List 21.
Najpripravnejša in najpriprostejša gnojišča. *)
Predgovor.
Skušnja vseh časov in dežel nas uči, da najrodo-vitnejša zemlja opeša in oslabi, ako mora vedno roditi, ne prejme pa nič ne.
Od zemlje dan za dnevom čedalje več zahtevamo, in to iz dveh vzrokov; prvič zato, ker je čedalje več ljudi, ki toraj tudi čedalje več potrebujejo živeža; in drugič zato, ker je obdelovane zemlje čedalje manj, kajti čedalje več se je potrebuje in jemlje za stavbe, ceste, železnice in druga pota.
*) Iz i. zvezka »Naznanil c. k. kmetijske družbe za leto 1870."
Da gnoj zemlji povračuje snovi, ktere žita in drugI sadeži izpivajo iz nje, to je vsakemu znano; zato vidimo, da vsi kmetovalci gnojijo svojo zemljo. Tudi ta je znano, da gnoj pospešuje rast in da se živina, ktera dobiva obilo in dotične krme, krepi in debeli; nasproti pa medli in hujša ona, ki dobiva malo in to netečne krme.
Naši kmetovalci, če jih izvzamemo nekoliko, ki si morejo kupiti umeten ali mineraličen gnoj, morajo gnojiti s tekočimi in trdimi živalskimi in človeškimi izmečku
Navadni ali gnoj iz hlevov so trdi ali tekoči živinski izmečki, z nastilom vred. Njegova moč je jako različna in to po krmi, soli in nastilu, kakor tudi po načinu, po kterem se ravna ž njim. Gnoj, kteremu se ne pridene nič nastila, je najboljše precej rabiti; gnoj zmešan z nastilom mora pa manj ali delj časa (6 tednov do 3 mesecev) ležati, da malo zavre (segnjije), da se nastilo (slama, listje, zrezki) razmoči in porujavi, da je videti mastno in da se različne tvarine nekoliko žena-čijo; kajti le tak gnoj se v zemlji naglo spremeni v one razvezljive in gazove snovi, ki so rastlinam živež. Da se te premembe zgode, treba je manj ali več časa ali zato, ker je nastilo že samo po sebi več ali man] razvezljivo, ali zato, ker je več ali manj ugoden letni čas in kraj, ki je ali v dolini ali visoki gori.
Da se gnoj tako vdela in da se ga pogubi kar najmanj mogoče, treba je primernega gnojišča.
Kako se primerna gnojišča napravljajo in kako je treba ravnati z gnojem, to hočemo povedati v odgovorih na naslednja vprašanja.
L  Kje naj bode gnojišče?
Pred vsem mora gnojni kup na dvorišču imeti dve lastnosti: prvič gnojni kup naj ne skruni dvora, ampak bodi mu kinč, — drugič gnojni kup bodi tak, da se gnoj v njem razkroji tako, da dobimo podelan, to je masten, nekoliko vlažen in kratek gnoj.
Gnojišče bodi blizo in na senčni strani hleva; lahko naj se do njega in od njega z vozom hodi; ono ne sme biti pod kapom, pa tudi na takem kraji ne, da bi se kakošna druga voda stekala va-nje.
Gnojišče mora na senčni strani biti zato, da solnce ne prepeka in ne suši na vrhu ležečega gnoja; kajti tak gnoj ne segnjije in ne preprhne, nasproti se pa spodnji gnoj tako razgreje, da ga mnogo zgori.
Kapnica in vsaka voda, ki od drugod priteka, mora se pa od gnojišča odvračati zato, da gnoja ne spere, in da se po nepotrebnem ne naredi preveč gnojnice, ki lahko, ako delj časa dežuje, odteče in seboj odnese mnogo tekočega gnojila. To pa je velika škoda, ker je to, kar po tej poti gr6 v zgubo, večidel veliko več vredno kakor to, kar ostane.
------    166    ------
II. Koliko bodi gnojišče, — kakosno njegovo dno,  ka-
kosne stene njegove?
Velikost ali obseg gnojišča naj se vselej ravn& po številu živine, ki jo redi kmetovalec. Na vsak način bodi gnojišče toliko, da gnojni kup v njem nikdar ne preseže 4*/a čevlja.
Na tanka površina gnojišča se izračuni takole: Da se gnoj spravi na gnojni kup, 4!/fi čevlja visok, treba je 106 štirjaških čevljev za gnoj enega konja, 76 štirjaških čevljev za gnoj enega vola ali krave in 9 štirjaških čevljev za gnoj ene ovce. Te številke pomnoži s številko konj, govedi in ovdc, kijih rediš, pa te pomnožke seštej , in znesek ti kaže štirjaške čevlje, kolikor jih  mora  meriti tvoje  gnojišče  za  vsega  leta
gnoj.
Dno in stene gnojišča naj bodo take, da ne spuščajo gnojnice iz gnojišča, pa tudi da se voda iz zemlje ne more stekati v gnojišče.
III.   Kam se napelje odtekajoča gnojnica.
Tekoče izmečke iz hleva po majhnem vodovodu (kanalu) odpelji v jamo. Kapnico pa nabiraj v jamo napravljeno na takem kraji, s kterega ž njo lahko, kedar hočeš, v gnojišču poškropiš ves gnoj. To storiš s pri-prosto narejeno gnojniško pumpo.
IV.   Kako je dobro gnojišče napravljeno.
Gnojišče nikdar ne bodi le kraj, kamor na kup mečeš vso nesnago, blato, gospodarske zmečke, smeti itd., ampak ono bodi tako, da se v njem zbira in dela močno gnojilo.
Kako naj se napravi gnojišče, to hočemo na tanko povedati, in prav tako bodi izgled, po kterem si napravi gnojišče, ako hočeš, da prejmeš denarno pomoč, ki jo je c. k. ministerstvo za poljedelstvo dovolilo za gnojišča.
Najprej si izberi ugoden kraj za gnojišče (ki mora imeti površino, primerno število živine, kakor je bilo že razloženo), potem ondi izkoplji jamo l!/2 do 2 čevlja globoko, in sicer tako, da bode dno tje, kjer misliš napraviti jamo za gnojnico, viselo Y3 palca na 1 čevelj ali 2 palca na 1 seženj. Da se bode gnojnica lože odtekala, v sredi proti gnojničini jami izkoplji še za 6 palcev zemlje. Na dno položi tlak iz kamena ali opek, da ti ne bode spuščalo gnojnice. Gnojišče obzidaj z zidom, 2 do 3 čevlje visokim; dobro je, da tik za zidom krog in krog trdno zatlačiš gline ali ilovice. Na sprednji ali vhodni strani izkoplji jarek (graben), da se vanj steka in po njem odteka dežnica, snežnica ali kaka druga voda.
Tik strani, kamor dno najbolj visi (ali v sredi ali v kterem kotu, kakor je treba), izkoplji jamo, 6 čevljev dolgo, 6 čevljev široko in 6 čevljev globoko, njeno dno in stene obzidaj ter rabi cementno malto; najtrdnejše, najcenejše in najboljše se pa obzida s petonom (peton obstoji iz cementnega apna in drobno stolčenega kamena); na ta zid položi lesen oklep, kterega pokrij z deskami.                                                       (Kon. prih.)
------    174------
Najpripravnejša in najpriprostejša gnojišča.
(Konec.)
Kako se naredi najpripravniše gnojišče, hočemo pokazati dva izgleda v podobah.*)
Prvi izgled.
Podoba 1.
Ta kaže črtež gnojišča, 66 čevljev dolzega in 30 čevljev širocega (za gnoj od 12 volov, 8 krav in 2 konj k večemu41/2 čevlje visoko nakidan). — Od plani spredaj pri c dno polagoma nazaj visi skoro % Pal°a na čevelj; pri d je gnojničina jama 6 štirjaških čevljev z leseno pumpo; od levega in desnega kraja dno visi za y3 palca na čevelj. Sredi je hodišče, 6 čevljev široko, ktero gnojišče prav za prav deli v dva razdelka; zadej pri d je pokrit jarek kanal, zidan z opeko) iz hleva napeljan v gnojiščino jamo, njegovo dno je po-mosteno (s tlakom), gnojničina jama obzidana, in gnojišče ob treh straneh, namreč zadej, na levo in desno obzidano z nizkim zidom iz kamena ali opeke, spredej pa jarek (graben), ki odpeljava dežnico.
Podoba 2. kaže prerez po dolgosti zadej, in
Podoba 3. poprečni prerez v sredi.
Drugi izgled.
Podoba 4.
Ako se ti gnojišče, napravljeno po prvem izgledu, ne zdi ugodno, lahko si izbereš drugi izgled in gnojišče narediš po podobi 4.
Ona pred oči stavi črtež v štirjaku (kvadratu). Zemlja se izkoplje tako, da dno od vseh štirih strani, proti sredi visi 2/3 palca na čevelj; v sredi pa je štir-jaška ali okrogla gnojoičina jama z gnojničino pumpo, okoli 6 štirjaških čevljev velika; od ene strani je pokrit jarek (kanal) iz hleva napeljan v gnojničino jamo. Krog gnojišča (a, h) je jarek (graben), da^ odpeljuje dežnico. Dno je pomosteno s tlakom, gnojničina jama zidana.
Podoba 5.
kaže poprečni prerez tega gnojišča.
Gnoj se najprej navozi na prvi, potem na drugi in potem na tretji razdelek. Med tem, ko se gnoj vozi na četrti razdelek, rabi se oni, ki je na prvem razdelku in tako en oddelek vedno prazen ostane.
V obojem izglednem gnojišču v gnojničini jami stoji lahko prenesljiva lesena pumpa, s ktero se gnojnica kviško goni, da se ž njo ali poliva gnojni kup (to se d& storiti tudi z napeljanimi žlebovi), ali da se, kar je je odveč, izvleče v gnojničine sode, v kterih se koj izvozi.
Podoba 6.
kaže prenesljivo
gnojničino pumpo, kakoršna je videti od spredaj,
*) Današnjemu listu so priložene podobe ^Gnojišč".
------    175    -----
podoba 7. pa kaže njen prerez po dolgosti.
Dva moža jo brez truda neseta, kamor hočeta. Lahko se toraj tudi prenese v hlev, v kterem so posebne gnojiščine jame. *)                           '
Da se ne zamaši sesalne luknjice, zato se spodaj ondi, kjer je sitice (prevrtana železna plošča, pleb) JE v podobi 6. in 7. pribito, pritrdi spleten košek. Zaklop-nica (ventil) in škornja ste v 6. podobi usnjena, B pa je   navadna   železna   pušica,   kakoršna je  pri   drugih
ceveh.
Drugačne gnojničine pumpe kažete podobi 8. in 9. Poslednja je izvrstna v tem, da se ž njo da gnojni kup poškropiti v podobi dežja.
Podoba 10.
kaže prav ročno  tačko  (taljigo)  s tružico za izvažanje
gnoja.
Podoba 11.
tačko (taljiga) s čubrom za odpeljevanje gnojnice,
Podoba 12.
prav pripravno in ročno gnojno kopačo,
Podoba 13.
samski voziček za razpeljavanje gnojnice; iz sodca gnojnica po šopu slamnatih bilk teče in škropi.
Mali posestniki, ki si sedaj tudi z malimi stroški ne morejo napraviti boljša gnojišča, naj si jih narede
po 14. in 15. podobi.
To in uno gnojnišče si kmet lahko sam napravi. Takim gnojiščem se pa ne prisodi denarna podpora.
Kdor si hoče vse zidano gnojišče napraviti, ta naj se ravna po 15. podobi, ki kaže njegov poprečni presek.
Gnoj, ki se v nizkih tružicah izvozi iz hleva, mora se lega na lego 4% čevlja visoko skrbno razgrniti in dobro potlačiti. Med lege čevelj visoke, naj se natrese zemlje za dlan na debelo, ker se ne-le ž njo zvežejo hlapljivi snovi, ampak se tudi nerazvezljivi delci zemlje razvežejo in postanejo mineraličen gnoj.
Kjer je mavec (gips) po ceni dobiti, kakor na pr. na Gorenskem, ondi je velike koristi, če se gnoj nekoliko potrese ž njim, ker veže (pridržuje) amonijak, jako važen živež rastlinam , čegar hlapenje se razodeva po skelečem svojem duhu (smradu). Neprecenljive koristi je mavec tudi, če se potresa v smrdljivih hlevih.
Ce hočeš, da ti iz gnojničine jame ne uide prav nič tečnega gnojila, treba je, da od časa do časa va-njo vržeš nekoliko ali v prah stolčenega mavca ali stanjšane žveplene  kisline ali železnega (zelenega) vitrijola.
Sklep.
Naj odgovorimo še na to-le vprašanje: „Ali naj se konjski in goveji gnoj vkupaj mečeta na gnojišče, ali vsak na poseben kup?
Predno damo odgovor na to vprašanje, naj nekoliko povemo o lastnostih živalskega gnoja.
Konjski gnoj se izmed vseh najrajši razveže, daje največ gorkote, ter ima v sebi mnogo amonijaka; zato je dober zlasti za mrzlo in trdo zemljo; žitnim plemenom,  zlasti  v rahli zemlji  in celo sam  pa je škodljiv.
Goveji gnoj se le počasi razvezuje, daje malo amonijaka in gorkote, ima izmed vseh gnojev največ vlage (mokrote) v sebi ter je po vseh skušnjah rastlinam in trtam najkoristnejši.
*) Taka gnojnična pumpa je videti na posestvu c. k. kmetijske družbe v Ljubljani na spodnjih Poljanah; gosp. Jaree, posestnik v Medvodah, prav po nizki ceni izvršuje naročila na take pumpe. Po narisani podobi jih pa tudi more narejati najpriprostejsi tesar na kmetih.
Svinjski gnoj razvezuje se le jako počasi ter ne daje niti mnogo gorkote niti ima mnogo amonijaka v sebi.
Ovčji in kozji gnoj ima izmed vseh gnojev v sebi največ amonijaka, zato je najboljše, da se ž njim gnoji takim rastlinam, ki za vspešno rast potrebujejo mnogo* gnjilca, na pr. korenstvo, okopavine sploh in oljnate rastline.
Ozir rabegnoja je pred vsem gledati na to, ka~ košna je zemlja, ki se ima gnojiti.
Kmetovalec, ki ima v svojih njivah in senožetib različno zemljo, lahko in težko, mora na vsak način konjski gnoj ločiti od govejega ter na njive s težko,* trdo, mrzlo zemljo izvoziti več vročega konjskega gnoja,, govejega pa na lahko, rahlo in peščeno zemljo. Kmetovalcu pa, ki ima na svojem polji enako zemljo, toraj ali samo težko ali samo lahko, ne ostane nič druzega, kakor da ves gnoj zmeša. Toda on mora, ako hoče, da zboljša svojo zemljo — in to morda hoče vsak kmetovalec — z gnojem ravnati tako, da se tudi prileze zemlji.
On, ki ima na pr. samo težak svet, mora si preskrbeti bolj rahlega slamnatega gnoja, toraj ne sme skopovati z nastilom, ter ne pustiti, da bi mu gnoj na gnojišču ležal dotle, da se mu popolnoma zmasti. Kdor pa mora samo z rahlo zemljo ukvarjati se, ta najboljše stori, ako pusti, da se mu gnoj prav zmasti.
Gnoj na njive vozi ravno pred oranjem. Cele tedne ali celo čez zimo in še cel6 v majhenih kupčekih gnoj pustiti ležati na njivi, velika je napaka. Ce so gospodarske razmere take, da mora gnoj prej izvožen biti na njivo, izvozi ga na velik kup, kterega pa potem na debelo pokrij z zemljo.
Gnoj 2 do 3 palce globoko podoravaj ter skrbi, da ti ves pride v zemljo. Gnoj, ki povsod gleda m zemlje, ali sem ter tje leži na rahli prsti, priča je slabega gospodarstva in zanikernega kmetovalca.