GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBĆINE VRHNIKA I \ ...: 5' LETO VII. ŠTEVILKA 57 NOVEMBER 1979 PZA KOMUNISTOV AKCIJI Proslave in prireditve v počastitev dneva republike 23. novembra ob 15.30 23. novembra ob 15. uri 24. novembra ob 18. uri 26. novembra ob 17. uri 26. novembra ob 19. uri 27. novembra ob 12. uri 27 ■ november ob 17. uri — odkritje spominskega obeležja »Stalne javke TV-17 okrožnih in rajonskih aktivistov OF Vrhnika« pri hiši pokojne aktivistke Jerina Neže-Sove na Vrhniki, Partizanski klanec št. 19 »Tek republike« po ulicah Vrhnike otvoritev razstave Božidarja Grabnarja v razstavni galeriji v novem večnamenskem objektu Cankarjeva knjižnica predstavlja novo knjigo pisatelja kana Gra-beljška »Kuharji« osrednja občinska razstava v domu Ivana Cankarja pionirska konferenca in združitev pionirskih odredov v Pionirski odred »Janez Mrak« v osnovni šoli Janeza Mraka športni nastop pionirjev v telovadnici osnovne šole Ivana Cankarja Za boljše delovanje delegacij in delegatov ,°bdobju i i' Poala i—1U P° sprejetju ustave se je uveljavil delegatski sistem kot i8- obča menan'zem delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi in *ade\/°V Za uresničevanje oblasti in uveljavljanje drugih družbenih i/ t6lT1 n.a 'emelju samoupravljanja. Tudi občinska skupščina se je pri Podla' 'a uve|)av,ia,i' kot organ družbenega samoupravljanja, ki na i nia do ' samouPravn®9a sporazumevanja in družbenega dogovarja-J Pravnih'3'3 vse ^ odločujoč dejavnik nadaljnjega razvoja samou-f ciie D i no.sov in Poglabljanja socialistične samoupravne demokra-' 'orner hV3n'e delegatskega sistema se odraža v delovanju delegacij, ■ 0r9an sarr|oupravnih organizacij in skupnosti — temeljnih in drugih /ij nostj p30.'' združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skup- lov n'h ljudi ' pa na pluralizmu konkretnih samoupravnih interesov de- Dei In občanov na vseh področjih družbenega življenja. u9otavr301)8 in delegati imaJo pravico in dolžnost, da spremljajo in °bčani |0bt 1 Z gozdovi gospodarimo načrtno Ko govorimo o gospodarjenju z gozdovi, moramo vedeti, da upravlja z družbenimi gozdovi v naši občini TOZD gozdarstvo Vrhnika, in sicer z 4500ha, z zasebnimi gozdovi pa gospodari Temeljna organizacija kooperantov Vrhnika, ki združuje zasebne lastnike s 6000 ha gozdov. V teh gozdovih pa Je pri TOZD letno poprečno 19800 kub. mm etata, v naslednjem srednjeročnem planu pa predvidevajo povečanje etata za 7,67 odstotkov. Pri tem pa velja povedati, da bo v okviru delovne organizacije poprečna rast etata 4 odstotke. Pri realizaciji etata velja še posebej omeniti strukturo sortimentov. Ni realno pričakovati, da bo sečnja hlodovine naraščala. Glede na strukturo gozdov bodo predvsem redčili gozdove listavcev in iglavcev. kmete (Pokojišče in Sentjošt), ki imajo nizek dohodek na malo donosnih kmetijah. Nekateri vozniki pa pri tem delu že uporabljajo traktorje. Zaradi pomanjkanja delovne sile in da bi uporabili novo tehnologijo v gozdarstvu so začeli razmišljati o nabavi lupilnega stroja za iglavce. V tem se dogovarjajo z LIKO Vrhnika, s katerimi imajo urejeno poslovanje z dohodkovnimi odnosi. V dolini nameravajo postaviti ta stroj za lupljenje v dolino bodov 1 žili neolupljen les iglavcev. S te.)at< pa bo iz gozda prenesenega W rj 40 odstotkov težkega ročnega *,>ra. in za prav toliko se bo zmanjšal izdelave gozdnih asortimentov »■ to so zainteresirani tudi kmetje, marsikdaj s težavo obelijo les, *J je to zamudno in dokaj težko *' «■», Upajo, da bo stroj začel obra1 vati 1981 leta in bo tako odpf^ Ijeno tudi to težaško delo pri 9* darjenju. fi Pri spravilu lesa iz gozda do kamionske ceste smo srečali voznika Jožeta Jurčka, ki se že vrsto let ukvarja s tem težkim In nevarnim, a vendar lepim delom. »Nekaj let šele vlačim s traktorjem, prej pa sem s konji. Še z enim sva osamnajst let skupaj 'turala', vendar sedaj s traktorjem opravim veliko več, kot sem prej s konjem. Samo delo s traktorjem je nevarnejše kot s konji. Je pa lažje In več lesa se hitreje spravi v dolino. To pa omogočajo tudi gozdne ceste, ki Jih gradijo vedno več in so velika pridobitev pri gospodarjenju z gozdovi,« Je povedal, ko Je spravljal hlode s ceste. Spretno zna ravnati s traktorjem — o tem smo se prepričali, ko smo ga opazovali pri» vlačenju«, vendar se kljub temu še ni povsem odpovedal konjem. Za vsak primer Jih še ima. Ob teh besedah pa ga je navezanost na konje vrnila nazaj v čase, ko Je še »fural« samo s konji: »Ko sem imel Jaz dovolj dela, ga je imel tudi konj. Tudi živali Je treba dati počitek. Rad sem delal s konji, toda počasi bodo Izumrli. To pa nI dobro,« Je modroval In te besede še potrdil z odklmavanjem. In že Je spet sedel na traktor in se spretno odpeljal po strmi gozdni poti. (Foto: F. P.) TOK gozdarstvo Vrhnika pa ima letno okrog 23000 kub. m etata. V srednjeročnem planu 1981—1985 pa je predvideno povečanje za 2 odstotka. Etat pri TOK se deli na blagovno-tržno proizvodnjo, ki znaša 12500 kub. m lesa, ostalo pa je za domačo uporabo, za kurjavo in za tehnični les za novogradnje in vzdrževanje gospodarskih poslopij. Tako je praktično za domačo porabo 5000 kub. m lesa, razlika do etata pa je odpadek. Praktično gre ves ta les v našo lesno predelovalno industrijo, v LIKO Vrhnika, drobnejši asorti-ment pa v tovarne celuloze in iver-nih plošč. Les slabše kvalitete listavcev, za katerega se ne zanima domača industrija, pa izvozijo v Italijo. Oba sektorja izvozita okrog 2500kub.m lesa. Pri gospodarjenju z gozdovi pa je izrednega pomena tudi »vlaganje« v gozdove. Tega pa se dobro zavedajo tudi v obeh sektorjih, ki gospodarita z gozdovi v naši občini, saj imajo za gozd no-biološka vlaganja gozdno-gospodarske načrte za posamezno enoto ter gozdno gospodarski načrt področja. Načrtujejo, da bodo v gozdovih, s katerimi upravlja TOZD pogozdili 22 ha gozdnih površin, v TOK pa 10,5 ha. Povečana pa bo tudi nega gozdov predvsem v nasadih, ki so jih zasadili v preteklem obdobju. Zavedajo pa se tudi, da bodo morale biti strokovne službe bolj pozorne na to da bo delež različnih drevesnih vrst na posameznih rastiščih večji. Gozd bo treba tudi bolje zaščititi pred divjadjo. To delo so financirali delno sami ter iz tujih virov (SIS za gozdarstvo Slovenije, Tovarna celuloze in papirja Krško ter drugi). Prav tako kot so pomembna vlaganja v obnovo, nego in varstvo gozdov, je pomembna tudi izgradnja gozdnih prometnic, še pred desetimi leti niso mogli hitro spraviti lesa od panja do predelovalca. Preobrat je pomenilo leto 1961, ko so začeli delati cesto Laze—Osredek. Od takrat so vsako leto zgradili 2 km gozdnih kamionskih cest, tako da imajo danes že 78 km cest. Letos pa so nekatere ceste že modernizirali, predvsem tiste odseke, kjer je bilo otežkočeno vzdrževanje zaradi močnega nagiba, kar je povezano z velikimi stroški. Asfaltirali so cesto na Laze, na Kopitov grič in odsek »vojaške« ceste od Podgore do Lazov. Ti odseki cest vodijo skozi naselja, zato so za modernizacijo pokazali razumevanje tudi krajani in KS Borovnica. Tako so asfaltirali 3800 m cestišč od tega 400 m cest, ki jih upravlja KS Borovnica. V celotni investiciji 332 starih milijonov so bili krajani udeleženi s 35, KS Borovnica s 45, TOK s 37 in TOZD z 215 milijoni dinarjev. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bosta obe organizaciji združenega dela gradili na leto poprečno 1500 m gozdnih cest. Veliko pozornosti pa posvečajo tudi mehaniziranemu spravilu lesa od panja do kamionske ceste tako, da bo traktor in vitel zamenjal konja. Za to pa bodo morali zgraditi nove traktorske vlake in rekonstruirati že obstoječe »furmanske« vlake. Še vedno spravilo lesa opravljajo s konji, vendar je že prišlo tudi do uvajanja mehanizacije. Izvleko lesa imajo urejeno s pogodbenimi vozniki. Pri spravilu lesa zaposlujejo predvsem višinske Gozdni bonton nas uči: »Ne puščaj smeti v gozdu* odnesi jih domov v smetnjak.« Pa se tega ne držimo. T° dokazujejo odpadki, ki Jih je »nekdo«, ki ima rad čist0 okrog svoje hiie, celo z avtom pripeljal v gozd. Ja, nekateri jih nosijo domov, v smetnjak, on pa jih naloži kgr v avto in jih vozi v gozd. Da bi vsaj naslove na »kuvertah« in časopisih zbrisal! Gozdarji so mu že na sledi. Bomo videli, kako se b0 počutil, če se bo v eni naslednjih številk časopisa vide1 na fotografiji — namesto današnjih njegovih smeti, kl jih je odvrgel ob gozdni cesti iz Borovnice proti Rakitni-Ali jih bo odstranil tja, kamor sodijo? (Foto: F. P.) ««micen razvoj gospodarstva, družbenega življenja In živ-standard? priblv-stva je je v ČMU spr^ang ^ocneg. programa razvoja PTT prometa v obdobju f-1980^tavlizahtevo po hitrejšem razvoju PTT sistema, J* osnovni sistem prenosa Informacij._ DifPrav so se delavci Podjetja za I |ir;"U>u la/b Z1 Področju uresničili kar osem-#odstotno. Toda je bila temeljna ^tev tiskovne konference, ki jo slavila območna SIS za PTT (f* Ljubljana. Predsednik ine SIS Lojze Skok je pouda-.se je morala finančna kon-tega srednjeročnega ob-f bistveno spremeniti zaradi vj£likega izpada združenih sred-,(i"Porabnikov. Celo, če se bodo {Pfornet Ljubljana ubadali š šte-Mn velikimi težavami, bodo •K2fni Pr09ram razvoja PTT j^sti 1976—1980 na Ijubljan- uresničili vsi sklepi zadnjega zasedanja skupščine območne SIS, bodo uporabniki do konca leta 1980 združili le polovico načrtovanih sredstev. Zato in zaradi nepredvidenih podražitev so morali »petetejevci« najeti več kreditov. Kljub temu pa kaže, da se bo srednjeročno obdobje zaključilo dokaj uspešno. Na področju telefonije bo plan celo presežen. Kako konkretno smo problematiko telefonije reševali v naši občini, kaj je že napravljeno in kaj bo treba še postoriti, nam je orisal direktor TOZD PTT Vrhnika Marjan Kopi-na. »Glede na to, da zadovoljevanje uporabnikov s PTT storitvami ni bilo zadovoljivo, smo se, da bi bolje zadovoljili potrebe po teh storitvah, PTT delavci skupaj z uporabniki dogovorili za razvoj PTT prometa v razdobju 1976—1980 in zato sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT prometa za to obdobje. V njem smo določili obseg investicijskih vlaganj ter način zagotavljanja sredstev za izgradnjo PTT omrežja in zmogljivosti. Skupna vlaganja so bila za področje občine Vrhnika ovrednotena po cenah iz leta 1975 na 47 milijonov. Od celotnih vlaganj je bilo 88 odstotkov sredstev namenjenih za razvoj telegrafije in telefonije tam, kjer je bilo neskladje med ponudbo in povpraševanjem največje. Enake razmere kot na področju — Predvideva se tudi dopolnitev povečave kabelskih kapacitet, za telefonske naročnike s področja Stare Vrhnike, Sinje gorice, Blatne Brezovice, Bevk in Drenovega griča. — Za področje Drenovega griča in Blatne Brezovice potekajo dogovori s krajevnima skupnostima o so-finansiranju oziroma izgradnji krajevnega telefonskega omrežja. Predvidevajo, da bi bila celotna telefonska mreža z vsemi dopolnitvami zgrajena do meseca maja 1980. Iz teh podatkov o telefonski centrali in o izgradnji TT mreže je torej razvidno, da bo konec leta 1979 na določenih področjih Vrhnike že vse pripravljeno za vključitev posameznih novih telefonskih naročnikov. Večje vključevanje novih telefonskih naročnikov predvidevajo v začetku zbora združenega dela, zbora krjevnih skup-%hn,i!n družbenopolitičnega zbora skupščine občine l n.i, obv«*camo, da bodo seje zborov v ponedeljek, 1 *17- decembra. /, PREDLOG DNEVNEGA REDA: ^Hru*16' Se*e družbenopolitične zbora in 1. skupne seje zbora °hega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhni- i Dr^?vzetek Poročil SIS družbenih dejavnosti o izvajanju programov jih devet mesecev leta 1979; ^analiza poslovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti z iVoia J^po^vanja smernic za uresničevanje druženega plana ra- » občine Vrhnika za leto 1979; ibjl °s"utek smernic za uresničevanje družbenega plana razvoja 5 !^Tnika 2a obdobje 1976—1980 v letu 1980; s^no^109 odloka 0 spremembah in dopolnitvah odloka o davkih odloka o začasnem financiranju proračuna za I. trome- 3 Psh^ ° izvaJanJu davčne politike v SR Sloveniji; Jovn!! °9 odloka o določitvi najemnin za poslovne stavbe in po-^9n« prostore v občini Vrhnika; Inn u Ut0k Odloka o izobešanju zastav v občini Vrhnika — prečiš-mo besedilo; flHta 0snu,ek odloka o ureditvi plakatiranja na območju občine Vrh-Jj, 11 ~~ Peščeno besedilo fjlcjjg' pred'og odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parce-'fci' »^dnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij Dol in J £ «■ o. Borovnica; ■% f>rec"09.odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parce-J»st0' w^n'e in sPr°membe kulture zemljišč za območje med Idrijsko «Tl3' d 0 cest0, Tr2aško cesto in Butanjevo; *Lvk pradl°g odloka o odpravi odloka o plačevanju posebnega pri-iUVome, 23 financiranje razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT I* U D iana na območju občine Vrhnika; fcčin-predl°g odloka o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva 115 Vrhnika; S korn>Snirte'< 0c"oka 0 poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških 16 , ?alno "rojanje zemljišč za leto 1980; o t. 17 volitve m imenovanja; ^'h°vpr>V§>ri na dele9a,ska vprašanja in postavljanje novih dele- ^^nfehtSka P"l°9a 00 izšla — zaradi ,ehnicnih možnosti — šele po ^n'eren p.redvidoma 5. decembra, zato prosimo vodje delegacij in 0 de,8gacij, da seje delegacij predvidijo po 8. decembru. SEKRETARIAT IS IN SO VRHNIKA In še informacija o ceni priključka: Vsak novi telefonski naročnik plača ob vključitvi telefonskega priključka ceno za priključek 4980 din ter v skladu s sklepom 6. seje skupščine območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 7500 din. Prispevek je možno plačati v šestih mesečnih obrokih. Celotno ceno priključka in prvi obrok prispevka je potrebno plačati ob prvi fakturi. celotnega ljubljanskega PTT podjetja so bile tudi na področju TOZD PTT Vrhnika, zato smo že v letu 1977 predvideli povečavo avtomatske telefonske centrale na Vrhniki za 1000 telefonskih priključkov. Zaradi velikega izpada predvidenih finančnih sredstev, predvsem sredstev uporabnikov, kot tudi zaradi težav z izvajalcem montaže »Iskro« Kranj smo pričeli z deli za razširitev centrale na Vrhniki šele 8. 1. 1979. Dela so intenzivno potekala celo leto in bodo, kot zagotavlja izvajalec, končana do konca meseca novembra 1979. Po končani montaži centrale bo potrebno opraviti še kvalitativen prevzem, ki bo po predvidevanjih izvršen do 15.12.1979. S tem bi bili v centrali zagotovljeni vsi tehnični pogoji, ki bi dovoljevali vključitev novih telefonskih priključkov. Skupna vrednost opreme in montaže centrale bo znašala 14.368.000 din.« Ker so vedeli, da je za vključitev novih telefonskih naročnikov potrebno tudi TT omrežje, so v začetku' meseca maja 1979 pričeli z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja. Da bi zagotovili pravočasen pričetek izgradnje te mreže, so pričeli z izgradnjo po projektu, ki pa ni zajel izgradnje TT mreže na celotnem po-droičju Vrhnike in njene okolice. Za ta področja bo potrebno napraviti, oziroma je že napravljena, dopolnitev projekta izgradnje krajevnega kabelskega omrežja in dopolnitev pogodbe za izvedbo del s podjetjem za avtomatizacijo prometa Ljubljana. Naj navedemo področja, ki niso zajeta v prvotnem projektu: — Betajnova, Gradišče in Mirke. leta 1980. »Ker je število evidentiranih vlog oziroma prijav za telefonske priključke večje od danih možnosti v razširjeni telefonski centrali (število prijav je 1794) in večje, kot ga dopušča telefonska mreža, se je PTT dogovorila — skupno s predstavniki občine in predstavniki krajevnih skupnosti — o enakomerni porazdelitvi telefonskih priključkov po vseh področjih, ki jih pokriva vozliščna telefonska centrala na Vrhniki. Pripomniti moramo, da Je povezava naselij Bevke In Log v centralo na Vrhniki samo začasna, saj se v letu 1983 predvideva Izgradnja PTT objekta in končne avtomatske telefonske centrale na Logu s kapaciteto 2000 telefonskih priključkov. V to centralo bosta vključena oba omenjena kraja. Določeno število priključkov v naseljih Ligojna in Podllpa Je obveza PTT iz sprejetih sporazumov o sofinansiranju izgradnje naročniške mreže v teh dveh krajevnih skupnostih,« Je dejal direktor Marjan Kopina In poudaril: »Razširitev centrale in izgradnja telefonske mreže ne pomeni samo možnost vključitve 1000 novih naročnikov, temveč tudi izboljšanje oziroma povečanje spojnih poti z glavno avtomatsko telefonsko centralo v Ljubljani ter povezavo v mednarodni telefonski promet. To pa pomeni, da bodo lahko naročniki s področja centrale Vrhnika direktno opravili telefonske pogovore z naročniki v državah, s katerimi imamo uveden avtomatski mednarodni telefonski promet.« F. P. Z novim letom zakonska svetovalnica SKa QvlrJu m*secu 1980. leta bo začela z delom ZAKON-6|m ^TOVALNICA, katere naloga je, da omogoči bodo-skijDn °ncorn' da 86 vsestransko pripravijo za skladno *akor,el vl'enle- poleg tega zakonska svetovalnica nudi rtOs0v m strokovno pomoč pri urejanju medsebojnih oddolži Vdruž'n' in pri izvrševanju roditeljskih pravic ter dojnj, p°'*9 teh dveh nalog je zakonska svetovalnica žita DrMir*vit' SPRAVNI POSKUS med zakoncema, ki vlo-tojbn , '°9 za sporazumno razvezo zakonske zveze ali 18 razvezo zakonske zveze. PROGRAM 2ak PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA rajo obi ?2akonsk' zvezi in družinskih razmerjih določa, da mo-skjenjti lskati zakonsko svetovalnico vsi tisti, ki nameravajo Ob Drtakonsko zvezo. *ak0nc m Pnnodu v zakonsko posvetovalnico bodo bodoči t0vanja' ^?2nanleni z namenom in programom zakonskega sve-°b'sku - Hkrati se bodo s svetovalcem prveg stika dogovorili o Pri D|^redavanJ namenjenih bodočim zakoncem. ^0r|ci on?* obisku zakonske svetovalnice prejmejo bodoči za-'°2iio 0 obisku zakonske svetovalnice, katerega pred- " Postojni matični službi. 2ako STROKOVNA POMOČ DRUŽINI nuden Svetova|nica mora svoje delo organizirati tako, da miarjo^. a učinkovita pomoč družini, posameznikom, otrokom in Sami no 0rT1, kadar se ti znajdejo v stiski in težavah, katerih Polen morek> rešiti, ^ska, sDredzak-Onskega svetovanja in spravnih poskusov, za-' °dnos e'°Valn'ca ureJa odnose i" razmere med starši in otro-Po razve 6 'n ra2mere m©d zakoncema, stike med starši in otroki đOvo|j Ju zakonske zveze, nudi pomoč staršem pri vzgoji otrok, ^ člen ev 2akonske zveze mladoletnim osebam v smislu a zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. ?ako SPRAVNI POSKUS Kooh*- svet°valnica opravlja tudi spravne spokuse. Prerj|0 Clr|ska skupnost socialnega skrbstva prejme od sodišča žVe2e^5a sporazumno razvezo ali tožbo za razvezo zakonske stopi spis Strokovni službi občinske skupnosti social- nega skrbstva Vrhnika, da ta opravi predhodno svetovanje zakoncema, kjer jih med drugim opozori na vse pravne posledice razveze zakonske zveze za njiju in za njune otroke. Svetovanje opravi strokovni delavec posameznik, ki je za to delo ustrezno usposobljen. Če je potrebno se v nadaljnje razgovore pritegne tudi druge strokovnjake, ki so pooblaščeni za delo v zakonski svetovalnici (socialni delavec, psiholog in zdravnik). Zakonca, ki vložita na sodišču predlog za sporazumno razvezo ali tožbo za razvezo zakonske zveze, MORATA priti OSEBNO (ne more jih zastopati pooblaščenec) v zakonsko svetovalnico, da ta lahko opravi spravni poskus. Če sta zakonca sporazumno predlagala razvezo zakonske zveze, pa ne prideta na spravni poskus, se šteje, da je predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze umaknjen. Prav tako se šteje, daje tožba za razvezo umaknjena, če tožnik ne pride na spravni poskus. Po opravljenem spravnem poskusu mora zakonska svetovalnica vrniti spise sodišču s poročilom o uspehu opravljenega poskusa. IZVAJALCI NALOG ZAKONSKE SVETOVALNICE Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika je za izvajanje nalog zakonske svetovalnice pooblastila Strokovno službo občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika, s sedežem na Vrhniki, Cankarjev trg št. 8, II. nadstropje. Predzakonsko svetovanje se bo izvajalo posamično in v skupinah bodočih zakoncev. Bodoči zakonci se v zakonski svetovalnici lahko zglasijo v uradnih dneh in sicer v PONEDELJEK in PETEK od 7.30 do 13. ure in v SREDO od 7.30 do 11. ure in od 12.30 do 16. ure. Predavanja, oziroma razgovori za skupine bodočih zakoncev bo posvetovalnica organizirala vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8 - v pritličju. Skupinam bodo predavali in vodili razgovore za to usposobljeni in s strani OK SZDL Vrhnika verificirani svetovalci naslednjih profilov: socialni delavec, psiholog in zdravnik. Predloženi urnik dela zakonske svetovalnice velja poskusno do 30. junija 1980. leta. NIVES ŠTUPICA S ♦ ♦ Smo pripravljeni na sneg Približuje se zima In z njo tudi sneg, ki pa ga niso vr i - eseli. Predvsem pa ne naše komunalno podjetje, ki Je po odloku pooblaščena delovna organizacija, ki na področju občine opravlja zimsko službo. No, pa poglejmo, kako so pripravljeni. Že oktobra so izdelali program izvajanja zimske službe za lokalne in nekatere nekategorizirane ceste ter ostale javne površine. Iz programa lahko razberemo, da so dokaj dobro tehnično opremljeni. Pri pluženju cest pa se bodo ravnali po prioritetnem vrstnem redu, ki ga bo potrdila SKIS. Temu pa sledi posipanje nekategoriziranih cest, ulic, trgovz ustreznim materialom za preprečevanje poledice, odvoz snega z magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo skozi Vrhniko, ter seveda tudi z drugih cest in ulic. V času odjuge pa bodo morali čistiti mreže in odtočne ulične požiralnike pri cestnih prehodih, čistiti zasnežene prometne znake itd. Glede na tehnično opremljenost in na celovit in podrobno izdelan program jim bo uspelo vedno plužiti sneg in posipavati ceste proti poledici. To trdimo zaradi lanskoletnih izkušenj, ko so uspevali dokaj redno očistiti ceste. Upamo pa, da jih ne bo tudi letos presenetil—tako kot lani in vsa prejšnja leta — prvi sneg. Tudi ulične požiralnike ob cestnih prehodih bodo morali vestneje čistiti kot lani. Tudi odvoz snega s postajališč, parkirišč in drugih javnih površin bodo izvajali po prioritetni listi. To pa je ena zadnjih nalog na prioritetni listi in upamo lahko, da med občani ne bo nezadovoljstva in negodovanja kot prejšnja leta. Prejšnja leta so občani negodovali nad Komunalnim podjetjem tudi na račun tistih, ki svojega dela pločnikov ali cestišč niso očistili. Povedati moramo, da so odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žle-gov, namestitve in vzdrževanje snegobranov, ureditev in vzdrževanje strešnih in odtočnih cevi, odstranitev snega s pločnikov, posipavanje pločnikov ob poledici in čiščenje uličnih požiralnikov naloge hišnih svetov, lastnikov in upravljalcev zgradb ter posameznih krajevnih skupnosti. Že prejšnjo zimo je kontrolo nad tem opravljal komunalni redar. Ker pa je bila ta služba nova in občani do sezone 7b-79 odloka več ali manj niso izvajali, je komunalni redar kršitelje v glavnem opozarjal. Letos pa bo nastopal ostreje in kršitelje odloka o ureditvi zimske službe takoj kaznoval, saj to določajo kazenske določbe odloka. Zato bo treba letos krepkeje prijeti za lopato. Negotovo pa je še, kako bo s cestami, ki jih upravljajo krajevne skupnosti. Do sedaj so jih čistile krajevne skupnosti po svojih programih — s sredstvi, ki so jih dobivale kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po sprejetju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa s temi sredstvi ne bodo več razpolagale KS, ampak SKIS — temeljna enota za stavbna zemljišča. Teh sredstev ne bodo več uporabljali v ta namen, temveč samo za urejanje primarnih komunalnih naprav. Nedvomno bo treba zagotoviti, da bodo tudi te ceste splužene. V zimski sezoni 78-79 je bilo za zimsko službo porabljenih 1.142.212 din, za 79-80 pa je po predračunu, ki ga je predložilo komunalno podjetje, predvidena poraba 1.947.444 din. Če je to pokazatelj, da bo služba delovala učinkovito, potem lahko upamo, da se bomo vozili in hodili po »brezsnežnih« cestah. PRIORITETNI VRSTNI RED PLUŽENJA CEST NA PODROČJU OBČINE I. KAMION FAP S ČELNIM PLUGOM LJ 125-379 1. Stara cesta, Idrijska do Žita, Ulica 6. maja 2. Podlipa 3. Ulovka 4. Verd — pokojišče — Padež 5. Stara Logaška cesta II. KAMION TAM S ČELNIM PLUGOM LJ 232-119 1. KS Borovnica 2. Avtobusna postajališča 3. Naselje Dragomer 4. Naselje Log-Mole 5. Naselje Jordanov kot III. KAMION TAM S ČELNIM PLUGOM LJ 247-065 1. Območje Zaplane z avtobusno postajo v Strmici 2. Stara Vrhnika IV. GREDER MG-130 1. SAP — Sinja gorica — Igrad—Blatna Brezovica—3evke—Log 2. Odcep od Lukovice južno do občinske meje in odcep na Logu južno do občinske meje 3. Bevke—Drenov grič—Zaklanec 4. Nadvoze od Sinje gorice do Dragomerja V. GREDER G-31 STARI 1. Lošca — Kopališka ulica — Pot v Močilnik — Usnjarska ulica ■ — Nova cesta na Lošci — cesta na Lošci do Trčka — Cesta na Lošci mimo vrstnih hiš — Sušnikova do mostu na Verdu — Mrakova ulica — Cesta od 5. maja do Kranjca 2. Jelovškova cesta in tržnica 3. Parkirišče pri Slovenija avtu in pri Črnem orlu 4. Nova Kovinarska 5. SAP — Velika Ligojna 6. Opekarska in odcepi v novem naselju Opekarske 7. Cesta okoli stare železniške postaje 8. Kolodvorska cesta 9. Sistem ulic v Delavskem naselju 10. Partizanski tabor 11. Odcep ceste od Robove do Košac 12. Partizanski klanec 13. Cesta okoli Močilnika 14. Pločnik na vzhodni strani Tržaške ceste od IUV do Istra-benza VI. GREDER G-31 NOVI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. VII. PLUŽENJE S TRAKTORJI 1. Vlečni plug št. 1 PODLIPA — SMREČJE VIII. ODVOZ SNEGA se vrši po končanem sneženju in končanem pluženju: 1. Stara cesta do Turšiča, vključno tudi križišče s Tržaško 2. Avtobusna postajališča na Jelovškovi in Tržaški cesti 3. Vsi označeni peš prehodi na Tržaški in ulici 6. maja 4. Ulica 6. maja pred Zdravstvenim domom — parkirišče 5. Parkirišče pred Mlečno in Mercatorjem Cesta gradenj' Poti od Stare ceste do Pošte Stara Kovinarska Parkirišča: pri kegljišču Mantova Mantova, Pri stari osnovni šoli, pri domu JLA, pri novi osnovni šoli in novi športni dvorani Cesta okoli Mercatorja in mimo zdravstvenega doma do Droge Ulice na Klisu Voljčeva cesta Cesta skozi Gradišče, Koreja Kurirska ulica Idrijska in Butanjeva Hrib Kačja vas in ostale poti okoli Trojice nad Idrijsko in Staro cesto Janezova vas Pločnik na zahodni strani ceste od IUV do Sivkine Sivkina ulica Pločniki po Ulici 6. maja do Turšiča do Tržaške — obojestransko ^^%Z Prizidek k vrtcu na Vrhniki Pred dobrima dvema mesecema so pričeli z gradnjo prizidka k vrtcu na Vrhniki. Ker so prepozno začeli delati,si izvajalec (Marles) prizadeva, da bi deločimpreje opravili. Tako bo, kot kaže, že v prihodnjem letu v organizirano varstvo vključeno še 76 predšolskih otrok. Skupnost otroškega varstva je tudi že izpolnila vse denarne obveznosti za vrtec na Bregu v skladu s sprejeto spremembo programa skupnosti za leto 1978. Manjkajoči del sredstev za dokončanje objekta je izločen na posebnem tekočem računu in je sedaj izvedba nedokončanih del odvisna le od izvajalcev, to je od Marlesa. (Foto: F. P.) P. F. SVET ZVEZE KOMUNISTOV V KS VRHNIKA V najkrajšem času sprejem novega statuta KS Svet zveze komunistov v krajevni skupnosti Vrhnika, v katerem so predstavniki vseh štirih osnovnih organizacij ZK zastopani po delegatskem principu — sekretarji pa so po svoji funkciji člani sveta — se je že sestal na svoji prvi seji. Za sekretarja so imenovali Jožeta Prvinška. Razpravo so usmerili predvsem v obravnavo aktualnih problemov in nalog v KS Vrhnika in ugotovili, da se morajo vse štiri osnovne organizacije akcijsko še bolj povezati ter vzpostaviti natančen in ažuren pregled vseh članov ZK v krajevni skupnosti. Vsekakor pa je eden od pomembnih sklepov tudi, daje potrebno v najkrajšem času sprejeti statut KS Vrhnika in izvoliti novo skupščino in njene organe. Zato so dali pobudo za čim hitrejšo akcijo v okviru SZDL. Vso pozornost pa so namenili tudi delovanju družbenopolitičnih organizacij v KS in se dogovorili za evidentiranje novih kadrov, ki bodo pripravljeni sprejeti funkcije v najrazličnejših organih in komisijah. To bo osnovna naloga krajevne organizacije SZDL in komunistov, ki v njej delujejo, f. p. Glavna naloga-vodovod-opravljena Pretežni del zastavljenih nalog v sedanjem planskem obdobju so Bevčanl že opravili, zaključiti moralo še zadnja dela In voda bo stekla po ceveh novega vodovoda, ki bo sad dolgoletnih prizadevanj za to, da sleherno gospodinjstvo dobi čisto, pitno vodo. Zgrajenega je 4.780 m primarnega voda po naselju Bevke, vodohram na Brdu s prostornino 200 kub, metrov, zajetje in črpališče Zagradlšče, cesta na Brdo — dostop do v odori rama in cesta do zajetja vode, sedaj pa potekajo še dela na trato postaji. Ravno od te postaje pa je odvisen tudi začetek obratovanja daljnovoda, saj bodo pri tej postaji tudi avtomatske naprave za črpanje vode. To bo stalo okrog 96 starih milijonov. Vrednost teh investicij je 334 starih milijonov. Seveda so precej teh sredstev zagotovili s krajevnim samoprispevkom, ki so ga izglasoval na referendumu 9. maja 1976. leta in velja do istega datuma prihodnje leto. Ob tem pa so še Bevčani »krepko zavihali rokave« in opravili 2.135 prostovoljnih delovnih ur in 118 traktorskih ur. Občani pa bodo tudi sami prispevali tisti delež denarnih sredstev, ki so potrebna za zgraditev odcepov od primarnega vodovoda do slehernega gospodinjstva. To pa je po predračunu komunalnega podjetja 893.695 din. Kaže pa, da se za sedaj na novi vodovod ne bodo priključila vsa gospodinjstva. Ocena dokazuje, da bo plan komunalnih del realiziran v tem srednjeročnem obdobju. Bevča-nom torej ne bo treba prenašati ne izvedenih načrtov v naslednje plansko obdobje. Realizacija tega programa pa je tudi osnova za Izdelavo srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1981 — 1985. F. P. _JI AKCIJA KK SZDL BOROVNICA — ANKETA Izogibanje delu Pred dobrima dvema mesecema je krajevna organizacija SZf Borovnica izvedla anketiranje vseh krajanov. Anketo je izvaj' pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« 147 mladincev. S to anketo so hoteli izvedeti, koliko krajanov je že vključenih v raz j društva, družbenopolitične organizacije in organe KS. Pravi narnij' ankete pa je bil predvsem motiviranje krajanov za delo v krajevni *l moupravi, družbenopolitičnih organizacijah in društvih oziroma, <>|. krajani sami povedo, kje in kaj želijo delati kot aktivisti. Rezultati ankete so že znani, vendar niso ravno najboljši. Okviri) ocena kaže, da se krajani izogibajo aktivističnemu delu. Sicer so ljudi resno izpolnili vprašalnik, resno sprejeli akcijo, saj je od 2471 krajane ki jih je anketa zajela, vrnilo anketni list 2345 krajanov. Torej ankete' vrnilo le 126 krajanov ali šest odstotkov anketiranih. Na prvi pogled i* zveseljivo!? Toda ob ugotovitvi, da je le 24 odstotkov anketiranih Pj pravljeno sodelovati oziroma aktivno in tvorno delati v organih K» družbenopolitičnih organizacijah in društvih, lahko rečemo, da je' premajhen odstotek, saj je kar 1752 krajanov odkloni lo vsakršno so* lovanje. Kljub temu pa je razveseljiv podatek, da je 94 krajanov, ki do s»* niso bili vključeni v delo organov KS, izrazilo željo za sodeloval? Vsekakor so s to akcijo nekaj le dosegli. Če drugega ne, so vsi KJJ jani dobili možnost, da so sami povedali, kaj bi radi delali, v pretep večini, kaj bi nedelali in tako prispevali svoj delež k razvoju kraja, v k* terem živijo. Najbrž pa bi tistim, ki nočejo sodelovati, veljalo pove*"' da naj tudi svojo »kritizersko strast« utišajo, saj so ponavadi naP glasni, ko je treba nekaj očrniti. Kaj, ko bi vsaj del teh 1752 krajanO^ zavihal rokave in bi priskočili k delu. Nedvomno bi bilo tudi manj »w za kritiko! V. NA BETAJNOVI NOVE PRIDOBITVE DELO NA CESTI V ZAPLANO IN PODLIPO Vsa dokumentacija za dokončane del na cesti v Podlipo je pripravljena. Gre za most in asfaltiranje odseka pri mostu. Znan je že izvajalec: Vodno gospodarsko podjetje iz Ljubljane. V fazi odobritve je tudi investicijski program. Predvidevajo, da bodo začeli delati že v novembru. Začeli pa bodo tudi z deli na cesti v Zaplano, vendar je vprašanje, če že sedaj — zaradi bližajoče se zime. Delež sredstev za asfaltiranje te ceste je že zagotovila temeljna enota za ceste pri SKIS, zagotovljeni so že bančni krediti, ki jih bo vračala temeljna enota za ceste. Svoj delež pa so zbrali tudi krajani, saj je vsako gospodinjstvo prispevalo 7000 din. Tudi »vikendaši« so se obvezali, da bo vsak prispeval 5000 din, vendar jih je še precej, ki te obveznosti še niso poravnali. Tudi zaradi teh manjkajočih denarnih sredstev verjetno programa ne bo možno realizirati v celoti. F. P. Iz analize uresničevanja srednjeročnega plana 1976-vidna tudi finančna podoba gradnje vodovoda: 1. KS Bevke je zgradila vodnjak ter krila vse stroške gradbenega materiala in stroške analiz iz sredstev samoprispevka: 2. SO Vrhnika je prispevala za projekt: 3. Lastna udeležba SO Vrhnika in bančni kredit: Skupaj: -1980 je razr din 125.000 156.000 8,050.000 8,341.000 Od 1. 9.1976, koje samoprispevek namensko usmerjen v gradnjo vodovoda, se je do 30. 10. 1979 zbralo 753.925din. djn — od tega so porabili za zajetje in cesto na Brdo: 125.000 — solidarnostni del za priključke: 500.000 Ostanek: 128.925 Iz tega Ostanka denarnih sredstev pa je KS dolžna financirati priključek za kulturni dom in pokopališče. V skupnem delu so uspef Konec oktobra je Splošna plovba iz Pirana proslavljala 25- letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so odprli tudi muzej, v katerem sta tudi sliki Vrhnike in Borovnice ter drobni značilni etnološki predmeti teh dveh krajev, po katerih se imenujeta dve njihovi ladji. Fotografija: Vrhnika v času Argonavtov, ki jo Je naslikal Dominko. (Foto: F. P.) Nova moderna trgovina v večnamenskem objektu na Vrhniki pomeni za IUV že deveti tovrstni objekt. Do sedaj so namreč že imeli svoje trgovine v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani (3), v Mariboru, Portorožu in v Litiji. V tej trgovini, ki so jo odprli sredi oktobra, je možno kupiti lepo in moderno usnjeno in krzneno konfekcijo ter usnjeno galanterijo. Poleg tega pa imajo tudi moderne ročno pletene izdelke iz Sirogojna. (Foto: Ruperšek) Jesenski čas je za krajane našega naselja Betajnova zelo razgiban. Po daljšem času se tudi za naš konec prižiga zelena luč na semafora. Odbor, ki smo ga izvolili spomladi, je krepko poprijel za delo. Rezultati dogovorov krajanov so že vidni. S prostovoljnim delom smo razširili približno 700 metrov poti, ki pelje skozi naselje proti Staremu mlinu. Seveda gre pri tem velika zahvala lastnikom parcel ob cesti, ki so odstopili zemljo. V delovni akciji pri razširitvi so nam priskočili na pomoč tudi pripadniki JLA iz obeh vojašnic. Prav njihovemu delu se lahko zahvalimo, da je bila cesta v grobem urejena v enem dnevu. Da opravljeno delo ni bilo lahko, dokazujejo ostanki razstrelje-nih skal, saj je cesta speljana po izrazito skalnatem terenu. Za uspehe pri delu se moramo zahvaliti tudi vsestranskemu razumevanju sveta krajevne skupnosti Vrhnike in njenemu predsedniku tov. Andreju Grampov-čanu, ki nam je tako organizacijsko kot finančno priskočil na pomoč z veliko mero odgovornosti iz zavzetosti. Uspeh akcije za razširitev ceste nas je vzpodbudil, da smo se — ravno tako ob sodelovanju krajevne skupnosti — lotili urejevanja javne razsvetljave na našem koncu. Izračunali smo, da nam bodo cestne svetilke zagorele, če bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 1200 din in če bomo opravili vse izkope sami. Manjkajoča sredstva pa naj bi prispevala krajevna skupnost. Od besed do dejanj je bila vsaj v našem primeru zelo enotna pot. Ze ob koncu septembra "so ulične svetilke razsvetlile pot od »Elektrona« do »štirne« pod Storže-i vim gričem. Tudi v tej akciji je večina naših krajanov pokazala veliko mero pripravljenosti za urejevanje naših skupnih problemov. Na žalost pa so med nami še vedno posamezniki, ki se otepajo plačila samoprispevka, pa tudi lopata irt kramp jim ne dišita. Da bo naslov tega prispevka opravičen, moram omeniti še dvoje del, ki smo jih opravili v tem času. Očistili smo strugo potoka Bele od »Elektrona« do mostu, saj zaraščena struga, polna odpadkov in naplavijenega vejevja, ni bila v ponos naselju. Čeprav nenazadnje, pa vendar ne najmanj pomembna je naša akcija za 2 »Z združenimi močmi bomo pa le nekaj naredili, zato vsi zavihajmo rokave,« so si dejali prebivalci Betajnove in zgrabili za orodje in si uredili cesto. (Foto: Jože Opeka) razširitev mostu čez potok Bela. Most je bil že dalj časa coklja v gostem prometu, zato ni čudno, če smo si zastavili cilj, da ga čimprej razširimo. S prostovoljnim delom in z znanjem naših sosedov je most danes dovolj širok, da poteka promet neovirano v obe smeri. Prav je, da ob koncu povemo še nekaj o naših načrtih za prihodnost. Predvsem bomo morali strniti moči za prestavitev tankovskega prometa iz naselja. Prvi koraki so že storjeni ob polni podpori poveljstva JLA na Vrhniki. Prepričani smo, da WJ sodelovanju vseh prizadetih) nov občinske skupščine in JL^ , ta problem kmalu rešili. Istoča^HeJ poteka tudi akcija za postavitvi fonskega omrežja v naselju-stavniki investitorjev, skupščine in krajevna skup"1 našega odbora so si že ogleda; in ugotovili približno traso t> telefonskega omrežja. UpamOi tudi to naše prizadevanje sadove. Za vse te akcije in uspehe s samoupravnimi močmi približno 250 krajanov Betaji moramo v prvi vrsti zahvali" nom samim, njihovemu odbor' prizadevno in z vso odgovo' vodi tov. Anton Jelan, pom^M mu še dr. Kobal, inž. Cerk in v tavs in seveda še drugi ter »' skupnosti in njenemu predr tov. Grampovčanu. Prepriča' da bodo vsa naša skupna hote' v nadalje realizirana, saj smo; sedanjim delom dokazali, * remo urejevati svoje naselje- 1 Čisto prav pa je tudi, da orfl y še naše »oddaljenejše« sosednji jane Storževega griča, ki S0 delu in plačilu prispevka še izkazali, saj so povsod pre1 Obveza našega naselja pa je- "J tudi mi priskočimo na pomočf ^ sničevanju njihove največje*? obnove električnega omreflj njihova dosedanja električna tost ne zadošča niti za pran)6 danje TV, kaj šele za kmetijs^ je! cd"5 Pripadniki JLA so nudili veliko pomoč. (Foto OH, TA CESTA... Takih lukenj je na tej cesti veliko Predstavniki občinskega izvršnega sveta so imeli že več sestankov s predstavniki Republiške skupnosti za ceste in Slovenija ceste zaradi ceste Vrhnika—Borovnica—Preserje. Našli so skupen jezik samo kar zadeva variantne predloge ureditve te ceste, oziroma o tem, v kakšno stanje je treba cesto »vrniti«. Kaže pa, da do realizacije ne bo prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri Republiški skupnosti za ceste. Torej, zopet tisto dejstvo — denarja ni. Cesta pa je v tako slabem stanju, da samo sanacija ne bo rešila problema. Treba jo bo obnoviti.ker je poškodovana celotna asfaltna prevleka. Vsakršno necelovito lotevanje obnove te ceste bi nedvomno pomenilo negospodarno trošenje družbenih sredstev, saj bo cesta čez mesec ali dva spet vsa poškodovana. Ob tem pa velja opozoriti na dejstvo, da bi morale Slovenija ceste tudi odgovorneje gledati na ta problem. Za obnovo nameravajo prispevati le 400 starih milijonov, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so jo najbolj uničili, saj so praktično zvozili ves nasipni gramoz za avtocesto iz kamnoloma v Preserju po tej cesti. Avtocesta, priključki nanjo in nadvozi bodo tehnično prevzeti. Pozabili pa so na tisto cesto, ki je služila prevozu praktično vsega gramoza za avto cesto. To je že drugi primer neodgovornega ravnanja. ^ navija se podobna situacija, kot je bila pri gradnji ods0* avto ceste Vrhnika—Postojna, ko so od obljub ost* samo »makadamske« luknje na cestah v občini. P°( cestah so vozili gradbeni material. -e Vse te »obremenitve« na cestah in neizpolnjena^ obljub investitorjev; oboje je pred leti otežkočalo aK<« vpisovanja posojil za ceste. Toda kljub temu je a^'jf«:,,! Vrhniki dobro uspela in je bila izpolnjena obveza v ot* za 112 odstotkov. Verjetno bi tudi zaradi tega dejstva cesta zaslužila več pozornosti. Morala bi biti širša, saj je Borovnica industrijsko d^V razvita in je frekvenca prometa vsak dan večja. Z ur^ tvijo bi se tudi varnost izboljšala. Na koncu se velja tudi vprašati, če je ta problema . zrela tudi za delegatsko vprašanje za republiško skuPp čino. OVEMBER 1979 NAŠ ČASOPIS 5 Prvi film I in že nagrada Veliko odkritij je bilo potrebno, da se je uresničil človekov sen, da bi * slika premikala. Cela vrsta tehničnih spoznanj je bila potrebna, da Srno v filmski umetnosti v sorazmerno kratkem času dosegli veliko dovršenost. Tehnična in umetniška plat filma sta tesno povezani, saj napredek filmske tehnike močno, vpliva na filmski izraz. Posebno mesto v filmu pa ima ljubiteljska dejavnost. Ljubiteljski film in nasploh cela dejavnost je zrasla tako kot ostale ljubiteljske dejavnosti, se pravi iz potrebe delovnega človeka in občana, da zadovoljuje svoje potrebe upo- Bkipa med snemanjem filma INO ONI ali slika v razdalji [jtonikov po snemanju filmskega izraza. Namen te dejavnosti ni samo 9°lo zapisovanje vsakdanjosti ali pa igrano prikazovanje dogodkov iz Preteklosti ampak — in predvsem — prodiranje v bistvo dogajanj, »Janj, čustvovanj in iskanj. Današnji čas, ki je poln hrepenenja po ti-stem, estetskem, še vedno omogoča delovnemu človeku, občanu, ki J željan te dejavnosti, da se vključi v ljubiteljsko skupino. Na Vrhniki je ustanovljena skupina za ljubiteljski film Argos, ki deluje kot sekcija pri ^O. iz navdušenja in veselja do filma se je v mesecu maju zbrala skupina ljudi in istim ciljem. Ustvarjati film. Če ima kdo takšno potrebo J.?6 nam priključi. Vabimo vse. , Njihov prvi film INO ONI ali slika v razdalji jim je že prinesel zlato pla-*eto za režijo na 16. festivalu amaterskega filma Slovenije. Film "Premija desetletnega fantiča na njegovi poti v posebno osnovno šolo. 11 m govori o problemu teh otrok v današjj družbi in je nastal kot reak- cJ!3 2akon 0 usmerjenem izobraževanju, ki se teh otrok izogne. Scenarij in režija: Dragan Živadinov Kamera: Milorad Borčič in Dušan Minar Montaža: Dragan Maksimovič >,2vok: Ljubo Grujič (osrednji lik) ter Niko NikoKič, Tatjana Brenčič, ivone Nagode, Ele Hladnik j k V okviru srečanj s pobratenim Gonarsom je bila v njihovi knjižnici razstava akademskega slikarja Božidarja Grabnarja. (Foto: M. Borčič) Domovina in njen praznik Je to ognjišče, kamor truden se vračaš? Je vse, kar so narodi naši v stoletjih odkrili? So livade, potoki, vrhovi, koder pesem naša se glasi? Domovina je vse, neskončne, brezmejna, Mi dihamo, živimo, srca so naša njeni oltarji. Rodovom jo poznim hranimo! ^nkarjeva knjižnica se je že preselila v nove prostore v /^namenskem objektu, kjer so obiskovalcem na voljo uqi dnevni časopisi in razne revije. (Foto: F. P.) V okviru praznovanja našega osrednjega praznika— dneva republike — se bodo zvrstile kulturne in športne prireditve. V Cankarjevi knjižnici bo srečanje z našim pisateljem Karlom Grabeljškom, ki se bo predstavil z novim literarnim delom »Kuharji«, v galeriji pri Cankarjevi knjižnici pa bo razstavljal Božidar Grabnar. Na osrednji proslavi, ki bo26.11. ob 19. uri, bodo sodelovale amaterske skupine Zveze kulturnih organizacij. V vrsti prireditev s katerimi bomo obeležili letošnji 29. november, je prav gotovo pomembno tudi odkritje spominske plošče Sovi, športne prireditve (Tek republike, športni nastop, košarkarska tekma) in sprejem cicibanov v pionirske vrste. Za vrhniške šolarje bo letos to slovesen trenutek tudi zato, ker se bosta dosedanja pionirska odreda osnovne šole Janeza Mraka in osnovne šole Ivana Cankarja združila v enoten pionirski odred »Janez Mrak Vrhnika.« Sneg na Martinovo nas je čez noč postavil pred dejstvo, da se koledarsko leto 1979 pravzaprav izteka, zato na kratko o pomembnejših Rojstvo Jugoslavije Jugoslavija, ti domovina naša mua iz ljubezni ljudstva, si bila spočeta v solzah in trpljenju si se nam rodila, domovina naša ljubljena in sveta. Minilo let je mnogo od takrat ko so zastave svobode zavihrale, naj vsakdo bil bi bratu brat tako so vse nam strune zaigrale. Pesem o svobodi se širila je v svet, odmevala povsod je brez meja, to zate domovina je najlepši cvet, ko med narodi nikjer ne bo gorja. Ob dnevu tem ti kličemo vsi zmagovito domovina draga, naj bi nam živela večno, z njo naš najdražji in tvoj oče TITO. JULKA FORTUNA kulturnih dogodkih in prireditvah v decembru, ki jih načrtujemo v okviru Kulturne skupnosti in novoletnih praznikov. Obletnica smrti Ivana Cankarja (11. 12. 1918) je pomemben slovenski in vrhniški kulturni praznik. Z gledališko predstavitvijo »Lepe Vide« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Celja, z akcijami v okviru Cankarjeve knjižnice, z likovno razstavo in s proslavami bomo počastili spomin na dela velikega pisatelja in humanista. V veliko veselje otrok, predvsem najmlajših in šolarjev, se hitro bliža zadnji teden v letu in z njim prireditve in darila dobrodušnega dedka Mraza. V Cankarjevem domu na Vrhniki si bodo otroci in starši lahko ogledali tri lutkovne predstave Zajček Dideldajček, Mali strah Bav-bav in Mali princ (slednja je namenjena odraslim), dve dramski igrici in risane filme. Novoletno vzdušje bo pomagala ustvariti tudi skupina za izrazni ples. Pri načrtovanju in izvedbi programa si bomo prizadevali, da bo novoletno vzdušje in z njim veselje seglo tudi v vse krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Kaj pa darila? Zopet je minilo leto in na novo se bomo spraševali, kaj kupiti in za koliko, da bo prav otrokom in staršem. Kar brez zadrege! Tudi tokrat bo častitljivi dedek opravil svojo nalogo dobro in samo- ' zavestno: »Si bil priden? Si zaslužil darilo?« Izdajalski mehki nosek bo pravičnemu dedku v veliko pomoč. MARTA RUAVEC ® NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI R °T-: Sarthes R Sr9lez n • !lfOKOVNE KNJIGE Individualna psihologija Priročnik za družabni ples : Sad, Furije, Lojola Utopični socialisti 5ie?Eatski sistem v SR Sl0venii' uoi n Psinolo9iia motivacije Inar F.: Sklepanje in prenehanje delovnega ra- rwT1eria prJnar F.: Temeljni pojmi iz delovnih razmerij G *°vec F.: Državni ustroj in prvine državnih oblik rwa A.: Angl.-slov. slovar stori °šeC ^ 'Pravna razmena v prometu blaga in Kardelj e.: p0|jtjcni sistem socialističnega samou-K&n'a Len ^ali leks'kon štamparstva i grafike Mar?8 D-:'Veština in informacija Mu*?0vić B-: 50 najvećih šahista sveta piDu? n <"Iovek 1 mašine r^adf D-: Priročnik o izvršilnem postopku z obrazci Ha?!0i? J-: Ličnost u psihologiji F^j' Haideger to! M D' ge in verovanJa ob Wuri in Rabi Sh=L Osnovi socijalne psihologije - 'aKespe Silv a L: are R.: Psihologija ometenih u razvoju Marksov književni stil SaK« E,ika psihoanalize Ckc,VSki in,ormator Thorn0 J': Sindikat v združenem delu Trste as K,: Ma,i leksikon umetnosti 20. veka Turvl. A.: Psihologija dela in organizacije Uvnn: Kako biramo? Sabljanf J" Metodika družbenopolitičnega uspo- v°atu* W': Kak0 Prib,izarno otrokom glasbo Vyn A.: Neuvrščeni in novi mednarodni red bert p K- Društveno ponašanje kov 'Sr0me'ni davek in merjenje njegovih učin- LEPOSLOVJE Mladinsko: Alečkovič M.: Otroci iz zadnje ulice Dajčman M.: Marjetka ve, kaj je vojna Grabeljšek K.: Kuharji Grafenauer N.: Kaj ima sonce najraje Hudobna mačeha in pridna pastorka Kovačič L.: Dva zmerjalca Mostovi prijateljstva Rozman S.: Fantje muzikantje Suhodolčan L.: Norčije v gledališču Zupane L.: Sinček Palček Za odrasle — slovensko: Ingolič A.: Zgodbe mojega jutra Kajzer J.: Prava moška družba Pibernik F.: Odzvok Švajncer J.: Sovraštvo in ljubezen Vidmar J.: Obrazi Zupančič B.: Zlati prah Cundrič V.: Vrči, zajetje luči in teme Šbmen B.: šepetanje mravelj Prevodi: Garcia M. G.: Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal Gilmour H. B.: Vročica sobotne noči Kirst H. H.: Generalska afera Laine P.: Čipkarica Mavrična ptica Moricz Z.: Gospodje se zabavajo Nemeth L.: Pregreha Pestum J.: Čas sanj Steinbeck J.: Sladki četrtek Ullmann L.: Spreminjanja Gajtani A.: Ko odpreš to pesem V srbohrvaškem jeziku: Garcia Lorca F.: Izbor Neruda P.: Pjesme ljubavi i nade Pavese C: Umešnost življenja Paz O.: Luk i lira ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Spored filmskega gledališča za mesec december: Petek, 7. 12. 1979 ■- jugoslovanska barvna komedija: »Nacionalni razred do 785 cem« (Dragan Nikolič) Petek, 14. 12. 1979 — jug. film »Naloga diverzanta Oblaka« (zlata in srebrna arena 1978) Petek, 21. decembra, francoska barvna komedija »Mož, ki je ljubil ženske« (režija: Francois Triffaux; FEST 78) Enosobno ali tudi večje najemniško stanovanje na Vrhniki NUJNO iščeta mlada Vrhničana z enoletnim otrokom. V poštev pride tudi nakup ali odkup. Ponudbe (Kidajte na »Naš časopis«, Cankarjev trg 8. ISKRA TO/1) Tovarna antenskih naprav n.sub.o. Vrhnika, Idrijska cesta 42 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. Dva orodjarja — Poklicna šola kovinske stroke, zaželeno več let delovnih izkušenj 2. Dva strojna ključavničarja za nastavljanje in vzdrževanje orodij. Delo je dvoizmensko. — Poklicna šola kovinske stroke, najmanj eno leto delovnih izkušenj. 3. Vratar — čuvaj — Končana osnovna šola, lahko brez prakse. Delo je tudi nočno. Poskusno delo pod 1. in 2 traja 2 meseca, pod 3. traja 1 mesec, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Objava velja do zasedbe. Stanovanj nimamo. Prijave sprejema splošna kadrovska služba Iskra Antene Vrhnika. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi pristojnega organa. Razstava fotografij »Otroci« V počastitev mednarodnega leta otroka so Foto-kino zveza Slovenije, Dom JLA in ZKO organizirali v domu JLA na Vrhniki razstavo fotografij z naslovom »Otroci«. Na otvoritvi so v kulturnem programu sodelovali učenci Glasbene šole iz Vrhnike, ki so navdušili obiskovalce. Fotografije na razstavi odgrinjajo del otroškega sveta, ki je občutljiv in ranljiv, na videz enostaven, v resnici pa poln zapletov in nasprotij. V njem se srečujeta igrivost in resnost, domišljija in resničnost, otožnost in razposajenost. V letošnjem letu, ki ga je organizacija Združenih narodov proglasila za mednarodno leto otroka, so otroci seveda deležni še posebne pozornosti. Sevam ne zdi, da je ta pozornost velikokrat preveč površna in da se vse premalo poglabljamo v svet otroštva? Fotografije so odkrile del tega sveta in nam ga tako, vsaka po svoje, pomagale približati. Bivši borci — TV kurirji in aktivisti, ki so med NOB s svojo aktivnostjo omogčali opravljanja nalog na najpomembnejših partizanskih kurirskih zvezah mod tedanjo bazo odpora — teranom — in oarednjim političnim vodstvom ter GŠ NOV in POS—so tudi po vojni organizirani. V notranjskih občinah Vrhnika, Logatec, Cer-knIca In LJubljana Vič deluje pododbor, ki nadaljuje tradicije IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije. Kurirske TV zveze so pravzaprav nastajale in se razvile najprej na notranjsko-dolomitskem področju, torej na področju že navedenih občin, jeseni leta 1942 in se potem razvile v edinstveno organizacijo po vsej Sloveniji. Organizirani v svojem PODODBORU skušajo partizanski kurirji Notranjske v sodelovanju z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, organizacijami združenega dela in predvsem preko mladih ljudi ohranjati, negovati in razvijati svetle tradicije našega narodnoosvobodilnega boja in naše revolucije. Trudijo se, da mnogi pomembni dogodki iz veličastnega boja v naših komaj pretekli zgodo- vini ne bi prešli v pozabo, še več, zavzemajo se za to, da bi izkušnje, vzglede in spomine na to herojsko preteklost naših narodov in narodnosti sprejemale tudi naše nove generacije s ponosom in z vestjo, da so bila posvečena vsa premagovanja, samoodpovedovanja, herojski boj za svobodo in boljši jutri, za tovarištvo, bratstvo in edinstvo včeraj, danes in jutri — našemu delovnemu človeku. Poleg številnih raziskav mnogih pozabljenih in neobdelanih dogajanj, ki zadevajo organizacijo, boje in zgodovinsko preteklost njihove vojne enote, zbirajo podatke za monografijo nekdanjih TV kurirskih postaj na notranjsko-dolomitskem področju in še posebej poskušajo iztrgati pozabi posamezne težke trenutke iz našega dela in boja. Notranjska in Dolomiti sta po dolgem in počez namočeni s krvjo naših padlih borcev, postreljenih talcev in terenskih sodelavcev. To so v naši zgodovini zapisana dejstva, o njih pričajo mnoga grobišča, spomeniki in spominska obeležja. Niso za to, da se postavljajo spomeniki vsepovsod, prepričani pa so, da bi bilo nekatera mesta in kraji tudi na Notranjskem, v Dolomitih in na po- Za dan mrtvih Je bila na Drči žalna komemoracija. Spomnili so se vseh, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo. (Foto: M. Borčič) dročju vrhniške občine le potrebno ustrezno obeležiti. Za to se trudijo in načrtujejo, dajejo pobudo in niihovi napori niso brez odziva... V sodelovanju z druženopolitičnimi in delovnimi organizacijami in ob njihovi pomoči pa tudi pomoči posameznikov so samo v zadnjih treh letih uspeli urediti vrsto obeležij-pomnikov na dogajanja iz našega narodnoosvobodilnega boja. Postavljena je skromna kočica z obeležjem dejavnosti nekdanjih partizanskih kurirjev TV 17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom. Kraj že do sedaj pogosto obiskujejo, tudi z organiziranimi pohodi, tu se vsako leto sprejema Ku-rirčkova torba v organizaciji prionlrjev naših osnovnih šol. Urejeno Je obeležje zadnji dolomitski — pehačkovi četi pri Kotoijevkl, obeležje enotam druge grupe odredov, ki jih je preko našega področja vodil legendarni Komandant Stane. Obeležje Je urejeno pri Hren-covi jami, obeležje tretji četi Lukovega bataljona na Sodlč vrhu, ki je imel tu svoje taborišče v času znane Roške ofenzive, obeležje padlemu kurirju TV 17 Marku ob železniški progi med Verdom in Štampetovim mostom, obeležje partizanski prehod 41-45 pri Mirški čuvajnici, obeležje padlemu kurirju TV 17 Friškvec Jožetu v gozdu pri Logaški Češnjicl ter obeležje urno-rejenemu borcu Notranjskega odreda ob cesti proti Tolstem vrhu. __________ Letos in prihodnje leto tečejo priprave za obnovitev in restavriranje »Bunkerja« Rajonskega odbora OF Vrhnika na Blatnem dolu ter obeležje stalne Javke TV 17 ter okrožnih in rajonskih aktivistov OF Vrhnike na hiši pok. Jerina Neže— Sove na Partizanskem klancu. V programu je postavitev obeležja pri kurirski postaji TV 2 v Selu pri Kruševem ali na Ključu v občini Ljubljana Vič, obeležje kurirski postaji TV 18 in petim padlim kurirjem v Babnem polju ter obeležje kurirski postajiTV 10 v vasi Zavrh nad Iško v občini Cerknica. Tako bodo postopoma obeleženi nekateri pomembni kraji, kjer so delovale kurirske TV postaje in potekale kurirske poti in mimo katerih poteka planinska transferzala »Po poteh partizanskih kurirjev«. Akcije izvajajo v glavnem in seveda z lastnimi silami ob pomoči mladih ljudi in z udarniškim delom. Ob sodelovanju vseh tistih, ki se žele vključevati v razvijanje in nadaljevanje partizanski tradicij. Najnujnejša strokovna dela in material za taka spominska obeležja in z velikim razumevanjem in pripravljenostjo materialno pokrivajo posamezne delovne in druge organizacije. V programu njihove dejavnosti v letošnjem letu je tudi postavitev obeležja stalne javke TV-17 na hiši pokojne Jerina Neže. Obeležje bodo postavili in svečano odkrili za dan republike. Ker so bili v zadregi zaradi manjkajočih denarnih sredstev za pla*j čilo storitev kamnoseku, so zaprosili Kmetijsko zaj drugo Vrhnika in bodo z njihovo pomočjo izvedli W akcijo. Zakaj to obeležje? V hiši pok. Jerina Neže—Sove danes partizanski klanec štev. 1S Je v letih 1942—1944 vse do aretacije aktivistke Sove dobro organizirano delovala stalna JavM kurirske postaje TV 17 ter javka tedanjih okro* nih in terenskih aktivistov OF Vrhnika. Preko V javke, ki jo je požrtvovalno vzdrževala pot Sova (tako ime je imela tudi Javka), se je tud poleg sprejemanja in predajanja ilegalne pošt« literature, obveščevalnih in drugih poročil, zbi ralo vse mogoče gradivo: hrana, oprema, zdravila in drugo za partizanske enote in ustanove Preko te Javke so imeli mnogi aktivisti ilegale' zvezo s področnimi in regijskimi vodstvi narodnoosvobodilnega gibanja in s te zveze so Jih napotili na zbirne javke mnogi prostovoljci. Vse to delo je hrabro, požrtvovalno in nesebično opravljala znana aktivistka Sova vse do aretacija^ letu 1944. Ne postavljajo obeležja Sovi, čeravno j* ta nekdanja partizanska javka neločljivo povezana z njenim delom in ilegalnim imenom. S spominski"1 napisom želijo obeležiti predvsem eno izmed pomembnih ilegalnih točk široko razvejane organiza-cije partizanskih TV zvez, v pomnik na težke d«, našega boja in v zahvalo ter priznanje vsem tisti"1 znanim in neznanim, mnogim padlim in umrli"1 borcem in aktivistom, ki so to stalno javko omogočali in vzdrževali. Spominska plošča se bo tako vključila v mrežo podobnih obeležij nekdanjih partiza"] skih kurirskih zvez v Sloveniji, ki poteka °& centra osrednjega političnega vodstva NOV I" GŠ NOV in PO Slovenije (Dolomiti, Rog, B«1' krajina), tja do Trsta in dela Koroške v sedanj Avstriji. Pomnik so na tem mestu postavili tud' zato, ker je ta javka odlično delovala v najtežjih obdobjih našega narodnoosvobodilnega boja in v času, ko sta bila osrednje politično bodstvo in glavni štab slovenske partizanske vojska* Dolomitih (oktober 1942 do marca 1943). 20. in 21. decembra 1979 bo na Vrhniki krvodajalska akcija. Te humane akcije se udeležite v čimvečjem številu, saj naša kri rešuje človeška življenja! Mogoče boste tudi vi — ali vaši najbljžji — kdaj potrebovali kri. Pomislite na to in se odzovite pozivu! Imeli smo človeka-Puntarja Letos mineva 10 let, odkar nas Je za vedno zapustil revolucionar, borec in predvsem človek. Rekli smo mu Puntar. Priimek mu Je bil Molek, ime pa Jože. Petkov Jožel. Doma na Bregu pri Borovnici. Tam Je tudi do druge svetovne vojne stanoval. Kdo je bil Jože Molek Puntar? Ko se danes, pa tudi ko se je včasih nekomu rodil sin, pa mu je hotel oče dati ime Jože, je v otroških letih to bil Joško. Tega naš Jože ni doživel. Bil je od rojstva vseskozi ie Jože. To naj bi pomenilo, da ga v družini ni nobeden in nikdar »cartal«. V vseh obdobjih je Jože imel trdo in neizprosno življenje. Njegovo otroštvo je bilo, kot je takrat narekovala ekonomska situacija, trnovo, žalostno in veselo. S sedmimi leti je dočakal konec prve svetovne vojne. Vsa njegova družina je veselo pričakala očeta, ki se je srečno vrnil iz vojne. To naj bi pomenilo konec pomanjkanja, odrekanja in lakote. Oče bo zopet zaslužil, zopet bo kruh, čeprav samo koruzni. Jože je veselo skakljal po vrtu nad hišo, ko Je pasel edino kravo, ki so jo Petkovi premogi. Ob večerih Je rad prisluhnil nežnim glasovom citer, na katere so tako ubrano znali zaigrati oče in oba starejša brata. No, tudi sam se je kmalu navadil in s tem privabljal nase pozornost vseh mlajših sosedovih mulcev. Kmalu se je zanj začela šolska doba. Tekal je v borovniško šolo, pri tem pa spotoma nosil očetu kosilo. Oče je v Logu kot Žagar delal na veleposestnikovi žagi. Ko se je Jože vračal iz šole, se je zopet ustavil pri očetu. Tekal je po hlodih in deskah, se zagnal po žaganju in ustavil ob tolmunu Borovniščice. Tu je opazoval debe-loglave klene, ki so počasi plavali po bistri vodi Opazoval je tudi švigajoče postrvi, ki so se požrešno zaganjale za manjšimi ribami. Prvič v življenju je opazil nasilje, ki mu ni bilo prav nič všeč. Zakaj tudi manjše ribe ne bi smele svobodno živeti? Začel je razmišljati. Zamislil se je tudi nad tem, zakaj ima v šoli veleposestnikov sin velik kos belega kruha, lepo zlikano obleko in zakaj sta kaplan in učitelj vedno prijazna z njim. Ostali bosonogci teh dobrin niso bili deležni. Razlike so bile očitne, toda zakaj? Jože je končal šolo in odraščal v mladeniča. Moral je s trebuhom za kruhom. Kot 16-letni mladenič se je zaposlil na bližnji žagi veleposestnika. Njegovo družbo so radi iskali sovrstniki. Tudi za starejše se je zanimal predvsem zaradi nemirnega duha v sebi. Mlajše mulce je privabljal predvsem s petjem, lepim igranjem na citre in pa z »gajžlo« — konopljarico, ki jo je znal tako spretno splesti in z njo pokati. Svojo mater je neizmerno ljubil In spoštoval. Od nje Je prevzel vse tiste lepe lastnosti, ki so ga kot človeka krasile celo življenje. Vendar, to ni bilo dovolj. Iskal Je nekaj, česar mu mati ni mogla dati, učitelj mu nI smel, kaplan pa ni hotel dati. Razmišljal je vedno močneje o razlikah med ljudmi, o belem in -koruznem kruhu, o zlikanih in raztrganih hlačah, o požrešni postvi, o kragulju, ki Je pred nosom odne- sel kokoš, o lepih belih rokah in o žuljavih, kakršne je imel njegov oče. Tisoč nerazrešljivih stvari v njegovi glavi je čakalo odgovor. Tuđ je prišel do spoznanja, da si bo v vsem tem moral pomagati sam. Brskal je za starimi knjigami pri sosedih in na podstrešju v lastni hiši. Zatekel se je k uč i-telju in v knjižnico. Vsak prosti čas je izkoristil za čitanje in učenje. Iskal Je odgovor na vsa protislovja v življenju narave in človeške družbe. Petkova fuša je bila majhna. Veža, hiša, »štibelc« in črna kuhinja. Jože pa je hotel imeti svoj kotiček, kamor bi se lahko sam zatekel. Na podstrešju med senom in staro šaro si je uredil svoj prostor. Ležišče v senu, stara široka deska, ki mu je služilaza mizo, improviziran stol in stara polica za knjige — to je bilo vse njegovo »pohištvo«. Najbolj pomembna mu je bila polica, z neverjetno bogato zbirko vseh vrst knjig in brošur, ki jih je nabral pri ljudeh. Za lepljenje raztrganih knjig je vedno kuhal nekakšno lepilo iz moke in jih z njm lepil. Nič nenavadnega ni bilo, če so sosedje ponoči ob vsakem času, skozi majhno linico na podstrešju Petkovih—videl luč. To je pomenilo, da Jože čita, čita, se uči, išče razrešitve za nejasna vprašanja, kljub temu, da je cele dneve delal in bil zato še kako potreben počitka. Ko j« prišel v stik s tovariši — starejšimi delavci, Je od njih dobival brošure, iz katerih Je zaslutil, da bo našel t«to, kar Išče. To Je bila že boIJ zapletena literatura. Premleval Je skrajšano verzijo Mancovega Kapitala, zgodovino VKPB ter drugo podobno literaturo. O vsem tem je rad debatiral s tovariši, ki so mu te brošure dali, in pa s sovrstniki. Slednjim Je že poskušal stvari tudi razlagati. Njegove razlage so bile razumljive. Mlajšim se Je posvetil šele kasneje, ko Js kot član Partije dobil navodila za delo z njimi. Postajal je vedno aktivnejši. Prepričeval je ljudi o nujnosti organiziranja, ker da bodo samo tako popokale spone, ki so delavce in kmete držale v odvisnosti do kapitalistov. Ker so takratne ekonomske krize potresale svet, so njegove besede povsod naletele na razumevanje. Skozi njegova usta je vrelo svarilo KP Jugoslavije o fašistični nevarnosti za človeštvo. Svaril je pred zaslepljenostjo slovenskega klera in buržoazije, ki sov svojih časopisih pisal o »rdeči nevarnosti«. Nič ga ni moglo ustaviti. Bil je dosleden pri razlagi linije partije. Jože je postal Puntar. To ime, ki so mu ga dali njegovi tovariši, je bilo odraz stvarnosti in situacije, v kateri je živel in delal. Puntal se je proti staremu svetu, proti zlorabi, neenakosti in zaslepljenosti. Hotel je novi svet, ljudi novega kova, ljudi, ki bodo sposobni porušiti stari svet in si postaviti novega. Dostikrat je rekel: »Ne maram človeka, ki v svoji zaslepljenosti ne vidi dlje od kozolca!« Take ljudi je večkrat primerjal z zaklanim volom: »Gleda, a nič ne vid!« Želel si je ljudi — razgledane, sposobne, ki sami razčistijo, kaj je pravilno in pošteno in kaj je krivično in nepošteno. Zavedal se je tudi tega, kako strašno so globoke korenine misticizma, posebno pri starejših. Zato se je temeljiteje naslonil na mlajše, kjer mu uspehi niso mogli uiti. To so praktično pokazali tudi težki dnevi, ki so kmalu prišli kot mora nad slovenskim narodom. 1934. leta se je z vso vnemo posvetil sindikalnemu gibanju. To leto je nastala v Borovnici »Organizacija lesnih delavcev in sorodnih strok,« ki jo z drugimi besedami pojmujemo kot organizacijo revolucionarnih sindikatov. Postal Je delavski zaupnik za Šviglovo žago na Bregu. Učiti se in svoje znanje prenašati na druge, je bila osnovna misel mladega Puntarja. V prostorih delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« pri Mavcu v Borovnici, pod dolinskim mostom, v Peklu, pod Padežom, v okolici Lašč in Pristave, v Kržečem lazu, v Mrzlem dolu, na Pakem in še kje drugje, so bili shodi ali študijski sestanki. Povsod je bil Puntar vedno zraven. Daleč od žandarjev so bile v srcih ljudi ideje komunističnega gibanja. Na teh mestih so izrekli mnoge revolucionarne besede tovariši Luke Leskovška, Dolinska, Zala rja in drugih, ki so prihajali iz Ljubljane. Puntarja je takrat zelo motila razdvojenost med kmeti in delavci, za kar so se predvsem trudili tisti, ki so vladali in so od te razdvojenosti imeli koristi. Neštetokrat je poudaril, da delavci in kmetje morajo stopiti skupaj ter se pod isto zastavo boriti proti eksploatatorskemu režimu. 1939. leta Je bil Puntar — po predhodni kandidatski dobi — sprejet v Partijo. Ob tej priliki Je bila v Bo-rovnicl ustanovljena prva partijska celica. Besede, ki so bile tu izrečene, je dojemal preprosto in logično, kakor je bil preprost in logičen sam. Sebe kot člana Partije in že prekaljenega borca za delavske pravice, je z neverjetno lahkoto postavil v čas in prostor, v katerem je živel. Z vso vnemo se Je vrgel na izvrševanje nalog, ki so bile postavljane na Ceblnah: Jože Molek-Puntar — bil je idejni vodja za ustanovitev tamburašev na Bregu. To je bila sicer samo kulisa, za katero je potekalo povsem drugačno delo. Dostikrat je z mladimi fanti delal do jutra, jim govoril in jih učil revolucionarnosti, — zbiral je Rdečo pomoč, — prisoten je bil pri ustanavljanju nove kandidatske skupine, pri ustanavljanju skojevske grupe in društva naprednih žena v Borovnici, — z vso vnemo je bil vključen v akciji za prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo. Ob tej priliki so v Borovnici nabrali 320 podpisov, — bil je eden najvidnejših organizatorjev protidra-ginjskih demonstracij v Borovnici, — po aretaciji vidnih tovarištev — članov Komunistične partije v Borovnici — je postal sekretar partijske celice v Borovnici. — Nadvse je bil ponosen, koje predvsem na Bregu in Pakem izginila — kakor je on pogosto govoril — ri-barija med kmeti in delavci. Ponosen je bil tudi na mula-rijo (njegov popularen izraz za mladino nasploh), ki bo pripravljena izpeljati prihodnje naloge. Ponosen je bil zato, ker je vedel, da so to in še drugi dosežki sad njegovega dela in dela njegovih tovarišev. Tako je Puntar med dvema vojnama zaključil delo s poslednjo akcijo. Javil se je vojaški komandi, da gre na branik svoje domovine. Branil Jo bo proti fašizmu, takšno, kakršna pač Je bila. S to gesto je še enkrat dokazal svojo globoko patriotsko zavest in ljubezen do svoje domovine. To, kar je prišlo, se ne da pozabiti. Puntar jez ostalimi tovariši zgroženo spremljal razpad bivše jugoslovanske vojske, še z večjo grozo je spremljal in doživljal prihod okupatorske vojske, škripal je z zobmi in se jezil na nesposobneže v vladajoči kliki bivše Jugoslavije in na oficirje bivše jugoslovanske vojske. V skladu z direktivami, ki jih je že imel, je Puntar ukrepal takoj. Ljudem je bilo treba razložiti novonastalo situacijo in jim pokazati nova naloge. Tudi je poskrbel, da je okupator na Faškariji bil »dostojno« sprejet—z ognjem iz mitraljeza. Kasneje M z vsem žarom pripravljal ustanovitev odborov OF, vaške zaščite, ustanovitev vaške partijske celice na Faškariji, skratka posvetil seje delu: čimveč fantov in mož spraviti v partizane. Ne da se opisati zadovoljstva na Puntarjevem obrazu , ko je na malem Srebotniku 4. maja stalo pred njim— politkomisarjem — in Boltejem Mikuž Pavletom — komandirjem čete — 36 Faškarjev, ki so kot faškarska četa predstavljali Jedro kasneje formirane druge čete I-bataljona »Ljube Šercerja«. To je bil sad njegovega pri; zadevanja. Tudi fantje so bili ponosni na svojega komisarja. Na plošči spomenika na malem Srebotniku, ki s° ga po vojni postavili, so s ponosom vpisali »Na tem kraju so se zbrali fantje in možje vasi Breg—Pako dne 4. maja 1942, kjer se je formirala 2. četa I. bataljona »Ljube šercerja«. Vojno je Puntar preživel težko. Bil je aktivist rajona Borovnica in notranjskega okrožja, kjer je tudi dočaka' osvoboditev. Po vojni se Je zopet z vsem ognjem vrgel na obnovo porušene domovine. Služboval je vedno tam. kjer Je bilo najtežje. Delal Je v okrajih Ljubljana-oko-llca, Celje in Kranj — kot sekretar komiteja in pred' sednik okrajnih odborov. Bil Je član CK KP Slovenije, poslanec skupščine Slovenije in nazadnje sekretar komiteja KP Logatec in Borovnica. Zares bogato življenje, v katerem je gorel in izgori ČLOVEK REVOLUCIJE. VIKTOR KlRN 03 4 5 NOVEMBER 1979 NAŠ ČASOPIS K* SINDIKALNO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU LIKO Borovnica prvi brez poraza Komisija za ŠR pri OS ZS Vrhnika je v sodelovanju z ZTKO Vrhnika organizirala SINDIKALNO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU za leto 1979. Tekmovanje je zaupala NK Usnjar, ki je bil zadolžen za celotno organizacijo tekmovanja. Za tekmovanje se je prijavilo 12 ekip. Kljub manjšim organizacijskim težavam; ki so se pojavile v času zagrizenih bojev za osvajanje točk, se je tekmovanje uspešno končalo. ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezni turnir Na rednem hitropoteznem turnirju ŠD Vrhnika v novembru je prvo mesto osvojil Hadalin Bogomir z 11 točkami pred Gostiša Francem in Bovha Janezom, ki sta osvojila 9,5 točke ter Prvinšek Jožetom in Hadalin Bogdanom z devetimi točkami. Letna skupščina ŠD Vrhnika 11. novembra je bila letna skupščina šD Vrhnika, ki je bila dobro pripravljena in izvedena. To dokazuje, da je izvršni odbor pravilno in vestno izpeljal svoje dolžnosti. Člani so enoglasno sprejeli poročilo o °*ki društva v preteklem letu s finančnim poročilom ter sprejeli plan tole in financiranja za sezono 79-80. Podelili so tudi priznanja ustanovam in posameznikom, ki so se v preteklem obdobju s svojim delom na Vrhnlki še posebej izkazali. Priznanja so prejeli: OŠ Ivan Cankar, OŠ Janez Mrak, čačič Sašo, Hadalin Boris, Senica Barbara, Subašič Suada in Justin Matjaž. Po skupščini pa je 14 šahistov odigralo hitropotezni turnir. Zmagal je Hadalin Bogomir z 11,5 točke pred Markovič Stojanom z 9,5 točke in Prvinšek Jožetom z 9 točkami. Prvenstvo ŠD Vrhnika Po osmem kolu prvenstva društva za 1979. leto je položaj na tabeli sledeč: 1. Prvinšek Jože 6 točk, 2. Vadlav Laslo 6 točk, 3. Hadalin Bo-9°mir 4,5 točke itd. Obvestila 25. novembra 1979 ob 9. uri bo 3. hitropotezni turnir za prvenstvo Notranjske v počastitev 29. novembra, dneva republike. 3-decembra 1979 ob 17. uri bo 3. in 4. kategorični turnir. Igrali °°oo dvakrat tedensko — ponedeljek in petek. 29- decembra ob 9. uri bo 5. hitropotezni turnir veteranov, šahistov, s,arejših od 40 let. v«e ljubitelje šahovske igre pozivamo, da se odzovejo v člm-"tclam številu. Turnirji bodo v šahovski sobi Doma JLA Vrhnika. Rezultati tekmovanja so razvidni iz tabele: 1. UKO Borovnica 11 11 0 0 35:7 +28 22 2. IGRAD 11 8 2 1 30:3 +27 18 3. LIKO Verd 11 8 1 2 32:12 +20 17 4. FENOLIT 11 6 1 4 22:11 +11 13 5. IUVI. 10 5 3 2 22:11 +11 13 6. SO Vrhnika 11 5 1 5 15:11 + 4 11 7. KOVINARSKA 11 4 2 5 19:23 - 4 10 8. ISKRA ANTENE 11 4 1 6 23:17 + 7 9 9. IUV II. 11 3 3 5 16:25 - 9 9 10. ŽITO Pekarne 11 3 0 8 11:43 -32 6 11. FENOLIT II. 12. ZSO - — _ Zveza obrtnih združenj Slovenije Obrtno združenje Vrhnika objavlja prosta dela in naloge strokovnega sodelavca Pogoji: srednja ali višja izobrazba pravno-upravne smeri. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave pošljite na naslov: Andrej Ocepek, Borovica 234 na Obrtno združenje, lahko pa se osebno oglasite 5. in 12- decembra 1979 v pisarni združenja na Stari cesti št. 4, med l6- in 18. uro. pLANlNSKE VESTI Zmagala ja ekipa LIKO Borovnica, ki je osvojila tudi prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta za leto 1979 Na tem tekmovanju so posamezniki ekip tekmovali, kdo bo največkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Najboljše tri je seveda čakala nagrada. 1 mesto je zasedel Jakovljevič Ivica s 15 goli, 2. mesto Ivanušec Ivan z 12 goli, 3. mesto Prvinšek Jože s 7 goli. Tekme nogometnega turnirja si je vedno ogledalo precejšnje število gledalcev, kar potrjuje, da je organizirana rekreacija med ljudmi zelo zaželena. Krompič Lazo Žene in dekleta — rekreacija za vas! Zakaj bi se rekreirali samo moški? Tudi ve imate to možnost! Zato, če imate čas in veselje do kegljanja, se čimprej vključite v Kegljaški klub »Tankist« Vrhnika, kjer tudi ženske aktivno kegljamo. Redno treniramo vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure na kegljišču hotela »Mantova« Vrhnika. Sedaj nas je še premalo, kar nam onemogoča sodelovanje na raznih trim tekmovanjih z drugimi ženskimi ekipami v Sloveniji. Zato nikar ne zamudite že prvega treninga. Pridite — čakamo na vas! Kegljišče KK »Tankist« Vrhnika Planinski krst Tudi jaz sem letos tabori I v Krnici. Hodi I sem na vse iq .B" sem tudi pri planinskem krstu. Po večerji ob J*- uri smo zakurili velik kres. Okrog njega smo peli in J*8 veselili. Med petjem smo naenkrat zaslišali zvo-Janje. Kasneje sem ugotovil, da je bil kravji zvonec. V ^eri zvonjenja smo zagledali slavnostno oblečene ludi. Mežnarja, župnika in rablja. Vsako leto v taboru stijo nekaj novih planincev. Po imenu je mežnar po-gcai kandidate. Vsak si je lahko izbral botrco ali ■ Ka'menite zakaj? Vsak kandidat je dobil nekaj ^anmskih vprašanj. Če ni znal odgovoriti, mu je po-agal po predpisih boter ali botrca. Pravilen odgovor ^'ra je kandidatu zmanjšal število rabljevih udarcev Žalostni smo pa bili, ker ni bilo žiga. Verjetno ga je kdo odtrgal in ga odnesel za spomin. Tudi kaj takega se zgodi v planinah. Ogledovali smo si lepo Kranjsko goro, Planico in našo Koroško. Nato gore v Avstriji, Italiji in seveda tudi naše. Medtem smo tudi že pojedli ter se pripravili za sestop. Spuščali smo se hitro, še najhitreje pa po melišču v Kačjem Grabnu. Na koncu melišča smo si sezuvali čevlje in stresali pesek, kamenčke ter kamne iz naših čevljev. Potem očiščevalnem delu smo se vračali še hitreje. Prišli smo v naš tabor utrujeni, pregreti, ker je nas medtem našlo tudi sonce. Izleta smo bili veseli. Končal se je z lepimi vtisi. FILIPIČ TOMAŽ 6. b razred Do »* iT rva,lulualu zmanjšal bievnu auijcvn uu«iw. nat plati' GorJe' če se D0,er ni zna1, ker sta Jin p,'° dobila oba dvojno porcijo—zopet po predpisih s ^aninsko plezalno vrvjo, število udarcev je določeval kdrfriar' imena pa delil župnik. Zgodilo se je tudi, da je 0 izmed nas gledalcev želel pomagati z odgovori, Dr (L?3, ni dovoljeno. Zato jih je dobil tudi on. Z vsemi £ edpisi nas je predhodno seznanil mežnar. Tako mo gledalci ugotovili, da je včasih dobro molčati. , J°Sso bili rabljevi udarci mili, vsaj za mene, ko sem v