (Navedeni podatki veljajo za leto 1977 in delno za leto 1976.) Finska ima tudi razvito kovinsko industrijo in moderno proizvodnjo številnih stro- jev in opreme za gozdarstvo. Za doseganje visoke produktivnosti gozdnega dela je nujna popolna mehanizacija sečnje in transporta lesa, kar Finski ob lastni 398 proizvodnji opreme tudi zelo dobro uspeva. Predvidevajo, da bodo v desetletju 1975-1984 uspeli s stroji za sečnjo in izdelavo drevja (ha:rvester), za izdelavo sortimentov (procesor) in z zgibnimi polprikolical'lli (forwarder) popolnoma meha- nizirati 70 °/o sečnje, izdelave in spravila lesa. V desetletju do 1975 je spravilo po tleh tako s konji kot tudi s traktorji že močno nazadovalo na račun vožnje lesa do kamionske ceste z zgibnimi polprikolicami. Prevoz lesa s kamioni se je v istem desetletju povečal že na 60 °/o prevoza na velike razdalje na račun počas­ nega vodnega transporta, ki hitro nazaduje. Na isti ravni stagnira prevoz z že- leznico, direkten prevoz s traktorji v tovarno pa ob koncu desetletja tudi upada (sicer pa ima neznaten delež)· Tehnologijo sečnje in spravila, ki jo trenutno uporabljajo lahko označimo z značilnimi proizvodnimi sredstvi takole: - motorka + zgibna polprikolica - motorka + procesor + zgibna polprikolica harvester + zgibna polprikolica %proizvodnje lesa 83 °/o 12 °/o 5% Odstotki proizvodnje veljajo za veliko družbo Puulaaki Oy na južnem Finskem, vendar so razmerja zelo podobna v vsej deželi. Med ekskurzijo smo obiskali številne kovinske tovarne, ki med drugim proiz- vajajo opremo za gozdarstvo. Naj na kratko opišemo njihovo dejavnost in dosežke. Na začetku potovanja po Finski so nam pri znanem proizvajalcu lupilnih stro- jev VALON-KONE v Lohja pokazali, kako raziskujejo in izpeljejo tehniške rešitve za lupljenje lesa različnih svetovnih drevesnih vrst (evkalipt). Prikazali so nam lupljenje drobnega lesa bora, smreke in breze z lupilnim strojem VK-16, priklju- čenim na traktor. Ogledali smo si p·roizvodnjo lupilnih strojev in na skladišču smo videli poleg družine lupilnih strojev za razne dimenzije lesa tudi reducirni stroj, ki stanjša deblo za 20 cm oz. ga oblikuje v valj (z 80-60 cm) ter mobilne Jupilne garniture, ki drobnejši les tudi oklestijo, razrežejo in delno sortirajo. Zve- deli smo tudi, da izdelujejo celotna centralna skladišča za velike predelovalc.e drobnega lesa, kjer izredna hitrost gibanja lesa zahteva še posebno kvalitetno opremo. Tovarna Suomen Autoteollisuus v Karjaa (SISU) proizvaja v maloserijski proiz- vodnji težke zelo kvalitetne kamiona za specialno uporabo, med drugimi tudi za gozdarstvo. Zanimive so rešitve pogona, ko s hidravličnim dvigom tretje osi po- večajo obremenitev pogonske osi na težkih terenih ali pogon prikolice kamiona s hidravličnim motorjem. V tovB!rni FISKARS smo spoznali široko paleto njenih proizvodov od žebljev, nožev, gozdarskega orodja do hidravličnih kamionskih nakladalnikov. Proizvajajo nakladalnike samo za les zelo različnih moči od 50 do 180 kNm. V proizvodnji nakladalnikov skoro vse sestavne dele sami izdelujejo, le hidravlika je deloma švedska. Izdelajo okrog 600 raznih nakladalnikov letno. Družba LANNENTEHTAAT v Sakyla, kjer so družabniki številni majhni last- niki, se je razvila iz sladkorne tovarne in danes poleg sladkorja proizvaja še krmila, konzervira živila, izdeluje bagerja in kmetijske stroje ter proizvaja sadike PO! paperpot metodL Pri tem je zanimivo, da ne prodaja samo proizvodov ampak npr. pri drevesnih sadikah celotno tehnologijo od semena do saditve. Po svetu preučijo najprej razmere in se s tehnologijo proizvodnje sadik prilagajajo pogojem pogozdovanja v deželi, kjer gradijo drevesnice. Zanimivo je, da so se, čeprav z mrzlega severa dobro znašli pri osnovanju drevesnic v vročih deželah (Libija). 399 Demonstrirali so nam priključek traktorja za sajenje sadik, kjer stroj sam že precej avtomatizirano polaga sadike v zemljo, tako da se je zmanjšala telesna obremenitev delavca, ki rokuje s strojem· Ogledali smo si še proizvodnjo bager- jev, ki jih na Finskem s posebnimi priključki uporabljajo tudi gozdarji za kopanje jarkov pri izsuševanju močvirnih gozdnih tal. Pri družbi AHLSTROM smo si ogledali proizvodnjo papirja, njegovo opleme- njevanje s folijami in premazi, tiskanje in konfekcioniranje. S ponosom so nam pokazali čistilno napravo za odpadno vodo, kjer del ujetih usedlin lesnih vlaken vračajo v proizvodnjo papirja. Družba ima tudi precejšnjo gozdno posest. S po- datki ter grafikoni so nam pokazali tudi razvoj njihove tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov in vlaganja v biološko reprodukcijo ter gradnjo cest. Tovarna LOKOMO v Tampere je druga največja kovinska tovarna ogromnega koncerna RAUMA-REPOLA, ki poleg kovinske industrije (npr. ladjedelništvo) združuje tudi proizvodnjo lesa (4 milijone m3) in predelavo lesa. Zanju izdeluje celotno tehnično opremo. Je tudi največji finski izvoznik žaganega lesa. LOKOMO poleg velike proizvodnje jekla, proizvodnje težkih hidravličnih dvigal in strojev za gradnjo cest proizvaja tudi stroje za sečnjo, izdelavo in spravilo lesa. Izdeluje zgibne polprikolice (nosilnost 8,9 in 15 ton) ter stroj za sečnjo in izdelavo (har- vester) tako za kratek kot tudi za dolg les. Naslonili so se namreč na raziskave, ki so pokazale da proizvodna veriga: sečnja z motorko, obdelava lesa s pro- cesorjem in prevoz z zgibno polprikolico v primerjavi z verigo stroj za sečnjo in izdelavo (harvester) + zgibna polprikolica nima bodočnosti in zato proizvajajo harvester za uporabo v raznih pogojih dela. Pri tem ne mislijo samo na tehniške rešitve (računalnik v harvesterju) ampak še zlasti na izbiro prave tehnologije, na njeno učinkovitost in gospoda·rnost, na kvaliteto dela (poškodbe sestaja) in ne nazadnje na ergonomsko oblikovanje dela. Njihove varnostne kabine so izo- lirana proti vročini in hrupu, imajo gretje, ki ga je mogoče uravnavati, nastav- ljiv sedež, človeku prilagojene ročice ipd. Poleg osnovnih dveh strojev izdelujejo še stroje za druge tehnologije proizvodnje lesa (polprikolica za redčenje, bager in sekalni stroj, feller-buncher, procesor). VALMET je koncern podoben RAUMA-REPOLI. Proizvaja avione, orožje, ladje, p·apirne stroje, tirna vozila, nakladalnike, merilne instrumente, tekoče trakove, traktorje in gozdarske stroje. Usmerili so se v proizvodnjo dveh strojev za sečnjo in izdelavo in sicer stroja za podiranje (feller) in stroja za obdelavo (procesor za kleščenje, prežagovanje in sortiranje). Proizvaja tudi zgibne polprikolice no- silnosti 8, 9 in 12 ton. Na najtežjo pravzaprav montirajo tudi stroj za podiranje, pa tudi hidravlični oplen za vlačenje dolgega lesa. Ponašajo se s traktorsko kabino z najnižjim nivojem ropota na svetu v njej (79 dBA). Varnostne kabine gozdarskih strojev so tudi po preglednosti in prostornosti res prilagojene človeku - ročice so dvojne in sedež je vrtljiv, tako da traktoristu pri nakladanju ni treba obračati telesa. Ob koncu strokovne ekskurzije smo spoznali še veliko družbo za proizvodnjo in predelavo lesa PUULAAKI, ki ima svoje gozdove in proizvodne obrate po vsej Finski. V gozdarstvu (proizvodnja 3,5 milj. m3 lesa) ima zaposlenih 1800 ljudi, 20 strojev za sečnjo ·in izdelavo, 100 zgibnih polprikolic in 100 kamioniov. Na terenu so nam pokazali transport lesa po vodi in sicer spuščanje celotnega tovora kamiona v jezero, izdelavo splavov in vožnjo skozi kanale ter pridobivanje lesa s tehnološko verigo: harvester PIKA 75, zgibna polprikolica, kamion. Močan vtis je napravila zlasti hitrost, s katero ob pomoči računalnika stroj opravi sečnjo in izdelavo (kleščenje, podiranje,· prežagovanje, sortiranje) srednje debelega drevja, seveda v golosečnji. Presenetile so nas prodajne cene oz. proizvodni stroški tako drobnega kot debelejšega lesa, ki znašajo le polovico cen pri nas. Občutili 400 smo, da lahko s svojo visoko produktivnostjo Skandinavci res diktirajo svetovne cene lesa. Ogled večje žage v družinski lasti (Pohjan Saha) v Quovesi nas je presenetil z neredom, zastarelostjo nekaterih naprav in s pomanjkanjem vsakršne skrbi za varno in zdravo delo, česar vsega na Finskem nismo bili vajeni. Nasprotno pa je bil vtis ob obisku že 1910. leta ustanovljenega gozdarskega študentskega centra univerze Helsinki v Hyytiala izredno ugoden. Center ima 150 ležišč in številne laboratorije za praktičen pouk in za raziskovalno delo. študentje gozdarstva (letno od 1000 kandidatov sprejmejo na študij 80) v tem centru pre- bijejo po prvem letniku 13 tednov od maja do septembra pri praktičnem pouku. Nekateri se še kasneje med študijem vračajo na praktično delo. V centru ob jezeru sredi gozda se odvijajo tudi razni tečaji za druge fakultete helsinške univerze in tečejo tudi zanimivi interdisciplinarni znanstveni poizkusi {ekološke raziskave). Poleg opisanega bogatega strokovnega dela je bilo potovanje na Finsko tudi turistično zanimivo. Ogledali smo si Helsinke, Turku in Tampere, za konec tedna smo z ladjo obiskali Leningrad, na povratku domov pa smo se ustavili v Zurichu. Vsak udeleženec zanimivega potovanja se je vrnil domov poln strokovnih in drugih vtisov. dr. Marjan Lipoglavšek MEDNARODNI SIMPOZIJ V OKVIRU CELOVšKEGA LESNEGA VELESEJMA Letošnji simpozij v okviru 27. celovškega lesnega velesejma je imel naslov Dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. štirje referenti in razpravljalci na simpo- ziju so ugotovili, da je za nadaljnji napredek gozdarstva, zlasti za povečanje produktivnosti, kljub številnim že vpeljanim oblikam izobraževanja nujno stalno dopolnilno izobraževati kadre v gozdarstvu na vseh ravneh. Prof. dr. G. Speidel iz Freiburga je ugotavljal v svojem referatu Dopolnilno izo- braževanje v Nemčiji, da poteka v nemškem gozdarstvu dopolnilno izobraževanje v zadovoljivem in v vedno večjem obsegu. Za nadaljnjo uspešnost tega izobraže- vanja je treba izbirati oblike, ki so čim bliže praktičnemu delu, najbolje v obliki tečajev s praktičnimi nalogami. Prav tako mora biti nadaljnje izobraževanje na- črtno in organizirano. Zagotovljena naj bo neka oblika kontrole uspešnosti. Veikko Palosuo s Finske je v referatu Dopolnilno izobraževanje na Finskem prikazal, kako je organizirano in kako pomembno je neprestano izobraževanje lastnikov gozdov ter delavcev in uslužbencev njihovih združenj. Ta združenja so na Finskem namreč nosilci napredka v zasebnih gozdovih. še zlasti je dopolnilno izobraževanje pomembno v deželi, kjer je gozdarstvo zelo pomembno v narodnem gospodarstvu. Prikazal je delovanje njihove organizacije TAPIO, katere glavna naloga je ravno dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. Prof. A. Trzesniowski, direktor avstrijskega zveznega gozdarskega šolskega centra v Osojah je v referatu Gozdarski izobraževalni centri Avstrije prikazal zgodovino razvoja sedmih avstrijskih izobraževalnih centrov, njihovo dejavnost pri rednem in dopolnilnem izobraževanju. Bodočnost za uspešno delo vidi v tem, da postanejo centri povezava med znanostjo in prakso (preizkušanje novosti), da pri pouku vedno bolj uveljavljajo ergonomska načela gozdnega dela, da uskladijo ponudbo s potrebami izobraževanja ter koordinirajo svoje delo. 401 Foto P. Kumer: Točka s helikopterjem. Direktor spodnjeavstrijske kmetijske zbornice L. Strenn je v referatu Potrebe gozdarstva po izobraževanju kritično ocenil razmere v Avstriji na področju dopol- nilnega izobraževanja in predlagal, da je treba na tem področju koordinirati delo različnih centrov, vsebinsko in časovno uskladiti programe, dopolnilno izobraziti gozdarske učitelje, zagotoviti sredstva in literaturo ter vpeljati neko vrsto prever- janja uspeha izobraževanja. V razpravi so sodelovali že vnaprej izbrani diskutanti, in sicer avstrijski zvezni poslanec ter predsednik sindikata H. Pansi, predsednik skupnosti gozdarskih zvez Avstrije E. Metzler, predsednik štajerske podeželske mladine H. Schwab, ing. G. Caprez iz švicarske gozdarske centrale Solothurn in dr. M. Lipoglavšek iz biotehniške fakultete Ljubljana. Medtem ko so prvi trije osvetljevali avstrijske razmere pri gozdarskem dopolnilnem izobraževanju s svojih stališč, sta zadnja dva prikazala gozdarsko izobraževanje v svojih deželah. Splošna razprava je bila bolj skromna in simpozij pravzaprav ni imel namena dati konkretnih rešitev, pač pa naj bi bil vzpodbuda za reševanje problemov, na katere je naletelo dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. Zanimanje za simpozij ni bilo ravno veliko {okrog 250 udeležencev) in manjše kot za simpozije prejšnjih let. Značilno za stanje v gozdarskem šolstvu je, da ravno učiteljev z gozdarskih šol, ki jim je bil simpozij namenjen, ni bilo med udeleženci. Tudi iz Slovenije so se simpozija udeležili le predstavniki gozdnih gospodarstev Celje, Slovenj Gradec in Maribor. Ob jugoslovanskem dnevu na sejmu je celovški velesejem podelil posebno priznanje za krepitev sodelovanja med deželama prof. Zdravku Turku. čestitamo! Ekskurzija v Osojske Ture,· ki je bila naslednji dan prirejena za vse udeležence simpozija je bila zanimivejša od samega simpozija. S številnimi prikazi s področja gojenja gozdov, varstva gozdov in gozdarske mehanizacije je pokazala, kako 402 Foto P. Kumer: Spodnašalna kapa (Fallboy) - pripomoček za podiranje v gostih mlajših smrekovih sestojih. mora biti dopolnilno izobraževanje s pomočjo šolskih objektov v gozdu, čimbolj naravno in blizu praksi. Ekskurzija je bila tudi zanimivo organizirana. Posamezni prikazi so bili razporejeni kot ob učni poti in udeleženci so se prosto sprehajali med njimi in se tam, kjer jih je objekt bolj zanimal pač dalj časa zadrževali. Kljub temu in kljub številnim demonstracijam ni bilo nobenih časovnih zamud. Ekskurzija je postregla tudi z nekaterimi idejnimi in tehničnimi novostmi pri pri- dobivanju gozdnih proizvodov. Lahko bi ji očitali le pretirano propagando uporabe kemičnih sredstev pri gnojenju, negi in varstvu sestojev, ponesrečen cirkuški prikaz spravila lesa s helikopterjem ter včasih preveč komercialno obarvano pri- kazovanje tehničnih sredstev. Sam velesejem je bil prenatrpan z vsem mogočim razstavljenim blagom, ki ni imelo nobene povezave z gozdom ali lesom in vnaša zmedo v vtis o napredku gozdarske in lesnoindustrijske tehnike. Značilno je morda, da so težki stroji za pridobivanje lesa morali odstopiti prostor številnim manjšim in cenejšim tehničnim rešitvam. Ta usmeritev kaže, da dela v gorskih gozdovih ni mogoče talhlodišče« ni na mestu (str. 421 v naslovu). Ravno tako je nesporno in znano, da sega gozdarstvo pri nas do oddaje gozdnih lesnih sortimentov predelovalni industriji ali po- trošnikom in torej izdelava in krojenje ob- levine ne spadata v primarno predelavo lesa, ne glede na to, kdo in kje ga opravlja (str. 422, 425 itd.). žaganje hlodov je vedno po nekem ~~na­ menu« {str. 424-426 itd.), toda s tem še ne vemo nič določnega ali zadostnega. Treba je dodati »po določenem namenu•< ali za "določeno uporabo«, "PO naročilU<<, »po konvencionalnem namenu« ali podobno, ali pa bi moral biti nnamen•< v članku pred- hodno opredeljen. Pri žaganju po principu največjega izko- ristka je v članku (str. 426 itd.) menda miš~ ljen volumni izkoristek za razliko od vred- nostnega, ki je pomembnejši, ni pa vedno identičen z volumnim. Na str. 430, v naslovu n2-7-1 Naprava za merjenje vodnega parametra«, bi bilo treba dodati: >•to je premera oblovine«, ker gre za določen parameter in želimo biti jasni. Oz- načbe QM in LM so nemške in odveč. Trditev, da je ozko grlo na CMS lupilni stroj, ni na mestu, ker je to praviloma če­ lil na ali krojilna žaga, kar je splošno znano in to občutijo vsa naša obstoječa CMS (str. 435). Skoda, da pretirana navlaka izrazov »kom- pleks« in .. sistem« ponekod moti jasnost vsebine. Toliko - ne spuščajoč se v sam slog in vsebino članka - da bi se z jasnostjo in doslednostjo še povečal učinek pisanja. To bi bilo verjetno lahko doseglo tudi uredni- štvo Gozdarskega vestnika s pomočjo ustrez- nega strokovnega pregleda. prof. Zdravko Turk Hvalevredna je seveda skrb za slovenšči­ no in ustrezno strokovno izrazje; uredništvo to skrb tudi pozdravlja. Vendar je uredništvo hlkcij in sproti opozarjali na nerazumno ra..vnanje ter ones-na.ževa.lce na!ega okolja. O teh problemih bi se dalo še -več napisati, vendar so že ta opozorila· do· volj za ugotovitev, da je zgolj sekanje gozdov in pogozdovanje premalo. Gozdar· ji pri reševa~nju . teh problemov ne mo- rejo in ne sme;o ostati sami. Zato je še toliko težje razumeti, zakaj ponekOd še niso n~li skupnega jezika z lovci, kme- tijci in drugimi porabniki prostora. ·V večini občin namreč kljub določilom za. kona o kmetijskih zemljiščih in preteče­ rum rokom še vedno nimajo prostorskih načrtov. kjer bi se morali porabniki pro· stara dogovoriti za osnovno razmejitev. To je namreč temelj za načrtovanje raz- voja v kmetijskem prostoru, letnih pro· 1modnih načrtov in uspešnejše reševanje tudi. teh problemov, na kat~re opozar· jajo. Gozdovi so splo&lo družbeno premo- ženje. In če je temu ta;ko, potem gozd ni samo gozdarjev in obratno, pri gospodar- jenju z gozdovi !.udi gozdarjev ni mogo- če pustiti povsem samih. Očitno je, da , v gozdarstvu čutijo potrebo po širšem povezovanju, kar so z ustanovitvijo in uspešnim delom SlS za gozdarstvo že potrdili. Prav tako pa je očitno, da teh hotenj še niso uspeli zliti v skupne cilje in naloge. Zatika se zlasti na terenu, kjer bi morala pritt ta povezanost najbolj do izraza. In prav . tu, kjer je mogoče naj.prej pomesti pred svoj1mi vra:ti, je ključ do boljšega odnosa do gozda. RAJKO OCEPEK Hrast blizu Muljave v svoji naravni veličini in funkciji. Tri stare milijone, veliko truda in posebna transportna sredstva so rabili lovci iz Velikega Gabra, da so tega nemočnega orjaka kupili, obglavili in prestavili pred svoj dom. Nečloveško izrabljena v premoc ali skalp za 3 stare milijone Clovek že od nekdaj boleha za tem, da poskuša povsod in v vsakem času postavljati spomenike svoji premoči: premoči nad sočlovekom, premoči nad živaljo in naravo nasploh. Uživamo, kadar nam uspe našo premoč manifestirati. Kitimo se s trofejami, ki so izraz naše duhovne revščine. Naš primat, kot najrazvitejšega bitja v naravnem kompleksu ni ogrožen, zato bi moral biti naš odnos do soprebivalcev v tem kompleksu viteški. Človekova veličina bo zasijala tedaj, ko bo resnično razumel humanost naravnega prostora in ko bo tudi svojo civilizacijo in njene uspehe vključil v ta kompleks. Fotografije in tekst J. Falkner, dipl. inž. gozd. in uredništva Ker smo gozdarji znani, da se vedno in povsod (tudi na veselicah) pogovarjamo le o kubikih in hektarih, smo vam za silvestrov večer pripravili majhno kost (da vam ne bo dolgčas). Poskusite se v ocenjevanju (kajpak kubi- kov!). Vedno je bilo zanimivo ocenjevati kupe lesa - majhne, velike, zložene, raz- metane - prav tako kakor je za gozdarja vedno zanimivo, ko poskuša določiti lesno zalogo v gozdu. Tokrat objavljamo sliko eno največjih deponij zadnjih let na TOZD Preske Laško (gozdno gospodarstvo Celje). Kup leži ob kamionski cesti na koncu strmega jarka, kjer je spravilo še vedno mogoče le z rokami. Na drugi sliki so laški gozdarji, ki so imeli precej dela in skrbi (varnost!), preden so to količino po- spravili. Ker seveda razmere dobro poznajo, v ocenjevanju ne bodo sodelovali. Naloga je: Kar najbolj natančno oceniti, koliko lesa je v kupu. Izžrebali bomo tri tiste, ki bodo količino lesa uganili, ali bodo s svojo oceno najbližje pravi količini. Nagrade: 1. 500,00 din 2. Brezplačno prejemanje GV v letu 1979 3. Enako kot druga nagrada Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na uredništvo Ljubljana Erjavčeva ul. 15 do 12. 1. 1979. šKODLJJVO ZATIRANJE šKODL.IIVCA Kemija puStoši Kras? Borov prelec, ki velja za škodljivca, je po drugi strani pomemben člen pri pretvarjanju drevesnih iglic v dragoceno in rodovitno kraško zemljo LJUBLJANA, 23. febr - Eno izmed letošnjih šfruldentskih Pre%rn!Wih nagrad za ra7dli- sane raziskova.lne nagrade je dobil študent biooogije Miha TomM iz Kamne gorice. V svoji na.logi »Del'..t:ompozicija ekskremenrtov ·t81rv borovega pll"elcaa je dokazal d~o go- senic bo-rovega -prelca in pršic pri spreminjanju tgllc bora v fd'St. In hkrati s tem tudi dejstvo, da uniče,•anje borovega prelca, Id je »Škodljivec<(, pD'llleni tudi pretrgana narav. no verigo. Miha Toman, mnogi f)rijatelji mu pra- vijo )~metuljček«, se je z metulj!, za.pred- ki in gosenicami ))igral<< že v osemletki. Najprej je letal za metul}i- iin jih zbiral. Potlej je skušal sam vplivati na njihov razyoj in je po hiši v ·Kamni gorici po- smljal posode z barvami, vlažil zemljo, pomagal metuJ.jem, da so lezli iz bub, jih proučeval in se vsako poletje, ko je bil že gi.mnazijec in vodja biološkega krožka krmjske gimnazije, udeleževal tabora mla. dih . raziskovalcev. Z Miho sva se prvič srečala, ko je lazil po St:ruitjanu, lovil me- tulje in zalezoval martinčke ter kače in se navduševal nad pticami. Ze takrat je ve- del, da bo biolog. »Z metulji sem· imel veselje, še tlXlaj ga imam in ker to področje dobro po- znam, mi ni bilo težko obdelati borovega.' prelca. Na fakultet.!. so se z mojo. nalo- go strinjali in ob mentorstvu dr. Kazi- mira Tarmana sem zdTUžil na :fa:kuiteti pridQbljeno znanje z znanjem o metuljih in tako naloga ni bila preveč težka,« pra- vi Miha, ki ·PO aprila verjetno diplomiral. Verjetno se bo kasneje ob me:ntors.tvu strokovnjakov inštituta ))BOris Kidrič(( lo· til proučevanja Blejskega jezera. · ))V nalogi sem skušal dognati, kako se razgrajujejo iztrebki larv borovega prel- ca. Na prvi pogled naloga nima ne vem kakšne uporabne vrednosti, vendar je tre- ba· vedeti, da imajo ig'lice bora povrhnji- co; ki je zelo močna. Zato se iglice ne razgrajujejo hi-tro. Pri spreminjanju iglic v prst deluje cela vrsta organizmov, različ­ ne živalske skupine, od najmanjših praži- vali do filogenetsko najvišje razvitih sesal- cev. Pri tem procesu ima zelo · pomembno .mesto števil.n3. skupina pajkovcev, kamor prištevamo razen drugih skupin tudi prši- ce~ živali, . katerih ·povprečna velikost je približno' milimeter. Med njimi so velika skupina pa.ra.sitifkmes, žirv·ali, ki skrbe predvsem za ravnoteŽje med k.sd.lofagnimi in sa.profagnimi prebivalci tal ... « )>Metuljček,< je s poskusi dokazal, da se iglice bora najhitreje razkrajajo tako, da jih za hrano uporabijo gosenice borovega prelca. Te igllce načnejo, s tem ji'rn pove. čajo površino in tako pa nastanejo pogo- ji, da se na. ·iglioi naseli veliko glivnih hif. spor in bakterij. Takšna iglica je dober vir hrane za. pršice, ki s tem, da se hrani- jo s takšnimi iglicami, pospešujejo raz. gradnjo organskih ostankov, »Toda.. borov prelec, larve so namreč zelo požrešne in. na veliko žro iglice, je škodljiv in ga preganjamo z DDT. z uni- čevanjem gosenic zaviramo in preprečuje­ mo naravni· razkroj iglic, preprečujemo spreminjanje iglic . v prst in pustošimo Kras,<< razlaga ugotovitve ~oje nagrajene naloge mladi raziskovalec in pri tem do- daja, da je življenje na· Kras-u zaradi pra. šenja z DD.I' že zelo opll.stošeno: )>BI'Iinjevk sploh več ni. V časih so ptice opravljale nalogo urarvnavanja naravnega ravnotežja. Toda ko so zobale zastruplje- ne larve, so se zastrupljale in poginjale. Drugje so prašenje gozdoV z DDT že opu- stili. Pri nas pa smo s kemijo uničili na- ravno ravnovesje, uničili smo tucLi najezd- ne ose in s tem grobo posegli v ekološki sistem. Vem, da moja naloga gozdarjem ni preveč po godu, kaže pa, kakšne posle- dice povzroča nasilna prekinitev življenj- &ke verige. Razis·kava oziroma njeni rezul- tati zahtevajo, da borovega prelca ne ob- ravnavamo le kot gozdnega ·. škodljivca, marveč tudi kot pomemben člen· v· narav- ni verigi spreminjanja ·iglic v prst. Te pa na Krasu že dolgo ni na prr-etek ... « JO:ZE VETROVEC Delo, 24. februarja Kemija pustoši Kras? V petkovem Delu, 24. 2. 1.978, ste pod . naslovom Kemija pustoši Kras? priobčili informacijo o letošnjem nagrajencu štu- dentovske Prešernove nagrade Mihi Toma- nu, ki je hkrati tudi moj študent. čeprav dnevnik Delo ni strokovni list in bi mu zato lahko odpustili strokovne napake; ki jih v zgornjem prikazu 'ni malo, pa mu seveda ne smemo odpustiti neresničnih in- formacij inškodljivihzavajanj. Upravičeno bodo naši gozdarji užaljeni in ogorčeni, saj tega, kar jim podtikata zadnja dva odstav- ka, ne počno. Nasprotno, naša gozdarska šola (mislim predvsem gozdarski oddelek biotehniške fakultete v Ljubljani) in praksa se ne opira ta na kemično borbo s škodljivci, temveč že od vsega začetka (še ko je delo- val na gozdarskem oddelku fakultete zdaj pokojni prof. Jože Šlander) podpirata bio- loške načine borbe s škodljivci. Tako slo- venski gozdarji bistveno prispevajo k eko~ Joškemu gledanju na gozd kot na varovalni ekosistem v našem okolju. Skqraj bi dejal, da ie to specifičnost gozdarstva v naši repu- bliki. Mislim, da to usmeritev gozdarjev vsi cenimo, in zato so bila tudi naša zoološka raziskovanja gozdnih tal pri gozd~rjih .do- bro sprejeta. Povsem nepotrebna m naJVna je zato Tomanova izjava, češ da njegovo delo gozdar jem ni preveč po godu. Toliko k zadnjima dvema odstavkoma navedenega prispevka tov. Jože Vetrovca. Zares mi je žal, da dobre stvari tako po pači­ mo. Naloga tov. Mihe Tomana je bila pov- sem stvarno raziskovanje brez primesi ne- preverjenih trditev. Kemičnega zastruplja- nja in vprašanj škodljivosti borovega prelca se sploh ni loteval. Takole se je glasila njegova naloga: »Dekompozidja ekskre- mentov larv borovega prelca (Taumeto- poea pinivora)«. Študent M. Toman je raziskm'anje opravil v skladu z zahtevami biološke stroke, stvarno, vestno in priza- devno. Njegova naloga je bila le, da s poskusi prouči biološko razkrojevanje iz- trebkov gosenic borovega prelca v tleh kraških nasadov bora. z:.~:nimalo nas je, kako se a iztrebki s pomočjo pršic spremi- njajo v gozdni humus. Skratka, pregleda/je samo nekaj zobcev v zamotanem kolesju nastajanja tal. In to je bilo dovolj za uspeš- nost naloge. Povedati moram, da je bila njegova naloga, Je ena od mnogih že oprav- ljenih raziskovanj in diplomskih nalog v našem laboratoriju, ki posegajo v procese· nastajanja in razvoja gozdnih in kraških tal. Odgovori na vprašanje, kako nastajajo tla na Krasu, so zanimiva za nas kot razisko- ~·alce in ljudi, katerih domovina je tudi kras. v nalogi smo hoteli zato raziskovalno radovednost podaljšati v koristnost, kajti znanost, ki se zrcali v potrebah družbe, oplemeniti delo. še posebej sledimo to smer pri mladih, strokovnjakih, ki jih izo- bražujemo. Tudi v tem pogledu je Toma- nova naloga uspela. Zato je toliko bolj nepotrebno mlatenje z DDT, mastno in široko tiskanimi naslovi kot npr.: Kemija pustoši Kras in Škodljivo zatiranje škod- Jjivca. To je značilen primer 1>eko/oške;:a frazarjenja«, ki smo mu vsak dan priča. Zal je tovrstna »časnikarska ekologija« tudi škodljivo onesnaževanje, hjti čisto mora- mo ohranjati naše fizično in miselno okolje. Kazimir Tarman, Ljubljana Gozd ali hiše? MARIBOR, 4. aprila - Ta čas urbanisti p'fliprav- ljajo načrte za Maribor; nO'lli del mesta Maribor - vzhod.. Nekateri so že na· . rejeni, vendar ti obravna· vajo pretežno zazida.vo »škrbin« v Brezju, kjer '/Ulj bi bilo prostora še za oko· li 250 ind.i:tJidualnih hi§. Načrtovalci pa so začr­ ta& še dlJe obmo6:f!, ki naj bi 'bili predvideni za ·i.nd~1Jidualno gradnjo. O tem ·EO raapravljali na kO· mi~iji za 11r'banizem. Vse je tek'l.o gladko. ven- dar Ze d.o takrat, dokler M! ni oglm;;z član komi- .~ije. ki ~lučajno tud! sta- nuje v tem delu Maribo· ra. · Pripomn::l je. da se mu zdi iz.re4no nesmotrna. da načrtovnlei fegrz projek:f.a ne upošttma.jo lepega go· 2da, ki je na tem delu. jn ga na mrert1h kar PO: se'kajo in to s11mo zato. da bi postavili na t.em delu le 15 intlividuallzih hiš. Ta pripomba je presenetila člane urbanistične komisi- Je , in, ne le 1z enih u.~t. je bilo sli!att, da bi nn- črtovald le morali vedeti, kje mislijo gradili hiše in kaj je sedaj na tem. pro· storu. ' Povsem jasno je, da je treba islcatt potrebne Ur kaclje, vendar ne na. ra- čun gozda. Gozd je treba čuvati, m! pa za vsako ce.· no postavljati čimveč hiš. 6e bomo namreč delali §e 7ULprej tako, bo Maribor in njei}()Va okolica kai kmalu brez v~ega zelenja, kar pa vsekakor nt ie!ja nobenega Mariborčana. Zato pa lahko mirno tr- dimo. da je za pottjeoo- nje ta.k~nih projektov, Td so usodni za mesto pod Pohorjem, ~e J.:ako potreb· no. da SIJ. vkljnči.fo ta.''ranih ploskvah je raziskana naravna obnova, razvoj gošče in odraslih sestojev, dinamika rasti v višino in debeline in priraščanje temeljnice. Kot posebna zanimivost dela se dendrohronološke raziskave, ki po značilnih poškod- bah na letnicah (pri prečnem prerezu debla} kažejo na požare v preteklosti. Delo obsega 102 str., 9 tab., 44 graf., 60 cit. lit. številni terenski podatki in laboratorijske analize so statistično in računalniško obdelani. Strokovna komisija je delo odlično ocenila. Našemu kolegu Marku iskreno čestitamo (čeprav malce pozno)! Marja Zorn 437 1~~lliRUS CLAUSUS V GOZDARSTVU Ta izraz so uporabljali že zelo zgodaj, slej kot prej pa še da- nes pomeni -omejevanje- predvsem omejevanje vpisa učencev ali štu- dentov v določene šolske zavode. Numerus clausus -omejen vpis- smo imeli tudi na naši gozdarski visoki šoli v zadnjih dveh letih, do neke mere Pa ga uporabljamo že vse skozi na srednji gozdarski šoli, le da ga ne označujemo s tem izrazom. Dejali smo: Numerus clausus v gozdarstvu~je posledica dogovora združenega dela o potrebi po gozdarskih strokovnjakih. Hkrati nam zagotavlja selekcijo študentov že v začetku (kar je tudi za štu- dente bolj humano!), manjše število v posameznih letnikih pa daje možnost za organizacijo sprotnega študija. Letos sekretarijat za šolstvo ni izdal soglasja za uveljavitev omejenega vpisao Da bi razjasnili, zakaj naenkrat takšna sprememba in da bi sploh kaj več izvedeli o omejenem vpisu na gozdarski visoki šoli, smo povabili na razgovor dr. Iztoka Winklerja, predsednika izvršil. odbora SIS za gozdarstvo Slovenije in predsednika komiteja za ra- ziskovalno delo, namestnika predsednika komiteja za vzgojo in izo- braževanje Poldeta Kejžarja, predstojnika VTOZD za gozdarstvo BF dr. Franca Gašperšiča ter tajnika republiške izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo mag. Franja Urleba. Na začetku razgovora je bilo poudarjeno, da je ustavnost numerusa claususa izražena že z samim dejstv0m, da je uporabljen v zakonu o izobra~evanju. Vendar zakon pravi, da je to izreden ukrep, ki je lahko le začasne narave. Eden od pogojev za njegovo uporabo je: razlika med svobodnim vpisom in omejenim vpisom mora biti zelo ve- lika. Letos se je v prvi letnik gozdarstva vpisalo 5o študentov, kar seveda ni zadostna razlika za uvedbo numerusa claususa, ki let- no predvideva le 35 do 4o vpisov (slcupaj s ponavljalci). Osnova za omejen vpis je na~ančna kvalitetna in kvantitativna op- redelitev potreb po gozdarskih strokovnjikih. Gozdarstvo sicer takšne podatke ima (kadrovsko. 'predvidevanje je v gozdarstvu raz- meroma enostavno, saj gre za stroko, ki ne pozna spektakularnih razvojnih preobratov) toda morda ravno v teT trenutku, ko opaža- mo, da se gozdarstvo vendarle močneje usmerja v svoja obrobna področja, obstoječi podatki ne zadostujejo. Res pa je, da je zelo težko predvideti, koliko strokovnjakov bomo potrebovali mimo pot- reb na klasičnem gozdarsko-proizvodnem področju. Obstaja tudi mci- nost po intenzivnem angažiranju našega strokovnega gozdarskega kadra v manj razvitih deželah. Upoštevanje tega podatka pa lahko postane smiselno le, če gre za srednjeročne in dolgoročne meddr- žavne sporazume. Hkrati bi mora1i računati tudi na odliv gozdar- jev v druge stroke, ki potrebujejo takšne strokovnjake. Treba je "" torej upoštevati celovite družbene potrebe in jih učvrstiti z do- govori. To pa pomeni, da se mora usmerjanje (kar je v nekem smis- lu tudi omejen vpis) uveljaviti na celotnem območju izobraževan- ja - na celotni izobraževalni fronti - 1~ takrat je lahko učin­ kovito. Dokler tega ne izpeljemo, bomo morali uporabljati delne rešitv~, med katerimi je tudi numerus clausus. ~ole ali panoge, ki uporabljajo v sedanjih okoliščinah numerus clausus ali spre- jemne izpite, so protekcionirane. Protekcionizem je v odnosu do drugih šol in strok, protekcionizem pa pomeni tudi za študente. To so pokazale izkušnje na gozdarskem oddelku. Osip se je sicer zmanjšal, toda opažajo slabšo kvaliteto in kar je v tem sistemu najbolj zamerljivo, da imajo ponavljalci enostavno zagotovljeno študijsko mesto - ker pač omejen vpis rezervira mesta tako za bruce kakor za ponavljalce. Po drugi strani pa je prepuščanje intelektualnega potenciala sti- hiji, nekontrolirani razporeditvi, družbeno neracionalno in vp- rašljivo in sicer v pomisleku, če pravilno "gospodarimo 11 z našo mlado generacijo. Že sedaj namreč napajamo cele šole z mladino iz drugih republik in so nekatera področja popolnoma defici·cna. Slej kot prej nam ostane edina zanesljiva dobra pot, da se s po- močjo temeljitih)V zadnjem tednu se je začelo na tukaj- šnjem ozemlju dobro organizirano, bliskovito uporniško gibanje ... « Decembrska vstaja pa ni mogla uspeti. Zima in velika nemška premoč, izdaja in neizkušenost upornikov, vse to je pripomoglo k njihovemu porazu. Po neuspelem uporu so Ambrožiča na gozdni upravi v Bohinjski Bistrici vabili, naj se vrne na delovno mesto, češ, da se mu ne bo nič zgodilo; vendar se je od- ločil za ilegalno delo v Ljubljanski pokrajini. V Ljubljani je naletel na prijatelja gozdarja Viktorja 2nidarja in se trdno povezal z njim. Skupaj sta partizanila v Beli Krajini, na Kočevskem in Notranjskem. Naslednje leto (1942) sta se vrnila na Gorenjsko, v domače kraje. Spremljal ju je tovariš Franc Primožič, ki je edini od trojice ostal živ v tragediji na Oblakovi planini. Preživeli - ki stanuje sedaj na Bledu, Koritniška 6- se zadnjih dni ·na Oblakovi planini spominja takole: »Po dvanajstdnevni težki in naporni hoji z Notranjskega smo utrujeni prispeli na Oblakovo planino. Imeli smo namen na Gorenjskem nadaljevati boj proti oku- patorju, bodisi v Gorenjskem odredu ali pa v Il. grupi odredov. Menili smo, da bomo varnejši pred presenečenjem, če bomo prenočili na prostem. Polegli smo 20 do 30m narazen. Zavili smo se v odeje, z nahrbtniki pod glavami. 446 Gojenci dveletne nižje gozdarske šole v Mariboru. J. Ambrožič je četrti z leve v drugi vrsti. Po nemirni noči, posebno je bil nemiren Ambrožič, smo proti jutru zaspali. Prebudili so nas mitralješki rafali. Viktor se je dvignil, vendar je bil takoj zadet in se je ranjen splazil proti Janezu. Ta je bil še vedno zavit v odejo, a že mrtev. Poleg njega je kmalu izdihnil tudi Viktor. Sam sem bil toliko prikrit, da me Nemci niso opazili, bil pa sem v smrtnem strahu. Videl sem divjanje pobesnelih Nemcev in bil priča smrti obeh prijateljev. Oblak, lastnik planine, je šele čez kak teden, ko so bila trupla polna muh in drugega mrčesa, z domačini zakuril velik ogenj in trupla sežgal, tako da so ostale samo ožgane kosti.« Gozdar VIKTOR 2NJDAR (Sušnikov) je bil rojen leta 1909 v številni družini malega kmeta v Bohinjski Bistrici. V mladosti je opravljal razna kmečka in gozdna dela, po odsluženem vojaškem roku pa je bil sprejet v enoletno nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Po uspešnem zaključku je služboval kot logar na gradu Lemberk pri Vojniku, pri Trboveljski premogokopni družbi pod Uršljo goro (na Urškinem dvoru) in pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Na tem službenem mestu ga je zatekla tudi druga svetovna vojna. Leta 1941 je služboval kot logar v revirju Notranji Bohinj. Stanoval je v gradu v Stari Fužini. Poleti istega leta se je povezal s sovaščanom (sosedom) iz Bohinj- ske Bistrice, predvojnim komunistom Tomažem Godcem. Temu je prinašal vesti iz doline, hrano in mu pomagal pri bivanju v pokljuških gozdovih. Dne 14. 12. 1941 je bil v kletnih prostorih gostilne pri šturmu v Bohinjski Bi- strici sestanek, katerega so se udeležili bohinjski prvoborci, med njimi tudi Viktor. Sestanek je vodil Tomaž Godec. Vsebina dnevnega reda je bila: organizacija oboroženega nočnega napada na vse nemške postojanke v Bohinju in njih likvi- dacija. Vstaja naj bi se začela v sklopu splošne vstaje Gornjesavske doline, oko- lice Gorij in Bohinjske kotline. Viktor je bil v tej akciji določen, da s svojo enoto likvidira postojanko Gebirgsjagrov v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. 447 Vstaja v Bohinju je bila izdana in Nemci so dobili v roke seznam vseh orga- nizatorjev vstaje in proti njim izvajali represalije. Odpeljali so jih v begunjske zapore, odkoder so se le redki vrnili domov. Viktorja so iskali na njegovem sta- novanju, tako da so razbili vhodna vrata, pregledali in razrezali posteljnino ter stikali za obremenilnim gradivom. Odnesli so vse, kar je bilo kaj vrednega, med ostalim tudi radio; stanovanje so zapečatili v korist rajha. Oborožen s puško je Viktor po dveh dneh skrivaj in ponoči prišel na svoj dom v Bistrico in iskal pri domačih pomoč. Skrili so ga pri starejših sorodnicah v isti vasi {Urbanovih tetah). čez kakih 10 dni se je s ponarejena izkaznico odpeljal v spremstvu domačina Dohtariča, ki je dobro obvladal nemščino, z vlakom do šentvida, od tod pa skrivaj odšel prek meje v Ljubljano. V mestu se je takoj vključil v NOB. Našel je tudi prijatelja gozdarja Janeza Ambrožiča, s katerim sta potem zvesto partizanila vse do njune skupne smrti na Oblakovi planini nad Bo- hinjsko Belo. Na spomeniku sredi vasi Bohinjska Bistrica je vrh napisne spominske table poleg imena Tomaža Godca tudi ime Viktorja 2nidarja. Tudi kraj boja ima spo- minsko obeležje. Gozdar J02E čUFER-SKALA (ilegalno ime), Sodjev, je bil rojen leta 1911 v kmečki družini na Nemškem rovtu pri Bohinjski Bistrici. Končal je enoletno go- zdarsko šolo v Mariboru. Terensko prakso je opravljal pri gozdni upravi v Bohinj- ski Bistrici, po nastavitvi je bil nekaj časa na delovnem mestu logarja v okolišu Rovtarica. Leta 1942 je služboval v Radovni pri revirnem gozdarju gozdne uprave Bled Krišpinu Ogrisu (partizansko ime Pero). Tega leta se je vključil v narodno- osvobodilno gibanje. Gozdar Ogris je bil v teh krajih ves čas borbe trdna opora partizanom. V knjigi Boj pod Triglavom se spominja (na str. 244} tudi čufarja in pravi takole: ))V za- četku 1942 je prihajalo že več partizanov. Zbirali smo čedalje več vsega, kar so potrebovali. Pri tem sta nam pridno pomagala Jože čufer-Skala in Pungarčev Matevž. Vse nabrana sta dovažala in nosila z Bleda do Gorij. Dne 3. 3. 1943 zgodaj zjutraj so v našo dolino pridrveli gestapovci. Aretirali so Matevža in ga odpeljali v Begunje, od tam pa naprej v taborišče Dachau. čufer je na srečo spal v svojem bunkerju in ga niso dobili. Takoj se je pridružil partizanom na Pokljuki. Tudi drugi pisci v tej knjigi omenjajo pri opisovanju borbenih podvigov proti Nemcem čufarja, njegov pogum ter okretnost. Nekaj več kot leto dni se je boril v vrštah Kokrškega odreda, kjer je bil oficir pri obveščevalnem centru. Nemcem se sicer ni posrečilo, da bi ga dobili. Pač pa je to uspelo izdajalcem belogar- distom. Dobro se spominja njihovega ravnanja poleg drugih živih prič tudi Tilka Benedičič poročena Janežič iz Bistrice št. 40 pri Tržiču. Povedala je naslednje: »Med vojno smo stanovali v hiši, ki je bila last bombažne predilnice v Pristavi. To je prva hiša na levi strani ceste v smeri Tržič-Pristava. Bila sem stara okoli osemnajst let in sekretarka mladine. Mladinci smo zbirali razne podatke s terena in jih posredovali obveščevalcem Kokrškega odreda. Pri nas je bila partizanska javka, ker je bila hiša na samem, tik pod gozdom, tako da je bil možen hiter umik navzgor v Kukovnico. Jože čufer, mi smo ga poznali bolj pod imenom Skala, se je pri nas večkrat oglasiL Bil je vedno dobro oblečen, resen, domač v naši hiši. Po mojem mnenju razgledan borec, tako v političnem kot tudi v vojaškem smislu. Skratka, užival je ugled v naši okolici. Dne 3. 3. 1945 je bil Skala pri nas z obveščevalnim oficirjem Silvam (France- tom Mravljetom}. S tem smo bili dobri znanci, ker je pred vojno pri sosedu Lom- 448 Gojenci enoletne gozdarske šole leta 1934. Sesti v vrsti je Cufer, sedmi pa Znidar. barju pasel krave. Spominjam se, da je Skala, ki je pod pelerino vedno nosil brzo- strelko, pripovedoval moji materi, da je prav tisti dan poteklo dve leti, odkar se je vključil v oborožen odpor proti okupatorju. Bilo je zvečer, ko smo naenkrat zaslišali tujo hojo okoli hiše in na naše za- prepadenje ugotovili, da so to domobranci iz postojanke v Kovarju, ki je bila oddaljena približno pol ure peš hoje. Bili smo izdani. Domobranci so okoli hiše postavili zasedo. Skala in Silvo sta takoj iskala izhod iz hiše. Silvo je skozi okno vrgel ročno bombo, skočil za njo, se skril v prehodu pod železniško progo, ki je bila kakih dvesto metrov pod našo hišo, in si tako rešil življenje. Skala pa je skočil v vežo. Domobranci - slišala sem samo slovensko govorico - so medtem že streljali skozi vhcdna vrata in Skala je padel zadet. Vendar je še živel, in ko je eden domobrancev videl, da je premaknil oči, ga je s .pištolo ustrelil v glavo. Nas domače so domobranci postavili ob steno in grozili, da nas bodo vse po- strelili, ker pomagamo partizanom. Mene so nekaj časa imeli zaprto v Tržiču. Mrtvega Skalo smo zavili v ponjavo in ga pokopali v nižje ležečem Legato- vem vrtu. Njegovi svojci pa so ga jeseni odpeljali na pokopališče v Bohinjsko Bistrico. Izdajalca Franca Longarja, doma nekje na Dolenjskem, je kmalu zatem dole- tela zaslužena kazen.« Končali smo našo pripoved o štirih gorenjskih gozdarjih, tovariših in partiza- nih. Le malo smo se jim oddolžili s tem, da smo se jih spomnili v našem stro- kovnem glasilu. prof. Franjo Sevnik 449 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE SPREHAJALNA POT ZA SLEPE NA GOZDNEM OBRATU KASSEL Claus Eichel: Der 8/indenwanderpfad des Forstamtes Kassel im Naturpark Habichts- wald, Algemeine Forstzeitschrift, 88/84, 1978. Pred štirimi leti se je v pokrajini Hessen rodila ideja, da se odpre del gozda tudi slepim ljudem. Slepi popotnik naj bi se sprehajal po gozdni poti varno brez pomoči spremljevalca, ki vidi. Na sprehodu naj bi sprejemal informacije o okolici in si krepil zdravje. V bližini mesta Kassel, kjer je dom za starejše slepe ljudi, so jim v gozdu, to je naravnem parku Habichtswald napravili 2 km dolgo sprehajalno pot, prvo te vrste. Pot pelje po travniku, nato mimo starih hrastov, zavije v bukov gozd, smrekov gozd in nato v mešan gozd. Opremljena je z enostavno leseno ograjo na celotni dolžini. Sprehajalna pot pa je namenjena tudi ostalim obisko- valcem z namenom, da se obe vrsti obisko- valcev združita v eno družbo. Poleg ograje v dolžini 2000 m je več klopi, miz, košar za smeti, tabla za orien- tacijo in več tabel z informacijami o gozdu, nekaj stojišči za trim s priborom, ptičje krmilnice in valilnice in lopa za primer slabega vremena. Vsi artikli so izdelani iz lesa. Napisi na tablah so v običajni in v Braillovi pisavi. · 'Pri kreiranju steze so pokazali tudi veliko iznajdljivost. Preprosta ograja ob robu poti (Handlauf) je visoka 6Q-80 cm in izdelana iz 12-15 cm debelih oblic. Vdolbina (za- reza) na ograji pomeni, da je v bližini klop. če je napisna tabla na okroglem stebričku nam ta posreduje podatke o gozdu, če pa je stebriček oglat, pomeni, da je tu trimska 450 točka. Ptičje l>gozdarske zdravnice~< Stane Hočevarjeve, s katero se srečujemo v gozdu in drevesnicah. Geografi in ekologija V zadnjih dneh septembra so imeli slo- venski geografi v Celju simpozij s temo GEOGRAFIJA V VARSTVU OKOLJA. Na zboru so sodelovali najvidnejši slovenski geografi pa tudi geografi mnogih evropskih (zlasti vzhodnih) dežel. :Zal so, razen nekaj posameznikov, vsi ostali govorniki govorili o stvareh, ki s temo simpozija niso bile naj- bolj vsklajene. Dr. Ilešič in dr. Vrišar sta v svojih razpravah pozivala nastopajoče, da poskušajo opredeliti geografiji mesto v ši- rokem družbenem gibanju za ohranitev zdravega človekovega okolja. Priznati je treba, da je tudi nas gozdarje ta opredeli- tev najbolj zanimala. Toda odgovora ni bilo. Ostaja torej še kup interdisciplinarnih vpra- šanj, ki jih bo treba razrešiti. Kljub vsemu pa so pazljivi udeleženci le lahko dobili nekaj iztočnic, ki bodo koristile pri delovni opredelitvi geografija na tem področju. Srečanje taksatorjev V začetku septembra so se v Mirni gori, na tradicionalnem srečanju, sestali taksa- torji štirih gozdnih gospodarstev: Novo me- sto, Brežice, Kočevje in Postojna. Namen srečanja, da izmenjamo svoje iz- kušnje, potožimo o problemih in se pogo- vorimo o nadaljnjem delu, je uspel. Posebno je uspel družabni del, kjer nam je svinjska kuga preprečila, da bi zavrteli odojka, zato pa je bil raženj bogatejši in tudi sodček dobrega dolenjskega vina smo uspešno izpraznili. Prihodnje leto bodo gostitelji postojnski taksatorji, ki bodo poskušali pridobiti ure- jevalce še z ostalih gozdnih gospodarstev Slovenije. Ta srečanja taksatorjev naj bi postala stalna. Marko Figar Priznanje lovcev Ob visokih jubilejih, ki sta jih v leto- šnjem letu obhajali lovska zveza Slovenije in revija Lovec je naša revija prejela pla- keto lovske zveze Slovenije. Prizadevno angažiranje naše revije pri razreševanju aktualnih problemov pri gospodarjenju z divjadjo in sploh pri gospodarjenju z na~ ravnim prostorom, je pripomoglo, da je slovensko lovstvo svoje delo utemeljila na najsodobnejših spoznanjih o ekoprocesih in njihovi medsebojni odvisnosti. E-6 - stik ljudi z gozdarstvom V oktobru je potovala po E-6 prva orga- nizirana skupina Nemcev (iz Wiesbadna), ki je bila prosila tudi za vodiča. 51 navduše- nih popotnikov je z zanimanjem poslušalo pripovedovanje vodiča-gozdarja. Vse jih je zanimalo: od dogodkov iz naše NOB do strokovnih gozdarskih, ekoloških in krajin- skih razlag. Enkratno prevzeti nad pokrajino med Trojanami in Moravčami, so kot za šalo prehodili 18 km, čeprav so jih imeli Škoraj vsi prek 60, najstarejši pa je imel celo 83 let. To je bila prva preizkušnja skupinskega inozemskega obiska na naši poti, ki nam je dala dragocene izkušnje za organizacijo podobnih popotovanj, hkrati pa okrepila prepričanje, da moramo gozdarji stike in delo z javnostjo razvijati naprej. 456 \ ~ ', JVAS/1 ' ZELJ~ ', . BR~LCC~ \ IN .:o,._~ Sol>ElAVCE/111: o \9-A. '~~ ~/ ' ' . . \ ' \ ' ' ' \ \ ' GOZDNA GOSPODARSTVA TOZD gozdarstvo TO K Letos bo novoletna ))gozdarska« akcija mnogo bolj široka kot prejšnja leta. Vključena bodo vsa sredstva javnega obveščanja kakor tudi radio in televizija. Inštitut za gozdarstvo v Ljubljani je skupaj z republiškim zavo- dom za šolstvo pripravil gradivo in organiziral na vseh 844 slo- venskih osnovnih šolah akcijo proti samovoljnemu sekanju novo- letnih jelk. Problem bodo obravnavali v vseh razredih in sicer okoli 20. decembra. V gradivu je vodstvom šol priporočeno, da se povežejo z goz- darji v svojih domačih krajih, ki bodo v akciji pomagali - zlasti s propagandnim gradivom. Te dni so vsa gozdna gospodarstva prejela propagandno gradivo. Pravočasno se oskrbite. Nalepke, plakati, lepaki, bontoni in. drugo, morajo v šole, med otroke. Otroci so najbolj dovzetni, učinek pri njih je največji - in s hvaležnostjo sprejemajo. GOZDARSKIVESTMIK Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXVI Ljubljana 1978 Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni urednik Marko Kmecl, dipl. ing. gozd., oec. Uredniški odbor Mag. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Branko Breznik, Marko Kmecl, dr. Amer Krivec, dr. Dušan Mlinšek in dr. Iztok Winkler Uredniški svet Marjan Trebežnik, predsednik, mag. Boštjan Anko, Branko Breznik, Janez černač, Rozka Debevc, Hubert Dolinšek, Vilijem Garmuš, dr. Franc Gašperšič, Marjan Hladnik, Marko Kmecl, Vitomir Mikuletič in mag. Franjo Urleb Tisk ČGP DELO Ljubljana Naklada 1650 izvodov VSEBINA 1. GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO-PROSTORSKO NAčRTOVANJE Gozd in široka javnost, Marjan 2: u p a n č i č . . . . . 31 Gospodarjenje s prostorom • . . . . . . . . . . . 45 Regulacija hudournikov na Rateškem razvodju, Jože K u ri 52 Angleži bi radi več gozdov, Saša 8 1 e i we is . . . . . 53 O novem pojmovanju funkcij gozda v življenjskem okolju, Dušan Za c h a r . 70 Pomen »kontrole« pri gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi v snežniških gozdovih, Franc Perko . . . • • . . • . • . . 75 Ekološka katastrofa dežel v razvoju? . . . . . . . 137 Gozdnomelioracijski načrt za Haloze, Franjo Caf ni k . 142 Padla je, Janez Lapajne . . . . . . . . . . 144 Nerazumno, Jože K o vač ič . . . . . . . . . . 146 Namen in programski razvoj aktivnosti SlS za gozdarstvo SR Slovenije na področju snovanja novih gozdov v Sloveniji, Jože K o 1 ar . . . 153 Snovanje novega gozda v Sloveniji - povzetek ugotovitev . . . . . 158 Dogajanja in trendi razširjene reprodukcije (snovanje novega gozda) v svetu, Dušan M 1 i n š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proiz- vodnje lesa, Janez Božič . . . . . . . . . . . . . . . 166 Razširjena reprodukcija v našem gozdnatem prostoru, Franjo K or di š 169 Primer ogroženosti ekosistema, Alojz Mer te 1 j . . . . . . . . 187 Kolokvij o raziskovanju barij v Srednji Evropi, Milan Pi s kern i k . 194 Tiskan je prvi list vegetacijske karte Jugoslavije za območje SR Slovenije, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 Golosek razuma, Marko Km ec 1 • • • • • • • • • • • • • • • • • 239 Velelniki nege krajine pri snovanju novega gozda, Boštjan An k o . . . . . 249 22. zborovanje mednarodnega združenja za preučevanje vegetacije, Mitja Zupančič 286 Nega gozda - osnova nege živalskega sveta in gojitve divjadi, Marjan K ota r . 361 Za konec letnika, Marko Km ec 1 • • • • • • 409 Kras ni takšen kot često mislimo, Marko K m ec 1 • • • • • • 429 Gozdarstvo in popotništvo, Marko Km ec 1 • • • • • • • 440 Sprehajalna pot za slepe na gozdnem obratu Kassel, Lado E 1 e r še k 450 2 . G OJ E NJ E G O Z D O V, D R EVE S N 1 čA RS TV O 1 N S E M E NA RS TV O Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Milan Pi s kern i k . . . . . Genetika v gozdnem gospodarstvu Sovjetske zveze, Vladislav B e 1 t ram . . . . . Nekaj podatkov o pridelovanju in uporabi gozdnih sadik na Slovenskem pred vojno in po njej, Lado E 1 e r š e k . . . . . . . . . . • . . . . . . . . . Znanstvene ekskurzije vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov po švicarskih naravnih gozdovih, Mitja Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . 53 57 88 Vpliv nege na vrednostno rast črne jelše, Anica Zavrl-S o g ata j • • Pridelovanje gozdnih sadik v lončkih (kontejnerjih), Lado E 1 e r še k Lastnosti gozdnih sadik in uspeh pogozdovanja, Lado E 1 e r še k . 115 . 129 Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden izmed izhodiščnih temeljev pri snovanju gozda, Dušan M 1 i n š e k . . . . . . . . . 147 179 Snovanje novega gozda s pionirskim nasadom, Dušan R o b i č . . . . . . Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji, Sonja Horvat-M a ro 1 t . • 201 211 Pripravljalna dela pri snovanju novega gozdnega nasada - načrtovani in izvedbeni del, Franc P e r R o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Nega - odločilen dejavnik pri snovanju novega gozdnega nasada, Franjo K o r d iš 230 Vključevanje novih gozdnih nasadov v gospodarjenje z obstoječim gozdom, Franc 1 van ek . . • . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Saditev gozdnih sadik - načini dela in uporaba stroja, Janez Bo ž i č . . . . . 270 Gnojenje pri pogozdovanju, Marjan 2: u p an č i č . . . . . . . . . . . . . 276 Možnosti uporabe kapljičastega namakanja v gozdnih drevesnicah in nasadih, Lado E 1 e r š e k • . . . . . . . . . . . . . . . . . • . . . . 355 Največja drevesa v domačem kraju - uspela raziskovalna naloga pionirjev, Franjo Jurhar........................ 443 Kralj dreves na Kitajskem, Liu Fan . . . . . . . . . . . . . . 451 čiščenje brez hrupa in kemičnih sredstev: žaga za obročkanje listavcev, lado E 1 e r š e k . . . . . . . • • . . . . . . • 451 3. P R 1 O O B 1 V A N J E l E S A Ugotavljanje potrebnega izdelovalnega časa za sečnjo drevja in izdelavo sortimentov na osnovi odkazanih dreves, Edvard Rebu 1 a • . • . . . . 105 Prognoza evropske porabe lesa, Lado E 1 e r še k . . . . . . . 290 Možnosti spravljanja lesa po strmih terenih navzgor, Amer K ri vec 318 Krojenje oblovine na mehaniziran ih skladiščih lesa, Zdravko Tu rk . 330 Vlake v gozdu, Edvard Rebu 1 a . . . . . . . . . . . . . . . 372 Gradnje traktorskih vlak pri TOZD gozdarstvo Knežak, Lado Sirca • 388 Strokovna ekskurzija gozdarjev na Finsko, Marjan li p o g l av š e k . 398 Seminar za gozdarje iz BiH o sodobnem pridobivanju lesa v Sloveniji, Jelka M a 1 n a r 431 4. G O Z O N A M E H A N 1 Z A C 1 J A Novosti letošnje gozdne mehanizacije, Ciril Re m i c . . . . . . . . . . . . 22 Mehanizirana lupljenje drobne oblovine v ceiUiozni tovarni Frantschach, Zdravko Tu rk 99 Stroji v slovenskih gozdovih, Marko Km e c 1 . . . . . . . . . . . . . . . 337 5. VA R S TV O G O Z O O V Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci, Stana Ho če v a r . 7 Zatiranje velikega rjavega rilčkarja, Saša 8 1 e i we is . 52 V ZRN nad 500 gozdnih požarov v letu 1976, Vladislav Be 1 tram . 53 Diagram neodgovornosti, Marko K m e c 1 . . . . . . . . . 125 X. Simpozij lUFRO s. 2,09 - onesnaženje zraka, Marko Km ec 1 . 427 6. E K O N O M 1 K A , O R G A N 1 Z A C 1 J A l N VA R S TV O P R 1 O E L U Organizacija evidenc v gozdnogospodarskih organizacijah, Jože Skumavec 20 Gozdarska politika v tropskem in subtropskem pasu, Marjan 2: upan čič 140 čut in odgovornost, Jakob 8 or ovac . . . 145 O opustitvi dokazovanja, Vitomir Mi ku let ič . . . . . . . 145 Nove merske enote in merila, Zdravko Tu r k . . . . . . . . 282 Poskus vzpostavitve dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in primarno predelovalno industrijo, Marko Km ec 1 ·. . . . . . . . . . . . • . . 291 Uresničevanje nalog v razvoju slovenskega gozdarstva, Marko K m e c 1 297 Rezultati poslovanja gozdarstva v letu 1977, Slavka Ka v čič . . . . 308 Poslovanje slovenskega gozdarstva v prvem tromesečju letošnjega leta, Slavka Ka v čič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355 Seminar o uporabi statističnega programskega paketa, Drago č e p a r in Jože S k u m a v e c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395 Pogoji in rezultati gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v prvih letih srednjeročnega ob- dobja 1976-1980, Iztok Win k 1 er . . . . . . . . . . . . . . 410 Gozd ni samo gozdarjev in obratno, gozdarjev ni mogoče pustiti čisto samih, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 423 7. KAD R 1 1 N $OL ST V O G$C Postojna in gozdarski oddelek BF se dogovarjata, Marko Km ec 1 . . . . . 46 Anketa o uresničevanju samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev, Branko B re zn i k . . . . . . . . . Znanost o delu in mehanizaciji, Zdravko T u rk . . . . . . . . Izobraževalna skupnost za gozdarstvo v letu 1977, Marko Km ec 1 Jesenkovo priznanje 1978. . . . . . . . . . Kako beremo, Marko K m e c 1 . . . . . . . . . . Prof. dr. Jorg Barner - šestdesetletnik, Marjan Zupančič Raziskovanje v letu 1978, Marko K m e c 1 . . Vprašanje strokovne terminologije, Zdravko Tu rk . . . . Opredelitev strokovnih pojmov z ustreznimi izrazi, Alojz M uši č . Strokovni izpiti za gozdarsko stroko v letu 1978, Franjo J u r h a r . 49 99 190 244 244 343 346 352 354 356 Mednarodni simpozij v okviru celovškega lesnega velesejma, Marjan Li pog 1 av še k 401 Kaj ti pomeni gozd?, Jože Skumavec . . . . . . . . . Numerus clausus v gozdarstvu, Marko Km ec 1 . . . . . . . 436 438 Upoštevajmo in preizkusimo koristna odkritja tudi neu kih ljudi, Vladislav Be 1 tram . 452 8. Z G O D O V 1 N A G O Z D A R S TV A Ob sončnem vzhodu, Franjo Se v n i k . . . . . . . . . . . . . . . . 36 O požigalništvu v Sloveniji od sredine 19. do sredine 20. stoletja Jože Mače k . 64 Sklepni dogodki v novi Jugoslaviji, Franjo S ev n i k . . . . 90 Gozdarska spominska obeležja Josipu Resslu, Franjo J u r h a r 242 Boj za gozdove . . . . . . . . . . . 287 Gorenjski gozdarji v NOB, Franjo S ev n i k . . . . . . 445 9. K N J 1 2: E V N O S T Transport v rastlinah, Nada Gog a 1 a . . . . . . . . Kulture rastlinskih celic, tkiv in organov, Nada Goga 1 a . Srednjeevropski lesovi, Marko A c c e t t o . . . . Raziskovanje onesnaženega zraka v Sloveniji, Kazimir Ta r m an . Floemski pretok snovi, Milan P is ke r n i k . Voda in življenje rastlin, Igor S m o 1 ej Zanimive jezikovne skrbi . . . . . . 1 O. D R U $ T V E N E V E S T 1 100 101 101 194 195 195 405 Pismo, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Pro pozicije Gozdarskega vestnika, Marko K m e c 1 . . . . . . • . . . 51 Z občnega zbora društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva gozdnogospo- darskega območja Kočevje, Marko Figar . . . . . . . . . . . . . . 149 Mladi, še mlajši, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . Gozdarski vestnik- poslovno poročilo 1977, Marko Km ec 1 . X. šumarijada - Makedonija 1978, Katarina P 1 e š k o . Ob tednu gozdov na Tolminskem, Janko 2: ig o n . Dober, boljši, najboljši, Marko K m e c 1 . . . . . Umrl je prof. Ivan Klemenčič, Andrej Dobre . . . Marko Accetto - doktor gozdarskih znanosti, Marja Z o r n 11. AKTUALNI KOMENTAR St. 3- str. 138, Marko Kmecl; št. 7-8 - str. 344, Marko Kmecl; št. 10 - str. 12. Z A P 1 S 1 N A B U K V 1 196 287 293 357 407 435 437 St. 1 - str. 54; št. 2 - str. 102; št. 3 - str. 151; št. 4 - str. 198; št. 5 - str. 246; št. 6 - str. 294; št. 7-8- str. 359; št.10- str. 454 KAZALO PO PISCJH Accetto Marko (101), Anko Boštjan (249), Beltram Vladislav (53, 53, 452), Bleiweis Saša (52, 53), Bogataj Anica (115), Borovac Jakob (145), Božič Janez (166, 270), Breznik Branko (49), Cafnik Franjo (142), čepar Drago (397), Dobre Andrej (435), Eleršek Lado (57, 129, 147, 290, 355, 450, 451), Figar Marko (149), Gogala Nada (100, 101). Hočevar Stana (7), Jurhar Franjo (242, 356, 443), lvanek Franc (260), Kavčič Slavka (308, 355), Kmecl Marko (18, 125, 138, 190, 196, 239, 245, 287, 291, 307, 337, 344, 346, 407, 409, 4223, 429, 438, 440), Kolar Jože (153), Kordiš Franjo (169, 230), Kotar Marjan (361), Kovačič Jože (146), Krivec Amer (318), Kuri Jože (52), Lapajne Janez (114), Lipovšek Marjan (398, 401), Liu Fan (451), Maček Jože (64), Malnar Jelka (431), Marolt Sonja (211), Mertelj Alojz (187), Mikuletič Vitomir (145), Mlinšek Dušan (162). 179), Mušič Alojz (354), Perko Franc (75, 222)J Piskernik Milan (1, 193, 195), Pleško Katarina (292), Puncer Ivo (237), Rebula Edvard (1 05, 372). Remic Ciril (22). Robič Dušan (201), Sevnik Franjo (36, 90, 445), Skumavec Jože (20, 395, 436), Smolej Igor (195), Sirca Lado (388), Tarman Kazimir (194), Turk Zdravko (99, 99, 282, 330, 352), Winkler Iztok {410), Zachar Dušan (70), Zorn Marja (437), Zupančič Mitja (88, 286), 2:igon Janko (357), 2:upančič Marjan (31, 140, 276, 343). Pred časom smo objavili poziv vsem naravos/ovcem-gozdarjem, bio/o- gom, veterinarjem, Jesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spo- minsko obeležje našemu vzorniku Franu Jesenku, ki zanemarjena sa- meva nekje v šišenski hosti. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posameznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samoupravnim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ureditev tega obeležja. De- nar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako »Za obeležje F. J.«. Akcija za ureditev obeležja F.J.je stekla 15.12.1977. Do 20.11.1978 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-- J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. čokJ Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.-, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljubljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anka Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubljana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat- Marolt Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, l. Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljubljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubljana 50.-, Kmetijski inštitut Slovenije 500.-, B. Varacha Ljubljana 100.-, TOZD Preske Laško 400.-, J. Kovačič Maribor 73,15.-, F. Mihevc Logatec 50.-, P. Loštrk Logatec 50.-, A. Levec Logatec 50.-, B. Opara Logatec 50.-, A. Lipovec Logatec 50.-, J. Urbančič Logatec 50.-, V. Eržen Logatec 50.-, D. Tollazzi Logatec 50.-, B. Maček Logatec 50.-, F. Matičič Logatec 50.-, T. Canjko Ljubljana 250.-, C. Remic Ljubljana 100.-, F. Jurhar Ljubljana 100.-, M. černe Ljubljana 100.-, J. Kolar Ljubljana 100.-, S. Kavčič Ljubljana 100.-, A. Koprivec Ljubljana 50.-, Cvetka Kuhar Ljubljana 50.-, M. Sirnik 30.-, S. Fister Ljubljana 50.-, l. Zver Ljubljana 30.-, F. Urleb Ljubljana 50.-, B. Bitenc Ljubljana 50.-, J. Božič Ljubljana 1 00.-, M. Adamič Ljubljana 50.-, A. Dobre Ljub- ljana 50.-, J. čop Ljubljana 50.-, L. Eleršek Ljubljana 50.-, J. Grzin Ljubljana 20.-, N. Ko- vačevič Ljubljana 20.-, J. Kalan Ljubljana 50.-, M. Kuder Ljubljana 50.-, T. Lesnik Ljub- ljana 20.-, l. Smole Ljubljana 50.-, M. Solar Ljubljana 50.-, M. Pavle Ljubljana 50.-, l. :žonta Ljubljana 50.-, F. Seničar Ljubljana 100.-, J. Hočevar Bled 100.-, P. Tolar Bled 100.-, DIT lesarstva Ljubljana 1000.-, F. Sevnik Ljubljana 100.-, D. Pogorelc Ljubljana 100.-, l. Marolt Vrhnika 50.-, D. Makovec Vrhnika 50.-, J. Petkovšek Vrhnika 50.-, J. Pirnat Vrhnika 50.-, G. Kersnik Ljubljana 100.-, M. Tavčar Ljubljana 50.-, J. Bizjak Ljubljana 50.-, D. Pavlovec Ljubljana 50.-, Z. Otrin Ljubljana 50.-, S. Koblar Ljubljana 50.-, T. Gašperšič Ljubljana 50.-, D. Beden Ljubljana 50.-, A. Počivavšek Ljubljana 50.-, R. Celarc Ljubljana 50.-, B. Breznik Ljubljana 50.-, T. Perovnik Ljubljana 50.-, J. Brus Ljubljana 50.-, Trebežnik, Košir, Budihna in Fajdiga vsi Ljubljana 200.-, J. Skumavec Bled 100.-, P. Langer Brežice 100.-, Ljubljanske mlekarne, TOZD posestva 1000.-, M. šušteršič Ljubljana 200.-, TOZD gozdar- stvo črmošnjice 500.-, TOK gozdarstvo Novo mesto 300.-, TOZD gozdarstvo Podturn 500.-, TOZD gozdarstvo Straža 1000.-, TOZD gozdarstvo Novo mesto 500.-, J. Ajdič Maribor 100.--, F. Cafnik Maribor 50.-, V. Rajsman Maribor 50.-, A. Zajc Maribor 50.-, V. Nič Mari- bor 50.-, S. Dobljekar Maribor 100.-, K. Poženel Maribor 50.-, F. Pukl Maribor 50.-, S. Brodnjak Maribor 50.-, R. Debevc Maribor 100.-, B. Cigrovski Maribor 50.-, S. Lakožič Mari- bor 50.-, S. Vernik Maribor 50.-, P. Pinterič Maribor 50.-, D. Korent Maribor 50.-, J. Rojko Maribor 50.-, 2. Hojnik Maribor 100.-, F. Ledinek Maribor 50.-, F. Klinc Maribor 50.-, R. Mulec Maribor 50.-, F. Herman Maribor 50.-, J. štukl Maribor 50.-, L. Tič Maribor 50.-, F. Bonak Maribor 50.-, GG Ljubljana TOZD mehan. in gradnje 150.-. Doslej zbrano 14.853,15 din. Hvala vsem! ·rEIVIELJNE ORGAI~IZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V GOZDARSTVU Imamo še nekaj propagandnega gradiva, ki so ga ljudje, zlasti pa otroci po šolah, z navdušenjem sprejeli. GOZDNI BONTON V BARVAH AVTONALEPKE VARUJMO GOZDOVE PISEMSKE NALEPKE VARUJMO GOZDOVE PROPAGANDNE čEPICE E-6 NALEPKE E-6 ZNAčKE E-6 Plakate za varovanje gozdov ter plakate proti samovoljnemu sekanju novoletnih jelk ter letake z istim motom in propagandne vžigalice smo že poslali ustreznim službam na gozdna gospodarstva. STENSKI KOLEDARJI1979· STENSKI KOLEDARJI Bogate stenske koledarja z našimi gozdarskimi motivi in gesli lahko naročite neposredno (tudi po telefonu) ·na uredništvu .(061) 20-588