lekal spomlnof n mešetarsko Dolitiko. Naš pošteni in delavni sloven-ski narod najbolj črti one Ijudske pijavke, ki bi se rade preživljale ter bogatele brez dela in truda na račun drugib. Med te med narodom osovražene trote prištevamo tudi takozvane posredovalce pri kupčijah ter trgovinah — mešetarje, Pri priprosto poštenem Slovencu ni osovražen trgovec, ampak oni, ki samo posreduje prodajo ali nakup blaga in pride brez dela in skrbi s par kričavimi besedami do zaslnžka in ta pijavka je ravno mešetar. ~"~* Po prevratu so zrasle kar iz tal cele iegije~mešetarje-v, ki so ponajveč z lahkoto in nagloraa obogatele na škodo naroda in države. Kakor opazujemo osovraženo mešetarstvo pri nakupu ter prodaji raznega blaga, tako se je po ujedinjenju SHS razširila iz Beograda po celi naši novi državi mašeterska politika. Prvi, ki so se po preobratu lotili tegabalkansko umazanega posredovanja pri prodaji ter kupu politiine moči, so bili pri nas t Sloreriiji mladoliberalei ali deinokratjc in na čelu jim najbolj uraazani in nagTečji politični mašetar dr. Gregor Žerjav. Da bi pa tžl* flr. 2erjavova politična mešetarija tem uspešneje izpod rok, zbral in organiziral je v Sloveniji vse vinske, žmnske, žganjarske, mlinarske in druge mešetarje ter je eačel novo politično trgovino pod mešetarskim imenom S«mostojna kmetijska stranka. In res se je dr. 2«rjavu kmalu posrečilo, d« je v družbo sainostojnih mešetarjer zvabil ter zbral po celi Sloveniji vse one ljudi, ki bi bili radi hitro in na Uthek način obogateli na narodne in državne stroške. Osem glavnili Žerjavovih samostojnih mešeUirjev je prišlo celo po volitvah v konstituanto r narodno skup ščino. In ti saiuostojni mešelarji so v Beogradu Že koj po prihodii tjekaj spoznali, da je ravno balkansk*: radikalno-demokratska mešetarija s politiko eden glarnih virov, da je potem čiovek udobno preskrbljen tm. celo življenje. Ako pa je kak premeten ter že izšolan mešetar iztaknil masten zaslužek, potem noče deliti dobidka v kompaniji, ampak bo napel vse moči, da se porspne do zaslužka sam. Tako je bilo tudi s samostojnimi političnimi mešetarji v konstituanti v Beogradu. Spoznali so v Beogradu dva mešetarja, ki sU poglavarja jugoslovanske politične barantije: Pašiča in Pribiceviča. Ta dva špekulanta sta ponujala za. irdajstvo slovenske samostojnosti lep in še to zaslužek brez truda in znoja. Samostojni so segH po tej ponujeni mešetarini: Pucelj je postal minister, Urek si jc pozidal noro hiSo, Mermolja kupil milijone vredno posestvo itd., a pri tcj barantiji je odromala samostojnost Slovencev v Pašič— Pribičevičev centralizem. Ko je bila enkrat zaslužena in pobasana v žep politična mašeterina za ceno slovenske samostojnosti, pa je prišla na vrsto dobičkanosna- Pucljeva trgoTina z nemško živino in jugoslovanskimi prašiči. Jugoslovanski klub je zahteval pregled Pucljeve barantije z nemškim ži>im blagom, a Mrmolja jc <iosegel pri radikalnih mešetarjih toliko, da je ta predlog bil črtan iz dnevnega reda in Puclju ter njegovim samostojnim pomagačem ni bilo treba polagati obračur.a v skupščini: Kam in liako je izginila živkia, ki so jo poslali Nemci na račun vojne odškodnine. Samoštojni mešetarini zasluženi pri glasovanju ea vidovdansko ustavo in pri prodaji nemške žirine sta napravili samostojne mašeterske generale lako ohole, da so se glede delitve dobička osamosvojili iu obrnill hrbet svojemu prvotnemu organizatorju in očetu dr. 2erjavu. Pred zadnjimi volitvami je dr. žerjav rečlcrat zatrobil med samostojne generale v svoj mešetarski rog, jih vabil krog sebe, a niso ga posluhnili in podali so se na politično barantijo ločeno od demokratov. Pri tem drugem pohodu samostojnih mcšetarjev med narod pa so ljudje vendar le uvideli nsenkratno Pucljevo bogatijo, Urekovo novo hišo, Mermoljevo pc sest ild., nemška živina je zalulila po Sloveniji in iz druge politične mešelarije v Sloveniji se je od samostojni generalov po milosti in s težavo rešil v Beograd samo še Pucelj. Pucelj je po Beogradu ogledoval precej časa čislo osamljen politični trg, slednjič se je vcndar le odločil, da se je naslonil ter združil z zemljoradniki, v Sloveniji pa z onimi, ki imajo pod zaščito Pašičeve brade v rokah celo politično barantijo z radikali. Tako so samoslojni v beograjski skupšeini zemIjoradniki, doma \ Sloveniji pa glavni podporniki radikalov in izdajajo v kompanjonski družbi s slovensko radikalijo poseben dnevnik pod krstnim imenom »Narodni Dnevnik«. Ker se je pa proti Pašičevi politični barantiji na debelo — organizirala opozicija, ki je celo znatno močncj ša kol Pašičeva mešetarska banda, je to nevarnost za nadaljni in trajni obstoj Pašičeve politične tvrdke pregledal in spoznal tudi Pucelj. Za prihodnjost in posebno pa še pri bodočih volilvah bi bilo treba Puclju iskati zaslombe nekje drugje, kakor pri g. Pašiču in zemljoradnikih. G. Pucelj je poslal, kakor je to beležilo Žerjavovo »Jutro«, svojega pod ložnega mešelarja Dobnika na Dunaj k Radiču, da se posvetuje in poizve: ali bi ne bil morda Radič voljan pri prihodnjih volitvah nastopiti v Sloveniji skupno v družbi s samostojnim preostankom? Kaj je Radič odvrnil na to Pucelj—Dobnikovo ponudbo, nam še ni znano, ampak dejstvo je, da bi samostojni mešetarji obenem radi trgovali za kožo in obstoj slovenstva: z zemljoradniki, radikali in Radičem. Mešetarju, ako mu gre za dobiček, mu ni nobena kupčija preuraazana. Kar je danes proklinjal in grajal, to jutri hvali in posreduje nakup. Ravno tako js tudi s samostojnimi mešetarji. Radi pohlepa po vstopu v vlado so svojčas zemljoradniki nagnali Puclja z nj<?go"vimi tovariši vred iz kluba, samostojni so psovali zemljoradnike na vso moč, a sedaj je gospod Pucdj zopet v njihovi sredini in objemu. Tik pred zadnjimi volitvami je nagnal Pašič Puclja iz vlade, a sedaj je Pucelj zopet Pašičev hlapec v Sloveniji. Bogzna kolikokrat so že samostojni proglasili Radičevo stranko kot protidržavno, klicali proti Radiču na odpomoč žandarje ter vojaške bajonete, a sedaj, ko je Samostojna lik pred večnim izdihom, bi si še jrada podaljšala življenje s pomočjo poprej proklinjanega Radiča in njegove republike. To, kar je začel preostanek samostojnih mešetarjev uganjati v zadnjih meseeih, da bi bil rad samostojen, zemljoradniški, radikalen in Radičev ob enem, take ogabne pblitične mešetarije pač še ni med Slovenci zagrešila nobena druga stranka. Kakor je slan blagovnih mešetarjev eden najbolj ©sovraženih med poštenim, delavnim slovenskiin narodom, tako se tudi našemu ljudstvu nad vse gabi politična mešetarija, katero je ustanovil med Slovenci v dnižbi s samostojnimi dr. 2erjav, a na boben pa jo bo spravii pri prihodnjih volitvah na dražbi ljudske volje in glasovanja g. Pucelj. Slovenci niso bili in ne bodo za o^abno in le osebno dobičkanosno mešctarsko politiko, ampak za politiko poštcnih, Ticsobičnih in za osamosvojitev naroda delujočih ciljev, kakor jih zasleduje in se za nje bori raed Sloverui edino le Slovenska Ijud^ka stranka in njeni parlameutarni zastopnik in predstavitelj — Jugoslovanski kluh.