Arheološki vestnik (Arh. vest.) 43, 1992, str. 191-203 191 Antropološka analiza staroslovanskega grobišča Dlesc pri Bodeščah Marija ŠTEFANČIČ in Petra LEBEN-SELJAK Izvleček Grobišče Dlesc pri Bodeščah obsega 47 grobov z 48 okostji. Gre za pokopališče majhnega zaselka s 5 družinami, v uporabi pa je bilo od konca 8. do začetka 10. stoletja. Okostja z Dlesca pripadajo alpskim Slovanom s tipičnimi dolihoidnimi lobanjami, značilnimi za zgodnjesrednjeveške staroslovanske populacije. Izdelali smo paleodemografsko analizo, analizo antropo-metričnih značilnosti in primerjave s kostnim gradivom blejske Pristave. I. UVOD Izkopavanja grobišča na Dlescu so potekala v letih 1979 in 1980 pod okriljem dveh institucij: Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Grobišče je odkopano v celoti in predstavlja pokopališče prebivalcev zaselka Bodešče v času od konca 8. do začetka 10. stoletja.1 Antropološko analizo skeletov smo opravili v laboratoriju katedre za antropologijo Biološkega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. II. METODE DELA IN OSTEOLOŠKO GRADIVO Antropološka analiza je bila izdelana po standardni metodologiji. Spol skeletov smo določali na podlagi desetih za spol pomembnih znakov na lobanji in petih znakov na postkranialnem skeletu. Odraslim skeletom smo določali spol in stopnjo seksualizacije.2 Starost ob času smrti smo določali na podlagi endo-kranialne obliteracije lobanjskih šivov in sprememb sestave spongiozne kostne substance proksimalnih delov nadlahtnice in stegnenice.2 Paleodemografska analiza je bila izdelana po priporočilih Acsšdija in Nemeskčrija.' Kraniometrija in ostcometrija sta bili izdelani po standardnih antropometričnih metodah.1 Telesno višino pokojnikov smo ocenjevali po Ma-nouvrierovi in Pearsonovi metodi. V analizo smo prejeli 48 srednje do slabo ohranjenih okostij, 23 otroških in 25 odraslih. Abstract The cemetery of Dlesc near Bodešče comprises 47 graves, which contain 48 skeletons. It represents the cemetery of a small settlement of 5 families, and was in use from the end of the 8lh to the beginning of the 10th Centuries. The skeletons are of Alpine Slavic type with typical dolichocephalic skulls, which arc a distinctive feature of Early Mediaeval Old Slavic populations. Palaeodemographic analysis was carried out, as well as an analysis of anthropometrical indicators and a comparative study with the skeletal material from Bled-Prista-va. Preglednica antropološko obdelanih skeletov Skelet št. 2: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,63, starost: 43 let (maturus I), dolihomorf, telesna višina 169,6cm. Skelet št. 3: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,76, starost: 37 let (adultus II), mezomorf, telesna višina 165,9 cm. Skelet št. 4: Slabo ohranjen skelet, nemcrljiv, spol: ženski, stopnja seks.: -1,33, starost: 15 let (juvenilis). Skelet št. 5: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 12 let (infans II). Skelet št. 6: Slabo ohranjeno okostje, lobanja ncmerljiva, spol: moški, stopnja seks.: +1,17, starost: 35-53 let (maturus I), telesna višina 166,3 cm. Skelet št. 6a: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans I - dojenček. Skelet št. 7: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 3 leta (infans I). Skelet št. 8: Slabo ohranjen skelet, lobanja ncmerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,38, starost: 35-53 let (maturus I). Skelet št. 9: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II). Skelet št. 10: Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1,33, starost: maturus. Skelet št. 11: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,58, starost: 15 let (juvenilis). Skelet št. 12: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,62, starost: maturus. Skelet št. 12a: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 9 let (infans II). Skelet št. 13: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -2.0, starost: 15 let (juvenilis). Skelet št. 15: Ohranjena samo lobanja, nemerljiva, spol: moški, stopnja seks.: +0,25, starost: 30-40 let (adultus II). Skelet št. 16: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 9 let (infans II). Skelet št. 17: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 10 let (infans II). Skelet št. 18: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1.54, starost: 66 let (senilis), mezomorf, telesna višina 170,6cm. Skelet št. 19: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0,67, starost: 45 let (maturus I), mezomorf, telesna višina 167,2 cm. Skelet št. 20: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 8 let (infans II). Skelet št. 21: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 10 let (infans II). Skelet št. 22: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,78, starost: 35-53 let (maturus I), telesna višina 153 cm. Skelet št. 22a: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans 1). Skelet št. 23: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1,68, starost: maturus. Skelet št. 24: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans Skelet št. 25: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 4 leta (infans I). Skelet št. 26: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II). Skelet št. 27: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 0.67. starost: 56 let (maturus II), dolihomorf, telesna višina 164,9cm. Skelet št. 28: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,08. starost: 35-52 let (maturus I), dolihomorf, telesna višina 174,4cm. Skelet št. 29: Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1,19. starost: 18-20 let (juvenilis). Skelet št. 30: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I). Skelet št. 31: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 8 let (infans II). Skelet št. 32: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -1.42, starost: 35-52 let (maturus I), dolihomorf. telesna višina 148.1cm. Skelet št. 33: Srednje ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,33, starost: 53-66 let (maturus-senilis). mezomorf. Skelet št. 34: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -0,88. starost: 23-39 let (adultus). dolihomorf. telesna višina 162.5 cm. Skelet št. 35: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva. spol: ženski, stopnja seks.: -0.94, starost: 25-34 let (adultus), telesna višina 152,6cm. Skelet št. 36: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans I - dojenček. Skelet št. 37: Slabo ohranjeno okostje, spol: nedoločljiv, starost 9 let (infans II). Skelet št. 38: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I). Skelet št. 39: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: infans I. Skelet št. 40: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 5 let (infans I). Skelet št. 41: Zelo slabo ohranjeno okostje brez lobanje, spol in starost nedoločljiva. Skelet št. 42: Srednje dobro ohranjeno okostje, spol: moški, stopnja seks.: + 1,09, starost: 34 let (adultus II). mezomorf, telesna višina 170.6cm. Skelet št. 43: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: nedoločljiv (po pridatkih v grobu moški), starost: 58-72 let (senilis). Skelet št. 44: Fragmentarna ohranjenost, spol: nedoločljiv, starost: 6-7 let (inlans II). Skelet št. 45: Slabo ohranjeno okostje, spol: ženski, stopnja seks.: -0,90, starost: 53-66 let (maturus-senilis), dolihomorf. Skelet št. 46: Slabo ohranjeno okostje, lobanja nemerljiva, spol: ženski, stopnja seks.: -1.79. starost: 15 let? (juvenilis). Skelet št. 47: Zelo slabo ohranjeno okostje, spol: nedoločljiv, starost: 7 let (infans II). III REZULTATI Demografska analiza Od 48 skeletov, ki smo jih prejeli v antropološko analizo, je 23 (47,9%) otroških in 25 (52,1 %) odraslih. Število otroških skeletov je visoko, vendar za zgod-njesrednjeveško obdobje pričakovano. Predvidevamo lahko še višjo otroško umrljivost, saj smo v registriranih grobovih našli le dva dojenčka. Nenavzočnost okostij dojenčkov je značilnost večine grobišč. Razlaga večine avorjev je, da novorojenčkov in otrok, ki so umrli v prvih tednih življenja, niso pokopavali na nekropoli.3,5,6 V obdobju infans I je umrlo 10 otrok (dva dojenčka, štirje otroci, stari po 5 let, in po eden v starosti 3 oz. 4 let). Dvema otrokoma iz tega prvega starostnega obdobja ni bilo mogoče določiti natančne starosti. Iz starostnega obdobja infans II je 12 okostij. Prevladujejo 7-, 8-, 9- in l()-letni otroci. Med petimi juvenilnimi okostji so vsa ženska. V obdobju adultus sta umrli dve ženski in trije moški. Najpogosteje je smrt nastopala v starostnem obdobju maturus. Temu obdobju pripada 13 okostij (7 ženskih. 6 moških). Senilna sta bila dva moška (tab. 1). Tab. 1: Dlesc pri Bodeščah. Delitev skeletov po spolu in starostnih kategorijah. Table I: Dlesc near Bodešče. Division of Skeletons by Sex and Age Categories. Spol-scx Starost-age Otrok Child Ženska Woman Moški Man Skupaj Total Infans 1 10 10 20.K % Infans II 12 12 25,0% Juvenilis 5 5 10,4% Adultus 2 3 5 10,4% Maturus 7 6 13 27,1% Senilis 2 2 4.2% Ncdoločljiva- undctcrmincd 1 1 2.1% Skupaj-total 23 14 11 48 100,0% SI. 1: Dlesc pri Bodeščah. Starostna distribucija umrlih odraslih. Fig. 1: Dlesc near Bodešče. Age distribution of dead adults. Odrasle pokojnike smo razporedili po desetletjih starosti ob času smrti. Pri ženskem spolu sta izoblikovana dva vrhova. V juvenilnem obdobju je umrlo 35,7% žensk, med 50. in 60. letom pa 28,5%. Sledi mlajše desetletje maturusa z 21,4%. Najredkeje so Bodeščanke umirale v obeh obdobjih adultusa (7,2%). Pri moških je smrt najpogosteje nastopala med 40. in 50. letom (36,4%). Sledi umrljivost med 30. in 40. letom (27,2%). Enako število umrlih je bilo ugotovljeno med 50. in 60. letom ter v obdobju senilis (18,2%). Med moškimi ni juvenilnih in mlajših adul-tnih skeletov (si. 1). Življenjska tablica populacije Bodešč temelji na določeni starosti vseh antropološko pregledanih skeletov. Zaradi majhnega števila pokojnikov smo združili oba spola. Povprečno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je znašalo 24,2 leti. Povprečna življenjska doba se je za tiste, ki so preživeli kritično otroško obdobje, povečala na 26,1 let. Bodeščani, stari od 20 do 29 let, so po pričakovanju živeli v povprečju še 27 let. V obdobju adultus II, to je med 30. in 39. letom, je opaziti prvo znižanje ex na 18,2 let. Do senilnega obdobja se je povprečno pričakovano trajanje življenja zmanjšalo na 5 let (tab. 2). Na podlagi kolone L življenjske tablice, ki predstavlja skupno število let posameznikov v določenem starostnem obdobju, smo izračunali starostno strukturo prebivalcev Bodešč, ki so svoje mrtve pokopavali na 1'ab. 2: Dlesc pri Bodeščah. Življenjska tablica staroslovanske populacije. Table 2: Dlesc near Bodešče. Life Table of the Old Slavic Population. X D, d, 1, MK L, T, c« 0-14 23 47.92 lOO.(X) 0,4792 1064.56 2423,91 24,2 15-19 5 10,42 52.08 0,2001 234,35 1359,35 26.1 20-29 1 2,08 41.66 0,0499 406,20 1125,(K) 27,0 30-39 4 8,33 39,58 0,2105 354,15 718.80 18,2 40-49 7 14,58 31,25 0,4666 239.60 364,65 11,7 50-59 6 12,50 16,67 0,7499 104,20 125,05 7,5 60-69 2 4,17 4,17 1.0000 20,85 20,85 5,0 48 100.00 2423.91 Tab 3: Dlesc pri Bodeščah. Starostna struktura staroslovanske populacije. Table 3: Dlesc near Bodešče. Age Structure of the Old Slavic Population. X Lx % 0-14 1064,56 43,9 15-19 234,35 9,7 20-29 406,20 16,8 30-39 354,15 14,6 40-49 239,60 9,9 50-59 104,20 4,3 60-69 20,85 0,8 2423,91 100,0 Dlescu. Otroci do 14. leta starosti so sestavljali 43,9% populacije, odraslih v reproduktivni fazi je bilo 51,1 %, starejših od 50 let pa 5,1% (tab. 3). Pokopališče na Dlescu je bilo po mnenju arheologov v uporabi 4 generacije oziroma 120 let.7 Na podlagi tega podatka in povprečnega pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu smo izračunali predvideno število prebivalcev Bodešč.1 Mala vasica je imela ob začetku 10. stoletja 22 prebivalcev (10 otrok, 11 odraslih v reproduktivnem obdobju, 1 starec). Razporedimo jih lahko na 5 družin. To so bile majhne skupnosti, ki jih je sestavljal zakonski par z dvema živima potomcema. Pri dveh družinah je živel še eden od starih staršev. Glede na naše rezultate o umrljivosti odraslih je bil to najverjetneje ded. Antropološka analiza Moška okostja pokojnikov iz Bodešč so srednje robustna. Na podlagi 15 za določanje spola pomembnih znakov smo izračunali povprečno stopnjo seksualizacije, ki znaša +0,8 z razponom od-0,41 do +1,54. Ženski skeleti so bolj ali manj gracilni, s povprečno stopnjo seksualizacije -1,4 in variacijsko širino od -0,88 do -2,0 (tab. 4). Morfološke značilnosti lobanje Opisno statistiko vseh antropometričnih parametrov lobanje prikazuje tabela 4, opisno statistiko izračunanih indeksov pa tabela 5. Glede na dolžinsko-širinski indeks so vse lobanje zelo enotne. Vse so dolge in ozke, dolihokrane ali mezokrane. Povprečni kranialni indeks znaša 74,6 za moške in 70,5 za ženske lobanje. V razmerju do dolžine so lobanje srednje visoke ali nizke. Povprečni dolžinsko-višinski indeks znaša pri moških lobanjah 71,2 (višina merjena od baze lobanje do bregme), oziroma 59,3 (višina merjena od poriona do bregme). Pri slabše ohranjenih ženskih lobanjah smo lahko določili le dva dolžinsko-višinska indeksa, upoštevajoč ušesno višino. Ena lobanja je nizka -hamekrana, druga pa srednje visoka - ortokrana. Tab. 4: DIcsc pri Bodeščah. Mere lobanje in stopnja seksualizacije. Table 4: Dlesc near Bodešče. Measurements of skull and degree of sexualization. Mcra - Moški-mcn Zcnske-womcn Measure (mm) N Min. Max. x s Kv % N Min. Max. X s Kv % g-op 8 177 195 185,1 6,0 3,2 3 175 182 178,7 3,5 2,0 g-' 8 175 188 181,6 5,0 2,8 3 170 181 175,0 5,6 3,2 eu-cu 8 127 151 138,0 7,8 5,7 3 120 130 126,0 5,3 4,2 ft-ft 8 91 102 94,3 4,6 4.9 2 85 90 co-co 8 111 128 119.4 5,8 4.9 2 107 111 au-au 8 90 135 114,3 15,6 13,7 2 100 103 ast-ast 8 108 118 112,1 3,5 3.1 3 105 110 107,3 2,5 2,4 ms-ms 6 103 107 105,0 3,6 3,5 2 91 98 ba-b 6 125 137 131.7 4,5 3,4 - - - po-b 8 105 114 109.8 3,4 3,1 2 105 110 go-go 8 90 111 100,6 7,4 7,3 5 86 106 96,2 8,9 9,2 kdl-kdl 5 102 121 111,6 6,3 5,7 2 116 117 gn-id 6 28 40 33,5 4,8 14,4 6 22 31 21,2 2.9 10,8 cond. v. 7 64 74 70,3 3,5 5,0 4 54 61 57,8 2,9 5,0 Seksualizacija Sexualization 11 -0,41 + 1.54 + 0,80 0,54 67,5 14 -2,00 -0,88 -1,40 0,33 25,0 Tab. 5: DIcsc pri Bodeščah. Indeksi lobanje in lobanjska prostornina. Table 5: Dlesc near Bodešče. Indices of skull and cranial capacity. lndeks-indcx N Min. Moški-mcn Max. X s Kv % N Min. Žcnske-vvomen Max. x s Kv % cu-eu/g-op 8 66,8 78,0 74,6 3,9 5,2 3 67,0 74,3 70,5 3,7 5,2 ba-b/g-op 6 70,0 74,2 71,2 1.5 2,2 - - - ba-b/eu-eu 6 90,7 104,7 95.8 5.6 5,9 - - - po-b/g-op 8 57,4 61,5 59,3 1,3 2,2 2 57,7 61,5 po-b/eu-eu 8 74,2 89,8 79,7 4,7 5,9 2 82,0 91,7 ft-ft/co-co 8 73,6 82,0 79.0 3,0 3.9 2 79.4 81,1 ft-ft/eu-cu 8 63,4 73,0 68,4 3,2 4,7 2 70,3 70,8 go-go/kdl-kdl 5 81,0 96,5 88,6 5,7 6.4 2 77,8 91.4 go-go/ft-ft 8 98,0 120,7 106,8 6,9 6.4 - - - Lob. prostornina Cran. capacity 8 1249,3 1563,1 1384,1 98,5 7,1 2 1213,7 1246,9 Povprečna vrednost za širinsko-višinski indeks znaša za moške kraniume 95,8 (višina od baze do bregme) in 79,7 (višina od poriona do bregme). Večina lobanj je v razmerju do širine nizkih. Od dveh ženskih lobanj z določenim širinsko-višinskim indeksom je tudi v tem primeru ena nizka - tapeinokrana, druga pa srednje visoka - metriokrana. Polovica vseh lobanj ima v primerjavi s širino možganskega dela lobanje široko čelo. Pri številčnejših moških lobanjah znaša povprečni fronto-parietalni indeks 68,4. Povprečna moška lobanja je torej metriome-topična. Obe bolje ohranjeni in merljivi ženski lobanji sta evrimetopični. Obrazni deli lobanj so zelo slabo ohranjeni in v večini primerov tudi nemerljivi, kar močno siromaši morfološko analizo. V nekaterih primerih so bile merljive spodnje čeljustnice, ne pa širina in višina obraza, ki sta najpomembnejši meri za tipološko analizo. Le-ta zato ni bila mogoča. Na mandibulah smo lahko merili štiri parametre. Bigonialna širina je služila za izračun fronto-mandibularnega indeksa, s pomočjo katerega se ugotavlja širina spodnjega dela obraza v razmerju do širine čela. Moške lobanje so v povprečju evriman-dibularne, srednja vrednost znaša 106,8. Pri ženskih lobanjah tega indeksa nismo mogli določiti (tab. 4,5). Frekvenčne distribucije posameznih indeksov prikazuje tabela 6. Dolžinsko-širinski indeks smo določili v 11 primerih. Vse bodeške staroslovanske lobanje so dolihoidnega tipa. 45,4% je mezokranih. druge so dolihokrane ali celo hiperdolihokrane. Homogenost materiala se kaže tudi v frekvenčni distribuciji dolžin-sko-višinskega indeksa. Vse lobanje, pri katerih smo lahko merili višino od baze do bregme, so ortokrane. Tudi razmerje med dolžino lobanje in ušesno višino daje večinoma ortokrano obliko. Le v dveh primerih sta kraniuma nizka. Širinsko-višinski indeks kaže večjo variabilnost. Pojavljajo se vse tri kategorije širinsko-vi-šinskega indeksa, pogostejše pa so nizke in široke lobanje. 50% lobanj je glede na fronto-parietalni indeks evrimetopičnih. Druge so metriometopične ali stenometopične. Mandibule so v odnosu do širine čela srednje široke ali zelo široke (v razmerju 1 :2 v korist slednjih). V bodeškem osteološkem materialu nismo zasledili leptomandibularnega tipa obraza predvsem zaradi slabe ohranjenosti ženskih lobanj, pri katerih ta tip najpogosteje nastopa (tal). 6). Morfološke značilnosti postkranialnega skeleta Tudi kosti postkranialnega skeleta so bolje ohranjene pri moškem spolu. V fragmentih so ohranjene kosti trupa (vretenca, rebra) ter ključnice, lopatice in kolčnice. Fragmenti so nemerljivi. Dolge kosti ekstre-mitet so dobro ohranjene in merljive predvsem pri moških okostjih. Med ženskimi skeleti je skromnejše število merljivih kosti. Na splošno lahko zapišemo, da so dolge kosti ekstremitet srednje močne. Niso niti posebno robustne niti izjemno gracilne. Dobro je izražena spolna razlika v smislu gracilnejših ženskih skeletov (tub. 7,N). Tab. 6: Dlesc pri Bodeščah. Frekvenčne distribucije indeksov lobanje. Table 6: Dlesc near Bodešče. Percentage distributions of indices of skull. 8/1 Dolžinsko-širinski indeks: Length-breadth index: N % hypcrdolichocrania -69.9 2 18,2 dolichocrania 70-74,9 4 36,4 mesocrania 75-79,9 5 45,4 brachycrania 80-84,9 - - hyperbrachycrania 85-89,9 - - ultrabrachycrania 90- - - 11 100,0 17/1 Dolžinsko-višinski indeks: Length-height index: N % chamaecrania -69,9 - - orthocrania 70-74,9 6 100.0 hypsicrania 75- - - 6 100,0 17/8 Širinsko-višinski indeks: Breadth-height index: N % tapeinocrania -91,9 3 50,0 metri ocrania 92-97,9 1 16,7 acrocrania 98- 2 33,3 6 100,0 20/1 Dolžinsko-višinski indeks: Length-height index: N % chamaecrania -57,9 2 20,0 orthocrania 58-62,9 8 80,0 hypsicrania 63- - - 10 100,0 20/8 Širinsko-višinski indeks: Breadth-height index: N % tapeinocrania -79,9 4 40,0 metriocrania 80-85,9 4 40,0 acrocrania 86- 2 20,0 10 100.0 9/8 Frontoparictalni indeks: Frontoparietal index: N % stenometopia -65,9 2 20.0 metriometopia 66-68,9 3 30,0 eurymetopia 69- 5 50,0 10 100,0 66/9 Frontomandibularni indeks (po Škerlju): Frontomandibular index: N % leptomandibular -94,9 - - mcsomandibular 95-104,9 3 33,3 curymandibular 105- 6 66.7 9 100,0 Posebno pozornost smo namenili dorzo-ventralni sploščenosti stegnenic. Platimerične, to je sploščene stegnenice se pojavljajo pri osebah z manj razvitim mišičjem. Pri moških predstavnikih se pojavlja sploš-čen femur v 31,3%, 68,7% stegnenic pa je evrimerič-nih. Ženske stegnenice so značilno bolj sploščene, saj je skoraj 70% teh kosti platimeričnih. Nekatere so celo hiperplatimerične (tab. 9). Platiknemija, transverzalna sploščenost golenice, je v bodeškem gradivu redka, ugotovljena le v dveh primerih. Najpogostejši je pri obeh spolih evriknemični tip golenice, vendar je pri ženskah ta tip bolj razširjen (tab. 10). Tab. 7: Dlesc pri Bodeščah. Mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete. Table 7: Dlesc near Bodešče. Measurements and indices of long bones of upper extremity. Moški-mcn Mcra-measure N Min. Max. X s Kv % N Min. Max. X s Kv% 1 d 4 314 361 341,8 20,2 5,9 _ _ _ _ _ _ s 3 323 341 332,0 9,0 2,7 1 _ _ 272 _ _ 2 d 4 309 355 336,0 19,6 5,8 _ _ _ _ _ _ s 3 316 338 326,3 11,1 3,4 1 - _ 267 _ _ 4 d 6 58 68 64,7 3,6 5,5 1 - - 59 _ _ s 7 58 68 64,0 3,9 6,1 1 - - 50 _ _ S 7 d 7 62 73 65,7 4,3 6,5 6 50 57 53.5 3,2 5,9 E s 8 60 71 66,4 7,1 10,7 6 48 57 52,2 3,4 6,6 = 10 d 4 43 48 45,8 2,2 4,8 - _ _ _ _ _ s 3 45 48 46,7 1,5 3,3 - _ _ _ _ _ 11 d 6 26 28 26,8 0.8 2,8 1 - _ 22 _ _ s 5 24 27 26.0 1,4 5,4 1 - - 35 _ _ 7/1 d 4 17,7 20.5 19,7 1.3 6,8 - - - _ _ _ s 3 18,1 21,1 19.7 1,5 7,6 1 - - 17,6 - - 1 d 3 245 269 256,3 12,1 4,7 1 _ _ 247 _ _ s 5 238 264 250,6 10,0 4.0 1 - - 208 - - 2 d 5 226 253 236,0 11.8 5,0 1 - - 235 - - Martinu measure Št. 1 2 K 9 10 It 12 13 17 2(1 45 47 4N 5» 51 52 65 69 70 skel. g-op K"1 eu-eu fl-fl co-co au-au ist-ast ms-nis ha-b poli zy-zy n-gn n-pr mf-mf mf-ck v orb. go-go kdl-kdl gn-idcond. v. 2 189 187 137 100 124 123 III 103 - 110 - - _ — _ _ 98 121 32 74 C 3 182 179 140 95 117 127 108 - - 108 - - - - - - 103 _ _ - 28 190 184 127 91 112 1 16 III 103 133 114 125 - - - _ _ 96 111 34 71 S 33 182 176 139 94 120 119 114 110 135 112 - 120 70 24 40 31 97 — 34 70 42 195 188 151 102 128 135 116 - 137 112 - - - - 42 - III - 38 71 C 8 27 54 v g 10 106 116 28 61 o 12 - - - - _ - - - - - - - - - — _ 93 _ 31 — * 13 - - - - - - - - - - - - - - - - 86 _ 28 - 29 91 117 27 58 J* 32 179 174 120 85 107 UK) 105 98 - 110 22 58 C 34 182 181 128 90 111 103 1 10 91 - 105 - _ _ _ _ _ 105 _ _ >NI 45 175 170 130 - - - 107 - - - - - - - - - - - 30 - Tab. 12: Frekvenčne distribucije kranialnega indeksa: oba spola. Table 12: Percentage distributions of cranial index: both sexes. DLESC PRI BLED- BLED-BODEŠČAH PRISTAVA I PRISTAVA II N % N % N % Hyperdolichocrania 2 18,2 1 2,1 1 2.6 Dolichocrania 4 36,4 16 33,3 13 34.2 Mesocrania 5 45,4 24 50,0 15 39,5 Brachycrania - - 5 10.4 6 15.8 Hypcrbrachycrania - - 2 4.2 3 7.9 11 100,0 48 100,0 38 100.0 Frekvenčna distribucija dolžinsko-širinskega indeksa lobanje, izdelana za oba spola, natančneje kaže na razlike med serijami. Lobanje z Dlesca so zelo homogene, so mezokrane ali dolihokrane. Tudi v serijah s Pristave prevladujejo mezokrane in dolihokrane lobanje, pojavlja pa se tudi brahikranija, v staroslovanski seriji celo z višjim odstotkom (23,7%) kot v staroselski (14,6%). Delež dolihoidnih lobanj je pri obeh serijah enak, razlika pa se pojavlja v mezokrani kategoriji. Med staroselci je kar 50% mezokranih lobanj, pri Slovanih 39,5% (tab. 12). Serije se razlikujejo v telesnih višinah. Bodeški moški skeleti so najvišji. Visoki so tudi stari Slovani s Pristave, staroselci so najmanjši. Razlika v povprečni telesni višini med staroselsko serijo in serijo z Dlesca, ki smo jo ocenili po Manouvrieru, znaša 4,1 cm in je statistično signifikantna (tab. 11). Vse tri zgodnjesrednjeveške serije z Bleda so si v večini merskih parametrov podobne. Razlike so le v širinskih merah in telesni višini. Domnevamo, da obstaja med primerjanimi blejskimi populacijami biološka sorodnost. To domnevo potrjuje multivariantna distančna analiza, izdelana na podlagi istih petih mer lobanje, ki smo jih uporabili v prejšnji primerjavi. Rezultati te analize so pokazali, da obstaja med staro-slovanskima serijama velika podobnost v lobanjski morfologiji, saj znaša koeficient oddaljenosti komaj 0,07. Minimalna je tudi oddaljenost med obema serijama s Pristave (CR = 0,10). Statistično neznačilna je celo biološka oddaljenost med bodeško in staroselsko serijo (CR = 0,28). Vse tri serije so povezane z nizkimi koeficienti distance, kar nazorno ponazarja tudi dendrogram klaster analize (si. 2). Nedvomna in zelo očitna je pripadnost prebivalcev zaselka Dlesc pri Bodeščah k alpskim Slovanom. Izjemno homogenost dolihoidnih lobanj te populacije si SI. 2: Distančna in klastrska analiza blejskih serij. Fig. 2: Distance and cluster analyses of the series from Bled. Koeficienti distance - C2r: Distance coefficients - C R: Blcd-Pristava I Bled-Pristava II Dlesc pri Bodeščah 0,28 0.07 Bled - Pristava I 0,10 Dlesc pri Bodeščah >-1_ Bled - Pristava II >-1 Bled - Pristava I i- 0,05 0,10 0,15 Tab. 14: Dlesc pri Bodeščah. Individualne vrednosti indeksov lobanje in prostornina lobanje. Table 14: Dlesc near Bodešče. Individual values of indices of skull and cranial capacity. Indeks- 1 2 3 4 5 12 13 42 64 73 _ index. Lob. pr. - Št. skel. 8:1 17: 1 17:8 20: 1 20:8 9:10 9:8 52:51 66:65 9:45 66:9 cr. cap. 2 72,5 _ _ 58,2 80.3 80,6 73,0 _ 81,0 - 98,0 1399,0 5 3 76,9 - - 59,3 77,1 81,2 67,9 - - - 108,4 1363,8 E 18 78,0 71,0 91,0 60,2 77,2 75,4 63,4 - 96,5 - 120,7 1461,9 i 19 76,8 70.6 91,9 59,3 77,2 73,6 65,4 - 88,2 - 101,1 1281,9 S 27 71,7 71,1 99.2 58,3 81,4 82,0 70,5 100,0 90,8 - 108,8 1249,3 'S 28 66,8 70.0 104,7 60,0 89,8 81,3 71,7 - 86,5 72,8 105,5 1363,4 S 33 76.4 74.2 97.1 61,5 80,6 78.3 67,6 77,5 - - 103,2 1393,5 42 77,4 70,3 90,7 57,4 74,2 79,7 67,5 - - - 108,8 1563,1 i 10 _ _ _ _ _ - - - 91,4 _ _ _ j" 5 29 _ _ _ - - - - - 77,8 - - - 1 1 32 67.0 _ 61,5 91,7 79,4 70,8 - - - - 1246,9 >N S 34 70,3 _ - 57,7 82,0 81,1 70,3 - - - 116,7 1213.7 N 45 74,3 - - - - - - - - - - - Tab. 15: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi dolgih kosti zgornje ekstremitete. Table 15: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of long bones of upper extremity. Mera p« Humerus Radius Ulna Martinu - 1 7 4 7 1(1 11 7/1 1 2 3 5.1 3/2 1 2 3 3/2 Measure d s it s >1 il s (1 s d s d s d s d s d s d s d s d s d s d s d s St. skel. 7 341 116 67 7(1 _ 45 _ 26 - 2(1,5 - - 25.1 - 241 - 45 - 21 - 18.7 - - - - - - 1 1?! 116 67 _ 68 - _ _ - - 21.1 - 244 - 229 - 45 - 23 - 19,7 - - 235 - 44 - 18,7 - mer 6 _ _ _ 65 _ 71 - - - 24 - - 245 - 232 - 45 - - - 19.4 - - - - - 42 - - 18 35| _ 144 _ M 68 67 67 47 47 26 27 17,7 43 41 23 23 - - 41 - - 19 _ 11? _ 375 65 65 67 Ml - 48 27 25 - 18.1 - 238 226 226 41 38 24 24 18.1 16.8 - - 226 - 38 - 16,8 t 27 314 109 58 58 64 63 43 - 27 27 2(1.4 - - - 226 - 40 38 20 - 17,7 - - 23(1 - 37 38 16.1 - 78 161 _ 155 68 59 73 7(1 48 _ 28 - 2(1.2 - 269 264 253 248 50 48 - - 19.8 19,4 - 285 254 251 41 - 16.1 - 42 141 _ 338 64 66 66 68 - 45 27 27 - 19.9 255 254 243 241 44 43 - 21 18.1 17.8 - 275 - 38 - 13.8 - 4.1 63 64 K 5(1 5(1 32 31 - - a 10 36 37 - - s 22 23 31 30 - - v 29 t 32 767 5(1 50 48 _ _ 35 _ 17,6 - 2(18 - 198 33 31 - - - 15,7 - - - - 28 - _ A 34 35 - - 59 53 53 - - ■ 247 235 33 - 14,0 - - SI. 3: Dlesc pri Bodeščah. Lobanje iz grobov 2, 3, 18 in 19. Fig. 3: Dlesc near Bodešče. Skulls from graves 2, 3, 18 and 19. razlagamo s sorodstveno povezanostjo majhne skupine ljudi. Slovani z blejske Pristave so po našem mnenju živeli v sožitju s staroselci. Asimilacija dveh populacij se kaže v morfološki podobnosti predvsem možganskih delov lobanj. Prepričani smo tudi, da grobišče Bled-Pristava I ne pripada izključno avtohtonemu starosel-skemu življu, ampak vključuje ta nekropola tudi delež slovanskih skeletov prvega selitvenega toka. Iz podatkov, zbranih za Slovenijo, je razvidno, da so populacije železne dobe in antike vse do prihoda Slovanov v povprečju bolj kratkoglave in vsebujejo večji delež brahikranih lobanj kot »staroselci« z Bleda.16 Posebej poudarjamo, da temeljijo naše trditve le na merskih značilnostih nevrokranija in le eni meri obraza. Obrazni deli, ki bi odčrtavali morebitne za zdaj nedokazane razlike, žal niso ohranjeni v taki meri, da bi njihove značilnosti lahko uporabili v primerjalnih analizah. V. SKLEPI Prikaz populacije, ki je pokopavala svoje umrle v nekropoli Dlesc pri Bodeščah, temelji na analizi 48 skeletov: 23 (47, 9%) otroških in 25 (52,1 %) odraslih, 14 ženskih in 11 moških. Delež otroških okostij je realen in pričakovan. Predvidevamo lahko le višji odstotek umrlih dojenčkov. Ženske so najpogosteje umirale v juvenilnem obdobju (35,7%) in poznem obdobju maturusa (28,5%). Največ moških okostij pripada obdobju zgodnjega maturusa (36,4%) in po- SI. 4: Dlesc pri Bodeščah. Lobanje iz grobov 22, 27, 28 in 33. Fig. 4: Dlesc near Bodešče. Skulls from graves 22, 27, 28 and 33. znega adultusa (27,2%). Povprečno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo 24,2 let, saj je skoraj 50% vseh prebivalcev Dlesca umrlo že v otroški dobi. Ker je grobišče odkopano v celoti, znan pa je tudi čas uporabe, smo določili število prebivalcev tega majhnega zaselka. V vasici je živelo povprečno 22 ljudi, razporejenih na 5 družin s 4 ali 5 družinskimi člani. Lobanje populacije z Dlesca so po morfologiji zelo enotne. Vse so dolge in ozke ter srednje visoke ali nizke. Glede na dolžinsko-širinski indeks so dolihokrane in mezokrane. V tej populaciji ni bil ugotovljen niti en primer kratkoglavosti. Razmerje med širino lobanje in širino čela daje večinoma evrimetopično obliko, razmerje širine čeljusti do širine čela pa večinoma evrimandibularni tip obraza. Moški prebivalci Dlesca so bili srednje robustni, ženske pa gracilne. Moški so bili visoki povprečno 169cm, ženske so bile precej manjše, tako da smo določili večjo povprečno spolno razliko od običajne. Podatek jemljemo s pridržkom, saj smo določili telesno višino le štirim ženskim skeletom. Na podlagi primerjav z razpoložljivima zgodnjesred-njeveškima serijama z blejske Pristave lahko potrdimo pripadnost prebivalcev Dlesca k alpskim Slovanom. Ugotovili smo tudi sožitje med staroselci in Slovani, SI. 5: Dlesc pri Bodeščah. Lobanji iz grobov 34 in 42. Fig. 5: Dlesc near Bodešče. Skulls from graves 34 and 42. kar potrjujejo nizki, statistično neznačilni koeficienti distance med obravnavanimi serijami. Naše trditve temeljijo na analizi merskih značilnosti možganskega dela lobanje, saj slaba ohranjenost bodeškega materiala ni dopuščala vključitve pomembnejših obraznih parametrov v distančno analizo. 1 T. Knific, A. Plcterski. Staroslovansko grobišče Dlesc pri Bodeščah. Arh. vest. 32. 1981, 482-508. 2 Recommendations for Age and Sex Diagnosis of Skeletons. Jour. Hum. Evol. 9, 1980, 517-549. 1 Gy. Acsadi, J. Nemeskeri, History of Human Life Span and Mortality (Budapest 1970) 51-72. 4 R. Martin, K. Sailer, Lehrbuch der Anthropologic (Stuttgart 1957) 429-597. M. Štefančič. Demography of Early Middle Aces Necropolis St. Erazmo near Ohrid, Coll. Antr. 4, 1980. 213-220. " M. Štefančič, Starohrvaška nekropola Nin-Ždrijac - možnosti palcodemografskc analize populacij v zgodovinskih obdobjih, Arh. vest. 36. 1985, 359-368. A. Plcterski, Župa Bled, nastanek, razvoj in preiitki, Dela I. razr. SAZU 30 (1986) 26-36. s T. Knific, Arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku. Kronika 32, 1984, 99-110. '' T. Knific, Hled v zgodnjem srednjem veku. Doktorska dis. (Ljubljana 1983). B. Škerlj. Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana leta 1949, Razpr. SAZU 3, 1953, 313-335. " R. Turk, Antropološka obdelava skeletov iz 5. do 7. stol., izkopanih na Bledu v letih 1975/78, Dipl. delo (Ljubljana 1981). I J. Kastelic. Arheološko poročilo, v: J. Kastclic. B. Škerlj. Slovanska nekropola na Bledu, Dela 1. razr. SAZU 2 (1950) 11-66. II B. Škerlj, Z. Dolinar, Staroslovanska okostja z Bleda, v: J. Kastelic. B. Škerlj. Slovanska nekropola na Bledu, Dela I. razr. SAZU 2 (1950) 69-103. 14 V. Šribar, V. Stare. H kronologiji blejskih grobišč, Simla 14-15, 1974, 275-314. 15 J. Filipič, B. Teran, T. Tomazo, Okostja z Blejskega otoka, izkopana v letih 1962-1965, Dipl. delo (Ljubljana 1971). "' M. Štefančič. Sprememba cefaličnega indeksa od telezne dobe do modernih časov v Sloveniji, manuskript. Anthropological analysis of (he Old Slavic necropolis Dlesc near Bodešče Summary Systematic archaeological excavation of the cemetery of Dlesc near Bodešče took place in 1979 and 1980. The cemetery has been fully excavated. It was in use for approximately 120 years, from the end of the 8'1' to the beginning of the 10 Centuries.1 7 47 graves with 48 skeletons were found. The anthropological analysis was performed according to standard methods and includes a survey of all the skeletons, a demographic analysis of the population, an analysis of the anthropometric characteristics of the adult skeletons, and a comparison with the available skeletal material from the region of Bled.2'41013 23 (47,9%) of the studied skeletons were children and 25 (52,1%) were adults. All adults could be sexually identified: there were 14 females and 11 males. The proportion of children is real, but it would be expected that some of the infants were not buried in the necropolis. Women most commonly died in the juvenile (35,7%) or maturus II periods. Male skeletal age was most frequently determined to be in the categories of maturus l (36.4%) and adultus II (27.2%). It was established that the average life expectancy from birth was 24,2 years. As the cemetery was fully excavated and its temporal span is known, the approximate number of inhabitants in the hamlet of Dlesc was determined: 22 people lived there at any one time, divided into 5 families with 4 or 5 members in each. The demographic data arc shown in Tables 1-3 and Figure 1. Tab. 16: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi stegnenice in telesna višina. Table 16: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of femur and stature. Mera po Femur Tel. višina - Martinu - t 2 8 9 10 18 21 10/9 8/2 stature (cm) Measure d s d s d s d s d s d s d s d s d s Pear- Manou- Št. skel. son vrier 2 _ _ _ - 86 - 30 - 25 _ 45 - _ _ 83,3 _ - - 169,6 169,7 3 458 - 456 - 91 - 31 - 29 - 49 - - - 93.5 - 20,0 - 165,9 166,6 C « o 28 483 482 480 478 93 96 32 33 27 28 50 51 84 84 84,4 84,8 19,3 19,9 174,4 175,6 33 - - - - - 92 - 30 - 28 - - - - - 93,3 - - - - s 42 478 473 474 470 94 93 31 32 30 29 49 48 82 83 96,8 90,6 19,7 19,7 170,6 171,1 43 - - - - 94 94 30 31 29 30 - - - - 96,7 96,8 - - - - C 8 _ _ _ _ 69 68 26 26 19 19 40 39 _ _ 73,1 73,1 _ _ _ _ a> E o 10 - _ - - 84 79 28 _ 22 _ _ _ _ _ 78,6 _ _ _ _ _ 12 - - - - 76 - 28 - 20 - - - - - 71,4 - - - - - £ 22 - 412 - 408 70 74 26 26 20 22 39 39 - - 76,9 84,6 - 18,1 153,0 154,3 1 23 - - - - 78 80 25 28 24 25 38 - - - 96,0 89,3 - - - - o .v 29 - - - - 75 74 26 27 23 23 _ - - - 88,5 85,2 - - - - 32 - - - - - 65 26 25 18 18 37 37 - - 69,2 72,0 - - 148,1 148,4 tn C 34 - 461 - 457 83 31 - 24 - - 44 - - 77,4 - - - 18,4 162,5 165,0 D 35 _ - - - 74 72 28 27 20 21 - 40 70 68 71,4 77,8 - _ 152,6 154,3 'N 45 - - - - 80 79 - 26 - 28 - - - - - 107,7 - - - - Tab. 17: Dlesc pri Bodeščah. Individualne mere in indeksi kosti goleni. Table 17: Dlesc near Bodešče. Individual measurements and indices of tibia and fibula. Mera po Tibia Fibula Martinu - 1 la 3 8a 9a 10b 9a/8a 10b/l 1 4a 4a/l Measure d s d s d s d s d s d s d s d s d s d s d s St. skel. 2 _ 3 _ _ - - - - 35 - 26 - 77 - 74,3 - - - - - - - - C 6 358 - 362 - - - 33 - 22 - 78 - 66.7 - 21,8 - - - - 40 - F 18 383 - 387 - 80 - 35 35 23 23 75 80 65,7 65.7 19,6 - - - 40 37 - i 19 - 369 - 373 - 74 - 33 - 19 74 75 - 57,6 - 20,3 - 352 - 40 - 11.4 27 358 355 363 361 69 70 32 30 23 23 72 72 71,9 76,7 20,1 20,3 - - 34 - - K/5 O s 28 - 399 - 402 - 77 36 38 27 27 80 82 75,0 71,1 - 20,6 42 383 384 387 389 74 76 35 36 23 24 80 80 65,7 66,7 20,9 20,8 43 36 - 26 76 76 - 72,2 8 _ _ _ _ _ _ 29 _ 19 _ 63 _ 65,5 _ _ _ - - - - - C 10 - - - - - - 31 - 22 - 70 - 71.0 - - - - - - - - F 12 - - - - - - 28 - 21 - 70 - 75,0 - - - - - 34 - - o 22 26 25 19 19 - 56 73,1 76,0 - 23 - - - - - - 27 27 19 19 62 61 70,4 70,4 - u 29 - - - - - - - 31 - 19 - - - 61,3 - - - - - - - M 32 _ - - _ - 58 24 23 17 16 _ _ 70,8 69,6 C a 34 _ _ _ - - - _ _ _ - - - - _ - - - - - - - >N 35 229 224 331 327 65 62 29 30 22 21 68 66 75,9 70,0 29,7 29,5 - - - 36 - 45 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - The skulls of the population of Dlesc near Bodešče arc very homogeneous in their morphology. All arc long, narrow and medium high or low. The cranial index shows that they are dolichocranic or mcsocranic; not a single specimen was brac-hycranic. Their length-height index was usually orthocranic, whilst the breadth-height index was tapeinocranic or metrio-cranic. The ratio between the breadth of the ncurocranium and that of the forehead usually gave an curymetopic shape to the skull. The facial portions of the skulls arc poorly preserved and in most cases not measurable: it was only possible to measure the lower jaws. The bigonial breadth served to determine the fronto-mandibular index, but only in male skulls, which were usually curymandibular. In general, the male skulls were better preserved, so that most of the results of these measurements relate only to them. The male inhabitants of Dlesc were medium robust, with an average height of 169 cm. The women were gracilc and Dr. Marija Štcfančič Biološki oddelek Biotehniške fakultete Aškerčeva 12 SLO-6KKX) Ljubljana considerably smaller, so that a larger than average sexual difference was determined: approximately 14 cm. However there are reservations, as height was estimated on only 4 female specimens. The anthropometric characteristics of the population of Dlesc arc given in Tables 4-10 and Individual data in Tables 13-17. The comparison between the ccmetcry of Dlesc near Bodešče and both the cemeteries at Blcd-Pristava, Bled-Pristava I and Blcd-Pristava II, arc shown in Tables 11,12 and Figure 2. It was determined that the skeletons from Dlesc belong to the Alpine Slavs Group. The small, statistically insignificant coefficient of distance between both series of Blcd-Pristava demonstrate the assimilation of the Slavs by the indigenous population. Due of the poor preservation of the facial parts of the skulls, the assertions arc based on the analysis of the neurocrania. Mag. Petra Lebcn-Scljak Biološki oddelek Biotehniške fakultete Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana